AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
D0M0YINH
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 31, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
ŽIV V KRSTI, PA NE V GROBU
star 18 let, je padel 200 čevljev glo-Pečine pri Niagarskih slapovih. Razbil si je R^i ti ^ mil ll(le- Toda ostal je živ. Drugače ga niso Bbo •> iz globočine, da so ga deli >v mrtvaško krsto lOpflPi potegnili ven. Pričakujejo, da bo še ozdra-
pži love italijansko mornarico
. --—---
tjCQ s® je posrečilo izzvati italijansko morna-v katerem je bilo najmanj šest itali-A|J|?	poškodovanih ali potopljenih.
j*4e*ke bojne ladje zasledujejo bežeče itali-ladje in jim skušajo prestreči pot do
t
Cd°n 2q	-------------
C ^je marca- — Angleška bojna mornarica išče itali-rP°v®redozfernskem morju, da. zada poraz še onim la-č ^(3ie? e Pred angleškimi. Ako Angleži dohite te itali-piijjj e> bodo uničili zadnjo pomorsko silo, ki jo še ima
I\ ]a .	--—-
INalj; in letala so udari-r ^Janskih bojnih ladjah
I. 8o (j	Prva poroči-j
A da sPela v London zatr-Nitalbila ^žko poškodo-
rHi Janska bojna ladja'
Nbi]eln nadalj"e tri kri-Sq e na.ibrže potopljene. ltali-adali ta usodepolni Ij it^.31 času> ko Je m0" , i^jj ^Skega naroda na
f ^skiPrestanih P°razov-
C1' Itai- lmperij v Afriki J, S . Janske čete se drže
!,J« tun odni Tripolitaniji, ,a» nekaj nemških
TItalijani se tudi
lS si	in Grčije in
°j 1Ufa''u jugoslovanske t^iji arile po Italijanih
Vfi s0 se ruši fašisti-
V 0lii d^ Angleži dobili v ^ .s italijanske mor-
V^bo'6 ^ dozda.i srečno
V^la?' ^ tem, ko so an-
b°mbardirala laška
itpri.stanišča in tako
VSopiia?.8kim letalom S ladC Sv°Jim ladjam, so
V^v 0K zasledovale Itali-
C	varno zavetje
\ **it',..
^A^k nSke ladje zag!e" \lež.6' So se razkropile,
s° jih nekaj prisi-
,5
lili v boj, pri čemer je bilo več italijanskih ladij poškodovanih ali potopljenih. Kot se poroča, so pri angleških tudi grške bojne ladje.
To je bilo prvič, da se je posrečilo Angležem sprijeti se z italijanskimi bojnimi ladjami, ki so se dozdaj vedno izmikale boju in vedno zbežale, kadar so zagledale angleške bojne ladje.
Dasi natančnih poročil o tej pomorski bitki še ni na razpolago, pa je toliko znanega, da so Angleži potopili najmanj pet italijanskih ladij in sicer križar-ke: Fiume, Pola in Zara ter ru-šilca Vincezo Gioberto in Maestrale. Posadko s teh ladij so pripeljale grške ladje v Pirej.
Hrvatje bi bili radi z osiščem
Baje nimajo zaupanje v novo vlado. — Nemčija in Italija sta ukazali vsem svojim državljanom zapustiti Jugoslavijo. — Tudi žene angleških podanikov se pripravljajo za odhod. — Rusija čestita Jugoslaviji.
Belgrad, 29. marca. — Nemčija je ukazala vsem svojim podanikom zapustiti Jugoslavijo, Italijani hite domov in Angležinje so dobile nasvet, naj kakor hitro mogoče odidejo iz Belgrada. Medtem se pa nova jugoslovanska vlada trudi na vse načine, da bi se izognila vsaki vojni. Dasi je položaj skrajno napet, pa ni še nič gotovega, kaj se bo zgodilo v prihodnjih par dneh.
Samo toliko je gotovo, da se premier Simovič trudi na vse načine, da bi trenutno ne izzval nikogar za vojno. Rad bi si pridobil na času, predno bi določil smernico za bodoče.
Poročila prihajajo tudi iz Turčije, da bi rada dosegla kak sporazum z Nemčijo, ki naj bi preprečil vojno na Balkanu. Jugoslavija, Turčija in Grška nameravajo zagotoviti Nemčijo, da je ne bodo napadle, ako Nemčija ne začne s pohodom na Balkan.
Zrakoplovni potniški promet med Nemčijo in Jugoslavijo je bil ustavljen, enako je jugoslovanska vlada ustavila tudi ves nemški promet po Donavi, kjer ta teče po jugoslovanskem ozemlju.
Iz Zagreba se poroča, da je vodja Hrvatov dr. Vladko Maček zahteval, da nova vlada izjavi, da prizna pogodbo, ki jo je podpisala prejšnja vlada z osiščem. Vlada je ponudila dr. Mačku urad ministrskega podpredsednika, toda izjavil je, da se še rti odločil, če bo to mesto sprejel ali ne. Nek odličen Hrvat se je včeraj izjavil, da je nova vlada dobila zaupanje vseh Srbov, toda izgubila je zaupanje vseh Hrvatov.
Iz zanesljivih virov se poroča, da sežiga nemško poslaništvo vse važne dokumente ter da se pripravlja za prelom diplomatskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo.
Ruska vlada je poslala jugoslovanski vladi brzojav, v katerem ji čestita na njenem odločnem nastopu in izjavlja, da se je jugoslovanski narod zopet izkazal vrednega svoje slavne preteklosti.
Nov grob v domovini
Mrs. Fanny Stopar iz 18910 Chikasaw Ave. in Ivanka Ma-carol iz 18611 Chikasaw Ave. ter njun brat John naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so prejeli iz stare domovine prežalostno vest, da je v Žejah, fara Slavina pri Postojni 2. februarja umrla njihova ljubljena mati Ana Bergoč. Doma zapuščajo hčer Marijo in sinove: Luko, Josipi in Franca. Bila je ljubljena in spoštovana pri vseh, ki so jo poznali. Spomin nanjo ostane neizbrisen. Naj ji bo lahka rodno zemlja.
Nemčija trdi, da ne bo trpela nobenega ponižanja od Jugoslavije
Berlin.—Iz nemških vladnih krogov se poroča, cU se Nemčija ne bo dala izzvati v kako akcijo proti Jugoslaviji po angleških agentih ali pa ''tuleči dru-hali" v Belgradu. Nemčija si lahko vzame čas tel- počasi in mirno preudari, kakšne korake naj podvzame. Toda, trdijo Nemci, žaliti se ne bodo pustili. Zatrjuje se pa, da je bil Hitler zelo razsrjen, ko je zvedel o ža-livkah, ki so letele na nemškega poslanika v Belgradu ob času demonstracij.
Medtem je pa nemški radijo zatrjeval, da Hrvatje niso z vlado in da bo imel vort+a Hrvatov dr. Maček veliko besedo v bodoči politiki jugoslovanske vlade. Zatrjuje se, da če pride do preloma med Jugoslavijo in Nemčijo, da Hrvatje ne bodo stali z vlado.
Nemška vlada tudi zatrjuje, da se Hrvatje vzdržujejo vsakih demonstracij proti Nemčiji in da je vlada s silo dosegla, da je nekaj hrvatskih ministrov stopilo v vlado.
Roosevelt kliče narodu, naj se združi v odpor proti diktatorjem
ABESINSKI CESAR PROSI PODLOŽNIKE, NAJ LEPO RAVNAJO Z ITALIJANI
London. — Abesinski cesar Haile Selassie, ki stoji na čelu svojih zvestih podložnikov v boju proti Italijanom, je izdal na svoj narod oklic, naj ne mučijo ujetih italijanskih vojakov. Cesar je postavil svoj glavni stan v mestu Burye, katerega je vzel Italijanom in ki je oddaljeno 170 milj od Addis Ababe. Ta cesarjev razglas so metali angleški avijatičarji po vsej Etijopiji.
Italija se boji za usodo 200,-000 svojih državljanov v Etijo-
piji, da ne bi bile žrtve maščevanja domačinov. Toda Anglija pravi, da ne more storiti za te ljudi nič, dokler se italijanska armada vsa ne uda. Italijani že vozijo ženske in otroke iz glavnega mesta Addis Ababe proti morju.
-o-
Važna seja
Jutri večei' bo zelo važna seja podružnice št. 18 SŽZ v navadnih prostorih. Vse članice so prošene, da se udeleže.
V Italiji se pripravlja revolucija, se poroča iz Jugoslavije
Rim. — Italijanska vlada za-nikuje, da bi bila v deželi revolucija, kateri na čelu naj bi bil maršal "Badoglio. Vesti o revoluciji v Italiji so prišle iz Jugoslavije.
Medtem ko vlada hiti zatrjevati, da je po Italiji vse mirno, pa se pripravlja, da narodu pojasni zadnje dogodke v Jugoslaviji. časopisje je začelo narod počasi pripravljati na neprijetno vest, da Jugoslavija ne bo članica osišča.
Pred nekaj dnevi je časopisje na dolgo in široko pisalo o diplomatski zmagi osišča, ki je pridobilo Jugoslavijo kot zaveznico,' predno začne s spomladanskimi izpadi, časopisje tolaži narod, da Nemčija skrbno pazi na razvoj dogodkov v Jugoslaviji,-obenem pa zatrjuje, da so imele prste vmes Zed. države in Anglija.
Na bolniški postelji
Huda živčna bolezen je položila na bolniško posteljo gdč. Mary Stušek, hčerko znane Stu-škove družine iz Wickliffe, O. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Vrli mladenki želimo skorajšnjega okrevanja.
Vaje za igro
Vsi igralci so prošeni, da pridejo nocoj ob 7:30 v Slovenski dom na Holmes Ave. k vajam za igro "Težke ribe."
Washington, 30. marca. — Ameriška vlada je zaplenila vse italijanske, nemške in danske ladje, ki se nahajajo v ameriških vodah. Vsega skupaj je zaplenila 65 ladij. Vlada je storila ta korak potem, ko je pronašla, da so Italijani skušali napraviti vse svoje ladje, 28 p0 številu, nerabne za službo.
Kot se doznava je italijanska posadka uničila stroje na 20 svojih ladjah. Poleg teh 28 italijanskih ladij, je vlada zaplenila dve nemški in 35 danskih, da se prepreči sabotaža na teh ladjah. Na vse zaplenjene ladje je bila poslana ameriška obrežna straža.
Ladje so bile zaplenjene v pristaniščih: New Yorku, Baltimore, Boston, Philadelphiji, Norfolk, Los Angeles, Portland, Jacksonville in Grays Harbor.
Po postavi izza svetovne vojne je bila ameriška vlada upravičena do tega akta. Postava namreč pravi, da kjer se dokaže, da skuša posadka kake inozemske ladje uničiti svojo lastno ladjo v vodah ameriške države, postane taka ladja last Zed. držav, poleg tega pa zapade poveljnik ladje globi $10,000 in zapor dveh let.
Kapitan ene izmed italijanskih ladij je povedal, da je dobil povelje napraviti ladjo nezmožnim za službo od italijanskega vojaškega atašeja v Washingtonu.
Na teh ladjah je bilo okrog 1,-500 mož posadke, ki je bila izročena v roke ameriškim nasel-nišk/im oblastem.
Dognalo se je, da je začela posadka na teh ladjah razbijati in uničevati stroje zadnji teden. Z acetilenkami so prežgali boiler-je, ali pa navrtali v nje luknje. -o-
Dogodki v Jugoslaviji so ohladili Japonsko, da bi začela z vojno
Washington. — čeprav se Nemčija silno trudi, da bi pregovorila Japonsko za vojno proti Angliji, pa so odgovorni krogi tukaj mnenja, da so zadnji dogodki v Jugoslaviji vplivali toliko na Japonsko, da za enkrat še ne bo šla v vojno.
To, da je dobilo osišče tako klofuto na Balkanu, bo imelo za posledico, da bo Japonska odslej postopala zelo previdno in da bo pretehtala vsak korak, ki bi ga storila proti Angliji.
V	Berlinu te dni silijo japonskega zunanjega ministra, ki je tam na obisku, naj bi Japonska takoj napadla angleško posest Singapor. če bi Japonska to storila, bi šle Zed. države takoj na pomoč Angliji, najbrže s tem, da bi ji dale nekaj rušilcev. Japonsko zelo skrbi, kakšne korake bi podvzele Zed. države, če bi Japonci napadli angleške posesti V Orientu. Toda ameriška vlada se obrača tako, da morejo Japonci samo ugibati.
--o-
Knjižnica v Nottingham
V	Roosevelt šoli na 200. cesti in Arbor aveniji ima knjižnica mnogo slovenskih knjig. Knjižničarka je gdč. Ema Jones, ki bo vsakemu radevolje dala pojasnila in je pripravljena naročiti tudi vsako knjigo, ki bi jo kdo želel. Vsak je prijazno vabljen, da se posluži te knjižnice.
Port Everglades, Fla. — Presednik Roosevelt je pozval ves ameriški narod vseh političnih prepričanj, da stoji zedinjen in odločen pomagati z vsem svojim bogastvom, z vso svojo močjo onim ki bodo ustavili diktatorje na njih pohodu, da zaviadujejo vsemu svetu. Roosevelt je svaril, da je zveza diktatorjev grožnja Ameriki, njeni svobodi, edinstvu in demokraciji in da se ta nevarnost vedno bolj zožuje okrog nas in nas skuša okleniti.
Toda, je poudaril predsednik, skoro vsi Amerikanci so se dvignili, ne glede na stranke ter stoje zvesti demokraciji in domovini.
Roosevelt je govoril' po radiju s svoje jahte demokratski .stranki, ki je prirejala po vsej deželi bankete ob priliki "Jacksono-vega dne."
"Sovražniki demokracije," je reljel Roosevelt, "skušajo uničiti našo slogo, poslužujoč se pri tem kot glavnega orožja propagande in to z vedno naraščujočo množino in vedno večjo silo. Agentje nacizma in njih poma-gači so hoteli igrati na srca Amerikancev, ki ljubijo mir. Predstavili so se kot pacifisti, ko je vendar vsakemu znano,, da so največja brutalna sila vseh časov. Tukaj nam hočejo pridigati o miru na isti način, kot če bi hudič razlagal sveto pismo. ' "Njih namen je bil, da bi nas oplašili in našli ob napadu nepripravljene."
Roosevelt je v soboto zaključil enotedensko vožnjo po morju, ki mu je dala razvedrilo, pa tudi čas premišljevati, da nas današnja doba kliče k večjemu pogumu in večji akciji. -o—-
K molitvi
Članicam društva sv. Ane, št. 4 SDZ se priporoča, da se zbero nocoj ob osmih k molitvi za pokojno sestro Ano Turney, jutri naj se pa po možnosti vse udeleže pogreba.
Zadušnica
Jutri ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim John Klavsom v spomin četrte obletnice njegove smrti. Vabilo na sejo
Jutri večer se vrši važna seja podružnice št. 14 SŽZ v navadnih prostdjrih. Članice so prošene, da se udeleže,v velikem številu.
Radi društvenih zadev
Tajnica društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v dvorani stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev.
Turčija napove vojno Nemčiji, če bo ta napadla Jugoslavijo
Carigrad.—Potniki, ki prihajajo iz Bolgarije, trdijo, da zbira Nemčija svojo armado v Bolgariji ob jugoslovanski meji. Nemčija ima tukaj od 300,-000 do 500,000 vojakov. Do pred par dnevi je bila nemška armada vsa ob bolgarsko-girški in bolgarsko-turški meji.
Turčija si bo prizadevala preprečiti vojno z Nemčijo, toda če bo prišlo do vojne med Jugoslavijo in Nemčijo, bo tudi Turčija spremenila svojo namero. Iz zanesljivih virov se poroča, da se Nemčija ne bo zadovoljila z j ugosJovansko.nevtralnostjo, ker na vsak način potrebuje prometne zveze preko Jugoslavije za pohod proti jugovzhodu. Zato si bo skušala pridobiti na vsak način Jugoslavijo in se bo najbrže poslu-žila pete kolone s tem, da bo naščula proti vladi Hrvate, Bolgare, Nemce in Madžare, ki prebivajo v Jugoslaviji. -—o-
Jugoslovani v Čile so organizirani v legiji
Santiago, Čile.—V tej južnoameriški republiki so se Jugoslovani organizirali v legijo, katere predsednik je Jorge Roje. Organizacija šteje 5,000 članov in je pripravljena iti na pomoč svoji domovini ,če bo potreba.
Dražje obuvalo
Nashville, Tenn. — M. Jar-man, predsednik General Shoe Corp. je izjavil, da se bo v kratkem zvišala cena obuvalu za 10 odstotkov. Od zadnjega poletja se je cena kožam in usnju izdatno zvišala' in tovarnarji bodo prisiljeni zvišati ceno obuvalu.
Pogreb Ane Turney
Jutri ob desetih se vrši pogreb za pokojno A110 Mae Turney, roj. Brinovec iz doma njenih staršev,' 1146 E. 60. St. v cerkev sv. Vida.
BOGAT PLEN ROPARJEV V CLEVELANDU
V soboto je pet roparjev izvedlo enega najdrznejših ropov v Clevelandu, ko so napadli dva oborožena stražnika agencije Brink, Inc., ki pobira denar v Fisher trgovinah, Kroger Grocery & Baking Co. ter v državnih prodajalnah žganja. Ta denar pobirajo v soboto popoldne in ga potem spravijo na ime teh trgovin.
Ko sta se vrnila dva oborožena stražnika te agencije v soboto popoldne v Union Commerce poslopje, na Euclid in 9. cesta, sta se peljala s spenjačo do 4. nadstropja, kjer je urad te dru-
žbe. Komaj; sta stopila iz spe-njače na koridor, noseč s seboj težke vreče z denarjem, so ju nenadoma obkolili roparji, ju pobili z ročaji samokresov na tla, vzeli denar in izginili. V vrečah je bilo okrog $20,000.00.
Roparji so bili gotovo izve-žbani v tem poslu, ker so si izbrali za svoje delo v soboto popoldne, ko so večinoma vsi uradi v tem poslopju zaprti. Morali so tudi vedeti, kdaj bo prine-šen nabran denar v urad, ker drugače bi rop ne mogel biti izpeljan, ker agencija vozi pobrani denar v .oklopnem avtu.

U. S. VLADA JE ZAPLENILA LADJE OSIŠČA
Predsednik vidi vsak dan večjo nevarnost za deže-lo> ker na deju je nacijska propaganda, da uniči našo demokracijo in edinstvo. Ponovno je obljubil pomoč vsem, ki bodo ustavili diktatorje na pohodu.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
C117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
4a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c
BESEDA IZ NARODA
Kegljaška tekma SŽZ
SUBSCRIPTION RATES: United States aad Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _ Single copies, 3c____________
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d^l878.______
a4g|g^>83	No. 75 Mon., March 31, 1941
Hitlerju diši Ukrajina
Dobro poučeni diplomati vedo povedati, da se Rusija vedno fcclj obrača na stran Anglije. Da pa ne bo kdo mislil, da to dela iz lastnega nagiba, ali iz sovraštva do Hitlerja, ali ker bi bila rada na strani demokracij. O, ne, lisjak Stalin se boji Hitlerja in ni ta strah nikak bav-bav.
Ameriški vojaški strokovnjaki in najbrže tudi ruski, so trdno prepričani, da mora Hitler zmagati v tej vojni do meseca julija letos. Ako ne, bo občutil silno usodepolne posledice. Naj jih navedemo tukaj nekaj:
Po I. juliju bo ameriška produkcija municije in ladjevja silno poskočila in ameriške tovarne bodo šele takrat v polnem razmahu s produkcijo vojnega materiala.
Takrat bo moral začeti Hitler gledati, kje bo dobil prehrano za prihodnjo zimo. Moral bo poiskati nove zaloge olja, zlasti še, če bodo Angleži uničili romunske oljne vrelce, kar'so trdno odločeni storiti. Če ne bo mogel Hitler premagati Anglije, bo moral pokazati nemškemu narodu kak drug 11 čudež," ali pa bo začel narod godrnjati.
Na vse to-bi bil odgovor: Rusija. Bogata Ukrajina, železna ruda in oljna polja v Kavkazu — bi bila kaj mastna pečenka za Hitlerja. Ako ne pade Anglija do julija, naj se Stalin pripravi za sprejem Hitlerja in takrat ne bosta pod-pisavala nenapadalne pogodbe, če kaj vemo. In koliko bo imela takrat Rusija prijateljev, ki bi ji šli pomagati?
Na 1. septembra 1939 je udaril Hitler proti vzhodu na Poljsko z dovoljenjem Stalina. Stalin ni videl, da je bij to začetek pohoda nemške armade tudi proti Rusiji. Stalin je užgal sedanji vojni požar v Evropi, toda vse kaže, da bo v tem požaru poginil tudi boljševizem s svojimi preroki vred. Malo jih bo," ki bi žalovali s Kremlinom in njegovim "poslanstvo m."
Izza kulis v Washingtonu
(Piše STEPHEN M. YOUNG, Congressman-at-Large)
Administracija bo storila veliko napako, če ne predloži ameriškemu narodu kar sedaj predlog, da se plača nekaj stroškov za deželno obrambo potom davkov. Ameriški narod hoče, da bo zahodra hemisfera dovolj zabranjena. Narod pa tudi ve, da Amerike ne moremo braniti, ne da bi za fo obrambo tudi plačali. Narod dobro ve, da bo to stalo bilijone dolarjev. Zato je pa čas sedaj, da se pobere nekaj tega denarja, kot pa potem, ko bo Hitler že ustavljen na svojem pohodu. Sprejeti bi se moral davčni predlog, ki bi zainteresiral ameriški narod, da bi prevzel vso finančno skrb za obrambeni program. Če bi bilo pred nami vprašanje: ali naj narod bankrotira, toda je v istem času varen pred napadom, bi jaz rajši videl, da bi bil branjen in bi gledal za. financami šele pozneje. Ako član vaše družine nevarno zboli, ne boste začeli premišljati, koliko 'bo računal zdravnik, ali kakšni bodo stroški bolnišnice. Zato boste najprej skrbeli za ozdravljenje te osebe in skrbeli za stroške pozneje, če jih ne morete takoj plačati. Finančna moč naše dežele mora biti zavarovana prav tako, ko zavarujemo svojo posest.
Kongres bi moral storiti vse, v svoji moči, da bi ohranil mir v Ameriki. Toda vzelo bo več kot samo želje, da to dosežemo. Mi se ne smemo zanašati samo na pomirjevalna privoljenja. To je poskusil Chamberlain, pa mu je spodletelo. Samo ena nevarnost je, ki grozi Ameriki in to je Hitler. Radi Hitlerja ie vaš kongres volil bilijone dolarjev za narodno obrambo. Ako bo Hitlerjev bojni stroj ustavljen v Evropi letošno poletje, bomo mi, ki vas zastopamo, lahko ustavili nadaljni denar za oborožitev, poslali bomo fante domov iz vojaških taborišč, zaključili kongres in se vrnili nazaj k mirnim problemom, z našim življenskim standardom še vedno na taki višini, kot ga svet še ni videl. Toda dokler je Hitler na pohodu, je naše življenje v nevarnosti. Najbolj praktičen način, po katerem moremo zagotoviti Ameriki mir in jo obenem obvarovati vojne je, če pomagamo Angliji, da ustavi Hitlerja. Ta vojna kaže, da se bliža konec oblasti z mogočno mornarico. Mi moramo nadaljevati radi tega z gradnjo letalske moči, ki bo tako močna, da se nas ne bo upal noben diktator napasti.
*
Za bilijone dolarjev raznih potrebščin sedaj prodamo Angliji. Obveznosti, ki jih bo imela angleška vlada Zed. državam, bodo ogromne. Tukaj je prilika za naš državni urad, da ojači solidarnost zahodne hemisfere s tem, da zahteva od Anglije, da proda Falkland otočje Argentini za nominalno ceno, ali pa da otok enostavno podari. To otočje si je Argentina vedno lastila, ker leži blizu južne Argentine. Za Anglijo pa nima dosti pomena, kot nima dosti pomena za nikogar kol za Argentino, ker leži tik te republike. Ako bi Anglija vrnila to otočje Argentini na našo prošnjo, bi to še bolj utrdilo prijateljstvo med nami in Argentino. Potem bi morali napraviti z angleško vlado pogodbo, da bi nam dovolila koridor od države Washington skozi Britsko Kolum-bio do Alaske. Razen za narodno obrambo nimajo za Anglijo nobene vrednosti posestva, kot: Honduri, Guiana, zahodna Indija. Kar bomo dali še v pomoči Angliji, bo šlo v visoke vsote. Zato bi pa morala naša vlada vprašati za odstop vseh angleških posestev ob zahodni hemisferi. Ako že nc nam, pa vsaj kaki republiki južno od nas.
Kegljaška sezona se hitro pomika proti zaključku in skupine ki so se vadile mesece in mesece v tem zdravem športu, se pripravljajo za tekme, pri katerih se bo šlo za prvenstvo med tekmovalci.
Pri naši priljubljeni ženski organizacij i Slovenski ženski zvezi v Ameriki smo tudi v tem športu aktivne in pri vsaki podružnici so žene in dekleta, ki se vrlo zanimajo za kegljanje. In tako bomo imele letos že peto letno kegljaško tekmo.
Med vsemi podružnicami v Clevelanclu imamo najbolj aktivne športnice v kegljanju pri podružnici št. 15, v Newburghu, kjer imajo štiri redne time, ki pridejo skupaj vsak pondeljek večer na kegljišču, ki se nahaja v tamošnji naselbini namreč na 93. cesti in Kinsman, to je Spiers kegljišče. In ker imamo pri tej podružnici najbolj vnete keglja-čice, zato smo jim letos poverile vse predpriprave za tekmo. Torej, ker je podružnica na južni strani mesta in ker je zanje tam najbolj udobno, zato smo se od drugih naselbin podale, da letos gremo pa cd nas v južni del mesta. Tekma se bo torej vršila v Garfield Heights na Garfield kegljišču, 4835 Turney Rd. Kegljišče je novo-opremljeno in imajo prav čedne prostore, kar zlasti ugaja ženskam. Tekma se bo vršila 19. in 20. aprila. Namreč v soboto večer se bo kegljalo "doubles" in "singles" in v nedeljo ob eni uri popoldne se pa prične tekma med timi. Poročila kažejo, da bo 16 timov v tej tekmi in med temi pridejo k nam v goste tudi iz Chicage in Pitts-burgha.
Da pa se bo začelo vse v dobri volji, je odbor sklenil, da se vrši "kegljaški bal" ali takorekoč plesna veselica z domačo zabavo v Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti v petek večer 18. aprila. To bo prva plesna veselica po velikonoči in zato se pričakuje lepe udeležbe od vseh podružnic in zlasti naše mladine, ki že komaj čaka, da se bo spet zabavala na plesih. Igral bo orkester pod vodstvom Johnny Pecona in on ima svoje vrste privlačno silo med mladimi kot starejšimi in kadar igra Peco-nov orkester, takrat je prav gotovo luštno.
Tem potom opozarjamo vse naše članice in splošno občinstvo, da si zaznamujete te dneve v vaš družabni koledar in r.rav gotovo posetite plesno ve-seiico kot pridite gledat, kako bomo kegljale.
V nedeljo večer, to je po tek-
mi se pa vrši slavnostni banket v počast kegljačicam ob tej priliki bodo oddane nagrade in kamor vabimo vse naše članice in prijatelje. Vrši se v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Z lepimi pozdravi,
Albina Novak. -o-
Razno iz Girarda
Težko pričakovana pomlad se: nam le počasi približuje. Naša' nova cerkev bo tudi kmalu dovr-1 šena, zato pa, različni po narod-1 nosti, farani kar tekmujejo kdo' bo več dobrega storil za to cer-| kev. Tudi naši rojaki, kar jih j spada k fari, so jako aktivni, posebno pa članice Gospodinjskega kluba.
Te članice so sklenile, da priredijo prvi spomladanski ples v korist nove cerkve ,ta ples se bo vršil v soboto 19. aprila v Slovenskem narodnem domu. Dvorana bo posebno okinčana za ta večer, da bo izgledala res kot pravi pomladanski vrt. Poleg krasnih John Strausovih valčkov in polk, pa se bo razlegalo po dvorani tudi petje "Prav luštno je res na deželi, kjer rožce po polju cveto. . ."
Zatorej rojaki, nikar ne prezrite tega večera, ki bo nekaj posebnega v naši naselbini. Kakor sem že omenil, da bo cerkev kmalu zgotovljena, naj sedaj še omenim, da se bo vršilo blagoslovi j en je v nedeljo 23. maja. Mi, katoliški Slovenci se pripravljamo, da bomo slavili ta zgodovinski dan v nedeljo 1. junija, ker pa pričakujemo več gostov iz zunanjih naselbin, bomo morali pa najbrže ta datum premeniti. Kajti v beli Ljubljani v Clevelandu se tudi pripravljajo, da ravno ta dan izkažejo svoje narodno priznanje za velika dela, katera vrši na polju glasbe^ naše gore sin pesnik Ivan Zorman. Ker pa želimo tudi mi Girardčani sodelovati po svojih zmožnostih, hočemo prisostvovati pri tej slavnosti. Zato pa bomo sporočili naši javnosti, katero nedeljo v juniju bomo pri nas slavili naš zgodovinski praznik. Pozdrav, John Dolčič. -o:-
Iz Barbertona
Večkrat, ko prebiram Ameriško Domovino, si mislim zakaj bi pa jaz ne napisal nekaj vrstic iz Barbertona. Dva žalostna primera smo imeli tukaj v Barber-tonu zadnje čase. Prvič nam je smrt pobrala enega izmed prvih slovenskih naseljencev v tej naselbini to je Antona Strukel, kateri je umrl po skoro enoletni bolezni v' starosti 78 let. Več-
krat, ko sem ga obiskal, mi je pripovedoval, kako je delal in potoval po Ameriki, bil je zelo vesten in ustanovni član društva Domovina ter se redno udeleževal društvenih sej. Zelo sem bil razočaran, ker se ni več rojakov udeležilo njegovega pogreba.
V petek, dne 14. marca sem pa zopet zvedel žalostno novico, da se je ponesrečil v Columbia Chemical tovarni najstarejši sin dobro poznane Hiti-jeve družine iz 14. ceste. Nezgoda je bila tako nevarna, da je isti podlegel že v soboto zjutraj. Star je bil šele 23 let. Kako je bil priljubljen, so kazala neštevilna darila za sv. maše in venci, katerih je bila polna soba. Nesreča se čuti v družini tembolj, ker je šele pet mesecev od kar je družini umrl oče. Pokojni je bil član dveh slovenskih društev in sicer društva Sv. Jožefa K. S. K. J. ter društva Domovina. Družini izrekam globoko sožalje.
Sedaj pa hočem nekoliko popisati načrte za zidavo nove dvorane Slovenskega samostojnega društva Domovina. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1918 torej pred 23 leti. Podporna društva takrat niso bila še tako dobro organizirana kakor so danes, zato je tisti čas marsikaterega rojaka dohitela smrt in ker ni spadal k nobenemu podpornemu društvu so dobri ljudje morali dajati in zbirati denar, da so mu priredili spodoben pogreb.
Da se ne bi ta slučaj ponavljal večkrat, zato so barberton-ski naseljenci stopili skupaj in organizirali društvo Domovina, katero naj bi poslovalo na nepristranski podlagi in katerega namen je podpirati vse svoje člane in članice gmotno in duševno v času bolezni ter ob smrti pokopavati svoje sobrate in sose-stre. Tega načela se je društvo držalo ves čas svojega obstanka. Društvo je za en dolar mesečnega asesmenta plačevalo po en dolar na dan bolniške podpore za prvih šest mesecev ter po 50 centov še za eno leto potem, če se je bolezen nadaljevala. V slučaju smrti je društvo plačalo do $300.00 pogrebnih stroškov. V času svojega poslovanja je društvo izplačalo čez $52,000.00 bolniške podpore in pogrebnih stroškov za svoje člane, katerih 90 odstotkov je naseljenih v Bar-bertonu. Poleg tega je pa društvo izdalo še dosti v druge dobrodelne namene. Potem ko je zaspala ideja za Narodni dom v naselbini, si je društvo napravilo svojo dvorano, katera je bila središče slovenskega narodnega življenja in zabave v Barberto-nu. Pod dobrim nadzorstvom in gospodarstvom je društvo izplačalo dvorano, kupilo še dve posestvi poleg dvorane in še privarčevalo več kot $27,000.00 dolarjev gotovine, katera nam sedaj ne nese skoro nič obresti.
Ker stara društvena dvorana že dolgo ne odgovarja svojemu namenu, je društveno članstvo sklenilo na letni seji, da se letos napravi novo moderno dvorano, ter zato izvolilo posebni stavbin-ski odbor, kateri je šel takoj na delo ter preskrbel načrte in jih predložil na posebni seji dne 9. marca, na katero je bilo povabljeno vse članstvo in katero je
Zmagovalke v kcc/1 jaški tekmi Slovenske ženske zveze leta 1940.
Sedeči: Alice Meglich (načelnica), Angela Požel-nik. Stojijo: Margaret Klaus, Albinu Novak in Anna Bitrdedk.
tudi sprejelo načrte in glasovalo z veliko večino, da se takoj prične z delom.
Dvorana bo pridelana poleg starega poslopja, katero bo ostalo kakor je in v katerem bodo Klubova soba, kuhinja in velika soba za seje. V novem poslopju bo pa spodaj moderno kegljišče, zgoraj pa velika dvorana z balkonom, ter vsemi potrebnimi prostori, katerih mi pa ni umetno sedaj opisati. Poslopje ko bo končano, bo obsegalo 90x124 čevljev.
Ker bo novo poslopje stalo najmanj $45,000.00 je članstvo privolilo, da se vzame iz društvene blagajne $20,000.00. Drugo se pa ako mogoče izposodi od članstva na 3% obresti. Člani so bili takoj pripravljeni poso-
diti denar in sedaj, ko to pišem, so že obljubili do $10,000.00.
Torej dragi bratje in sestre, kateri se še niste odločili, prosim da se odločite čimprej, da posodite kolikor vam je mogoče, da nam ne bo treba drugod iskati denarja pod visokimi obrestmi. S tem boste pokazali svojo narodno zavednost ter postavili nekaj kar bo vam in vašim otrokom v ponos in zabavo ter vsej barbertonski naselbini v korist.
Z bratskim pozdravom,
Stanley Lautar.
-o-
Zelišča so prava domača lekarna
Zadnja leta so v zdravstvu zopet začeli prodirati stari, izkušeni ljudski načini zdravljenja z zdravilnimi zelišči. Zlasti v sedanjih vojnih letih, ko je začelo primanjkovati dragih kemikalij, so stopile v zdravilstvu na važno mesto zopet zdravilne rastline, ta božji dar v vsaki domači lekarni. Mnogo je o zdravilnih rastlinah pisal in predaval medicinski profesor dr. Hugo Schulz. Omenjeni profesor poudarja zlasti troje:
Prvič priporoča temeljito zbiranje lastnih izkušenj zdravljenja z zdravilnimi rastlinami v prvi vrsti pri ljudeh, pa tudi pri živalih. Poskusi pri živalih so za človeka le deloma važni, ker zanj le deloma veljajo, drugič pa je pri vseh teh uspehih dvomljivo, če so res zanesljivi. To pričajo priprosti primeri. Tako na primer nekatere rastlinske snovi, kot afenanter pri psih in kuncih povzročajo delovanje tankega črevesa, isohinoiin in nekatere druge snovi pa ga zavirajo. Pri poskusih z morskimi svinjami pa se je pokazalo, da so iste snovi popolnoma ohromile tanko črevo. Popolnoma negotovo je, kako bi na take snovi reagiral človeški organizem. Tudi dejstvo, da živali lahko mirno prebavijo nekatere rastline, ki so za človeka strup, nas svari pred tem, da bi izkustva pri živalih enostavno prenesli na človeka.
Drugič priporoča profesor Schulz vsem, ki se zdravijo z zdravilnimi zelišči, naj vzamejo vedno le majhno količino. On je pristaš tistega za zdravilstvo temeljnega zakona, ki se glasi: slabi dražljaji netijo življensko sposobnost, srednje močni jo povišujejo, močni jo zadržujejo, najmočnejši pa jo uničijo. Z drugimi besedami: eno in isto zdravilno sredstvo, ki ga zavži-je človek v različnih količinah, ima popolnoma različne učinke. Tako lahko na primer eterična olja, ki se nahajajo v zdravilnih rastlinah, zelo škodljivo vpliva jo na črevesno sluznico, ako jih človek zauživa v velikih količinah, ker je večja količina tega olja posebno ugodno okolje za glive, ki povzročajo črevesne pline. Nasprotno pa majhna količina eteričnih olj v kamilčnem čaju učinkuje ravno narobe. Majhna količina eteričnih olj uničuje omenjene glive.
Tretjič poudarja prof. Schulz, da dosežejo zdravilne rastline svoj namen le, če jih porabljamo v celoti, preprosto in v snagi. K temu pravi: posamezne zdravilne snovi v kaki rastlini lahko primerjamo s solmi, ki se nahajajo v raznih zdravilnih slatinah. Znanstveniki lahko točno
ugotove, kake soli so \ 1 oni kisli vodi. Lahko l51,1 dem točno tolikšno k°'lC1J v vodo pomešanih, nam pove, da na ta nač"51 sežemo nobenih uspehom J pri rastlinah. Vsaka zraste iz majhnega se^'J de na beli dan in vsr»I meljske redilne snovi terj svetlobo. Vendar pa P'TI vsaka rastlina zase P°J zdravilno enoto, ki v PoS®| primerih učinkuje le ^ 1 Vsaka rastlina zase Je HL recept in ima v sebi »J zdravilno moč. V to t nas vpelje posebna ve~jf pravijo učenjaki far"1** mika, mi pa bi ji rekli 2 T moč.
Kdor se temeljit" rl velike skrivnosti r«3 1
sveta in spozna, kak« I nam nudi leto za leto"' J,
majhnih rastlinicah, j0^! ko zastonj naberemo >» 1 mi pomagamo, se neb" M na Stvarnika, ki je 1 dro uredil. Svet zeli^jl in dfeves si ne nabir® 3 te ali one kemične s"0!! jih stavil potem 118 Ji lekarnarju, naj iz pov in ostalih snovi se-s Jj vila. Ne, skrivnostmi nam nudi v rastlina11 I karno, in sicer nata" ,1 no, vsestransko, neZI^Lll pi so v tej lekarni ve« 1 ligrama natančni '" i zmešani. Tako so ^M ki ponekod predpis® 1 te, ki navajajo bolni" J čo lekarno z zdravilu'111 L
—Uboj v Košakf1, J
večer se je v
strašen dogodek. Te ^J
cepu kri ter je obleža li
cev. Okrog 19. ure J
šli trije moški k ^ Ji
Franca Fekonje v ^ . m
so to IvaruRibič, J^J
Leopold Karnet, vsi M
ko vinjeni. Jezili
konjo, ker jih je ta
mu gospodarju, da
iz gozda drva.
ajo obračunati, pjl
naj pride iz hiše. \ .M
vežna vrata zaklenil
je sedel v krogu |ff
ter so se vsi ve9e
praznikov in prib° f'1
sina Franca, ki je j^l
;ih daleč spodaj v ^f
;er je dobil dopust'M
ije ni bilo iz hiše> * Ji
sleci razgrajati i'1 . M
vratih ter so raz^j
na oknih. Nato je ^p«
irl vrata ter stop'1.'^!
ko j so navalili ProtI
■e ga lotili. Tedaj V M
'avil za Fekonjo llj jil v -'K
;olim bajonetom ^m
e najprej Karnetf .tj (amet je dobil ? M nost v srce ter )e L jj ibležal pri priči m1 ^ T iorko pa sta pobe# Fekonjevi spet za<p0{ifl 51i nazaj k miz1- I
;o prišli orožniki- ^ J liso mrtvega Kal'11 ^ ^Jj >e rane na prsih 1 'sa kri ter pordec1 M na okrog. Sneg, Jj1 je že docela poki'1 ■ ^M aretirali starega m konjo ter Ribiča 1 aJ vse štiri oddali v Z'J ga Karneta pa s0 1 v mrtvašnico. ^/M
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Iz urada predsednika Slovenske
Uradno naznanjam vsem lovskim klubom, ^ v ■ Slovenski lovski zvezi, da se vrši običajna letna s^ I 6. aprila in sicer v Barbertonu v farnih prostorih * can Ave.	M
Seja se prične točno ob desetih dopoldne- pftM spadajo k Slovenski lovski zvezi-so naprošeni, '' ^ ji pošljejo po dva zastopnika na omenjeno sejo 111 .jil j, vrstice kot uradno naznanilo, ker se posebnih n82 jji, M mezne klube ne bo pošiljalo. Z lovskim pozdrav J; t
Joseph Lekšan, *
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem izvirniku EL Maya
mu je bilo, da pozna kraj.
Prilezla sva že blizu dna doline, ko se je obrnil k meni in položil prst na usta. Legel je v globoki mah, se splazil ko kača za nizko, gosto grmovje in prežal skozi veje. Dišalo je po vodi, zasodil sem, da sva čisto blizu tolmuna.
Skrajno previdno sem se porinil k njemu in tudi sam pogledal skozi gosto podrast.
In videl sem prizor, ki bi bil vreden najnadarjenejšega slikarja.
Jasa je zelenela sredi goščave, studenček je izviral na njej in tekel v plitev tolmun, ločje in trstje ga je obdajalo. Onstran tolmuna, na trati blizu gozda, so sedeli trije Indijanci in k drevju so bili privezani naši slavni ureški junaki. Družba se je pogovarjala v običajni mešanici aingleškega in španskega jezika in narečij mehiških Indijancev.
Winnetou me je dregnil.
"Na drugo stran jase morava iti, da jih iznenadiva!"
Pokimal sem.
Lezla sva nazaj, obšla v širokem polkrogu jaso in prišla ujetnikom trdo za hrbet. Razločno sva slišala, kaj so govorili, in ker nama trstje ni zakrivalo pogleda, sva dobro videla ves zanimivi prizor.
Yume so bili navadni bojevniki, niti eden ni imel puške, z loki puščicami so bili oboroženi, prav kakor je povedal Player. Njihovi konji so bili na robu jase privezani k drevju in so mulili listje in mlado vejevje. Dva izmed rdečkarjev sta sedela na sveže prevlečenih, snežno-belih blazinicah ureškega al-caida ter s slastjo použivala zaloge, ki mu jih je njegova nežna soproga dala na pot v gore.
Gospod poglavar mesta Ures ie bil v službenem kroju. Lahko si mislite, kako sila smešno se je postavljal s svojim krojem v divjini in med Indijanci —!
Tudi njegov obraz se ni prav nič ujemal z dostojanstvom njegove uradne zunanjosti in prav nič ni kazalo, da bo gospod alcaide izpolnil nade in želje svoje soproge ter se vrnil v Ures ovenčan s slavo. Groza in strah sta mu bila jasno zapisana na obrazu in znojne kaplje so mu rosile čelo.
Tudi policisti, njegovi podlo-žniki, vsi seveda v službenem kroju, niso nič kaj pogumne je gledali v svet in tudi haciende-ru ni bilo videti, da bi se zabaval ob položaju ter se smejal jermenom, ki so mu rezali v meso.
Kar so imeli junaki pri sebi, so jim Yume vse pobrali in zložili na kup. Bogat plen so zasegli, razdeliti so si ga mislili, ko bi se vrnila tovariša s sosednje straže.
Prvo besedo je imel eden rdečkarjev, ki je sedel na snežno-beli, čipkasti blazinici gospe al-caidove. Široko se je režal prestrašenim junakom, nosil izdatne zalogaje v usta in vmes pripovedoval, kaka usoda jih čaka.
"Vidimo, da ste zelo pogumni junaki," sem ga slišal praviti, ko sem se zaril v grm in pogle-j dal po jasi. "Ampak — srečaj vaša, da se niste branili, ko smo j vas napadli! Vse bi vas poklali!
In ker se niste branili," je dejal ,ko je použil velik kos čokolade, "bodete smeli še nekaj dni živeti. Kajti odrli vam bomo kožo s hrbta in si narezali iz nje jermene."
Yuma je seveda prav po rde-čkarsko in bahavo pretiraval, da bi ubogim belokožcem nagnal še hujši strah. In uspelo mu je.
Z grozo je kriknil junaški ju-risconsulto::
(Dalje prihodnjič.)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
6.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani.
18.—Plesna	veselica pred ke-gljaško tekmo SŽZ v SND na cesti.
19.—Društvo	Cleveland ski Slovenci št. 14 SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom.
19.—Demokratski klub 23. varde ples v SND.
19.—Little	Flower Cadets št. 47 SŽZ prirede ples v SND na 80. cesti.
19 in 20.—Kegljaška tekma Slovenske ženske zveze v Garfield Alleys, 4835 Turney Rd.
20.—Mladinski	pevski z bor Škrjančki priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
20.—Velika bazarna prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena.
20.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava v SND.
20.—Društvo sv. Kristine št. št. 219 KSKJ priredi spomladansko veselico v cerkveni dvorani sv. Kristine v Euclidu.
20.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi predstavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po predstavi ples.
25.—Martha	Washington št. 3-8 SDZ ples v SND.
26.—Podružnica	št. 53 SŽZ priredi pomladni ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
26.—Sv. Cecilija št. 37 SDZ ples v SND.
26.—Jolly Fishermen imajo plesno' veselico v Twilight Ballroom.
26.—Dr.	Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.—Hrvatska	katoliška za-jednica ples v SND.
27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti.
MAJ
3.—Podružnica št. 50 SŽZ ples v SND.
3.—Društvo	Katoliških Bor-štnarjev št. 1640 priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
4.—Svetovidski	oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani.
4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
4.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
10.—častna	straža SDZ ima plesno veselico'v SND na St. Clair Ave.
11.—Podružnica	št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski 'dvorani.
11.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
16,	17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.—St.	Vitus Cadets št. 25
SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom.
18.—Pevski zbor "Lira" ima spomladansko prireditev v šolski dvorani sv. Vida.
18.—Ženski zbor "Cvet" priredi koncert v SDD na Prince Ave.
18.—Skupna društva fare sv. Lovrenca prirede v SND na 80. cesti slovensko svatbo z voglar-ji in kamelo.
25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani.
25.—Mlad. pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncert ob 4 popoldne v SDD na Prince Ave.
27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani.
JUNIJ
1.—"Slovenski dan" v Euclidu (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu.
1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Gr.ove, Turney Rd.
8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O.
22.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu.
22.—-Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
22.—Krožek podružnice št. 41 SŽZ blagoslovi bandero. Zvečer bo ples v SDD na Waterloo Rd.
29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd.
29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio.
JULIJ
i.—Four Points Tavern pri-
nrea
strani kakor jih imajo navadno ljudje. Tudi slepič je bil pri njem na levi strani. Verjetno tega izjemnega primera sploh ne bi odkrili, če bi fant ne zbolel na revmatizmu. Morali so ga prepeljati v bolnišnico, kjer so ga temeljito preiskali in so naleteli na to redkost.
Spomenik žrtvam
V Nišu so pred kratkim odkrili spomenik žrtvam, katere so bile ustreljene med zadnjo svetovno vojno. Pri odkritju so bili navzoči zastopniki vojske in posvetnih oblasti ter številna zastopstva patriotskih organizacij. Spomenik stoji na niški trdnjavi, kjer so bile v času sovražnikove zasedbe ječe za civiliste in druge, katere so vojaške oblasti prijele in so jih dale pozneje ustreliti ali obesiti.
MALI OGLASI
redi piknik na Stuškovi farmi v WickJjjffe, O.
13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi.
13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave.
20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Pevsko	društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave.
27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi.
AVGUST
3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.—Vseslovenski	katoliški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER
21.—Proslava	20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave.
OKTOBER
11.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Podružnica	št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
19.—01 tat no društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska	zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
NOVEMBER
16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
DECEMBER
21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Delo dobi
dekle, ki je stara 21 let ali več, za splošna dela v restavrantu. Vprašajte v Bridge Tavern, 694 E. 152. St. *	(76)
Delo dobi
dekle za splošna hišna opravila. Plača $7. Naslov je 15189 Broadway, Maple Heights, telefon: MOntrose 275-J. (77)
žene in dekleta!
Prej ko si kupite spomladansko obleko, pridite v našo trgovino pogledat našo lepo in veliko zalogo vsakovrstnega blaga. Lepe obleke sv po $1, $1.95, $2.95, $3.95, $4.95 in boljše.
Ravno tako imamo bogato iz-bero sukenj, lepe slamnike za žene in dekleta ter tudi otroške; dalje lepe sweatre, vsakovrstno spodnje perilo za moške, žene in otroke; \kravate za moške, nogavice in drugo. Pridite, se vam toplo priporočamo.
A. Anzlovar vogal 62. St. in St. Clair Ave.
(Mar. 31, Apr. 3)
Mason Heating & Building Contractor 1193 Addison Rd.
ENdicott 0487 Cleveland, O.
Novi furnezi, popravljam.o tudi vseh vrst furneze. Čistimo, resetamo, air conditioning, tinning, damo nove strehe in popravljamo stare, plumbing. Mizarska dela, vsa popravila, barvamo, ometu jemo.—Lahka mesečna odplačila po načrtu F. H. A.	(75)
Turčija pripravlja svoje vojno brodovje, v red za slučaj spopada z osiščem. Slika nam kaže turško podmornico Dumlupinar za časa njenega obiska na Malti prošlo jesen. Spremljale so jo turške bojne ladje. Turško vojno brodovje je pripravljeno za takojšno akcijo.
človek z dvema srci
Vsak človek ima v primeri z drugimi nekaj različnega. Različne so zlasti poteze, obraz, pa tudi notranjost človekova, kot značaj, razna nagnenja itd. Življenje bi bilo zelo pusto če bi bili vsi ljudje enaki. Narava sama pa ima pod navadnimi splošnimi okoliščinami svoje smernice, ki se jih v glavnem zelo natančno drži. Tako ima I človek na sredi lica nos, na des-j ni in levi nad nosom oči, itd.
Tudi za notranjost človeškega telesa, za drobovje in podobno ima narava jasno postavljena pravila, ki jih lahko spoznamo v vsakem anatomskem leksikonu. So pa ljudje, pri katerih se narava malo zmoti. Na te ljudi gledamo kot na neko posebnost, učenjaki se zanimajo zanje, vse se jim čudi.
Tako pripovedujejo o nekem Italij anu, ki je 60 let star umrl v Avstraliji. Imel je dvoje src. Eno je bilo na desni, drugo pa je bilo pomaknjeno nekoliko na levo stran. Skozi oboje src je krožila kri. Zdravniki so ugotovili, da ima mož dvoje src zato, ker sta bila v zametku dvojčka, toda do tega ni prišlo, le drugo srce se je popolnoma razvilo.
Pred nekaj meseci so našli v New York nekega dečka, ki je imel vse organe na nasprotni
Dober rezultat
Kdor ima sobe ali stanovanja v najem, naj se zglasi pri nas. Imamo vedno dosti ljudi, ki iščejo stanovanje ali privatne sobe.
Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
-(75)
Odda se
V najem se dasta dve sobi s kopalnico. Vse samo zase. Naslov se izve v uradu tega lista.
(75)
Spalna soba se odda
vhod zase; odda se moškemu, če hoče tudi s hrano in perilom. Vprašajte na 1246 Addison Rd.	(75)
Sika nam kaže razvaline v Španiji, kat :rih pr niso povzročile bombe, pač pa 'tiara-itid sila, kjer ./<• 16. februarja divjal silni hurika:\ ki je rušil hiše in pri tem je nastal še požar, da je uničil kar je ostalo viharju. Nad 80,000 prebivalcev je moralo bežati iz svojih stanovanj. Na stotine hiš je porušenih in po žganih. V plamenih je zgubilo več sto ljudi svoje življenje.
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo ie narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov
6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Mar. 31, Apr. 2)
Lepa posestva v Euclidu; veliki loti!
4Vs>% obresti; plača se v 15 letih:
mesec, plačilo
8 scb. 1 ciruž. ekstra lot ................ $40.00
6 scb in trgovina, 80x144 .............. 34.00
2 druž. 5-5. 50x150 .......................... 39.00
Plačilo v gotovini je majhno in mesečna odplačila vključujejo obresti, gkvnico, davke in zavarovalnino. — Mr. Cook. The L. H. Wain & Cook Co. MAin 4922 ' (76)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogra! St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Prescription Specialists
1941		APRIL			1941
Sn	Mo	Tu	Well		Fr||S.
□		ll	TI		4l5
16	7	8	9 m	171	11'12
13	14	15			181119!
20	21	22	ot	24.'	25|261
'271	281	291	30i	II	1 1
r*mmntTTT>TtTitiiii
Winnetou ni nepreviden .. '8e jim pokazal. Ne bo jez-.naravnost črez prerijo, ara-I v ovinku proti jugu ter bo trenil na vzhod in J na sever. Južno odtod so belokožci iz Uresa, na-;',, 1510 njihovo sled in jo bra-
(j^p!^1 sem mu. Privezali tjn. laverja spet n a konja in tjLllproti jugu. In črez pol I res našli široko sled, %l'niletou Je raz jahal, jo pre-
> dejal: A Jezdecev—. Vštric so djj!1 ne v niz. Belokožci so, ^ ne jezdijo tako ne-
Jjlavar Apačev sodi, da so ■.J tod belokožci iz Uresa." ibs, 0 je stara sled?" sem
{N cel dan." lj[j Se Je ujemal. Ureški julij^0 °dpotovali popoldan, 5 z Winnetouom pa dru-ila Spotoma sva se muzi 1 haciendi in na robu go-llejj ^hiteli so nas in pri-Jtok1 0raj za dan prej ko mi
i,
'I 61
lv?ožci>'' je pravil Win-VPad'u ^ Potujejo po divjem
Jjžg ter puščajo tako široko daleč vidno sled' taki
|0VoSoZgubljeni! Našli smo H4]u. sled, našli pa bomo
kičtudi "j'e same"
IJ^ je, krenili smo iz naše
%dmeri proti severovzhodu
5 bjj1.0, Brez strahu smo la-
juga gotovo niso
^dii sovražnikov-
\ j 1 sm° Po travnatih pla-?r-ispeli do gosto obra"
iosi hribovja. Ob vznožju t, ^Poiskali zavetje za kolu ,]ahali in privezali Play-
t0u je dejal Mimbre-
\
^and in Winne"
f.ta sedaj le k tolmunu, hodeči brat pa bo os-^se neražo Pri ujetniku, dok-6va , Vrneva ali mu ne poš-- Ce bi tale beli glasno govoril ali pa
S£begniti' mu bo moJ
1 trjh 1 el nož v srce! In naj
hj0 b 1 karkoli, mladi Mim-
* v^V^jub svoji mladosti
\hi>. kaj mora ukreniti, ji^ 1 •
je pokimal Mimbre-- "iku n°ž in molče sedel k ^ ^innetouom pa >lik'a v strmino. A d ^umov misli moj
v He Va našla pri tolmu" Je vPrašal.
\„ 8e dolgo pomišljal.
dejal.
Si. ^ atterhand je prav ra-X jj Va sva proti trem, iz-' Li , bova kos, osvobodila
^ kožce."
V ® težko uganiti, koliko
aŽi Pri tolmunu. jX(la .''h je obiskal in jim videl Winnetoua na Jr Tistikrat jih je bilo ^ moral koj jezditi j0Jl. straži z važno novi-SoCvimPreje izve Melton. Jtfyj štirje. Kmalu za. l(|i(j!^.(lijIn So nič hudega sluteč ^jUreški junaki. Yume in sPet je moral V\ ^diti k Skalnemu stu-'°vic°. da so belokožci m^esj "^niaden. Ostali so tam° trije. In ni se na-
Jc bati> da bi kate"
i\ žndla v gozdu na lovu, lA 2 vanci So bili dobro za_
F i H in1Vlli> Yume so jim jih % jift|S* sami Privosči-UhjJ bilo treba hoditi na j : u 0 delo naju je čaka-
"l v	stopala po str-
^ 1Onstran vrha
V'^ila in se po vseh šti"
i fib 0V- V d°lino- Varno in
\Nu lljanja se Je kretal
' kot da je v domačih °b Rio Pecosu. Videti
Delo dobi
dekle za hišna opravila; hodi spat domov; prosto ob nedeljah; : nobenega pranja. Pokličite ! MUlberry 3080.	(75)
drta drevesa, ka'terih koreninje je štrlelo proti nebu, so bila strahotna videti; pogosto je morala plezati preko njih. Zaplate mahu so ji drsele izpod nog, kadar je morala med debelimi skalami stopati navzdol. Pajčevine so se ji oprijemale obraza in veje so jo šibale ter jo grabile za obleko. Kadar je morala čez potok ali pa na močvirno jaso v gozdu, je komaj našla prostor, kjer je mogla smukniti skozi gosto, mokro gr-mičje. In povsod pošastno belo nočno mrgolenje, v temi pod drevesi se je gnetlo in iz šopov resja, po katerem je hodila, je vrelo v celih oblakih.
Nazadnje pa je le prišla na ploske skale doli pri reki. Tu je stal redek borov gozd, kajti drevesa so morala razprostirati svoje korenine po nerodovitnih skalah, in gozdna tla so bila skoraj edinole iz suhega, belkasto sivega jelenjega mahu, ki ji je praskljal pod nogami, le tu ali tam je temno molela iz tal kakšna grivina, obrasla z res-jem. Vonj po boroviji bodicah je bil bolj vroč, suh in oster kot više zgoraj—tu je bil videti gozd vedno že od pomladi kot ožgan. Bele vešče so jo še vedno zasledovale. —
Šumenje reke jo je vabilo k sebi. Prišla je prav do globeli in pogledala navzdol. Globoko na dnu se je belo blestela voda, ki je bobneč padala od sklada do sklada čez skale.
Skozi telo in dušo, ki sta bila silovito napeta, ji je trepetalo enolično bučanje slapa. Venomer jo je spominjalo na nekaj —na nekaj pred davnim davnim časom; že takrat ji je bilo jasno, da ne more nositi usode, ki si jo je sama izbrala. Odprla je svoje brezskrbno, pohlevno dekliško življenje razdeva-joči meseni ljubezni—odtlej je morala živeti v neprestanem strahu, nesvobodna ženska, od prvega trenotka, ko je postala mati! V mladosti se je predala svetu, in čim bolj je cepetala v zankah sveta in tolkla okoli sebe, tem huje se je čudila v svetu ujeto in zvezano.
izkrčil kmetijo. Zdaj se je zatekel v kočo ubožec, ki ga je bolnega ostavilo krdelo beračev. Kristina mu je poslala živeža, obleke in zdravil, ko je zvedela za to, sama pa doslej še ni utegnila stopiti gori.
Kristina je videla, da bo siromaku kmalu napočila zadnja ura. Izročila je vrečo beračici, ki je ostala pri njem, in začela streči bolniku, čeprav mu ni mogla kdo ve kaj pomagati, ko pa je zvedela, da so poslali po duhovnkia, mu je umila obraz, roke in noge za sveto poslednje olje.
V mali izbi se je gosto kadilo in strašno zoprno dišalo po plesnobi. Ko sta prišli dve ženski iz Krčevinarjeve družine, ju je Kristina prosila, naj pridejo po vse, kar bi morda potrebovali, na Jorundgaard, se poslovila, in odšla. Čudno bolesten strah jo je prevzel, da ne bi srečala duhovnika, nosečega Corpus domini (Najsvetejše), in je zato zavila na prvo stezo, na katero je naletela.
Bila je samo kravja steza, to je takoj opazila; zašla je v čisto nehoden kraj. Od vetra po-
voha po bregu navzdol. Nato poskoči. Kristina še nikdar ni videla živega medveda, ve pa, da tako ne "skačejo; to ni pravi medved. Ta tukaj skoči kot mačka, isti mah posivi—kakor svetla, kosmata velikanska mačka zleti v dolgih mehkih skokih po strmini navzdol.
Mater prevzame smrtni strah, pa ne more tja, kjer je malček, da bi ga rešila; nobenega glasu ne spravi iz sebe, da bi ga posvarila. Tedaj otrok začuti, da je nekaj za njim; okrene se napol in pogleda čez ramo nazaj. S strašnim šibkim krikom, polnim groze, poskuša teči navzdol, visoko dviga nožice v visoki travi, kakor to delajo mali otroci, in mati natanko sliši, kako pokajo sočna stebla z lahnim hr-stenjem, ko teče dete skozi gosto cvetje. Nato se spotakne nad nečim v travi, pade po dolgem na tla in že leži pošast z usločenim rfrbtom in z glavo globoko med prednjimi šapami nad njim. Nato se prebudi—.
—In vselej je morala po cele ure preležati budna, preden si je mogla dopovedati, da so bile vse skupaj samo sanje! Potem je svoje najmlajše dete, ki je ležalo med njo in steno, stisnila k sebi—in premišljala, kaj bi bila počela, če bi se bilo v resnici zgodilo kaj takega—kako bi bila zver pregnala s kričanjem ali z gorjačo—in da ji za pasom vedno visi dolgo, brušeno bodalo—.
In ko se je poskušala tako pomiriti, jd je znova pretreslo, ta neznosna muka, ko je v sanjam stala tamkaj brez moči in morala gledati sirotni, brezupni beg svojega otroka pred neizprosno naglo in okrutno zverino. Bilo ji je, kot bi ji sika-joč zavrela kri in kot bi se ji napenjalo telo in kot bi ji zdaj zdaj moralo počiti srce, ker ne more prenesti tako silovitega navala krvi—.
Ingdbjorgjina ikioča je stala zgoraj na hribu, jnalo P°d de-želno cesto, ki jc šla tukaj navkreber. Več let je bila zapuščena, njive pa je imel v zakupu mož, ki si je bil tik zraven
Sigrid Undset
III—KRIŽ
Bivši generalni poštni mojster general James ley se je mudil na obisku v Južni Ameriki. Na sliki f dimo v družbi brazilskega predsednika Vargas-a, s k« sta si prijateljsko stisnila roke. Farley jcj desni
KADAR želite poslati denar v staro domovin0' 1 pošiljatev je garantirana;
KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega krJ)J
KADAR potrebujete notarske listine ali notarsfo 1
KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali dru£' | Ijanski papir, se vedno obrnite na:
AUGUST HOLLANDER (
6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. P01"
Preizkušena zdravila proti glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	tJstavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*?
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
Stenski papir in barva
vam napravi novo hiso!
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem sorodnikom in prijateljem nazna11^ tužno vest', da je umrla naša ljubljena sop1"0^'1 draga mati
(rojena STE RLE)
■ vf*i!
ki je umrla dne 20. decembra, 1940. Pogreb se Je ^ dne 24. decembra, 1940 iz Želetovih prostorov v ^ kev sv. Pavla ter od tam na Calvary pokopal išče, ^ smo jo položili v naročje matere zemlje. Pok°J je bila doma iz Loža na Notranjskem.
Vi va^
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zan* ^o vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položil1 ^ krasne vence h krsti drage soproge in matere- ^ Ije hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se brale za mir duši pokojnice.	^
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile jJ no v poslugo pri pogrebu kakor tudi vsem, K1 ^ prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski p0*1'
Dalje hvala duhovniku pri cerkvi sv. opravljene pogrebne obrede.	, p
Zahvalo naj sprejme Joseph Žele in Sin°^5)ti' vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo P
Ljubljena soproga in mati! Bolest je v $) srcih in solze v naših očeh, ker smo Te izgu^1 ' ^ smo Te vsi tako ljubili. Tolaži nas zavest, da s ^ krat snidemo na kraju večnega miru in blaženS nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARKO, soprog.
FRANK in MIRKO, sinova.
MRS. MARY VIDRIH, sestra v Homer, P3'
Pokojnica zapušča dve sestri v JugoslaviJ1,
Cleveland, O., 31. marca, 1941.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA, NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA
ki ca je Bo? poklical k sebi dne 31. marca. 1938.
Zvesti soprog in ljubi oče. kako ljubili Vi ste nas, a mi smo Vas pa vse premalo, zato so naša srca ranjena.
Sedaj gor pri Stvarniku s sinčkom oba Boga prosita, da se enkrat skupaj združimo in naše bodo rane ozdravljene.
OMAR ALI WALVET WALLPAPER ČISTILEC (se ne zgrbanči) velike kante
Ta kupon je vreden 20c
cleveland ali climax wallpaper čistilec kanta O.	3 za
o**	23^
Za nedoločen čas je ta kupon z vašim podpisom vreden 20c na nakupih 30c kantah Water-spar varniša ali ena-mela, čistega ali barvanega, ali pa na večji kanti katerekoli Pittsburgh barve.
Večkrat na božjo njivo gremo, kler dom Tvoj je zdaj hladan, oči na£e zalivajo grenke solze, ker videti Te več ne moremo.
Prenaglo blage skrbne roke so bile za vedno sklenjene, večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
travno seme tako poceni kot jgc funt
Druga mešanica 25^ do 49^ ft
"Le križ nam sveti govori, da vid'mo se nad zvezdami."
gnojila
loma, vigoro, bone meal, milor-ganite, sheep manure, agrico
37 let na
1169 East 79. St.
vogal Kosciiiszko (prva ce sta severno od Superior)
Žalujoči ostali
ROSE KROVAT. soproga. JOSEPH KROVAT, sin.
ENdicott 8805
Cleveland, O., 31. marca, 1941
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
Tresoč se po vsem telesu, je; vprašala Kristina:
"Čemu si mi ukazal, naj na-steljem tla s cvetjem in pogrnem mizo s pražnjim platnom za takšnega—," izrekla je najhujšo besedo.
Erlend je namrščil obrvi. Pobral je kamen, pomeril na Mu-nanovo rdečo mačko, ki se je prihuljeno plazila skozi visoko travo k piščancem pri hlevskih vratih. Žžk! je vrgel kamen; mačka pa kot blisk okoli vogla in kurja družina se je razfrfo-tala na vse plati. Obrnil se je k ženi:
"—Saj si ga lahko ogledam možakarja, s%m si dejal; ako bi bil zanesljiv človek, potem že — tako pa sem moral biti vljuden nasproti njemu — jaz nisem spovednik gospoda Al-larta. In poleg tega si slišala, da namerava v Oslo." Erlend se je spet zasmejal. "Zdaj bodo nekateri mojih zvestih prejšnjih prijateljev in ljubih sorodnikov lahko zvedeli, da tukaj na Jorundgaardu tudi ne pasemo samo uši v razcapanih oblekah in ne jemo samo slani-kov in ovsenjaka—."
Bjorgulfa je bolela glava; ležal je na postelji, ko je pred večerjo prišla Kristina na izbo, Naakkve pa je dejal, da se mu zaradi jedi ne ljubi hoditi v družinsko sobo.
"Zdi se mi, da si nocoj slabe volje, sin," mu je rekla mati.
"Ne, le kako si morete kaj takega misliti, mati," — Naakkve se je porogljivo nasmehnil, "ako me imajo za večjega tepca kot druge in ako mislijo, da je meni lažje nasuti peska v oči —potem pač ni vredno, da bi
bil človek zbog tega nejevoljen _>i
"Le potolaži se," je rekel oče, ko so sedeli za mizo in je bil Naakkve še zmeraj zelo molčeč. "Boš že še prišel v svet in poskusil svojo srečo—."
"To zavisi od tega, oče," je tiho odgovoril Naakkve, kot bi hotel, naj sliši to samo Erlend, "ali pojde Bjorgulf z mano." Nato se je tiho nasmehnil. "Govorite pa o tem, kar ste omenili,
Frank Krovat
z Ivarjem in Skuletom—tadva najbrž komaj čakata, kdaj bosta dovolj stara, da poj deta lahko po svetu—."
Kristina je vstala in si ogrnila plašč z oglavnico. Tistega berača v Ingebjorgini koči gori v dolini gre obiskat, je rekla, ko so jo vprašali. Dvojčka sta se ponudila, da pojdeta z njo, češ da ji bosta nosila vrečo, toda ona je hotela iti sama.
Večeri so bili že precej temni in severno od cerkve je peljala pot skozi gozd in dalje pod senco skalovitih gora. Tu je neprestano pihala hladna sapa iz Rečne soteske in šumenje reke je vzbujalo spomin na vlažen zrak. Roji velikih belih vešč so frfotali pod drevjem—včasih so švignili tik mimo Kristine; zdelo se je, kot bi jih v temini privlačil bledi lesk platna, ki ga je nosila okrog obraza in na prsih. Kristina se jih je otepala z roko, ko je hitela naprej, kdaj pa kdaj ji je izpodrsnilo na gladki iglasti preprogi ali pa je zadela z nogo ob kriven-časte korenine, Ju so se bočile nad stezo.
—Neke sanje so že več let preganjale Kristino. Prvič jih je imela tisto noč, preden se je rodil Gaute, toda še vedno se je zgodilo, da se je vsa znojna prebudila in ji je srce tako glasno kovalo, kot bi se hotelo raz-leteti v prsih, in vedno so bile ene in iste sanje.
Videla je cvetno trato—strmo pobočje globoko v jelovem gozdu, ki je teman in gost oklepal trato od treh strani, toda ob vznožju tega pobočja sta se mračni gozd in zelena, pisana jasa zrcalila v majhnem tolmunu. Sonce je stalo za drevjem —prav z vrha pobočja je pronicala zadnja zlata večerna luč v dolgih žarkih skozi vejevje in na dnu tolmuna so med listi lokvanja blesteče plavali oblaki, obsijani od večernega sonca.
Sredi pobočja, globoko med smolničkami in zlaticami in celimi oblaki zeleno belega morja angelike je videla svoje dete. Ko se ji je prvič sanjalo, je bil to gotovo Naakkve—takrat je imela samo starejša dva, Bjorgulf pa je bil še v zibelki. Kasneje ni nikdar natanko vedela, kateri izmed njenih otrok bi mogel to biti—okrogli in ogo-reli obrazček pod zlato rjavimi lasmi, ki so bili krog in krog pristriženi, se ji je zdel podoben zdaj enemu zdaj drugemu izmed njenih sinov, toda vselej je imel otrok dve do tri leta in je bil oblečen v tako temno rumeno krilce, kakršno je navadno šivala svojim malim dečkom za delavne dni—iz domačega volnenega blaga, pobarvanega z lišajem in obrobljenega z rdečimi trakovi.
Včasih je imela občutek, da je na drugi strani tolmuna. Ali pa sploh ni bila na tistem kraju, kjer se je vse to dogajalo, pa je navzlic temu vse videla—.
Videla je, kako njen sinček hodi sem in tja in obrača obraz zdaj na desno, zdaj na levo, ko trga cvetlice. In čeprav ji je srce stiskala nema bojazen, bojazen, znanilka nesreče, ki je pretila, jo je vendar v teh sanjah najpoprej vselej prešinila neka mogočna bolestna sladkost, ko je ogledovala ljubkega otroka tamkaj na trati.
Potem pa opazi, kako se iz temine gori na robu gozda utrga živa kosmata kepa. Neslišno se premika, dve drobni hu-
dobni očesci se iskrita. Medved pride čisto do trate, stoji
I tam pa giblje z glavo in pleči,
Zelo malo stane, da se napravi hišo moderno in najnovejšo z stenskim papirjem in barvo iz Eisenberg Hardware
NOV 1941 STENSKI PAPIR
krasni vzorci za sprejemno sobo. lepe barve za spalnico. moderni vzorci za kuhinjo.
v dveh tonih, rich plaids, polka dots, tapestries, rare florals, brocades, stripes
5c, 7Vžc, 9c, 10c rola
Ves papir se proda z ali brez roba
Robi 2c, 2V2c, 3c jard
Ves papir zrežemo ZASTONJ
NOVE MODERNE BARVE
Švedsko rdeče, koščeno bel,
turqu1se bodo pokrile vso staro površino ter bodo napravile vaše sobe in pohištvo zopet kot novo. In kar je največ vredno, to se napravi z zelo malimi stroški.,
4 Hr. Enameli začno pri 79c kvt. Varniš za vse namene $1.59 gal.
izbira iz najboljših kot:
PITTSBURGH BARV, WALL HIE, WA-TERSPAR, "61" PRATT & LAMBERT, VALSPAR, STEELCOTE, HANDILAC, THRIFTWAY, DUTCH BOY.
Ne pozabite svojih podov. Najemite naš brezprašni stroj za strganje in pode sami prenovite
29c
EISENBERG HARDWARE
Uršula Kalac
Točna postrežba