raziskovalna dejavnost 177 Influence of Inertial Exercise Load on particular Resistance Exercise Variables Abstract One of the principal weaknesses in Inertial training occurs when trying to determine the exercise load in the relative adjustment of the intensity of the exercise and, consequently, the comparison between the effects of various protocols. The purpose of the research was to find the relationship between the inertial load and the produced angular velocity, force, power and angular momentum on the low-row inertial device. 43 older adults participated in the study. Six different inertial loads were selected. They were set by the mass moment of inertia (MMI) of a flywheel. The data was documented by a custom-made inertial device connected to a programme software. It was discovered that by raising the mass moment of inertia, the variables of velocity, force, power and angular momentum significantly differed. Also, the changes were able to be described by using a linear function. By adjusting the MMI, one can consistently control the velocity of the repetitions, force, and power generated on the inertial device, which gives one a base upon for gradually increasing the load, relatively adjusting the intensity, and observing the effects of the inertial device exercises. Key words: Flywheel, strength, power, intensity, load. Izvleček Inercijska vadba zaradi pozitivnih učinkov ekscentrične vadbe predstavlja nov trend pri vadbi za moč. Ena izmed poglavitnih pomanjkljivosti, s katero se srečujemo pri določanju obremenitve, je relativno prilaganje inercij- skega bremena in s tem primerjava med učinki različnih protokolov. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos med velikostjo bremena in proizvedeno kotno hitrostjo, silo, močjo in vrtilno količino na inercijski napravi za izvedbo horizontalnega potega. Na 43 starejših odraslih so bile izvedene meritve največje zmožnosti potega pri 6 raz- ličnih inercijskih bremenih, ki so bila določena z masnim vztrajnostnim momentom (MVM) kolutaste uteži. Podat- ki so bili zajeti z lastno skonstruirano inercijsko napravo in programsko opremo. Z analizo variance in regresijsko analizo smo ugotovili, da z višanjem MVM pride do stati- stično značilnih sprememb v spremenljivkah hitrosti, sile, moči in vrtilne količine ter da spremembe lahko opišemo z linearno funkcijo. Z določanjem MVM lahko zanesljivo kontroliramo hitrost izvedbe ponovitev, silo in proizvede- no moč na inercijski napravi, kar nam daje podlago za sto- pnjevanje obremenitve, relativno prilaganje intenzivnosti in spremljanje učinkov vadbe na inercijskih napravah in s tem temelj nadaljnjemu raziskovanju učinkov inercijske vadbe za moč. Ključne besede: inercija, jakost, moč, intenzivnost, breme. Darjan Spudić, Primož Pori, Robert Cvitkovič Vpliv velikosti inercijskega bremena na nekatere spremenljivke vadbe za moč 178 „ Uvod Inercijska vadba za moč je bila razvita z namenom vzdrževanja mišične mase pri astronavtih (Bjorn, Hans, Inessa, Dimitri in Tesch, 2003), danes pa predstavlja nov trend, ki se zaradi pozitivnih učinkov eks- centrične vadbe na strukturne in nevralne mehanizme vse bolj uveljavlja pri rehabi- litaciji (Lepley, Lepley, Onate in Grooms, 2017; Maroto-Izquierdo idr., 2017; Romero- -rodriguez, Gual in Tesch, 2010), preventivni vadbi, pri razvijanju motoričnih sposobno- sti športnikov (Petré, Wernstål in Mattsson, 2018) in z namenom izboljšanja kazalnikov zdravja in lastnosti živčno-mišičnega siste- ma pri kroničnih bolnikih in starejših ose- bah (Bruseghini idr., 2015; Onambélé-Pear- son idr., 2015). Pregled literature (Illera-Domínguez idr., 2018; Lundberg, García-Gutiérrez, Mandić, Lilja in Fernandez-Gonzalo, 2019; Maroto- -Izquierdo idr., 2017; Petré idr., 2018; Vicens- -Bordas, Esteve, Fort-Vanmeerhaeghe, Bandholm in Thorborg, 2018) kaže na to, da inercijska vadba moči privede do ena- kega prirastka mišične mase v enakem časovnem obdobju, vendar pri manjšem volumnu vadbe, kar avtorji poimenujejo ro- bustnost učinka vadbe. Rezultati študij gle- de prirastka koncentrične in ekscentrične mišične jakosti, hitre moči in vzdržljivosti v moči v primerjavi s tradicionalno vadbo z utežmi pa so si med seboj kontradiktorni. Inercijske naprave za vadbo moči temelji- jo na izkoriščanju vrtilne količine kolutaste uteži, ki jo v vrtenje spravimo s potegom vrvi, ovite okoli osi, na katero je utež na- meščena. Vrtilna količina, ki jo pridobi ko- lutasta utež med koncentričnim potegom, predstavlja sunek navora pri zaustavljanju vrtenja kolesa z ekscentrično kontrakcijo vključenih mišic. Tekoče ponovitve iner- cijske vadbe spominjajo na delovanje joja in zato vadbo poimenujemo tudi »Yo-Yo« in »Flywheel« vadba (Norrbrand, Fluckey, Pozzo in Tesch, 2008). V nasprotju z vadbo z utežmi vrtilna količina kolesa, ki jo ustva- rimo v koncentrični fazi krčenja mišice na inercijski napravi (poteg), povzroči časovno krajše, vendar intenzivnejše intervale mi- šične aktivacije in proizvedene mehanske sile v ekscentrični oziroma zaviralni fazi kontrakcije, po nekaterih raziskavah do 25 odstotkov višje kot v koncentričnem delu (Martinez-Aranda in Fernandez-Gonza- lo, 2017; Norrbrand, Pozzo in Tesch, 2010; Petré idr., 2018). Zaradi lastnosti mišic za ustvarjanje višjih in manjši energijski porabi v ekscentričnem delu ponovitev vaje torej ekscentrična preobremenitev optimizira vadbeno breme in s tem trenažni proces postane učinkovitejši (Maroto-Izquierdo idr., 2017). Kljub vsem pozitivnim učinkom obstaja veliko neznank pri inercijski vadbi za moč. Največja med njimi je prilagoditev inten- zivnosti vadbe posamezniku oziroma re- lativno določanje bremena. Ugotovljeno je bilo, da manipulacija masnega vztraj- nostnega momenta (MVM) in posledično hitrosti ter časa izvajanja ponovitev vpliva na prilagoditve mišic (Martinez-Aranda in Fernandez-Gonzalo, 2017). Vadba moči, pri kateri je uporabljen višji MVM in se posle- dično razvijejo manjše hitrosti, višje sile in je čas kontrakcije pri potegu vrvi podaljšan, v večji meri vpliva na hipertrofijo in ma- ksimalno moč (jakost) mišic, medtem ko manjši MVM z višjo hitrostjo potega, manj- šo silo in krajšim časom kontrakcije v večji meri vpliva na razvoj hitre moči (Naczk, Na- czk, Brzenczek-Owczarzak Wioletta, Arlet in Adach, 2016; Sabido, Hernández-Davó in Pereyra-Gerber, 2018). Na inercijski napravi je proizvedena hitrost, moč in sila ponovitev odvisna od bremena (MVM uteži) in dejanskega angažmaja va- dečega. Za prilagoditev bremena sposob- nostim posameznika in s tem optimizacijo vadbenega procesa moramo poznati raz- merje med proizvedeno silo, hitrostjo in močjo pri izvedbi ponovitve z določenim bremenom, saj so prilagoditve živčno-mi- šičnega sistema na vadbo odvisne tudi od velikosti uporabljenega bremena. Zato je pomembno, da breme določimo glede na individualne sposobnosti posameznika (relativno breme) in tako delujemo v žele- nem območju krivulje F : v (Jiménez-Reyes, Samozino, Brughelli in Morin, 2017). Relativno breme na inercijski napravi lahko torej določimo na podlagi izvedbe balistič- nih ponovitev z največjim angažmajem vadečega (angl. »all out«) pri različnih (ek- vidistančno stopnjujočih se) inercijskih bre- menih. V primerjavi s klasičnimi meritvami pri enem pogoju (bremenu), z dobljenim odnosom med silo, hitrostjo in močjo (F : v : P) pridobimo veliko več informacij o mehanskih sposobnostih posameznika pri različnih mehanskih zahtevah, ki se poja- vljajo tudi pri gibanju (Pérez-Castilla, Jaric, Feriche, Padial in García-Ramos, 2018). Pri večsklepnih balističnih gibanjih (skok iz počepa, potisk s prsi, skok z nasprotnim gibanjem) je bil v takšnih pogojih izvedbe ponovitev ugotovljen obratno sorazmeren linearen odnos med stopnjevanjem mase bremena (silo) in hitrostjo ponovitev, ki jo vadeči pri temu razvijejo (García-Ramos, Feriche, Pérez-Castilla, Padial in Jaric, 2017; Pérez-Castilla idr., 2018) ter paraboličen od- nos med hitrostjo in proizvedeno močjo (García-Ramos idr., 2017). Najpogosteje se pri merjenju odnosa F : v uporablja 4 do 9 bremen. Linearnost odnosa F : v, ki izhaja iz mehanskih lastnosti mišic, pa zagotavlja predpogoj za zmanjšanje (redukcijo) števi- la bremen, pri katerih preiskovanci izvede- jo ponovitve vaje in pri čemer odnos F : v ostaja nespremenjen (Jaric, 2016). Študije na tem področju, ki bi zajemale inercijsko obremenitev, so zelo omejene. Carroll idr. (2018) so v študiji ugotovili linea- ren odnos med stopnjevanim MVM in pro- izvedeno povprečno in največjo hitrostjo dviga iz počepa na inercijski napravi. Pri re- lativizaciji intenzivnosti vadbe na inercijskih napravah moramo torej poleg določenega MVM upoštevati tudi ustvarjeno hitrost pri danem tipu izvedbe ponovitev (Schoenfe- ld, Grgic, Ogborn in Krieger, 2017). Kombi- nacija omenjenih spremenljivk nam torej daje možnost za določanje primerne obre- menitve, primerjavo in spremljanje učinkov vadbe pri usmerjenem razvoju moči. Namen raziskave je bil ugotoviti, če in v kolikšni meri progresivno povečevanje inercijskega bremena, ki ga določa masni vztrajnostni moment uteži, na inercijski napravi za izvedbo horizontalnega pote- ga vpliva na spremenljivke kotne hitrosti, proizvedene sile, moči in ustvarjene vrtilne količine. Dodatno smo želeli preveriti, ali obstaja linearen odnos med proizvedeno hitrostjo in silo pri horizontalnem potegu na inercijski napravi. Ugotovljena razmerja med spremenljivkami dajejo izhodišče za način določanja relativnega bremena pri vadbi in s tem nadaljnje raziskovanje učin- kov inercijske vadbe za moč. „ Metode Vzorec merjencev V raziskavo je bilo prostovoljno vključenih 43 posameznikov s povprečno starostjo 66,1 let (s = 5,0) in indeksom telesne mase 27,6 kg*m 2 (s = 5,6), od tega 30 ženskega in 13 moškega spola. Vsi so bili oskrbovan- ci Zdravstvenega doma Črnomelj. Pred izvedbo meritev so vsi merjenci podpisali soglasje o prostovoljnem sodelovanju na lastno odgovornost in bili seznanjeni s tveganji eksperimenta. Vsi so izpolnjeva- li pogoje za varno vključitev v vadbo po zdravstvenem vprašalniku („The Physical Activity Readiness Questionnaire for Eve- raziskovalna dejavnost 179 ryone“, 2019). Vsi posamezniki so dobro poznali način izvedbe ponovitev na iner- cijski napravi za izvedbo horizontalnega potega, saj so bili pred meritvami vključeni v 8-tedenski program vadbe. Celoten eks- periment je bil izveden v skladu s Helsinško deklaracijo (WHO, 2013). Postopek in pripomočki Meritve so bile izvedene v telovadnici Zdravstvenega doma Črnomelj. Za meritve je bila uporabljena namensko skonstruira- na in izdelana inercijska naprava za izved- bo horizontalnega potega, ki omogoča na- tančno prilagajanje bremena s kolutastimi utežmi, s pripadajočo programsko opremo, katere merske karakteristike so bile pred- hodno preverjene (Spudić, Pori, Cvitkovič, Smajla in Ferligoj, 2018). Za antropome- trične meritve in meritve sestave telesa sta bila uporabljena merilec sestave telesa in tehtnica (model SC-331S, Tanita, Illinois, ZDA) ter višinomer (model 1707007002268, Seca, Birmingham, Velika Britanija). Posamezniki so po izvedenem standardi- ziranem ogrevanju v naključnem vrstnem redu izvedli 8 ponovitev vaje horizontal- nega potega sede pri 6 različnih ekvidis- tančnih inercijskih bremenih. Breme je bilo določeno z masnim vztrajnostnim mo- mentom uteži, in sicer 1 – 0,025 kg*m 2 , 2 – 0,05 kg*m 2 , 3 – 0,075 kg*m 2 , 4 – 0,1 kg*m 2 , 5 – 0,125 kg*m 2 in 6 – 0,15 kg*m 2 . Prve 3 ponovitve so bile izvedene z namenom spraviti kolutasto utež v vrtenje, naslednjih 5 ponovitev pa je bilo izvedeno z največjo zmožnostjo potega, tj. z navodilom, da utež v čim krajšem času zavrtijo čim hitreje – t. i. angl. »all out« (Sabido idr., 2018). Prostor za izvedbo meritev je bil standardiziran, am- plituda izvedbe je bila za vsakega posame- znika določena in kontrolirana z markerjem na potezni vrvi in s povratno informacijo, ki smo jo pridobili s pomočjo programske opreme. Med izvedbo vaje pri različnih bremenih je bilo vsaj 5 minut odmora. Vaja horizontalni poteg je bila izbrana iz razloga enostavnosti izvedbe za merjence in eno- stavne organizacije meritev. Namensko izdelana programska oprema nam je omogočala, da smo zajeli podatke o največji kotni hitrosti ( 𝜔 max ), povprečni kotni hitrosti ( 𝜔 mean ), največji sili v koncen- tričnem delu potega (F kmax ), največji sili v ekscentričnem delu potega (F emax ), pov- prečni sili (F mean ), največji moči v koncen- tričnem delu potega (P kmax ), največji moči v ekscentričnem delu potega (P emax ), pov- prečni moči (P mean ) in največji proizvedeni vrtilni količini (). Vrednosti so bile prebrane Slika 1. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona največje kotne hitrosti v koncentričnem delu potega pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacijskim ko- eficientom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). Slika 2. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona povprečne kotne hitrosti v koncentrič- nem delu potega pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacij- skim koeficientom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). Slika 3. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona največje sile v koncentričnem delu pote- ga pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacijskim koeficientom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). 180 kot povprečje treh vrednosti ponovi- tev znotraj izvedenega niza, pri katerih je posameznik ustvaril največjo kotno hitrost. Metode obdelave podatkov Za vse spremenljivke je bila izraču- nana opisna statistika. Morebitna prisotnost osamelcev je bila za vsako spremenljivko preverjena z raztrese- nim grafikonom. Normalnost je bila preverjena s Kolmogorov-Smirnovim testom (p < 0,05; nenormalna po- razdelitev) in homogenost varianc z Levenovim testom (p < 0,05; hetero- genost varianc). Za preverjanje razlik med bremeni (1–6) pri vsaki izmed odvisnih spremenljivk ( 𝜔 max , 𝜔 mean , F kmax , F emax , F mean , P kmax , P emax, P mean in 𝛤 ) smo uporabili enosmerno analizo variance in v primeru obstoja razlik je bil izveden Tukey-ev test mnogoterih primerjav (p < 0,05), s katerim smo iskali razlike med stopnjami bremen. Za ugotavljanje morebitnega odnosa med različnimi inercijskimi bremeni in odvisnimi spremenljivkami je bila izve- dena regresijska analiza. Prav tako smo regresijsko analizo uporabili pri ugo- tavljanju odnosa med proizvedeno povprečno/največjo hitrostjo in pov- prečno/največjo silo/močjo (F : v : P). Izračunana sta bila determinacijski ko- eficient (R 2 ) in standardna napaka na- povedi (SE). Za obdelavo podatkov je bil uporabljen statistični program SPSS za Windows 25.0 (IBM Corporation, New York, ZDA), Microsoft Office Excel 2013 (Microsoft, Washington, ZDA) in lastna izdelana programska oprema. Statistična značilnost je bila sprejeta z dvostransko 5 % napako alfa. „ Rezultati Z enosmerno analizo variance smo ugotovili, da se vrednosti 𝜔 max (F (5, 252) = 364,308, p < 0,001), 𝜔 mean (F (5, 252) = 398,81, p < 0,001), F kmax (F (5, 252) = 37,58, p < 0,001), F emax (F (5, 252) = 11,19, p < 0,001), F mean (F (5, 252) = 51,553, p < 0,001), P kmax (F (5, 252) = 8,161, p < 0,001), P emax (F (5, 252) = 11,019, p < 0,001), P mean (F (5, 252) = 11,103, p < 0,001) in 𝛤 (F (5, 252) = 33,974, p < 0,001) med različnimi vad- benimi bremeni (1–6) med seboj sta- tistično značilno razlikujejo. Tukeyev post hoc test je statistično značilne razlike med vsemi bremeni pokazal samo pri spremenljivkah hitrosti ( 𝜔 max in 𝜔 mean ) (p < 0,001). Vrednosti F kmax Slika 4. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona največje sile v ekscentričnem delu pote- ga pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacijskim koeficientom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). Slika 5. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona povprečne sile v koncentričnem delu potega pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacijskim koefici- entom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). Slika 6. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona največje moči v koncentričnem delu potega pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacijskim koefici- entom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). raziskovalna dejavnost 181 se niso razlikovale med bremenoma 2–3 (p = 0,901), 3–4 (0,069), 4–5 (p = 0,241) in 5–6 (p = 0,996). Vrednosti F max se niso raz- likovale med bremenoma 2–3 (p = 0,336), 3-4 (0,158), 4–5 (p = 0,707) in 5–6 (p = 1) in vrednosti F mean med bremenoma 4–5 (p = 0,22) in 5–6 (p = 1). Vrednosti P kmax se niso razlikovale med bremenoma 1–2 (p = 1), 3–4 (p = 0,999), 4–5 (p = 0,992) in 5–6 (p = 0,951). Vrednosti P max se niso razlikovale med bremenoma 1–2 (p = 0,907), 3–4 (p = 0,975), 4–5 (p = 0,940) in 5–6 (p = 0,525) in vrednosti P mean se niso razlikovale med bre- menoma 1–2 (p = 0,998), 3–4 (p = 0,1), 4–5 (p = 0,98) in 5–6 (p = 0,447). Vrednosti 𝛤 se niso razlikovale med bremenoma 2–3 (p = 0,999), 4–5 (p = 0,768) in 5–6 (p = 0,983). Linearna regresija je bila uporabljena za ugotavljanje vpliva vadbenega bremena na inercijski napravi na 𝜔 max , 𝜔 mean , F kmax , F emax , F mean , P kmax , P emax , P mean in 𝛤 . Ugotovili smo statistično značilno linearno regresij- sko povezanost med progresivno določe- nimi bremeni in največjo kotno hitrostjo ( 𝜔 max ) (F (1, 256) = 974,979; p < 0,000) (Slika 1), povprečno kotno hitrostjo ( 𝜔 mean ) (F (1, 256) = 906,188; p < 0,000) (Slika 2), največjo silo v koncentričnem delu (F kmax ) (F (1, 256) = 170,745) (Slika 3), največjo silo v ekscen- tričnem delu (F emax ) (F (1, 256) = 48,295; p < 0,000) (Slika 4), povprečno silo (F mean ) (F (1, 256) = 206,036; p < 0,000) (Slika 5), največjo močjo v koncentričnem delu (P kmax) , (F (1, 256) = 36,293; p < 0,000) (Slika 6), največjo močjo v ekscentričnem delu (P emax ) (F (1, 256) = 47,604; p < 0,000) (Slika 7), povpreč- no močjo (P mean ) (F (1, 256) = 51,902) (Slika 8) in največjo proizvedeno vrtilno količino ( 𝛤 ) (F (1, 256) = 143,876; p < 0,000) (Slika 9). V kratkem, vsi izvedeni linearni regresijski modeli kažejo na to, da z izbiro bremena na inercijski napravi lahko statistično značilno napovemo hitrost, silo, moč in proizvede- no vrtilno količino, če poznamo regresijski odnos za posameznika. Dodatno so bili iz- računani odnosi med 𝜔 max in F kmax , 𝜔 mean in F mean , 𝜔 max in P kmax ter 𝜔 mean in P mean . Tudi v teh primerih so rezultati pokazali značilno linearno regresijsko povezanost med 𝜔 max in F kmax (F (1, 256) = 59,160; p < 0,000) (Sli- ka 10), 𝜔 mean in F mean (F (1, 256) = 89,223; p < 0,000) (Slika 11), 𝜔 max in P kmax (F (1, 256) = 148,297; p < 0,000) (Slika 12) in 𝜔 mean in P mean (F (1, 256) = 137,913; p < 0,000) (Slika 13). „ Razprava Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv iner- cijskega bremena, določenega z MVM na inercijski napravi, na spremenljivke kotne hitrosti, proizvedene sile, moči in ustvarjene Slika 7. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona največje moči v ekscentričnem delu po- tega pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacijskim koeficien- tom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). Slika 8. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona povprečne moči v koncentričnem delu potega pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacijskim koefici- entom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). Slika 9. Prikaz aritmetične sredine in standardnega odklona proizvedene vrtilne količine v koncen- tričnem delu potega pri stopnjevanem bremenu ter pripadajoča regresijska premica z determinacij- skim koeficientom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). 182 vrtilne količine pri izvedbi horizontalnega potega sede na inercijski napravi. Dodatno smo želeli preveriti, ali obstaja linearen od- nos med proizvedeno hitrostjo in silo pri horizontalnem potegu na inercijski napravi. Ugotovljena razmerja med spremenljivkami v prihodnje dajejo več možnosti za način določanja relativnega bremena in s tem intenzivnosti vadbe in tako predstavljajo predpogoj za načrtovanje obremenitev med vadbo in temelj raziskovanja učinkov inercijske vadbe za moč. V primerjavi s tradicionalno vadbo, kjer naj- višjo intenzivnost vadbe določimo z najviš- jim bremenom pri eni ponovitvi vaje (1RM), je največja pomanjkljivost inercijske vad- be ravno relativno prilagajanje bremena. Kljub temu da raziskave kažejo na pozitivne učinke inercijske vadbe za moč, so metode vadbe med seboj težko primerljive zaradi uporabe različnih inercijskih bremen (MVM), načina izvedbe ponovitev in predvsem uporabljene opreme. Ugotovili smo, da progresivno dvig inercij- skega bremena za 0,025 kg*m 2 (od 0,025 do 0,15 kg*m 2 MVM uteži) značilno spremeni vrednosti kotnih hitrosti, dviga bremena za 0,05 kg*m 2 pa značilno spremeni vrednosti proizvedene sile, moči in vrtilne količine. Iz ugotovljenega lahko zaključimo, da poviša- nje MVM za 0,025 kg*m 2 lahko predstavlja naslednjo stopnjo intenzivnosti vadbe v primeru spremljanja kotnih hitrosti, poviša- nje MVM za 0,05 kg*m 2 pa v primeru ostalih spremljanih spremenljivk. Vadbo na inercij- skih napravah je torej možno stopnjevati z dodajanjem kolutastih uteži, kar je izredne- ga pomena pri načrtovanju vadbe zaradi specifičnega vpliva na mehanske lastnosti mišic (Marques, 2017; Naczk idr., 2016). Do podobnih rezultatov je prišel tudi Car- roll s sodelavci (2018) pri uporabi intenziv- nosti 0,01–0,1 kg*m 2 . Spremenljivke so bile v študiji zajete s pritiskovno ploščo in po- speškometrom, ki je bil med počepanjem nameščen na rame merjencev. Dodatno sta Martinez-Aranda in Fernandez-Gonzalo (2017) ugotovila, da se razvije večja moč pri iztegu kolena na inercijski napravi z manj- šimi MVM, medtem ko so bile ugotovljene višje sile in več opravljenega dela pri višjih MVM (0,075 in 0,1 kg*m 2 ). Večja ekscentrič- na preobremenitev (razlika v navoru med ekscentrično in koncentrično fazo iztega ko- lena) se razvije pri srednjih do visokih MVM (0,050, 0,075 in 0,1 kg*m 2 ) (Sabido idr., 2018). Tako kot Carroll s sodelavci (2018) pri izvedbi počepa smo tudi pri izvedbi horizontalne- ga potega ugotovili, da lahko odnos med Slika 10. Prikaz odnosa med povprečno koncentrično silo in povprečno koncentrično kotno hitro- stjo s pripadajočo regresijsko premico, determinacijskim koeficientom (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). Slika 11. Prikaz odnosa med največjo koncentrično silo in največjo koncentrično kotno hitrostjo s pripadajočo regresijsko premico, determinacijskim koeficientom (R 2 ) in standardno napako napo- vedi (SE). Slika 12. Prikaz odnosa med povprečno koncentrično močjo in povprečno koncentrično kotno hitro- stjo s pripadajočo linearno in nelinearno regresijsko krivuljo, determinacijskima koeficientoma (R 2 ) in standardno napako napovedi (SE). raziskovalna dejavnost 183 izbranimi stopnjujočimi se inercijskimi bre- meni in proizvedeno najvišjo hitrostjo iz- vedbe vaje pri standardnem tipu izvedbe ponovitev vaje – tj. »all out« (Tesch, Ekberg, Lindquist in Trieschmann, 2004) opišemo z linearno funkcijo. Dodatno smo v naši študiji ugotovili tudi linearne regresijske odnose med stopnjo bremena in proizvedeno silo, močjo in vrtilno količino. Ugotovljen obra- tno sorazmeren odnos, ki ga za vsakega posameznika lahko zanesljivo opišemo z linearno regresijsko enačbo, daje možnost natančnejšega (relativnega) prilagajanja in- tenzivnosti vadbe. Metode vadbe za moč, ki se uporabljajo pri inercijski obremenitvi, so večinoma usmer- jene v aktivacijo živčno-mišičnega sistema. Najpogostejša je metoda 4 setov po 7 po- novitev vaje z najvišjo hitrostjo potega (»all out«) pri danem inercijskem bremenu (Ma- roto-izquierdo idr., 2019; Vicens-Bordas idr., 2018). Inercijsko breme je bilo do sedaj samo v nekaj študijah individualno določeno, in sicer glede na največjo ustvarjeno moč v koncentričnem delu ponovitve vaje. V štu- diji De Hoyo-a in sodelavcev (2015) so tako za vadbo uporabili samo 4 različna inercijska bremena. Tako se v praksi pojavlja ideja o relativnem določanju bremena glede na ustvarjeno moč v koncentričnem delu ponovitve vaje (De Hoyo idr., 2015) ali glede na mejno hi- trost izvedbe ponovitev (Spudić, Hadžić, Vodičar, Carruthers in Pori, 2019), kjer dolo- čamo čas kontrakcije in s tem trajanje sile v mišicah (Greenwood, Morrissey, Rutherford in Narici, 2007; Naczk idr., 2016). V primeru izbire inercijskega bremena, pri katerem je vadeči sposoben ustvariti največjo moč, bi le to predstavljajo referenčno izhodišče za določanje vadbenega območja. V kolikor bi vadeči izbral za vadbo nižje breme od refe- renčnega, bi se na območju odnosa F : v : P premaknil v smer velikih hitrosti, in v kolikor bi izbral večje breme od referenčnega, je za pričakovati, da bi se njegove sposobnosti premaknile v smeri velikih sil (Jiménez-Reyes idr., 2017, 2018). V primeru relativnega bre- mena, določenega z mejno hitrostjo pono- vitev v koncentričnem delu ponovitve vaje, pa določimo čas trajanja kontrakcije pri naj- večjem možnem angažmaju posameznika, da bi dano utež zavrtel čim hitreje. Večja kot je hitrost ponovitev, manjše je inercijsko bre- me in obratno. Obratnosorazmerno z izbiro bremena torej določamo hitrost ponovitev in s tem mehansko obremenitev med iz- vedbo ponovitve vaje – pri čemer lahko pri- čakujemo hitrostno-specifične prilagoditve živčno-mišičnega sistema in temu primeren spremenjen odnos F : v : P (Behm in Sale, 1993; Garnacho-Castaño, Muñoz-González, Garnacho-Castaño in Maté-Muñoz, 2018; Naczk idr., 2016). Omeniti velja, da bi bilo konkretno v naši študiji nekatere odnose med spremenljivka- mi možno še natančneje določiti s funkcija- mi višjega reda (Slika 12 in 13), predvsem pri največji moči in hitrosti ponovitev. Iz tega ra- zloga smo dodatno izvedli regresijsko anali- zo med spremenljivkami sile, hitrosti in moči. Preverili smo t. i. odnos F : v : P , ki se v litera- turi pogosteje pojavlja pri večsklepnih bali- stičnih gibanjih, kot sta počepanje in potisk s prsi. Ugotovili smo, da so determinacijski koeficienti v teh primerih višji, kar pomeni, da naredimo manjšo napako pri napovedo- vanju sile oziroma moči pri variiranju kotne hitrosti. Slednje ugotovitve se skladajo z ve- čino študij, ki zajemajo odnose med ustvar- jeno hitrostjo, silo in močjo pri večsklepnih balističnih akcijah (Jiménez-Reyes idr., 2018). V prihodnje bi bilo z namenom racionaliza- cije meritev smiselno preveriti odnos F : v : P pri inercijski obremenitvi z redukcijo števila inercijskih bremen, pri čemer bi želeli, da odnos F : v : P ostane nespremenjen. S tem bi omogočili racionalnejše meritve sposob- nosti posameznikov na inercijskih napravah za vadbo moči z ohranjanjem kritične veljav- nosti odnosa F : v : P . Izpostaviti je potrebno še dve večji pomanj- kljivosti študije, in sicer vzorec merjencev, ki so ga predstavljali telesno aktivni starejši odrasli (66 let), in zgolj na podlagi praktičnih izkušenj izbrana inercijska bremena (1–6). Za slednja namreč menimo, da niso bila izbrana v območju, kjer bi lahko zanesljivo izmerili največjo mehansko moč. Zato je tudi odnos breme-moč značilno linearen, kar pa se ne ujema z raziskavami F : v : P pri tradicionalni vadbi z utežmi (Jiménez-Reyes idr., 2018). V prihodnje bi bilo smiselno študijo ponoviti z dodatnimi inercijskimi bremeni. Ugotovljeni odnosi med inercijskim breme- nom in spremenljivkami hitrosti, sile, moči in vrtilne količine nam dajejo izhodišče za načrtovanje vadbenega procesa. Na inercij- ski napravi za izvedbo horizontalnega po- tega lahko z določanjem MVM v območju od 0,025–0,15 kg*m 2 kontroliramo hitrost izvedbe ponovitev, ustvarjeno silo, moč in ustvarjeno vrtilno količino ter s tem vadbo primerno stopnjujemo oziroma prilagajamo glede na želene cilje. Pomanjkljivost v izbiri inercijskih bremen v izvedeni raziskavi pa nam v prihodnje daje izhodišče za pripravo optimiziranega protokola meritev za me- ritve odnosa F : v : P in s tem možnost za natančnejše določanje relativnega bremena za usmerjen razvoj moči. „ Literatura 1. Behm, D. G. in Sale, D. G. (1993). Velocity Spe- cificity of Resistance Training. Sports MEdicine, 15(6), 374–388. 2. Bjorn, A., Hans, B., Inessa, K., Dimitri, S. in Tesch, P. (2003). Effects of strength training, using a gravity-independent exercise system, per- formed during 110 days of simulated space station confinement. European Journal of Applied Physiology, 90(1–2), 44–49. https://doi. org/10.1007/s00421-003-0850-2 3. Bruseghini, P., Calabria, E., Tam, E., Milanese, C., Oliboni, E., Pezzato, A., … Capelli, C. (2015). Effects of eight weeks of aerobic interval tra- ining and of isoinertial resistance training on risk factors of cardiometabolic diseases and exercise capacity in healthy elderly subjects. Oncotarget, 6(19), 16998–17015. Slika 13. Prikaz odnosa med največjo močjo in največjo kotno hitrostjo s pripadajočo linearno in nelinearno regresijsko krivuljo, determinacijskima koeficientoma (R 2 ) in standardno napako napo- vedi (SE). 184 4. Carroll, K. M., Wagle, J. P., Sato, K., Christopher B. Taber, N. Y., Bingham, G. E. in Stone, M. H. (2018). Characterising overload in inertial flywheel devices for use in exercise training. Sports Biomechanics, 1–12. https://doi.org/10.1 080/14763141.2018.1433715 5. De Hoyo, M., Pozzo, M., Sañudo, B., Carrasco, L., Gonzalo-Skok, O., Domínguez-Cobo, S. in Morán-Camacho, E. (2015). Effects of a 10- week in-season eccentric-overload training program on muscle-injury prevention and performance in junior elite soccer players. International Journal of Sports Physiology and Performance, 10(1). https://doi.org/10.1123/ ijspp.2013-0547 6. García-Ramos, A., Feriche, B., Pérez-Castilla, A., Padial, P. in Jaric, S. (2017). Assessment of leg muscles mechanical capacities: Which jump, loading, and variable type provide the most reliable outcomes? European Journal of Sport Science, 17(6), 690–698. https://doi.org/10.108 0/17461391.2017.1304999 7. Garnacho-Castaño, M. V., Muñoz-González, A., Garnacho-Castaño, M. A. in Maté-Muñoz, J. L. (2018). Power– and velocity–load re- lationships to improve resistance exercise performance. Proceedings of the Institution of Mechanical Engineers, Part P: Journal of Sports Engineering and Technology, 232(4), 349–359. https://doi.org/10.1177/1754337118773587 8. Greenwood, J., Morrissey, M. C., Rutherford, O. M. in Narici, M. V. (2007). Comparison of conventional resistance training and the fly- -wheel ergometer for training the quadriceps muscle group in patients with unilateral knee injury. European Journal of Applied Physiolo- gy, 101(6), 697–703. https://doi.org/10.1007/ s00421-007-0548-y 9. Illera-Domínguez, V., Nuell, S., Carmona, G., Padullés, J. M., Padullés, X., Lloret, M., … Cadefau, J. A. (2018). Early Functional and Morphological Muscle Adaptations During Short-Term Inertial-Squat Training. Fronti- ers in Physiology, 9(1265), 1–12. https://doi. org/10.3389/fphys.2018.01265 10. Jaric, S. (2016). Two-loads Method for Distin- guishing among the Muscle Force, Velocity, and Power Producing Capacities. Sports Med., 46(11), 1585–1589. https://doi.org/10.1007/ s11065-015-9294-9.Functional 11. Jiménez-Reyes, P., Samozino, P., Brughelli, M. in Morin, J. B. (2017). Effectiveness of an individualized training based on force-ve- locity profiling during jumping. Frontiers in Physiology, 7(1), 1–13. https://doi.org/10.3389/ fphys.2016.00677 12. Jiménez-Reyes, P ., Samozino, P ., García-Ramos, A., Cuadrado-Peñafiel, V., Brughelli, M. in Mo- rin, J. B. (2018). Relationship between vertical and horizontal force-velocity-power profi- les in various sports and levels of practice. PeerJ, 2018(11), 1–18. https://doi.org/10.7717/ peerj.5937 13. Lepley, L. K., Lepley, A. S., Onate, J. A. in Grooms, D. R. (2017). Eccentric Exerci- se to Enhance Neuromuscular Control. Sports Health, 9(4), 333–340. https://doi. org/10.1177/1941738117710913 14. Lundberg, T. R., García-Gutiérrez, M. T., Man- dić, M., Lilja, M. in Fernandez-Gonzalo, R. (2019). Regional and muscle-specific adap- tations in knee extensor hypertrophy using flywheel vs. conventional weight-stack resi- stance exercise. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 1–27. https://doi.org/10.1139/ apnm-2018-0774 15. Maroto-izquierdo, S., Fernandez-gonzalo, R., Magdi, H. R., Manzano-rodriguez, S., Gon- zález-gallego, J., Paz, J. A. De, … Magdi, H. R. (2019). Comparison of the musculoskeletal effects of different iso-inertial resistance tra- ining modalities : Flywheel vs . electric-motor. European Journal of Sport Science, 1–1 1. ht tps:// doi.org/10.1080/17461391.2019.1588920 16. Maroto-Izquierdo, S., García-López, D., Fernan- dez-Gonzalo, R., Moreira, O. C., González-Gal- lego, J. in de Paz, J. A. (2017). Skeletal muscle functional and structural adaptations after eccentric overload flywheel resistance trai- ning: a systematic review and meta-analysis. Journal of Science and Medicine in Sport. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2017.03.004 17. Marques, M. C. (2017). Movement velocity vs. strength training. Motricidade, 13(1), 1–2. https://doi.org/10.6063/motricidade.12080 18. Martinez-Aranda, L. M. in Fernandez-Gonzalo, R. (2017). Effects of inertial setting on power, force, work, and eccentric overload during fly- wheel resistance exercise in women and men. Journal of Strength and Conditioning Research, 31(6), 1653–1661. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000001635 19. Naczk, M., Naczk, A., Brzenczek-Owczarzak Wioletta, Arlet, J. in Adach, Z. (2016). Efficacy of inertial training in elbow joint muscles: influence of different movement velociti- es. Sports Medicine and Physical Fitness, 56(3), 223–231. 20. Norrbrand, L., Fluckey, J. D., Pozzo, M. in Te- sch, P. A. (2008). Resistance training using eccentric overload induces early adaptations in skeletal muscle size. Eur J Appl Physiol, 102, 271–281. https://doi.org/10.1007/s00421-007- 0583-8 21. Norrbrand, L., Pozzo, M. in Tesch, P. A. (2010). Flywheel resistance training calls for greater eccentric muscle activation than weight tra- ining. Eur J Appl Physiol, 110 , 997–1005. https:// doi.org/10.1007/s00421-010-1575-7 22. Onambélé-Pearson, G. L., Tam, E., Rejc, E., Mcewan, I. M., Maganaris, C. N., Mian, O. S., … Onambe, G. L. (2015). Neuromuscular and balance responses to flywheel iner- tial versus weight training in older per- sons, (June). https://doi.org/10.1016/j.jbio- mech.2008.09.004 23. Pérez-Castilla, A., Jaric, S., Feriche, B., Padial, P. in García-Ramos, A. (2018). Evaluation of Muscle Mechanical Capacities Through the Two-Load Method: Optimization of the Load Selection. Journal of strength and conditio- ning research, 32(5), 1245–1253. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000001969 24. Petré, H., Wernstål, F. in Mattsson, C. M. (2018). Effects of Flywheel Training on Strength-Re- lated Variables: a Meta-analysis. Sports medici- ne - open, 4(55), 1–15. https://doi.org/10.1186/ s40798-018-0169-5 25. Romero-rodriguez, D., Gual, G. in Tesch, P. A. (2010). Efficacy of an inertial resistance trai- ning paradigm in the treatment of patellar tendinopathy in athletes: A case-series study. Physical Therapy in Sport, 12(1), 43–48. https:// doi.org/10.1016/j.ptsp.2010.10.003 26. Sabido, R., Hernández-Davó, J. L. in Pereyra- -Gerber, G. (2018). Influence of Different Iner- tial Loads on Basic Training Variables During the Flywheel Squat Exercise. International Journal of Sports Physiology and Performance, 13(4), 482–489. 27. Schoenfeld, B. J., Grgic, J., Ogborn, D. in Kri- eger, J. W. (2017). Strength and Hypertrophy Adaptations Between Low- vs. High-Load Resis- tance Training. Journal of Strength and Conditio- ning Research (Let. 31). https://doi.org/10.1519/ jsc.0000000000002200 28. Spudić, D., Hadžić, V., Vodičar, J., Carruthers, J. in Pori, P. (2019). Influence of inertial re- sistance squat exercise protocol based on novel exercise intensity determination on physical fitness of older adult women. EQOL Journal, 11(1), 1–8. https://doi.org/10.31382/ eqol.190604 29. Spudić, D., Pori, P., Cvitkovič, R., Smajla, D. in Ferligoj, A. (2018). Kvaliteta merjenja z inercij- sko napravo za merjenje spremenljivk moči. Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 66(3/4), 135–140. 30. Tesch, P. A., Ekberg, A., Lindquist, D. in Tri- eschmann, J. (2004). Muscle hypertrophy following 5-week resistance training using a non-gravity-dependent exercise system. Acta Physiologica Scandinavica, 180(1), 89–98. 31. The Physical Activity Readiness Questionnai- re for Everyone. (2019). Pridobljeno 26. marec 2019., od http://eparmedx.com/wp-content/ uploads/2013/03/PARQPlus2019ImageVersi- on2.pdf 32. Vicens-Bordas, J., Esteve, E., Fort-Vanmeerha- eghe, A., Bandholm, T. in Thorborg, K. (2018). Is inertial flywheel resistance training superi- or to gravity-dependent resistance training in improving muscle strength? A systematic review with meta-analyses. Journal of Science and Medicine in Sport, 21(1), 75–83. https://doi. org/10.1016/j.jsams.2017.10.006 33. WHO. (2013). Declaration of Helsinki Ethical Principles for Medical Research Involving Human Subjects. JAMA, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/doi:10.1001/jama.2013.281053 Darjan Spudić, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana darjan.spudic@fsp.uni-lj.si