PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! V3,*e'yf! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE ĐE LOVNEGA LJ VSSTVA S LOVENZIE LJUBLJANA, CGTBTEK, DNE 7. 1961 • UTO DL, SRma 334 - CEHI 20 DOUinT »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1989 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, n JO JE S. OKTOBRA 19S4 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIKI ODGOVORNI UREDNIK FRANC ŠETINC PRVA IZDAJA BOJI V KATANCI Letala OZN posegla v akcijo V Elisabethvillu so vso noč streljali iz minometolcev in topov — Po zračni poti pošiljajo »modrini čeladam« okrepitve — Katanške s,le so zaprle mejo proti Severni Rodeziji, ker bodo od tamkaj verjetno dobile pomoč — Boji tudi v drugih katoliških mestih LEOPOLDVELLE, 6. dec. Predstavnik sil OZN je danes izjavil, da so indijski reakcijski bombniki uničili danes štiri katanška letala, ko so napadli letalsko oporišče čom-bejevih sil v Kolvezija. Med uničenimi letali je tudi reakcijsko letalo tipa »Fuga«. Znatna škoda je nastala v skladišču goriva in na kontrolnem stolpu. Leopoldville, 6. dec. (Tanjug). Poveljstvo sil OZN je izdalo ukaz, naj reakcijska letala OZN v katangi napadejo letališča v Kolvezi-ju in Jadotvillu, kjer je koncentrirano Čombejevo letalstvo. Ukaz o uporabi reakcijskih letal, v katerih ima OZN popolno premoč v zraku, so izdali potem, ko je neko katanško letalo bombardiralo letališče v Elisabethvillu. Predstavnik OZN je tudi pojasnil, da hočejo z napadom 15 reakcijskih bombnikov na letališča v Kolveziju in Jadotvillu preprečiti nameravani napad na sile OZN v Elisabethvillu. V Elisabethvillu so vso noč in davi streljali iz mi-nometalcev in 75-miliemtr-skih topov. Poveljnik sil OZN v Elisabethvillu, indijski general Radža, je dobil od vršilca dolžnosti generalnega sekretarja U Tan-ta pooblastilo, da stori vse potrebne ukrepe za obnovitev miru in reda v Katangi. Civilne funkcionarje in uslužbence OZN so pripeljan na varen kraj v me- ški in civilni transport nad Kongom. Oderd Ircev, ki so ga že poslali kot okrepitev iz Dublina, je že v Leopold-villu, od koder ga bodo prepeljali v Katango. Na drugi strani sile OZN niso začele nobene nasilne akcije, da bi osvobodile 16 svojih pripadnikov in civilnih funkcionarjev svetovne organizacije, ki so v taborišču pri Elisabethvillu, ker bi vsak poskus, rešiti te ljudi s silo, spravil v nevarnost njihovo življe- Po nekaj tedenskem premirju je v Katangi prišlo do ponovnih spopadov ired katanško žandarmerijo in silami OZN v Kongu. Premirje so prekršili Combejevi žandarjL-ki so-glavne napade nsmcriK- na elisabcthviilsko letališče. — Na sliki: indijski vojaki v sestavu sil OZN v Kongu se na letališču v Elisabethvillu pripravljajo na obrambo pred napadi čombejevih letal. Kjer ni ognja ni dima, pravi pregovor. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da ima vsaka posledica svoj vzrok in da je vsak pojav v kavzalni zvezi z nekim drugim pojavom. Primera Vračarič ne bi bilo, če ne bi bili v zahodno-nemški zakonodaji zanj pogoji, stuttgartska policija ne bi pestovala in branila ustaških zlikovcev, če ne bi njeni predstavniki soglašali z njihovim početjem, in konzula Grahovca ne bi tako nizkotno napadli, če bi v bavarskem deželnem parlamentu ne imeli besede nacisti in njihova epigonska suita. Toda vsega tega kljub navedenim pogojem ne bi bilo, če se ne bi v sedanjem trenutku premaknil še nek globlji vzvod: ne samo temne sile preteklosti, temveč novi pojavi zahodnonemške sedanjosti omogočajo, da se dogajajo stvari, pred katerimi se vsaka logika ustavi, ob katerih otrpne trezna misel. Zdi se, da je bila Straussova izjava ob Vračariče-vem primeru neke vrste signal za »novo« obravnavanje problemskega kompleksa osvobodignega gibanja proti nemškim okupatorjem. Zahodnonem-ški obrambni minister je takrat izjavil nekemu danskemu novinarju, da bi bilo treba na isti ravni obravnavati zločine Nemcev in »zločine« proti nemškim okupatorjem. Tako jasno dotlej še ni povedal noben uradni predstavnik bonn-ske vlade, da se Zahodna Nemčija pravzaprav identificira s Hitlerjem, oziroma da se ima bonnska vlada za njegovo legitimno naslednico, ki ima kot taka dolžnost,, da zagovarja m brani početje Hitlerjeve vojske med drugo svetovno vojno in da ukrepa proti tistim, ki so se proti Hitlerjevi vojski borili. Nedvomno je tako stališče v vzročni zvezi z vedno večjim vojaškim vplivom, ki ga ima Zahodna Nemčija v zahodni aliansi, z vedno večjim poletom, s katerim se Adenauerjeva politika bliža izpolnitvi svojega maksimalnega programa — lastni atomski sili. V ta okvir sodi tudi vprašanje »kontinuitete«, ki ga ventilirajo vojaški krogi v Bonnu že leta in leta: namreč kontinuitete vojaške neoporečnosti, »čistosti« in politične neobremenjenosti Wehrmachta. Nemški vojak je vedno izpolnjeval svojo dolžnost, natanko tako kot jo izpolnjuje danes, boril se je za »tradicionalne nemške ideale«, kot je to formuliral sedanji zunanji minister Schroder, potemtakem je bilo vsako dejanje proti njemu dejanje proti »večnim vrednotam« — taka je idejna baza bonnskih militaristov, prav to je zabrusil Strauss Dancem in gonja proti Vrača-riču in Grahovcu sodi natanko v ta olevir. Grabovčeva »afera« ni slučajno prav zdaj izbruhnila na površje. Ze več kot leto dni so razni ustaški, sudetski in donavsko-švab-ski listi in lističi uprizarjali gonjo proti miinchen-skemu konzulu, češ da mu ni mesta na nemških tleh. Toda takrat se ni za to nihče zmenil. Zdaj, ko je Strauss jasno povedal, da je bil osvobodilni boj proti nemškim okupatorjem zločin, zdaj, ko so Nemci že tako močni, da lahko grozijo, zdaj, ko je kontinuiteta »viteške neoporečnosti« nemške soldateske tudi uradno potrjena — zdaj lahko zahodnonemški poslanci odreagirajo svoje nacistične komplekse z javnim blatenjem Jugoslavije, osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in jugoslovanskih partizanov, kot sta bila Vračarič in Grabovac. Toda vse to se ne tiče samo nas Jugoslovanov. Ob Vračaričevem primeru se je marsikdo v Skandinaviji, na Nizozemskem, na Poljskem zdrznil in se pred nekaj dnevi je izjavil neki francoski politik, da »Francija noče živeti v kletki z nemškim tigrom, ki so mu spet zrasli kremplji in zobje«. Razvoj v Zahodni Nemčiji — Gra-bovčev primer je samo eden izmed njegovih re-fleksbv — bo vzrok še za marsikatero ostro besedo in — upajmo — tudi dejanje. S. F. stu, nekateri pa so včeraj odleteli s transportnimi letali v Leopoldville. Predstavnik za tisk misije OZN v Kongu je izjavil, da sile OZN niso kršile sporazuma o premirju, pač pa so ga prekršile katanške oblasti, ki so izstrelile prvo kroglo na indijske in švedske vojake. Na vprašanje novinarjev, ali sedanje vojaške operacije sil OZN v Katangi pomenijo, da je OZN obupala nad miroljubno ureditvijo, je uradni predstavnik misije Izjavil, da je zdaj prva naloga uvesti red in mir, ni pa izključena miroljubna ureditev. »Modrim čeladam« so poslali okrepitve po zračni poti. če bo potrebno, bodo reakcijska lovska letala OZN zagotovila vsak voja- ukrep najbrž v zvezi z morebitnim pošiljanjem najemnikov in materiala za čombeja iz Severne Rodezije, katere šof Roy Welen-ski odkrito podpira katan-škega secesionista. Kakor poroča AP, je predstavnik OZN Drquhart izjavil, da sta čombejeva artilerija in neko letalo sinoči bombardirala naprave OZN v Elisabethvillu. Letalo nemške proizvodnje je vrglo tri bombe na letališče v Elisabethvillu, ki pa niso povzročile nobene škode. Več granat iz mino-metalcev in topov kalibra 75 mm je zadelo štab OZN in taborišče indijskih vojakov. Poveljnik sil OZN v Katangi, indijski brigadni general Radža, je povedal, da so sinoči še trajali boji v severozahodnih predmestjih Elisabehtvilla. čombejevci so s topovskim granatami-1 zadeli tudi poslopje verske misije, ki je kakih 30 ni od štaba OZN. Okrog poldne so bile zveze, po katerih bo novinarji pošiljali poročila iz Eliza- Natta’jevonje na zsiSnji strani S KONGRESA STROJNIH IN ELEKTROTEHNIŠKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V ZAGREBU Imeti moramo svojo tehniko in svoje znanstvene dosežke Na kongresu je govoril tudi podpredsednik ZIS Mijalko Todorovič ZAGREB, 6. dec. (Tanjug). Prvi kongres strojnih in elektrotehniških inženirjev in tehnikov Jugoslavije v Zagrebu je danes. nadaljeval delo z obravnavanjem osnutka sklepov, ki so jih na podlagi dosedanjih razprav pripravile štiri posebne kongresne skupine. Danes se je udeležil kongresa tudi njegov pokrovitelj podpredsednik ZIS Mijalko Todorovič, ki je sodeloval v razpravi. Kongres se je osredotočil zlasti na znanstveno raziskovalno delo in se postavil na stališče, da bi se moralo to delo odvijati ne samo v okviru posameznega podjetja ali skupine sorodnih podjetij, marveč tudi prek speci ali zair? m h inštitutov . za določena vprašanja za kompleksno urejanje problemov serijske in avtomati zmrane proizvodnje in njenega iznonolnjeva-nv». Na kongresu so poudaril’*. da se je nujno treba lotiti spec;ali7acije v proizvodnji prek kooperacije podjetij za serijsko in avtomatizirano izdelavo polfaibrikatov, določenih naprav in elementov, s čimer bi docela preprečili šušmarjenje ’*n proizvodnjo slabših izdelkov ter neupravičeno visoke cene. Na vse te probleme in potrebe opozarja o-snutek sklepov. precP.cžeirh kongresu. V sklepih je med drugim'. poudarjeno stališče, da bi moral biti sistem šolanja kadrov bolj povezan s konkretnimi potrebami strojne in elektroindustrije, kakor tudi z bolj aktivnim sodelovanjem strokovnjakov s teh področij v fakultetnem šolanju ter delu inštitutov in drugih ustanov. Mijalko Todorovič je v svojem govoru izrazil prepričanje, da smo v paši državi spričo neprimerno večjega števila kadrov, kakor jih je bilo pred vojno, npvedli znatno širši sistem šolanja tehničnih strokovnjakov nasploh. Z razširjenjem omrežja šol m ustanov za njihovo šolanje smo dobili nujno potrebno jedro dobrih strokovnjakov, sposobnih, da uspešno opravljajo znanstveno raziskovalno in druge oblike dela na torišču tehnike. Mijalko Todorovič je rekel, da pri nas spodbujamo sleherno ustvarjalno delo vseh državljanov naše dežele, zlasti pa inženirjev in tehnikov. Tudi sistem sa- moupravljanja v podjetjih, ustanovah, šolah in na fakultetah v polni meri omogoča ustvarjalno delo vsem ljudem, ki se žele z njim ukvarjati, ter rodi bogate sadove v skladu z njihovimi individualnimi sposobnostmi in nagnjenji. Za takšno pot imajo naši inženirji in tehniki realno materialno osnovo. Ko je govoril o nalogah v prihodnjem letu, ki se nanašajo posebej na strojno in. elektroindustrijo, je Mijalko Todorovič rekel, da bomo že v letu 1962 generalno revalorizirali proizvajalna sredstva, napravili pa bomo tudi nadaljnji korak v smeri bolj racionalne amortizacije ter hitrejšega obnavljanja m izmenjave proizvajalnih sredstev. To bo ustvarilo še ugodnejše pogoje za nagel razvoj naše tehnike. Podpredsednik Todorovič je pozval znanstvene organizacije in njihove sodelavce, naj s sistematičnim, načrtnim in vztrajnim delom prispevajo v okviru tega programa kar naj večji delež in nove napore. Mijalko Todorovič je opozoril na pomen usmeritve na lastno tehniko ter na lastne dosežke na področju znanstveno razi- skovalnega dela in poudaril, da takšna usmeritev ne pomeni, da bi se naša dežela izolirala od znanstveno raziskovalnih dosežkov drugih dežel. V tem pogledu moramo kakor doslej tudi v prihodnje uporabljati vse tehnične in znanstvene dosežke tujine, in sicer v več smereh. Vsakemu našemu strokovnjaku je treba omogočiti, da dobi potrebno tujo znanstveno literaturo, da se neposredno seznani z znanstvenimi in tehničnimi dosežki v tujini, da dela in stažira v posameznih inštitutih itd. TUJI TISK 0 PRIMERU GRABOVEC To ni samo samovolja sodnih Oblasti nje. Katanški žandarji jim namreč nastavijo cevi strojnic na tilnike, kakor hitro se od kod prikažejo pripadniki sil OZN. Katanški radio v svojih odajah še nadalje panično poziva na boj »do zadnjega človeka« in na splošno mobilizacijo proti OZN. Kampanjo vodita čombejeva ministra Kimba in Munongo, ki sta ob prvih strelih pobegnila iz svojih rezidenc. V okolici oporišča Kamina so opazili premike katanške žandarmerije, vendar ni prišlo do oboroženega spopada. Po vesteh iz poučenih virov so katanške sile popolnoma blokirale mejo proti Severni Rodeziji in nobenemu civilistu ne dovolijo na to | področje. Sodijo, da je ta Italijanski h» esiro kritizirajo zahodnonemške oblasti - »Monde« piše, da bi morali zavezniki ostre zahtevati jamstva, da ne bodo več preganjali bivših partizanov -SCO hitlerjevskih sodnikov na odgovornih položajih RIM, 6. dec. (Tanjug). Italijanski Rsti, Id so nedavno ostro obsodili ravnanje zahodnonemških oblasti, ker so protizakonito aretirale bivšega jugoslovanskega partizana Vračarič«;, danes obširno poročajo o tem, da je bavarsko sodišče uvedlo preiskavo proti jugoslovanskemu konzulu v Munchenu Grabovcu zaradi njegove protinacistične dejavnosti med drugo svetovno vojno. Mm» Hame Na sedežu OZN ocenjujejo U Tantove ukrepe glede Konga kot napoved, da bo njegov novi načrt vseboval konkretne ukrepe za uresničitev sklepov Varnostnega sveta NEW YORK, 6. dec. (Tanjug). Nujne in odločne napotke, ki jih je dal vršilec dolžnosti generalnega sekretarja U Tant silam OZN v Katangi — naj začno svobodnejše akcije v Elisabethvillu — so v OZN najširše podprli. Tu poudarjajo, da je U Tant ravnal v skladu s sklepi Varnostnega sveta in zadnjo resolucijo, sprejeto 24. novembra, ki določa tudi uporabo sile, če je potrebno. Odločnejše korake U Tan-ta ocenjujejo kot napoved, da bo njegov načrt o uveljavljanju sklepov glede Konga, ki naj bi ga prav zdaj predložil, vseboval konkretne ukrepe za dosledno uresničitev šfclepoy Varnostnega sveta. Tu izražajo skoraj enotno mnenje, da bi samo odločnejša akcija onemogočila dejavnost Belgijcev in njihovih zaveznikov, predvsem Britancev, katerih vmešavanje v Kongu so tako odkrito obsodili v zadnjih dneh najpristojnejši predstavniki misije OZN. V krogih izvenblokovskih držav, ki so najbolj podpirale akcijo Varnostnega sveta, poudarjajo, da je zdaj napočil važen ti .mtek za OZN, ko je treba sklepe VS dosledno izvajati. Samo tako, z onemogočenjem tujega vmešavanja, z izgonom najemnikov in s podporo centralni vladi bo moč napraviti konec katanškemu secesionizmu in Combejevemu odporu — poudarjajo delegacije izvenblokovskih držav. SOFIJA V Sofiji so ' predsinoč-njim odstranili dva Stalinova spomenika, ki sta stala v Parku svobode in na Bulvarju Aleksandra Stanv-boliskega. Takoj potem, ko so odstranili Stalinova kipa, so delavci s pnevmatičnimi kladivi razbili podstavka in odstranili vse sledove na krajo, kjer sta stala spomenika. Prav tako so odstranili doprsni kip Stalina s stpne vrhovnega sodišča v ulici, U se še imenuje Po Stalinu. Tudi v dragih ustanovah odstranjujejo Stalinove kipe In portrete. Socialistični »Avanti« piše med drugim, /da. je v komaj nekaj "tednik to že tretji primer nacističnega napada na bivše jugoslovanske partizane. »Giustizia« poudarja, da je uvedba preiskave zaradi protifašistične dejavnosti jugoslovanskega konzula Grahovca med zadnjo vojno »nezaslišan sklep zahodnonemških sodnih oblasti«. »II Paese« objavlja obširno poročilo o najnovejših protijugoslovanskih izpadih v Zahodni Nemčiji pod naslovom »Se en jugoslovanski partizan obtožen kot zločinec v Nemčiji«. Torinska »Štampa« v dopisu iz Bonna ostro obsoja zahodnonemške oblasti kot »Hitlerjeve naslednike«, bavarsko sodišče, ki je odredilo preiskavo proti Grabovcu, pa imenuje »nacistično sodišče«. »Štampa« poudarja, da je ta dogodek — že tretji v enem mesecu — hudo diskreditiral bonnsko vlado. Nemška sodišča nadalje dokazujejo svojo moralno in politično brezčutnost, ki vzbuja velik dvom v demokratično zrelost te države. List tudi poudarja, da so vsi trije dogodki, ki so se pripetili v mesecu dni, enako resni in jih ni mogoče kratko in malo pripisati samovolji posameznih sodnih oblasti. Kot poroča Tanjug iz Pariza, je tudi vplivni »Monde« posvetil pozornost od- AMAN ločitvi bavarskih pokrajinskih oblasti, da začno sodno preiskavo proti Predragu Grabovcu, kar je po mnenju lista mnogo resnejši incident kot nedavna aretacija Laze Vračariča. Ta primer je toliko resnejši — poudarja Hst — ker gre za osebnost, ki uradno zastopa eno izmed držav, ki so bile v vojni z Nemčijo, in ker bi to osebnost moral ščititi vsaj njen konzularni status, če ni drugih jamstev. Bonnska vlada se bo tudi tokrat sklicevala na neodvisnost pokrajinskih ministrov, na katere baje nima vpliva, piše list. »Toda zanikanje pravice, ki se kaže v takšnih pregonih, samo potrjuje obtožbe o pretirani strpnosti do rehabilitiranih nacistov, ki sta jih polna policija in pravosodje Zvezne republike Nemčije«. »Monde« zaključuje, da morajo zavezniki zahtevati od Zahodne Nemčije izrecna zagotovila, da ne bo več preganjala državljanov držav, ki so se borile proti hitlerjevski agresiji in ki so »izpolnjevali samo svojo dolžnost, ko so se borih proti nemškim okupatorjem«. Berlin, 6. dec. (Tanjug). Odbor za nemško enotnost je v Berlinu objavil podatke, po katerih je nad 800 hitlerjevskih sodnikov nacističnih sodišč danes na odgovornih položajih v za-hodnonemškem sodstvu. O vojnih zločinih teh naci- stov so ohranjeni pisani dokumenti. Odbor za nemško enotnost je v obsežni dokumentirani brošuri na skoraj 200 straneh objavil začasni seznam znanih hitlerjevskih sodnikov, ki vzlic svojim zločinom še vedno opravljajo funkcije v za-hodnonemškem sodstvu. Brošura objavlja tudi faksimile dokumentov, iz katerih je razvidno, da so ti sodniki, večidel predsedniki in člani naglih vojnih sodišč hitlerjevske vojske, izrekli mnogo smrtnih kazni nad »prestopniki«, ki so nasprotovali hitlerjevskemu nacističnemu redu. Z zakonom številka 4 zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčijo, sprejetim 30. oktobra 1945, pa je bilo določeno, ,da je treba, zaradi reforme nemškega zakonitega sodnega sistema odstraniti vse bivše člane nacistične stranke, ki so aktivno sodelovali v kazenskih postopkih hitlerjevskega režima, z njihovih položajev in jim ni mogoče več dovoliti, da bi zavzemali takšne položaje. Po podatkih, ki so jih zdaj objavili, je od 800 bivših hitlerjevskih sodnikov, ki tudi zdaj opravljajo sodniške funkcije, na visokih položajih v ministrstvih zvezne vlade v Bonnu 21, medtem ko jih je 17 v službi vrhovnega zveznega sodišča, 181 je javnih tožilcev, 109 jih je v višjih pokrajinskih sodiščih, 222 je sodnikov pokrajinskih sodišč, 250 pa članov okrajnih' sodišč in drugih zahodnonemških sodnih organov. Potem je Mijalko Todorovič izrazil mnenje, da bi se moralo naše gospodarstvo tudi v prihodnje usmeriti na nakup razne industrijske opreme v tujini. Pripomnil pa je. da terja ta Nadaljevanje na zadnji strani GENERALNA SKUPŠČINA OZN lam o iksoiiu 0 miroljubnem izkoriščanju vesolja razpravljajo v političnem odboru NEW YORK, 6. dec. (AP). Voditelja delegacij Sovjetske zveze in ZDA v OZN Zorin m Stevenson sta imela včeraj sestanek, na katerem sta govorila o miroljubnem izkoriščanju vesolja, o čemer zdaj razpravlja politični odbor Generalne skupščine. Razgovor se je nanašal na sestavo odbora OZN za miroljubno izkoriščan je vesolja. ZDA predlagajo, naj bi odbor, v katerem je zdaj 24 članov, razširili, tako da bi prišla vanj predstavnika dveh afriških držav, Nigerije in Čada, meditem ko Sovjetska zveza predlaga reorganizacijo odbora po načelu trojke. Po sestanku med Zorinom in Steven-sonom niso objavili nobenega sporočila. V nadaljevanju razprave v političnem odboru o izko- riščanju vesolja v miroljubne namene je včerajšnji govornik, italijanski delegat Gaetano Martino, očital Sovjetski zvezi, da ni zainteresirana na mednarodnem sodelovanju v o-kviru svetovne organizacije v * raziskovanju vesolja. Podprl je ameriški osnutek resolucije, ki razglaša vesolje za področje. *v katerem ni mogoče uveljavljati nationainlih. ciljev, ter predlagal sodelovanje na ostalih področjih vesoljskega raziskovanja. Mia glade Metnih nagrad Beograd, 6. dec. (Tanjug). Zvezni državni sekretariat za finance je izdal navodilo o določanju osnov in obra- ii! Vež jordanskih poslancev je zahtevalo v parlamenta, naj Jordanija pretrga gospodarske in ku.tur-ne stike s Francijo zaradi njenega sovražnega stališča do arabskih držav in zaradi zločinov v Alžiriji. Debata v parlamenta se jr razvila v zvezi s pisrar-n ZVeze trgovinske in industrijske iijornice Jordanije, ki je obvestila vlado in parlament, da je sklenila gospodarsko bojkotirati Francijo. Jordanija je sicer pretrgala diplomatske stike s Francijo že L 1956. HAVANA Preden so truhillovci zapustili Dominikansko republiko, so Skoraj popolnoma izpraznili državne devizne blagajne. Zato je šel sedanjega režima Balagner sprejel dekret, po katerem morajo vsi dominikanski izvjozniki deponirati v državno Magajno 90 odstotkov deviz, ki jih ustvarijo z izvezem. Dominikanska republika je v zadnjih U mesecih trnhillovske uprave popolnoma izčrpala svoje devizne zaloge, čeprav so ZDA tudi po. blokadi uvozile te. nje nad 300.00C ton sladkorja. LIZBONA Kakor ponča AFP, je te nekega zapora .nedaleč od Lizbone pobegnilo devet političnih jetnikov. Portugalski tisk piše, da je zapornikom pomagal pri begu »eden njihovih tovarišev, g katerim so v zaporu ravnali drugače kot *_ dragimi jetniki-«. Tisk piše, da so jetniki pobegnili z Min-tUranim avtomobilom, u je sicer namenjen za prevoz zapornikov. Tako se je vsem devetim političnim jetnikom posrečilo zbežati te jetnišnice brez nezgode in ne da bi stražarji streljali nanje. eunavanju prispevkov k proračunom iz osebnega dohodka na novoletne nagrade uslužbencev in delavcev zveznih državnih organov in ustanov, kj opravljajo javno službo. Kakor smo že poročali, je ZIS sklenil, da bodo tudi letos uslužbenci in delavci zveznih državnih organov, organizacij in samostojnih ustanov, do katerih imajo zvezni organa pravico ustanovitelja in za katerega veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, izplačane novoletne nagrade v znesku raste mesečne plače. Novoletna nagrada bo izplačana tudi uslužbencem Narodne banke in ustanov družbenih služb, v katerih se izplačujejo plače na podlagi zakona o javnih -uslužbencih. Novoletne nagrade, ki zajemajo -osnovno plačo, položajno plačo, posebni dodatek in gibljivi dri pla- če v znesku 5 odst., bodo izplačane v tekočem mesecu. Na nagrade se ne bo obračunaval in plačeval prispevek za stanovanjsko graditev in prispevek za socialno zavarovanje. Novoletna nagrada ni mogla biti izplačana pred objavo ustreznega navodila. Ker je navodilo že izdano, se organi in ustanove, na katere se nanaša, že lahko začno pripravljati na izplačilo. To praktično pomeni, da lahko novoletno nagrado izplačajo v nekaj dneh. Da bi pomagali državnim organom, ustanovam in organizacijam, da bi čimprej opravile to delo. je aeencija Tanjug objavila celotno besedilo navodila zveznega državnega sekretariata za finance. • Nadaljevanje na «Anji gtaUll so obtoženi, da so z delovanjem za neko tujo državo škodovali političnim in gospodarskim interesom ZAR, popravljali strmoglavljenje sedanjega režima in širili propagando proti ZAR. Obtoženci so tudi dajali francoski tajni službi vojaške, politične in gospodarske podatke ter so snovali atentat na predsednika Naserja. Fričakujejo, da se bo obravnava začela čez 14 dni pred posebnim sodi. dejavnosti proti ZAR. kot koristile enotnosti de- V včeraj objavljeni ob-lavskega razreda. Zato je tožnici je navedeno, da bo treba prenehati z abstralkt- tožilec zahteval enako ka-nimi polemikami in prizna- zen tudi za štiri Egipčane ti, da so tudi sindikati, ki in tri naturalizirane držav- I Ijane ZAR, obtožene, da so sodelovali s člani francoske misije in delali v korist neke tuje države. Člani francoske misije SIRSKE VOLITVE — V začetku decembra so bfle v Siriji volitve za novo. ustavodajno skupščino. Volitve, na katerih so kandidati smeli ne pa kot predstavniki strank, je prebivalstvo v velikem številu bojkotiralo. — Na sliki: Sukri Kuatli, ki je bil sirski predsednik v času združitve z Egiptom na volišču. POŽAR V PRISTANIŠČU — V bostonskem pristanišču je pred dnevi izbruhnil velik požar, ki je med drugim zajel tudi štiri manjše ladje. Njihov boj z ognjem je tra- ver ur . . _ K GRADIVA ZA II. PLENUM GLAVNE6A ODBORA SZDL SLOVENIJE Nenehna rast materialne V ponedeljek se bo Glavni odbor SZDL Slovenije sestal k svoji II. plenarni seji. Obravnaval bo vlogo in naloge Socialistične zveze v komunalnem sistemu. Iz gradiva, ki so' ga prejeli člani Glavnega odbora, bomo do ponedeljka v izvlečkih objavljali nekatere najvažnejše pojave in probleme, ki ilustrirajo razvoj komunalnega sistema po V. kongresu SZDL Slovenije. Z razvojem gospodarskega sistema se je večala vloga komune v vsem gospodarskem in družbenem življenju, vzporedno s tem pa so naraščala tudi sredstva. Z njimi je komuna samostojno razpolagala, bodisi za razvoj gospodarstva bodisi za razvoj družbenega standarda. Sredstva komun so — glede na vlogo človeka, neposrednega upravljavca v komuni — vsa tista sredstva. ki se oblikujejo v komuni, pa naj jih uporabljajo delovni Kolektivi gospodarskih organizacij, ljudski odbori po pro-računu ali katerikoli drugi družbeni organi. Podroben pregled, kako so gospodarske organizacije in komune v letih 1957— 1961 razvrščale svoja sredstva, bi pokazal, da so bila v prvih letih po uveljavitvi komunalnega sistema sredstva komune usmerjena predvsem za kritje osnovnih proračunskih potreb, v gospodarstvu pa predvsem za enostavno reprodukcijo. Ce bi skupna sredstva go-podarskih organizacij, občin in okrajev v letu 1957 označili s 100, so naraščala sredstva naslednja leta takole: leta 1958 — 116, 1959 — 133, 1960 — 182 in 1961 (po predvidevanjih) — 220. To pomeni, da se je materialna podlaga komunalnega sistema v teh letih več kot podvojila. Pri tem pa je treba vedeti, da prikazano naraščanje materialne pod-• lage ne vključuje vseh sredstev, ki jih imajo na voljo državljani v komuni in gospodarskih organizaci jah in ki prav tako odsevajo materialno moč komune. Pomembnost mate nat ne podlage komune za razvoj njenega območja in republike kot celote se še posebno kaže v njeni udeležbi v celotni potrošnji Slovenije. V skupnih investicijah na primer so bila udeležena leta 1957: zvezna sredstva s 16,4 odstotka, republiška sredstva z 9,7 odstotka, okrajna sredstva s 16.2 odstotka, občinka sredstva s 17,9 odstotka, sredstva gospodarskih organizacij z 38 odstotki in oštala sredstva z 1.8 odstotka. V nas.ed.njih letih — do leta 1961 — se je ta odnos bistveno spremenil v korist komun in gospodarskih organizacij. Tako bodo po ocenah za letos v skupnih investicijah v Sloveniji udeležena: zvezna sredstva z 12,5 odstotka, republiška sredstva z 8,8 odstotka, okrajna sredstva s 6,3 odstotka, občinska sredstva z 22 odstotki, sredstva gospodarskih organizacij z 48,6 odstotka in os ala sredstva z 1,8 odstotka. Proračunska potrošnja komun je bila leta 1955 udeležena v skupni potrošnji s 16 odstotki, letos pa predvidoma že s 46 odstotki. Zaznamujemo potemtakem nagel premik od gole proračunske potrošnje oziroma enostavne reprodukcije k večjemu vplivanju na razvoj družbenega standarda in razširjena reprodukcijo v gospodarstvu. Materialni položaj gospodarskih organizacij in komune se bistveno izboljšuje z uvedbo novih odnosov v delitvi dohodka. Se vedno pa ni jasna možnost uporabe vseh sredstev, . s katerimi bi komune lahko vplivale na gospodarski razvoj. Tako še ni razčiščeno vprašanje kreditneoa in bančnega sistema kakor tudi možnost, da bi v komunalnih bankah zbirali prosta sredstva gospodarskih organizacij. Ob oblikovanju sredstev komun se porajata dva problema: pri prispevkih od osebnih dohodkov so udeležene komune po načelu mesta zaposlitve, ne pa mesta prebivanja; in — prometni davek se sedaj obračunava v pretežni meri v proizvodnji, to je v komuni, kjer blago proizvajajo, ne pa v potrošnji, kjer blago uporabljajo. Od ugodne rešitve teh dveh problemov je odvisno pravilnejše oblikovanje sredstev komun. Velika materialna sredstva in čedalje večje potrebe, ki jih porajajo novi družbeni odnosi in zlasti nov sistem delitve dohodka, narekujejo, da dobi plan komune novo vsebino in novo vlogo, ki — kot je dejal tvariš Kardelj — ne bo ovira, temveč instrument, s katerim družoa zagotavlja optimalne pogoje za uveljavljanje samoupravljanja. Osnovna funkcija plana komune je — povezovanje planov gospodarskih organizacij, raznih samoupravnih institucij ter programov stanovanjskih in krajevnih skupnosti. Le tak plan bo imel zares novo kvaliteto in bo lahko še hitreje vplival na gibanje gospodarstva v komuni. Sesiau sirsitaa Damask, 6. dec. tev v Siriji, deležilo samo 51 °/ft volivcev, so večino mest v parlamentu dobili predstavniki ^ desničarskih in konservativnih strank. Od 172 mest v parlamentu so jih konservativci dobili 71, neodvisni 55, skiNjni desničarji 12, socialistična stranka BAAS 19, plemenski predstavniki 7 in levičarji 8. Od kakih 1800 kandidatov je največ glasov dobil bivši predsednik vlade Haled el Azem (33.297 glasov). Med novimi poslanci je tudi Ma-mun Kuzbari, ki je prevzel položaj predsednika vlade po odcepitvi Sirije od ZAR. Razdelitve mandatov po strankah pa. ni moč natanko določiti, ker so kandidati sodelovali na volitvah kot posamezniki, ne pa kot predstavniki strank. Njihova politična orientacija bo prišla do izraza šele v delu novega parlamenta. Novi parlament bo delal najprej kot ustavodajna skupščina. V - šestih mesecih naj bi sprejel novo ustavo države, nakar se bo spremenil v narodni parlament. Mandat voljenih poslancev bo trajal štiri leta. Novi parlament se bo sestal v torek, da bi izvolil Jubilejni koncert v Beogradu Beograd, 6. dec. Glasbene ustanove v Beogradu bodo proslavile 20-letnico revolucije z velikim koncertom, ki bo 8. decembra Kolarčeve ljudske Na koncertu bodo izvajali poleg Beethovnovega dela Tretjo simfonijo Milana Rističa, »Herojevo matera Krešimira Baranovića (s stihi Branka Čopiča), kantato »Srbija« Mihajla Vukdragoviča (s spremnim- besedilom Oskarja Paviča) in dve Lajovčevi kompoziciji. Program bodo izvedli pod taktirko dirigentov 'J vojina Zdravkoviča in Borivoja Simiča Beograjska filharmonija, simfonični orkester Združenja operho-Kimfoničnih glasbenikov Srbije in zbor beograjske Radiotelevizije. Kot solisti bodo nastopili Ileana Bratuž, Dubra ».:& Nešovič, Krsta Krstič in Predrag Ta-sovac. .?«- Beograd, 6. dec. (Tanjug). Sredstva 162 milijard, kolikor računajo po glavnih postavkah zveznega družbenega plana, bi utegnila prihodnje leto zadostovati za zgraditev nad 62.000 dvosobnih stanovanj s povprečno sinnovanj-sko površino kakih 43 kv. m. Interesi industrijskih in neindustrijskih držav na tehtnici GATT Na letošnjem tritedenskem zasedanju mednarodne trgovinske organizacije GATT, zlasti na delu zasedanja, na katerem so sodelovali ministri za zunanjo trgovino, so koncem preteklega tedna sprejeli vrsto pomembnih sklepov, ki naj pospešijo razvoj mednarodne trgovine, predvsem razvoj trgovine gospodarsko nerazvitih, dežela. Do teh sklepov je» prišlo v prvi vrsti zaradi široke in odločne kritike onih trgovinskih omejitev, ki jih izvajajo zahodne industrijske države. Kritizirali so zlasti agrarni protekcionizem industrijskih držav in omejitve ter diskriminacije članic zahodnoevropskih integracijskih skupin do držav nečlanic. 19 azijskih, latinskoameriških in afriških držav ter Jugoslavija je zato na zasedanju predložilo program akcije za pospeševanje izvoza v gospodarsko nerazvitih deželah; ta program je bil podlaga za sprejete sklepe. Predstavniki nerazvitih 'dežel so v Ženevi zapovrstjo ugotavljali, da je ekspanzija zunanje trgovine v zadnjem desetletju koristila zvečine industrijskim, ne pa nerazvitim deželam, katerih delež v svetovni trgovini se stalno zmanjšuje in za katere se dalje odpirajo škarje na škodo agrarnih in surovinskih cen. To je v veliki meri posledica protekcionizma v industrijskih državah, pri čemer so predstavniki nerazvitih dežel navajali ostre primere posebno prizadetih proizvodov, n. pr. kave, čaja. Nigerijski delegat je pri tem zahteval, naj industrijske države ukinejo carine in notranje takse na vse tropske proizvode, kot so oljarice, kava, kakao, čaj, bombaž iitd. Zmanjšanje agrarnega protekcionizma so ostro zahtevale tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija. Njihov predstavnik je navedel, da dajejo zahodnoevropske države letno 3 milijarde dolarjev za subvencioniranje neekonomične agrarne proizvodnje. Predstavniki industrijskih držav so več ali manj priznali, da doslej še niso ukrepali za znatno zboljšanje pogojev pri izvozu agrarnih pridelkov iz nerazvitih dežel. Toda nekateri. predstavniki industrijskih držav so hkrati sodili, da je nemogoče uki-' niti uvozne omejitve za agrarne pridelke, ker je agrarni trg v industrijskih državah treba regulirati in ker je treba vzdrževati agrarne cene' na določeni ravni. ‘Po sklepih, ki so jih sprejeli v Ženevi, naj bi osnovali več študijskih skupin, ki bi predložile konkretne ukrepe za pospeševanje trgovine s posamez- nimi proizvodi. Naj-prej naj bd se prihodnji februar sestala skupina za žitarice, ki naj hi poskušala določiti «mednarodno ceno« za posamezne proizvode; cena bi bila vmes, med nizkimi cenama izvoznih in visokimi cenami uvoznih držav. Kritika protekcionizma industrijskih držav ni bila omejena na agrarni sektor. Za nekatere nerazvite dežele postaja čedalje važnejši tudi i zvoz industrijskih izdelkov, zlasti tekstilnih in polizdelkov. Kako pomemben bo v prihodnosti ta izvoz, kažejo n. pr. proračuni raznih mednarodnih organizacij, ki cenijo, da bi morala 1. 1980 odpadati na industrijske izdelke že dobra tretjina izvoza sedanjih nerazvitih dežel, t. j. skupno okrog 15 milijard dolarjev. Ta izvoz zadeva sedaj v industrijskih deželah na količinske in druge omejitve, ki jih industrij-■ske dežele uporabljajo do dežel »z nizkimi mezdami«. Vprašanje teh omejitev je v zadnjih mesecih proučeval poseben odbor GATT. V Ženevi so sedaj potrdili priporočila tega komiteja, ki predvidevajo stimuliranje izvoza industrijskih izdelkov in polizdelkov iz nerazvitih v industrijske dežele. Industrijske države naj ukinejo količinske omejitve in druge diskriminatorske ukrepe za uvoz industrijskih predmetov iz nerazvitih dežel. Po priporočilih naj bd industrijske dežele svoje carine znižale, tako da bi omogočile povečanje izvoznih dohodkov nerazvitih dežel. Vprašanje diskriminacijskih ukrepov so tudi v Ženevi zastavljali največ v zvezi z zahodnoevropskimi integracijskimi ukrepi, zlasti v zvezi z ukrepi Skupnega trga in v zvezi s perspektivo, da se v Skupni trg vključi tudi Vel. Britanija. Kot je izjavil jugoslovanski predstavnik, predsednik Komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher, se kompleks problemov, ki jih povzroča integracija, z morebitno vključitvijo Britanije v Skupni trg ne bo ublažil, temveč še zaostril. Zato je bistveno, da zahodnoevropske članice Skupnega trga nikakor ne povečajo posamezne carinske postavke, ukinejo pa naj diskriminacijske ukrepe, ki jih izvajajo proti tretjim državam. Brazilska predstavnik je opozoril, da bo morala Brazilija ukrepati, proti temu, če bodo države Skupnega trga še naprej diskriminirale brazilsko blago (predvsem kavo). Sklepi, ki so jih sprejeli na zasedanju GATT, so v prvi vrsti namenjeni povečanju izvoza in deviznih dohodkov nerazvitih dežel. Res je, da so ti sklepi srkomni v primeri z nujnimi potrebami večine nerazvitih področij. Toda v primeri z dosedanjo dejavnostjo GATT, ki je bila skoraj v celoti usmerjena na probleme zahodnih industrijskih držav, predstavljajo ženevski sklepi preokret v mednarodnem trgov, sodelovanju, ki se bo v prihodnje čedalje bolj ukvarjalo s problemi trgovine nerazvitih dežel. Zato je jugoslovanski predstavnik ocenil ženevske sklepe po eni strani kot minimalen program za prihodnjo akcijo GATT, hkrati pa kot pozitivno izhodiščno točko za -uspešnejše odklanjanje zaprek v svetovni trgovini. J. Klemenc Dr. Anton Vovk pri Borisu Kocijančiču Ljubljana, 6. dec. Včeraj je bil ljubljanski škof dr Anton Vovk sprejet pri verski komisiji LR Slovenije. S predsednikom Borisom Kocijančičem sta se razgovarjala o nekaterih aktualnih vprašanjih. Za osvetlitev so vzeta dvosobna slf.iovanja, ker smo zadnja leta gradili največ takšnih stanovanj. Ce prištejemo tem sredstvom federacije za zdaj še neznane prispevke delovnih kolektivov, krajevnih skladov, posameznikov in drugih investitorjev, bi prihodnje leto število 84.000 stanovanj, kolikor smo jih gradili letos, Za letošnjo stanovanjsko graditev je značilna hitrejša dograditev hiš.-Samo v devetih mesecih smo zgradili letos 5000 stanovanj več kakor lani vse leto. Takšna usmeritev graditve bo lahko prihodnje leto še uspešnejša, za kar imamo vse objektivne pogoje. rgano v upravljanja ih kolektivov, pa združeva-je, ki ga narekujejo od goraj in združevanje, katerega cilj so monopo-istični smotri V razpravi o se člani predsedstva 0 osebe j zadržali pri pri-neru politično premalo pripravljene združitve •jodjetij »Sumi« in »Žito« 1 Ljubljani. Posledice ta-šne-združitve se kažejo 7 odkriti dušitvi delavskega upravljanja, samovolji vodilnih ljudi ‘v oodjetju »Žito« tin oseb-iem obračunavanju, ki ?re tako daleč, da se vrtijo administrativne od-oovedi, pri katerih niso zvzeti niti člani delav-kega sveta. Vodstvo pod- jetja »Žito« si je prisvojilo odločilno besedo v novem združenem podjetju, pri čemer je kolektiv »Šumija« prišel v podrejen položaj in nima nobene pravice soodločanja pri urejanju skupnih zadev. Predsedstvo je zavzelo stališče, da je treba začeti v omenjenih kolektivih javno razpravo o teh pojavih in odgovornosti samovolj neže v, ki z administrativnimi ukrepi kršijo osnovne pravice delavskega upravljanja. Razen tega je bilo predsedstvo mnenja, da bodo s ndi-kalne in ostale politične organizacije morale istočasno javno načeti vprašanje nenormalnih razponov plač v podjetju »Žito«. Predsedstvo bo tudi poslalo organom upravljanja in sindikalnim po-podružnicam omenjenih podjetij javno pismo, v katerem bo podrobneje razložilo svoja stališča. Člani francoske misije v ZAR obtoženi vohunstva Obtožnica jih obtožuje, da so dajali frencoski tajni službi pomembne podatke ter snovali atentat na predsednika Naserja iTAinn c j». /nrr\T\ _trm i__li_, j. ... KAIRO, 6. dec. (MEN). Javni tožilec ZAR bo zahteval, da obsodijo na dosmrtno ječo vseh pet članov francoske misije za likvidacijo f režijo J so tajni *’-» in ■ —i se bo čez 14 pred posebnim sodi- Kakor poudarjajo, člani francosKe misije niso uži-vaii diplomatske imunitete rzlic kampanji francoskih in kolonialnih krogov, ki skušajo prikazovati obtožence kot diplomatske predstavnike, kar niso. Vlada ZAH je leta 1959 sprejela zakone, po katerih uživajo člani misij imuniteto za opravljanje «radne dolžnosti ter dobe osebne dokumente nediplomatskega značaja. Člani francoske misije pa so se pregrešili zeper varnost ZAR ter so zakrivili kazniva de-satootaže in tihotap-. valute, vohunska in sovražna dejanja proti vladi. Teh zločinov ni moč spraviti v zvezo z nalogo misije za likvidacijo francoskega imetja, zato morijo obtoženci za svoja dejanja odgovarjati na pod-'avi zakona 7AH o k.-oi- delo * Četrtek, 7. decembra i96i 3 IZ MOZAIKA MNENJ 0 ZDRAVSTVENO VARSTVENEM DELU V KOMUNAH f Rentabilnost preventive to je izboljšano zdravstveno stanje Na področju zdravstvenega varstva moramo stalno prilagajati programske naloge in organizacijske oblike novim Pogojem ter pri tem upoštevati hiter razvoj gospodarskega sistema in družbenih odnosov v Jugoslaviji, spremembe v starostni strukturi prebivalstva ter nove organizacijske probleme preventivno medicinskega dela v okviru sodobnih dosežkov znanosti. Ce bi še vedno veljala stara miselnost, da sta zdravje in bolezen stvar, ki zanimata samo zdravnika in bolnika ter njegove svojce, se splošno dogajanje ne bi tako močno odražalo na de o in nadaljnji razvoj z. avstvene siužoe. Toda zdravje ne predstavlja več izoliranega prob.ema zdravnika in bolnika, temveč za zdravje čedalje bolj skrbi družbena skupnost. Ta velika družbena sprememoa pa preusmerja celotno zdravstveno politiko ter daje poudarek predvsem preventivni zaščiti. MOST MED KURATIVO IN PREVENTIVNO ZAŠČITO Od vsega začetka, ko smo v načelu postavili nedeljivost zdravstvenega dela, smo kljub tej nedeljivosti neštetokrat slišali očitke, da je preventivno zdravstveno delo, ki skrbi predvsem za preprečevanje obolenj, potegnilo krajši konec, pa bodisi pri delitvi sredstev, bodisi pri samem pojmovanju te dejavnosti. Predvsem dva vzroka poglabljata ta vtis. Prvo je to, da včasih pozabljamo na izredne uspehe nekaterih sistematičnih preventivnih akcij, k: smo jih izvedli v državi: skoraj popolno likvidiranje nekaterih bolezni, kot so malarija, endemski sifilis, pegavi tifus, trahom itd. Dalje sposobnost, da na široko izvedemo zaščitne ukrepe n. pr. cepljenje proti trebušnemu tifusu in drugim nalezljivim bolezn'm v primeru poplav, množičnega gibanja prebivalstva, kot so zbiranje delovnih brigad, letovanje otrok itd. Uvedba stalnih šestih vakc! nacij — proti črnim kozam, oslovskemu kašlju, davici, tetanusu, TBC, otroški paralizi — nasproti prejšnji eni sami. In ob tem formiranje vse večjega števila ustanov, ki skrbijo predvsem za preprečevanje bolezni, vzgoja številnih novih kadrov in čvrsto vzpostavi je. Izsuševali bomo slana jezera v Indiji j Podjetje za vodna pota »Ivan i Milutinovič« iz Beograda se j bo v kratkem lotilo glavnih j del za izsušitev slanih jezer pri Kalkuti v Indiji. Na površino 3500 kvadratnih milj, j kjer bodo zgradili nova sta- j novanjska naselja Kalkute, j bo naše podjetje prepeljalo i in nasulo kakih 18 milijonov'; kubikov peska. Glavna dela ! bodo trajala šest let in pol. ! To bo doslej največje inve- : štiri iško delo, ki ga bo naše podietje opravilo v tujini, i Vrednost del znaša kakih 16.5 ; milijonov dolarjev. Izsuševa- ; nje slanih jezer bo vodilo ka- • kih 60 jugoslovanskih stro- i kovnjakov, zaposlenih pa bo i kakih 140 indijskih delavcev. na služba vsestranske zaščite matere m otroka. Drug vzrok, ki vzbuja vtis nepravilnega odnosa do preventive, pa je dejstvo, da vlagamo še vedno največji del sredstev, namenjenih za zdravstvo, v kurativne ustanove. Kako to razložiti? Ves naš razvoj in vse delo so odsev potreb skupnosti. V zdravstvu pa se potrebe še vedno najpogosteje izražajo z zahtevami kurativne službe. Delno je tako zaradi zaostalih, star h pojmovanj, ko je bila zdravstvena zaščita, kot že rečeno, bolj stvar posameznikov. Brez družbene pomoči je bil državljan prepuščen samemu sebi ter je skrbel za zdravje le, kadar ga je k temu prisilila bolezen. Take razmere so oblikovale tud: njegovo miselnost o zdravstveni zaščiti ter nujno usmerjale pozornost ljudi predvsem v kurativno zdravstveno delo. V novih pogojih utemeljene pravice o družbeni skrbi za ljudsko zdravstvo in ob novih družbenih odnosih, pa seveda ljudje niso mogli v trenutku in čez noč spremenit: nepravilnih mišljenj. Če to razumemo, petem je jasno, da ne moremo za široko zam šljen načrt preventive zaščite terjati samo povečanje materialne osnove, ki naj zagotovi to zaščito- Enako važno je prevzgojiti naše ljudi, da bodo tud; na področju zdravstvenega varstva, v okviru preventivne problematike, postali aktivni člani družbe. Imeli smo že primere, ki dokazujejo, kolikšnega pomena je tako spremenjeno mišljenje. Samo spomnimo se na akcijo za cepljenje proti otroški, paralizi. Kljub pomanjkanju sredstev, akcijski nepripravljenosti in množici težav, nam je uspelo takojšnje zaščitno cepljenje, nabava sredstev, vakcine v inozemstvu, uspelo nam je obračunati z birokratskimi tendencami, ker je v akciji sodeloval silno širok krc*g državljanov, kolektivov in ustanov. POTREBUJEMO ZDRAVSTVENE DELAVCE — ORGANIZATORJE IN PLANSKE USMERJEVALCE Koliko besed v odgovor na vprašanje: so zdravstveni delavci res usmerjeni le vsak na svoje delovno mesto, ali dejansko ne vidijo prek zidov domače ustanove? Kdo in kakšen bodi »inženir« zdravstvene službe — zdravstveni delavec — ne več samo zdravnik, temveč organizator zdravstvene službe na širšem področju komune, propagandist nove smeri v zdravstvu. Pritrdilni odgovor daje že sama nujnost, da v izgradnji komunalnega sistema prilagodimo novim razmeram zdravstveno službo, to pa ne samo po zunanji organizacijski obliki, temveč predvsem po vsebini. Za uspešno izvajanje zdravstvenega varstva v teh novih razmerah pa so odločilne važnosti stališča odgovornih organov in javno mnenje, saj za uspeh pri delu nikakor ne zadostuje, da različne zdravstvene ukrepe samo vnesemo v delovne programe. Odgovorni organi morajo dati na razpolago sredstva, načrte pa osvojiti javnost. To pa pomeni, da morajo zdravstveni delavci bolj kot- kdajkoli delovati kot izraziti, javni in družbeni delavci, ki v komuni programirajo in pojasnjujejo ukrepe zdravstvenega varstva. In tu, v tej nov: vlogi so zajete svetlejše perspektive za razvoj preventivne dejavnosti. Ta bo stopila na prvo mesto, če bomo znali pravilno prikazati njen pomen in h j ene prednosti. Zahtev po sredstvih in razumevanju ne bomo sramežljivo, če hočete dvomljivo opravičevali s tolažbo, kako ” nam bo okrepljena preventivna dejavnost postopoma zmanjšala stroške v celotni zgravstveni dejavnosti. Vsi vemo, da se z višjo zdravstveno prosvetlje-nostjo in večjo zdravstveno zavestjo večajo tudi potrebe po sredstvih v zdravstvene namene. Ko uspešno uredimo en zdravstveni problem, vznikne nov, ki terja spet nove ukrepe in nova sredstva. Pač pa bomo računali rentabilnost preventivnega dela, rentabilnost vloženega truda in denarja — z boljšim zdravstvenim stanjem prebivalstva, . za katerega so, kot za naj večjo človeško dobrino, opravičene vse večje in večje dajatve. Matija Namorš Koprska luka. Foto: Frenk Ustanovljeno je podjetje »Luka-Koper« še en korak v decentralizaciji državne uprave v skladu z zakonom o izkoriščanju ' luk in pristanišč Na zadnji seji (4. decembra) sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Koper sprejela odločbo, da se podjetje »Pristanišče-Koper« preosnuje in preimenuje v »Luka-Koper«. S sprejetjem te na prvi Matere z otroki so prišle v otroško posvetovalnico ne zaradi bolezni, pač pa za to, da bolezen preprečijo. pogled formalne odločbe se je končalo začetno obdobje tega podjetja (od maja 1957, ko ga je ustanovil okrajni ljudski odbor Koper), začenja pa se drugo, ki bo teklo po določilih letos sprejetega zakona o izkoriščanju luk in pristanišč in po perspektivnem programu razvoja koprske tovorne luke. Omenjeni zakon je dal ljudskim odborom pravice in dolžnosti, kakršnih le-ti doslej niso imeli. Nanje je namreč prenesel skrb za luke in luške naprave, to nalogo pa lahko izpolnijo, če so za to pogoji, tudi tako, da ustanovijo posebno luško in posebno luško - prekladalno podjetje. Občinski ljudski odbor Koper se je odločil za ustanovitev enega samega podjetja, da bi dosegel boljše in smotrnejše izkoriščanje mehanizacije in da ne bi bilo treba razmeroma maloštevilno specializirano delovno silo cepiti na dve podjetji. Ker pa je podjetje »Pristanišče-Koper« že obstajalo, je zadoščalo razširiti področje njegove dejavnosti in določiti njegovo območje. V tistem delu odločbe, ki govori o luškem območju, je zanimivo, da omenja pri tem tudi točke oziroma meje, ki so za sedaj samo na načrtih urbanistične ureditve Kopra. (O teh načrtih smo poročali pred kratkim). Razen osnovnih in obratnih sredstev dosedanjega podjetja »Pristanišče-Ko-per« je novo podjetje dobilo tudi sredstva, s kateri- mi je doslej na območju občine Koper upravljala Uprava pomorske oblasti severnega Jadrana z Reke, v uporabo pa je dobilo še vso nezgrajeno obalo severne strani luškega območja. Vse to je pomembno z dveh vidikov. Odločba najprej omenja elemente urbanističnega načrta kot dejstva, ki bodo postopoma zaživela z delom naših delovnih ljudi, prenos določenih upravljalskih pravic z Uprave pomorske oblasti severnega Jadrana na reorganizirano podjetje »Luka-Koper« (v skladu z novim zakonom pa po drugi plati pomeni še en korak v procesu decentralizacije državne uprave v pomorstvu. Vsekakor je utemeljeno in logično pričakovanje, da bo novi upravljavec, ki je neposredno zainteresiran, da vse luške in pomorske naprave v redu obratujejo, z vso vnemo skrbel za dobro vzdrževanje teh naprav. F. Mele Ribnik pri Sisku Na nefcdai nerodovitnih tleh so uredili ribnik, da bi prebivalci Siska imeli sveže ribe. Ribnik so uredili na površini 75 ha. Prihodnje leto bodo to površino povečali za 15 ha in tako iz tega ribnika namesto 27 ton nalovili letno 50 ton rib. Za ta objekt je kmetijska postaja Sisak investirala do sedaj 13.5. milijona dinarjev. (-il) Nacionalne kulture v socializmu 20. januarja 1.1. je zagrebški tednik »Telegram« objavil intervju s pisateljem Dobrico Ćosićem. o vinar »Telegrama« je pisatelja med drugim vprašal tudi naslednje: »Ali je še zmerom aktualna tema, da smo preveč pasivni v medrepubliških odnosih?« ćosić pa je odgovoril: »Aktualna bo, dokler bodo obstajale republike. In dokler govorimo o sodelovanju med njimi.« Ta odgovor je obenem z nekaterimi nadaljnjimi ćosićevimi izvajanji o kulturnih medrepubliških odnosih pri nas dal Dušanu Pirjevcu povod za gloso, ki jo je pod naslovom »Oprostite, kako ste rekli?« objavila ljubljanska revija »Naša sodobnost« v letošnji marčevi številki. V decembrski številki beograjske revije »Delo« je Dobriča ćosić odgovoril Pirjevcu s polemičnim člankom »O sodobnem nesodobnem nacionalizmu«, ured-J stro revije pa je obenem s tem odgovorom ponatisnilo tudi prevod Pirjevčeve glose. ćosićev odgovor je objavljen tudi v decembrska številki revije »Naša sodobnost«. In medtem ko je v isti številki »Naše sodobnosti« natisnjen tudi že nov Pirjevčev pdgovor Ćosiču pod naslovom »Slovenstvo, jugoslovanstvo in socializem«, je natis tega članka napovedala revija »Delo« za svojo januarsko številko. Ker menimo, da vprašanja, ki jih obravnavata Dušan Pirjevec in Dobriča C osic. zanimajo tudi širšo javnost, začenjamo v današnji številki s ponatisom polemike, s Pirjevčevo gloso »Oprostite, kako ste rekli?« V nadaljevanjih bomo seznanili bralee tudi z ostalim, doslej publiciranim gradivom, torej s člankoma »O sodobnem nesodobnem nacionalizmu« Dobriče Čosića in »Slovenstvo, jugoslovanstvo in socializem« Dušana Pirjevca. Oprostite, kako ste rekli? Z intervjuji je dandanes velik križ. zlasti še, če gre za intervju s slavnim človekom. na primer s sTavnim psateljem* slavnim filmskim ozir. gled. igralcem ali znamenitim režiserjem. Slavni ljudje so namreč večinoma zelo nervozni in utrujeni, kar naprej se jim mudi. hkrati pa vedo vse. K intervjuju spada še novinar. Novinar, vsaj k; lovi intervjuje, sicer po navadi še ni slaven in še ne ve vs ga, vendar pa se mu kljub temu prav taiko neprestano mudi. Rezultat je seveda natanko takšen, kakršno je gradivo, iz katerega je sestavljen. In ker to vemo, se po navadi sploh ne razburjamo, ko se vali in bobni preko nas oglušujoči slap intervju ?ev. Včasih pa s-p—a v c-7 c {lf y ?f| i*l® nekoliko neprijetna, zazdi se, da je sredi intervjujske mrzlice nenadoma padla beseda, ki ima drugačen zven in zvok, kakor večina vseh teh improviziranih diailogov. Človek nehote prisluhne in še ves omot en od glasnega* in hlastnega dialogiziranja ter oslepljen od bliskanja flashov kar shm poseže v to intervjujev o idilo ter vpraša: »Ocro- stite, kako ste rekli?« Natančno tako se godi človeku, ki prebira intervju zagrebškega Telegrama s srbskim pisateljem Dobrico Ćosićem. Dobriča Ćosić, čigar literarno delo je v Sloveniji znano in cenjeno, je prišel v Zagreb in ob tej priložnosti je nastal intervju, ki ga je Telegram objavil dne 20. januarja tega leta. Novinar Telegrama je Ćosiču zastavil med drugim tudi tole vprašanje: «•Jeli još uvijek aktualna tema, da smo suviše pasivni u međurepubličkim odnosima?« Avtor romana Daleč je sonce je svoj odgovor pričel takole: »Biče aktualna dokle god postoje republike. I dc*k govorimo o sa-radnji među njima.« In prav tukaj se človeku sam od sebe izvije vzklik: Oprostite, kako ste rekli? Morda se komu ne zdi povsem razumljivo, zakaj tako nenadno posegamo v ta zagrebški dialog. Toda poglejte: najprej gre tu za vprašanje o preveč pasivnih medrepubliških odnosih. Potem gre pa še za Ćosićo-vo prepričanje, da bo to vprašanje toliko časa aktualno, dekler bodo eksistirale republike, kar lahko pomeni, da bomo v medrepubliških odnosih toliko časa preveč pasivni, dokler bomo imeli svoje republike. Iz tega logičrfo sledi zaključek, da je za pasivnost v medrepubliških odnosih kriva predvsem eksistenca republik kot takih. Od tega seveda ni več daleč do blodne misli, češ da bo vsa ta zadeva urejena in da bo pasivnost v medrepubliških odnosih izginila šele takrat, ko tudi republik ne bo več. To je v določenem smislu tudi res, kajti če ne bi bilo republik, pač ne bi bilo nikakršnih medrepubliških odnosov, niti aktivnih niti pasivnih. Po svojih uvodnih stavkih, ki sta tako zelo dvoumna in dvorezna, je Ćosić rekel, da za plodno sodelovanje niso' dovolj samo intervjuji in literarni večeri in je predlagal, naj bi založniki v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju tiskali sleherno kolikor toliko dobro knjigo ne glede na to, v kakšnem jeziku je napisana in v kateri republiki ali komuni je nastala. V redu. Strinjamo se! Toda ali so takšnemu načinu založniške dejavnosti ovira republike kot take? In kakšno zvezo naj imajo republike z vsem tem? Republike bodo ostale in ohranile vse svoje naravne funkcije, saj niso iznajdba pretencioznih ali bolnih možganov, marveč predstavljajo jasno izoblikovane nacionalne organizme in so zato prav tako nedotakljive kakor sleherni organizem. Nedotakljive so. kakor je nedotakljiva ljudska volja, ki jih je ustvarila, in kakor je nedotakljiva kri, ki je morala *biti prelita, da so sploh lahko nastale. In tako res nima smisla govo- riti o sodelovanju med republikami, marveč o zvezah med različnimi nacionalnimi kulturami. Ob koncu pa je Ćosić povedal še tole: «-Ali najznačajnijim oblikom naših me-đurepuhličkih saradnji, u ovom času, smatram: oštru borbu protiv povampirenih nacionalizama. Svako u svojoj kući, prvo. Vidite li te srpske, hrvatske i slove-načke vampire, vidite li. da mnogi nemaju brkove i bradu? Mlade, musave neke utvare. Ove bradate će, ipak, morati da pocrkaju jednog dana, ali ove, ove, što rastu ...« Prav je tako! Povampirjeni nacionalizmi so vseskozi negativni, škodljivi in razdiralni. Po navadi so v neposredni zvezi z naj-reakcionamejšimi ostanki preteklosti in najreakcio-namejšimi brodolomci starega sveta. V tej zadevi se s 'ćosićem strinjamo. Kljub temu pa je to njegovo razmišljanje enostransko in se zaradi svoje enostranostr spreminja skorajda že v nedovoljeno insinuacijo. Namreč: Ali so res vsega krivi samo» ti srbski, hrvaški in slovenski vampirji? Ce že govorimo o vampirjih, potem, bi bilo prav, da govorimo o vseh in ne samo o nekaterih — in zato bi bilo treba marsikatero besedo reci tudi o unitarističnih in integralističnih vampir-jiij, o bradatih in obritih centralistih, ki ne vedo, ne kaj so republike, ne kaj so narodi. Ko razmišljamo o medsebojnih odnosih in če nas boli pasivnost, ki je zanje. značilna, potem gotovo ni dovolj, če se upiramo-samo tisti misdnosti, fci jo je Ćosić popisal z besedami: »svako u svojoj kući, prvo«. To, kar ni v redu, kar nas vse boli in kar razburja tudi Ćosića, ni nastalo samo zaradi srbskih, hrvaških in slovenskih vampirjev, marveč raste predvsem v senci kril velikega* dvoglavega vampirja, ki ga Ćosić sploh omenil ni. Prav je; da je Ćosić v svojem razmišljanju, kaj je treba storiti, da bi postale zveze med posameznimi nacionalnimi jugoslovanskimi kulturami bolj intenzivne in bolj plodne, tako ostro udaril po nacionalnih šovinizmih, ni pa prav, da je pri tem spregledal unitaristično centralistične tendence in njegove besede bi nam postale resnično simpatične šele, ko bi prav tako odločno in brez ozira na desno in levo obsodil tudi vse centralistične vampirje, tembolj, ker se z njimi lahko srečuje tako rekoč iz lica v lice. Da ne bo pomote: smo za to, da preženemo in potolčemo vampirje, vendar ne samo nekaterih, marveč prav vse in res do kraja. Ko je Ćosić v svojem odgovoru Telegramovemu novinarju naslikal temno podobo nekakšnih mračnih podstrešij, kjer se spreletavajo vampirji, je dodal: »Hi se to meni samo privida od mog umora?« Nato pa si je zaželel: »Bilo bi radosno, da me propisno in na javnom mestu išibate što podležem starim strahovima.« Pričujoča glosa se sicer ne more ponašati, da je vsestransko izpolnila to Ćosićevo željo, kljub temu pa se sme nanjo vsaj deloma sklicevati. DUŠAN PIRJEVEC Predsednik Uto je ob dneva Republike odlikoval 7077 državljanov. Za posebno prizadevanje in dosežene uspehe pri socialistični graditvi naše domovine so bili v Sloveniji odlikovani z Redom dela s srebrnim vencem: Adlešič Stane, Alt Ivan, Apollonio Egidij, Arh Franc, Arko Srečko, Aš Franc, Babič Avgust, Babič Matevž, Babič Milan, Bagar Feliks, Bahar Franc, Bajda Viktor, Bajec Rudolf, Bajt Ivan, Bajt Marija, Balantič Milan, Baloh Ignac, Bandel Alojz, Barbič Dušan, Bart Franc, Batistič Bogomir, Bauer Jože, Benčič Jože, Benčič Stanislav, Benedetič Olga, Bene-vol Slavko, Benevol-Malik Stana, Benko Milan, Bergant Jože, Berginc Angela, Berlot Štefka, Bernard Ivo, Besednjak Alojz, Bevc Jože, Bezjak Jože, Bitežnik Pavla, Bizjak Jože, Bizjak Lovro, Blažko Bogomil, Blekač Ivo, Bogataj Francka, Bogataj Vladislav, Boltar Mirko, Boršnak Jože, Borštner Jože, Bozovičar Ivan, Božič Andrej, Božič Ljubica, Božič Slavko, Božiček Edmond, Božnik Alojz, Bratuž Dominik, Bricelj Marija, Brinar Marija, Briški Alojz, Brovč Mirko, Bržan Rafael, Buchvald Angela, Bucik Mihael, Bukovac Emil, Burjan Martin, Capi Jože, Cencelj Vladimir, Cepek Kri-slina, Cerkvenik Alojz, Ccrle Alojz, Cesar Pavel, Cilenšek Marija, Cimerman Janez, Cokan Ivan, Čopič Bruno, Cotič Jožef, Crnkovič Branko, Cvek Ivan, Cvenk Zofka, Ca-dež-Mihelčič Julka, Ceh Boris, Čehovin Jernej, čelkar Gril, Cenčič Rudo, čeme Maks, Čemeč Adolf, Česnik Anton, Cmak Janez, čuk Adrian, čuk Jože, Daugul Marija, Debeljak-Vesel Ivanka, Debic Dane, Debic Boris, Delak Anton, Demšar Tone, Devetak Hotimir, Dijak Franc, Bobrilovič Eva, Dolanc Jože, Dolar Mirko, Dolenc Edvard, Dolenc Elizabeta, Dolinar Ivan, Dolinar Zdenko, Dov-jak Janez, Dmovšček Slavko, Drnovšček Vinko, Dmošek Martin, Erjavec Anton, Erker Danica, Eržen Jože, Fabijan Lovro, Fabjan Milka, Ferkolj Lucija, Ficko Vendelj, Filipčič Ida, Fine Milan, Fiorezc Ivan, Fir Regina, Florjan Izidor, Fonda Avgust, Foršek Franc, Furek Roman, Furlan Branko, Furlan Dimitrij, Furlan Leo, Gaber Ivan, Ga-berc Anka, Gabrijelčič Milan, Gacin Živojin, Galičič Jože, Gašperič Milena, Gerbec Anton, Gerbec Franc, Gerželj Adolf, Gliha Ivan, Gluk Jože, Gojtan Jože, Golob Franc, Gorjup Niko, Gorše Stefan. Goršič Ivan, Gortnar France, Grabenšek Anton, Grčar Bogomir, Grebenc Jože, Gre-gorc-Kastelic dr. Anica, Gregorič Bernard, Grošelj Srečko, Grzej Boris, Guček Rudolf, Gustinčič Danilo, Gvar-dijančič inž. Božidar, Hasl Drago, Herodež Albin, Hladnik Franc, Hlastec Peter, Hlede Marijo, Homovec Anton, Horvat Ivan, Horvat Ivan, Horvatin Jože, Hribar •Jožica, Hrovatin Boris, Hrovatin Mirko, Hruška Stjepan, Humar Albert, Humar Ivan, Humar Stefan, Hvala Franc, Iglič Karel, Ilenič Janez, Jaklič Niko, Jakomin Anton, Jakončič Karel, Jakopič Milica, Jakopin Boris, Janhuba Hilda, Jelerčič Jože, Jelnikar Anton, Jelnikar Rudolf, Jeraj Franc, Jereb Avgust, Jermol inž. Adolf, Jesenšek Ivan, Jež Pepca, Jordan Vinko, Kalič Franc, Kambič Mirko, Kapus Jože, Kavčič Jožef, Kavčič Zmaga, Kejžar Ludvik, Kelhar Stane, Kette Franc, Ki-kec Marta, Kiš Janoš, Klemen Anton, Klemen Janko, Klemenčič Milan, Knafeljo Friderik, Knez Jože, Kocijan Andrej, Kocjančič Janez, Kogej Antonija, Kogovšek Mak-so, Kolarič Draga, Kolenko Anton, Kompara Lovrenc, Končan Anton, Konjedic Feliks, Korent Ivan, Korisnšek Lojze, Korošec Ivan. Korošec Rok, Kos Gril, Kos Karel, Košir Anton, Kotnik Anton, Kovač Vilko, Kovšca Slavko, Kozak Ljudmila, Kozlovič Celestin, Kragelj Anton, Kramar Andrej, Kramar Rudi, Krapež Jožef, Krapež Ladislav, Krašovec Jože, Krašo-vcc-Zakošek Vera, Kristan tir. Boris, Križ Branko, Križaj Boris, Križaj Marjan, Križan-čič Jože, Križnič Rozalija, Krpan Zoran, Kručil Anton, Kunčič Anton, Kunst Maks, Kušar Jože, Langus Anica, Lapajne Evgen, Lapanja Anten, Lapanja Bogomil, Lasič Bogomil, Lavrenčič Stane, Lazar Dominik, Tarsur Rudolf, Leban 'Alojzij, Leban Gabrijel, Leban Milan, Leben Franc, Legat Jože, Lepšma Pavla, Lesnik F Ane, Lešnjak Filip, Lever Anton, Levstik Ernest, Libnik Milica, Likar Marjan, Lojen Jože, Lovše dr. Eva, Lovše Živko, Ljubič Viktor, Majcen Nada, Maj» Ernest, Majer Gabrijel, Makuc Pavel, Malenšek Eva, Malešič Rudi, Mali Rajko, Mali Tilka, Mar Drago, Maraž Franc, Marcian. Stane, Marinček Matija» Marion Sikst» Marti- nuč Ivan, Matko Hilda, Med. \ešček Milko, Mehle dr. Marijan, Mehora Drago, Mele Janez, Merc Viktor, Miculi-nič Rudolf, Mihalič Albert, Mihelčič Hilda, Mihelič Stana, Mihelič Stane, Mihelj Zoro, Mihič Branko, Miklavčič Martin, Miklič Ignacij, Milek Julka, Mladič-černuta Ana, Mlekuž Jožef, Modic Olga, Mohorič Franc, Molek Franc, Morato Nada, Morel Jožef, Mozetič Anton, Mozetič Ciril, Mozetič Ludvik, Mravljak Tone, Mrevlje Jože, Mrgole dr, Mitja, Mrmolja Antonija, Mr-šek Andrej, Mulec Jože, Mu-ser Ema, Mušič Desanka, Nabergoj Milan, Nahtigal Janez, Napotnik Karel, Ninin Jožef, Novak Dane, Novak Jakob, Novak Franc, Novak Ivan, Orešič Marjeta, Oven Miro, Paglovec Leopold, Paj Ivica, Pajnič Lojze, Pajtler Vera, Pavlica Zlato, Pavlič Bojan, Pavlin Jožef, Pavlin Miroslav, Pečar Leon, Pečnik Ivan, Perko Andrej, Peternel inž. Mirko, Peternelj Gabrijel, Peternelj Ivan, Peternelj Mal-ka, Petrič Janez, Petrič Franc, Petrovčič Albina, Petrovčič Marjan, Petrovič Dušan, Pe-truša inž. Ivo, Pirc Avgust, Pisk Ivan, Pišlar Terezija, Počkar Jože, Podlesek Jože, Podvratnik Milica, Posavec Anton, Poteko Vinko, Potočnik Franc, Pozaršek Franc, Poznik dr. Aleksander, Požarnik Matevž, Prstnemer Srečko, Praznik Ferdo, Prezelj Andrej, Primc Franc, Prinčič Stanislav, Privšek Albin, Pur-Zupan Silva, Purkart Anka, Pušnik Ludvik, Raduš-nik Anton, Rajer Albert, Rajh Leopold, Rakef Janez, Ranči-gaj Ivan, Randl Edvard, Ra-potec Ciril, Ravljen Stane, Ravnikar Albin, Razdevšek Dragica, Reberšak Miha, Rebolj Martin, Rehar Franc, Rehberger Janko, Rejc Ivan, Rejec Franc, Remškar Franc, Repar Rudolf, Rešeta Tončka, Rev Stane, Robič Ivan, Robič Vincenc, Robida Božo, Rojic Vida, Ropaš Anton, Rot Andrej, Rovšček Mirko, Rudež Dušan, Rupreht dr. Ladislava, Rupret Franc, Rutar Franc, Rutar Pepca, Ružič Tinko, Sedmak Leopold, Segala Oskar, Sekavčnik Otmar, Selan Stane, Seliškar-Valentinčič Vida, Senica Maks, Sešek Marjan, Sever Vera, Sfiligoj Aleksander, Simčič Albin, Simčič Mihaela, Simončič Ivan, Simčič Viktorija, Sirk Danilo, Sis-mond Jožef, Sitar Filip, Sitar Peter, Sivec Franc, Skcnder Ljudmila, Skočir Matej, Skck Anton, Skolaris Milan, Sku-bim Vladimir, Sladojevie-Mavrič Danica, Slomšek Zdenka, Sluban Alojz, Smolnikar Marija, Smrajc Janez, Soban Ema, Sosič Svetozar, Smrekar Jože, Srebrnič Danica, Srež Hela, Stare Marija, Steblovnik Vlado, Stcfaii-ciosa Anton, Stegnar Ljudmila, Stojan Gril, Stran jšak Janko, Strehar Franc, Strgar Milica, Strnad Stanislav, Stropnik Ivan, Stubelj Slavko, Stupan Bogomir, Suhi Drago, Sulič Milan, Sulič Vlado, Šarp Franc, Šatej Ciril, Šavli Franc, Savli Ludvik, Šavorn Lojze, šifer Franc, Šindič Zlato, šipek ing. Mitja, Škodnik Franc, Škrinjar Slavko, Slebir Anton, Šmid Adolf, šmitek Ludvik, Šona-ja Franjo, šošterič Otmar, Špacapan Anton, štakolič Jožef, Štebih Franjo, štenta Anton, Štibelj Gašper, Štravs Fani, Štravs Lidija, Štravs Zdravko. Štucin Franc, Štuhec Franc, Šuštar Jože, Šuster August, Taborsky Adolf, Talany-Pfaifer dr. Lea, Tavčar Zdravko, Tavzes dr. Stanislava, Tekavec Ivan, Terop-šič Franc, Teržan Franc, Tominec dr. Janez, Tompa Štefan, Tomšič Marija, Toplak Pavla, Topolovec Mara, Torkar Angel j, T**ampuž Jože, Tratnik Jože, Trčelj Franc, Trnovec Franjo, Troha Albina, Trojer Lado, Trošt Franc, Trošt Karlo, Trpin-Ahac Anica, Truden Anton, Tuhter Angela. Tulipan FvVr. Turk Milan, Udovič Jože. Uhelj Julijan. Urh Ivan. I ršič Ludvik, Uršič Rudi, Uršič Zvonko, Ušeničnik Jakob, Valentinčič Alojz, Vame Janko. Varga Jože, Vasič Ivan, Vehar Katarina, Velikonje Jakob, Velušček Jože, Vendramin Vojteh, Verlič Franc, Vertot Kristina, Videčnik Vilko, Vid’c Ivan, Vidmar Jože, Vidrih Jože, Vilar Milodar. Vild Marija, tVildman Oton, Vitic Alojz, Vindiš Alojz. Virantič Mihaela, Vitez Stanislav, Vit-kovič Janez, Vočko Anton, Vodopivec Jože, Volk Friderik, Vončina Ernest, Vrbnjak Jože, Vrbnjak Jože, Vremec Vid, Vrkljan Duro, Vukšlnič ing. Dragan, Vukšinič Jože, Žagar Marija, Zajc Franc, Zajc Frančiška, Zajc Viktor, Zalar Alojz, Zavadlav Maks, Zavolšek Berto, Završnik Rudolf, Ziatnar-Vedir Ljuba, Zobec Živko, Zorec Aleksander, Zupan Bogdan, Zupančič Jožica, Žakelj Jakob, Žalik Alojz, Železnik Franc, Žgavec Janez, Židan Marija, Živec Žarko, Žižmond Ljubo, Žma-har Ivan, Žnidaršič Antoiv Žvanut Anton, Žvanut Cvetka, žuža Vinko. delo -Četrtek, t. decembra i96i i JZ ism a bratce Kdo naj plača gasilce? Tovoriš urednik' Ob nedavnem neurju je v dolini Kanomlje 36 gasilcev ureja. zdravnika. Zato v vasi na račun zdravstvene službe precej negodujejo. Svet za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru v Idriji se trudi, da to neprijetnost 16 ur reševalo imovino neke družine, ki ji je zemeljski plaz odnesel hišo in gospodarsko poslopje. Ob tem se je nenadoma pojavilo vprašanje, kdo naj plača izgubljene delovne ure gasilcev, ki so zaposleni v raznihf podjetjih v Idriji in Spodnji Idriji. Tu sta v nasprotju temeljni zakon o požarni varnosti in zakon o delovnih razmerjih, seveda le, če ju ne uporabljamo življenjsko. Zakon o požarni varnosti obvezuje vsakega državljana, da v nevarnosti pomaga in kliče na pomoč pristojne organe in gasilce, če sam ne more pogasiti požara ali preprečiti nevarnosti. Nekatera podjetja v občini Idrija pa se sklicujejo na zakon o delovnih razmerjih, češ, plača naj tisti, ki kliče. To pa niso gospodarske usluge, temveč gre za human" rd-nose med ljudmi. Pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov in ekonomskih enot gredo očitno predaleč in v skrajnosti. Občinska gasilska zveza je zaskrbljena, ker nima sredstev za taka plačila. Zato meni. da bi pri občinskem ljudskem odboru ustanovili poseben sklad, iz katerega bi podjetjem refundirali izplačila za izgubljeni čas gasilcev, ki sodelujejo pri požarih ali elementarnih nezgodah. Kot nam je znano, je rudnik Idrija našel razumevanje za izplačilo gasilcev v Kanomlji, pri drugih podjetjih pa tega razumevanja ni. Ker so taki primeri redki, se ne morem znebiti vtisa, da zadeva diši po birokraciji. Janko Tomažič, N. Gorica Nestalni zdravniki Tovariš urednik! Začelo se je z odhodom dolgoletnega prizadevnega zdravnika dr. Pfeiferja. Odšel je in od takrat smo v Cerknem brez stalnega Tako je prišel dr. Pušnar. Zadovoljni smo bili, da smo spet dobili stalnega splošnega zdravnika. Toda pri nas je ostal le eno leto. Ker tedaj Svetu za zdravstvo ni uspelo dobiti novega zdravnika, je našel rešitev tako, da so prihajali zdravniki izmenično iz Idrije po en mesec v Cerkno. Rešitev ni bila najboljša, vendar je boljši vrabec v roki kakor golob na strehi. delujejo, mislim, da bi jih bilo treba uvoziti, da bi bili tako na razpolago potrošnikom. Ali ni škoda radia, ki je sicer še v brezhibnem stanju, pa zaradi enega dela stoji neuporaben? Franc Meško, Kidričevo 7 Namesto enega dva kinematografa Delavski svet Titovih za- tumovzgojnim nalogam, kakor je služil kino Litostroj. Litostroj bo namreč v prihodnjih nekaj letih potreboval še okoli 1200 novih kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, njegove neposredne nove naloge pa terjajo tudi šolanje in vzgojo sedanjih kadrov. Da bo te svoje pomembne proizvodne, družbene in kultur-no-vzgojne naloge izvršil, pa potrebuje nove prostore. Tako je imel Litostroj pri iskanju primerne rešitve pred očmi ne le svoje povodov Litostroj nam je na trebe, temveč tudi kulturne nedavno pismo Zdravka Vi- potrebe širšega okoliškega driha (Delo z dne 3. XI. terena. Ta bo tako laže do-1961, nato smo prejeli še po- čakal zgraditev nove kino-Svet za zdravstvo pa se je dobno pismo Alojza Frbe- dvorane ob Celovški cesti. še prizadeval, da bi dobili žerja) poslal tole pojasnilo: stalnega zdravnika. Tako so Ko je delavski svet Litostroja razpravljal o smotrnejši uporabi delavniških prostorov v Industrijsko-ko-vinarski šoli podjetja, to je prostorov, ki so bili nekaj let na razpolago kinu Litostroj, je mislil tudi na nadaljnjo potrebo kina na področju, kjer stanujejo po večini njegovi delavci. Zato najavili prihod dr. Elka Borka, ki je prišel iz Maribora. Takoj si je pridobil naklonjenost in zaupanje svojih pacientov. Njegov odnos do bolnikov je bil zelo dober, veljal je za dobrega diagnostika. Ni mu bilo težko živeti v Cerknem, toda tudi njega so pred časom odpoklicali. Tako teče sedaj zdravstvena služba v Cerknem po stari navadi. Prišel je nov zdravnik, ki pa bo ostal pri nas spet le nekaj mesecev. Anton Bolko, Cerkno 43 Spet brez nadomestnih delov Gostinske usluge še nadalje na rešetu V zadnjih dneh smo prejeli štiri pisma naših bral-je sklenil, da odstopi del cev, ki kritizirajo pomanjk-opreme svojega dosedanje- ljivosti v našem gostinstvu, ga kinematografa Stan o- M. K. in S. M.- pišeta, da vanjski skupnosti in kra- sta plačala račune z večjimi jevni organizaciji SZDL v bankovci, natakar oziroma Dravljah, del opreme pa natakarica pa jima nista Svobodi v šiški, obdržal pa vrnila nepotrošene razlike, bo strokovno vodstvo nad To se je zgodilo v dveh ljubljanskih kavarnah — zaradi pozabljivosti ali zaradi česa drugega, sprašujeta. R. P. je ogorčen, ker so mu v ribji restavraciji postregli s %imn IZ MURSKOSOBOŠKEGA OKRAJA Organizacije Socialistične zveze v krajevnih družbenih središč h predstavami ii\ rednim delom obeh novih kinematografov z dosedanjim osebjem. Omenjene družbene organizacije terena Dravlje in šiška so se obvezale, da bo- cenejšo ribo, kot jo je na- Tovariš urednik! Pred leti sem kupil radijski aparat znamke »Savica ročil. To, trdi, se v tej restavraciji večkrat dogaja. Vanjo, pravi, ne bo več zahajal, dokler bodo take razmere. D. D. piše, da se gostinska postrežba izboljšuje in da se marsikje trudijo, do omogočile redne kino-predstave na obeh krajih, in sicer v novem Domu družbenih organizacij v Drav-56«. Do nedavnega je brez- ljah in v Domu Svobode v hibno deloval. Kot pa se šiški, najkasneje v enem vsaka stvar prej ali slej ob- mesecu, to je do 4. januar-rabi oziroma iztroši, tako ja. Tako bo vse področje li- da bi bil odnos do gostov se je zgodilo tudi pri mo- tostrojskih in mestnih blo- čimboljši. Vendar pa se mu jem aparatu. Tako imenova- kov, hkrati z Dravljami in je zgodilo, da natakarica ni ni potencialmeter, s kate- Zgornjo šiško, imelo na raz-rim vključiš aparat in na- polago namesto ene dve ki-ravnaš jakost zvoka ali go- nematografski dvorani; vsa-vora, je doslužil. ka bo imela 250 sedežev, Nisem bil posebno razoča- skupaj torej več kot dose-ran, saj sem menil, da bom danji kino Litostroj. ta del lahko kupil in apa- Zato so brez osnov trdit-rat bo spet v redu. Toda ve obeh imenovanih piscev, zmotil sem se. Povsod mi da Litostroj ob ukinitvi svo-odgovarjajo, da se potenci- jega kina ni poskrbel za na-almetri zelo težko dobijo, daljnje razvijanje kulturne ker menda naše tovarne teh dejavnosti na okoliškem delov še ne izdelujejo. Ne področju. Dosedanji prosto-vem, če je to res, toda če ri kina Litostroj bodo slu-jih naše tovarne res ne iz- žili še pomembnejšim kul- hotela izprazniti polnega p 3-. pelnika. Teh pisem nismo objavili, a ne zato, ker objave ne bi zaslužila. Vsi primeri pa so take narave in .tako preprosti, da jih gostinska podjetja pač lahko rešijo — brez javne kritike! Res bi že lahko prišel čas. ko bi takih pisem sploh ne bilo, oziroma da ne bomo idealizirali: če bi prišlo tako pismo enkrat na mesec, prav, ni pa prav, da pridejo v treh dneh kar štiri. Za nasipom umetnega jezera na Blaguškem potoku pri Vidmu ob Ščavnici, ki so ga zgradili letos, se je začela nabirati voda. Zapornice še niso popolnoma zaprli, saj se bo pozneje do pomladi gotovo nabralo dovolj vode, ki bo ob suši služila za namakanje niže ležečih polj in travnikov. Zdaj gradijo namakalni sistem, ki bo zajel 60 do 120 ha obdelovalne zemlje. Večja ali manjša površina bo odvisna od tega, kako huda bo suša. Ob poletnih nalivih bo jez tudi zaščita pred poplavami. Ob jezeru se bo razvilo tudi letovanje, povezano s kopanjem Foto: Petek !HJinnnniiir sl’ši. -čič • GORNJA RADONA RAZSTAVA Z namenom, da pojasni pomen in važnost čebelarstva, da prikaže čebelarjevo delo in vse, kar je s tem v'zvezi, ter da pridobi čim več novih Člarov-pio-niirjev, ki bodo delo nadaljevali, je Čebelarsko društvo Gornja Radgona priredilo v okviru proslav 20-letnice in za svetovni dan čebel v partizanski dvorani čebelarsko razstavo, ki je prva tovrstna razstava v Pomurju. Razstavljeni so bili vsi predmeti čebelarske dejavnosti, od preprostega koša do sodobnega AŽ panja. Na razstavi je bil prikazan zgodovinski razvoj s starejšo in sodobno literaturo. Sodelovala so tudi kmetijska in vinogradniška gospodarstva, ki so razstavila sadje in semena, ki so v zvezi z oplojevanjem čebele. Skrbno urejeno razstavo si je ogledalo razen 800 odraslih tudi 700 šolskih otrok. Razstavo ie z uvodnim predavanjem odprl glavni organizator razsta- PROSENJAKOVCI Močno mehanizirana zadruga V primerjavi z gospodarsko močjo svojega območja ima Kmetijska zadruga v Prosenjakovcih mnogo več kmeijskih strojev kot nekatere druge zadruge. Letošnji blagovni promet predvidevajo na 280 milijonov din, največ od tega piri odkupu živine in lesa, zadruga pa. ima 17 traktorjev s priključki in tri kombajne, ki so letos poželi dvakrat toliko pšenice kot lani. Letos je nakupila za 10 irj^ijonov din novih strojev. Uredila si je tudi delavnico za popravila kmetijskih strojev, ki so jo odpeli v začetku decembra. Ta delavnica bo precej pocenila popravila, saj jih je doslej mnogo veijal že sam prevoz pokvarjenih strojev do agroservisa, Id je oddaljen 20 km; zaradi popravil pa so stroji bili izločeni« iz proizvodnje mnogo dlje kot bodo v prihodnje. Prosenjakovska zadruga potrebuje precej kmetijskih strojev pri obdelavi lastnega posestva, ki meri že 200 ha. Letos so ga povečali za 51 ha. Posestvo pa bo treba arondirati — zdai imajo trije obrati svoja zemljišča v 15 katastrskih občinah. Za vsak obrat je zadruga kupila mostno tehtnico, da pridelek lahko stehtajo. Tako bodo laže dosledno uresničili nagrajevanje po delu. V Fokovcih gradi tudi shrani» za kmetijske stroje. Pred kratkim so na zadružnem posestvu redili 284 goved, zdaj pa jih je precej manj, ker so jih nekaj dopitald in odprodali, drugih pa še niso ikupili, ker čez zimo ne bi imeli dovolj lastne ikrme. Močna krmila, ki jih pridelajo na zadružnem posestvu, tudi sami zdrobijo in zmešajo z ustreznimi stroji, ki so jih letos kupili. J-k, ve, tajnik čebelarskega društva Dušan Mercina. Ika • MARIBOR MEDNARODNI ZNAČAJ PRIREDITEV MARIBORSKEGA TEDNA Vodstvo Mariborskega tedna je zaprosilo Komite za zunanjo trgovino v Beogradu, da da soglasje za mednarodni značaj specializiranih ■sejmov za gostinsko ppremo in za konfekcijo. Na razstavišču Mariborskega tedna so že letos organizirali oba specializirana sejma z udeležbo .razstavljavcev iz raznih krajev države. Prav tako nameravajo spremeniti naziv podjetja Mariborski teden, ker to ime po vsebini in predvidenem programu ne ustreza več. Mariborski teden pa bi ostal ena od prireditev v juliju in avgustu s festivalskim značajem. V tem času bi priredili razne kulturne, športne in zabavne prireditve ter sejem blaga za široko potrošnjo. Prav tako so že določili termin za specializirani sejem gostinske opreme, ki bo od 3. do 11. marca 1962 na razstavišču Mariborskega tedna. —ki gozdovanje slabo donos ih kozjaških že deUio zaraščenih pašnikov. Prebivalci na tem področju zaradi sl zb e sestave zemlje iščejo zaposlitev v industriji in se odseljujejo. Na drugi strani pa je ObLO Radlje ob Dravi dodelil KZ vse razlaščene kmetijske površine, na katerih je treba smotrneje gospodariti. KZ namerava na kozjaški strani urediti živinorejski središči v Remšniku in v Zgornji Kapli, za kateri pa ne potrebuje raztresenih poljedelskih površin, temveč osredotočena zemljišča v bližini obeh središč. V zasebni in družbeni lasti je okrog 500 ha slabo, donosnih površin Za te površine bo v ckv.ru omenjenemu elaborata izdelan program sistematičnega pogozdovanja. V Ribnici na Pohorju je v teku ustanovitev nove gozdne drevesnice z letno zmogl i-vostjo 400.000 saJik iglavcev in 20.000 liste v ~ev ra sistematično pogo dov rje lehtpovršin: Psleg teh ..me-iijskih površin je še ogromno površin grmišč, kar je prav tako v programu za sistematično premenjavo sedanjih slabih površin v intenzivnejše nasade gozdnega drevja. Isti načrt predvideva tudi . sistema lično gradnjo gozdnih cest v ta področja, ki so slabo dostopna ter so bila zaradi tega doslej t di zanemarjena. Leios smo zgradili del ceste na Kaplo, ki bo dograjena prihodnje leto. Predvidevamo tudi gradnjo ceste na Remšnik. Sredstva za začetek te gradnje bodo prispevali posamezni interesenti sami. Te ceste uporabljajo tudi drugi koristniki in so izrednega pomena za razvijanje turizma na *tem področju. M. K. '.mi.u.M.mm Kmetijski kombinat v Ptuju ima na obratu v Kidričevem nekaj zelo dobrih, lahko bi rekli izrednih molznic. Krava Tinka je dala v enem letu 11.6671 mleka. To so dosegli tako, da so kravi dajali najustreznejša krmila, kolikor jih je mogla požreti. To se je splačalo, saj je krmo izkoriščala izredno dobro. Druga najboljša molznica na tem obratu je krava Ela, ki je dala ob kontroli v dveh zaporednih mesecih več kot 401 mleka v enem dnevu. Seveda toliko mleka ne daje vse leto, ampak le ob največji motenosti po telitvi. Na tem obratu je kontrola motenosti zelo natančna, ker molzejo s stroji, ki avtomatično merije namolzeno količino. Foto: Petek delo -k Četrtek, 7. decembra mbi S sredstvi namenjenimi za stanovanja ne moremo X Ljubljani je vprašanje garaž resnično vsak dan bolj pereče. Verjetno se bo v najkrajšem času pojavilo tudi v drugih slovenskih središčih in v presledkih po vseh mestih Jugoslavije. Vsi plani razvoja motorizacije so pri nas že daleč prekoračeni. Stari urbanistični načrti so zato pomanjkljivi ter jih je treba dopolnjevati. Zaradi vsega tega je treba posvetiti temu vprašanju dosti več pozornosti kot doslej. Ne moremo si misliti, da se je okrajni zavod za urbanizem strinjal z gradnjo posameznih garaž v Savskem naselju ter ob raznih stanovanjskih blokih v šiški. Četudi so lokacijske odločbe izdajale posamezne občine na svojem območju, so bile te odločitve za marsikatero že zgrajeno garažo preširokogrudne. Kot nam je znano, so doslej zidali garaže na mestnem področju večinoma brez vednosti in sodelovanja referenta za promet Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana. Tako so ob posameznih novih zgradbah, vrstnih hišah ali blokih zrasle garaže, ki vodijo neposredno na javno cesto ali ulico. Navadno ni pred njimi niti toliko prostora, da bi se avtomobil lahko ustavil med odpiranjem ali zapiranjem garažnih vrat. Zaradi tega vozilo oyira pešce, hkrati pa tudi drugi cestni promet. V starih delih mesta s starimi garažami skušajo izvoze iz njih preurediti, hkrati pa ob novih stavbah novih mestnih območij zidamo nove garaže, ki se odpirajo naravnost na perspektivno važnejše komunikacije. Zavod za urbanizem kot tudi tajništvo za 'notranje zadeve bi morala že sedaj posredovati ob takih primerih. . Savsko naselje je bilo zamišljeno z dokaj velikimi zelenimi površinami. Investitor je želel, da se na določeni površini zagotovi določena gostota prebivalstva. Zelene površine in komunikacije so bile v skladu s tem načelom. Naselje pa je bilo projektirano za množično gradnjo posameznih ali skupinskih garaž. Ravno zaradi tega je položaj toliko slabši. Že popolnoma zgrajene zelenice, za katere je Zavod za stanovanjsko izgradnjo plačal po 500 do 600 din za m-’ ureditve, so preuredili za nove dovoze, dvorišča ob garažah ter za same garaže. Zunanji videz posameznih predelov že zgrajenega naselja se je vidno poslabšal. že z bloki dokaj na- odelovanje pa tako! Zgodilo se je v Laškem. Sestal se je sekretariat občinskega komiteja Ljudske mladine. Fantje so povabili na sestanek tudi predsednika občinskega odbora SZDL. Kot še marsikje, namreč tudi tu ni bilo pravega sodelovanja med Ljudsko mladino in drugimi organizacijami v občini, pa so hoteli mladinci navezati tesnejše stike s Socialistično zvezo, da bi u.-ze reševali skupne probleme. Kazalec se je premaknil že krepko čez napovedano uro, predsednika pa od nikoder. Pa so j ant j e pokazali dobro voljo. Nekdo je predlagal: »Pojdimo ga iskat domov!« In so šli. Pokazalo se je, da so upravičeno predvidevali, da bodo predsednika res našli doma. Predsednik občinskega odbora SZDL je namreč sedel v sobi in užival ob televizijskem programu. Pa so ga fantje zaprosili• »Pojdite z nami na sestanek, tovariš predsednik! Toliko problemov je, ki teže nas in vas, pa bi jih lahko skupaj temeljito pretresli.« Predsednik pa se je otepal. >Ne vem, kaj naj počnem na tem vašem sestanku, ko pa fako malo vem o mladinskih zadevah!« **Saj ravno zato bi radi, da pridete,« so vztrajali fantje. *Na tem sestanku se boste najhitreje seznanili z našimi težavami.« Predsedniku je zmanjka- Knjige na delovnem mestu V knjižnici železarne Sisak so uvedli zelo zanimivo nevest. Med delovnim odmorom so organizirali posojanje knjig in razgovor o njih. Že v prvih dneh so si delavci izposodili 142 knjig. (-D) lo argumentov, pa se je vdal v usodo. »V redu, grem.« \ Sestanek je trajal precej časa. Mladinci so govorili o tem in onem, razpravljali in predlagali. Predsednik ni kaj prida posegal v razpravo, poslušal je, kimal in premišljeval. Ko pa je bilo sestanka konec, se je dvignil in v, enem stavku razložil svoje pojmovanje sodelovanja z Ljudsko mladino: »Fantje, saj vam bomo dali denar!« Takole in podobno so reagirali še marsikje, ne le na severovzhodnem, ampak na vseh koncih naše ljube dežele. Nekje na Koprskem je občinski funkcionar dejal: »Družba bo dala mladinski organizaciji vso podporo«. Lepa reč! Kot da so mladinci neko društvo, ki »žica« za podporo in ne del družbe. In kot da je družba neko drugo društvo, v katero je vstop omejen s starostno mejo! Ne razumem, zakaj naj bi mladinci za denarna sredstva prosjačili. Menim, da so do materialne podlage za svoje delo upravičeni brez vsakega moledovanja. Zal pa je še vedno tako, da se druge družbe-no-politične organizacije na terenu presneto malo brigajo za to, kaj dela Ljudska mladina, in menijo, da so s finančno podporo svoje opravili. Marsikje pa delovanje ne gre niti tako daleč, in tako se je zgodilo, da ponekod občinski komiteji nimajo niti toliko denarja, da bi lahko organizirali redno letno konferenco. A. N. sičeno naselje se je 'z dodatno gradnjo garaž, ki potrebujejo velike površine, še bolj zgostilo. Poslabšale so se tudi prometne razmere v naselju. Notranji promet avtomobilov, ki jih projekt ni bil predvideval v takšnem številu, zahteva popravek notranjih komunikacij. Pojavljajo se novi dodatni komunalni stroški, ki niso bili predvideni. ataž in vsemi onimi družinami malega čloyeka, ki iz dneva v» dan čaka na srečni trenutek, ko mu bo družba dala težko pričakovano stanovanje? Ali ni vse -to nesmisel v današnjem času in pri naši politični perspektivi? Sedaj, ko smo ugotovili, da smo s stanovanjsko gradnjo zaostali, je nemogoče, da bi* oa račun „ sredstev za gradnjo, stanovanj - podpirali gradnjo garaž: šele M ko stanovanjske stiske ne b'o Vprašamo se,' .. . . lo videti Novo Velenje, <Že bi _ na njegovih prekrasnih zeler , lahko pričakovali kaj nicah in ploščadih tako brezobzirno in nekulturno posejali garaže, kot smo jih ponekod v Ljubljani? - Vsak lastnik novega avtomobila mora že pred nakupom računati s tem, da ga bo moral nekam spraviti. Kdor s tem ne računa in kdor za garažo noče ali ne more prispevati, se mora sprijazniti s krajšo življenjsko dobo vo-‘ žila. Tudi tisti, kdor misli, da mora imeti garažo ali parkirni prostor v neposredni bližini stanovanja, je v zmoti, ker je včasih treba postaviti garažo ali skupino garaž v primerni oddaljenosti od stanovanja. Po nepreverjenih podatkih je prebivalstvo našega mesta porabilo leta 1960 enak znesek za motorizacijo kot za stanovanjske zgradbe. Ali ni šlo preveč sredstev za motorizacijo in veliko premalo za stanovanjsko izgradnjo? Ali si posamezni lastniki ali najemniki stanovanj, ki jih je zgradila skupnost, ne kupujejo prehitro avtomobilov na račun še vedno neekonomskih najemnin? Ali ne čaka na področju našega mesta še vedno skoraj 10 tisoč družin na nova stanovanja? Ali nismo v zadnjih letih v velikem zaostanku s planirano gradnjo stanovanj in preveč naprej z neplaniranim kupovanjem avtomobilov? Ali ne delamo prevelik razloček v standardu med onimi srečneži, ki jim je skupnost v kakršnikoli obliki že zgradila stanovanja in ki hočejo po nabavi avtomobilov vplivati zdaj na javno mnenje, da jim pri začetku takega. V danem trenutku ni drugega izhoda, kot da vsak lastnik avtomobila še pred nakupomt vozila pomisli na vprašanje garaže, da se posamezni lastniki avtomobilov določenega predela mesta ali uličnega kvadrata, združijo v zadrugo za gradnjo' skupnih garaž. Pri tem naj lastniki avtomobilov ne računajo s tem, da jih bo stala garaža samo 3000 din iriesbčno, ker je to neekonomska mesečna najemnina. Mesečna najemnina v skupnih garažah bo gotovo višja, toda lastniki se morajo zavedati, da je slična rešitev zanje najprimernejša in najcenejša, ker-je skupne garaže še vedno mogoče zgraditi v neposredni bližini gosto zazidanih delov mesta. Vsi lastniki se morajo zavedati, da živimo v skupnosti in da moramo upoštevati tudi sodržavljana, ki nima avtomobila in ki hoče imeti v okolici svojega .stanovanja čimveč miru in svežega zraka. V pojasnilo naj služi, da je Stanovanjska skupnost Tabor že začela akcijo za gradnjo skupnih garaž pod združenimi vrtovi in zelenicami. Podobno ravnanje priporočamo tudi drugim delom mesta, kjer drugačne rešitve zaradi strnjenih blokov niso mogoče. Tudi to vprašanje naj se ne ureja indivdualno, ampak skupno in prepričani smo, da bo skupnost v primernih oblikah gotovo podprla pravilne prijeme lastnikov avto-mobfldvi................... CIRIL STANIČ gradijo garaže. Foto: šelhaus V tekstilnih tovarnah eze ena delavka šestim, in tudi dvanajstim strojem. V tovarni trikotaže in konfekcije v Titogradu sein videl eno delavko ob dven strojih. Za-Kaj: Zares'neumno vprašanje, ko pa je tovarna se poskusno obratuje in se dekleta nuso rodi .a za statvami. Res se jin je četrtina učLa v. diru&tn tovarnah, toaa se je še*e — učila. Teže oi si sam odgovoril na druga vprašanja. Na pijmer: cu leta 1947 do letos je ono v Crni gon investiram n 2d5 milijard dinarjev. i»e dajejo pa tega, *ar oi lanuo ou iaKo vetike vsote pričakovali. Zakaj? in a polju pri Danilov-gra-du vidiš zgiajen namakalni sistem’. Be-unska korita .propadajo, na nekaj.krajin je sistem že porušen še preden je >tekia voda po njem. Zakaj? • V Makedoniji preseneča nagel razvoj kmetijstva. V :Crui gori so področja, kjer bi‘mogli dobiti tudi po štiri žetve na leto, pa ... Zakaj'? Taki* »zaka« so me preganjali na vsej poti po Orni gori. Rad bi si odgovoril nanje, ker nekje pač mora hiti odgovor, tak ali drugačen. Sele v razgovoru s članom Izvršnega sveta in direktorjem Zavoda za plan LR Cme gore Dušanom Brajuškovićem, ki sem ga nadlegoval zadnji dan pred odhodom s takimi »zakaj« in na nekatere mi je obširneje odgovoril naslednji dan na tiskovni konferenci, se mi je odprlo. Ob taki enotedenski -hajki« sikozfi Cmo goro si pač ne moreš v miru urediti misli, še manj pa se prepričajta, da ne morem vsega opazovati skozi očala slovenskih razmer. PROBLEM, KI MU TUDI ELEKTRONSKI MOŽGANI NISO KOS Statistik naleti v Črni gori na matematične probleme, ki jim nemara niti elektronski možgani ne bi bili kos. Kako naj izrazi v odstotkih razmerje n. pr. med proizvodnjo jekla pred vojno in'zdaj, ko pa je izhodiščna postavka ničla? Potemtakem predstavlja vsaka izmed 67 tisoče v ton neskončno več kot prej. j v Sicer pa industrije, če so žage industrija, ni bilo pred vojno kaj prida več. V 22 podjetjih je bilo zaposlenih dobrih tisoč ljudi, ali trije na tisoč prebivalcev, kar je sedemkrat manj kot v Makedoniji in 57 krat manj kot v Sloveniji. Naj povem še, da so proizvedli komaj 2,3 kWh na prebivalca, da je bilo na 100 km2 le 1 km železniške proge, in še ta je bila ozkotirna, cest le 8,3 km na 100 km2 in še te so bile izredno slabe. Cesto od Kotora do Budve so gradili menda Rimini, nazadnje pa so jo popravljali pod Napoleonom. In še zdaj, kljub temu, da ’so zgradili že veliko cest, bi lahko proglasili vsakega šoferja, ki bi poskusil s prikolico priti iz Cme gore v notranjost države — za vra_ tolommegoi akrobata. Dodajmo k temu še ekstenzivno kmetijstvo, veliko nepismenost, vrh tega pa je bila med vojno še ta borna industrija do tal porušena, pa smo že pri poglavitnem odgovoru na veliki -zakaj«. VELIKA NARAVNA BOGASTVA Naravna bogastva so začeli v Cmi gori načrtno raziskovati šele po osvoboditvi. Vodna energija je tolikšna, da bi lahko dajala blizu devet milijard kilovatnih ur letno in to pred- energije letno,' kar je desetkrat več, kot^je zdaj potrebujejo v Črnk gori. Drugo so prometne zve-'ze. Po vojni so zgradili 108 km železniških prog, 335 km cest, 250 km pa so jih modernizirali. Prihodnje leto bo dograjena cesta od Petrovca ob morju prek že tudi v štirih izmenah. Da bi šli vštric z rastjo mesta, bi morali vsako leto zgraditi kompletno osemletko. Bolnišnica je v baraki, prav tako zdravstveni dom. Okrog 500 družin še živi v barakah. Zgradili so velik in kar razkošen hotel, ljudski odbor pa nima svo- Prometne zveze so najhujši problem Črne gtie. — Na sliki: Cesta zgrajena skozi kanjon •«orače. Foto: V. Jarc vsem v tistih letnih časih, ko vode drugod primanjkuje. Zdaj znane zaloge premoga znašajo 285 milijonov ton, boksita čez 60 milijonov, svinca in cinka 9 milijonov, beitonita 60 milijonov ton itd. Veliko je tudi laporja, kar omogoča razvoj cementne industrije. Potlej so še nahajališča železne, manganove in žitfb-srebme rude, bržčas so tudi bogata naftna polja. Na severu so nenačetd gozdovi, ki jih zaradi skrajno slabih prometnih zvez niso izkoriščali. Toda takrat, ko so začeli v Crni gori graditi industrijo, večina naravnih bogastev še ni bila znana. Odtod nemara tudi precejšen del težav v tistih podjetjih, katerih proizvodnja ni usmerjena na izkoriščanje tamkajšnjih naravnih bogastev. Za razvoj industrije so potre oni predvsem energija, komunikacije in kadri. S tem so tudi začeli. Na Zeti grade obširen sistem hidrocentral, ki bo izkoriščal padavine s področja, kn. meri 850 km2, in dajal letno poltretjo milijardo kilovatnih ur. HE Peru-čica že daje čez milijardo kilovatnih ur električne Titograda čez kanjon Mo-rače do Kolašana. Ko bo ta odsek dograjen do Ivangra-da, bo šele v Cmi gori odprta pet v notranjost države proti Beogradu. V Baru grade veliko luko z okrog 5 km operativne obale s kapaciteto poldrugi milijon ton prometa. Kako slabe so. prometne ^ zveze, priča ' tale ‘podatek. Krompir pridelujejo v dolini Lima. Preden ga pripeljejo na trg v Titograd, je dražji od tistega, ki ga pripeljejo iz Slovenije. Graditev takih objektov pa je draga in ne daje neposrednega dohodka. Odtod tudi eden izmed vzrokov, da velika sredstva, ki so bila investirana v Cmi gori zadnjih 13 let, ne dajejo tega, kar bi si ob številki 265 milijard dinarjev predstavljah. Od te vsote so porabili 82% za investicije v prejšnjih časih še ne tega tretjino za promet ter polovico za industrijo. Vse te investicije so v glavnem dolgoročne, kar zaostruje — tudi v Cmi gori — še druge probleme. Poglejmo le titograjsko komuno. Nimajo kanalizacije, vodovod so sicer zgradili, vode pa že zmanjkuje. V šolah poučujejo v treh in uspone, i zelo jagme m karakalove terme pa še zdaj držijo Rl Čez tri mesece bomo pri nas doma praznovali trilet-nico, odkar stanujemo, se pravi, odkar smo dobili stanovanje. To je velik dan in mi ga res proslavljamo, že zato, da ne pozabimo, kako težko smo ga čakali in se v tisti živčni napetosti tudi pogosto prepirali. Kot rečeno, zdaj stanujemo. In ko se je po nekaj mesecih od vselitve v novi blok poleglo prvo navdušenje nad stanovanjem, smo začeli počasi tudi odpirati oči in opazovati. Kmalu smo prenehali našim znancem stanovanje samo hvaliti, kmalu smo začeli govoriti o našem stanovanju približno takole: »Da, da, zdaj imamo stanovanje. Sami smo. Res enkrat familija. Lepo nam je, samo...« In tisti »samo« je postal Čedalje pogostejši, čedalje več je pomenil. Pa ne da bi bil človek nehvaležen in pretirano zahteven. Tistega »samo« ne bi bilo nič treba. PRVI »SAMO« V KUHINJI V kuhinji, ozki tn tesni, (zaradi tega kar preveč modemi) imamo shrambo. Ta shramba je pavzapav omara. Pod njo je montiran radiator (pozimi tako prijetno ogreva živila navzgor) in poleg njega je urejen prostor za hladilnik (tudi hladilnik ogreva navzg&r, radiator pa ogeva hladilnik). Skratka, genialna razporeditev. Pa to samo mimogrede! Ker je kuhinja modema, imamo tudi dve pipi za toplo in mrzlo vodo. Nekaj mesecev po vselitvi (takrat, ko smo začeli prvič opazovati!) sta pipi začeli puščati. Najprej ena, potem druga. »Nič zato«, je rekel moj mož. »Treba jih bo na novo »zazidati«. Malenkost! To lahko sam opravim.« In res je sam opravil. Pipi je »zadihtal« enkrat, dvakrat, trikrat. Pa nič. Spet in spet sta puščali kakor za stavo. »Novi pipi bom kupil, da bo enkrat mir«-, se je razjezil. In res ju je kupil. »Boljši material«, so mu zagotovili v trgovini, kjer je pokazal zaradi vzorca stari pipi. »Tisto je zaničs so rekli,»slab material«. To je letelo kajpak na stari pipi. Le kaj sitnari zaradi dveh kuhinjskih pip, bi mroda kdo očital. Saj ne hi. Res ne. A to je samo uvod. Zanimiv uvod. DRUGI »SAMO« V KOPALNICI je dosti hujši. Tamkaj so pipe in prha kapljali menda že od vsega začetka. No, pa naj bi vse skupaj kapljalo, to še ne bi bila-taka tragedija. Huje je bilo, ko se nam je vlomil s stene umivalnik, ki je bil pritrjen v popolnoma trhel les (tiste trhle trske sem shranila za večen spomin!) Potem smo umivalnik spet pritrdili v netrhel les in ga — strokovno povedano — dobro »zagibsali«. Vse to je opravil moj mož, ki je za take stvari kar pripraven, skupaj z znancem, ki je prišel tisti večer na obisk. Potem smo ugotovili, da nimamo dovolj vroče vode, da bi se lahko kopali. Dovolj jo je bilo samo za otroka. To je bilo »čudežno*, saj je v kopalnici 80-litrski bojler Tiki, sicer že nekoliko star, a še kar uporaben. Vroče vode pa nikjer. Potem je prišel nek delavec TIKI in je še bolj privil termostat. »Vroče vode ne more manjkati«, je rekel, ko je vse pregledal. Pa smo se hoteli spet kopati, a vode spet ni bilo dovolj. Zato smo se navadili, da se samo prhamo. Ze dve leti se samo prhamo, čudimo in ugibamo. No, zdaj nič več, ker je pred kratkim postalo vse jasno. A TRETJI »SAMO« V STRANIŠČU mi je skoraj požrl živce. Tudi tam je voda tekla in tekla. Dva, tri mesece. Sploh je ni bilo moč ustaviti, razen če smo zaprli ventil. Kako pa boš v stranišču brez vode in zakaj imamo potem angleško stranišče? »Pokliči kakega mojstra«, sem rekla možu. To je treba popraviti. Škoda se dela«. »Ja«, je rekel, »res bo treba. Tega sam ne znam.« In ga je poklical. Enkrat, dvakrat, trikrat... »Za gotovo ta teden«, je rekel mojster. To vsak teden sproti. Pa je šlo kakih 12 tednov okoli. Medtem je hišni svet 'poslal po hiši okrožnico, češ kaj počnete, ljudje božji, z vodo, saj je v naši hiši porabimo več, kakor v_.študentskem naselju. (Menda je voda tekla domala pri vseh strankah, ne samo pri nas. Vsaj redkokje je bilo, da ni!) Ko je voda takole tekla in tekla, pa so se začeli na stenah risati čudni mokri madeži. V stranišču, v ko- S* palnici. Postajali so čedalje večji in večji. Pri stranki pod luami je voda v kopalnici začela- naravnost kapljati na Na. Pri desnem sosedu pa so na steni v kopalnici prav tako udarjali na dan mokri madeži čudnih oblik. % jKJSgHf Hišnica je ^ klicala enega mojstra. Mi smo iskali, prosili, moledovali drugega na vse Tcriplje: »Kdaj bo prineslo koga v hišo, da bo to popravil. Ti si vsega kriv, ker se ne brigaš. Za nobeno rabo nisi«, sem se prepirala z možem dan za dnem. V hiši ni bilo več nobenega miru. (Zdaj mo vsaj familija, smo se bahali še pred dvema letoma. Kakšna ironija!) »Saj ga že tri mesece prosim. Mar naj si ga naložim rta rame im naj ga prinesem«, je vpil mož. »Pa ti kaj stori, ker vse bolje veš in znaš.« Vse sosede in znance kličem za pričo, če se nisva vak drugi dan obkladala z očitki. Potem sem vzela v roke telefonski imenik in sem začela kar po vrsti klicati tiste, ki se na te reči spoznajo. Se kar srečo sem imela, ker je že naslednji dan pozvonil zaprošeni inštalater in se lotil popravila. V straniščnem rezervoarju je~ zamenjal plovec (kakšna malenkost!), a* mokri madeži na zidu so ostali. »Kaj pa to«, sem rekla. »Od česa je pa to?« »O, to pa nima s tem no- n lihi In m minimum- m m TOPI bene zveze. Treba bo pogledati, kaj je.« Dva dni je vajenec razbijal steno v kotu stranišča, v predsobi in pri sosedi nad nami, ker je puščala glavna odvodna cev za fekalije. Skratka, tudi ta. ni • bila »zadihtama«, takrat, ko so hišo gradili (pred še ne tremi leti!). Instalacije je imel na skrbi Toplovod. »Slišite, kdo bo pa zdaj to plačal?«, je vprašal mojster. »Tega niste vi krivi, niti hišni svet. Toplovod, ki je instaliral, naj si zadevo ogleda.« ■ Nasvet je bil dober. Torej smo poklicali'podjetje Toplovod in tamkajšnji strokovnjake povabili, naj si pridejo to čudo ogledat. /Ne vem, kdo je bil prišel, ker me ni bilo doma. Samo povedali so mi, da se je mož močno razburil, ko je vse to videl. Podpisal je zapisnik in odšel. Luknja v stranišču, predsobi in v sta-novanju sosede nad nami pa pa je ostala. Samo cev je zdaj zares »zadihtana«. Naslednji dan je prišel drugi mojster, ki ga je pripeljala hišnica. Ta se je lotil kopalnice. Ko je zabil prvič dleto v steno, se je iz tiste luknje voda kar ulila. »To je pa hujša stvar«, je rekel in razbijal naprej, dokler ni prišel do cevi in jo oluščil vsega ometa. Voda iz počene cevi je kar curkoma, brizgala ven in to — da boste vedeli ■— topla voda, ki je že leto in dan ni bilo nikoli dovolj za kopanje. Tako se je pojasnila tudi ta uganka, ki je prej ni znal nihče razvozljati. Voda iz počene cevi je leto in dna tekla med stene in jih pridno zamakala, dokler jih ni toliko razmočila, da je prikapljala k spodnjim sosedom skozi strop in k tistim na desno. »To ni krivda Toplovoda«, se je postavil mojster v odvetniško vlogo. »Slab material, slab material«. »Kčfo je pa potem tole pozabil »zadihtati«, me je zjezilo in sem mu pokazala široko zijajočo luknjo v kotu stranišča, ki si je prej še ni utegnil ogledati. »Tega ni kriv slab material«. »No ja, no ja,« je rekel spravljivo, »vse se zgodi!« Zdaj imamo luknjo v stropu stranišča in predsobe, luknjo, ki sega k sosedi, stanujoči nad nami. Skozi to luknjo ugotavljamo, kaj kuhajo pri sosedovih, oni pa lahko natanko slišijo, kdaj se z možem prepirava in kdaj vpijem na otroke, ki me jezijo. Imamo tudi lep zemljevid z neznanimi kontinenti na zasilno zazidani steni kopalnice in mehurčke, ki napenjajo oljnato barvo na razmočeni steni okrog umivalnika. Dokler se ne bo stena presušila, nam ne kaže beliti. A kje naj dobim zdaj zidarja, da bo prišel zazidat luknji, to je zdaj vprašanje. Eden je že obljubil, pa ga ni blizu. Naročil ga je spet moj mož. In nikar ne mislite, da je to samo pri nas, ali samo v našem novem bloku. Takole solidnost okušajo marsikje. Po dveh, po treh letih od vselitve. Kako čudno! Rimske Ka-fakalove terme pa so stare menda dve tisočletji in kolikor vem, Še zdaj »držijo«... VANDA SKODNIKOVA jih prostorov ter zaseda ali v hotelu ali v prostorih Ljudske skupščine. Rešitev, pravijo, je v industriji, ki pa zaradi usmeritve na dolgoročne investicije v prejšnjih časih še ne daje, kar bi mogla. Nekaj let nazaj se razmerja v investicijah že menjajo v prid take industrije, ki - jo je moč. hitro zgraditi in ki se naglo rentira. Toda ta industrija je ali komaj zgrajena ali pa bodo začele tovarne obratovati v bližnji prihodnosti. Ali je treba posebej dokazovati, kako vpliva nizka raven izobrazbe na produktivnost;? Toda letos hodi v Crml geri v šolo vsak peti prebivalec. V Nikšiču je n. pr. zdaj toliko samo šolarjev, kot je bilo pred vojno prebivalcev. POSPEŠEN razvoj KMETIJSTVA Brčas ne bd dosti pogrešil, ko bi glede kmetijstva v Orni gori navedel kar besede predsednika titograj-ske občine: »Dobršen del smo sami krivd, da kmetijstvo še ni tako razvito, kot bi bilo lahko. Nekaj je krivo tudi neznanje, pa tudi denarja ni bilo. Tako smo se šele zdaj začeli resneje zanimati za razvoj družbenih posestev kot baze za splošno modernizacijo kmetijstva.« Na polju pri Danilovgra-du so zelo ugodni pogoji za razvoj kmetijstva, pa so mislili, da bodo vse rešili z zgraditvijo namakalnega sistema. Potlej se je izkazalo, da stvar nd bila dovolj proučena in da je treba polje najprej osušiti in ga pripraviti Tako je zdaj ta investicija brez haska. Sicer pa smo tako investiranje doživljali tudi pri nas. V Ljubljani so n. pr. otipljivi spomini, na obvozno proge in na pionirsko železnico. Zdaj rastejo mečna kmetijska posestva v Hercegno-vem, Tivtu, Ulcinju, pri Titogradu itd. Struktura površin res ni ugodna, saj je od pel milijona hektarov obdelovalne zemlje le 75 tisoč hektarov orne, drugo so pašniki. Toda klimatski pogoji so za naše razmere izredni in si zadnje čase prizadevajo, da bi jih izko- -ristili. Ob takih težavah se torej razvaja gospodarstvo v tej republiki. Kljub temu pa so dosegli pomembne uspehe, saj je industrijska proizvodnja za 12 krat večja kot leta 1939, zaposlenih je desetkrat' več, narodni dohodek pa se je skoraj podvojil, vendar je na prebivalca še za 45% izpod jugoslovanskega povprečja. Potrebna je velika, zlasti moralna pomoč,; da bodo hitreje prebrodili težave. Realistična ocena lastnih možnosti, kakršno sem slišal v razgovorih na najrazličnejših »nivojih« pa je nedvomno tudi zagotovilo za še bolj pospešen razvoj gospodarstva te naše republike. Ta realizem in zavest o lastni moči pa sta bila zame naj večje spoznanje in tudi nauk s poti po Cmi gori. VLADO JARC izdaj« ld usiu» Časopisno podjetje -DELU-. Ljubljana, Tomšičeva l-S. Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva J, Uprava: Tomšičeva 1« telefoni »-523 do 23-528. - Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova 1, teL: 21-896. - Naročitinskl oddelek: Ljubljana. Titova 1. telefon za ljubljanske naročnike 28-462. za zunanje naročnike 21-832. - Pottnl predal - 29. - Brzojavni naslov -DELO-. Ljubljana. - 2tro račun ort Narodni banki. Ljubljana 969-tt-t-iCK Mesečna naročnina 850 din. Rokopisov ne' vračamo. DRAMA Četrtek, 7. dec., ob 19.30: Williams: Mila ptica mladosti. — Abonma ZSJ 2. Petek. 3. dec., ob 19.30: Nušić-Mihiz: Avtobiografija. Abonma Dijaški 5 — večerni. Abonenti ZSJ-2 naj nujno prevzamejo izkaznice v Upravi SNG, Čarkar jeva 11-1, ker imajo v petek, 8. t. m. prvo predstavo! OPERA Nedelja, 10. dec. ob 20. uri Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Izven in za podeželje. Znižane cene. Predstava bo v dramskem gledališču. Vstopnice so že v prodaji v Drami. MESTNO GLEDALIŠČE, Ljub-Ljana, Gledališka pasaža Petek, 8. dec. ob 20.30: M. Franck. Pelikan. Abonma TSS H, (Elektro) Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. Sobota. 9. dec. ob 19.30: M. Franck, Pelikan. Abonma Kolektivi D. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Mestni dom Petek, 8, dec. ob 19.30: Bor: Noč v Globokem (Raztrgan-ci). Zaključena predstava, 6obota, 9. dec., ob 20. uri: Be-netević: -Hvarćanka-, komedija. Izven, Nedelja, 10. dec., ob 16. uri: Benetević: -Hvarčanka-, Izven. Ob 19.30: Benetevič: -Hvarčanka-. Izven. Rezervacije po tel. 32-360. MLADINSKO GLEDALIŠČE Dvorana Soča Četrtek, 7. dec., ob 16. uri: Brenkova: MODRA VRTNICA ZA PRINCESKO. Predstava za 3. pionirski abonma. Ob 20. uri: Brenkova: MO- DRA VRTNICA ZA PRINCESKO. Krstna predstava. Poetično pravljico Kristine Brenkove -Modra vrtnica za pričesko- so v krstni izvedbi Mladinskega gledališča pripravili - režiser Balbina Batteli-no - Baranovičeva. scenograf akad. slikar Jože Ciuha, kostumograf akad. slikar Alenka Bartlova, gibanje in plesne fragmente Marta Pavlinova in glasbo Mira Voglarjeva. Izvajajo: A. Boletova, E. Starčeva. F. Kumer. B. Ivanc. D. Benedičič. A. Podgorškova in M. Kovačičeva. — Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Soči. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE, MARIONETE, Levstikov trg št. 2 Četrtek, 7. dec., ob 17. uri: J. Malik: -Čarobna vrečka-. Prodaia vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure na upravi, Resljeva 36 (razen nedelje) in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Rezervacije po telefonu 32-020 od 10. do 12. ure (razen nedelje). SLOV. LJUD. GLEDALIŠČE CELJE Četrtek. 7. dec., ob 10. uri: Van-dot-Stante: KEKEC IN MOJCA. Gostovanje v Vojniku. Babaja. Igra Zlatko Madu-nič, Ana Karič. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO SISKA: angl. film LIGA GENTLEMANOV. Režija Basi! Deabre. Igra Jack Hawkins. Tednik FN 47. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9. do 11. in od 14. ure dalje. KINO GOSP. Razstavišče: ameriški zabavni vistavision film DVORSKI NOREC. Režija Norman Panama. Igra znani komik Danny Kaye. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30. Prodaja vstopnic od 9. do 11. ure v kinu Unionu in od 14. ure dalje na GR. C— NOVI LJubljap SPORED ZA ČETRTEK 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 8.05 Od tod in ondod; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); — Pripravljamo se na igro; 9.25 Majhni ansambli igrajo za prijetno razpoloženje; 10.15 Radi bi vas zabavali; 10.40 Pet minut za novo pesmico — Angleška narodna: Moj mucek — in Pozdravi za mlade risarje; Slovenski oktet poje dalmatinske pesmi: 21.15 Ruski tečaj za začetnike (ponovitev) — 30. lekcija: 11.30 Dva koncertira; 12.05 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Raoul Jenčič: Izkušnje z avtomatičnimi sadiini-ki krompirja pri nas; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.15 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja: 13.50 Ali va mugaja? 15.35 Noši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15 20 Pevka Gabi Novak: 15.30 Turistična oddaja: lG.oo Janaček in Falla: 17.05 Vsak dan za vas: 13.00 Poročila — «aktualnosti doma in v svetu: 18.1C Kavatina Figaro ter dva prizora iz Rossinijeve opere Seviljski brivec: 13.45 Kulturna kronika; 19.00 Obvestila; 19.05 Blaž Arnič: Zapeljivec: 19.30 Radijski dnevnik; 10.00 Četrtkov večer domačih pestmi in napevov; 20.45 Zabavni orkester RTV Beograd: 21.00 Literarni večer — Pisatelj Ulyssesa — James Jovce; 21.40 Yasuji Kiyose: Lento in allegro za violino in klavir; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Dva prizora iz Straussove opere -Arabclla-: 23.30 Melodije za lahko noč: 24.00 Zadnja poročila in zakliu*ek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Melodije in ritmi: 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Z letošnjega festivala v Salzburgu: 22.15—22.30 Napoved časa, poročila. «Temenska napoved in pregled sporeda n. programa za naslednji dan. TELEVIZIJA Zagreb: 10.00 TV v šoli. — Beograd: 18.00 Dobrodošli — zabavni sport-d za otroke: 18.45 Kratki film: 19.00 Cas. ljudje in dogodki: 20.00 TV Dnevnik. — Ljubljana: 20.15 -Podvodni izvidniki- - Dokumentarni film: 20.30 -X 100.000- — zabavno glasbena oddaja :21.30 S TV pc svetu: Laos; 21.50 TV pošta. SPORED ZA ČETRTEK KINO UNION: premiera amer. barv. CS filma BRATJE KARAM AZO VI. Režija Richard Brooks. Igrata Yul Brynner, Maria Schell. Brez tednika. Predstave ob 15. 17.30 in 20. uri Ob 10. uri matineja istega filma. KINO KOMUNA: premiera ital. filma VOLARE. Reži;a Piero Tallini. lav > D^menico Mo- dugr.o. Tednik FN 48. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO VIC: nem. barv. film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK. Režija Fritz Iange. Igra Debra Paget. Tednik FN 48. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO SLOGA: celovečerni domači film po istoimenski Andersonov! pravljici CARJEVA NOVA OBLEKA. Režija Ante KINO TRIGLAV, LJUBLJANA: amer. barv. film MARJORIE MORNIGSTAR. Brez tednika. Predstave ob 16. 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. MLADINSKI KINO: iugoslov. film MARTIN V OBLAKIH, ob 10. uri. zadnjikrat. Film priporočamo mladini od 14. leta starosti dalje. - Prodaja vsto-pnic od 9. ure dalje. KINO CENTER, Kranj: preimi-era franc. barv. film TILL ULENSPIEGEL«, ob 16., 18. in 20. Mri. KINO STORŽIČ, Kranj: itaL barvni film (SIN RDEČEGA GUSARJA«, matineja ob 10. uri. franc, film RESNICA, ob 16., 18. in 20. uri, zadnjič KINO SVOBODA, Kranj: ital. barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA, ob 18. in 20. KINO ZVEZDA, Izola: ameriški barvni CS film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAHODA, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 18.30 dalje. KINO ZADOBROVA: ameriški barvni CS film SLAB DAN V BACK ROCKU, ob 20. uri. KINO -SVOBODA« ŠENTVID: francoski film SREČA PRIHAJA, ob 17 in 19. uri. KINO MENGEŠ: amer. barvni CS film DIRKAČI, ob 19. uri. KINO DOMŽALE: franc, film CAS UBIJALCA, ob 18 in 20. uri. KINO VEVČE: ital. film NEZVESTE, ob 20. uri. KINO -CENTER«. KRANJ: ital. barv. CS film SIN RDEČEGA GUSARJA, ob 16., 18. in 20., uri. KINO -STORŽIČ- - KRANJ: premiera franc. barv. VV filma TILL ULENSPIEGEL, ob 16, 18 in 20. uri. KINO -SVOBODA« - KRANJ: franc, film RESNICA, ob 17.45 ir. 20. uri. KINO -SORA« ŠKOFJA LOKA: slov. film DRUŽINSKI DNEVNIK, ob 20. uri. KINO PLAVŽ: franc, barvni VV film DVOJNI OBRAT, ob 17 in 19 uri, KINO RADIO: ameriški film POLKOVNIK IN JAZ, ob 17 in 19. uri. KINO DOVJE: angl.-amer. W film PODAJ ROKO HUDIČU. KINO RADOVLJICA: slovenski film (družbena drama) NOČNI IZLET, ob 20, uri. KINO -SVOBODA« II. HRASTNIK: amer. VV film ČRNA ORHIDEJA, ob 19. uri. KINO TRBOVLJE - DELAVSKI DOM: predstav ne bo. KINO SVOBODA TRBOVLJE II: amer. zabavni film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA -ob 17 in 19. uri. KINO -DOM« - KAMNIK: češki film ROMEO, JULUA IN TEMA, ob 17.15. KINO -KRKA«, Novo mesto: madžarski . film LJUBEZEN NA RAZPOTJU. KINO -SVOBODA« - VIDEM-KRSKO: itaL barvni CS film KITAJSKI ZID, Ob 19.30. KINO ŽALEC: amer. barv. CS film ISKALCI, Ob 19.30. KINO ROGAŠKA SLATINA: angl. film LIGA GENTLEMANOV. ob 19.30. KINO -PARK«, M. SOBOTA: amer. barvni film AVANTURA TOMA SAWYERJA, ob 17.30 in 20. uri. KINO SVOBODA, Šempeter v Sav. dolini: amer. barvni film STAREC IN MORJE, ob 19.30. KINO -CANKARJEV DOM- -VRHNIKA: franc, barvni CS film NENAVADNA AMERIKA. ob 17. uri. Ameriški barv. cinem. film 20.000 MILJ POD MORJEM, ob 20. uri. KINO CERKNICA: jugoslovanski CS film OSMA VRATA, ob 19.30. KINO -SOLKAN«, N. GORICA: jugosl. CS ‘ film MARTIN V OBLAKIH, ob 20. uri. KINO -SOČA« - N. GOBICA: PROGRAM RISANIH FILMOV, ob 17.90 in JO. uri. KINO SOČA, Koper: sovjetski barvni CS film ILIJA MURO-NEC. ob 16.. 18 *“* »tri. cti.o*aiU ,ii.u>iUo.u.isri — eden vodilnih umetniških ansamblov Avstrije, nagrajeni z več mednarodnimi nagradami, bodo koncertirali nocoj ob 20.15 v Filharmoniji. Spored obsega dela Gallusa, Dow-landa. Bacha Purcella. Ban-chierija, Vecchija in narodne pesmi raznih narodov. Vstopnice so razprodane. PREDAVANJE SLOVENSKO ETNOGRAFSKO DRUŠTVO vabi na predavanje dr. R. Hrovatina: Mednarodno raziskovanje delavske pesmi, ki bo v petek. 8. dec. 1961, ob 17. uri v Ljubljani — Wolfova ulica 8-n. P Gradbeno podjetje »TUNEĐ06RADNJA«, BEOGRAD - Deligradska Številka 16, razpisuje NATEČAJ NA PODLAGI PONUDB ZA IZDELAVO 117 VOZIČKOV-PREKIICNIKOV -obojestranskih Predračunska vrednost je 100,000.000.— dinarjev. Pravico do sodelovanja imajo gospodarske organizacije, katerih dejavnost je registrirana za take proizvode. Splošne in tehnične pogoje lahko dobite v direkciji podjetja, soba številka 16. Ponudbe pošljite najkasneje do 8. decembra 1961. leta, ko bomo odprli zalepke s ponudbami ob 11. uri v prostorih direkcije v novi dvorani. Pojasnila po telefonu: 21-479. 9960 Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil član našega kolektiva FRANC BREZOVAR kvalificirani ključavničar Pogreb pokojnika bo v četrtek, 7. 'decembra 1961, ob 12.30 izpred hiše žalosti, Obrije štev. 15, na pokopališče na Žalah. UPRAVA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA ZA POPRAVLJANJE VOZ IN STROJEV, LJUBLJANA. Ljubljana, dne 6. decembra 1961. Po dolgi, zahrotni bolezni nas je za vedno zapustil naš predragi mož, očka, sin, brat, stric, svak in zet FRANC BREZOVAR ključavničar;- 1 Pogreb dragega pokojnika bo v Četrtek, dne 7. decembra 1961, ob 13. uri izpred hiše žalosti. Obrije štev. 15, na pokopališče Zale. Žalujoči: žena Frančiška, otroci «Ivica, Anica, Fanika, oče, mati, bratje, sest te in ostalo sorodstvo. ? Ljubljana, Mali Lipoglav, Šmarje Sap, Vim, Mali vrh, dne 6. decembra 1961. , , ...i------- ■ VSEM, KI STE IMELI RADI NAŠEGA GUSTAVA ŠILIHA SE TRUDILI, DA BI GA NAM OHRANILI, Z NAMI SOČUSTVOVALI IN GA SPREMILI NA ZADNJI POTI, DAlOVALI CVETJE IN PRISPEVALI " DOBRODELNE ALI VZGOJNE FONDE - ISKRENA HVALA MARIBOR, DNE 6. DECEMBRA 1961 OLGA IN OTROCI KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL -GRADIŠČE« vabi na predavanje, ki bo danes, 7. dec. 1961, ob 20.- uri v kletni dvorani IS, Gregorčičeva 25. Predaval bo tov. Sergej Voš-cjak o temi: »Aktualna zunanjepolitična vprašanja«. Vabljeni! P SLOVENSKA akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani vabi na javno znanstveno predavanje, ki ga bo Imel univ. prof. dr. Mihall Petru-ševski iz Skopja v petek, dne 8. decembra 1961 ob 18. uri v dvorani Slovenske akademije znan. in umetnosti. Novi trg 3-1. Tema: -Aristotelova Poetika u luči najnovijih ispitivanja«. OB ZAKLJUČKU LETA prirejamo avtobusne izlete združene z veselim in prijetnim SILVESTROVANJEM v turističnem naselju PODSTI-NJE pri Pulju, V CRIKVENICI, - LOGARSKI DOLINI, ŠMARJEŠKIH TOPLICAH in v BOVCU. Odhod iz Ljubljane 31. decembra. povratek 2. Januarja. Prijave sprejemajo vse poslovalnice. IZLET V CHAMONIX Sedemdnevni kombinirani izlet v Chamonix združen z ogledom prireditev v okviru svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah. Odhod iz Ljubljane 11. februarja. IZLET PO SREDNJI ITALIJI V času semestralnih počitnic v januarju prirejamo avtobusni izlet PO SREDNJI ITALIJI - udeležbo na izlet predvsem priporočamo prosvetnim delavcem. IZLET V KÖLN a ki ga prirejamo za člane delovnih kolektivov les n o-predelovalne industrije in združujemo z ogledom mednarodnega velesejma pohištva v Kölnu. Prijave za izlete sprejemajo vse naše poslovalnice, kjer zahtevajte tudi podrobnejše informacije ir. programe izletov. \ DVE TOVARIŠICI z znanjem strojepisja in stenografije (Administrativna šola) sprejmemo v službo. Ponudbo oddajte v Republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo, Ljubljana, Dalmatinova UL Št. 4. 9957 R PODJETJE -AGROSTROJ« - Ljubljana zaposli takoj ali po dogovoru: KOVINOSTRUGARJE, ELEKTROVAHELCE, KLJUČAVNIČARJE in NEKVALIFIC. DELAVCE ter BLAGAJNIKA podjetja. Prevoz v podjetje in obratno zagotovljen z lastnim avtobusom. 9956 R UPRAVA pogrebnega zavoda -ŽALE« sprejme takoj DVA DELAVCA TEŽAKA. Interesenti naj se zglasijo vsak dan od 7. do 14. ure v Upravi zavoda Žale Z, Ljubljana. R-16978 BLAGAJNIČARKO 6 primemo izobrazbo sprejme trgovina z železnino. -Okovje« - Ljub-Ijana-Sentvid. R 16981 SLIKOPLESKARSKEGA MOJSTRA, POMOČNIKE in DELAVCA za razvažanje materiala sprejme -Olepšava« — ' Aljaževa 35. R-16997 PLETILJO za podpletanje žabic sprejmem takoj. Sojerjeva 57, Dravlje. R-16999 KOMISIJA ZA IMENOVANJE ta razrešitev direktorjev gospodarskih organizacij Obč. LO Maribor-Center razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristornosti občinskih ir. okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ. štev. 52-57) in ob uporabi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ, št. 51-53 mesto DIREKTORJA podjetja Dravske elektrarne, Maribor, UL heroja Tomšiča št. 2. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla v 74. letu starosti MARIJA D0RFEL bivša trgovka Pogreb bo v petek, dne 8. decembra ob 16. na Žalah. Žalujoči: sestra Amalija, svak dr. Žnidaršič in sostanovalci. New York, Ljubljana, Slovenske Konjice, 6. dec. 1961. Pri osmrtnici MARUA BEVCAB je nastala neljuba pomota. Hrastnikova mama namesto Hrastaikova Mina. Pogoj: visoka ali'višja strokovna izobrazba e&ektrostroj-ne ali ekonomske stroke z najmanj 8 let prakse, od tega vsaj 4 leta na odgovornem vodilnem mestu v gospodarstvu ali srednja strokovna Izobrazba el ektrostro j ne ali ekonomske* stroke z najmanj 12 let prakse od tega najmanj 6 let na odgovornem vodilnem mestu v gospodarstvu. Ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse in priloženim strokovnim ta osebnim življenjepisom naj kandidati predložijo v 15 dneh po objavi razpisa pri Obč. LO Maribor-Center, Rotovški trg L 9949-R RAZPISNA KOMISIJA pri Narodni in Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Turjaška 1 razpisuje delovni mesti KNJIGO VES KEGA POMOČNIKA in GARDEROBERKE. Ponudbe sprejema tajništvo do 23. decembra 1961. R 9955 PRODAM DVE KUHINJSKI mizi, 3 stole, 3000, Zephir peč 8000. Vrišer, Prešernova 17. 17014-4 VRHNIŠKE OPEKARNE, Vrhnika, Opekarska 23 prodajo iz svojih osnovnih sredstev več opekarske opreme, in sicer: vrtalni stroj AEG, vodne črpalke z motorjem, krožno žago 50, tračno žago, res kalni stroj — Seping, stružnico, več elektromotorjev, vrtalni stroj AEG, deščice za sušenje opeke in skobeine mize. Prednost do nakupa ima družbeni sektor, in sicer do 15. decembra 1961. Kolikor ne bi bilo do tega datuma razprodano, pridejo potem v poštev tudi zasebniki. 9935-4 ENOSOBNO STANOVANJE v občini Vid odstopim. Ponudbe pod »Odkupim pohištvo«. 17024-6 PRTLJAŽNIKE za vse modele motornih koles ter mopedov izdelujemo po naročilu. V zalogi imamo prtljažnike za novi model moped TOMOS na tri brzine T-12 in motorne tri-ciklje, nosilnost 300 kg. TOMOSOVA dežurna servisna služba vsak dan od J. do 18. ure. »Mehanika« — Vič, Tržaška 84, Ljubljana. 9954-3 PRODAM kuhinjsko pohištvo. Žigon, Aškerčeva 20. Ogled od 14. do 16, ure. 16912-4 ŠTEVEC, nov enofazni prodam. Ižanska c. 139. 16990-4 PRODAM trodelno omaro iz mehkega lesa. Domžalska, blok A-IV. 20. 16994-4 MLAJŠO, ZDRAVO upokojenko za pomoč pri gospodinjstvu, ki ima veselje za zel en jadni vrt, iščeta proti plačilu dva starejša zakonca v lepem kraju v bližini mesta na Gorenjskem. Ponudbe pošljite ali se osebno zglasite popoldne na naslov: Inž. Paulin, Ulica Jana Husa 48, Kodeljevo, Ljubljana. 16988-6 AVTO FIAT 750 prodam. Kovač, Samova 1, Bežigrad — od 15. ure dalje. 17004-3 ISCEM PRAZNO SOBICO. V prostem času tudi pomagam. Pon. pod »Poštena«. 17006-6 IZGUBLJENEGA belorjavega psička vrnite: Cesta v Rožno dolino 10. 16918-8 OBIŠČITE MAGAZZINI FELICE, TRST, Carducci 41. Nudimo: nylon plašče, bunde, jopiče, hlače, srajce, trikotažo — vse po najnižjih cenah. 8815-4 [Jadran furisi JADRAN TURIST SPOROČA Vabimo vas na silvestrovanje v Kranjsko goro, na Jezersko in Pohorje. Kltzbtthel - 3-dnevno potovanje v januarju, na • veliko mednarodno smučarsko tekmovanje. Sicilija - 9-dnevno potovanje v januarju Afrika - 4 desetdnevna potovanja v marcu z luksuzno ladjo »Jedinstvo«. Informacije ta prijave sprejema JADRAN TURIST. Ljubljana, Miklošičeva 17 (teL 30-645) ter poslovalnice v Kopru, Portorožu, Piranu, Idriji, Mariboru in Novem mestu. Časopisno pod|al|a «DELO« - razpisuj e delovno mesto POMOŽNEGA DELAVCA za ročno stavnico Ponudbe pošljite na Kadrovsko-soeialno službo Časopisnega podjetja »DEU)« — Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1—3. Dotrpela je naša mama, stara mama, prababica URŠULA SITAR vdova po železničarju Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 8. decembra, ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: hčerki Gusti in Ela, sinova Hinko in Evald ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 6. decembra 1961. Nenadoma je preminil dolgoletni član našega kolektiva AVGUST ROŽANC Jogreb iskrenega in vestnega tovariša bo v četrtek, ine 7. decembra 1961, ob 15. uri izpred prostorov III. baze SZDL pri ribarnici v Izoli. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. KOLEKTIV KOMBINATA »DELAMARIS« — IZOLA Izola, dne 6. decembra 1961. Sporočamo žalostno vest, da nas je v najlepših moških letih, po kratki in mučni bolezni za vedno zapustil dobri in zvesti član kolektiva ANTON BALS IZMENSKI NADZORNIK OBRATA ZIDANI MOST Pogreb pokojnika bo dne 7. decembra 1961, ob 15. uri na pokopališče v Radečah. Cenjenega delavca in odličnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA CEMENTARNE TRBOVLJE — OBRAT ZIDANI MOST Sredi dela nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec, požrtvovalni šolnik FRANJO ŠEGA učitelj na Vajeniški šoli Borisa Kidriča Zglednega družbenega delavca, očetovskega vzgoji telja in priljubljenega tovariša bomo ohranili v hvaležnem spominu. SOLSKI ODBC« IN DELOVNI KOLEKTIV VAJENIŠKE SOLE BORISA KIDRIČA — CELJE Celje, dne 6. decembra 1961. Kruta usoda nam je po dolgi in težki bolezni iztrgala iz naše sredine ljubljenega moža, očeta, brata in strica FRANJA ŠEGA učitelja Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, o___ 9. decembra 1961, ob 13. uri na mestnem pokopa lišču v Celju. Neutolažljivi: žena Betka, sinovi Dušan z ženo Teo, Ljuban z ženo Vilmo in Bojan, sestri Liza, Mirna ter ostalo sorodstvo. Celje, Gladomes, Zgornja Ložnica, Požarevac, Gomiljsko, Teharje, Žalec, dne 6. decembra 1961. OKRAJNA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO CELJE SPOROČA, DA JE UMRL FRANJO ŠEGA DOLGOLETNI PODPREDSEDNIK IN TAJNIK OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN, CELJE IN ČASTNI ČLAN TVD PARTIZAN, GOMILJSKO AKTIVNEGA TOVARIŠA BODO SPREMILI K ZADNJEMU POČITKU V SOBOTO, DNE 9. DECEMBRA 1961, OB 13. URI NA MESTNEM POKOPALIŠČU V CELJU. OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! OKRAJNA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO CELJE »Ali ti je kaj do tega, Luke?« je vprašala boječe. »Do česa naj bi mi bilo? Do tega, kam gremo? Ne, meni je res vseeno.« »Saj pripadaš kaki cerkvi, kaj?« »Vzgojen sem bil v metodistični episkopalni. Kar sama si izberi, katero želiš.« »Tebi je vseeno?« »Popolnoma,« je rekel glasno. Kristina se je negotovo obrnila k Bruni. »No, potem pa menda — luteranska, kaj?« »Seveda! Kar v luteransko!« je odločno dejala Bruni. Poiskali so luteranskega pastorjp. Obred je bil kratek. Poročena sta bila v najkrajšem času kakor sta ga potrebovala za pridobitev poročnega lista. Besede so izzvenele, zadeve je bilo konec, Lucas si je prizadeval, da bi začutil kaj takega, kar bi bilo primemo za tako pomemben trenutek, Kristina pa je skušala zadržati potek Pastor se jima je nasmehnil, pobesil knjigo in se zazrl vanju. Postalo jima je nerodno, zdrznila sta se, spoznala sta, da je obreda konec, še malo sta počakala, nič drugega ni bilo več. Obrnila sta se k Bruni in 01eyu. »Poljubite jo!« je vzkliknila Bruni. In ko se je Lucas nerodno sklonil h Kristini, ona pa je zardela in se pokorno stisnila k njemu, je Olej zaklical: »Lycka Till! Srečno!« Tako sta začela, zgodilo se ni nič drugega, prav zares, to sta ugotovila pozneje, ko sta si skušala oživiti spomin, da bi se spomnila vsega sleherne podrobnosti, da bi ujela kako spregledano malenkost, prepričana sta bila, da je nekaj takih malenkosti bilo, da to ni moglo biti vse. a v resnici je bilo vse, drugega ni bilo nič. Fanfare jima niso zvenele. Sama v sebi se nista spremenila. Poskusila sta, pa sta sprevidela, da si nista nič bližja kakor poprej. Po družbenih in verskih merilih sta bila zvezana med seboj, imela sta torej vse, kar jima je moglo dati člo- veštvo, in tako je bilo potrjeno, da je njuna zveza v družbenem oziru popolna. Prvo noč sta preživela v stanovanju, ki sta si ga pred kratkim najela. In Lucas, ki je še zmerom premišljeval o dejanju poroke, si klical v spomin besede obreda, obrazec, kraj, znova poslušal uradnika, gledal Kristino, kako zlaga poročni list, se vzpenja po stopnicah k pastorju, vnovič preživlja napetost, pričakovanje pred tistim, kar se bo vsak hip zgodilo, in trmasto vztrajal pri tem ter čakal še nečesa, je naposled začel spoznavati, da je .tista velika, strah vzbujajoča, tolikanj premlevana reč mimo, da je nedoločni trenutek mimo in da se ni nič vidno spremenilo, kakor se ne spremeni, če prekoračiš kak poldnevnik ali kakršno si že bodi mejo. Čudodelne sile so se zbrale. Obred je potekel natanko tako, kot je treba. Nebo je posredovalo. Zdaj sta poročena. Zdaj je poročen. Zdaj je mimo tistih trenutkov, ko se dva človeka kakor dva toka združita v enega samega, a kjer sta se združila, ni nobenega posebnega znamenja, vse je le tok, vse je le minevanje časa. Stemnilo se je. Bruni ln 01ey sta šla vsa glasna in razigrana domov. Ostal je sam s Kristino. Bila sta poročena. In bil je sam z njo. »Nekam tih si,« je rekla plaho. Sedel je k oknu, vsrkaval vase ta trenutek ln skušal najti v njem nekakšen nov pomen. »Čudno je,« je rekel. »Ali se čutiš poročeno, Kris?« Nebogljeno je zamahnil z roko. Malce je pomislila o tem, kar je pravkar dejal, to je njen mož in si nečesa želi; ona pa skuša uganiti, česa si želi, da bi mu lahko to dala. »Ali si pričakoval, da se boš počutil kaj drugače?« Previdno se je nasmehnila. Naglo se je ozri k njej. »Ali se čutiš poročeno?« »Seveda se!« Pričela je stikati po stanovanju, odpirati predale,, gladiti obleke, ki so že visele lepo zravnane, vnovič razporejati toaletne potrebščine. Opazoval jo je, ji zavidal in se skušal približati njenim občutkom. »O čem premišljuješ?« »Mislim, da je zdaj naposled opravljeno. Prizadevam si zaznati, kako je pravzaprav to.« »Zdaj je opravljeno,« je ponovila in skušala to misel dojeti, hkrati pa je še zmerom urejala oblačila in jih odsotno zvijala v svežnje, ki so bili sila podobni tistim iz operacijske dvorane. »Da... moškemu pride to po poroki. Zenski pa že pred njo.« »Pred poroko?« »Da, to je razloček. Ko se ženska odloči, ko sklene, da mu bo v primeru, če jo bo poprosil, odgovorila z DA, ko to sklene, je že mimo, je že poročena, vse ostalo je samo še praznovanje, zabava, smeh ali karkoli že.« »Potem si ti že dolgo vedela, kajne? Da se bova poročila?« Nejeverno se je nasmehnil. »Morda že.« »Oh, daj no, Kristi!« »Ne vem... Mislim, da sem. Kaj pa pravzaprav govoriva? Ali je kaj narobe?« »Ne, ne! Je že v redu, Kris. Skušal sem samo okusiti, kako je bilo, vsega skupaj je bilo tako kmalu konec, počutiti bi se moral drugače, drugače bi moralo biti kakor prej...« »Preveč premišljuješ! Počakaj malo!« »No, naj bo že tako ali ne, zdaj sva poročena!« Vstal je, nenadoma ga je vznemirilo spozna- nje, kaj vse sledi iz tega, da je v sobi sam s to žensko. »Utrujen sem,« je dejal in se narejeno pretegnil. »Da,« je rekla Kristina ne da bi ga pogledala. Takoj je nehala zlagati perilo, pognala se je mimo njega, se ga pri tem dotaknila, in spustila zaveso. Pogledal je mimo nje in videl, da je položila na posteljo njegovo skrbno zloženo pižamo. Vzela je svojo spalno srajco in se s sklonjeno glavo odpravila v kopalnico. Vrata so se za njo zaprla. Lucas se je naglo slekel hiteč, da bi si oblekel pižamo, preden se vrne. V hipu se je znašel v postelji. Potem je ležal in čakal nanjo. Cez dolgo, dolgo časa je prišla. Bila je čisto drugačna. Manjša je bila in čudno krhka. Na sebi je imela spalno srajco. Umo je legla v posteljo. Nista se upala spogledati, novost vsega tega ju je preplavila, nobeden od njiju se m upal zganiti. »No,» je rekel, zroč proti dnevni sobi, »no, zdaj sva mož in žena.« Obrnila se je k njemu, mu nerodno vrgla roko čez prsi in mu zakopala obraz v ramo. »Pozdravljen, Lukey,< mu je dahnila v uho. In tisti hip je začutil, kako toplo je njeno telo, to ga je zaobjelo, ležala je mimo, čakala in naglo dihala. Njegove roke so jo našle, vzneseno jo je ljubkoval, obotavljala se je, se upirala, potem pa se je spomnila, se nehala upirati, nekoč je kriknia, potem molčala. Pozneje, ko se je mehko stisnila k njemu, je skušal nekoliko utrujen prodirati v bistvo njune »Ali si... ?- je vprašal nenadoma. »Kaj?« je vprašala. »Saj veš...« delo *• Četrtek, 7. decembra usi j*'. ■ pravda za govedino Klavnice v La Villetti imajo monopol nad preskrbo Parižanov z mesom Nedavno tega je eden pariških jutranjikov presenetil milijone svojih bralcev z nenavadnim naslovom na prvi strani: »Govedina vsepovsod!« Pariške gospodinje so si razlagale sestavek pod naslovom s tri centimetre visokimi črkami kot posebno objavo ministra za preskrbo o položaju na »fronti mesa«, za katero so se že pred štirimi tedni zabarikadirali lastniki klavnic La Vfllette. * Istega dne so začele posebne komisije nadzorovati upoštevanje uradno določenih cen govejega mesa v vseh mesnicah, Pariza in bližnje okolice. S tem odlokom je minister za preskrbo posegel v samovoljno ravnanje gospodarjev klavnic in mesnic, torej na področje, ki ga povprečni Parižan že nekaj tednov pozna kot »trdnjavo mesa«, eno najmočnejših »fevdalnih oblasti v Franciji«, kakor so pisali listi. Čeprav je na jesen ^soraz-merno naj večja ponudba živin^ za zakol, so cene govedine nenehno naraščale, tako da so morali vladni organi poseči vmes. Na odlok o cenah so lastnik: klavnic La Villette odgovorili z ukazom, naj mesarji ne prodajajo govejega mesa, temveč naj odjemalcem ponujajo le sv nino, teletino, perutnino in ovčje meso. Ker tega ukaza niso spoštoval: vsi mesarji in so v klavnicah La Villette klali govejo živino ter prodajali govedino, so k.avnični mogotci, ki so hotel: na vso silo obdržati višje cene, sestavili iz svojih mesarjev “udarne skupine«, k: so obračunavale m z neposlušnimi, tako da je v klavnicah nekajkrat tekla tudi človeška kri. Klavnic^ La Villette velja za naj večjo v Evropi. Njeni lastniki imajo mesni monopol nad dobršnim delom Pariza in na Ile de France. Uradnega nadzorstva v La Villetti do nedavnega ni bilo, v klavnice na smel nihče, kdor se ni izkazal z ustrezno legitimacijo. Tam zakoljejo vsak teden povprečno 5.000 glav goveje živine. Mesarji uporabljajo lesene kije, električnih pištol še niso uvedli. Vladna komisija, ki si je pod zaščito policije o-gledala 249 klavnih staj, je označila higienske razmere kot »srednjeveške«: »Klavne staje se vrstijo na obeh straneh jarka, v katerem se kri zaklane živine meša s sečem ter z b’atom in gnilo Dežele z avtomobilsko industrijo redno pri vozil, ki naj bi postala v naslednji sezoni obč prav tako pa ne manjka snovalcev novih za kasneje. To pot posredujemo bralcem posne Avto »Firebird«, ki zmore do 300 km na uro, za razdalje do 1.000 km, torej tam, kjer letal za vožnjo na letališče in od kraja pristanka — »Levatrain« se imenuje »zračna blazina« približalo hitrosti zvoka (1200 km na uro), v poštev, saj se obnesejo le do hitrosti okoli memo poceni in se baje ne bi obrabile, ker vožnjo nikoli ne dotaknil. jO svoje najnovejše osnutke motornih udovan.ja vreden »krik motorizacijske mode«, misli, ki se bodo verjetno uresničile kdaj ika dveh vozil bližnje in daljne prihodnosti. naj bi se uveljavil kot prevozno sredstvo o ne more priti do veljave, ker potnik izgubi do cilja svoje poti več časa, kot traja polet, na tirnicah. To vozilo naj bi se močno Kolesa z gumijastimi plašči ne prihajajo 300 km. Tirnice »Levatraina« bi bile soraz-bi se jih avto zaradi zračne blazine med »S prodajalko sva sošolki, pa ne maram, da bi vedela, da imam pritlikavca za možaU »V tem lokalu mi vedno izvrstno postrežejo. Sem upravničin svak.. ,a je začel preko severne Britanije prodirati proti jugovzhodu zelo mrzel zrak, ki ima svoj izvor v polarnih krajih. Danes do>poldne so te hladne zračne ginote dosegle Tržno Nejnčijo in zahodno Avstrijo, popoldne Kolesarka zavozila pred avtobus LJUBLJANA, 6. dèe. Včeraj je avtobus, ki je vozil po Dolenjski cesti, podrl na križišču s cesto iz Galjevice kolesarko Nežo Zorec in jo hudo poškodoval. Petru Hrvatinu, vozniku avtobusa je kolesarka pripeljala pred vozilo iz neprednostne ceste. VINJEN PEŠEC PRED AVTO LJUBLJANA, 6. dec. Sinoči je na Celovški cesti pred gostilno »Slepi Janez« vinjeni Dominik Tomšič prečkal .cesto v hipu, ko je pripeljal mimo osebni avtomobil; ki ga je vozil Stojan Kostanjevec. Voznik je zavrl, vendar ni mogel preprečiti trčenja. Hudo poškodovanega pešca so odpeljali v bolnišnico. VINJEN KOLESAR TRČIL V VPREGO NOVO MESTO, 6. dec. Na cesti pri vasi Opčiče se je sinoči vinjeni kolesar Anton Fink, ko je vozil po levi strani brez luči, zaletel v osvetljen vprežni voz in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. M i mam pflpmski premier se je zelo pohvalno izrazil o delu državne petrolejske družbe ENI tako na notranjem kot mednarodnem - področju MILANO, 6. dec. Italijanski premier Fanfani je podprl odločitev italijanske petrolejske družbe ENI, ki je lani sklenila sporazum s Sovjetsko zvezo o uvozu sovjetske nafte. V zahodnoevropskih in nekaterih drugih državah so to ocQočitey ENI ostro kritizirali. Premier Fanfani je te dn-i obiskal Metanopoli. industrijsko središče omenjene 'družbe, ter' študijski center družbe v istem kraju. Ob tej priložnosti je predsednik družbe ENI En-rico Matted v pozdravnem nagovoru poudaril, da si družba posebno prizadeva prispevati h gospodarskemu razvoju juga in da jug danes nii več reven, kakor je bil. V imenu svojih sodelavcev je obljubil, da si bo družba še naprej prizadevala gospodarsko Okrepita južno Italijo. Predsednik vl,?de Fanfani pa se je zelo pohvalno izrazil o delu -družbe’ ENI m o industrijskem centru, ki ga je obiskal. Dejal je, da je to industrijsko središče vzor za sedanji in bodoči tehnični in socialni razvoj Italije. Poudaril je tudi, da inž. Matte; s svojimi sodelavci -pomembno prispeva k razvoju italijanske zunanje politike. Zaradi tega bo italijanska vlada še nadalje podpirala in zagovarjala stališče družbe, tako v notranjih kot v mednarodnih zadevah. pa že vso Slovenijo. Iz Maribora so že ob 16. uri poročali o močnem sneženju; dež, pomešan s snegom, pa je ob tej uri padal že tudi v osrednji Sloveniji. Po 16. uri je začelo znežiti tudi v Ljubljani. Temperatura se je močno znižala — na stanje med 0 in + 2 stopinjama C. Računajo, da se bo jutri hladni zrak razširil na večji del Jugoslavije; padavine pa bodo v Sloveniji postopoma ponehale. Vsaj nekaj dni pa bo vreme ostalo hladno. AMERIŠKI IN BRITANSKI TISK 0 KONGU Poveljnikom OZN je treba dati proste roke Ameriški tisk odločno podpira akcijo OZN, britanski pa niha med obsodbo in podporo WASHINGTON, 6. dec. (AP). ZDA so sinoči podprle sklep OZN, naj bi sprejeli vsak ukrep, ki je nujen za obnovitev svobodnega gibanja sil OZN v Elisabethvilu. State Department je to objavil v sporočilu, v katerem je rečeno, da imajo predstavniki OZN prav, ko pravijo, da so včerajšnjega izbruha sovražnosti in prelivanja krvi krive Combejeve čete. Sporočilo opozarja tudi na to, da je bilo osebje OZN v Katangi v zadnjih dneh izpostavljeno napadom, ki jih ni izzvalo. »Položaj v'južni Katangi je bil v zadnjih tednih zelo napet,« je rečeno v sporočilu. »Od sredé novembra so katanške oblasti okrepile propagando proti osebju OZN. V zadnjih dneh je prišlo tudi do več neizzvanih napadov na pripadnike OZN, ki so jih katanške čete ubijale, spravljale v ujetništvo in mučile. Streljale so tudi na letalo OZN.« Napadi čombejevcev so »dosegli višek v ponedeljek, ko so začeli vojaško akcijo proti svobodnemu gibanju sil OZN v Elisabethvillu in ko so skušali z orožjem preprečiti letalske zveze z drugimi deli Konga. Oba poskusa pomenita neposredno kršitev resolucij OZN in sporazuma o ustavitvi sovražnosti med OZN in katanškimi oblastmi.« »New York Herald Tribune« pa piše, da v Katangi »OZN nima druge izbire, kot da stori prav tisto, kar je storila včeraj, to se pravi, da da svojim vojaškim poveljnikom takoj proste roke in jim veli, naj obnove red«. Dokler tega ne bodo dosegi i, po mnenju lista ni moč storiti nobenih drugih ukrepov. »Washington Post«, ki prav tako komentira .nastali položaj, izraža prepričanje, da za zdaj ni mogoče drugače, kot da na katanške vojaške poteze kar najodločneje odgovorijo z vojaško silo. Tudi današnji britanski listi posvečajo pozornost najnovejšemu razvoju položaja v Katangi, vendar so različnega mnenja o tem, ali bi bilo treba podpreti ali obsoditi akcijo sil OZN. »Daily Herald« poudarja, da nosi Combe hudo odgovornost za nastale dogodke, ker je grozil z vojno silam OZN in je netil vznemirjenost s hujskaškimi govori. List piše: »Potrebno je naglo podpreti akcijo OZN.« »Manchester Guardian« piše, da bi britanska vlada vzlic svoji rezerviranosti zdaj morala pomagati vršilcu dolžnosti generalnega sekre- tarja OZN U Tantu in.njegovemu osebju, da bi uredili položaj v Kongu, ne pa, da jih pri tem ovira. Konservativni »Daily Tele_ graph« pa kritiz ra OZN. češ da »pehajo Katango v barbarstvo«. U Tant bo obiskal Madžarsko New York, 6. dec. (TASS). Voditelj madžarske delegacije v OZN Peter Mod je v imenu madžarske vlade povabil vršilca dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tanta, naj obišče Madžarsko. U Tant je povabilo z zadovoljstvom sprejel. Datum obiska še ni določen. Tunizijsko-francoska pogajanja? Tunis. 6. dec. (AFP). — Generalni sekretar v tunizijskem zunanjem ministrstvu Taieb Sahbani je davi odpotoval v Rim, kjer se bo jutri sestal z direktorjem oddelka za tunizijska in maroška vprašanja v francoskem zunanjem ministrstvu Degui-ringaudom. Pred odhodom je Sahbani izjavil, da namerava s predstavniki francoske via" de poiskati možnost za pogajanja med obema vladama o spornih vprašanjih. IZ VČERAJŠNJE DRUGE IZDAJE Boj S v Elisabe New York, 5. dec. (Reuter). Vršilec dolžnosti generalnega sok r oY: ra OZN U Tant ie danes pooblastil sile svetovne organizacije v Katangi, naj proti katan-škim četam začno protiak-cijo na kopnem in v zraku. Kot ie dejal predstavnik OZN, se U Tantova pooblastila nanašajo na vse akcije, ki so neogibne za svobodno gibanje enot OZN v Elisabethvillu. Predstavnik je razen tega dodal, da so poslali enotam OZN okrepitve, hkrati pa so dali ukaz, naj reakcijska letala podpro suhozemske operacije. — Prav tako so ukazali, daje treba uničiti vsako letalo, ki bi napadlo položaj OZN. Indijskemu brigadnemu generalu Radži pa je. U Tant naročil, naj prevzame od civilnih predstavnikov OZN v Elisabethvillu Smitha in Urquharta upravo v Katangi. Predstavnik 'Združenih narodov je nocoj sporočil, da so katanški žandarji zapustili področje, kjer je nameščen štab mednarodnih sil v Elisabethvillu, »Pozicije sil OZN v mestu so trdne, je dejal, akcije pa so zdaj usmerjene na odstranjevanje ovir, ki so jih postavili katanški žandarji.« Poročila Iz Elisabethvilla govore, da so dohodi k letališču delno v rokah Combe-jevih žandarjev in da se tam vodijo boji. Z letališča so namreč javili,. da sta ubita indijski in $v,edski kapetan, dva druga pripadnika mednarodnih sil-;pa ranjena V akcijah za zavzetje letališča .uporablja katanška, armada padalce. V Leopoldvillu so nocoj objavili prve uradne podatke o izgubah. V bojih ka-tanških žandarjev s silami OZN je bil ubit en vojak mednarodnih sil, štirje pa ranjeni, medtem ko je mrtvih 38 katanških žandarjev. Med - žrtvami današnjega spopada sta tudi dva Evropejca civilista. London, 5. dec. (AP). — Danes sta govorila v britanskem parlamentu šef Foreign Officea lord Ho* me (v zgornjem domu) in minister v Foreign Officeu Edward Heath (v spodnjem domu) o tem, da bo britanska vlada prispevala k popuščanju napetosti v Kongu. Lord Home je obžaloval »neumerjene« Izjave Com-beja v Parizu in dodal, da je resnična nevarnost za resne spopade v Kongu. Glede obtožb bivšega predstavnika OZN v Kongu O’Briena je Home dejal, da »mi ne moremo dajati uradnih odgovorov na vsako melodramatično izjavo, ki jo objavijo v svetu«. Po njegovih besedah je Britanija oh vsaki priložnosti dala »Comheju na znanje, da Katanga nima prihod- nosti kot neodvisna država«. Glede O’Brienovih obtožb, da Britanija na skrivaj pomaga čombejevemu secesionizmu in spodkopava napore OZN, je drugi predstavnik britanske vlade Heath dejal, da zastopa britanska vlada stališče, naj bo Kongo zedinjen in da je treba odstraniti se danje meje v Kongu. Pri tem je Heath poudaril, da je sklepanje ustavnih sporazumov za odstranitev teh meja notranja stvar Konga. Heath je pri tem še dodal, da je treba po mnenju britanske vlade »uporabiti silo v Kongu samo v skrajnem primeru, da se prepreči državljanska vojna.« AP poroča iz Londona, da je poveljnik oboroženih sil OZN v Kongu irski ge- neral Sean McKeown podpri obtožbe Connorja — O'Briena. McKeown je dejal, da je »tisto, kar je rekel O'Brien o Rodeziji, Južni Afriki, Belgiji, Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah, popolnoma točno.« McKeown je tudi povedal, da bo njegova obveznost na položaju poveljnika sil OZN v Kongu potekla konec tega leta in da nima želje podaljšati pogodbe. Na vprašanje, ali se strinja s trditvijo, da je Britanija ovirala uresničevanje vojaške politike OZN v Kongu, je McKe-own odgovoril, »ne v vojaškem smislu. Britanska vlada ne more nositi odgovornosti za akcije britanskih plačancev, ko pa so plačanci odkriti, bi bila dolžna odločneje ukrepati za njihovo odstranitev.« DELO GENERALNE SKUPŠČINE OZN Delala i iitaiskei zasiopstau V Skrbniškem odboru razpravlja jo o podelitvi neodvisnosti Jugozahodni Afriki, ki je zdaj pod mandatom Južnoafriške unije NEW YORK, 5. dec. (AP). Na prvi današnji seji Generalne skupščine OZN so nadaljevali debato o predstavništvu Kitajske v svetovni organizaciji. Predstavnica Češkoslovaške Feflerova se je zavzela za sprejem LR Kitajske v članstvo OZN in je obtožila ZDA zaradi političnega zavlačevanja diskusije o pravici predstavnikov kitajskega naroda, da bi zavzel; svoje mesto med ostalimi članicami OZN; Nigerijski delegat Vačuku je predlagal sprejem LR Kitajske v članstvo OZN, vendar naj bi tudi Formozi priznali pravico nadaljnjega članstva v svetovni organizaciji. Pozval'je vlado v Pekingu, naj zahteva sprejem v članstvo OZN kot nova država. Po govoru liberijskega delegata Coopera je bila prin hodnja seja sklicana za 21. uro. Po končani generalni debati o rasistični politiki v Jugozahodni Afriki, ki je pod upravo Južnoafriške unije, je skrbniški odbor Generalne skupščine nocoj nadaljeval razpravo o ukrepih, ki jih je treba storiti za neodvisnost Jugozahodne Afrike. Švedska delegacija je predlagala načrt resolucije o ustanovitvi posebne komisije sedmih članov, katere naloga bi bila proučiti možnosti, da postane ta dežela čimprej neodvisna. Francoski predstavnik je podprl švedski predlog, medtem ko predstavniki azijskih in afriških držav pripravljajo svoj načrt resolucije, ki zahteva, da se Južnoafriški unij i odvzame skrbništvo nad Jugozahodno Afriko in temu ozemlju podeli neodvisnost do konca leta 1962. Stanje S. dec. Zelo hladen zrak, ki doteka iz polarnih predelov, je dosegel popoldne vzhodne Alpe in povzročil snežne padavine V vsej notranjosti Slovenije. V /er.tcskem zalivu se ie razvilo drugotno jedro nizkega zračnega pritiska, ki je tienutr.o nepomično. Napoved za četrtek: Ponoči in sprva podnevi èe padavine kot sneg, ki bodo ponoči intenzivnejše. V drugi, polovici dneva bo nastopilo izboljšanje. V Primorju bo burja. Temperature v .notranjosti med —1 ia 2, v Primorju med 4‘to 7 sto pinj C. isma bralce Kdo naj plača gasilce? Tovariš urednik! Ob nedavnem neurju je v dolini Kanomlje 36 gasilcev 16 ur reševalo imovino neke družine, ki ji je zemeljski plaz odnesel hišo in gospodarsko poslopje. Ob tem se je nenadoma pojavilo vprašanje, kdo naj plača izgubljene delovne ure gasilcev, ki so zaposleni v raznih podjetjih v Idriji in Spodnji Idriji. Tu sta v nasprotju temeljni zakon o požarni varnosti in zakon o delovnih razmerjih, seveda le, če ju ne uporabljamo življenjsko. Zakon o požarni varnosti obvezuje vsakega državljana, da v nevarnosti pomaga in kliče na pomoč pristojne organe in gasilce, če sam ne more pogasiti požara ali preprečiti nevarnosti. Nekatera podjetja v občini Idrija pa se sklicujejo na zakon o delovnih razmerjih, češ, plača naj tisti, ki kliče. To pa niso gospodarske usluge, temveč gre za humane odnose med ljudmi. Pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov in ekonomskih enot gredo očitno predaleč in v skrajnosti. Občinska gasilska zveza je zaskrbljena, ker nima sredstev za taka plačila. Zato meni, da bi pri občinskem ljudskem odboru ustanovili poseben sklad, iz katerega bi podjetjem refundirali izplačila za izgubljeni čas gasilcev, ki sodelujejo pri požarih ali elementarnih nezgodah. Kot nam je znano, je rudnik Idrija našel razumevanje za izplačilo gasilcev v Kanomlji, pri drugih podjetjih pa tega razumevanja ni Ker so taki primeri redki, se ne morem znebiti vtisa, da zadeva diši po birokraciji. Janko Tomažič, N. Gorica Nestalni zdravniki Tovariš urednik! Začelo se je z odhodom dolgoletnega prizadevnega zdravnika dr. Pfeiferja Odšel je in od takrat smo v Cerknem brez stalnega s zdravnika Zato v vasi na račun zdravstvene službe precej negodujejo. Svet za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru v Idriji se trudi, da to neprijetnost ureja. Tako je prišel dr. Pušnar. Zadovoljni smo bili, da smo spet dobili stalnega splošnega zdravnika. Toda pri nas je ostal le eno leto. Ker tedaj Svetu za zdravstvo ni uspelo dobiti novega zdravnika, je našel rešitev tako, da so prihajali zdravniki izmenično iz Idrije po en mesec v Cerkno. Rešitev ni bila najboljša, vendar je boljši vrabec v roki kakor golob na strehi. Svet za zdravstvo pa se je še prizadeval, da bi dobili stalnega zdravnika. Tako so najavili prihod dr. Elka Borka, ki je prišel iz Maribora. Takoj si je pridobil naklonjenost in zaupanje svojih pacientov. Njegov odnos do bolnikov je bil zelo dober, veljal je za dobrega diagnostika. Ni mu bilo težko živeti v Cerknem, toda tudi njega so pred časom odpoklicali. Tako teče sedaj zdravstvena služba v Cerknem po stari navadi. Prišel je nov zdravnik, ki pa bo ostal pri nas spet le nekaj mesecev. Anton Bolko, Cerkno 43 Spet brez nadomestnih delov Tovariš urednik! Pred leti sem kupil radijski aparat znamke »Savica 56«. Do nedavnega je brezhibno deloval. Kot pa se vsaka stvar prej ali slej obrabi oziroma iztroši, tako se je zgodilo tudi pri mojem aparatu. Tako imenovani potencialmeter, s katerim vključiš aparat in naravnaš jakost zvoka ali govora, je doslužil. Nisem bil posebno razočaran, saj sem menil, da bom ta del lahko kupil in aparat bo spet v redu. Toda zmotil sem se. Povsod mi odgovarjajo, da se potenci-almetri zelo težko dobijo, ker menda naše tovarne teh delov še ne izdelujejo. Ne vem, če je to res, toda če jih naše tovarne res ne iz- delujejo, mislim, da bi jih bilo treba uvoziti, da bi bili tako na razpolago potrošnikom. Ali ni škoda radia, Tei je sicer še v brezhibnem stanju, pa zaradi enega dela stoji neuporaben? Franc Meško, Kidričevo 7 Namesto enega dva kinemato- grafa Delavski svet Titovih zavodov Litostroj nam je na nedavno pismo Zdravka Vidriha (Delo z dne 3. XI. 1961, nato smo prejeli še podobno pismo Alojza Frbe-žerja) poslal tole pojasnilo: Ko je delavski svet Litostroja razpravljal o smotrnejši uporabi delavniških prostorov v Industrijsko-ko-vinarski šoli podjetja, to je prostorov, ki so bili nekaj let na razpolago kinu Litostroj, je mislil tudi na nadaljnjo potrebo kina na področju, kjer stanujejo po večini njegovi delavci. Zato je sklenil, da odstopi del opreme svojega dosedanjega kinematografa Stanovanjski skupnosti in krajevni organizaciji SZDL v Dravljah, del opreme pa Svobodi v Šiški, obdržal pa bo strokovno vodstvo nad predstavami in rednim delom obeh novih kinematografov z dosedanjim osebjem. Omenjene družbene organizacije terena Dravlje in šiška so se obvezale, da bodo omogočile redne kino-predstave na obeh krajih, in sicer v novem Domu družbenih organizacij v Dravljah in v Domu Svobode v Šiški, najkasneje v enem mesecu, to je do 4. januarja. Tako bo vse področje li-tostrojskih in mestnih blokov, hkrati z Dravljami in Zgornjo šiško, imelo na razpolago namesto ene dve kinematografski dvorani; vsaka bo imela 250 sedežev, skupaj torej več kot dosedanji kino Litostroj. Zato so brez osnov trditve obeh imenovanih piscev, da Litostroj ob ukinitvi svojega kina ni poskrbel za nadaljnje razvijanje kulturne dejavnosti na okoliškem področju. Dosedanji prostori kina Litostroj bodo služili še pomembnejšim kul- tumovzgojnim nalogam, kakor je služil kino Litostroj. Litostroj bo namreč v prihodnjih nekaj letih potreboval še okoli 1200 novih kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, njegove neposredne nove naloge pa terjajo tudi šolanje in vzgojo sedanjih kadrov. Da bo te svoje pomembne proizvodne, družbene in kultur-no-vzgojne naloge izvršil, pa potrebuje nove prostore. Tako je imel Litostroj pri iskanju primerne rešitve pred očmi ne le svoje potrebe, temveč tudi kulturne potrebe širšega okoliškega terena. Ta bo tako laže dočakal zgraditev nove kinodvorane ob Celovški cesti. Gostinske usluge še nadalje na rešetu V zadnjih dneh smo prejeli štiri pisma naših bralcev, ki kritizirajo pomanjkljivosti v našem gostinstvu. M. K. in S. M. pišeta, da sta plačala račune z večjimi bankovci, natakar oziroma natakarica pa jima nista vrnila nepotrošene razlike. To se je zgodilo v dveh ljubljanskih kavarnah — zaradi pozabljivosti ali zaradi česa drugega, sprašujeta. R. P. je ogorčen, ker so mu v ribji restavraciji postregli s cenejšo ribo, kot jo je naročil. To, trdi, se v tej restavraciji večkrat dogaja. Vanjo, pravi, ne bo več zahajal, dokler bodo take razmere. D. D. piše, da se gostinska postrežba izboljšuje in da se marsikje trudijo, da bi bil odnos do gostov čimboljši. Vendar pa se mu je zgodilo, da natakarica ni hotela izprazniti polnega pepelnika. Teh pisem nismo objavili, a ne zato, ker objave ne bi zaslužila. Vsi primeri pa so take narave in tako preprosti, da jih gostinska podjetja pač lahko rešijo — brez javne kritike! Res bi že lahko prišel čas, ko bi takih pisem sploh ne bilo, oziroma da ne bomo idealizirali: če bi prišlo tako pismo enkrat na mesec, prav, ni pa prav, da pridejo' v treh dneh kar štiri. IZDELAVA PRAVILNIKOV d DELITVI DOHODKA,VMOVOMESKEM^OKRAJU Sežana postaja mesto Z obsegom In vrsto komunalnih del so Sežančani letos prav gotovo zadovoljni. Do tega mnenja ne pride človek le, če se kratko sprehodi po mestu, niti ne samo, če se o tem pogovori s tovariši na občini. Zadošča, da pobarate tega ali onega Sežančana. Velika pridobitev za Sežano bo avtobusna postaja, ki jo bodo kmalu dogradili. Tu bo lahko čakalo 8 avtobusov; za vsako smer na določenem mestu. V postajni stavbi bodo bi-Ijetamica, čakalnica, bife, prodajalna tobačnih izdelkov in sanitarije. Ljudem ne bo več treba čakati na zveze na prostem, v mrazu in burji. Podobnega, s stališča prometne varnosti po mestu, skozi katero teče živahen potniški in tovorni promet zaradi bližnje meje, pa še. večjega pomena bo 1500 m pločnikov ob glavni ulici vse do železniške postaje in ob nekate-terih dragih, prometno živahnejših ulicah. Gradnja teh pločnikov se je nekoliko zavlekla, vendar jih bodo kmalu dokončali. Omembe vredna so še zaključna dela na cesti in pločnikih v novem naselju (za 1500 prebivalcev) med železniško postajo in osemletko. V tem naselju so letos odprli samopostrežno trgovino in mesnico, sredi mesta pa so v komunalnem bloku uredili sodobno lekarno. Med pomembne pridobitve gredo še nova pekama in novi prodajalni železnine in manufakture. Nova javna razsvetljava ne zaostaja za razsvetljavo v ljubljanskem mestnem središču. Nerešena je le še razsvetljava stranskih ulic. Tu bo treba še nekaj naporov, da bodo tudi stranske, gosteje naseljene ceste dobile primernejšo razsvetljavo. Ob vsem tem razmahu ni treba, da človek na občini zve, kako zelo je Sežani potrebno poimenovanje ulic, cest in trgov. Skrajni čas je za to. Zvedeli smo, da je predlog za takšno poimenovanje že sestavljen in da bo o njem kmalu razpravljal občinski ljudski odbor. Vsa ta komunalna dela je omogočilo sodelovanje med organi komune in gospodarskimi organizacijami; tudi na finančnem področju. Zato ne preseneča, da imajo načrte za nadaljnja komunalna dela. Sem gre tudi ureditev kanalizacije. Načrte imajo, toda spričo obsežnosti teh del bo treba za njihovo izvedbo pač več let. Bližja je zidava novega poštnega poslopja in avtomatizacija telefonske centrale (za 400 številk). Za to bo potrebnih 160 milijonov dinarjev. Pretesna je tudi že pred komaj 4 leti zgrajena osemletka. Dograditi bo treba 6 učilnic, zakaj zaradi šol- ske reforme prihaja vanjo vedno več šolarjev. Resno se nadalje ukvarjajo z načrti za gradnjo novega hotela pri železniški postaji. Tistih 100 šoferjev kamionov, ki peljejo dnevno skozi Sežano, se nimajo pravzaprav kam dati; da ne govorimo o turistih, za katere postaja v obstoječih gostinskih obratih tudi že pretesno. Zaradi turizma in naglo razvijajoče se domače motorizacije bo treba čimprej urediti tudi še nekaj parkirnih prostorov za osebna vozila. Omenimo še to: zaradi novih komunalnih ureditev so morali posekati več starih dreves. Da pa ne bi postala Sežana na zelenju revnejša, so povsod zasadili nova drevesa. Kjer je le bilo mogoče, so podobo mesta osvežili s cvetličnimi košarami. Tako rešujejo sproti tudi to reč. ki ob takih delih marsikje ne najde pravega razumevanja. F. M. inPiNJM/Z'ÌOlNO DEI 0 Ml AOiNE V ZASAVJU POGLOBLJENO DELO MLADIH Letošnje večerne mladinske politične šole v Zasavju bo obiskovalo več kot 160 mladincev. Programi teh šol so prilagojeni potrebam, nalogam in željam mladih pri vsakdanjem delu v družbenem življenju. Tako predvidevajo programi vrsto aktualnih predavanj o delitvi dohodka, de- vsega kolektiva. Na občinskih konferencah mladine v Zasavju se je pokazala težnja, da bi šlo skozi mladinske politične šole čimveč mladine, kjer bi se le-ta dodobra seznanila s svojim delom in vlogo v družbenem življenju. Vendar pa se že pojaviinin ts fman-mtmn - >- - : . „ Do konca leta bodo v Sežani dograuiu novo HITRO PRIPRAVLJENO KOSILO Pretlačena juha iz zelene, riž ■ šunko in papriko, sir v solati. Jaha: Potrebujemo srednje veliki gomolj zelene, drobno čebulo, žlico moke, dišave, rumenjak in prepečenec. Očiščeno zeleno olupimo, naribamo in skuhamo v malo topli vodi. Mehko pretlačimo z vodo vred. Iz masla, drobno zrezane čebule in moke naredimo svetlo prežganje. Razredčimo ga s hladno vodo lir ko zavre, pridamo še pretlačeno zčleno. Zalijemo toliko, da imamo liter in četrt juhe. Solimo, pridamo polovico kocke goveje juhe ali pa tekoči dadin Jušni dodatek. Ko juha vre deset minut, jo potresemo s poprom, z naribanim oreščkom in drobno zrezanim majhnim lističem zelene. V rumenjak vlijemo žlico vode, razmešamo in vlijemo v juho. K juhi damo prepečenec ali krustone. Riž: 40 dkg riža, 15 dkg ku- hane šunke, dve vloženi papriki in feferon (pekoča paprika) in žlico naribanega sira. Riž kuhamo v vroči vodi deset minut. Šunko zrežemo v rezance. Ogrejemo pol žlice masti. Ko je topla, opražimo v njej šunko. Ko zadiši, stresemo vanjo riž. Premešamo in prav malo pražimo. Papriko zrežemo v rezance. Damo Jo v riž. Se enkrat rahlo premešamo. Riž potresemo še z naribanim sirom (parmezanom). Sir v solati: 30 dkg srednje mastnega sira, 3 jabolka, 2 pomaranči ali grapfoli, 8 dkg orehov, žlico majoneze, pol kozarca jogurta, sok pol limone. Sir, jabolka in grapfoli zrežemo v najhne kocke. Jogurt, limonin sok in majonezo zmešamo ter polijemo po siru in sadju. Vse močno potresemo r grobo zrezanimi orehi. Sirna solata naj vsaj deset minut stoji, da se dobro prepoj L lavskem in družbenem upravljanju, komunalnem sistemu, sodobnih problemih mladine in podobno. Večerna mladinska politična šola v Trbovljah uspešno dela že več let, medtem ko so v Zagorju, Hrastniku in Radečah šele na začetku. Izkušnje pa kažejo velike prednosti tega idejno-vzgojnega izobraževanja, odpirajo vrata mladim proizvajalcem — upravljavcem. V Trbovljah in drugod so ugotavljali, da ni dovolj samo skrb za vključevanje mladih v organe upravljanja, ampak je treba pripraviti mlade ljudi, da bodo v teh organih enakopravno sodelovali in odločali z ostalimi, da bodo mladi postali nosilci želja ne samo mladine, temveč siranjem teh šol, predvsem Foto: Frenk v Trbovljah, ker nekatera podjetja ne kažejo dovolj interesov. Programi idejno-vzgojnega dela občinskih komitejev LMS v Zasavju vsebujejo-še vrsto drugih oblik izobraževanja mladine. Medtem ko so lani samo poizkusih z šolami za življenje, se je letos pokazalo nenavadno zanimanje za te šole, ki odpirajo mlademu človeku čestokrat povsem drugačno, lepšo okolje od tistega, v katerem živi. Pri poglobljenem idejno-vzgojnem delu bo odločilna samoiniciativnost mladinskih aktivov. Zdaj ni več obveznih programov od zgoraj, temveč prosta izbira po takšnem idejno-vzgojnem delu, ki bo članom aktivov všeč P. Burkeljc NAGLICA PROTI KONCU Zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov so na splošno doslej premalo spremljali Izdelavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Tudi nekatera združenja so nudila premalo pomoči manjšim gospodarskim organizacijam pri tem deln. Počasnost in nekakšno čakanje skozi leto terja sedaj proti koncu roka pospešeno delo pri izdelavi in sprejemu pravilnikov. To so nekatere izmed ugotovitev širšega posvetovanja v Novem mestu, ki ga je sklical okrajni odbor SZDL skupno z okrajnim ljudskim odborom in okrajnim sindikalnim svetom. Po podatkih okrajnega ljudskega odbora je bilo oktobra na področju okraja 48 odstotkov vseh gospodarskih organizacij, v katerih so šele začeli s sestavo pravilnikov. V zad- • KRANJ NOV KLUB STANOVANJSKE SKUPNOSTI Pred dnevi so prebivalci stanovanjske skupnosti Huje-Planina dobili svoje klubske prostore. Za potrebe kluba so s 500 tisočaki preuredili nekdanje pomožne učilnice šole »Staneta žagarja«. Sredstva so največ prispevali prebivalci sami, pomagal pa je tudi ObO SZDL, stanovanjska skupnost in krajevni odbor ter ZB. Razen nekaj opreme so kupili še televizor, radio in nekaj šahov. P. G. JUBILEJNA RAZSTAVA LJUBA RAVNIKARJA Te dni razstavlja v Mestnem muzeju v Kranju Ljubo Ravnikar 21 akvarelov z gorenjskimi motivi. Slikar razstavlja v Kranju to pot že desetič. Med vsemi akvareli — vsi so nastali letos — zvečine prikazuje bohinjski kot. Najbolj so uspeli »Ples megel«, »Breze«, »Megleni venec« ter »Motiv s Stare Fužine«. P. G. • SENOVO GRADNJA NOVE PEKARNE Sedanja preskrba s kruhom in pecivom v Senovem ni zadovoljiva ter ne krije trenutnih potreb potrošnikov. Takšno stanje pa se lahko v bodoče še stopnjuje. V Senovem so pričeli razmišljati o gradnji modeme pekarne, ki bi zadovoljila vse želje potrošnikov. Trgovsko podjetje »Preskrba« Senovo je v ta namen že pričelo z adaptacijskimi deli v svojem sedanjem trgovskem poslopju. Potrebna investicijska sredstva in opremo bo zagotovil ObLO Videm-Krško. Modema parna pekama bi po sedanjih računih spekla dnevno okrog 2000 kilogramov kruha in peciva, kar bi zadoščalo za Senovo in okolico. Trgovsko podjetje bi oskrbelo, da z lastnimi prevoznimi sredstvi omogoči prodajo kruha v vseh svojih poslovalnicah v senovškem okolišu in Koprivnici. K. B. njem času to delo napreduje nekoliko hitreje, vendar je skoraj v vsaki občini po nekaj podjetij, kjer še niso pričeli niti s pripravami za sestavo pravilnikov. Resda so to predvsem manjše gospodarske organizacije, vendar morajo tudi te imeti pravilnike, če ne oba, pa vsaj pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Prav v manjših podjetjih pa tudi najbolj primanjkuje sposobnega kadra za pripravo osnov za pravilnike, zato je treba tem podjetjem nuditi več strokovne pomoči. še počasneje kot izdelava pravilnikov gre ustanavljanje ekonomskih in poslovnih enot. Od skupno 227 gospodarskih organizacij jih je doslej ustanovilo ekonomske enote 75. Na posvetovanju so menili, da bi morala širitev samoupravljanja iti pred sesta- vo pravilnikov. Vendar pri tem ne gre za ustanavljanje ekonomskih in poslovnih enot za vsako ceno, temveč gre za to, da bo vsak proizvajalec sodeloval pri upravljanju podjetja. Doslej ustanovljene ekonomske enote imajo zelo različne pristojnosti. V več primerih se kaže težnja, da bi čimveč pristojnosti zadržali osrednjim organom. Na posvetovanju so načelno obravnavali tudi delitev dohodkov v preteklih mesecih. Razponi v prejemkih so različni, ponekod znatni. V nekaterih podjetjih novomeške občine znašajo tudi od 1—11, pa tudi v drugih občinah so v več primerih razponi preveliki. Občinski ljudski odbor Novo mesto zastopa stališče, da se doslej izplačani prejemki v gospodarskih organizacijah smatrajo kot akontacija in se bodo lahko obračunali kot dokončni osebni prejemki šele po potrditvi pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Analize občinskih političnih organov kažejo, da so v gospodarskih organi- zacijah pri zviševanju osebnih prejemkov vodilnim - članom kolektivov povzročili politične probleme. Toliko bolj, ker pri tem niso upoštevali tistih z najnižjimi osebnimi prejemku V številnih podjetjih so pri določanju osebnih prejemkov pozabili na ostale proizvajalce, ki jih hočemo usposobiti za enakovredne upravljavce, a so v prejemkih nesorazmerno daleč za vodilnimi uslužbenci. Zaključek posvetovanja je bil, da morajo komune prek komisij takoj izdelati analize o poteku izdelave pravilnikov in težavah ter problemih, ki se pri tem pojavljajo. S temi analizami naj se ukvarjajo občinski zbori proizvajalcev, ki naj bi se v vseh občinah setali čimprej in ne čakali izdelave vseh pravilnikov. Po sprejemu pravilnikov pa naj organi komun stalno spremljajo učinek pravilnikov glede dobrega gospodarjenja, pravilnega nagrajevanja in s tem tudi razvoj notranjih odnosov v gospodarskih organizacijah. P. Romanič NOVA GORICA zavel ;i onanlzacilo seinov ii Poseben odbor tudi letos pripravlja novoletni sejem. Ob glavni cesti bodo postavili približno 40 paviljonov, ki jih že izdeluje podjetje Remont v Solkanu. Novoletni sejem bo združen z obhodom dedka Mraza in z bogatim srečo-lovom. Sodijo, da bodo z bogatejšo izbiro blaga po znižanih cenah na tem sejmu ustvarili najmanj trikrat več prometa kot lani, ko so iztržili 37 milijonov dinarjev. Prebivalstvo je tem oblikam trgovanja naklonjeno že po tradiciji. Za letošnji sejem se je priglasilo več industrijskih in obrtnih podjetij ter trgovin. Pripravljalni odbor bo začeto delo izročil Zavodu za organizacijo sejmov in razstav, ki ga bb v kratkem ustanovil občinski ljudski odbor. Zavod bo imel na voljo približno za 5 milijonov dinarjev osnovnih sredstev, predvsem v montažnih paviljonih, id jih bodo proti primerni najemnini dajali sodelujočim na sejmih in na raznih večjih prireditvah. Do sedaj so namreč ob vsaki večji prireditvi ali sejmu posamezna trgovska ali gostinska podjetja iz grobih desk zbijali zasilne paviljone. To pa ni osnovna dejav- nost zavoda. V Novi Gorici nameravajo organizirati letni in jesenski sejem. Za prihodnji občinski praznik pa pripravljajo razstavo gospodarskega razvoja, sejem in kulturno zabavne prireditve. -jp • BLED KOKOŠJA FARMA NA BIVŠEM GOLF IGRIŠČU? Kmetijska zadruga Dovje - Mojstrana namerava zgraditi na bivšem gotf igrišču pri Bledu novo kokošjo farmo, ki naj bi oskrbovala Gorenjsko z jajci. Za farmo, predvidevajo okoli 100 mihjanoiv investicij in naj bi na njej redili do 100.000 kokoši. ObLO Jesenice je načelno že Odobril to investicijo ter predvide! lokacijo za to gradnjo na bivšem golf igrišču piri Bledu. Na CfbLO Radovljica kot predvsem na Mestnem odboru na Bledu so to vest sprejeti z precejšnjim nezadovoljstvom. Na tem prostoru je bilo pred vojno golf igrišče in ravno pred meseci so se že pogovarjali na Gorenjski turicitdčni zvezi v Kranju, da bi to igrišče obnovili, saj je veljalo za eno najlenših igrišč v Evropi. Dobili so že načrte, Draga preselitev ali cenejša Ljubljanski Z00 naj bi postal vrt domače vodne in obvodne favne ter flore Fred meseci smo brali o preselitvi ljubljanskega živalskega vrta z Večne poti v »koseški boršt« — blizu postaje nekdanje pionirske železnice v Podutiku. Investicijski program za razširitev živalskega vrta na sedanjem področju je namreč predvideval povečanje prostora na okoli 20 ha, ograditev celotnega vrta itd., kar ne bi bilo dobro, če hočemo res napraviti z Rožnika park. Nova lokacija je lepa, ugodna za živalski vrt (obrat »Ljubljanskih opekam« na tem kraju bo amortiziran v štirih ali petih letih, tako da ga bodo opustili; velike jame bi bile primerne za bajerje itd.), tudi predaleč ne bi bila, vendar... Vendar ne gre pozabiti na nekaj stvari. V živalski vrt je bilo investiranih že blizu 40 milijonov dinarjev, ki jih je bilo vedno zelo težko dobiti. Zgraje- nih je nekaj takih objektov, ki bi jih bilo škoda pustiti in podreti zaradi preselitve, ljudje so se navadili nanj itd. Poglavitno pa je povsod ponavljajoče se vprašanje: kje dobiti denar? Odgovor je jasen — dale naj bi ga ljubljanske mestne občine! Ce le povemo, da bi preselitev, ki je seveda navezana tudi na ureditev objektov, veljala skoraj tričetrt milijarde dinarjev, spoznamo, da je to nemogoče izvesti, saj presega zmogljivost mestnega proračuna. Mestne občine morajo skrbeti za finansiranje mnogih dru- gih potrebnih stvari, vendar ... Vendar pa ne smemo kar takoj vreči puške v koruzo. Preden bi razpravljali in odločali o preselitvi ljubljanskega živalskega vrta, naj bi odgovorili na nekaj drugih vprašanj. Jasno je, da se noben živalski vrt na svetu ne vzdržuje sam. Jasno pa je tudi, da si tako veliko — ali pa tako majhno — mesto, kakršno je Ljubljana, ne more »privoščiti« živalskega vrta v najširšem smislu besede, ne da bi to hudo in za dolgo časa prizadelo mestni proračun. 2ivalski vrt pa mora biti sodobno urejen, ne pa sračje gnezdo. Zato bi bilo morda še najbolje, če bi se v Ljubljani odločili za specializi-irani živalski vrt. Takšna je bila tudi zamisel ob ustanovitvi — vrt domače ter morda še evropske favne. Specializirani živalski vrt je lahko dosti zanimivejši kot splošni, ki ima navadno nekaj opic, leva, tigra, kače in slona. Primer z drugega področja: izredno bogata numizmatična zbirka v ljubljanskem muzeju privlačuje ljudi, ki so videli dosti večje . splošne muzeje od ljubljanskega. Zakaj naj bi ne v Ljubljani n. pr. najprej urediU živalskega vrta za domače vodne in obvodne živali? To je mogoče izvesti le z malenkostnim povečanjem sedanjega prostora; urediti je treba ribnike in mrežaste »kletke« za ptice, poskrbeti za sožitje živali In rastlinstva. Tak intenzivni razvoj živalskega vrta je vsekakor ustreznejši od ekstenzivnega, zlasti še, če je premalo denarja... Ko bi vrt uredili popolnoma tako, kot bi si ga zamislili, pa bi lahko mislili na ustanovitev novega obrata ali »podružnice« v »koseškem borštu«. Seveda bi tudi v specializiranem živalskem vrtu morali obdržati nekaj takih živali, ki privlačijo množice obiskovalcev — lev, opice, medved. Treba bi bilo tudi urediti parkirni prostor, pomisliti na okrepčevalnico in otroško igrišče. Živalski vrt sicer že ima program za razširitev na sedanjem kraju. Program bi bilo treba preusmeriti na specializacijo, našteti potrebne živali ter predložiti kolikor toliko natančen predračun v razpravo tistim, ki bi dela finansirali. Ob zaključku še tole; tudi botanični vrt bi lahko specializirali in ga kombinirali z živalskim. Najprej morda že na sedanjem živalskem vrtu, pozneje pa, ko bi ustanovili drugi obrat v »koseškem borštu«, bi lahko oh vsej Večni poti uredili botanični vrt domačega drevja in grmičevja; Upamo, da ho upravni odbor ljubljanskega živalskega vrta kmalu razpravljal o teh stvareh, izdelal potrebni program in ga predlagal Mestnemu svetu. S. Ivane po katerih je bilo izdelano in ne bi zahtevalo tolikšnih sredstev, da se ne bi izplačalo. Pa tudi ne glede na to: prostor, kjer naj bi postavili to farmo, je izredno lep, saj ima na njem razgled na vse Karavanke in Julijske Alpe in bi ga lahko uporabili tudi za izredno izletniško točko, če bi le obnovili bivšo restavracijo. Vsekakor je mnenje vseh, ki imajo kaj o-praviti s turizmom, da bi to preprečili, saj lokacijo za kokošjo farmo gotovo ne bo težavno dobiti v kakem drugem kraju na Gorenjskem. B. B. Pomenki Zvedeli smo, da se podjetje »Pecivo« v Novi Gorici v mejah svojih zmogljivosti in tehnične opreme pekarne ter slaščičarne prizadeva obogatiti izbiro kruha in peciva. Obrato-vodja pekarne, pekovski mojster AVGUST ZAVRTANIK je iznašel poseben tehnološki postopek za boljši kruh, ki ostane svež mesec dni. O tem je Zavrtanik povedal naslednje: — Pričeli smo izdelovati kruh »gorički jajčnik«, ki ga sicer v naši državi sploh ne izdelujejo. Poskušal sem dalj časa, izdelke pa pošiljal v analizo Higienskemu zavodu na Pristavi. Na podlagi izvidov sem tehnološki proces izpopolnjeval. Ko sem že vedel, da bom uspel, sem dal vzorec v analizo Republiškemu higienskemu zavodu v Ljubljani, ki je peko in prodajo »goriškega jajčnika« odobril. To je vrsta boljšega kruha, ki je nekoliko podoben znanemu italijanskemu kruhu »pa-netone«. Za mesto in okolico ga spečemo kakih 150 kilogramov. Lahko bi ga pošiljali tudi v druga potrošniška središča, celo v Ljubljano, toda le, če bi ga trgovine kupovale od nas tedensko vsaj 500 kg. Dostavljali bi ga franco po proizvodnih cenah. Ponudili smo ga tudi Samopostrežni trgovini v Ljubljani, ki pa, žal, ni pokazala dovolj razumevanja. Naš »goriški jajčnik« ohrani svežost mesec dni, prodajati pa ga smemo šest tednov. Hermetično zavit v celofanskih vrečkah ne spremeni niti barve niti okusa ali vonja. JP Lesno-predelovalnn podjetja na Gorenjskem pred združitvijo Ker so lesno predelovalni obrati na Gorenjskem zelo raztreseni, so pristojni organi že dalj časa razmišljali o njihovi združitvi. S tem bi namreč povečali koncentracijo surovin in zmanjšali poslovne stroške. Posebna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz teh lesno predelovalnih podjetij, pa je ugotovila, da je le na osnovi združitve možna tudi popolna rekonstrukcija lesne industrije na Gorenjskem, ki pa je nujna, saj so sedanji obrati povsem zastareli. Po tej združitvi bosta v radovljiški občini dva močna obrata: rden v Bohinju, drugi pa na Rečici pri Bledu. Združeno podjetje bo po izračunih strokovnjakov zmožno v 8 letih izvršiti popolno rekonstrukcijo iz lastnih sredstev. Letno bo doseglo 3 in pol milijarde realizacije, poleg tega pa mu bo ostalo še 250 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo. Mš PRVE PRIPRAVE ZA GRADNJO MINIATURNE JUGOSLAVIJE Zavod za izgradnjo miniaturne Jugoslavije se je te dni že prvič sestal in pričel z organizacijskimi deli. Sredstva za načrte je zagotovila Gorenjska turistična zveza in ObLO Radovljica. Letos bodo opravili prve priprave za vegetacijo in vodovod. Pričeli so tudi že z odkupom zemljišč. Sedaj pripravljajo načrt propagandnega pristopa pri interesentih. Vsaka republika ima na svojem teritoriju predvidenih 5 objektov. Mš š fotozapise ''WstMsk-ìà Komaj seže do krmila, pa se že sna peljati na kolesu. Seveda, drugo je, če pozna prometne predpise. Na odprtih cestah takih »kolesarjev« sicer ne srečujemo, v naseljih, ko se pripode izza hiš, pa niso redki. Tale šestletni kole» sar s Bizeljskega se je ustavil sredi ceste in mirno čakal avto, ki se mu je bližal Foto: P. Romanič 4 » Nadafjeyanfe s Novoletne nagrade Navodilo se glasi: *L ,.uivC-vald novoletne nagrade po sklepu o Izplačilu novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in ustanov, ki opravljajo javno službo, so dolžni na skupni čisti znesek izplačane novoletne nagrade obračunati in plačati prispevek k proračunom iz osebnega dohodka po stopnji 17.65 odstotkov. Ce je bil izplačevalec novoletne nagrade dolžan na plače. Izplačane za december 1961, obračunati in plačati dodatni prispevek k proračunom iz osebnega dohodka, je dolžan ta prispevek obračunati in odtegniti vsakemu prejemniku novoletne nagrade. Dodatni prispevek k proračunom iz osebnega dohodka s* obračuna po členu 46 pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (-Službeni list FLRJ-, $L £5-61) in se odtegne prejemniku novoletne nagrade skladno z določbami člena 48 pravilnika. Na primer, če znaša stopnja dodatnega prispevka k preračunom iz osebnega dohodka 5 odstotkov zneska rednega prispevka k proračunom iz osebnega dohodka, znaša ta stopnja preračunana v stopnjo, ki se uporablja za novoletno nagrado 17.65 X 5) : 100 * 0.S825 oziroma zaokroženo 0.88 odstotkov novoletne nagrade. Prispevek k proračunom Iz osebnega dohodka, obračunan po določbah točke 1 tega navodila, se bo plača! iz istih sredstev, iz katerih bo izplačana tudi novoletna nagrada. Prispevki iz osebnega dohodka, obračunani po tem navodilu, se plačujejo pri Narodni banki na tiste račune, na katere je izplačevalec novoletne nagrade plačal ustrezne prispevke iz osebnega dohodka na plače za december 1961. To navodilo začne veljati z dnevom, ko je objavljeno v -Službenem listu FLRJ.- Novoletne nagrade bodo izplačane uslužbencem zveznih organov iz zveznega proračuna, uslužbencem in delavcem organizacij in samostojnih ustanov pa Iz sredstev skladov za nagrajevanje delavcev in uslužbencev. Sklep ZIS se nanaša tudi na honorarne uslužbence organov, ustanov in organizacij, če jim je honorarna služba redni in glavni poklic in če so zaposleni s polnim delovnim časom. Imeti moramo svojo tehniko usmeritev polno in enakopravno sodelovanje naše dežele v odnosih s tujimi partnerji. Imeti moramo svojo tehniko, svoje originalne znanstvene dosežke, prav tako moramo spremljati vzporedna znanstvena gibanja drugih industrijsko razvitih dežel. Treba je razbijati določeni kompleks manjvrednosti, občutek, da smo nekakšna oddaljena, zaostala pokrajina Evrope, kamor zelo pozno prihajajo “ostanki« raznih tehničnih zboljšav, ki so že prišle iz mode. Potem je Todorovič govoril o nalogah naše industrije v letu 1962 in poudaril, da računamo s povečanjem industrijske proizvodnje za 13 odstotkov in uvoza za potrebe industrije za 8 odstotkov, vtem ko naj bi narasel izvoz industrijskih izdelkov v primerjavi z letošnjim letom približno za 20 odstotkov. Mijalko Todorovič je opozoril na povečani plan izvoza v prihodnjem letu, zlasti pa na to, da je potrebno nadaljnje zboljševanje kakovosti in povečanje izbire industrijskih izdelkov, da bi zadovoljili potrebe tujega trga. Poudaril je. da bodo nastali že v prihodnjem letu veliki notranji premiki že v sami industriji in da bo to terjalo večje napore vseh naših strokovnjakov in ekonomistov. Todorovič je opozoril tudi na nekatere negativne pojave, ki ponekod škodujejo ugledu strokovnjakov, pridobljenemu v predvojnih in povojnih letih. Ko se je kritično dotaknil pojavov “kvazi inženirstva«. ki so jih ponekod olajševale objektivne okoliščine oziroma burni povojni gospodarski razvoj, je pozval udeležence kongresa, naj se ob vsaki priložnosti bore proti takšnim pojavom. Opozoril je zlasti na to, da se je treba boriti za takšen lik jugoslovanskega strokovnjaka, čigar dela bodo lahko prenesla strokovno oziroma objektivno kritiko. Prizadevati si moramo, je rekel Todorovič, da bo vsak strokovnjak sprejel samo tisto delo, za katero je v polni meri usposobljen Kongres je na koncu sprejel resolucijo s sklepi o delu in nalogah Zveze strojnih in elektrotehniških inženirjev in tehnikov Jugoslavije ter izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen inž. Babič. Kongo bivšega hotela -Lido«. Predstavniki OZN pa so takoj demantirali te trditve. Poudarili so, da je okrog štaba sil OZN že od davi vse mimo in da je prišlo samo tu in tam do streljanja. - . Ukaz za letalske akcije je poveljstvo sil OZN izdalo potem, ko so tudi čombe-jevci začeli uporabljati vojno letalstvo. Sile OZN imajo v Kongu 15 res&cijskih letal. Iz Leopoldvilla so danes poslali v Katango šest“G2o-. bemastroV«, ki bodo pripeljali «nam. OZN oklopna vozila in artiljerijsko okre- pitev. Kakor je povedal predstavnik OZN, je dalo transportna letala “G&be-master« na voljo ameriško veleposlaništvo v Leopold-villu. Ameriška transportna letala. ki -so začela voziti čete in vojaški material v Elisabethville. so precejšnja okrepitev za mednarodne sile. Kot okrepitev enotam OZN v Elisabethvillu so poslali tudi reakcijske indijske bombnike iz Leopoldvilla ter švedska lovska letala z letališča v Luluabur-gu. Kakor so objavili, so švedska lovska lefala in m-d: jske bombn! ke začeli uporabljati na področjih severozahodno od Elisabeth-villa. AFP poroča, da so v S+ate Deoarimentu sporočili. da so ZDA dale na razpolago OZN v Kongu 21 transportnih letal. V Kongo so danes poslali 105 irskih vojakov. Prvi odred 36. irskrga bataljona — 500 vojakov — je odpo‘o-va! v Kongo že včeraj Bataljon je opremljen z ^klopnimi vozil: in protiletal- skim orožjem. Na drugi strani pa tudi katanške sile dobivajo okrepitve. Predstavnik OZN je izjavil, da katanške enote na starem elisabethvillskem letališču obstreljujejo iz minometalcev. Davi so čombejevci srdito streljali na letalo OZN, k; je letelo nad Elisabethvillom, vendai brez uspeha. Davi so se nadalje vneli ogorčeni boji v stanovanjski četrti mesta in v okolici starega elisabethvillskega letališča. Predstavnik OZN je izjavil, da so sile OZN odbile čombejevce, ki so ponovno skušali zasesti položaje na tem letališču. Leopoiuvule, 6. dec. (Tanjug,. ro zaunjin porocilin je sveusicim enotam uspelo osvojiti neK preaor, ki je važen Stra^ešKi oojekc v Ei.saoetnviilu. Poročila navajajo, cia so seoaj v ro-kan mednarodnih sil najvažnejše točke v mestu. v i-.eopoiaviiiu krožijo tudi vesii, a^. so sile OZN po osvojitvi neicacerih strateških položajev v Elisabethvillu trenu mo v defenzivi pred katanškimi žandar ji, ki so obkolili te točke. Na uradnem mestu niso niti potrdili niti demantirali teh vesti. Poročila o razvoju položaja v Katangi so zelo skopa in je zato možnost raznih spekulacij. Sinoči so bile objavljene samo podrobnosti o uspešnih akcijah švedskih in indijskih letal na letališču v Kolveziju in o izgubah, ki so jih zadala ta letala drugim strateškim točkam na poti med Elisabethvillom in Jadotvillom. V političnih krogih v Leopoldvillu do sedaj niso zabeležili negativnih reakcij na akcijo OZN v Katangi. Nasprotno pričakujejo, da bo predsednik Adula govoril po radiu in pozval prebivalstvo ter vojaške sile Ka-tange, naj ne prelivajo krvi zato, da bi reševali nekaj ljudi, katerih postopki so navdihnjeni izključno iz tujine. V misiji OZN se je zvedelo. da je morala indijskih in drugih enot v Katangi izredna, medtem ko zapa-žajo pri katanških žandar-jih znamenja utrujenosti. Combejevi žandarji ne nudijo več tako odločnega odpora kakor prej. Tudi v drugih mestih Ka-tange je prišlo do bojev med četami OZN in Combejevimi enotami. Combe je davi v Parizu izjavil, da mu je njegov »zunanji minister« Kim-ba sporočil, da je izbruhnil spopad v Manom* v Severni Katangi, kar je razlagal kot začetek »splošnega boja«. Na svoji tiskovni konferenci je Combe odločno trdil, da v Katangi ni več tujih najemnikov. Na laž pa ga je postavil predstavnik njegove vlade, ki je v izjavi po elisabethvillskem radiu rekel, da so »tuji najemniki lojalni pristaši miru« in je ostro napadel zahtevo OZN, da jih je treba izgnati. Combe je napadel ZDA zaradi stališča, ki so ga zavzele do Katange. Kakcu* je rekel, upa,, da bo Francija spričo vpliva na svoje bivše kolo-,, nije lahko »rešOa položaj«. AFP poroča, da so se sinoči v Washmgtonu sestala ameriški zunanji minister Rusk in britanski veleposlanik v ZDA David Ormsby Gore. Govorila sta o najnovejšem razvoju položaja v Kongu. AP poroča iz Rio de Ja-neira, da je brazilska vlada odbila vstopni vizum Com-beju, ki je nameraval prisostvovati v Riu de Jane-lni sestankom reakcionarne organizacije “za moralno oborožitev«. Kot razlog za odklonitev vize je navedeno, da so »katanške enote ostro napadle sile OZN v Kongu«. Combe je danes izjavil, da še namerava vrniti v Katango. AP poroča iz Bruslja, da je Combe odpotoval iz Pariza v Bruselj. Po prihodu je takoj govoril preko belgijske televizije in potrdil, da je njegova vlada poslala apel šefom nekaterih afriških, ameriških in evropskih držav, naj bi “ostavili nečloveško agresijo,sil OZN, ki jo le-ta uresničuje s pomočjo ^vojaških i sil ZDA«. ČETRTI OBČNI ZBOR ZVEZE KOMUNALNIH BANK IUGOSLAVI JE uei pon BEOGRAD, 6. dec. (Po telefonu). Poslovanje komunalnih bank v novem kreditnem in bančnem sistemu in uspehi in težave na tem področju so vprašanja, ki so jih na različne načine osvetljevali na četrtem občnem zboru Zveze komunalnih bank Jugoslavije, ki se je danes začel v Beograda. Razen več ko 350 delegatov prisostvujejo občnemu zboru tudi državni sekretar za finance Nikola Minčev, guverner Narodne banke Janko Smole in drugi. V poročilu o delu Zveze komunalnih bank Jugoslavije je bilo poudarjeno, da je bilo prilagovanje novemu bančnemu in kreditnemu sistemu izvedeno že v roku dveh mesecev, razmejitev poslov med komunalnimi in drugimi bankami pa še hitreje. Po tej razmejitvi so konec avgusta komunalne bfnke razpolagale s 68% vseh bančnih kreditov za obratna sredstva, njihov skupni plasma ' sredstev pa je znašal okoli 1970 milijard dinarjev. Glede kreditiranja gospodarstva pa komunalne banke niso mogle v celoti izpolniti svoje predvidene vloge, saj so gospodarstvo lahko kreditirale samo v tistem obsegu, v katerem so predhodno zagotovile kredit, bodisi od Narodne banke, bodisi od specializiranih bank. Zato bi po mnenju Zveze komunalnih bank načela kreditiranja komunalnih bank morala biti postavljena tako, da jim bo omogočen neoviran priliv Trygve Lie končal razgovore v Beogradu Beograd, 6. dec. (Tanjug) Po razgovorih s predstavniki Jugoslavije so posebni svetovalec norveške vlade za gospodarska vprašanja Trygve Lie jutri vrne v domovino, generr’ i-rektor norveških državnih tovarn aluminija Aage Owe pa je odpotoval v Cr-goro, Hercesov;no :n Dalmacijo, kjer si bo ogledal boksitne rudnike ■»a'aVšca boksita. Atlee hudo zbolel London, 6. dec. (AP). Biv-laburističnj voditelj m predsednik britanske vlade lord Attlee je hudo zbolel in je v bolnišnici. Clement Attlee je star 78 let. sredstev za izvrševanje planskih nalog v gospodarstvu. Gospodarske organizacije naj bi vsa potrebna sredstva dobivale od komunalnih bank, bank pa naj bi samo izjemno, oziroma za določene posle dobivala dodatne kredite. V svojem referatu o vlogi in pomenu pomunalnih bank je dosedanji predsednik Zveze komunalnih bank Jugoslavije Ljubiša Lukič poudaril, da predlog splošne kreditne bilance za prihodnje leto že kaže, da so pristojni činitelji uvideli težave, s katerimi so se dosedaj borile komunalne od Narodne banke in drugih banke. Ta predlog namreč ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR Močno povečani vojaški izdatki . Letos so izdali tretjino več za obrambo kot je bilo v proračunu — Proračun za prihodnje leto pa je še višji MOSKVA, 6. dec. (Tanjug). V Kremlju se je danes začelo zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR. Vrhovnemu sovjetu je bil predložen rekorden državni proračun za prihodnje leto, ki določa dohodke v znesku 80,3 milijarde rubljev. Izdatki v prihodnjem letu bodo večji od letošnjih proračunskih izdatkov za 2,8 milijarde rubljev. Minister za finance Garfau-zov je, ko je podajal poročilo o proračunu za prihodnje leto, izjavil, da bodo porabili za gospodarstvo 32,4 milijarde rubljev, za socialno-kultume ukrepe 28,7 milijarde, za obrambo pa 13,4 mili jarde rubljev% Za letošnji vojaški proračun je bilo določenih 9,2 milijarde rubljev, vendar so se v teku leta izdatki za obrambo naknadno povečali za 3,1 milijarde. Vrhovnemu sovjetu je bil piedložen tudi osnutek državnega gospodarskega plana za prihodnje leto* ki določa nadaljnje povečanje gospodarske moči Sovjetske zveze, velik tempo razvoja težke industrije, nadaljnjo krepitev obrambne sposobnosti države, pospeševanje kmetijskega razvoja in ukrepe za zboljšanje življenjskega standarda. Po načrtu, ki ga je predložil predsednik državnega pla- Novella za sodobnejši program Svetovne sindikalne federacije Moskva, 6. dec. (Tanjug). Na kongresu Svetovne sindikalne federacije v Moskvi so danes nadaljevali razpravo o dejavnosti in programu federacije. Pozornost je vzbudil nastop sekretarja italijanske Generalne konfederacije dela in predsednika Svetovne sindikalne federacije Ago-stina Novelle, ki je obrazložil gledišča italijanskih sindikatov o Saillantovem referatu. Novella je bil prvi govornik, ki je imel kritične pripombe k načrtu programa in se zavzel za sodobnejše obravnavanje problemov mednarodnega sindikalnega gibanja. Proces proti organizatorjem atentatov v Južni Tirolski Dunaj, 6. dec. (Tanjug). V Gradcu se je danes začel proces proti petim avstrijskim državljanom, obtoženim, da so organizirali atentate m tihotapljenje razstreliva v Južno Tirolsko. Štirje obtoženci so na zaslišanju priznali, da so sodelovali pri tihotapljenju raz- ni Tirolski več tečajev za streliva na to področje, zanikajo pa, da bi jim bilo znano, čemu je bilo razstrelivo namenjeno. O enem izmed obtožencev pravijo, da je lani organiziral v Jutž-ravnanje z razstrelivom. To je prvi proces proti ljudem, kj so sodelovali v teroristični dejavnosti na Južnem Tirolskem. Veleposlanik Kveder na obisku v Nepalu New Delhi, 6. dec. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v New Delhiju in poslanik v Katmanduju Dušan Kveder se je mudil te dni v Nepalu, kjer ga je sprejel nepalski kralj Ma-hendra. Kralj Mahandra in veleposlanik Kveder sta se razgovarjala o politiki iz-venblokovskih držav po beograjski konferenci njihovih voditeljev. Nepalski kralj je izročil Dušanu Kvedru odgovor na osebno poslanico predsednika Tita. Med obiskom v Nepalu se je veleposlanik Kveder sestal tudi z zunanjim ministrom Tulsijem G ir i jem in obiskal nekatere člane nepalske vlade. eiegrami JANUARJA AMERICAN V VESOLJU — WASHINGTON. Tn so sporočili, da bodo ZDA v začetku januarja skušale izstreliti človeka v vesolje in da so poskusi z živalmi končam. Prvi ameriški kozmonavt bo, kakor je bilo že objavljeno, mornariški oficir John Glenn. KENNEDY O GOSPODARSKI POMOČI ZAHODA — NEW YORK. Predsednik Kennedy je v združenja indu-strijcev predlagal, naj ZDA dajo novo pobudo, da bi bfla gospodarska pomoč ZDA in Zahodne Evrope tako kanalizirana, da bi mogla vzdržati vso težo »skupnih vojaških, gospodarskih in političnih aspiracij«. Apeliral je na to, naj bi izdelali nov program, »ki bi zaustavil komunistično gospodarsko obkrožanje Zahoda«. DEMONSTRACIJE -PROTI OAS — PARIZ. V pariških demonstracijah proti tajni teroristični vojaški organizacij! OAS so udeleženci zahtevali smrt za vodjo terorističnega gibanja, bivšega generala Kalana. HRUSCEV POJDE NA ODDIH — MOSKVA. Sovjetski premier je napovedal, da bo v kratkem odpotoval na oddih v Belorusijo. Izjavil je nadalje, da na sedanjem zasedanja Vrhovnega sovjeta ne bo govoril in da po njegovem mnenju tuđi ne bo referata o zunanji politiki. ČASOPISNA AGENCIJA MAGREBSKIH DRŽAV. — RABAT. V Rabatu je začela delati časopisna, agencija držav Magreba, MAP (Maghreb Arabue Presse«). Ministri maroške vlade za afriška vprašanja, informacije in pošte so prisostvovali slovesnosti ob oddajanju prvih vesti te agencije-s področja Afrike. KENNEDY ZAENKRAT NE BO OBISKAL SOVJETSKE ZVEZE. — WASHINGTON. Sovjetski veleposlanik v ZDA Menšikov je sinoči izjavil, da ni nobenih načrtov, da bi ameriški predsednik v bližnji prihodnosti obiskal Sovjetsko zvezo. na No viko v, se bo industrijska proizvodnja splošno povečala za 8,1 o/o, proizvodnja blaga za široko potrošnjo pa za 6,6 o/o- Proizvodnja jekla naj bi se v prihodnjem letu povečala na 76,9 milijona ton, žita pa naj bi odkupili 62,5 milijona ton. Na dnevnem redu zasedanja Vrhovnega sovjeta sta tudi osnutek zakona o osnovah civilnega prava in osnutek zakona o civilnem sodnem postopku predvideva nadaljnjo decentralizacijo bančnih sredstev, oziroma osvoboditev matnih sredstev centralnih depozitov, s čimer bodo komunalne banke prišle do pomembnih sredstev. Predvideno pa je, naj j bi 50% na ta način osvobojenih sredstev bilo namenjenih za odplačevanje posojil, ki so jih komunalne banke dobile od Narodne banke. Zveza komunalnih bank se s tem ne strinja, temveč predlaga, naj bi se namesto tega dal večji poudarek instrumentu obveznih rezerv bank, to pa predvsem zato, ker bi z odplačevanjem kreditov, ki so jih komunalne banke dobile od Narodne banke, prišlo do trajne imobilizacije teh sredstev. V razpravi o poročilu in referatu je na popoldanskem zasedanju govoril tudi Ivan Simončič, sekretar republiške Zveze komunalnih bank Slovenije. Poudaril je, da je odgovornost komunalnih bank v novih pogojih poslovanja zaostrena, hkrati pa s svojo aktivnostjo ne morejo obvladati nekaterih činiteljev, ki odločilno vplivajo na stopnjo njihove likvidnosti. Zato je predlagal, naj bi se krog teh činiteljev omejil samo na tiste, ki bi jih komunalne banke s svojo aktivnostjo lahko obvladovale. Dosedaj komunalne banke tega niso bile sposobne, ker so razni vzroki to onemogočali. Občni zbor Zveze komunalnih bank je sprejel nov statut in izvolil nov upravni odbor. Za predsednika novega upravnega odbora je bila izvoljena tovarišica Radojka Katič, sekretar za finance LRH, za novega sekretarja pa so izvolili Milana Ivanoviča. Četrti občni zbor Zveze komunalnih bank Jugoslavije bo jutri nadaljeval delo. M. P. Ohladitev in sneg Ljubljana, 6. dec. S Hidrometeorološkega zavoda LRS so nam sporočili, da je v zadnjih dneh nad Alpami, Balkanom in nad večjim delom Srednje Evrope prevladovalo za ta letni čas izredno toplo vreme. Se včeraj so bile največ je dnevne temperature na Štajerskem tu in tam nad 1* stopinj Celzija, v Novem mestu je kazal termometer 16 stopinj, v Ljubljani in Kopru pa 13 stopinj. Ze včeraj pa je začel preko severne Britanije prodirati proti jugovzhodu zelo mrzel zrak, ki ima svoj izvor v polarnih krajih. Danes dopoldne so te hladne zračne gmote dosegle jižno Nemčijo in zahodno Avstrijo, popoldne pa že vso Slovenijo. Iz Maribora so že ob 16. uri poročali o močnem sneženju; dež. pomešan s snegom, pa je ob tej uri padal že tudi v osrednji Sloveniji. Po 16. uri je začelo znežiti tudi v Ljubljani. Temperatura se je močno znižala — na stanje med 0 in + 2 stopinjama C. Računajo, da se bo jutri hladni zrak razširil na večji del Jugoslavije; padavine pa bodo v Sloveniji postopoma ponehale. Vsaj nekaj dni pa bo vreme ostalo hladno. London, 6. dec. (Reuter). Hudo neurje je zajelo zahodno Evropo, promet pa je oviran tudi na Severnem morju in v Baltiku, kjer pihajo močni vetrovi. Po vesteh iz Zahodne Nemčije je na obalskem področju Soodnje Saksonije in Schleswig-Holsteina morje zalilo kopno, vendar človeških žrtev ni bilo. V švedskem mestu Got-hemburgu je veter odnašal strehe s hiš, ruval drevje. električne napeljave pa na več krajih pretrgal. V Stockholmu je nevihto spremljal snežni metež. Ladijska zveza med Dansko in Nemčijo je bila preteklo noč prekinjena, ker je voda v luki Gedser narasla za več ko meter. Zahodno-nemška ladja Thüringen se je potopila v Kategatu, posadko pa so rešili. Po poročilih meteorološke službe v Veliki Britaniji vso deželo pokrivata led in sneg. Cestni in železniški promet sta ovirana. SNEMAJO »MLADE LEVE«. Podjetje »Viba-film« je začelo snemati kratek film o mladinskem kriminala z naslovom »Mladi levi«. Režiser Bevc in snemalec Cerar bosta vključila v film tudi sceno, ko se mladi objestneži po laste odprtega tujega avtomobila. Čeprav gre samo za film — avtomobilisti torej pozor! Foto: Svabič AMERIŠKI IN BRITANSKI TISK 0 KONGU Poveljnikom OZN je treba dati proste roke Ameriški tisk odločno podpira akcijo OZN, britanski pa niha med obsodbo in podporo WASHINGTON, 6. dec. (AP). ZDA so sinoči podprle sklep OZN, naj bi sprejeli vsak ukrep, ki je nujen za obnovitev svobodnega gibanja sil OZN v Elisabethvilu. State Department je to objavil v sporočilu, v katerem je rečeno, da imajo predstavniki OZN prav, ko pravijo, da so včerajšnjega izbruha sovražnosti in prelivanja krvi krive Combe je ve čete. Sporočilo opozarja tudi na to, da je bilo osebje OZN v Katangi v zadnjih dneh izpostavljeno napadom, ki jih ni Izzvalo. »Položaj v južni Katangi je bil v zadnjih tednih zelo napet,« je rečeno v sporočilu. »Od srede novembra so katanške oblasti okrepile propagando proti osebju OZN. V zadnjih dneh je prišlo tudi do več neizzvanih napadov na pripadnike OZN, ki so jih katanške čete ubijale, spravljale v ujetništvo in mučile. Streljale so tudi na letalo OZN.« Napadi čombejevce v so »dosegli višek v ponedeljek, ko so začeli vojaško akcijo proti svobodnemu gibanju sil OZN v Elisabethvillu in ko so skušali z orožjem preprečiti letalske zveze z drugimi deli Konga. Oba poskusa pomenita neposredno kršitev resolucij OZN in sporazuma o ustavitvi sovražnosti med OZN in katanškhni oblastmi.« »New York Herald Tribune« pa piše, da v Katangi »OZN nima druge izbire, kot da stori prav tisto, kar je storila včeraj, to se pravi, da da svojim vojaškim poveljnikom takoj proste roke in jim veli, naj obnove red«. Dokler tega ne bodo dosegli, po mnenju lista ni moč storiti nobenih drugih ukrepov. »Washington Post«, ki prav tako komentira nastali položaj, izraža prepričanje, da za zdaj ni mogoče drugače, kot da na katanške vojaške poteze kar najodločneje odgovorijo z vojaško silo. Tudi današnji britanski listi posvečajo pozornost najnovejšemu razvoju položaja v Katangi, vendar so različnega mnenja o tem, ali bi bilo treba podpreti ali obsoditi akcijo sil OZN. »Daily Herald« poudarja, da nosi Combe hudo odgovornost za nastale dogodke, ker je grozil z vojno silam OZN in je netil vznemirjenost s hujskaškimi govori. List piše: »Potrebno je naglo podpreti akcijo OZN.« »Manchester Guardian« pi- BUNDESTAG RAZPRAVLJA 0 VLADNI POLITIKI Blaga kritika Brandta Predstavniki vseh političnih strank zastopajo stališče, da berlinskega vprašanja ni mogoče reševati ločeno BONN, 6. dec. (Tanjug). V zahodnonemškem Bundestagu se je danes začela razprava o politiki nove Adenauerjeve vlade, ki je v svoji deklaraciji napovedala povečano oboroževanje, nadaljnjo evropsko integracijo in nepopustljivost proti Vzhodu. Čeprav je predstavnik opozicije, vodja socialnodemokratske stranke Willi Brandt v mnogih točkah kritiziral politiko vlade, je vendarle naglasil željo po sodelovanju v osnovnih vprašanjih ter obžaloval, da njegova stranka ni bila povabljena v kabinet. Brandt je osredotočil svojo kritiko na načrte o ločenem reševanju berlinskega vprašanja, na kar je kancler Adenauer po odločnem odporu končno pristal ob zadnjih razgovorih s predsednikom Kennedy jem. Brandt je izjavil, da taka rešitev »nikakor ne prihaja v poštev in da tudi v Bunde- FaiMf u Rtetanpdii Italijanski premier se je zelo pohvalno izrazil o delu državne petrolejske družbe ENI tako na notranjem kot mednarodnem področju MILANO, 6. dec. Italijanski premier Faufani je podprl odločitev italijanske petrolejske družbe ENI, ki je lani sklenila sporazum s Sovjetsko zvezo o uvozu sovjetske nafte. V zahodnoevropskih in nekaterih dragih državah so to odločitev ENI ostro kritizirali. Premier Fanfani je te drij obiskal Metanopoli. industrijsko središče omenjene družbe, ter študijski center družbe v istem kraju. Ob tej priložnosti je predsednik družbe ENI En-rico Matted v pozdravnem nagovoru poudarili, da 6i družba posebno prizadeva prispevati h gospodarskemu razvoju juga in da jug danes nri vel' reven, kaker je bil. V imenu svojih sodelavcev je obljubil, da si bo družba še naprej prizadevala gospodarsko okrepiti južno Italijo. Predsednik vlade Fanfani pa se je zelo pohvalno izrazil o delu družbe ENI in o industrijskem centru, ki ga je obiskal. Dejal je, da je to industrijsko sredi, šče vzor za sedanji in bodoči tehnični in socialni razvoj Italije. Poudaril je tudi, da inž. Matt^j s svojimi sodelavci pomembno prispeva k razvoju italijanske zunanje politike. Zaradi tega bo italijanska vlada še nadalje podpirala iri zagovarjala stališče družbe, tako v notranjih kot v mednarodnih zadevah. . stagu nikoli ne bo potrebne večine, ki bi odobrila spremembo sedanjih državno-političnih odnosov med zahodnim Berlinom in Zvezno republiko«. Čeprav je ponovil svoječasno nasprotovanje svoje stranke atomski oborožitvi Bundeswehra, je Brandt vendarle ublažil 'kritiko proti kanclerjevim zahtevam o pretvoritvi Atlantskega pakta v posebno atomsko silo. »O tem vprašanju je treba odločati s stališča politične modrosti in vojaške potrebe,« je izjavil Brandt in s tem dopustil možnost, da bi njegova stranka opustila odpor proti razširitvi tako imenovanega atomskega kluba velikih sil. Predstavnika vladnih strank — bivši zunanji minister von Bren-tano v imenu krščanskode-mokratske unije in Erich Mende v imenu liberalcev Kolesarka zavozila pred avtobus LJUBLJANA, 6. dec. Včeraj je avtobus, ki je vozil po Dolenjski cesti, podri na križišču s cesto iž Galjevice kolesarko Nežo Zorec in. jo hudo poškodoval. ' Petru Hrvatinu, vozniku avtobusa je kolesarka pripeljala pred vozilo iz neprednostne ceste. VINJEN PEŠEC PRED AVTO LJUBLJANA, 6. dec. Sinod je na Celovški cesti pred gostilno -Slepi Janez« vinjeni Dominik Tomšič prečkal cesto v hipu, ko je pripeljal . mfcnp osebni avtomobil, ki ga je vo-zdl Stojan Kostanjevec.' Voznik je zavrl, vendar ni mogel, preprečiti trčenja-Hudo poškodovanega pešca «o odpeljali v bolnišnico. VINJEN KOLESAR TRČIL V VPREGO NOVO MESTO, 6. dec. Na cesti pri vasi Opčiče Ge je sinoči vinjeni kolesar Anton Fink, ko' je vozil po levi strani brez luči, zadetel v osvetljen vprežni voz in se hudo poškodoval. prepeljali go ga v novomeško bolnišnico. — sta podprla politiko novega kabineta, ki temelji na koalicijskem sporazumu obeh strank. Oba sta odklonila »ločeno reševanje berlinskega problema«, vendar sta dodala, da bi »morebitni sporazum o Berlinu utegnil veljati kot predkonferenca v vrsti sestankov za reševanje nemškega problema«. Debata o vladni politiki bo končana jutri. še, da bi britanska vlada vzlic svoji rezerviranosti zdaj morala pomagati vršilcu dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tantu in njegovemu osebju, da bi uredili položaj v Kongu, ne pa, da jih pri tem ovira. Konservativni “Daily Tele_ graph« pa kritizira OZN, čel da »pehajo Katango v barbarstvo«. Britanska obramba London, 6. dec. (AP). Britanski zunanji minister Home je danes izjavil, da bi morala OZN obnoviti neposreden stik z vlado secesionista Combeja v svrho prekinitve spopada. Home je tudi pozval U Tanta, naj le-ta stori vse, da bi spopad v Katangi uredili s pomiritvijo. Homeov pomočnik Edward Heath pa je v Spodnjem domu dejal, da imajo sile OZN popolno pravico braniti se, ko so napadene, nimajo pa pravice doseči politične rešitve z orožjem. Na vprašanje laburističnega poslanca Wilsona, ali je britanska vlada jasno izrazila svojo podporo operacijam OZN, Heath ni dal docela pritrdilnega odgovora. Heathove razlage so z nezadovoljstvom sprejeli ne samo v vrstah opozicije, marveč tudi med poslanci vladne konservativne stranke. Wilson je sporočil, da so v mnogih delih sveta izrazili, da je britanska vlada pod pritiskom tako imenovane katanške grupe, v katero štejejo, kot navajajo posamezni listi, bivšega britanskega ministra Salisbury j a in bivšega konservativnega poslanca Water-houseja. Povod za spominjanje ta-kol:o imenovane katanške grupe v razpravi je dal “Manchester Guardian«, ki piše, da je O'Brien odkril aktivnost “katanške grupe«, ki je imela vrsto uspešnih zvez s člani britanskega parlamenta. Heath je v celoti zanikal osnovanost sumničenj, da je britanska vlada pod vplivom te grupe. JUDO LIGA SLOVENIJE BRANIK : KOVINAR 19:5 Maribor, 6. dec. Namesto v nedeljo sta se ekipi v judu Branik in Kovinar pomerili za republiške točke šele včeraj. Zmagali so prepričljivo domačini 19:5. Najboljši borec je bil Žnidaršič (Kov.). Do konca republiškega tekmovanja so ostala še tri srečanja, in sicer Ljubljana — Maribor. Ljubljana — Branik in Triglav — Olympia. Kolikor bo Ljubljana zmagala v obeh dvobojih, bo osvojila najvišji naslov, sicer pa bi to mesto pripadlo Triglavu iz Kranja. J0VAN0VIĆ-PILIĆ V POLFINALU MELBOURNE, 6. dec. Na teniškem prvenstvu avstralske države Victoria je naša dvojica Jovanovič — Pilić premagala znana Avstralca Newcombe -r- Flecher 7:9, 6:3, 3:6, 6:4 in se tako plasirala v polfinale. V četrtfinalnih borbah sta bila izločena med drugim , Italijana Pie-trangeli — Sirola. OBJAVA Plenarni sestanek ljubljanskih nogometnih trenerjev in inštruktorjev z letošnjega tečaja v Rovinju bo v ponedeljek, 11. tega- meseca, ob 17; uri. v prostorih N2S '{Cankarjeva cesta). Udeležba obvezna! Pred zaključnimi srkanji je vrst n j red udeležencev naslednji: Triglav 23, Ljubljana 22, Branik 18, Maribor 15, Olympia 13, Alpina 9, Kovinar 3 in Olimp 3 točke. -sid Spaski vodi Beograd. 6. dec. (Tanjug)- Kakor poroča radio Moskva, so danes igrali prekinjene partije prejšnjih kol. Averbah je premagal Vasjukova in Savona. Spaski Gurgenidza. Vasjukov Keresa. Tajmanov Nežmetdino-va, Bronstein pa Bagirova. p$ta-le partije so se končale neodločeno. Na lestvici spet vodi Spaski z 9 točkami pred Averba-hom. ki jih ima 8. NOGOMET Reprezentanca Bolgarije: Crveno zvezda 6:0 (2 K)) ROKOMETNI POKAL »Borac« (Banjaluka) : Prva petoletka (Trstenik) 25:9 (14:6) »Zagreb» : Crv. zvezda (Beograd) 12:8 (7:5J Napoved «a Četrtek: Ponoči in sprva podnevi še padavine kot sneg, ki bodo ponoči intenzivnejše.' V, drugi polovici dneva bo nastopilo Izboljšanje. V Primorju bo burja. Temperature v notranjosti med —1 in 2, v Primorju med 4 in 7 «topini C.