GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA PTUJSKI OKRAJ
UREDNIŠTVO IN UPKAVA PTUJ. MLO. U. HADSTR. - !tLt»-ON «. 15«
ČEKOVNI SACUN PRI NARODNI BANfU PTUJ 6ltV. Mi-90323-0
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ■> ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOZ£
ROKOPISOV  N£  VRAČAMO r- TISKA MARIBORSKA TISKARNA
Štev. 52 — Leto V.
PTUJ, 26. decembra 1952'
Cena din 8.-
iliiil iMr in zbor proizvajalcev sta prvič zasedala
Hetrovič Janez ponovno izvoljen za predsednika, Stropnik Lojzka pa za podpredsednika
Ptuj, 23. dec. (LP). Novo-
izvoljeni okrajni zbor in zbor
proizvajalcev sta z današnjim
prvim, najprej ločenim in po-
tem pa skupnim zasedanjem v
dvorani OK ZKS s prisego in
izvolitvijo komisij ter svetov
prevzela odgovornost za pravil-
no reševanje gospodarskih, so-
cialno-zdravstvenih in kulturno-
prosvetnih problemov ptujskega
okraja v štiriletni mandatni
dobi. Za predsednika OLO sta
izvolila tov. Petroviča Janeza,
za podpredsednika pa tov.
Stropnik Lojzko, kar kaže, da
6ta si imenovana že z doseda-
njim delom pridobila simpatije
in zaupanje ljudstva ter njego-
vih odbornikov.
Odborniki obeh zborov, člani
Zveze komunistov in Osvobo-
dilne fronte so se dobro zave-
dali, da je skrbna izbira odbor-
nikov za najodgovornejše posle
OLO na podlagi politične zre-
losti, strokovne sposobnosti ter
življenjskih xn delovnih izkušenj
dokaj važna za uspešno delo
obeh zborov. Ta resnost se je
odražala v pripravljenih pred-
logih in pri glasovanju za te
predloge. Najodgovornejša me-
sta v obeh zborih kakor tudi v
OLO so z volitvami določena
na i izkušene jšim odbornikom,
č'.Tnom ZKŠ in agilnim članom
OF, ki so voljni, vložiti vse svo-
je sposobnosti za uspešno delo
ljudske oblasti. Predsedniško
mesto OLO je na podlagi so-
glasne izvolitve ponovno zasedel
tov. Petrovič Janez, podpredsed-
niško pa tov. Stropnik Lojzka.
V pomoč odbornikom v svetih
bodo tudi gospodarski strokov-
njaki-frontovci, ki bodo radi
vlagali svoj delež v korist šte-
vilnih problemov našega javne-
ga življenja.
Na podlagi volitev bodo od-
borniki zaposleni v sledečem:
Stalne komisije okrajnega
zbora:
MANDATNO IMUNITETNA
KOMISIJA: ^
1. Vrabl Jože, nameščenec,
Ptuj;
2. Jakominl Ivan. delavec,
Hajdina;
3. Sok Janez, kmet, Vinta-
rovci.
KOMISIJA ZA PRAVNE
PREDPISE IN ORGANIZA-
CIJSKA VPRAŠANJA:
1. Bračič Mirko, uslužbenec,
Ptuj;
2. Kerbler Simon, učitelj,
Ptujska gora;
3. Solina Simon, kmet. Mar-
ko vci; ■■'•^
4. Rus Martin, kmet, Grajena;
5. Kirbiš Ivan. kmet. Pre-
pelje.
KOMISIJA ZA DRUŽBENI
PLAN IN PRORAČUN:
1. Tramšek Jože, mehanik,
Ptuj;
2. Bratec Rudolf, uslužbenec,
Ptuj;
3. Gačnik Štefan, kmet, Bod-
kovci;
4. Urek Anton, kmet, Mestni
vrh;
5. Kotar Ludvik, delavec,
Zavrč.
KOMISIJA ZA PROŠNJE IN
PRITOŽBE:
1. Arnuš Alojz, delavec, Ro-
goznica;
2. Pungračič Ivan, uslužbenec,
Turški vrh;
3. Kolar Ivan, lo'gar, Stoper-
ce.
STALNE KOMISIJE ZBORA
PROIZVAJALCEV
MANDATNO  IMUNITETNA
KOMISIJA:
1. Markoč Jože, delavec, Gra-
diš Strnišče;
2. Koptanjevec Janez, Tovar-
na glinice Strnišče, delavec;
3. Kramberger Branko, elek-
troinštalater, Ptuj.
KOMISIJA ZA DRUŽBENI
PLAN IN PRORAČUN:
1. Ing. Tone j c Stane, Strni-
šče;
2. Ing. Lovše Branko, Drž.
posestvo Turnišče;
3. Klemenčič Franc, delavec.
Gradiš Strnišče;
4. Pernat Ludvik, trg. poslo-
vodja, Ptuj;
5. Šegula Marija, kmetica,
Polenšak.
SKUPNE KOMISIJE OBEH
ZBOROV:
KOMISIJA ZA VOLITVE IN
IMENOVANJA:
1. Vogrinec Janko, strokov,
delavec, Ptuj;
2. Bizjak Stane, uslužbenec,
Strnišče;
3. Klenovšek Hinko, upoko-
jenec, Videm;
4. Potočnik Marija, šivilja.
Ptuj;
5. Maroh Angela, pletarska
pomočnica, Hajdina.
RAČUNSKA KOMISIJA:
1. Ogorelec Mirko, uslužbe-
nec, Ptuj;
2. Kosec Franc, kovač, Brstje;
3. Šegula Stanko, kmet, Po-
lenšak,
SVET ZA GOSPODARSTVO:
1. Stropnik Lojzka, trg. po-
slovodja Ptuj, predsednik sveta.
2. Ogorelec Mirko, uslužbe-
nec, Ptuj;
3. Vobič Ivan, uslužbenec,
Ptuj;
4. Gerlovič Boris, uslužbenec,
Ptuj;
5. Vidmar Franc, direktor
NB, Ptuj;
6. Retelj Alojz, uslužbenec,
Dornava;
7. Berlič Marjan, ind. dela-
vec, Strnišče;
8. Prelog Franc, zadružnik,
Sobetinci;
9. Lisjak Alojz, delavec, Str-
nišče;
10. Arbes Vilko, predsednik
gostinske zbornice, Ptuj;
11. Muzek Jože, kmet. Ravno
polje;
12. Kočevar Anica, kmetica.
Središče;
13. Vrbnjak Jože, drž. moj-
ster, Ptuj.
SVET ZA KOMUNALNE
ZADEVE:
1. Sotler Jože, strok, delavec,
Ptuj, predsednik sveta;
2. Roj ko Anton, zidar, Ra-
hel j čja vas;
3. Kramberger Branko, elek-
troinštalater, Ptuj;
4. Ing. Maister Borut, Gradis-
Strnišče;
5. Potočnik Mimica, šivilja,
Ptuj;
6. Bratec Rudi, uslužbenec,
7. Gerlovič Franc, upokoje-
nec, Ormož;
8. Dr. Brumen Franc, zdrav-
nik, Ptuj;
9. Krapec Ivan.,
SVET ZA NOTRANJE
ZADEVE:
1. Belšak Franc, uslužbenec,
Turnišče, predsednik sveta;
2. Rubin Maks, predsednik
okrajnega sodišča Ptuj;
3. Prime Franc, predsednik
OZZ Ptuj;
4. Gerlovič Boris, uslužbenec,
Ptuj;
5. Kostanjevec Janez, Ind. de-
lavec, Strnišče;
6. Sluga Vida, profesor, Ptuj;
7. Krajnc Lidunka. tajnica
Okr. odb. RK Ptuj;
8. Dolenc Vinko, Majšperk.
SVET ZA ZDRAVSTVO IN
SOC. POLITIKO:
1. Kancler  Julka,  učiteljica,
Ptuj;
2. Kosec Franc, strok, dela-
vec, Brstje;
3. Dr. Mrgole Matko, zdrav-
nik, Ptuj;
4. Potočnik  Anton,   delavec,
Ptuj;
5. Dolenc Vinko,   ind. dela-
vec, Majšperk;
6. Holobar Anica, uslužbenec,
Ptuj;
7. Vamberger Lizika,   gospo-
dinja, Rogoznica:
8. Jakominl   Ivan,   delavec.
Hajdina;
9. Zorčič Franc,   uslužbenec,
Ptuj.
SVET ZA PROSVETO IN
KULTURO:
1. Frangež Lojze, uslužbenec,
Ptuj;
2. Arsenjuk   Janez,   učitelj,
Ptuj;
3. Bračič   Mirko,   profesor,
Ptuj;
4. Horvat Peter, kmet, Mu-
retinci;
5. Marčeč Anton, nameščenec.
Obrez;
6. Markoč Jože, delavec. Gra-
diš Strnišče;
7. Stropnik Jože, učitelj, Ptuj;
8. Krajnčič Ivan, strokovni
učitelj, Ptuj;
9. Benčič Mila, gospodinja,
Ptuj.
ČLANI UPRAVE
ZDRAVSTVENEGA DOMA V
PTUJU
1. Dr. Brumen Franc, zdrav-
nik, Ptuj;
2. Dr. Mrgole Matko, zdrav-
nik, Ptuj, upravnik doma;
3. Dr. Rakuš Franc, okrajni
zdravnik, Ptuj;
4. Dr. Brenčič Vinko, zdrav-
nik, Ptuj;
5. Dr. Čarf Jurij, zdravnik,
Ormož;
6. Dr. Pen Maks, zdravnik,
Strnišče;
7. Šarman Adolf, direktor za-
voda za SOC zavarovanje, Ptuj;
8. Kosec Franc, kovač, Brstje;
9. Krajnc Lidunka, tajnik
Okr. odb. RK Ptuj.
ČLANI OKRAJNEGA
CESTNEGA ODBORA:
1. Bratec Rudi, nameščenec,
Ptuj;
2. Runovec, kapetan JLA,
Ptuj;
3. Štalcer Jože, šef strojnih
delavnic OZZ, Ptuj;
4. Krajnc Franc, uslužbenec
drž. .podj. Rožnik, Ptuj;
5. Vihar Ljubo, upravnik re-
ševalne postaje Ptuj;
6. Rojko Anton, zidar, Ptuj;
7. Klobučar Drago, uslužbe-
nec tajništva za notranje zade-
ve OLO Ptuj;
8. Inž. Tone j C Stanko, Str-
nišče.
Po končanih volitvah se Je
prijavilo k diskusiji več disku-
tantov, ki so obravnavali kon-
kretne predloge. Novoizvoljeni
predsednik tov. Petrovič Janez
je nakazal nekaj važnih proble-
mov, ki jih ne bo mogoče rešiti
brez najširšega sodelovanja ljud-
stva. Med te probleme spada re-
gulacija Pesnice. Istočasno bosta
morala reševati ta problem
okraja Maribor-okolica in Ptuj
Kmetovalci iz obeh okrajev so
živo zainteresirani, da se končno
omeji škoda, ki jo povzroča
Pesnica in da se ogromni kom-
pleksi močvirnih travnikov spre-
menijo v rodno zemljo, ker se
bo s tem spremenilo tudi goepo-
darstvo in življenje okoliških
kmetovalcev. Tov. Tramšek je
predočil zboroma važnost pet-
milijardnih investicij zn Strnišče
v prihodnjem letu, zraven teaa
pa je še govoril o odnosih od-
bornikov do zborov glede na
probleme, ki se pred zboroma
obravnavajo. Poglabljanje de-
mokracije je postavil kot glavno
nalogo odbornikov. Ljudstvo
mora vedeti, kako se pred zbo-
roma obravnavajo njegove po-
bude in kako predlogi komisij in
svetov. Odborniki bodo morali
prihajati na zasedanja temeljito
pripravljeni, sicer pri glasova-
njih ne bodo mogli prodreti s
svojimi predlogi. Tov. Kancler-
jeva je predlagala študij zakona
o ljudskih odborih po občinskih
področjih skupno za občinske
odbornike in člane zborov. Tov.
Frangež Lojze je predla?»al iz-
glasovanje najetja 2,430.000 din
10-letnega brezobrestnega poso-
jila za popravila najnuinejših
šol v okraju. Odbornik s Ptujske
gore je predlagal izoo^lovanie
pri SAP-u, da bi bil ljudstvu te
strani na razpolago večji avto-
bus, da ne bi ostajali ljudje do-
ma, ko nameravajo v mesto. Isti
problem je načel odbornik iz
Zavrča. Vsi predlogi so bili
osvojeni V diskusiji je se pojas-
nil tov. Tramšek sovražne od-
nose Vatikana do naše države in
naše družbene ureditve, v zvezi
s čimer je prišlo do prekinitve
diplomatskih odnosov z Vatika-
nom.
Prvo zasedanje obeh zborov je
opravilo svojo nalogo. Napove-
dano je skorajšnje ponovno za-
sedanje, ki ga čakajo številni
nerešeni problemi. ......
DAN JUGOSLOV. LJUDSKE
ARMADE so v vseh krajih naše
države proslavili z akademija-
mi, jizkulturnimi tekmovanji,
kulturno-prosvetnimi priredit-
vami ter s splošno ljubeznijo
do armade, ki brani in čuva
našo s krvjo priborjeno svobo-
do in neodvisnost. Prezidij
Ljudske skupščine FLRJ je na
predlog vrhovnega komandanta
JLA maršala Tita odlikoval
številne generale, oficirje, vo-
jake in delavce vojaške indu-
strije. Znani poveljniki naše
armade so v svojih govorih iz-
razili pripravljenost vsakega
pripadnika, da se v primeru
napada na našo državo zoper-
stavi vsakemu napadalcu. Mar-
šal Tito je ob tej priložnosti
sprejel delegacijo vojaških uči-
teljev in pripadnikov nrpd-
vojaške vzgoje, ki so mu i:
države prinesli številna darila.
JUGOSLOVANSKA VLADA
JE PRED DNEVI PREKINILA
DIPLOMATSKE ODNOSE Z
VATIKANOM. Pomočnik jugo-
slovanskega zunanjega ministra
dr. Aleš Bebler je izročil od-
pravniku poslov papeške nun-
ciature v Beogradu msgr. Sil-
viju Oddiju noto jugoslovanske
vlade, ki zahteva, naj Vatikan
čimprej odpokliče svojega za-
stopnika v Beogradu. Jugoslo-
vanska vlada vgotai^lja, da je
do prekinitve odnosov prišlo po
krivdi Vatikana in da ta sklep
nikakor ne bo vplival na stali-
šče jugoslovanske j^ilade do vere
in siH)bodneqa delovanja cerkve
v okviru vsta^-^nega reda t' Ju-
goslaviji. Vesti o prekinitvi di-
plomatskih odnosov ? Vatika-
nom so beograjski politični kro-
gi sprejeli kot logično posle^dJco
vsestranske sovražne dejavno-
sti, ki jo Vatikan izvaja proti
J7'goslaviji in ki jo je v zad-
njem času še zaostril, zlasti v
zvezi z imperialističnimi zahte-
vami italijanske vlade. V Beo-
gradu ugotavljajo, da je Vati-
kan vso svcjo akcijo od imeno-
vanja vojnega zločinca Stepin-
ca za kardinala pa do hujska-
nja angleških katoliških krogov
proti obisku maršala Tita v
Veliki Britaniji, preračunal va
podporo italijanskim zahtevam
na račun jugoslovansk<^ga ozem-
lja, rredtem ko je držal svoje-
ga odrjravnika voslov v Jugo-
slaviji somo zato, da je preko
vieaa lahko v^osredno hnj-
skal katoliške ^ofe in duhov-
ščino k vrotidržavnemu delo-
vnnju. Podobno mnenje ,*o •'»i
ustvarili tudi krogi na Zahodu.
Ameriški novinar Sherwood
Eddy je v časopisu »Cions He-
rald« napisal, da med svojim
obiskom v Jugoslaviji ni mogel
opaziti verskega preganjanja, o
katerem radi kričijo naši na-
sprotniki vseh barv. Poudaril
je, DA BI NADŠKOF STEPI-
NAC LAHKO PREPREČIL UBI-
JANJE KRISTJANOV MED
OKUPACIJO, pa vendarle tega
ni storil. Ko govori o svojem
srečanju s Stepincem, $ kate-
rim. se je dalje časa razgovav'
jal, ugotavlja, da je ta škof
»ZAGRIZEN FANATIK IN
ASKET, KI BI V ČASU IN-
KVIZICIJE PREDSTAVUAL
VELIKEGA    INKVIZITORJA*.
NA MADŽARSKEM se je po
zadnjih poročilih tujih agencij
prehrambeno stanje zelo po-
slabšalo. Na trgu je zmanjkalo
govedine tn svinine. Decembr-
ski obrok masti maša samo
50 gramov na osebo. V zadnjih
desetih dneh si Madžari ne mo-
rejo nabaviti sladkorja in mo-
ke. Po določbi mestne občine
bodo prebiiialci. Budimpešte
prejeli v decembru samo pol ki-
lograma moke. Razumljivo je,
da si delavec, katerega mesečna
plača znaša povprečno 700 fo-
rintov, imenovanih artiklov ne
more nabaviti na črni borzi.
JUGOSLOVANSKA VLADA
JE ZAHTEVALA, da uslužbe-
nec bolgarskega veleposlaništva
v Beogradu ZDRAVKO SVE-
ŠTARSKI do 24. decembra do
19. ure zapusti jugoslovansko
ozemlje kot »PERSONA NON
GRATA«. Imenovani se je v
naši državi bavil 2 VOHUN-
SKO DEJAVNOSTJO. Na ceHi,
v parkih in na drugih javnih
m.pstih je iskal ljudi, ki bi bili
pripravni za njegovo vohunsko
mrežo.
RIMSKO SODIŠČE JE OB-
SODILO nekdanjega prelata
vatikanskega državnega tajni-
štva Edoarda Cippica na 10 let
zapora zaradi ponarejanja če-
kov in poneverbe denarja, ki
mu je bil izročen v vari^tvo. f.e
leta WiC) so ugotovili, da je
nekdanji prelat tihotapec deviz
in da je ponev^eril pol milijarde
lir. ki so mn jih dale rame
osebe za nabavo deviz. Cipplco
trdi, da je izročil 500 milijonov
lir utajenega denarja duhovni-
kom, katerih imen se ne more
»spomniti".
V PRETEKLEM TEDNU 5fO
SE DOMA IN V TUJINI PRI-
PETILE ŠTEVILNE NESREČE.
Na progi Zagreb—Sarajevo sta
trčila tovorni In hrzl vlak. pri
čemer je 13 ljudi izgubilo živ-
ljenje Na progi. Ljubljana—Re-
ka sta se zaletela dva tovorna
vlaka, vendar ni bilo smrtnih
žrtev. V 7DA se je pripetila
največja letalska nesreča v zgo-
dovini letalstva. Veliko t^ojaško
prevozno   letalo  »Glohem^isteT
C-24* se je zrušilo s 121 pot-
niki kmalu potem, ko se je
dvignilo z letališča. Pri nesreči
je izgubilo življenje 91 oseb,
medtem ko se jih je 30 rešilo.
Med potniki je bilo veliko vo-
jakov, ki so se peljali na do-
pust na svoje domove. Vojaške
oblasti so poslale na kraj ne-
sreče izvedence, ki bodo ugo-
tovili vzrok nesreče. Oblasti
čakajo tudi na izid preiskave o
drugih devetih letalskih nesre-
čah, ki so povzročile okrog
300 žrtev. V rudniku zlata pri
Joliannesburgti je plaz zemlje
zasul 24 rudarjev. Trupla prvih
ponesrečencev so že potegnili
izpod kamenja. V nekem rud-
niku v bližini Luzona je tudi
zasulo 49 rudarjev. Nobenega
izmed njih niso mogli rešiti. Na
cesti med Strudenom in Lan-
germom v avstrijskih Alpah je
snežni plaz zasul potniški avto-
biis. Pri tem je izgubilo življe-
nje 23 potnikov, :nedtem ko so
štirje težje poškodovani. V Juž-
ni Franciji in v Srednji Brita-
niji so velike povodnji pustile
brez streh na tisoče oseb. V
Južni Franciji na področju Bor-
deaujca so reke zaradi velikega
deževja močno narasle in pre-
kinile železniški promet. V Bor-
deauTU že izpraznjujejo ogro-
žena predmestja, medtem ko
Garonne narašča. Področje reke
Isere v francoskih Alpah je izo-
lirano zaradi številnih plazov,
ki so zasrdi cesto. V nekaterih
krajih te doline je sneg dosegel
višino sedem do devet metrov.
Tudi v Belgiji in Luksemburgu
je zaradi obilnega snega in
dežja prLšlo do poplav.
PREDSEDNIK FRANCOSKE
VLADE PINAY je nenadoma
odffopti Nova kriza francoske
vlade je izbruhnila v parla-
mentu pred glasovanjem o za-
upnici vladi pred povišanjem
dar)ka na alkoholne pijače, pred
75% povišanjem delodajalče-
vega deleža pri družinskih do-
kladah ter pred pooblastilom,,
da sme vlada od 1. junija z od-
loki in v določenih mejah iz-
vesti davčne reforme. Predsed-
nik francoske Republike Vin-
cent Auriol je sprejel ostavko
PinavJeve vlade.
V SKRBNIŠKEM ODBORU
OZN SO SOMALIJSKI PRED-
STAVNIKI OBTOŽILI ITALI-
JO, ker v njihovi državi še
vedno veljajo italijanski faši-
stl.čni zakoni. Italija po izjavah
teh predstavnikov krši konven-
cijo o človečansklh pravicah,
ker fašisti še no/nrej preganjajo
prebivalstvo. Težnje in upravi-
čene pritožbe somalijskeaa pred-
stavnika je podvrl tudi jugo-
slovanski predstavnik v tem
odboru.
M mi li! ? Fiilu iP. mm m
Ptuj, 22. decembra (LP).
Svečani in uspeli akademiji v
proslavo Dneva Armije v Ptuju,
ki se je je snoči v Titovem do-
mu udeležila množica ptujskih
prebivalcev In mladina iz oko-
liških vasi, glede na bogati pro-
gram »Svobode«, so sledile da-
nes v okraju proslave Dneva
Armije po številnih predvoja-
ških centrih. Velika proslava je
bila danes v Ptuju na dvorišču
gamizije, kjer Je bila nazorno
prikazana tesna povezanost enot
JLA in prebivalstva, ki se skup-
no borita za svobodo in neod-
visnost naše domovine in ki sta
skupno pripravljena braniti ne-
dotakljivost naših meja pred
vsakomur, ki bi hotel segati po
naši zemlji in po svobodoljub-
nosti naših državljanov. To Je
potrdila udeležba predstavnikov
oblasti, Zveze komunistov in
Osvobodilne fronte na dopol-
dnevni praslavi, to so potrdili
pozdravi, ki jih Je prinesla JLA
mladina ptujske gimnazije, pri-
padniki predvojaške vzgoje in
pionirji.
Na Dan Armije je pa bilo
objavljenih devet naredb načel-
nika vojnega odseka OLO Ptvij
o odlikovanjih, nagraditvah in
pohvalah najpožrtvovalneiših
mladincev predvojaške vzgoje.
Z »Znakom najboljših mladin-
cev« je v 20 centrih odlikovanih
60 mladincev, z »Medaljo za
predvojaško vzgojo« 17 mladin-
cev, s knjigami in drugimi pred-
meti v 23 centrih 46 mladincev,
z znakom »Znak najboljših na
predvojaški vzgoji, 4 mladinci
iz Strnišča, zraven tega pa je iz
Ptuja odlikovanih z znakom
>Znak najboljših na predvojaški
vzgoji« 5 mladincev, 12 mladin-
cev pa nagrajenih s knjigami in
drugimi dar;ii. Denarne nagra-
de po 1000 do 2500 din je pre-
jelo 17 komandirjev centrov,
pohvaljenih pa je 8 občinskih
ljudskih odborov, uprava pod-
jetja »Gradiš« Strnišče ter na-
stavni centri Starše, Cirkulane
in Središče.
Odlikovanja, nagrade in po-
hvale so mladinci sprejeli na
Dan Armije z velikim veseljem
in ponosni na uspehe, ki pome-
nijo utrditev obrambne moči
naše domovine in zgled ostalim
mladincem, ki se vedno bolj za-
vedajo visoke vrednosti predvo-
jaške vzgoje mladih državljanov
naše domovine.
Vabilo
Sklicujem prvo redno zaseda-
nje Ljudskega odbora mestne
občine Ptuj za torek, dne 30
decembra 1952, ob 15. uri v
sejni dvorani na mestni občini
Ptuj. Zasedanja se naj udele-
žijo tudi volivci z mestnega
področja. Predsednik Liudskega
odbora: Vogrinec Janko.
V Podgorcih
smo proslavili dan JLA
Proslavo dneva JLA v Pod-
gorcih je pričel novi predsed-
nik občine Podgorci tov. Petek,
ki je cbenpTn orisal razvojno
pot naše Armade m ljudske
revolucije Državni himni sta
sledila še govora komandirja
centra za predvojaško vzgojo
tov. Hrga Milana ter šol upra-
vitelja tov Penka Ivana.
Govorom je sledilo odlikova-
nje najboljših mladincev pred-
vojaške vzgoje. Odlikovani in
nagrajeni so bili: z medaljo
predvojaške vzgoje tov Fištra-
vec Ciril iz Podgorc z značko:
Primožič Izidor iz Cvetkovc
Ka> :r Albin H-rsnice Cvet-
ko Srečko iz Senežic. S po eno
knjigo ' nagrajena Venta
Anton iz Cvetkovc in Hergula
Franc iz Cvetkovc.
Navdušeni mladinci-obvezniki
predvojaške vzgoje centra Pod-
gorci so z navdušenimi vz^^-^-Vi
Titu, ZKJ ■•- 'Armadi zakl^^^''^!
svojo proslavo. MH.
Stran 2
PTUJSKI TEDNIK
Ptuj, 26. decembra 1952
'7. Vogrinec Janko je ponovno izvoljen
za predsednika mestne občine Ptuj
p t u j, 18. dec. (LP). Prvič po
izvolitvi je danes zasedal novo-
izvoljeni ljudski odbor mestne
občine Ptuj in po zaprisegi so-
glasno in z veliliim navduše-
njem izvolil za predsednika tov.
Janka Vogrinca.
Ze na prvem zasedanju se Je
odrazila enotnost odbornikov,
članov Zveze komunistov in
Osvobodilne fronte glede na na-
loge, dolžnosti in pravice, ki jih
je dobil -Ptuj kot samostojno
mesto in ki jih bo uresničeval
novoizvoljeni odbor s pomočjo
volivcev mestnega področja po
predlogih, ki jih bodo izdelale
komisije in sveti.
V novoizvoljenem odboru je
delo razdeljeno na vse odbor-
nike po sposobnosti, življenjskih
in delovnih izkušnjah ter pre-
danosti socializmu. Najodgovor-
nejša mesta v svetih so z vo-
litvami določena najagilnejšim
odbornikom, članom Zveze ko-
munistov in Osvobodilne fronte,
ki so z delom neštetokrat doka-
zali, da vlagajo vse svoje zna-
nje in požrtvovalnost zato, da
bi bilo ljudstvu ptujskega mest-
nega področja in vse naše domo-
vine vedno lepše in boljše in da
bi ostala vsa naša domovina sa-
mostojna in neodvisna sociali-
stična država s tov. Titom na
čelu.
Volitve predsednikov in pod-
predsednikov v komisije in sve-
te so pokazale sledeče rezul-
tate:
Predsednik — podpredsednik:
Dosedanji predsednik tovariš
Janko Vogrinec je bil ponovno
soglasno izvoljen za predsednika
ljudskega odbora mestne obči-
ne Ptuj.
Za podpredsednika ljudskega
odbora mestne občine Ptuj je
bil izvoljen tov. Franc Vidmar.
Stalne odbomiške komisije:
a) mandatno-imunitetna ko-
misija: predsednik: Jože Vrabl;
člana: Milica Vučak, Magda
Plajnšek;
b) komisija za družbeni plan
in proračun: predsednik: Mirko
Ogorelec; člani: Jurij Zadravec,
Franjo Zorčič, Terezija Vindiš-
man, Leopold Rop;
c) računska komisija: predsed-
nik: Anica Kolobar, člana Olga
Bovha, Anton Hlupič;
d) komisija za pravne pred-
pise in organizacijska vpraša-
nja: predsednik: Jože Rojic; čla-
na: Jože Vrabl, Vida Vičar;
e) komisija za prošnje in pri-
tožbe: predsednik: Jurij Zadra-
vec; člana: Ignac Potrč, Ivan
Satler;
f) stanovanjska komisija II.
stopnje: predsednik: Jože Vrb-
njak; člana: Janko Meglic, An-
ton Hlupič;
g) komisija za pritožbe v za-
devah socialne pomoči: pred-
sednik: Anica Kolobar; člana:
Franc Rozman, Magda Plajnšek.
Volitve v svete pa:
a) svet za gospodarstvo: pred-
sednik: Franc Vidmar in člani:
Mirko Ogorelec, Albert Maučič,
Ivan Satler, Štefan MatjaSec,
Martin Klemenčlč in Branko
Kramberger;
b) svet za gradnje in komu-
nalne zadeve: predsednik: Ivnn
Rudolf in člani: Branko Bartol,
Jože Muhič, Drago Mar, dr. Fra-
njo Brumen, Elizabeta Zega in
Štefan Vertič;
c) svet za ljudsko zdravstvo
in socialno politiko: predsednik:
Uroš Peček in člani: Franjo
Zorčič, Julka Kancler, Martin
Kokol in Ivo Kostanjšek;
d) svet za kulturo in prosveto:
predsednik: Jože Stropnik in
člani: Ivo Krajnčič, Cizeia Za-
vadlal, Karel Koren, Tončka ITr-
bas, Slavo Komac in Janez Ar-
senjug.
V sledeče komisije pa še:
a) v komisijo za cenitev sta-
novanj so izvoljeni: predsednik:
Milica Vučak; člani: Anton Cuš,
Marko Peklar, Rudolf Korošec,
ing. Jože UrbanČič;
b) davčna komisija: predsed-
nik: Rudi Novak; člani: Jurij
Breg, Leopold Rop, Stanko Pre-
jac, Ivan Tkalec, Drago Slabe,
Anton Kuhar;
c) komisija za kmetijstvo:
predsednik: Rudolf Top'.ak: čla-
ni: Franc Vrečar, Jože Muzek,
Alojz Potrč, Anton Kuhar.
Po izvolitvi komisij in svetov
je bila še načelna diskusija no-
voizvoljenega predsednika tov.
Vogrinca in nekaterih članov
Kot delegat okrajne-^a komi-
teja Zveze komunistov Slovenije
v Ptuju je prisostvoval zaseda-
nju tov. Stane Nunčič. Javil se
je k diskusiji, čestital novoiz-
voljenemu odboru in med dru-
gim obrazložil dolžnosti in pra-
vice odbornikov v smislu nove-
ga Zakona o ljudskih odborih
mestnih občin s posebnimi pra-
vicami. Glede na to pa spada
tudi mesto Ptuj med 13 mest-
nih občin v Sloveniji, ki imajo
posebne dolžnosti 'n pfavice. Je
poudaril, da se morajo teh za-
vedati zlasti odborniki teh občin
in varovati njih razvoj pred
možnostmi vmešavanja nepri-
stojnih organov v njihovo
upravno, gospodarsko in ostalo
življenje. Ob novih pravicah bo
omogočen Ptuju razvoj komu-
nalne dejavnosti, dvig higiene
in dvig mesta v središče kul-
ture vsega prebivalstva.
Novoizvoljeni predsednik tov.
Vogrinec je iK)udaril nujnost in
važnost sodelovanja odbornikov
z volivci in proučevanja njiho-
vih predlogov ter pobud. To bo
omogočalo komisijam in svetom
uspešnejše delo in dosego vidnih
rezultatov. Saj bodo na ta na-
čin vsi volivci podpirali izvaja-
nje sprejetih sklepov in tudi
kontrolirali pravilnost uporab-
ljenih sredstev. Pred novoizvo-
ljenim odborom je pereč stano-
vanjski problem, vprašanje vo-
dovoda in vrsta drugih potreb
vsakdanjega življenja prebival-
stva.
Predsednik sveta za gradnje
In komunalne zadeve tov. Ivan
Rudolf je obrazložil in uteme-
ljil predlog, kako bi naj prišlo
po prizadevanju ljudskega od-
bora mestne občine sporazumno
z volivci iz Strnišča in občine
Hajdina do združitve področja
Hajdine s področiem mesta Ptu-
ja, kar bi omogočilo viden go-
spodarski napredek med Str-
niščem in Ptujem.
Diskutirali so še drugi odbor-
niki. Med drugim je bilo osvo-
jenih nekaj predlogov, kot n. pr.
predlog, da se zasedanja obja-
vijo potom lokalnega lista, da
bodo prišli na zasedanje tudi
volivci in predstavniki podjetij
in ustanov. To bo pripomoglo k
povezavi predstavnikov ljudske
oblasti in podjetij v korist
vispešnejšega reševanja raznih
problemov. /
Kaj vse boste zajeli v novih pravilih
KZ in KDZ?
v zvezi z decentralizacijo dr-
žavne uprave in gospodarstva
ter glede na novi finančni si-
stem in nadalnji razvoj naših
zadrug bodo morale zlasti KZ
in KDZ v svojem organizacij-
skem sistemu izvršiti več bi-
stvenih sprememb, da se bodo
razvijale skladno s celotnim
gospodarskim sistemom, da ne
bodo prišle z njim v nasprotje
ali pa celo ostale osamljene.
Kmetijske zadruge so samo-
stojne, registrirane gospodar-
ske enote, ki imajo kot gospo-
darska podjetja svoje delavske
svete, svoje zbore, ki so naj-
višji organi, ki imajo po za-
konu pravico sprejeti sklepe,
ki so za razvoj potrebni. Če
bodo zbori redno in pravilno
delali ter dajali pravilne na-
svete upravnim in nadzornim
odborom, če bodo vsi skupaj
sledili našemu razvoju ter de-
lali v skladu z njim, ne bodo
zadruge nikoli zašle v posebne
težave. Če pa bodo organi za-
druge, t. j. zbor, upravni in
nadzorni odbor zaostajali, bodo
jadrali iz težave v težavo,
dokler ne bo prišlo do najhuj-
šega, do likvidacije z vsemi
njenimi posledicami. Z eno be-
sedo lahko danes rečemo," da
bodo zadruge take. kakor bodo
zanje skrbeli zadružniki. Če
bodo skrbeli, da bo šla zadruga
po poti napredka, bodo od tega
imeli vsi koristi. Te misli naj
prevevajo slehernega zadružni-
ka na zborih, kjer bodo spreje-
mali nova pravila in pravil-
nike.
2e nekaj mesecev čitamo v
našem časopisju razne razprave
o novih pravilih in pravilnikih,
ki jih bodo zadružniki, v skladu
z našim razvojem, sprejeli na
zborih zadružnikov in ki bodo
postali zakon za vse zadruge.
Toda vkljub tolikemu pisanju,
se o tem po naših vaseh med
zadružniki prav malo razprav-
lja, tako da se je bati, da bodo
zadružni zbori, na katerih bodo
sprejeta nova pravila in pravil-
niki, slabo pripravljeni. Ker
ima skoro vsaka zadruga raz-
lične pogoje in različno gospo-
darstvo (nekatere zadruge ima-
jo iz trgovine precej dohodkov,
druge zopet manj; v nekem
kraju imajo sadjarstvo in vino-
gradništvo, v drugem zopet ži-
vinorejo in gozdarstvo itd.),
je treba vse to upoštevati ter
v skladu g tem sestaviti in
sprejeti pravila, po katerih bo
zadruga najuspešneje delala,
predvsem za krepitev kmetij-
ske proizvodnje. Iz tega izhaja,
da ne morejo biti pravila skoro
niti dveh zadrug enaka in bi
bilo zato zgrešeno pričakovati,
da bodo postavljena za vse za-
druge »od zgoraj«.
Upravni odbori zadrug mo-
rajo na svojih sejah že prej
razmišljati o tem, kako bodo
sestavili svoja pravila, ki jih
bodo predložili zadružnikom v
razpravo. Za sestavo predloga
pravil ne bi bilo napačno, da
bi se sestavila komisija zadruž-
nikov, ki naj sestavi osnutek.
Dobro bi bilo, da bi se obrnili
za pomoč na učiteljstvo, ki naj
pri tem sodeluje. Odbori ali ko-
misije se morajo zavedati, da
zadruga ni ustanovljena le za
razvoj trgovske dejavnosti na
vasi, temveč v prvi vrsti za
moderniziranje in razvijanje
kmetijske proizvodnje. V novih
pravilih naj se to dejstvo upo-
števa in postavi za pospeševa-
nje in razvijanje panog kmetij-
ske proizvodnje, ki so gospo-
darsko donosne in ki v območju
zadruge najbolje uspevajo. Po-
zabiti ne bi smeli, da se zadru-
ga lahko bavi tudi z obdelova-
njem zemljišč, ki jih jemlje od
zadružnikov v najem, ki jih
dobi od agrarne reforme v iz-
koriščanje, ki jih na kakršen-
koli način vložijo zadružniki v
zadrugo ali, ki jih zadruga na-
bavi v svojo last.
Tudi strojni park za obdelo-
vanje zemlje in zaščito rastlin
mora biti skrb zadruge, zaradi
česar nai zadruge predvidijo
sklad za nabavo strojev, ki jih
bo posojala svojim članom.
Zelo važna in še vse preveč za-
nemarjena je tudi semenska
služba. Gojitev in preskrbova-
nje dobrih semen za svoje
članstvo mora biti skrb za-
druge. V pravilih pa mora biti
vse to določeno. Enako tudi
skrb za pospeševanje živino-
reje, gozdarstva, sadjarstva,
vinogradništva, poljedelstva,
skratka vse dejavnosti kmetij-
ske proizvodnje, prav posebno
pa tiste, ki v območju zadruge
najbolj uspevajo.
Med važnimi nalogami za-
drug je tudi kulturno-prosvetna
dejavnost. Prirejale naj bi za
kmetovalce svojega območja
predavanja, tečaje o napred-
nem kmetijstvu, kmetijske raz-
stave, kulturne prireditve itd.
Poleg določitve namena ozir.
nalog zadruge se mora v pra-
vilih točno določiti pristojnost
organov zadruge, to je zbora,
nadzornega odbora in upravne-
ga odbora.
V pravilih mora biti govora
tudi o delitvi dobička zadruge.
To pravico ima zbor, ki o tem
odloča na letnem zboru. Če za-
družniki vidijo, da nimajo dru-
gih potreb, lahko določijo do-
ločen odstotek dobička, toda
največ 20 odst., ki si ga raz-
dele med seboj, kar pa ni pri-
poročljivo, ker ima vsaka za-
druga, zlasti v tej začetni fazi
razvoja, nešteto potreb, ko so
n. pr. obratna sredstva, ki so
za osamosvojitev in obratova-
nje z lastnimi sredstvi, nujno
potrebna. Bolje je tudi. da so s
tem okrepijo razni skladi, iz
katerih se potem krepijo razne
dejavnosti za članstvo kot n. pr.
obrt, gozdarstvo, živinoreja,
sadjarstvo in vinogradništvo,
razne predelovalne industrije
in obrti itd., da bodo tudi po
tei poti zadružniki deležni svo-
jega dela dobrin, ki jih ustvari
zadruga. Zaradi tega ni pripo-
ročljivo, da si člani dele goto-
vino, ker imajo možnost, da
dobe več in bolje samo v drugi
obliki.
Tudi o hranilno-krcditni de-
javnosti v zadrugi mora biti
govora v pravilih. Sai je to
ena izmed dejavnosti, ki omo-
goča zadružnikom, da vlagajo
svoje prihranke na varno in da
dobe od tega obresti. Denar je
tako v obtoku. Člani pa, ki de-
nar potrebujejo, ga lahko dobe
od zadruge v obliki posojila. V
pravilih pa mora biti navedeno,
da odloča o dodelitvi posojil le
upravni odbor na svojih sejah.
Kar se tiče zadružne trgo-
vine, bi nai bilo v pravilih kot
do sedaj, da posluje zadruga
prvenstveno s svojimi člani. V
kolikor pa posluje tudi z ne-
člani, mora biti določeno, da
mora biti med člani in nečlani
ostra razlika, da bo tako član
zadruge čutil, da je zadruga
njegova. Prav posebno se mora
to odražati pri odl-ruoih in do-
bavah umetnih gnojil ter za-
ščitnih sredstev.
Jamstvo mora biti v pravilih
jasno označeno. Zadružniki mo-
rajo sami določiti, koliko znaša
delež za malega, srednjega in
velikega kmeta. Deleži naj bodo
taki, da bo zadruga lahko ne-
moteno poslovala. Jamstvo bi
pa nai bilo najmanj petlcratno.
To je razumljivo iz dveh raz-
logov. Prvi je že omenjen, da
bi zadruga ne bila ovirana gle-
de kreditiranja, drugi pa je v
tem, da bi se zadružniki bolj
zanimali za svojo ustanovo.
Gotovo so še stvari, ki jih bo
treba marsikje vključiti v pra-
vila in gotovo bodo zadružniki
sami o njih spregovorili. Po-
trebno pa je naglasiti. naj vza-
mejo vsi člani, nadzorni in
upravni odbori to delo z vso
resnostjo v roke, ker se mo-
ramo zavedati, da brez združe-
vanja naših sil ni napredka
na vasi, razen pogube enega
kmeta na račun drugega. Vse
zadruge naj takoj začno z de-
lom, da bodo prišle na letne
zbore dobro pripravljene.
Pop's Živine, perutsilfie 'n islieiiii) w' i
v dneh od 16. do vključno
20. januarja 1953 bo po Uredbi
Gospodarskega sveta FLRJ v
vsej državi popis živine, perut-
nine in čebelnih panjev.
To bo peti popolni popis ži-
vine v naši državi po vojni in
predstavlja eno izmed važnih
gospodarskih nalog v bodočem
letu. Živinoreja je v naši dr-
žavi ena izmed najvažnejših vej
v kmetijstvu, saj nam daje vr-
sto prehrambenih in industrij-
skih surovin, ki so nam za
življenje nujno potrebne. Vsem
Je tudi znano, s kakšnimi te-
žavami smo se morali boriti
doslej, da smo zadostili potre-
bam našega industrijskega in
kmečkega prebivalstva po mle-
ku, masti, mesu itd. Da pa smo
vse to lahko dosegli, so nam
bili nujno potrebni podatki o
stanju naše živinoreje in perut-
ninarstva in sicer podatki o
tem, kje je živina, kakšen je
njen starostni sestav in sestav
po namenu uporabe. Potrebno
je torej ugotoviti celotno šte-
vilo posameznih vrst živali in
od tega plemenskih, klavnih,
produkcijskih in delovnih. Na
podlagi teh podatkov smo ugo-
tovili zmogljivost posameznih
področij, da bi naše gospodar-
sko vodstvo vedelo, če produk-
cijska zmogljivost naše živine
zadostuje potrebam prehrane
našega prebivalstva ali ne. Na-
dalje nam je potrebno vedeti
številčno stanje in sestav živi-
ne vseh vrst za pravilno usmer-
janje in pospeševanje živino-
reje, ker le od tega končno za-
visi produkcijska zmogljivost
oziroma normalna preskrba na-
šega delovnega ljudstva. S po-
pisi pa lahko tudi natačno ugo-
tovimo vpliv naravnih kata-
strof, kot n. pr. suše, poplave,
bolezni itd. na razvoj naše ži-
vinoreje. Tako je n. pr. v letu
1950 suša znatno vplivala na
padec Števila živine, predvsem
goved. V letu 1951 se je stanje
zopet znatno popravilo, tako
da smo že pričakovali normali-
zacijo živinoreje. Letos pa Je
zopet nastopila huda suša, ki
je najbolj prizadela živinsko
krmo tako, da je njen pride-
lek skoraj za tretjino manjši
■)t običajno.
Naše državno vodstvo je
pravzaprav že izdalo vrsto
ukrepov, da bi se zmanjšale
posledice te hude suše, toda
učinek teh ukrepov še ni znan.
Popis živine pa bo pokazal
ravno to, kakšni so bili vplivi
na zmanjšanje števila živine,
oziroma v koliki meri so učin-
kovali ukrepi za ohranitev
normalnega števila živine. To
je eden izmed važnejših vzro-
kov, da popis živine tudi letos
dovolj Jasno vsem kmetoval-
cem in nekmetovalcem,_ da je
popis zelo važna in potrebna
gospodarska naloga.
Organizacijskc-telinično se bo
popis izvajal takole: V organi-
zacijskem pogledu vodi popis
okrajna in občinske popisne ko-
misije. Sam popis na terenu
bodo izvajali popisovalci, ki jih
na predlog občinskih ljudskih
odborov imenuje Okrajni ljud-
ski odbor.
Pri popisu bomo izbirali na
vsako ix>pisno gospodarstvo ne
glede na sektor lastništva, na-
slednje podatke:
a) skupno površino lastne
zemlje in od tega površino njiv
in vrtov;
b) skupno število članov go-
spodinjstva in od tega članov,
ki niso zaposleni v kmetijstvu,
temveč v drugih gospodarskih
panogah;
c) število konj, govedi, ovac
in prašičev, po starosti, spolu
in namenu uporabe;
Skupno število koz, domačih
zajcev.
Število perutnine po vrstah
(kokoši, race, gosi, purani) in
število obljudenih čebelnih pa-
njev po vrstah (premični in ne-
premični).
S FKjpisom bomo zajeli vsa
državna, zadružna in privatna
kmetijska gospodarstva in vse
državne, zadružne in družbene
organizacije ter privatna ne-
kmečka gospodinjstva, ki imajo
živino, perutnino ali čebelne
panje. To se pravi, da bomo
popisali v na.šem okraju okrog
15.000 gospodarstev in gospo-
dinjstev. Vsako gospodarstvo
ali gospodinjstvo bo popisano
na eni popdsnid, ki jo izpolni
popisovalec sam.
Že ta bežni pregled organiza-
cijsko-tehnične plati popisa nam
pove, da je to zelo obsežna in
odgovorna akcija in bo potreb-
no precej napora in materialnih
sredstev, če hočemo, da bo pra-
vočasno in dobro izvedena. Za-
to ne smemo misliti, da je po-
pis samo stvar organov, ki ga
izvajajo, temveč je to že go-
spodarsko-politična akcija, ki
mora zanimati vsakega člana
naše socialistične skupnosti, ne
glede na to, ali je pri njej
neposredno udeležen ali ne.
Potrebno je, da osnovne or-
ganizacije Zveze komunistov in
Zveze socialističnega delovnega
ljudstva ter druge množične
organizacije na vasi podprejo
to akcijo na svojih sestankih s
tem, da pojasnjujejo namen in
pomen popisa, da sodelujejo v
času priprav in samega popi-
sa, skratka, da v vsem podprejo
in pomagajo svojim občinskim
odborom pri izvedbi tako važne
in odgovorne naloge.
Glušič Dominik:
V SiloestroDi noči 1942
je padel junak Osojnih
Marsikaterega bralca Ptuj-
skega tednika bo gotovo zani-
malo, na kalt način je bil ubit
zadnji Lackov aktivni soborec.
Povedati hočem samo to, kar
vem iz pripovedovanja gesta-
povca Reibenschuha, ki je ubil
Osojnika osebno ter na novo
leto 1943 ob 2. uri ponoči v
sprejemni pisarni sodnih zapo-
rov v Ptuju o tem sam pripo-
vedoval.
Zadnji dan v letu 1942 sva
opravljala službo skupno s pa-
znico Sauerjevo, ki je bila ne-
kaj dni prej dodeljena v službo
na ženskem oddelku tukajšnjih
zaporov in za katero mislim
da so jo številne jetnice zaradi
njenega poštenja in pravičnosti
ohranile v dobrem spominu.
Dan je bil še precej miren, še
gestapo je le bolj malo zasliše-
val svoje jetnike. Nekam pra-
znično vzdušje je vladalo v
zaporih, to pa tembolj, ker je
bil njih vodja odsoten. Ta me
je že zjutraj opomnil, da mu
do večera pripravim   mesečni
pregled staleža zaporov za de-
cember ter letni tabelami pre-
gled. Delo mi je šlo še precej
od rok, ker so bili zaporni
vpisniki še precej dobro vode-
na. V tem času smo imeli šest
vrst pripomikov, glede katerih
so nam komandirali kar štirje
forvuni:
Okrajno sodišče je imelo
sodno-kriminalne jetnike v pre-
iskavi in že obsojene, ki pa
jih je bilo zelo malo, pa še to
v večini tatovi in saboterji.
Tretjo vrsto jetnikov so tvo-
rili ljudje, s katerimi je raz-
polagal Landratamt — Polizei-
inspektorat v Ptuju. Ti so bili
zaprti zaradi kršenja delovne
discipline tretjega rajha in so
bili po izreku kazni poslani v
lager Rogoznica, ali kčikor so
splošno ljudje imenovali to
ustanovo  »lager pri Bračičkic
Četrto vrsto jetnikov so pred-
stavljali piolitični pripomiki. ki
jih je bila cela armada, ali v
vseh letih okupacije 4920. Te
vrste jetniki so se razlikovali
od ostalih po tem, da so biU
strogo ločeni, večji del ranjeni
in v mnogih primerih telesno
pohabljeni zaradi mučenja. Ne-
kaj jetnikov je zaradi težkih
duševnih naporov postalo du-
ševno defektnih, dva sta zaradi
mučenja zblaznela ter postala
nesposobna za življenje. Te jet-
nike je očitno izdajalo dejstvo,
da je bil njih gospodar gestapo.
V peto vrsto so spadali ljudje
vseh evropskih narodnosti, ki
jih je hitlerjeva delovna orga-
nizacija prisilila na delo v tre-
tjem rajhu in ki so delo samo-
voljno zapustili. Teh ni bUo
malo in čim bolj je zahajala
Hitlerjeva zvezda, tem več jih
je bilo. O njih je odločala Bor-
za dela v Gradcu ter njene
podružnice v naših mestih.
Šesto skupino je tvoril tako-
zvani trgovsko-finančni kader
jetnikov, bili pa so v glavnem
obmejni Hrvatje. Nazivali smo
jih tudi »kuferaše«, ker so pri-
našali kovčke, polne najrazlič-
nejše robe, ki jo je tretji rajh
v letu 1943 že močno pogrešal.
Ti »kuferaši« so znali spretno
zamenjavati svoje kune, ki so
jih prinašali kar v cekarjih, za
rajhovske marke. Zato so jih
imenovali tudi »valutentrajbar-
je«. Z njimi so obračunavali
finančni inšpektorji, katerim je
pri tem poslu šla   pšeniCa   v
zlato klasje. Kljub ostrim toza-
devnim zakonom so tovrstni
jetniki še najlepše vozili.
Okrog 11. ure ponoči sem
svojo nalogo torej končal ter
sem se odpravil pregledovat
zapore. 2e ob vstopu v hodnik
mi je skozi zamrežena okna
udarila na ušesa godba. Aha,
kulturbundarji imajo bučno sil-
vestrovanje v gostilni Novi
svet. Kakšno nasprotje silve-
strovanja v naši hiši! Neslišno
sem obšel hodnike. Iz nekate-
rih celic je bilo slišati prepir
za edino odejo, s katero bi se
naj pokrivali po trije jetniki,
v drugih niso mogli spati ter
jih je zeblo, iz nekaterih pa je
prihajalo poltiho mrmranje,
vzdihi ali klici, pa tudi stoka-
nje zaradi bolečin kot posle-
dice gestapovske gumijevke.
Misli vseh trpinov pa so bile
daleč preko zamreženih oken,
pri svojcih v koncentracijskih
taboriščih ali borcih na polo-
žajih ter tistih, ki so bili še
pred kratkim na njihovem se-
danjera mestu ter jih je že po-
drla švabska krogla in vpepeli'
graški krematorij.
Trušč in krik, ki je prihajal iz
gostilne iz grl razgrete Svabske
svojati, mi je prekinil take
misli. Sklenil sem iti gledat,
kdo sestavlja to bučno druščino.
Kljub mrzli zimski noči je
imela razgreta družba vrata na
steza j odprta, skozi nje pa so
se valili oblaki tobačnega dima
in dvignjenega prahu. Takoj za
vrati sta sedela muzikanta, sre-
di sobe pa so stali plesalci v
krogu, držeč se za roke, med
njimi pa sta klečala na blazini
človeka ter se poljubljala.
Smuimil sem k točilni mizi,
kjer je stal sam gazda Kossar,
držeč se za trebuh in jezno
gledal po plesalcih. Bil je edi-
ni še trezen človek v lokalu,
očividno bolan. Ravno sem ga
hotel vprašati, če ima kaj za
pod zob, ko je stopil k meni
plesalec, ki je trenutek prej
na blazini med plesalci tako
glasno poljubljal svoio partne-
rico — gestapovski agent Hva-
leč Konrad z besedami: »Ser-
vus, kamerad!« ter mi ponudil
iz doze cigareto. Bil je zelo pi-
j'an, vendar še z razumom. Ko
sem odklonil cigareto, me je
začel užaljeno napadati, češ da
sem hohštapler ter da me je v
Ptuju obdržala samo nemška
dobrosrčnost ter da bi moral
biti kot Čič med pi-vimi tam,
kjer 60 drugi. Sicer pa da ni pre-
pozno. Ne da bi kaj naročil,
sem se molče obrnil in odšel.
V družbi so bili samo Ptuj-
čani, niti enega rajhovca ni
bilo med njimi 2e pred tem pa
sem vedel, da me ptujska švab-
ska javnost smatra za Primorca
kljub temu, da sem Savinjčan.
Stopil sem nazaj na cesto ter
v svitu luči zagledal skupino
šestih IjudL V zvoniku je uda-
rila ura pol 2. Megla je priti-
skala k tlom in ustvarjala ivje.
Naglo sem skočil v zapore, da
me okskoii:a ne bi prehitela.
Takoj so bili za menoj. Preden
sem jim odprl vrata, se je mo-
ral opraviti tozadevni uradno
predpisani postopek, ki je ve-
ljal le Za nočne ure. Prlšled
so znali predpisani j>lCennwort«
ter so vstopili. Privedli so svoje
žrtve silvestrovega večera —
sestanka, ki ga je sklical borec
Osojnik. Odliod pa? Iz Krčevi-
ne pri Vurberku — od Kram-
berger j evih. Ko so vstopili v
sprejemno pisarno, mp je z
neko zadovoljnostjo in veseljem
vodja patroie poklical v kot ter
mi naznanil novico: »0:ojnik
ist tot!« Vpra.šal sem ga, J
kdaj. »Nocoj sem ga jaz sam
podrl,« je bil odgovor.
Nisem kazal prevelčke rado-
vednosti, iz previdnosti sem se-
del za pisalno mizo ter vpisal
novodošle goste-jetnike. Bila je
Krambergerjeva mamica, njen
sin ter Kukovec Jože iz Orežja
pri Ptuju. Ko so bile formal-
nosti končane, sem spustil r.a
prosto patrola vod: g pa me je
čakal v pisarni, dokler   nisem
Ptuj, 26. decembra 1952
*P : ii J S K I   I h    N 1 K.
Stran 3

v nedeljo, dne 14. decembra,
se je vršil v ha dinski osnovni
šoli že tretji letošnji roditeljski
sestanek. Udeležili so se ga star-
ši iz prav vseh všolanih vasi in
je bil razred skoro malo tesen ...
Obravnavala se je poleg dru-
gih aktualnih Šolskih problemov
novost i za starše i za šoLsko
deco: uvedba družbene in mo-
ralne vzgoje kot učnega pred-
meta v naše šole. Navzoči so se
po predhodnem tolmačenju važ-
nosti in naloge novega predme-
ta strinjali v prepričanju, da
predstavlja učna snov, ki je po
zadevnem načrtu predvidena,
potrebno in nujno sistematično
urejeno dopolnitev dosedanjemu
učno-v2gojnemu prizadevanju
šole. Razpi-avljalo se je še o ra-
dostnem novoletnem prazniku
naše mladine, na katerega se že
od začetka decembra pridno pri-
pravljajo i šola i krajevne mno-
žičrie organizacije pod vodstvom
nažih agilnih AF2-jcvk, ki so s
sodelovanjem tukajšnjega uči-
teljstva dosegle pri nabiralni
akciji že prav lepe uspehe. Pred-
sednica vaškega odbora AF2
tov. Stropnikova je s tem v
zvezi podala poročilo o doslej
že zbranih sredstvih. Vredno je
tu omeniti, da je, poleg krajev-
nih društev, organizacij in de-
lovnih kolektivov občinskega
ljudskega odbora in grupe DU,
pokazala razumevanje za našo
^mladino in njen zimski praznik
* tovarna aluminija v Strnišču ter
njen direktor tov. Stane Bizjak.
Podprli so plemenito akcijo z
10.000 dinarji, kar so starši vzeli
na znanje s posebnim prizna-
njem.
Posebna točka dnevnega reda
je bila namenjena zdravstveni
prosveti na vasi in osebni hi-
gieni šolske dece.
Razprava je zajela še druge
pereče šolske probleme: pre-
zgodnje prihajanje učencev v
šolo, domače naloge in učenje
doma, obnašanje in pozdravlja-
nje ter opravičevanje šolskih iz-
ostankov. Starši so stavili v zve-
zi s temi nev.šečnostmi predloge
za njihovo odpravo.
Zastopnik krajevne ljudske
oblasti in sekretar celice ZKJ
tovariš Malcs Kampl ]e prikazal
slabe posledice napačne domače
vzgoje in ugotovil potrebo čim
tesnejšega sodelovanja doma s
šolo. Zahvalil se je učiteljskemu
zboru za trud, ki ga vlaga v
delo za izboljšanje krajevnih
šolskih prilik.
Starši so se še pogovorili z
učitelji posameznih razredov in
ee pozanimali za napredel^: svo-
jih malih.
PREDAVANJE O OTROŠKIH
BOLEZNIH
Po zaključku roditeljskega se-
stanka se je vršilo otvoritveno
predavanje pod okriljem kra-
jevne LU. Tovariš dr. Mrgole je
podal svoje predavanje o otro-
ških boleznih in kako naj nu-
dimo malim bolnikom prvo po-
moč — v preprosti, lahko spre-
jemljivi obliki in rodcvolje ob-
ljubil, da bo prišel v Hajdino še
predavat. Iz seznama že pri-
pravljenih predavanj so navzoči
izbrali nekaj tem, za katere se
zanimajo in jim bo odbor LU
skušal v najkrajšem času ustre-
či. Splošna želja je bila, pova-
biti iz okrajnega središča tudi
strokovnjake za travništvo, živi-
norejo in poljedelstvo. Želijo si
tudi predavanje o znamenitih
rimskih izkopaninah, ki jih je
krila njihova hajdinska zemlja.
Izražene želje po predavanjih in
strokovnih kmetijskih nasvetih
bodo gotovo prispevale k sploš-
nemu kulturnemu dvigu tukajš-
njega podeželja.
TEC.U RK
Komaj je bilo zaključeno delo
v LU, je učiteljstvo zopet nada-
ljevalo s svojim prosvetnim de-
lom v tečaju RK, ki se vrši na
šoli. Obiskuje ga 51 tečajnic, ki
pridno in s potrebno resnostjo
sledijo raznolikim praktičnim in
splošnim predavanjem.
teCaj deklet
Kratka »dihalna« pavza je na-
stala na šoli šele opoldne po od-
hodu tečajnic RK — in že je bilo
treba misliti in skrbeti za tečaj-
nice, ki prihajajo v šolo v pone-
deljek po rednem šolskem pou-
ku. To je 30 mladink, ki si žele
pridobiti čimveč koristnega zna-
nja v šivanju in drugih ročnih
delih, istočasno pa si osvežiti in
poglobiti morda že pozabljena
iz slovenščine, računstva, drža-
voznanstva in zdravstva. Tečaj
vodi predsednica AF2 tovarišica
Stropnikova, pridno pa ji poma-
ga tov. Zelonikova, ki svoje
strokovno znanje z veseljem po-
sreduje ukaželjni mladini, do-
čim so prevzele druge predmete
splošno-izobraževalncga značaja
nekatere izmed tukajšnjih uči-
teljic.
Take in slične so nedelje na
naših podeželskih šolah.     RI.
Novoletna jelka v Ptuju
HALO, HALO. PIONIRJI IN
CICIBANI!
Dedek Mraz prihaja! Razvese-
lil vas bo z lepim programom,
pripravlja vam pa še druga pre-
senečenja.
Prireditve za predšolske otro-
ke v Ptuju se bodo vršile v sle-
dečih dneh:
I. teren: 31. dec. 1952 ob 15.
uri v sejni dvorani okrajnega
komiteja;
II. teren: 28. dec. 1952 ob pol
15. uri v domu JLA v Prešer-
novi ulici;
III. teren: 28. dec. 1952 ob 14.
uri v Narodnem domu;
IV. teren: 30. dec. 1952 ob 14.
uri v Tovarni perila;
na Bregu: 28. dec. 1952 ob pol
15. uri v osnovni šoli;
na Viča vi: 31. dec. 1952 ob 15.
uri pri Belšaku.
Ostali tereni bodo obvestili
svoje malčke sami.
Učenci osnovnih šol bodo ime-
li svoje prireditve na šolah in
to: osnovna šola Breg v soboto,
27. dec. 1952, ob pol 15. uri;
o.snovna šola Mladika v sredo,
31. dec. 1952, ob 9. uri.
Gojenci Glasbene   šole   pri-
pravljajo zanimiv koncertni
spored v Mestnem gledališču.
Izvajali ga bodo v ponedeljek
in torek in sicer:
v ponedeljek, 29. dec. 1952, ob
11. uri za dopoldanske učence
osnovne šole Mladika; ob pol 15.
uri pa za popoldanske učence,
otroški vrtec in predšolske otro-
ke IV. terena;
v torek, 30. dec. 1952, ob 11.
uri je prireditev za osnovno šo-
lo Breg in del učencev nižje
gimnazije; popoldne ob pol 15.
uri pa za predšolske otroke vseh
terenov (razen IV.).
Obisk teh prireditev je brez-
plačen!
★
STRNISCE ZA OTROKE
Vsako leto prevzame AFŽ or-
ganizacija Tovarne glinice in
aluminija v Strnišču skrb za
obdaritev tovarniških otrok ob
Novoletni jelki. Vendar je ta
skrb iz leta v leto večja, ker se
z novim dotokom delavcev v
tovarniško naselje občutno veča
tudi število otrok. Tako bo tre-
ba letos obdarovati že okrog
300 otrok.
AF2 je pravočasno in skrbno
vse pripravila tako, da bo 28.
decembra 1952 popoldne, ko se
bodo otroci zbrali ob svojem
največjem letnem prazniku pod
Novoletno jelko, veselje in zado-
voljstvo zajamčeno. Z denarnimi
prispevki so prireditev podprle
vse množične organizacije, a
največja hvala gre upravi tovar-
ne, ki je prispevala 50.000 din,
od katerih je bilo 10.000 din da-
rovanih AF2 Hajdina. Z nabi-
ralno akcijo pri starših se je
znesek še zvišal.
Obdaritev šolskih otrok bo
28. decembra dopoldan ob 9. uri,
obdaritev predšolskih otrok in
kulturni spored bo pa popoldne
ob 14. uri. Pri kulturnem spo-
redu bo sodelovala lutkovna
sekcija »Svobode« z dvema igri-
cama ter komaj ustanovljeni
Oti'oški vrtec. Predšolski otroci
bodo obdarjeni s slaščicami in
igračo, ki si jo bodo srneli sami
izbrati; šolski otroci pa bodo
dobili razne šolske potrebščine
(z\'ezke, svinčnike, barvice, ra-
dirko in po eno leposlovno knji-
go).
S to obilno obdaritvijo želimo
vse matere in žene, kot vsi
ostali, da bi naši otroci bili ob
svo'em prazniku res srečni in
zadovoljni, da bi jih ta darila
vzpodbujala pri nadaljniem uče-
nju in v njih krepila zavest, da
je skrb delovnega ljudstva v
prvi vrsti namenjena nnm.
MU-MA
V LESKOVCU PRIPRAVLhJA-
JO NOVOLETNO JELKO
Le s ko ve C, 23. dec. (F. 2.).
Letos so se v Leskovcu podvi-
zali in se pravočasno spomnili
na praznik najmlajših, na Novo-
letno jelko.
Pionirji so si v sodelovanju z
zadružniki pridobili prijatelje,
ki bodo poskrbeli za njihov
praznik. Zadruga skupno z mno-
žičnimi organizacijami priprav-
lja malčkom primerno pogosti-
tev in obdarovanje.
Pri tem delu si je prizadevalo
tudi učiteljstvo, ki ima polne
roke dela. Pionirji jim bodo za
ves trud hvaležni.
DRUŠTVO PRIJATELJEV
MLADINE V DORNOVI
PRIPRAVLJA NOVOLETNO
JELKO
Na vzpodbudo učiteljstva v
Dornovi, je bilo ustanovljeno
Društvo prijateljev mladine. Je
to društvo, o katerem lahko tr-
dimo, da je doslej najbolj mno-
žično zajeto, kar ni čudno, saj
je mladina naš najdragocenejši
zaklad in kar čudno bi bilo, če
bi se našel kdo, ki mu ne bi bil
pri srcu zdrav in srečen procvit
naše mladine.
Odbor Društva prijateljev v
Dornovi kaže, da je bil res zelo
dobro izbran, saj je razvil že
kar v začetku visoko dejavnost.
Društvo pripravlja Novoletno
jelko, za kar je že doslej na-
bralo znesek nad 34.000 din.
Vse priprave za Novoletno jelko
kažejo na to, da bo to dogodek,
ki bo prekašal vse dosedanje.
Novoletna prireditev je name-
njena vsem cicibančkom in pio-
nirjem, kar da število tristo-
dvajset.
Pri izvedbi programa bodo
sodelovali i otroci i pripadniki
raznih množičnih organizacij,
Ljudska univerza pa je poskr-
bela tudi za predvajanje nekaj
zabavnih filmov.
Društvu prijateljev mladine
želimo mnogo uspeha pri iz-
vedbi svoje prve akcije in pri
vsem nadaljnjem delu.       MK
V Markovcih deluje
izcbraževalni tečaj!
10. decembra t. 1. se .le v
Markovcih prvič zbrala mla-
dina, pa tudi starejši ljudje k
predavanju v izolDraževalnem
tečaju. Udeležba je bila re-
kordna, saj se je predavanja
udeležilo 79 ljudi, med temi 13
mladink, 7 starejših žena, 38
ml =1 d in cev in 21 kmečkih go-
spodarjev. Tečajniki so z za-
nimanjem sledili izvajanjem
predavateljev, beležili so važ-
nejše stvari v zvezke, ki so jih
v ta namen prinesli seboj. Tudi
pri naslednjih predavanjih je
bila udeležba prav^ tako dobra
in zanimanje na višku. Pohva-
liti moramo predavatelja tov.
ing. Zorca Econa in Novaka
Franca, uslužbenca OLO v
Ptuju, -sai sta prihajala tudi v
slabem vremenu iz Ptuja s ko-
lesi in dala udeležencem tečaja
mnogo prav dobrih nasvetov
za izboljšanje poljedeljstva, sa-
djarstva in vinogradništva in
jim nakazala pot, po kateri bo
šlo naše kmečko gospodarstvo
v napredno smer. Tečajniki so
s predavanji izredno zadovoljni
in so izrazili željo, da bi si
ogledali srednjo kmetijsko šolo
v Mariboru. Ogled šole in nje-
nega posestva bo organiziral
tov. ing. Zoreč. 2. F.
S PROSLAVE 40-LETNICE
PTUJSKEGA GLEDALIŠČA
V soboto, 20. decembra t. 1.,
je okrajno gledališče v Ptuju
slavnostno proslavilo 40-letnico
svojega delovanja. Po uvodnih
svečanostih je bila vprizorjena
Cankarjeva socialna drama
»Kralj na Betajnovi«. Slavno-
sti so prisostvovali mnogi naši
ugledni kulturni in politični
delavci iz Ljubljane, Maribora
in Ptuja.
Predstava »Kralja na Betaj-
novi« je po splošnem mnenju
tako široke publike kakor pri-
znanih strokovnjakov, ki po-
znajo naše gledališče, dosegla
v Malčevi režiji velik uspeh in
pomeni nedvomno do sedaj
največji umetniški dogodek v
ptujskem gledališču. Režiserja
kakor vse igralce je hvaležna
publika pozdravila na odprtem
odru, kjer je bil predan za-
služnemu nestorju ptujskih
amaterjev tov. Majcnu lep
dar, kot skromno priznanje za
njegovo plodno delo in zasluge
pri ptujskem gledališču ob nje-
govih prvih začetkih.
Ije »Kralja na Betajnovi: župnik in Kantor
Proslava dneva JLA
v Ormožu
V nedeljo 21. t. m. je bila v
Ormožu v Prosvetnem domu
proslava dneva JLA. O razvoju,
pomenu in nalogah naše Ar-
made je govoril major tov. Tri-
van Uroš, nato so sledile ostale
točke programa. Pri programu
je sodelovala gimnazija z zbor-
no recitacijo, osnovna šola s
simboličnimi vajami, moški
pevski zbor s partizanskimi
pesmimi in člani JLA z recj-
tacijami in pevskimi točkami.
-J- ...
Zbor ormoškega
Partizana
Partizan v Ormožu je v so-
boto 20. t. m. imel letni občni
zbor. O delu društva so poročali
predsednik tov. Šonaja ter taj-
nik, blagajnik, načelnik in
vod^a prosv. odseka. Izvoljen
je bil tudi nov odbor, ki mu
bo še v naprej predsedoval tov.
Sonaja.
Zbor je potekal v redu in po
društvenih pravilih, vendar se
je med navzočimi pojavilo
vprašanje, kje so v času zbora
Ormožani, kaj delajo in o čem
razmišljajo. Čeprav je bila to-
krat dvorana zakurjena, (kar
je včasih pri Ormožanih vzrok
in merilo posečanja sestajanj
in prireditev), so bili zasedene
samo tri vrste in še te od ak-
tivnih članov društva. Ormo-
žani, takšne ugotovitve vam
resnično niso v ponos!
Koristno bi bilo, če bi po-
sebno prosvetna sekcija ormo-
škega Partizana poglobila in
poživela delo ter zbudila prebi-
valce Ormoža iz sladke zasa-
njanosti. -j.
RDECl KRIŽ PRIPRAVLJA
SILVESTROVANJE
Rdeči križ potrebuje pri svo-
jem človekoljubnem delu denar-
na sredstva. Da bi si jih orga-
nizacija zagotovila, pripravlja
okrajni odbor Rdečega križa v
tem letu že drugo prireditev.
Vsem, ki bi radi v prijetnem
razpoloženju preživeli zadnji
večer v letu, priporočamo, da se
udeleže sih^estrovanja v »Tito-
vem domu«. Prireditev se bo
pričela 31. decembra 1952 ob
18. uri. Na sporedu sta »Maru-
lek in Matjašek« ter srečolov,
za katerega je pripravljenih 500
praktičnih dobitkov. Med glav-
nimi dobitki 60 trije prašički,
1000 kom. zidne opeke, 50 bu-
teljk vina in likerjev, sukno za
moško obleko, blago za žensko
obleko, plašči za kolesa itd.
Prireditelji pripravljajo razno-
vrstno jedačo in pijačo, ki bo
zadovoljila vsakogar. In še ne-
kaj! Tudi za bar so se odločili,
da bi obiskovalcem nudili čim
več zabave. Vstopnina za osebo
bo znašala 50 din.
Upamo, da se bodo Ptujčanl
v velikem številu odzvali temu
povabilu, sebi v veselje in za-
bavo. Rdečemu križu pa v korist
in pomoč. OORK
Okrajno gledališi;e
v Ptuju
priredi  »Veselo  silvestrovanje«
v gledališču
Spored:
1. Kuplet o izgubljenih marelah
(Cobelj Miro);
2. Nušič: »Miš« (šala v enem de-
janju);
3. Kuplet »Gda sem mali bio«
(Cobelj Miro);
4. »Pokojni Florjan« (šala v
enem dejanju);
(odmor)
5. Nušič: »Prehlad« (šala v enem
dejanju);
6. Kuplet: »Prleški rihtar« (Co-
belj Miro);
7. »V krčmi« (veseli prizor s
petjem in godbo);
8. »Marulek in Matjašek« (vo-
ščilo za Novo leto in žrebanje
novoletnega prašička).
Napovedovalec: France Vičar.
Predprodaja vstopnic v torek in
sredo (30. in 31. dec. 1952) od 15.
do 17. ure in eno uro pred pred-
stavo pri gledališki blagajni.
„Planinska roža"
na odru v Ormožu   .
Ormož, 20. dec. (HŠ). V Or-
možu smo pred kratkim že dru-
gič gledali opereto »Planinska
roža«, ki jo je uprizorilo Izo-
braževalno društvo iz Velike
Nedelje. Glede na velik uspeh,
ki sta ga uprizoritvi dosegli
tudi v Ormožu, smo zvedeli, da
je društvo opereto uprizorilo
vsega že sedem krat ter imelo
vsakikrat polno zasedeno dvo-
rano. Ob te.i priliki je treba
povedati, da imata za to glavno
zaslugo režiser . tov. Moravec
ter dirigent tov. Greifoner.
Oimožanci so po uspelih upri-
zoritvah gostov iz Velike Ne-
delje uvideli, da so jih Veliko-
necieljčani daleč prekosili v
ljudskoprosvetnem delu. V Or-
možu že nekai let ni bilo igre
ali dobrega kulturnega pro-
.grama, ki bi ga pripravili do-
mačini. Vse to dokazuje, da
ormoške organizacije nič ne do-
lnjo in uspehi tega mrtvila se
kažejo tudi na drugih področ-
jih, n. pr. na političnem, kar
je prišlo predvsem do izraza
pri nedavnih volitvah. Ob tej
priložnosti bi še vprašali ormo-
ške prosvetne delavce, ali res
ne nameravajo poživiti kultur-
no-prosvetnega dela in kje so
za to vzroki.
Delavci, kmefe,
delovni inteligentl!
Zahvaljujoč ee vam za dose-
danje 5-letno sodelovanje kot
naročniki, dopisnild in bralci,
pričakujemo, da boste tudi v
letu 1953 naročniki, dopisniki
in bralci »Ptujskega tednika«,
kar bo mnogo pripomoglo k
temu, da bo postal »Ptujski
tednik« v 6. letu obstoja vse-
binsko in oblikovno zanimivejši
ter najpriljubljenejši tedcnsl^i
list, ki bo vsestransko zadovo-
ljeval množico več desettisočev
delovnih ljudi v okraju, ki že-
lijo potom »Ptujskega tednika«
spoznavati kolektive in posa-
mezne državljane, ki se zgledno
borijo za socialistično gospodar-
stvo, socialno zdravstvo ter kul-.
turo in prosvote in posameznike,
ki so proti temu.
Upamo, da boste tudi v letu
1953 naši naročniki, zato bomo
tudi pričakovali vašo naročilni-
co, ki vam je spodaj na razpo-
lago. Izrežite jo, izpolnite s
strojem ali svinčnikom, franki-
rajte in pošljite! Ce mislite
osebno v naši upravi naročiti
list, odstopite naročilnico znancu,
ki bi bil tudi rad naš naročnik!
Invalidi, upokojenci in rentniki,
s prodajo tednika v Vašem oko-
lišu si lahko ustvarite nekaj do-
hodkov. Frontni in občinski
odbori in razna društva, vi ne
morete biti brez tednika! Svojci
vojakov in svojci sinov in hče-
ra, bratov, sester in ostalih
sorodnikov, doma in v inozem-
stvu, poskrbite, da bodo tudi ti
v stalni povezavi z domačimi
kraji in domačimi ljudmi. Po-
šljite nam njihove naslove, da
jim pošljemo na ogled »Ptujski
tednik« enkrat brezplač-no.
Celoletna naročnina za leto
1953 znaša 400 dinarjev, za ino-
zemstvo pa 660 dinarjev. Za
pošiljanje lista v sosednje re-
publike se poštnina ne poviša
in znaša naroČTiina 400 din.
Uprava »Ptujskega tednika«
spravil vseh na določena mey
sta ter ee vrnil v pisarno.
Prišedši nazaj sva bila z
vodjem ekshorte Oberscharfuh-
rcrjem Reibenschuhom sama v
pisarni.
No, sem mislil, Glušič, če
hočeš zvedeti potek ujetja in
umora borca Osojnika, bodi
previden. Pred seboj sem imel
enega najbolj zvitih in pretka-
nih gestapovcev, kar jih je
zmogla Dienststelle Pettau in
ki je žel v svojih krvniških
podvigih največ uspehov ter v
krajšem času dvakrat napre-
doval.
»Čestitam vam k uspehu, ki
ste ga preje omenili,« sem re-
kel, on pa nato: »Poslednji ban-
dit Lackove bande je padel!
Krasno sem ga dobil na muho.
Takoj sedaj bomo šli ponj,« je
nadalje\'al, »in jutri ga bomo
razstavili na ogled. To pomeni
konec strahu pred banditi in
veselje za novo leto! Trije bi
morali biti tukaj, pa smo pri-
vedli samo dva. ker je tretji
močno ranjen in je v bolniš-
nici. Cim bo okreval, ga bomo
privedli.« »Morali bi biti to-
rej štirje, dva Krambergerjeva,
Kukovec ter četrti, ki o njem
govorite.* »Ne, ne, Kukovec je
moi zaveznik, ki sem ga dal
zapreti zaradi ostalih, da bi
ga kril. ker brez Kukovca bi
Osojnika nikdar ne dobil. Iz-
mikal se nam je in se norčeval
iz nas skoraj pol leta. Cim še
pred dnevom pripeljemo Osoj-
nika, spustimo Kukovca.« Ge-
stapovec je Kukovcu obljubo
izpolnil.
Okrog šestih zjutraj so pri-
peljali mrtvega Osojnika. Ge-
stapovec je mimogrede stopil v
zapore ter me klical gledat svo-
jo žrtev. Dobrodošel mi je tisti
trenutek Jerman s svojo ženo,
ki sta prišla s silvestrovanja
skupno s paznico Sauerjevo.
Vsi trije so prišli v pisarno in
ko sem jim pripovedoval o
nočnem dogodku, nas je pre-
senetil gestapovec z vabilom,
da nai gremo gledat mrtvega
Osojnika. Vsi so šli, le sam ni-
sem maral iti. Saj tudi živega
Osojnika nisem poznal. Gesta-
povec se je takoj vrnil ter za-
hteval, da takoj izpustim Ku-
kovca. Rekel je, da v zaporih
ne sme nikdo zvedeti, da je bil
Kukovec zaprt in da bo glede
vpisa v zaporni knjigi sam
uredil preko dneva z Jerma-
nom.
Ko sem privedel Kukovca v
pisarno, mi je ta potrdil, kar je
pripovedoval gestapovec. Ne da
bi ga vprašal, mi je pripove-
doval, da je že dalj časa imel
nalogo spraviti Osojnika živega
al: mrtvega v roke gestapa,
ker da so mu za to poklonili
življenje ter ga vzeli celo v
službo. «Tako je. Glušič. drugače
se ne da!« je rekel Kukovec.
»Kruh je le kruh in življenje
življenje, ker bi mene prav
tako ubili kakor so drovesni-
čarja Čeha, ker sem bil njegov
komplic« »Vendar me zanima,
kako ste vlovili Osojnika?« Ku-
kovec je pripovedoval, da je
Osojnik prišel sam na njegov
dom ter ga povabil na sestanek
h Krambergerjevim v Krčevino
in kar je res storil. Preden pa
sta odšla z doma, je še sporočil
gestapu, ker da je bil tedaj
odločilen čas. Osojnik bi sicer
lahko Kukovca pogruntal ter
ga kot izdajalca likvidiral, »če
ne bi sreča nanesla drugače.«
Le nekaj časa so posedeli pri
Krambergerjevih ter čakali na
tovariše, ki pa jih ni bilo. Ku-
kovec pa ni omenil, kdaj so
padli streli iz mitraljeza skozi
zaprto okno Krambergerjeve
hišo na borca Osojnika.
Po Kukovčevem odhodu sem
se napotil proti domu tudi sam.
Na cesti sem srečal Grabarjevo
Lizo z Mestnega vrha. ki me
je ustavila in povedala: »Sta-
rega leta je konec in Osojnika
tudi. Nocoj so ga ustrelili na
Krčevini.« iKdo.« sem jo vpra-
šal. »No. pa ti od geštape.« je
rekla in odšla dalje po cesti.
Kako je Kuko\'ec obvestil ge-
stapo, da So se ti skupno z žan-
darmerijo lahko tako temeljito
pripravili na zasedo, se oglasili
pri grajenskem županu Petku
ter ga prisilili, da je šel z njimi
v temno noč do Kramberger-
jeve hiše ter se plazil vse do
okna ter pokazal, kateri na-
vzočih je Osojnik. bo ostalo za
vedno prikrito. To je zamol-
čal Kukovec, pa tudi Reiben-
schuh.
Ko je Petek pokazal skozi
okno Osojnika, rel<;oč: »Das ist
er!«, ga je Reibenschuh s pret-
njo smrti poslal v sobo po
Osojnika. Bled in prestrašen je
župan Idonil ter vstopil v sobo.
Osojnik je takoj vzel v roke
pištolo ter pogledal Kukovca,
ki se je takoj umaknil iz Osoj-
nikove bližine. Osojnik je to-
rei ugotovil Kukovčevo izdaj-
stvo. Toda v tem trenutku so
padli streli in Osojnik se je
zgrudil zadet v prsa pod mizo.
Tako se je končalo življen.je
borca Osojnika, borba pa se je
nadaljevala vse do zmage. Ge-
stapovec je vedno znova pre-
senečalo pojavljanje novih bor-
cev, ki so pozneje obračunali in
maščevali vse takšne zločine
ter njihove izvrševalce ter po-
budnike.
Ubitega Osojnika so gesta-
povci še istega dne položili na
nekakšne deske, ki so jih na-
slonili na zid na dvorišču Bren-
čičeve hiše. K plotu pa so po-
stavili drvarskega kozla, da so
lahko radovedneži videli mrt-
vega, prepasanega in z lastno
pištolo oboroženega Osojnika.
Stran 4
PTUJSKI TEDNIK
Ptuj, 26. decembra 1952
Ob Novem letu zbližani neznanci!
Ob Novem letu si čestitajo
manci in prijatelji, sorodniki in
sosedje. Marsikje so te prisrč-
nosti podkrepljene še z darili.
Ob tej priliki bi se vprašali,
kako je vse to pri ljudeh, ki ži-
vijo daleč od sorodnikov in so-
sedov ter starih znancev in pri-
jateljev, pa si vseeno ob takem
prazniku želijo zbližanja z ne-
znanci in občutka, da so koga
obdarili ali da so sami obdar-
jeni?
Zamislite si, da boste pričako-
vali Novo leto v Ptuju kot ne-
znanec ali neznanka. Greste po
ulici z otrokom. Nepričakovano
in prijazno vam zastavi pot
mlajši ali starejši neznanec in
izroči vašemu otroku okusno
pripravljen zavojček. »Oprostite,
to pa je menda pomota? ? »Ne,
hotel sem razveseliti neznanega
otroka za Novo leto!' »Hvala
lepa, kako pa se vam naj od-
dolžim?« »Enostavno. Enako raz-
veselite drugega neznanega otro-
ka ali odraslega neznanca!« To
bi lahko doživeli vsi neznanci,
tšfemalo bi se čudil ta ali oni, če
hi bil tako presenečen in bi ga
enako veselilo, presenetiti dru-
gega.
Tako bi izgledalo, če bi se
želeli za Novo leto medsebojno
zbližati neznanci. Nepričakovana
presenečenja in malenkosti so
velika, če izražajo željo po med-
seboinem zbližanju ljudstva.
Poskusite. Kupite malenkost,
jo okusno zavijte in okrasite s
smrekovo vejico in z njo obda-
rite neznanca ali neznanko, o
katerem mislite, da ga boste pri-
jetno presenetili. Oba bosta ve-
sela tega koraka.
To bo lepo Novo leto. Znanci
se bodo veselili tega dne, enako
pa neznanci, ki jih bo ta dan
zbližal.
Ali verjamete? Ce ne. storite,
pa se boste prepričali.
PDK
Mladinski aktiv Desternika
tudi dela
Destemik, 14. dec. (cc). Dolgo
časa jo bila mladina v Dester-
niku navezana sama nase in
podvržena raznim lahkomiselno-
stim in navadam. Uvideli smo
končno to škodo in organizirali
mladinsko organizacijo. Težav-
no je bilo naše delo v prvih
dneh. Na prvem predvolilnem
sestanku se nas je zbralo le šest
mladincev, a na drugem devet,
na tretjem rednem mladinskem
sestanku pa nas je bilo že kar
26. Po dveh me.=;ecih obstoja
mladinskega aktiva je v mla-
dinsko organizacijo vključenih
42 članov. Večina je mladink,
toda .število članstva §e vedno
narašča. Kaže, da bomo lahko
sestavili močan aktiv, kakršne-
ga si mladina želi in kakršnega
smo v Desterniku zelo potrebni.
Aktiv obstoji komaj dva mese-
ca. Njegovo delo aktiva se bo
šele sčasoma odražalo.
Mladinski sestanki
Zelo pestro in živahno je
vzdušje na mladinskih sestan-
kih, ki so dobro pripravljeni. V
diskusiji je še premalo sodelo-
vanja mladine same. Zelo zani-
miva je zlasti vsebina dela glede
vzgoje mladine. Pri mnogih je
ta še dokaj površna in potrebna
izpopolnitve. Za delo v mladin-
-skl organizaciji se zanimajo tudi
starši. To nam kaže primer, da
je na mladnski sestanek prižla
tudi mati mladinke Anice Lal^'
ki je dejala: »Rada pustim hčer-
ko na sestanek, vidim, da se ne
učite ničesar slabega. Kar sliši
na sestanku, je njej samo v ko-
rist. Siima občutim, da nam sta-
rejšim manjka tak način vzgoj-
nega dela. To je res zdravo raz-
vedrilo mladine.« Ta primer je
vsekakor treba pozdraviti in
tudi posnemati. Marsikje se
.starši premalo aH skoraj nič ne
zanimajo za delo v mladinski
organizaciji. Starši, pridite vča-
sih k nam pogledat in nam po-
magajte reševati probleme. S
tem nam boste koristili in vam
bomo hvaležni.
Kaj pa študira in dela naša
mladina
2e na tretjem rednem sestan-
ku smo sklenili, kaj bomo de-
lali. Odločili smo se za študij
Statuta LMJ in Titovega refe-
ri.ta na VI. kongresu ZKJ. Se-
daj študiramo referat tov. Tita.
Pa tudi aktualnosti časa ne gre-
do mimo nas. Mladina je .sode-
lovala pri pripravljanju prosla-
ve in pri samem programu za
29. november. Tudi pri volit-
vah je bila med prvimi na vo-
liščih in jih pomagala krasiti.
Mnogo članov mladine smo že
vključili v kulturnoprosvetno
delo. Več članic obiskuje go-
spodinjski tečaj. V tem tečaju
se mladina uči tudi di-ugih pred-
metov: zgodovino, slovenščino,
računstvo in di-ugo. Priredili pa
bomo še predavanja iz gospo-
darskega področja. Tečaj obisku-
je 26 članov in članic mladine.
To je še premalo. Vsakega mla-
dinca vabimo v izobraževalni
leča j. Več mladine bo izobraže-
no, laže bomo gradili socialitično
gospodarstvo.
Kaj bomo še delali
Pred nami je najvažnejša na-
loga: S političnimi, gospodar-
skimi in kultui-nimi izpopolnje-
vanji vzgojiti socializmu preda-
ne, poštene in zavedne člane
mladine. Razširiti moramo zani-
manje za delo mladinske organi-
zacije tudi v našo okolico, med
mladino, ki ni vključena v mla-
dinsko organizacijo. Vsi moramo
postati zavedni borci za zgradi-
tev socializma, za svojo boljSo
bodočnost.

Po zadnji vojni je v naši
državi postalo samo ob sebi
umevno, da sodelujejo žene v
vsem javnem, kulturnem, poli-
tičnem in gospodarskem življe-
nju naroda ter da imajo volilno
pravico. Kako pa je s pravica-
mi žena v zapadnem svetu, v
Evropi in Združenih državah
Amerike?
V zapadnih deželah so leta
1918 in pozneje v dvajsetih le-
tih uvedli volilno pravico tudi
za žene. Edina izjema je Švica,
kier žene še danes nimajo vo-
lilne pravice. Toda pravice švi-
carske žene so v drugih stva-
reh večje, kakor drugje na Za-
padu. iviož sicer upravlja in
razpolaga z ženino imovino ter
o njej tudi odloča, vendar so-
odloča tudi žena o usodi imo-
vine, pridobljene v zakonu, in
kar je zelo važno tudi pri
vprašanju vzgoje otrok.
In kako je v Veliki Brita-
niji? Konservativni zakoni ve-
ljajo še v marsičem in čeprav
n. pr. že dolgo velja pravica
žene v imovinskih zadevah, je
vendar mož tisti, ki v družini
o vsem odloča.
V treh .severnih deželah, na
švedskem. Norveškem in Dan-
skem, so že leta 1918 dokončno
odpravili nadvlado moža. Tam
velja namreč zakon, da sta
obo zakonca »enakopravni, svo-
bodni in samostojni stranki in
nihče od obeh nima pravice
enostransko odločati o skupnih
ali drugih rečeh.« Vsak zako-
nec ima svojo lastno imovino
in pravico soodločanja v imo-
vinskih zadevah.
V tem pogledu pa so si zelo
podobni zakoni v južnejših de-
želah. Franciji, Belgiji, Holan-
diji, Italiji, Španiji in na Por-
tugalskem. Upravljanje imovine
je izključno v rokah moža. Za-
konca sicer lahko skleneta »za-
konsko pogodbo«, v kateri do-
ločita imovinska \'prašanja in
predvidevata morebitno delitev
premoženja, toda to je veljav-
no samo pred sklenitvijo za-
kona, pozneje ne. Spomnimo
se samo na staro Jugoslavijo,
kjer bili zelo pogosti pri-
meri, da je premožno kmečko
ali meščanko dekle med naj-
večjo ljubezensko srečo pre-
pisalo vse premoženje na moža,
pozneje pa, ko se je zakon
zrahljal ali razdrl, je bila ope-
harjena ne samo za ljubezen,
ampak tudi za doto. V vseh teh
južnih deželah ima edinole mo?
pravico do vzgoje otrok. V
Franciji si n. pr. pridobi to
pravico žena šele po moževi
sm.rti. Izgubi pa jo zopet, če se
ponovno poroči. Nel^daj tako
napredna dežela, ki je med
francosko revolucijo dala prvič
svetu tri velika gesla »svoboda.
enakost in bratstvo«, ima danes
zelo zaostale in patriarhalne
zakone.
Zdaj pa si oglejmo še položaj
žene v Združenih državah Ame-
rike. V primerjavi z zapadnim
svetom je tam za žene veliko
bolje, kajti tudi žena-gospodi-
nja uživa več pravic in ugod-
nosti kot n. pr. v Avstriji, Nem-
čiji ali Italiji. V Ameriki so
prav redki primeri, da bi žena
možu stregla, mu čistila čevlje
ali ga kakorkoli razvajala.
Tako je v vsakodnevnem živ-
ljenju, zakoni sami pa so .še
precej konservativni. Sicer pa
je zakonodaja v sleherni iz-
med Združenih držav različna.
Kakor vidimo v mnogih za-
padnih deželah žena nima ti-
stih pravic, ki ji pripadajo po
vseh naravnih in človečanskih
pravicah in zakonih. Zena ima
v zakonu in v javnosti podre-
jeno vlogo, V zakonskih vpra-
šanjih je velikega pomena pre-
moženjsko stanje in ženino
imovino daje buržoazna družba
v upravljanje izključno možu.
Tudi o imovini, pridobljeni med
zakonom, odloča v 38 državah
edinole mož, medtem ko vdove
v 14 državah niti po smrti svo-
jega moža ne morejo odločati
o vzgoji in usodi svojih otrok.
Nekoliko naprednejša zako-
nodaja je v severnih deželah,
kjer je tudi vprašanje zaščite
otrok urejeno sodobneje in na-
prcdneje. To je razumljivo, kjer
je v teh deželah žena močneje
\'ključena v javno življenje in
delo kot n. pr. v romanskih
deželah Italiji, Španiji in na
Portugalskem. Kjer ne stoji
žena na lastnih nogah, ker si ne
služi sama svoj kruh, se ne
more in noče odločno boriti in
se otresti krivičnega moževega
gospostva. Vzrok vsemu temu
pa je tudi pomanjkanje prave
ženske organizacije, ki bi se
dosledno borila za dosego upra-
vičenih žensldh zahtev in pra-
vic.
*
DROBNE 2IVI..IENJSKE
MODROSTI
Cim mlajša se počuti žena,
tem prostodušneje priznava
svoja leta.
Brez koristi zapravljen čas
je slabo naložen kapital.
Koristna spoznanja pridejo
bolj od znotraj kot od zunaj.
Tudi pri ljudeh včatih pre-
gorijo varovalke.
Ni važno, kaj ti Je kdo ob-
ljubil, ampak kaj je storil.
Cim težje so okoliščine, tem
bolj pokažejo ljudje svoje pra-
vo lice.
Mnogi ljudje se radi ponašajo
s trmo kot z močno stranjo
svojega značaja.
Otroci so jih vzdignili
Čivkalo in žvrgolelo je, kot bi
se tički ženili. Iz šole vrh hri-
ba na Polenšaku se je prav v
sleherno hišo razlivala nova pe-
sem. Mladi rod se je z njo za-
ganjal ob domače duri in glasno
oznanjal:
»Mama in ata! V petek 12. de-
cembra ob tretji uri popoldne
bo v šoli roditeljski sestanek.«
Oznanilu so se pridruževala
vabila, na vabila so se obešale
prošnje.
»Mama, kajne, da boste šli!
Jaz bom namesto vas vse doma
opravila,« je vabila in obetala
Mundova Micka.
Ko pa so šolarji prinesli do-
mov še vabila, kjer je bilo za-
pisano, naj starši pridejo na se-
stanek prav zato, ker se zaveda-
jo dolžnosti do otrok in jim že-
lijo napredka in sreče, se ni bi-
lo mogoče več ustavljati.
Pionirji so blestečih oči na-
povedovali:
»Naši pridejo. Mama so že do-
poldne očistili svinjski hlev, da
bodo popoldne mogli iti v šolo.«
»Naš ata bodo prišli, ker so že
sami mislili, da bi se bilo dobro
pogovoriti z učiteljico.«
»Naša stara mati so rekli, da
bodo šli na sestanek. Oni imajo
mene najraje.«
sMoje mame pa ne bo. ker je
v Mariboru v bolnici. Teta Mi-
ca bo prišla namesto nje.«
Tako in podobno so pionirji
pripravljali roditeljski sestanek.
Ijgodna znamenja so budila upe
na uspeh.
Očetje, matere in njihovi na-
mestniki so nad vsa pričakova-
nja napolnili veliko šolsko sobo.
Izostankarje bi lahko našteli kar
na prste, ker jih vec ni bilo.
Sešli smo se starši in učitelj.!,
našli smo se v skupni skrbi In
pri skupnem delu za naše otro-
ke. Besede tovariša upravitelja
so odkrivale odgovorne naloge
in kazale vzvišen smoter. Nava-
jale so smernice za dobro doma-
čo vzgojo, ki je temeljni ka-
men, in »se ustavljale ob dobrih
in slabih činiteljih, ki vplivajo
nanjo. Poudaril je nujnost do-
bre vzgoje predšolskih otrok in
pametno sožitje s tisto mladino,
ki se je poslovila od šolskih klo-
pi. Starši in učitelji napovejmo
neizprosen boj lažem in tatvi-
nam, ki žalijo poštenega člove-
ka. Usta naših otrok ne smejo
biti orodje teh grdih razvad.
Vsa izvajanja so naletela na
razumevanje in pritrjevanje.
Glede šolskega dela se je oglasil
oče dveh šolarjev — Slodnjak
Jože — z željo, naj bi se učen-
cem posredoval tudi dober pouk
ročnega dela. Upravičen prea-
log, kateremu so se pridružili
tudi drugi starši, je glasen opo-
min vsem učiteljem, da tudi ti-
stih učnih predmetov, ki stoje v
zadnjih vrstah predmetnika, ni-
kakor ne smemo omaloževati.
Na splošno željo navzočih, naj
bi se dopoldanski pouk začenjal
šele ob deveti uri, so učitelji
razložili, da je pri nas tako po-
zen začetek nemogoč zaradi ce-
lodnevnega pouka. Starši so ra-
zumeli, da so zimski dnevi res
prekratlci, da bi se mogle izteči
vse učne ure dveh zaporednih
razredov v isti šolski sobi, če ne
bi začenjali vsaj ob pol deveti
uri. Matere so same pritrdile,
da je treba edino otroke tako
vzgojiti, da se ne bodo med pot-
jo ust.avljali in igrali, pa !x>do
vsi pravočasno pri pouku.
Posamezni starši so se obrača-
li do razrednih učiteljev in st
zanimali za pridnost in znance
njihovih otrok. Prav vsakemu
učitelju so se smejale oči, ko je
očetu ali materi iskreno pove-
dal, da st.a sin ali hčerka dobra
in pametna pionirja.
Izrazi iskrenih želja, naj bi
dom in šola pri njunem delu ne-
prestano staja z roko v roki in
pri;azna vabila k pionirski pred-
stav^ za Novoletno -elko, so bile
poslovilne besede odhajajočim
staršem. -d.
Novi predpisi o sečnji
lesa v nedržavnih
gozdovih
Vlada LRS Je z dopolnilnim
pravilnikom o sečnji lesa ter o
načinu In času izkoriščanja
gozdov (Ur. list LRS št. 17/72
od 21. VI. 1952) predpisala, da
mora vsako drevo pred pose-
kom biti odkazano z žigom za
sečnjo od pristojnega gozdar-
skega organa. Sečna dovoljenja
za drva do 10 prostorninskih
metrov za lastne potrebe izda-
jajo občinski ljudski odbori.
Sečna dovoljenja za drva preko
10 metrov in za ves tehnični
les za domače potrebe ali pro-
dajo izdaja.jo Gospodarski sveti
okrajnih ljudskih odborov.
Da bomo v letu 1953 načrtno
izkoriščali gozdove nedržavne-
ga sektorja gozdnega gospodar-
stva, je potrebno, da vsi kme-
tovalci, ki nameravajo sekati
les v lastnih gozdovih v letu
1953, napravijo prošnjo za po-
sek lesa pri svojem občinskem
ljudskem odboru. Vsaka proš-
nja mora bili kolkovana s kol-
kom 30 din in v prilogi mora
biti priložen kolek za rešitev
za 150 din. Prošnje Je treba
vložiti do 31. decembra 1952.
To Je potrebno zato, da se ko-
ličine, ki so namenjene za po-
sek, pravilno razdelijo na po-
samezne gozdne posestnike. Se-
daj Je določeno, koliko lesa se
bo lahko v letu 1953 posekalo
na območjih po.':ameznih občin-
skih ljudskih odborov. Izraču-
nan je prirastek v gozdo\'ih
in na podlagi prirastka se bo
izvajala tudi sečnja. Posek lesa
v gozdovih ne bo smel presegati
letnega prirastka. Iz tega raz-
loga je potrebno, da se skupno
vložijo vse prošnje za sečno
dovoljenje za bodoče leto, ne
glede ali se bo les rabil za do-
mače potrebe ali za prodajo.
Tistim, ki pravočasno prošenj
ne bodo vložili, se bo les od-
kazalo na njihove stroške. Iz-
jema so samo višje sile, katere
bi napravile škodo v gospodar-
stvu kmetovalcev. V tem pri-
meru se ne bo zahtevalo pla-
čila za odkazovanje.
NE LEPITE RABLJENIH
ZNAMK
Poštna uprava dnevno opaža,
da mnogi pošiljatelji pisemskih
pošiljk lepijo že rabljene znam-
ke na pisma in razglednice.
Pošte morajo pošiljatelje po-
šiljk, ki imajo nalepljene rab-
ljene poštne znamke, prijaviti
Javnemu tožilstvu, ker pred-
stavlja uporaba rabljene znam-
ke kazensko delo proti narod-
nemu gospodarstvu, označeno v
čl. 222, št. 2 KZ.
V slučaju, da pošiljatelj ne
navede svojega naslova na po-
šiljki, poizve poštna uprava za
pošiljateljem preko naslovne
pošte. Opozarjamo pošiljatelie
pisemskih pošiljk, naj ne upo-
rabljajo rabljenih poštnih
znamk, ker škoduejo s tem sebi
in skupnosti.
„KOTEKS"
zbiralni center PTUJ in ORMOŽ
svinjske kože, domače   I. vrsta kg din 150,—
II. vrsta kg din 120,—
koža divjega zajca I/l .   ,   ,  ,  . din 100,—
koža domačega zajca I/I   ,   ,   ,   . din 50,—
SE NEKAJ O »LAHKEM
VINU«
Gostinska zbornica za okraj
Ptuj želi bralcem tednika »Ptuj-
ski tednik« obrazložiti zadevo
gostilničarja soc. zakupa iz Apač
na Drav. pK»lju, ki se mu očita,
da je točil »lahko« vino. Ime-
novanega smo takoj pozvali v
tajništvo zbornice, obenem pa
zahtevali, da prinese vzorec
vina, ki ga Je točil. Vino Je mo-
ral dati preizkusiti na uradni
ebulioskop pri Vinarski zadrugi
v Ptuju, ki je ugotovila, da je
ena sorta vina tehtala 10,2 ma-
ligana in druga soria vina pa
skoraj 10,5 maligana. Tozadev-
ni strokovnjak je mnenja, da
vino sploh ni mešano z vodo,
temveč je naravne kvalitete,
seveda lažje sorte.
Razne pivce, kot eventualno
dobre ali slabe poznavalce vin-
ske kaplje bi z naše strani po-
učili, da je brez predhodne ana-
lize težko trditi o slabem vinu
in metati slabo luč na to ali
ono gostišče in na vse gostin-
stvo, čeprav večina gostinskih
obratov nudi kvalitetna vina.
Vemo, da si lahko danes že iz-
biramo poljubne sorte, pa seve-
da se ozremo tudi na ceno.
V kolikor kdor toči slaba
vina, je to treba javiti trgovin-
ski inšpekciji, ki je poobla.šče-
na odvzeli vzorec in ga poslati
Vinarskemu inštitutu v Mari-
bor, kjer komisija ugotovi vse
potrebno in sila precizno. Ako
se ugotovi dejanska Icrivda go-
-stilničarja, da je vino zares sla-
be kvalitete, mešano z vodo ali
karkoli podobnega, je nujno in
bomo tudi budno skrbeli, da
prejme zasluženo kazen, povrhu
tega pa ga bom© ožigosali v ča-
sopisju.
2elimo in vztrajamo pa vse-
kakor, da se zadeve preje te-
meljito pregledajo, pojni razči-
stijo, krivda ugotovi, potem ne
bomo krivili ničesar človeka, ki
se tudi vsestransko trudi pri.
svojem poklicu, da privabi in
postreže s primerno kvaliteto
raznih vin in seveda po primer-
nih cenah kar največ gostov.
ŠAH
Tudi šahisti so dostojno pro-
slavili Dan JLA. Šahovsko dru-
štvo »Zelezniččur« iz Ptuja se je
pomerilo z vojaki našega Gar-
nizona, podkrepljeno z nekaj
mladinci iz ptujske gimnazije.
Dvoboj se je končal z rezulta-
tom 11,5 : 6,5 v korist Železni-
čarja. Topot so se \'ojaki na
prvih devetih deskah boljše od-
rezali, saj so igrali neodločeno
4,5 : 4,5, a nato na naslednjih
izgubili s 7 : 2. Prireditev je
uspela, saj sta se obe vodstvi
potrudili, da bi tekmovanje bilo
čim bolj športno. Razveseljivo
je dejstvo, da so za Gamizon
igrali na prvih deskah navadni
vojaki, kar da slutiti, da .ie šah
prodrl že globoko med pripad-
nike naše Armade. -k.
Rojstva, poroke in smrti
v novcmbm:
MAT. PODROČJE LESJE
1. ROJSTVA: 1 deček in 1
deklica.
2. POROKE: Gajšt Rudolf,
Icniečki delavec. Sveča 23 in
Mesaric Matilda, kmečka de-
lavka, Dežno 17; Subotič An-
ton, tesar, Sesterie 50 in Novak
Treza, tovarniška delavka, Ko-
ritno 14; Godec Anton, kmečki
delavec, Stogovce 42, in Purg
Angela, kmečka delavka, Preša
.štev. 25; Kacijan Herman, to-
varniški delavec, Stogovce 30 in
Korže Matilda, tovamišlva de-
lavka. Breg 20; Letonja Slavko-
Aloj?.. trgovski pomoČ-nik, Ptuj-
ska gora 12 in Stefanciosa Ma-
rija, učiteljica. Ptujska gora 33a;
Cafuta Tomaž, kmečki delavec,
Sedlasšek 57 in Skela Sofija,
roj. Trol. kmetovaIka. Sitež 26;
Krivec Janez, tovarn, delavec,
Naraplje 34 in Eberl Marija,
tovarn, delavka. Naraplje 12;
Krajnc Alojz, kmečki delavec.
Sveča 33 in Plajnšek Marija,
tovarn, delavka. Koritno 7;
Grušovnik Karel, lanetovalec,
Doklece 2 in Mesičalt Ana.
kmečka delavka, Podlož 29 in
Jerenko Alojz, skladiščnik. Apa-
če 67 in Lesjak Marija, čistil-
ka, Apače 51.
3. SMRTI: Pišek Neža. roj.
Letonja. Podlož 31; Mojzer Ne-
ža, roj. Kovačič. Stanečka vas
štev. 3: Sluga Marija. Stogovce
štev. 9: Brglez Anton, Skrblje
štev. 17; 2unko\'ič Anton, 2u-
pečja vac 58 (proglas, mrtvim):
Peršuh Terezija, kmečka h^,
Pleterje 27; Kmetec Stanislav,
kmečki sin. Apače 91 in Hor-
vatič Helena, roj. Galun, kme-
tovalka. Apače 79.
OBVESTILO:
Upravni odbor Trgovinske
zbornice v Ptuju Je na svoji
seji dne 22. t. m. sprejel sklep,
ki je polnoveljaven za vsa tr-
govska podjetja na področju
okraja Ptuj In sicer:
V sredo, dne 31. decembra, je
dela prost dan in so vsi trgov-
ski lokali zaprti.
Trgovska podjetja bodo izvr-
šila inventure 2. in 3. januarja
1953 vendar tako, da bodo manj-
še špecerijske p>oslovalnice imele,
že 3. januarja trgovine odprte.
V zvezi s tem opozarjamo
cenjene potrošnike, da Je zad-
nji dan za izkoriščanje bonov
v trgovinah 30. december 1952,
ker po tem dnevu boni zapa-
dejo.
MALI OGLASI
POTNIKA na vlaku Cirkovci—
Ptuj. 16. dec. 1952 ob 6.30, ki
je našel aktovko s knjigo go-
stilne Fras, Cirkovci, prosim,
da mi aktovko in knjigo pro-
ti nagradi vrne. — Fras Ivan,
Cirkovci (postaja).
ŽELEZNO ZLOZL.nVO PO-
STELJO kupim. Vprašajte v
upravi lista.
SLAMOREZNICO na motorni
pogon prodam. Vprašajte v
upravi lista.
HONORARNO CISTILKO iš<5e-
mo. Vprašajte v podružnici
Slovenskega poročevalca.
ZEMLJIŠČE do 2ha na sončni
legi. primemo za ureditev
matičnjaka v Mestnem vrtu.
Grajeni ali Krčevlni, kupi ali
vzame v najem za daljšo do-
bo Vinarska zadruga v Ptuju.
MESTNI KINO PTUJ predvaja
od 26. do 29. dec. amer. film
»ZMAGA NAD TEMO« (glej
prilogo!) — Od 30. dec. 1952
do 1. jan. 19.53 amer. film
»MERTON PRI FILMU«
ZMAGA-NAD TEMO
Na ta film, redek v Hollv-
woodu, so ustvarjalci lahko ptv
nosni; poleg »Najlepših let na-
šega življenja««, s katerim ga
druži podobnost usode glavne-
ga junaka, je to verjetno naj-
boljše delo o posledicah vojne
v življenju in dušah ljudi.
Težka snov, zgodba o slepem
vojaku in njegovem boju za
vrnitev v normalno življenje.
Se odigrava na ozadju tihega
poguma, upanja in ljubezni vo-
jaka do razumevajočega dekleta.
Nosilec glavne vloge Arthur
Kennedv podaja Čustveno raz-
burljiv portret človeka, ki stoji
pred življenjem v temi. Ranjen
v .Scvfrni Aft^':] s*^ vrne n">'"d
ljudi zagrenjen, končno pa najde
upanje m !;-ogum za koristno in
vedro življenje. To upanje in
pogum mu posreduje Peggv
Dow. ki se zaljubi vanj no iz
pomilovanja, temveč iz iskrene-
ga, občutenega občudovanja.
Njeni prizori s Kenncdyjem,
igrani nežno in z razumeva-
njem, spadajo med najlepše tre-
nutke filma.
Marlcu Robsonu, mlademu re-
žiserju, ki je pred »Zmago«
ustvaril »Sampiona« in »Dom
junakov«, dva filma, ki prav
tako izstopata iz pisane popla-
ve vsakdanje ameriške pro-
dukcije, lahko za njegovo delo
le čestitamo.
PLASTIČNE KOSTI MESTO
OBOLELIH ALI ZLOMLJENIH
Ndci Britanec si je pred ka-
kima dvema letoma ob priliki
prometne nesreče zlomil roko
na več mestih. Kosti nikakor
niso hotele zarasti ter je pre-
ostala le še amputacija roke.
Končno je prišla pomoč s stra-
ni nekega ortopeda, ki je p^red-
lagal, da bi ponesrečencu zame-
njali kosti s plastičnimi. Danes
uporablja Britanec roko kakor
da ni bila nikdar zlomljena,
rentgenski posnetki pa kažejo,
da je v roki vse v redu.
Ali je operacija res uspela?
Zdravniki trde. da bo možno
izreči končno sodbo šele čez
leta. Medtem pa nadomeščeni e
kosti s plastičnim m.aterialom
obljublja rešitev mnogim pred
amputacijo. Tovrstne operacire
opravljajo v Ameriki z velikim
uspehom, vendar uporabljajo v
večji meri metčilne nadomestne
»kosti«.