Poštnina plačam t gotovtuL' Leto XmM štev. 217 Ljubljana, sobota 17. septembra 1932 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, „ 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St- 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno um 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul. 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Stališče ČSR v Stresi češkoslovaška ne zahteva industrijskih preferenc — Pomoč srednji in vzhodni Evropi z javnimi deli po načrtu mednarodnega urada za delo Stresa, 16. septembra, g. Vaš dopisnik ie vprašal češkoslovaškega delegata na konferenci v Stresi, poslanika Fierintgeria. ali so resnične trditve, da ie na konferenci izzvalo veliko presenečenje, ker baje češkoslovaška delegacija ni zahtevala industrijskih preferenc za Češkoslovaško. Poslanik Fieringer je izjavil kategorično, da Češkoslovaška ni nikoli nameravala zahtevati na industrijskem polju preferemčne carine ali druge koristi. Taka pričakovanja v novinarskih krogih izvirajo naibrže iz nespo-razimioenia. Češkoslovaška ie svoje namere iasno in nedvoumno obrazložila že na prvem sestanku v Stresi. Češkoslovaška stremi po evropski rešitvi, dela lojafrio skupno z vsemi delegacijami, z nemško, italijansko in avstrijsko, ter se udeležuje tudi posvetovanj agrarnega bloka, kiier skuša ščititi svoje posebne poljedelske interese. Češkoslovaška je že od vsega začetka zagovarjala preferenčni režim za žito v Evropi in ie takoj spoznala, da se Culondreov načrt ne da izvesti, ker ne more sprejeti vsega presežka poljedelske proizvodnje v agrarnih državah in ker vztraja na industrijskem področju na tem, ca se uporabljajo klavzule največjih ugodnosti. To stališče nima ničesar skupnega s tako zvanim Tardieuievim načrtom, ki .ie bil svoiečasmo formuliran v Ženevi in je popolnoma drugačnega značaja kakor pa predlogi, ki se o njih razpravliia v Stresi. Za izvedbo Tardieu'ievega načrta ie postavila Češkoslovaška jasne pogoje, da bi morale vse evropske veiesiJe nris+ati na to akcijo. Stresa. 16. septembra, d. V gospodarski in agrarni komisiji so včeraj obširno razpravljali o odpravi trgovinskih ovir. Sprejeto je bilo poročilo francoskega zastopnika ELbla. ki se zavzema za nostoipno opuščanje kontingentiranja, kar naj bi doved-lo do olaišanja gospodarskih razmer v Po-dunavju. Italijanski delegat De Michelis je zavzemal stališče, naj se komisija načelno izreče za odoravo vseh uvoznih omejitev, vendar pa njegova dalekosežna zahteva ni našla odobravanja. Komisija se je nato ba-vila s spomenico, ki so jo predložili zastopniki mednarodnega urada za delo, k» temelji na že lani obravnavanem načrtu o javnih delih v Evropi za pospeševanje gospodarskega življenja in zmanjšanje brezposelnosti. Spomenica vsebuje več predlogov, ki se nanašajo na javna dela v srednji in južnovzhodni Evropi. S pomočjo dveh miliiard švicarskih frankov bi se lahko zgradilo v Avstriji tisoč kilometrov cest, v Bolgariji 400 km železnic, na Poljskem položilo 2000 km telefonskih kabljev, dočim prihaja za Jugoslavijo v poštev zgraditev podunavskega pristanišča v Beogradu z železniškim mostom preko Dunava. Sklenjeno je bilo, da se spomenica izroči evropskemu studijskemu odboru Društva narodov ter svetovni gospodarski konferenci v nadaljnjo proučitev. V spomenici' se predlagajo tudi finančne modalitete glede na gospodarski položaj prizadetih držav. Komisija je nadalje sklenila predloge, ki se tičejo olajšanja železniških in rečnih transportov. Na predlog predsednika Romneta so včeraj pričeli razpravljati tudi o protiuslu-gah držav izvoznic na trgovsko-političnem področju. Delegati Nemčije. Anglije. Belgije, Francije, Italije in treh agrarnih div žav so osnovali pododbor, da se sporazumejo o trgovinsko-političnih kompenzacijah. Pri teh pogajanjih bodo sodelovale tudi Češkoslovaška, Bolgarija in Poljska. NEMŠKA ABSTINENCA V ŽENEVI Po sporočilu Hendersonu se Nemčija ne bo udeleževala razoroži' tvenih pogajanj, dokler se ji ne prizna popolna enakopravnost Angleški vladi grozi resna kriza Zaradi sklepov ottawske konference nezadovoljni liberalni ministri mislijo prihodnji teden podati ostavko London, 16. septembra. Tiik pred nadaljevanjem razorožitvene konference n se- snaffiikom Društva narodov grozi ang'ešk>i v adi resna kriza. Liberalni ministri so že dolgo nezadovoljni s trgovinsko m finančno politiko vlade. Zadnje dni so imeli več konferenc, na katerih so razpra vili ali o sklepih ottawske konference in o posledicah nove trgovinske politike, ki jo namerava uvesti vlada v izvajanju teh sklepov. Kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, »o liberalni ministri sklenili, da bodo že tekom prihodnjega tedna podali ostavko, ker ne morejo soglašati s tako politiko. Zato računajo v političnih krogih z demisijo celokupne vlade. Ostavko mislijo podati notranji minister Heroert Samuel, prosvetni minister Arhibald Wjinkiler, minister za rudarstvo Wood, državni podtaj-nik za Indijo Lotchien in vsi ostali liberalni poditajniki, dočim bi trgovinski minister Runciman, zunanji minister Simon in prometni minister Pybus zaenkra-t še ostali v vladi n počakali na nadaijniji razvoj do-godikov. Berlin. 16. sept. d. Zaradi bližnje seje urada razorožitvene konference je državna vlada poslala predsednik-i Hendersonu pismo, ki vsebuje po trditvah dobro poučenih nemških krogov sporočilo, da nemška vlada ne bo pos!ala k tej seji svojega zastopnika. Nemška vlada je namreč že ponovno izjavila, da pri pogajanjih razo-n-žitvene konference ne more več sodelfjva. ti, ako se ji prej ne prizna enakopravnost Ker zavzema francoski odgovor na nemško zahtevo po enakopravnosti odklonilno stališče, poslanik Nadolnv. dosedanij nemški zastopnik na razorotit"eai konferenci, za sedaj ne bo odpotoval v ženevo Nemška vlada zatrjuje, da bo Nemčija t.udi poslej želela splošno razorožitev in da bo z največjim interesom spremlfala tlelo ženevske razorožitvene konference za dosego razorožitve, toda Nemčiji je nem^Me sodelovati nadalje na konferenci, dokler se ji formalno ne zagotovi enakopravnost. >Deutsche Allgemelne Zeftung« pišf. da je to pismo direktna posledica ne-srati>vne-ga odsrovora francoske vlade. Smatrati ga je treba tudi kot ,->rv; odeovor na francoski odgovor. Nemška vlada snoroča seda" prvič. (ia ;,ma sodelovanje Nemčiie svoje meje in da se moraio v ženevi rešiti vsa vprašanja Pračetek pogajanj Ženeva. 1(3. sept. g. V pismu, ki je naslovljen na predsednika razorožitvene konference Arturja Hendersona in ga je danes nemški generalni konzul v Ženevi izročil ravnatelju razorožitvenega oddelka v glavnem^ tajništvu Društva narodov, potrjuje nemški državni zunanji minister Neurath sklep državne vlade, da ne bo več sodelovala na razorožitveni konferenci, dokler se ne ustreže njen? zahtevi po enakopravnosti v razorožitvenem vprašanju. To pismo je v bistvu samo ponovitev že svoječasne izjave nemškega zastopnika Nadolnega. V oficijelnih ženevskih krogih smatrajo nenavadno zmerni ton te odpovedi kot ugoden znak za pogajanja, ki se bodo o tem vprašanju vršila v bližnji bodočnosti. Sporočilo nemškega državnega zunanjega ministra bo v ostalem tudi glavni predmet razgovorov, ki jih bo Henderson od nedelje dalje vodil z višjimi uradniki Društva naro- dov. Od ponedeljka dalje se bo teb poga-lanj udeleževal tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. od srede dalie pa se bo z zadevo bavil tudi urad razorožitvene konference. KakT je bilo že javlieno, bo Angliia predlagala odgoditev debate, dočim bo Francija zastopala tezo. da lahko konferenca tudi brez Nemčiie nadaliuje svoie delo. Italija in Sovjetska Rusija bi utegnili v bistvu podpirati nemško zahtevo. Stališče italijanske delega-;iie bo vsekakor usmerjeno no zadniih osebnih izjavah Mussolinija. Glede Rusije zatrjujejo, da je Litvinov že dal v Ženevi razumeti, da se bo sicer udeležil zasedanja urada, vendar pa sovjetska vlada za seda? v tehnično komisijo ne bo poslala nobenega zastopnika. Iz tega obvestila ie jasno razvidno, da bi Litvinov želel debato z zgolj političnim učinkom. V krogih Društva narodov smatrajo, da se bo izčrpna debata o tem problemu razvila šele v okviru Sveta Društva narodov. Ženeva, 16. sept. s. Predsednik razoro-žitvene konference Artur Henderson bo prispel v ponedeljek v Ženovo in prav tako tudi poročevalec, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. V ponedeliek se bodo nato pričeli v majhnem krogu razgovori o poteku razorožitvenih pogaianj. Nameravano je, da bi se urad razorožitvene konference no kratkih pogajanjih odgodil do novembra, da bi potem še v istem mesecu — kakor bi pač potekla pogaianja o enakopravnosti — sprejel nove sklepe. Ženeva, 16. septembra. AA. Tehnični odbor komisije za vojaške izdatke se je danes sestal na sejo in začel proučevati nimunsko poročilo. Zastopnik Nemčije ni prišel v Ženevo na seje konference. Izjava nemškega zunanjega ministra Berlin, 16. septembra. AA. Zunan.fi »minister Neurath je včeraj govoril pred mikrofonom za zvočni film in vnovič orisal nemško tezo o enakopravnosti. Dejai je med drugim: Enostranska razorožitev ki jo je Nemčiji naložila versailleska mirovna pogodba, je spra/v.ila državo v iziemno im brezčastmo stanje ter silno ogrozila njeno varnost Razorožitev Nemčije bi morala biti uvod v splošno razorožitev, toda re- zultati ženevske konference so docela nezadostni in konferenca je doslej pustila ob strani rešitev vprašanja bodočega statuta nemške oborožitve. Zato Nemčija, kj je mnenja, da je razorožitev brezpogojno pt»-trebna za ohranitev miru na svetu, ne more več misliti na to, da se še nadaije udeležuje razorožitvene konference, dokler se ne razčisti vprašanje enakopravnosti, vsaj v načelu Nemčija tudi ne more več prenašati radikalnih omejitev, ki Jih ji je naložila versailleska mirovna pogodba na Polju oboroževanja, dokler bodo druge države odklanjale razorožitev doma Saj ima Nemčija prav tako kakor te države pravico braniti svojo zemljo. Minister je sklenil svoj govor z zagoto-vilom, da bo ves nemški narod podpiral vlado v tem boju za enakopravnost. Berlin, 16. sept. d. Novo militaristično »mer nemške vlade označuj^ tudi dejstvo, da je nemška vlada, sklicujoč se na nezadovoljiv uspeh ženevske razorožitvene konference, naročila ladjedelnici v W,l-helmshavnu, naj prične graditi tretjo oklopno križarko. Gradnia križarke C Je preračunana na štiri leta. Angleškega odgovora še ni London, 16. septembra. AA. Dočim je Macdonald popoldne že odpotoval v Che-quer. angleška vlada še vedno ni objavila svojega odgovora glede na nemško zahtevo po enakopravnosti v oboroževanju. Zato se še nič ne ve, kako daleč je to vprašanje dozorelo. Znano je le to. da je po Reu-terju nemški odpravnik poslov v Londona Bernsdorff zaradi te stvari obiskal zunanjega ministra Simona. Prihod Litvinova Moskva, 16. septembra. AA. Litvinov je odpotoval v Ženevo na razorožitveno konferenco. Ženeva, 16. septembra. AA. Litvinov je obvestil predsednika razorožitvene konference, da se udeleži odborove seje dne 21. t. m. v spremstvu Borisa Steina, nasprotno pa se sovjetska Rusija do preklica no bo udeleževala sej tehničnih komisij. Litvinov je tudi napovedal, da bo poslal komisiji za vojaške izdatke spomenico o sov* jetskem vojnem proračunu. Mandžurija - vazal Japonske Zaracfi priznanja nove mandžurske države po Japonski zahteva Kitajska posredovanje Društva narodov in Zedinjenih držav čang-čun, 16. septembra. AA. General Muto je v navzočnosti Puja, izvršujočega poglavarja mandžurske države, podpisal zapisnik o priznanju mandžurske države po Japonski. Zapisnik ureja hkrati tudi razmerje med obema državama. Mandžurija je na podlagi tega zapisnika samostojna in neodvisna država in se obvezuje, da bo izpolnjevala vse kitajske mednarodne obveznosti, ki se tičejo Mandžurije. Nadalje določa zapisnik, da bosta Japonska in Mandžurija živeli v dobri soseščini in da bosta druga drugi jamčili te-ritorijalno nedotakljivost. Mandžurija potrjuje vse pravice in interese Japonske, izvirajoče iz prejšnjih dogovorov, Japonska pa se obvezuje, da bo branila Mandžurijo pred zunanjimi sovražniki in zagotovila notranji mir v država skupno z mandžur-ski.m; četami. Nanking, 16. sept. d. »Istočasno, ko je bil oficijelno objavljen podpis pogodbe o priznanju nove mandžurske države po Japonski, je kitajska vlada odposlala protestno noto Veliki Britaniji, Ameriki, Franciji, Italiji ter Društvu narodov, v kateri dolži Japonsko, da je kršila terito-rijalno in pravno suverenost Kitajske. Kitajska vlada zahteva od velesil in Društva narodov, naj takoj posredujejo zaradi te kršitve mednarodnega prava. V svoji noti Društvu narodov naglasa Kitajska predvsem, da je dejanje Japonsse v nasprotju 5 paktom Društva narodov in da poleg te-ea predstavlja neposredno kršitev sklepa sadnje skupščine Društva narodov. V protestnih notah velesilam poudarja kitajska vlada, da je Japonska kršila tudi gotove mednarodne pogodbe. Ker je bila tako- zvama pogodba devetih držav sklenjena na ameriško pobudo, zahteva Kitajska od vlade Zedinjenih držav, naj se zavzame za sklicanje nove mednarodne konference. Končno je kitajska vlada poslala noto tudi japonski vladi, v kateri izjavlja, da pomeni priznanje mandžurske države hudo kršitev kitajske suverenosti. Washington, 16. sept. d. Po informacijah iz ameriškega zunanjega ministrstva ne bodo Zedinjene države ničesar ukrenile zaradi priznanja mandžurske države po Japonski, dokler ne bo objavljeno Lyttonovo poročijo. Kakor poroča washingtonski dopisnik >New York Tirnesa«, bi bilo vse, kar bi mogle Zedinjene države sedaj storiti, samo morebitno posredovanje ameriškega generalnega konzula v Harbinu, ki naj bi zahteval od krajevnih oblasti boljšo zaščito tujih državljanov pred razbojni-štivi, ki zavzemajo v Mandžuriji čimdalje večji obseg. Ker bi bilo to posredovanje izvršeno pri krajevnih oblasteh, bi nikakor ne pomenilo priznanja nove mandžurske države po Ameriki. Pariz, 16. sepit. AA. Današnji >Journak se ba-vi s priznanjem Mandžurije po Japonski in pravi, da hoče japonska vlada na ta način zaščititi svoje državljane in svoje interese v Mandžuriji. Sedaj je v Mandžuriji 25.000 Japoncev in nad milijon Korejcem. Razen tega je v Mandžuriji angažiranih okrog 4 milijarde zlatih frankov japonskega kapitala. Nanos! ed pristavlja list, da je treba priznati, da so japonski interesi v Mandžuriji veliki, da pa so Interesi eno, priznanje neodvisnosti Mandžurije pa drugo vprašanje. ZaplefljaJi v Nemčiji Dr* Eckener eksponent Papenove vlade — Krščanski sindikati proti vladni politiki Odgovor Bolivije nevtralcem London, 16. septembra. AA. Bolivijsko poslaništvo v Londonu objavlja bolivijski odgovor na noto ameriških nevtralcev. ki 3o jo poslali 3. avgusta in_ v kateri zahtevajo. naj se ukinejo sovražnosti. Bolivija izjavlja, da vprašanje Chaca ne spada v nodročje nevtralnih držav. Njihovo področje je samo v tem. da skušajo do-seč: pomirjenje, ne pa česa drugega, kar bi spominjalo na arbitražo. Bolivija srna-t i, da je nota nevralcev v svojih temeljih neuoravičena. ter naglasa, da pomeni taka intervencija kršitev neodvisnosti tujih dr-7 .v. Bolivija izjavlja, da so predlogi, naj Bolivija zapusti utrdbe, ki jih je zasedla, ter sklene sporazum s Paraguavem. le besede, ki obsojajo 6ilo, pri tem pa zakri- vajo zadržanje, ki temelj,i izključno samo na sili. Bolivijska vlada se boji, da se ne bjdo države, ki so sodelovale pri tej nepravičnosti, lepega dne še kesale, da so pomagale ustvariti ta nevarni precedent Ponesrečen ameriški polet v Rim Rim, 16. septem. s. O usodi ameriškega letala »American Nurse« so v italijanskih letalskih krogih vedno bolj vznemirjeni, ker ne verjamejo, da bi letalo sploh še prispelo na kopno. Aparat so nazadnje videli v četrtek ob pol 5. zjutraj severoza-padno ob Azorskih otokov. Letalo je zgrajeno tako. da se lahko vzdrži nad vodo in letalci so se preskrbeli za dva tedna z živili. Ker na krovu nimajo brezžične oddajne postaje, je lahko samo slučaj, da bi letalo našla katerakoli ladja. Berlin, 16. septembra. AA. Kakor zatrjujejo, so v vladnih krogih opustili namero, da bi ustanovili novo stranko, kj bi pri bodočih volitvah nastopila kot vladna stranka. Zdaj prizadevajo, da bi pridobi'! neko ugledno osebnost, ki naj bi v volilni kampanij.i zastopala politiko Papenove vlade. V tej zrvezi se omenja tudi ime znanega zrakoplove a dr. Eckeaerja. ki naj bi pri volitvah zastopal interese vlade Dočim se vlada bavi s temi idejami, pa hitlerjevci nadaljujejo svojo agitacijo pre-fc; njL člani parlamentarnega odbora za zaščito pravic parlamenta se sedaj ukvarjajo z mislijo, kako bi kancelarja Papena prisilili, da pride pred odbor. Predsednik razpuščenega državnega zbora Goring, ki še kar naprej napada Pape-novo vlado, je na nekem hitlerjev-skem zborovanju v Berlinu izjavil, da ne gre več za spor med državnim zborom Ln vlado, temveč za spor med nemškim narodom in znanim aristokratskim »Herrenklubomc. Krščanski sindikati so Izdali manifest, v katerem izjavljajo, da je nezaupnica, izrečena v državnem zboru. Identična s formalno obsodbo dosedanje politike zakonskih dekretov, ki nasprotujejo interesom ljudstva iVorwarts< priobčuje govor, ki bi ga imel predsednik socialistične frakcije v državnem zboru 'uoebe v odgovor državnemu kancelarju, če bi med tem ne bil parlament razpuščen. Loebe nastopa proti metodam in načrtom kancelarjeve vlade in precizira stališče socialistov v vprašanjih zunanje politike. Svoj govor zaključuje z izjavo, da se po socialističnih načelih ne bi dosegla varnost Nemčije s povečanim oboroževanjem, nego s politiko sporazuma. Centralna vlada bo jutri razpravljala na svoji seji o znižanju obrestne mere za zasebne dolgove. Znižanje naj bi »e izvršilo v zvezi z znižanjem eskontne mere državne banke, o čemer se bo sklepalo v ponedeljek. Vlada nima namena izvesti splošnega znižanja obrestne mere za zasebne dolgove, kar predvsem zahtevajo agrarci, pač pa misli znižati eskontno mero državne banke od 5 na 4%. Kljub redukciji izdatkov v posameznih ministrstvih v višini 110 milijonov mark znaša primanjkljaj nemške države, njenih dežel in občin še zmeraj poldrugo milijardo mark. Kancelar Papen odpotuje v oktobru v Monakovo. da stopi v stike z bavarsko vlado. V poučenih krogih jzjaivljajo, da m to potovanje v nikaki zvezi z državnimi reformami, nego je čisto formalnega značaja Kljub temu je večina Listov prepričana, da pojde kancelar v Monakovo zato, da prouči položaj na Bavarskem in stališče njene vlade napram upravni reformi, Agrarna reforma v naši banovini Imenovanje začasne državne uprave, ki bo prevzela razlaščene gozdove Beograd, 16. septembra, v. V smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme je v območju dravske banovine načelno razlaščenih pri raznih veleposestvih okoli 40.000 hektarov gozdov, od katerih odipade samo na bivšega kneza Auersperga okrog 15.000 hektarov. Minister za kmetijstvo g. Jura.i Demetro-vič je v sporazumu z mm i str om za šume in rude g. Viktorjem Pogačnikom in v soglasju z ministrskim svetom izdal rešenie. da se v Ljubljani osnuje začasna državna uprava, kj bo prevzela razlaščene gozdove in skrbela, da ne bo nastal zastoj v rednem gospodarstvu na posameznih kompleksih. Ta uprava Ima tudi nalog« nrinravit? vse potrebno za končno likvidacijo tega vprašanj. Minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič je imenoval v to upravno komisijo naslednje ?g. narodne po-slance: Inž. Franc* PahernlVa. Milana Mravlje+a. Rasta Pnsrfoslemška. nadalje Matka Brnčiča, uradnika agrar- nega urada pri banski upravi v Ljub- 1 stanejo na sejo. liani, dr. Janžeta Novaka, odvetnika v Ljubljani, Inž. Zmaga Ziernfelda, direktorja šumsJce šole v Mariboru, Inž. Urhasa, šumarskega referenta v Mariboru, Valentina Babnika. župana v Št Vidu nad Ljubljano in predsednika Žu-nansike zveze za dravsko banovino In Frana Goričarja, kmetijskega svetnika v pokoju In župana v Višnji vasi pri Celju. Ker so po zakon-u v prvi vrsti Interesenti na razlaščene gozdove občine bo imela ta komisija pri končni ureditvi tega vprašanja v oosameznih kra-iih dolžnost, da za«:i?š; 73?riteres!rane obline in uva?uie nrhove žel?«, v kolikor so skladu z duhom zakona in ? uredbami o agrarni reformi ter z 'nte-resj Ifudstva v dotičn'h Wafih. začasne uorave za tvoje ^elo ne dob? vajo nobene nacrrade. Pravico imajo samo do povračih potn'h s+ro^kov v knt'Vekt in spoštovan.ie Slovenca-t,a-čana pred Nem oem-gospodarjem. V ta namen ni izkoristil samo vseh političnih sredstev, da materielno in duhovno utrdi pozicijo vsakega posameznega Nenmca. brva-jočega med Slovenci, temveč je na*el še mnogo učinkovitejše, ker mnogo bolj prikrito. orožje v svoji šolski in kulturni politiki Tedanji avstrijski učni načrt za srednje šole je bil napravljen taiko. da je našemu mlademu človeku vsilil tako podrobno poznanje nemške kulture, da se je zdelo normalno, če ie bil slovenski absolvent tedanje srednje šole bolje orientiran v nemški kulturi kot njegov nemški tovariš. Naš narod je nadarjen, gibek, neprestano stremeč kvišku. Je-li potem čudno, da je. recimo, naš priprost-i človek v zgoraj popisanih razmerah mislil, da je v svoji notranji vrednosti zrasel, če se je naučil nemščine in se tako vsaj deloma priličil gospodu jočemu narodu. Zdelo se mu je. da ga je zaradi tega znanja smatrati za izobraženega človeka, za znatno višje stoječega nad onim svojim rojakom, ki ni znal drugega kot svojo slovenščino. Tedanja avstrijska šolska politika pa je imela še drugo dalekosežno, čeprav samo negativno smernico. To namreč, da naš mladi človek, pohajajoč tedanjo srednjo šolo, ni po učnem planu prišel v dotik o po-bli-že z nobeno drugo kulturo kot samo z nemško. Saj so bile celo v Ljubljani slovenščini sami odkazani le borni dve tedenski uri. Tako se je naš mladi človek navadil ves svet gledati in vrednotiti samo skozi nemška očala. Ne da bi se zavedet je polagoma prihajal do prepričanja — kot nujne posledice take enostranske izobrazbe — da je nemška kultura, pa bodisi umetnostna ali znanstvena ali tehnična, sploh kultura vseh kultur, ki za njo še'e v znatni razdalji prihajajo kulture raznih drugih narodov Tako nrepričanje se je v našem mladem dijaku še "bolj utrdil«, čim je odšel na kako avstrijsko univerzo. Koliko naših dijakov je pa bilo. ki ne bi bili napravili svojih univerzitetnih študij baš na nemških univerzah'? Ne poznavajoč duha in kulture drugih narodov so premnogi naši akademiki smatrali, da je edino Nemec tisti, pn katerem se je mogoče naučiti znanstvenega dela in mišljenja. Medtem se je doma slovenski človek po 'a*oma politično prebujal, a njegova borba" je bilo predvsem borba za jezik sam, in nieoov najvišji borbeni oilj: enakopravnost slovenskega jezika z nemškim v vsem javnem življenju. Nasprotni, nemški politični pritisk je naš slovenski človek čutil edino le kot jezikovni pritisk. Njegova politična misel ni bila nikdar toliko drzna, da bi si za zadnji cilj postavila svojo državno m popolno emancipacijo od prejšnjega gospod-stva Da je bil kulturno podiarm.jen, da so mu bili pod lažno kulturno krinko vsiljeni tuji kulturni ideali in tuja vrednotenja, tega se naš človek niti zavedal ni. Smatral ie namreč, da je vse suho in čisto zlato, vredno da se čirva in hrani, karkoli je bil Nemec duhovnega vcepil našemu človeku. Prišel je prevrat. A ta se je izvršil v na-fem slovenskem človeku samo p°litično v smislu dotedanjih njegovih gledanj na svet Zdelo se je našemu človeku, da je dosegel višek vtseh svojih prizadevanj, ko je vrgel < ram n^zo nemščine vladajoče dotle? v vsem našem javnem življenju in postavil nosi p i na nieno mesto, vsa j na zunaj, slovenščino S tem se mu je zdel dosežen višek svobode. Nemci, do tedaj gospodarji v Sloveniji, so se iz 6labe vesti deloma izselili, deloma se umaknili v ozadje. Toda Slovenci s° kmalu pokazali, da je tedanji strah naših Nemev bil hudo pretiran, saj je naš slovenski človek imel kot svoj najvišji politični ideal še naprej samo: ravnopravnost jezika, a v vseh drugih pogledih sožitja ni čutil potrebe, se kako preorijentiiati. Bil je prepričan, da so vse ostale vrednote, katere spoštovati ga je za svojo lastno korist bila naučila cesarska Avstrija, vredne, da ostanejo še nadalje v ceni in veljavi. Baš ta duhovna usmerjenost slovenskega človeka, vzdržana vsa leta po prevratu, začetkom malo bolj plašna, kasneje pa vedno energičnejša. je tista, ki vzbuja našemu človeku, bodisi priprostemu bodisi inteligentnemu, kolikor sta oba preživela dobo svoje izobrazbe še v cesarski Avstriji, čustveni videz, da Slovencem brez nemščine ni mogoče živeti. Je-li to moglo tako dalje ostati čim so Slovenci prišli v svoio svobodno narodno državo, združeni s Hrvati in Srbi? Tik po prevratu se je zdelo, da bo narodnostni zagon bolj instinktivno kakor zavestno raVbil rn odnesel ne samo^ jezikovne, temveč tu-Ji druge okove nemštva. Sledile so n. pr. tako"zvane nacionalizacije podietrj. Toda prav kmahi je ta zagon oslabel obstal, dasi je imel izvršiti še nad vse važne duhovne spremembe. Ta zastoj osvobodilnega gibanja pa ao mnogi naši liudje s svojimi kratkovidnima, 6 pretek-lostno mrežo zastrtimi očmi pozdravili kot neko zdravo strernjenj-e. Neki bivši prosvetni šef kot anketnik je ta zastoj proslavljal kot ozdravljenje od psihoze Jn to misel je za nj>'m zmagoslavno ponovil tudi neznani iniciator »Slovenčeve« ankete, čel da je hvala Bogu premagana poprevratna psihoza in s tem zopet vrnjeno nemščini glasom rezultata ankete ono mesto, ki ji po pravici gre. Vendar vprašam še enkrat, je-li mogel za Slovence, po prevratu živeče v svobodni ra~ rodnfl državi, ostati izobrazbeni ideal tisti, kakršnega je za dobrega smatrala cesarska Avstrija", da bi nas držala ne šotno v politični. temveč tudi v duhovni odvisnosti? Ni svobodnega naroda na svetu, ki bi jezik in kulturo tujega naroda, kakršnegakoli, bolj poznal kot svojega lastnega. Samo pod jarmi jenemu rodu se more »goditi, kakor se je zgodilo nam Slovencem, da to najširše plasti' našega naroda morale znati tuji jezik gospodujočega naroda m da je njegova inteligenca duhovno bila zaprta v kletko ene same kulture, in steer kulture gospodujočega naroda. Narod, č;m je svoboden, ne more drugače, kakor da se svo-hodno razgleda po celem svetu, da si svobodno poišče s tli k e z vsemi kulturami, ki ga zanimajo, skratka da se nekako tnternaci-onalizira Tendenca torej, ki x baš zadnji čas s tako bolestno vrogičnostjo pojavlja med našimi slovensk:mi ljudmi ta znan;e nemščine, ni drugega kot konservativna težnia za. izobrazbenim idealom preteklosti, ki se ne vrne več. je samo težn ja »vztrajnosti sil«, težeča v staro suženjstvo. Ne moremo več stati na stališču, ^a naj bo msnje nemščine merilo za to. kdaj slovenskega človeka imenujemo izobraženega. Ce je nasprotno mišljenje zlasti pri našem ženskem svetu praktično razširjeno, moremo v njihovem švabčarjenju zares videti svarilno gaganje kapitolskih gosi. Za Slovenca v svobodni državi mora hrti vzgojni in kultur mi ideal pred vsem poznanje lastne duhovnosti in njene zgodovine: narpram vsem drugim kulturam pa odnos svobodne izbire in črn £rše privolitve, pri čemur naravno pripade prvo mesto duhovnosti šn kulturi naših bratov Hrvatov m Srbov. Ameriško priznanje našemu zdravstvu Beograd. 16. septembra. AA. G. John Kingsberry, član zdravstvenih ustanov »n Slan j ug o&l o v ensk o-am er išk ega društva v Nevvvorku, je davi v spremstvu dr. Kad> na, člana istega društva in doktorja Fro-haske, predsednika zveze zdravstvenih zadrug, posetil ministra za socijalno politiko in narodno zdravje Ivana Puclja, ki mu io pri tej priliki izjavil, da je ameriška podpora v sodelovanju z ministrstvom za so-ciialno politiko in narodno zdravje veliko pripomogla k prizadevanju za riarodno zdravje, tako da se Jugoslavija lahko predvsem svetom ponaša. . G. dr. Kingsberrv je naglasil, da imajo tudi Zedinjene države korist od tega sodelovanja. Predstavniki Amerike so se seznanili z delom zdravstvenih zadrug, ki iim je na zadružni podlagi uspelo, da pospešijo delo za narodno zdravje. _ _ Minister Pucelj je sprejel to iziavo » »osebnim zadovoljstvom, ker kaze. da le naš narod v polni meri zaslužil podporo m sodelovanje ameriških dobrotnikov. Francoski vojaški manevri pariz, 16. septembra AA. Vojni minister Paul Boncur je izjavil zastopnikom tiska, da vojaške vežbe, ki se bodo pričele v ponedeljek v Cbampagni m pri katerih bosta sodelovali dve diviziji, ne bodo imele značaja manevrov, temveč bodo samo praktične vežbe. katerih n*men je preizkusiti motorizacijo mederne vojske. Vremenska r*anoved Zagrebška vremenska napoved ia danes s Pretežno vedro, mala spremenljiva oblačnost. po dnevi toplo, noč hladna- — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon prekriva vecii del kontinenta in se je razširil tudi nad severnimi pokrajinami Evrope. Samo nal Islandsko in Finsko leži še barometerska depresija. Nižji pritisk je tudi nad Sredozemskim moriem in Jadranom V naših krajih je pritisk v splošnem porastel za 1.5 do 4 mm, največ na vzhodu in južnem Pri-morju. Temperature «o porastle za 1 do 3 stopnji samo v višjih gorskih krajih, drugod pa so padle za 1 do 8 stopenj, največ v vzhodnih pokrajinah. Dunajska vremenska napoved za soboto: Jasno vreme; ponekod jutranja megla. Ponoči hladno, podnevi toplo. Lepo vreme se bo držalo še nekaj dni. Maši kraji in Ifiidfe Strelska ekipa iz Kragujevca, ki si je na tarči »Primorje« priborila prvo mesto in s tem dragoceni pehar, darilo Nj. Vel. kralja i Spomenik junakov na Mačkovem Kamnu Jutri bo blagoslovitev spomenika na Mačkovem Kamnu in spominske cerkve z veliko grobnico v Krupmju. Akcija za zgradbo spomenika, cerkve in grobnice se je začela leta 1925. in se je vse dovršilo s -pomočjo prostovoljnih prispevkov. Spominska cerkev je zelo lepa in okrašena s freskami Živorada Nastasijevica. V manjši grobnici pod spomenikom in v veliki pri cerkvi so zbrani ostanki nad tisoč vo jakov, ki so padli v bitki na Mačkovem Kamnu in v okolici. Mačkov Kamen je za vedno vpisan Bgodovini srbske vojske in tudi v zgodovini vsega jugoslovanskega rodu, kajti na tej postojanki se je ravno tako kakor na Kajmakčalanu, na Ceru in na Kosovem izkazalo ono junaštvo in ona velika najčistejša J ju nežen do domovine, ki je dala svobodo ram in našim potomcem. Na tem hribu nad vasjo Krupnja, ob reki Drini je padla septembra 1914 v bojih z močno avstrijsko vojsko okrog 14.000 borcev za obrambo in čast domovine. V teh bitkah, od kater:h so bile najhujše 6., 7., 8. in 9 septembra, je bila v glavnem udeležena dunavska divizija, borili pa so se tu tudi oddelki drugih divizij. V strašnih borbah so imeli srbski oddelki velike izgube. Že 'v prvih bitkah je padlo okrog 50 častni kov, ranjenih pa jih je bilo nad 200. Postojanka Mačkov Kamen je velikanska ig robni ca. Med slavnimi bitkami in zmagami srbske vojske, ki so po vsem svetu raznesle isloves junaštva in požrtvovalnosti srbskih ivojakov, je bitka na Mačkovem Kamnu na izelo važnem mestu. Nepričakovan odpor »proti veliki sovražn* premoči je uničil dobro pripravljene sovražne vojne načrte, ogroženi domovini in narodu pa je v največji meri okrepil zav-esit in voljo, da je ■treba vztrajati do kraja. Padli junaki na »Mačkovem Kamnu so dali najsvetlejši in naj vzpodbudne jši zgled vsem borcem na drugih postojankah, spremljali so jih skozi obupne težave in naposled privedli do wmage in svobode. Kri teh junaških borcev, ki je tekla po Drini, je pisala vsem kratko neaprerrmiljivo sporočilo: Zmagati ali umreti! Klic junakov Mačkovega Kamna in njihovi zgledi so bil tako glasni in močni, da so vsi drugi borci prenašali najhujše muke in težave ter tudi umirali v zavesti, da gradijo s tem svobodo jugoslovenske domovine. Junaki iz Mačkovega Kamna zaklinjajo ■vse Jugoslovene k slogi in čisti domovinski ljubezni! Moderna preureditev drogerije Kane Ljubljana, 16. septembra. Na drugem mestu prinašamo oglas, da bo danes zopet otvoriena povečana in moderno preurejena drogerija Anton Kanče-vih sinov v Židovski ulici št. 1. L. 1897. — torej pred 35 leti — je pokojni oče sedanjih lastnikov kot prvi domačin otvoril takrat med nami slkoraj neznano trgovino z drogami, parfumerijo in fotomanufakturo. Iz skromnih začetkov se je tvrdka bolj in bolj širla in udomačila ter je bila kmalu zaradi svoje nujne potrebe znana ne samo po mestu, temveč tudi daleč po deželi. Ogromen razmah in najširši krog odjemalcev pa je dobila Kan-čeva drogerija šele po vojni in danes je gotovo med najbolj znanimi — gotovo pa najstarejša — ne le v banovini, temveč v vsej državi. Sedanja lastnika brata Kane sta že dalj časa gojila željo, da bi zaradi čim večje izbire in ugodnosti za kupujoče občinstvo razširila že dolgo pretesne prostore, ki so bili vrhu vsega zaradi ozke ulice še precej temni. Po vzornem načrtu in v priznanih rokah stavbenika g. Miroslava Zupana sta sedaj po večmesečnem delu nadomestila prejšnje prostore s še enkrat večjimi im s etlimi, opremila obe fronti krasnega lokala s petimi velikimi modernimi izložbami ter uredila končno impozanten vhod z ogla, med tem ko je drugi vhod pripravljen z Dvornega nasipa, ki bo tudi otvor-jen, ko bo tamkaj končana lepa obrežna in promenadna cesta. Notranjo opremo je izvršila tovarna Remec & Co v Duplici pri Kamniku po načrtih g. arh. Mesarja. Nad poslovnimi prostori so v I. nadstropju obsežna vzorno prirejena sikladišča, razen tega pa še najmodernejše urejen fotolabora-torij s predavalnico in posvetovalnico, kjer se bodo — kot v minuli sezoni — tudi na jesen udobno in z vsemi tehničnimi pripomočki nadaljevali tradicionalni Kan-čevi fototečaji. Lastnika sta seveda z moderno preureditvijo, popolnoma novo opremo ter pridobitvijo velikih novih prostorov, tudi bogato izpopolnila svojo zalogo vseh potrebščin v parfumeriji in fotoma-nufakturi, tako da bosta lahko _ ustregla najpodrobnejšim željam kupujočega občinstva, predvsem pa damskemu svetu. Kakor znotraj, napravlja stavba tudi vna-nje vtis velikomestne poslovne hiše; nad vhodom je izdelan moderen napis tvrdke, ki bo v večernih urah razsvetljen z neon-plinom, enem izmed najmodernejših sredstev za svetlobno reklamo. To napravo je montiralo elektrotehnično podjetje Tone- ta Poljšaka z Aleksandrove ceste. Ob stavbi je proti Dvornemu nasipu širok hodnik, talko da so udobno dostopne tudi one tri izložbe, ki niso prav v Židovski ulici. V celem je treba reči, da sta lastnik in graditelj s to renovacijo prekosila sama sebe; postavila sta sredi mesta na kraju, kjer je bil prej mračen vhod v tesno Židovsko ulico, živo stavbo, ki s svojo zunanjo opremo, monumentalnim vhodom in naj-smotrenejšo notranjo ureditvijo res idealno ustreza svojemu namenu. Nič manjša pa ni njuna zasluga, da je dobil Dvorni trg s preurejeno stavbo zaključek, ki je v kras vsej okolici. In tudi Ljubljana je za moderno pridobitev bogatejša! Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Svetloton slavi Ljubljano Ljubljana, 16. septembra. ZagrebSki »Svetiotom« svoje tor,filmsko poslanstvo v Ljubljani vneto nadaljuje. Danes dopoldne je pred Jakopičevim paviljonom posnel enega najlepših prizorov zvočnega filma »Bela Ljubljana«. Aranžer-ji zvočnega filma so si že od vsega počet- ka na vso moč prizadevali, da bi ▼ svoj film uvrstila tudi kakšen prizor z nestorjem naših slikarjev Jakopičem, ki je menda najmarkantnejša postava Ljubljane. Po dolgih prizadevanjih je Jakopič ustregel snovalcem filma, toda pod pogojem, da sme izpregovoriti svobodno besedo. Prvak slovenskih slikarjev je bil naziranja, naj bi film prikazal Ljubljano samo od vesele strani, sodelovanje slovenskega umetnika pa da bi lahko pomenilo samo melanholičen intermezzo. Umetnik bi lahko v tem filmu nastopil samo v najbolj tragični ~ozi, s svežnjem sodnih pisem pou pazdu-o — to je pač delež našega umetnika v teh dneh, ki človeku tako skopo režejo kruh. V prizora pred_ umetniškim paviljonom je Jakopič izmenjal nekaj globoko pomembnih besed s svojim tovarišem Tnchi-ostrijem in je med drugim dejal: »Mislim, da srno slovenski umetniki svojo vlogo odigrali. Jaz. ta paviljon, mi vsa smo samo še ostanek žalostne preteklosti.« Popoldne je »Svetloton« snemal zanimiv prizor na vrhu nebotičnika. Predsednik Pokojninskega zavoda Vrtovec je povabil župana in ves občinski svet. da si ogledajo nebotičnik, in pri tej nnliki je »Svetloton« posnel par zanimivih prizorov. Poleg omenjenih je snemanju prisostvoval tudi projektant nebotičnika inž. arh. Šubic. Včeraj so na nebotičniku posneli svojevrstno sceno, pri kateri so sodelovali operni pevec Jelačin, kanservatorist Žagar in pa kapelnik Cvim s harmoniko. V nedeljo pa je »Svetloton«! snemal Ljubljano iz ptičje perspektive, im sicer z letala »Pelikana«, za poživitev slike pa je spodaj sodeloval še »Lojze«. V celem pripravlja »Svetloton« dva zvočna fiibna: »Bela Ljubljana« in »Vele-sejem«. Šef vsega filmskega podjetja je Josip Klement, lastnik »Svetiotona«, ki premore edino ton filmsko aparaturo v naši državi. Muzikalni vodja filma je operni pevec Jelačin, pri režiji mu pomaga gospod Jože Medved, zvočni mojster pa Js mladi stroikovnjak iz Češkoslovaške Pliš. V nedeljo dopoldne ob najstih bo »Svetloton« na vrtu pri Čadu pod Rožnikom snemal zadnji prizor za »Belo Ljubljano«. Sodeloval bo kvartet Glasbene Matice Občinstvo je vabljeno, da se v čim večjem številu snemanja udeleži. — Zvočni film o Ljubljani je pač posebna senzacija, ki jo v doglednem času lahko pričakujemo. okrenftl, ao videl!, bko ao jo «a@rmSl valovi. Vzroki strašne smrti še niso popolnoma pojasnjeni, ker ni nesrečno dekle zapustilo nobenih pisem. Dekla Urška je pripovedovala, da je bila Pepca v zadnjem času zelo žalostna in da je večkrat dejala, da mora umreti. Dekla tega govorjenja ni vzela za resno in je mislila, da je Pepca žalostna zaradi tega. ker ima fanta v Franciji in ker mu ne gre tako po sreči, da bi se lahko kmalu vrnil domov in da bi se poročila. V zadnjem času ji fant tudi ni tolikokrat pisal, kakor poprej. Te dni je prejela Pepca spet neko pismo in je bridko jokala. Od kod je bilo to pismo, nI znano, ker ga je nesrečna mladenka pred svojim obupnim dejanjem najbrže uničila. Pri vsem skrbnem iskanju še niso našli v Savi trupla nesrečne mladenke, ki je bila zaradi svoje pridnosti in doborsrčnosti zelo priljubljena pri gospodinji in pri sosedih. Nesrečna Pepca je šla v smrt gotovo v največji duševni depresiji. "Wr g^gr OD OL-zobna pasta \ temeljito očisti zobe, ; - ** ne da bi škodila zobni < ' sklenini.Posebno za t kadilce je redno neqo- j vanje zob z OD Ob ! zobno pasto . v i V ^ mj.mmJv .___, _ J____ f^ j neobhodno potrebno, g i/fŽS Sto let Miroslava Tyria smrt dveh hlapcev v Ljubljanici V četrtek popoldne sta gnala ftonje kopat in sta oba utonila Vevče, 16. septembra. Zgornji Kašelj in vso okoioo je včeraj pretresla tragična smrt dveh marljivih in poštenih hlapcev. Oba sta utonila pri kopanju konj v Ljubljanici. Pri posestniku in avtopodjetniku g. Franu Gradu sta bila uslužbena 18 letni Stanko Vinetič, doma iz Velike Doline, srez Krško, in 29 letni Anton Ilovar, doma iz Gozda, občina Trebeljevo pri Litiji. Prvi je pri Gradovih služil za malega hlapca proti hrani in za obleko, dočim je drugi kot veliki hlapec prav včeraj nastopit službo pri ig. Gradu. Brez vednosti gospodarja, ki je bil odsoten v Ljubljani', in kljub opozorilu Graidovega sina Karla, da ni treba konj voditi kopat v LjuMjanioo, sta hlapca zajahala konie in gnala trojico kopat Bilo je to med 14. in 15. uro. Priguaila s*a konje do kašeljskega mostu, kjer je Ljubljanica zaradi suše prav plitka. Od mostu nizdol zavije Ljubljanica v velik ovinek, levi breg pada v strugo strmo navpično, tam se tvorijo v globokih tolmunih hudi vrtinci, ki so opasni tudi najbolj izkušenemu plavaču. Pri mostu 6+a se hlapca slekla in zajahala. Vinetič enega, a Ilovar je v vodo gnal oba druga konja, privezana skupaj na uzdo. Voda je konjem sprva segala do kolen, 'kakih 300 m nižje pa so zabredli v tolmun in hud vrtinec. Eden privezanih že plavajočih konj se je zataknil z nogami v uzdo in potegnil drugega konja pod vodo, da je utonil. S konja pa je t vodo padel tudi Ilovar in se začel potaplja-ti. Drugi konj je nato vlekel utopljenega ven iz tolmuna in se potem od njega odtrgal. Videč nesrečo hlapca Povairja je Vinetič hitel na pomoč, a je tudi on kmalu utonil. Tako približno tolmačijo tragično erort obeh utopljencev, kajti v trenutkih nesreče ni bilo tam nobene priče, šele pozneje so ljudje prihiteli na kraj nezgode, ko sta se konja vrnila brez hlapcev domov. Ilo-varja so kmalu, že čez dobro uro potegnili h tolmuna, Vinetiča pa so na šili šele danes ob 11. dopoldne. Oba utopljenca so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v D. M. v Polju. Z dovoljenjem sreSkega glavarstva za ljubljansko okolico so starši odpeljali Ilovarjevo truplo na dom v Trebe-Ijevo, kjer bo pokoroan. dočim bodo Vrne-tiča pOkopaili v D. M. v Polja. V uvodnem članku prve številke sokol-skega strokovne_ga lista »Sokol«, ki je pričel izhajati leta 1871. v Pragi, je izšel znameniti izrek dr. Miroslava Tvrša o nalogah Sokolstva: Stvar sokolska, ki je namenjena vsem stanovom in plastem nar°da, pomeni telesno in tudi moralno vzgajanje in ple-menitenje češkoslovaškega naroda in gojitev njegove sile, junaštva, plemenitosti in brambnosti; p°trebno je, da se sčas«ma v njegovem krogu združi celotni slovanski rod. Te besede je izrekel v tedanjih, za slovanske narode v bivši Avstriji tako težkih časih mož, ki je že leta 1862 skupno z neka- kot oslabel polagoma odumira, ali pa mora razviti močno vsestransko delavnost, mnogo večjo kakor jo pokazujejo sosedni narodi, da se ohrani pri čilem in zdravem življenju. Ker pa v tedanjih razmerah češki narod nikakor ni kazal najmanjše volje do pravega, živahnega udejstvovanja in svobodnega življenja, je Tvrš prišel do prepričanja, da je treba popolnoma obnoviti telesno bistveno&t vsega naroda. Da se je pri tem poslužil predvsem zaradi obnavljanja in krepitve telesnih sni telesne vzgoje, je povsem jasno in je bilo tudi vsestransko potrebno. Ker pa je narod kazal, da mu je Roparski napad na samotno hišo Maskirani razbojniki so pretepli dve stari ženici in ju izropafl Kočevje, 16. septembra. Neprestano prihajajo na Kočevsko od Ljubljane preko Ribniške doline neznani postopači, ki nadlegujejo naše ljudstvo z beračenjem ali nasiljem. Ti postopači se navadno izdajajo za brezposelne in prosijo podpore zase in za svoje družine, ki jih največkrat pač sploh nimajo. Ker se na kmetih boje teh vsiljivih potepuhov, jim vsakdo rad podari dinar ali dva, samo, da se jih odkriža. Nedvomno taki postopači so v zadnjem času izvršili dve drzni tatvini v Dolenji vasi pri Ribnici, vlom pri Ambrožu v Grčaricah (Masern) na Kočevskem in nočni napad v bližini Žlebiča. Vse kaže, da so se začeli potepuhi že organizirati v tolpe. Roparski nq,pad, ki se je izvršil v ponedeljek ponoči, je naše prebivalstvo silno razburil. Na precej samotnem kraju Obrhu v bližini Dolenje vasi sta stanovali v samotni hiši dve stari ženici, Marija Lovšinova in Frančiška Mrharjeva. Lovšinova je že več let priklenjena na bolniško postelj. V ponedeljek ponoči sta obe ženici trčimo sip ali. Ura se je nagibala že proti eni po polnoči. Ta čas je nenadno močno zaropotalo in luč je posvetila v temno sobo obeh stark. Ženici sta se zaradi ropota zbudili in prestrašeni vprašali: »Kdo je?« Pred njima so sita 1 i možje v orninn oblekah in z maskami preko obrazov in zahtevali denar. Komaj sta se ženici zavedli od prvega strahu, so že roparji navalili nanju in ju začeli pretepati. Najbolj je trpela uboga starka Marija Lovšinova, ki se od mogla ganiti zaradi svoje hromosti. To je eden razbojnikov tako pretepel, da ji je izb.il več zob. Ko so sirovi zločinci pretepli ženski, so se spravili na lov za denarjem. Pre-vrgli so vso hišo in odnesli ženskama vso obleko, obutev in edini prihranjeni denar V znesku 600 Dim. Zatem so razbojniki ne-znamokam izginili. Po njunem odhodu je Mrharjeva zanesla bdimo Lovšinovo v bližnjo vas Rakitnico, kjer sta se obe šele po daljšem času toliko opomogli, da sta lahko povedali, da je bil nanju izvršen roparski napad. Izjavili sta, da se ne vrneta več v hišo na Obrhu. Vest o roparskem napadu se je naglo razširila po vsej dolini. Orožništvo, ki Je bilo obveščeno o napadu, je začelo z veliko naglico zasledovati zločince Ln jim js sledilo proti Veliki gori, kamor je držala sled. Posrečilo se jkn je najti njihovo taborišče v gostem gozdu, kjer so imeli razbojniki celo postelje in kuhinjsko opravo. Ko so zaslutili, da jim je orožništvo na sledu, so roparji iz svojih gnezd zbežali naprej v gozd in se najbrž poskrili po jamah, ki jih je pomo v tej gori. Orožništvo je neumorno na delu in pazmo preišče vsakega neznanca, ki pride v Robniško dolino. Grozen samomor obupanega dekleta Ko Jo je vlak hudo ranil in odbil, je skočila preko ograje v Savo Hrastnik, 16. septembra. Včeraj dopoldne se je po vsej dolini iazš.r'la vest o tragični smrti 211etne Pjp-ce Savškove, in to posebno zaradi groznega načina njene piosir.vcljne smrti. Pep-ci Savškcva je b a služkinja v Hofbaier-jevi gostilni in je \čeraj kakor običajno vstala že pred pol 6. uio zjutraj, da pospravi gostilniške lokale Kakor pripoveduje njena tovarišica, dekla Urška, se je Pepca oblekla v boljšo obleko, vzela je črn jopič in črno čepico ter jo je Urška še vprašala, kam je namenjena. Pepca je odgovorila: »Saj pridem še nazaj!« Dek'a ie mislila, da gre najbrž na vlak in da je namenjena v svoj rojstni kraj v Št. Jurij pod Kumom. Nesrečno dekle pa ni šlo na vlak, temveč pod njega, in sicer blizu postaje. Po krvavih sledovih se je moral grozen samomor zgoditi takole: Ko je mladenka skočila proti vlaku, so ji kolesa zdrobila stopala, na tračnicah so našli prste nog, — potem pa se je tako hudo poškodovana splazila na rob tira in se od tam vrgla čez oporni zid 6 metrov globoko na cesto. S ceste je potem skočila preko obcestnega zidu na savsko obrežje, od tam pa se je p rap lazila še precej metrov do Save, kjer jo je v vodi blizu brega ODazil mimoidoči železničar Tine Plaznik. Takoj je potegnil dekle na suho, ko pa je videl, da ima ranjene noge, je tekel na postajo po zdravnika. Niti na misel mu ni prišlo, da bo ne-srečnica skočili še enkrat v vodo. To pa 6e je zgodilo, še predno je doklical zdravnika. Nesrečnico so opazili neki drugi pa-santi sredi reke in predno so mogli kaj tertml drogami čeSkimd rodoljubi ustanovil v Pragi prvo soikOlsko društvo »Sokola Praškega« ter mu je bil tudi prvi načelnik, — prvi vodja solools/ke vzgoje dr. Miroslav Tyrš. Danes, ko slavi ne ramo vse slovansko Sokolstvo, temveč ves češkoslovaški narod stoletnico njegovega rojstva, se šele lahko jasno spozna, kako veliko je bilo njegov0 delo pred 70 leti in kako premišljeno je ravnal, da je poklonil češkemu narodu 60-kolsko organizacijo. Dokaz temu je, da je mahoma, že leta 1862. nastalo po nekaterih čeških mestih nekaj sokolskih društev. Njihovo število pa je raslo leto za letom im Tvrš je doživel še za časa svojega plodo-nosnega življenja priliko, da je leta 1882 poveljeval kot načelnik matičnega društva in idejni vodja celotne organizacije prvemu vsesokoiskemu zletu v Pragi. Toda ne s?mo med Čehi, tudi med ostalimi slovanskimi narodi je sokolska misel prav kmalu pognala trdne korenine. Danes, po tolikih letih, lahko trdimo, da ofajema Sokolstvo ves slovanski svet. Kjer je vsaj nekoliko Slovanov skupaj, obstoji danes tudi sokol-sko društvo. V oem tiči tako velik pomen sokolske organizacije? Na prvi mah bi vsakdo lahko trdil, da je to prav za prav samo telovadna organizacija, ki bi jo bil lahko ustvaril tudi .marsikateri drugi poedinec. Ako pa si globlje predstavimo vse ono. na kar je mislil Tvrš. ko je zapisal 1871 v svojem članku: »Naše naloga, smer in cilj« zgoraj citirane besede, potem vid:mo, da smatra Tvrš telovadbo im moralno vzgajanje naroda samo kot sredstva za dosego sokolskih smotrov, ki so: dvifamje sile in življenjske odpornosti vsega Slovanstva v njegovem boju m obetmek in za dostojno mesto med ostalim človeštvom. Toda ne samo močan naj postane slovanski rod. tudi plemenit ra i bo v svoji duši! Tako hoče vzgajati Tvrš. Ako bi bil on nameraval osnovati samo navadno telovadno organizacijo, potem bi se bil poslužil pri tem drugih, enostavnejših sredstev. Kakor hitro pa je izrekel besedi: vzgoja naroda, je s tem dovolj jaSn° nakazal, da mu gre za mnogo pomembnejše in globlje Smotre. Kdor hoče vzgajati in tudi vzgojiti telesno krepkejši in moralno silnejši narod, mu ne more zadoščati samo telesno vežbanje, temveč mora dati vsej akcija od samega nočetka trden, moralen, vsestransko premišljen temelj. Ves rarod 6e mora zavedati svojega poslanstva v človeštvu, svoje naloge, ki mu je odkazona na onem delu zemlje, kjer živi. Zato pa ne bi nikoli v sedanjih časih zadoščala še tako dobro izvežbana sirova sila. temveč je potrebna v prvi vrsti moralna osnova, ki naj bo pogonska sila vsemu njegovemu dejanju in ki naj ga vodi v boju za obstanek. Tvrš pravi: Narod tako majhnega števila kakor mi. živeč zlasti v takih časovnih in pro D lana«, čisti odlično, varuje emajl, je izvrstnega okusa, desinfecira usta ta zobe. Cena normalne tube 5 Din, dvojna 8 Din. • Obledele obleke barva v različnih barvah In ollsira JOS. REICH. * Lutz peči, kopirane, a ne dosežene! Iz Ljubljano n— ZKD otvarja danes rroio filmsko sezono z izvirnim japonskim fiimOm »Nip" pon«. Uvodno besedo k temu zanimivemu in poučnemu kulturnemu filmu bo govorila v Ljubljani živeča Japonka gospa Škuskova, ki nam bo v uvodu povedala zanimivosti iz svoje domovine. K obilnemu posetu filma, ki se bo predvajal danes, jutri m v nedeljo v prostorih Elitnega kina Matice, so vabljeni vsi prijatelji lepih kulturnih filmov. Današnja predstava se prične točno ob pol 15. u_ Danes premiera nove Stolzove operete »Pesem, poljub, dekle«. Po ogromnem uspehu, ki ga je dosegla Gltta Alpar a svojim nepozabnim filmom >če srce iz pregovori«, lahko samo Robert Stolzova »Pesem, poljub, dekle« očara filmsko publiko. Martha Eggerth, Gustav Frohllch, Greti Theimer, poleg trii pa kar štirje veliki hu-mnristi kot Fritz GrUnbaum, Paul Morgan, Tfbor Halmay in Oskar Slma, to Je an-samhi, tel ea še nismo videli nastopiti hkratu. Poleg tega še lepe arije Stolzevlh šlagerjev, ki so tako sijajni, da bodo vžgali staro ln mlado. Premiera bo danes ln občinstvu .priporočamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice. u— Otvoritev Sokotekega zvočnega ki. nematografa v šiški. Sokolsko društvo Ljubljana - šiška obvori danes ob 20. v veliki dvorani svojega novega doma zvočni kinemagraf z opereto najlepšega petja »Ce srce lzpregovori«. Predstave bodo ob ne del j ah Jn praznikih ob 15.30, 18. ln 20.30 uri, ob delavnikih ,pa ob 17. in 20. Cene prostorom 10, 8, 6, 5 in 4 Din. n_ Nebotičnik so filmali. Včeraj dopoldne so nad 3 ure filmali nebotičnik ob Dunajski cesti. Pred šestico so postavili aparate in nato začeli snemati razne momente, kako delo napreduje in kako postavljajo kip ob vogalu proti Ljubljanski kreditni banki. Pred dnevi postavljeni oder za kip zo odstranili in nato filmali kip. Dela pri nebotičniku hitro napredujejo, osnažili 90 zunanjost že do V. nastropja. u— Sokolsko društvo Ljubljana IV javlja vsemu telovadečemu članstvu, da prične z ledno telovadbo zaradi čiščenja telovadnice šele v ponedeljek 19 t m. po že objavljenem urniku. Uprava. Kje lice žari se? Kje vince iskri se najlepše, najbolje? Tam v Slami ca hiši! Kar tja jo ubriši in dobre boš volje! 11535 Visoko aktivno podjetje sprejme kompanjona z večjo vsoto. Posredovalci in Spekulantje izključeni. 11533 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo rentabilno«. o— Samarltanskl sestanek v OUZD. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je razposlal samaritaaikam in samarita-nom, ki so letos z uspehom dovršili nižji samaritanski tečaj, vabila na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek, 19. t. m. ob pol 17. zvečer v dvorani OUZD. Pri tej priliki se bodo razdelile samaritanske diplome in se bo razgovarjalo o prireditvi višjega samaritanskega tečaja. u_ Jufloslovenska fotoqrafska razstava se otvori danes ponovno v pa vil ion n »N« na velesejmskem .protorn in bo traiaia samo nekoliko dni. Opozarjamo nani vse fotnamaterje. Vstopnina 2 Din. za obiske šolskih skupin 1 Din. u— Dijaška kuhinja »Domovina« se Je preselila v Akademski kolegij, Kolodvorska 22, ter začela poslovati 15. t. m. Prosilci, ki so vložili prošnde. naj se javijo pri vodstvu kuhinje. u— Društvo »Tabor«. Dramatični odseK ima drevi ob 20. skuirno vaio v društvenih prostorih (hotel Tivoli K.). Bliža <*? akademija, zato vsi in točno' u— članom Zveze šoferjev dravske ba-novine ta ostalim stanovskim tovarišem naznanjamo, da se vršijo v bodoče vse se ie. sestanki In poslovne ure ob nedeljah im praznikih od 10—12. v restavraciji Kmet, Gosw>s>vetska cesta št. 8. Ob delavnikih na dobijo člani vse informacije pr; tov. Cerarta. Mestni trg št. 6-II od 14—16. u— Zanimivosti z živilskega trga. Ob navadnih dneh je opasati, da se cene sadju, zlasti grozdju nekoliko višje, kakor ob tržnih dnevih. To pač zato. ker pride ob navadnih dnevih veliko manj sadja na trg in ie konkurenca manjša. Včeraj je bilo izredno mnogo belokrajinskega grozdja, vsega okoli 10.000 kg po 3 do 5 Din kg. Opažati je na jesen pomanjkanje jaic, zato so cene šle navzgor. Jajca so bila še pred 14 dnevi 0.50 do 0.75 Din komad, par na pc 1 Din. Sedaj pa so se podražila za 0.25 Din pri komadu. Ribji trg je bil včerai prav dobro založen Mnogo ie bilo domačih kakor tudi morskih rib. Ščuke so bile po 12 do 14 Din kg. Raki v večji množini, sicer mali. so bili mahoma razprodani, komad po 1 Din. Precej je bilo tudi žabjih krakov po 0.75 Din. u— Izpred malega senata. Samski dela-vec Janez Slamnik iz Spodnjih Gorij pri Bledu je bil pred malim senatom obsojen na 1 mesec strogega za nora, ker je ponaredil uradno listino. Slamnik, ki je znan kot drzen tihotapec, je bil predlanskim obsojen od carinske oblasti na 365 dni zapora. Na zapornem ukazu pa je izradiral številko 3 tako, da je bilo citati le 65 dni. Špekulacija bi se mu bila kmalu posrečila, toda izdal ga ie njegov tovariš, s katerim je sedel v radovljiškem sodnem zaporu. u— Nasilen pretepač. Orožniki v Črnučah so ovadili državnemu tožilstvu samskega 87-letnega Petra Grojsdeta iz Podgorice pri Črnučah. V nedeljo je prišel v Pečnikarjevo gostilno v Sv. Jakobu ob Savi. Tam je najprej hrulil lovskega čuvaja Jožeta Orehka ter ga sunil v prsi. Ko ga je Pečnikarjev hlapec Valek pozval, naj miruje, se je Grojzdek razsrdil in zagrozil: »Grem. čakaj, domov po nož in te ubijem!« Res je stekel v Podgorico po 28 cm dolg kuhinjski nož in se vrnil nazaj v Pečnikarjevo gostilno, kjer je začel silno besneti. Ker so ga mirili je naijprej zabodel svojega brata Anton v desno 6tegno. Rana k sreči ni bila prehuda. Ko pa je Milan Hribar pomirjeval nasilneža, ga je vrezal v desni prstanec tako močno, da mu ga je skoro odrezal, držal se je samo še kože.__ Fotoansaterli! Ako kupite pri nas film, Vam istega razvijemo in napravimo 8 lepih barvanih slik (rjavih, modrih ali zelenih) za ceno Din 13.— Na črne kopije pa 10 % popusta. FOTO TOURIST, LJUBLJANA Selčnburgova ulica 6. u_ Gospodinjska šola »Mladika« priredi letos za gojenke tečaj za bolniško (diete-tično) prehrano pod zdravnikovim nadzor stvom. Ta hrana bo v prvi vrsti za sladko-bolne in za bolne na ledvicah ter se bo oddajala po primerni ceni tudi zunanjim abonentom. Prijave sprejema Zemljan o va v dneh 29. in 30. t m. od 10. do 12. v vMla. diki«. u_ »Zvezda«. Cvtan zopet nastopi u— Vsem šolskim predpisom odgovarjajo točno moje šolske potrebščine, zato se poslužujte moje velike zaloge hi izbire. Oglejte si posebno radi preciznosti nenad-kriljiva orodja, risalne deske, pr.iložna ravnila, računala, risalen papir i. t. d. pri Iv. "Ronaču, LJubljana, nasproti glavne pošte. Postrežba hitra, cene nizke. u— Kavarna Tabor bo dne 17. L m. otvor-lena, glej današnji inserat Iz Maribora «_ Visok jubilej obrtnika. V Slivnici pri Mariboru bo slavil te dni tamkajšnji obče znani in priljubljeni knjigovez ta slikar g. Mihael Kristan 90-letnico svojega življenja. K redkemu jubileju najprterč-nejše čestitke a_ Shod poslanca Krejčija na Pobrež- Ju. Drevi ob 20. bo govoril na sestanku v Renčljevi gostilni na P obrežju poslanec za Maribor desni breg, ravnatelj g. Anton Krejči o političnem in gospodarskem položaju v naši državi. Po njegovem govoHi bo istotam ustanovitev nove krajevne organizacije JRKD. a_Velika narodna manifestacija ob meji. Jutri popoldne bo v prijaznem obmejnem St. IIju, kjer se je, kakor drugod, tudi pokazala v zadnjem času naraščajoča potuj-čevalska nevarnost, priredil tamkajšnji Sokol svoj letošnji javni telovadni nastop, ki naj .postane s sodelovanjem in udeležbo sosednjih, predvsem mariborskih društev In Sokolstvu naklonjenega občinstva prava narodna manifestacija Jugoslovenstva ob severni meji. Udeleženci iz Maribora se opozarjajo, da je za nje najugodnejši osebni vlak, fci odhaja % glavnega kolodvora ob 13.28. a— V Počitniškem domu kraljice Marije je bilo v letošnjem poletju oskrbovanih v treh skupinah 428 otrok po mesec dni. Od teh Je bilo 79 sirot in drugih zelo ubo-žnih otrok, 58 sirot iz banovinskih zavodov, 179 delavskih, železničarskih in raznih poduradniških otrok, 54 otrok iz uradniških slojev in 58 otrok staršev raznih samostojnih poklicev. Mestna občina je oddala na svoje stroške na Počitniški dom 88 slabotnih otrok, s podporo banske uprave pa je bilo sprejetih 84 otrok, Zdravstveni dom v Mariboru -?e poslal na svoje stroške 43 otrok, Rdeči križ 9 otrok, banovin-ski zavodi 58 otrok, razna dobrodelna društva 48 otrok, na lastne stroške je prišlo 80 otrok in na stroške Društva za zdrav- V nedeljo 18. t. m. ob 16. mi na prostoru SK Ilirije nogometna tekma HAŠK : ILfHIJA prvak Zagreba prvak LNP PREDTEKMA OB 14.30. Ob vsakem vremenu! 11545 stveno zaščito otrok in mladine v Mariboru 23 otrek Po veliki večini so bili otroci iz Maribora in bližnje okolice, 20 iz Celja, po 5 iz Hrastnika in Zagorja, 47 iz Ljubljane, 10 iz Ptuja, po več iz Murske Sobote, Mežice, Trbovelj, Sv. Lovrenca na Pohorju, Šoštanja, Ormoža, Zagreba, dva iz Dalmacije in ena Slovenka, uradniški otrok iz Velike Kikinde. a— Za zvezdni štafetni tek razglaša uprava Sokolske župe Maribor: Tekači morajo biti jutri na mestu in ob času, kakor bodo to določili tehnični vodniki. PrL padniki, ki sodelujejo v pevorki (člani, članice, naraščaj v kroju, telovadke in na-raščajnice v telovadnih oblekah), se zbe-ro ob pol 10. na dvorišču Narodnega doma. Ostali sokolski pripadniki (članstvo in naraščaj v civilu ter deca v krojih in civilu) se zbero do četrt na 11. na otroškem igrišču v novem parku (severni konec Gosposke ulice)., Pri povorki sodelujejo tudi reprezentančni oddelki vojske z godbo. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi, da prisostvuje v čim večjem številu steku tekačev na omenjenem otroškem igrišču. a— Delavski oder »Svobode« iz LJubljane bo gostoval danes 17. t. m. ob 20. v veliki dvorani »Uniona« v Maribora z izvrstno kolektivno dramo, ki jo je po Can-kerjev.i povesti »Hlapec Jernej in njegova pravico« priredil režiser Ferdo Delak. Vstopnice se dobe v knjižnici Delavska zbornice. a_ članstvu Sokola Maribor Ml. Cban- stvo se korporativno udeleži jutrišnje velike obmejne narodne manifestacije bratskega društva v št. Ilju in je udeležba za vse telovadeče člansttvo strogo Obvezna. Zbirališče ob 13. pred glavnim kolodvo rom. a_ Društvo jugoslovenskih akademtVo*, Odborova seja bo dre>vi ob 16. v društveni sobi Vsi in točno! a— Brivski zadrugi v Mariboru je bau» ska uprava v Ljubljani postavila komisarja v osebi g. Franca Novaka, brivskega mojstra v Mariboru, Id je že prevzel svojo funkcijo. Uradni prostori za-druge se "Kl-slej nahajajo v Vetrinjski ulici 11 v prvem nadstropju v prostorih >Slovens.kega obrtnega društva«, kjer posluje komisar za stranke vsak delavnik od 10. do 12. dop. Prodajalci bosanskih in plrotsklb preprog prihajajo v naše mesto v vedno večjem številu. Policija precej skeptično motri toliiko število prodajalcev, ki se gotovo ne morejo preživljati samo s prodajo preprog, zlasti sedaj v težkih časih gospodarske krize. Napravila je perlustracijo in je dva prodajalca preprog, ki nista imela pravilno izstavljenih dovoljenj za prodajo, aretirala. a— Podaljšanje pasjega kontu-maca na desnem bregu. Ker se je na Pobrežju zopet pojavil primer pasje stekline, je okraj? ino glavarstvo za Maribor desni breg podaljšalo pasji kon-tumac za 3 mesece. Psi •morajo biti privezani in ne smejo prosto tekati okoli. a— Nesreča na Tržaški cest L. Včerai dopoldne, ko so se vračali oddelki tnkaoš« njega 45. pehotnega polka po Tržaška ce» sti s tezenskega vežbališča v vojašnico, jim je v bližini mestnega vodovoda privo. zil nasproti pravilno po desni strani ceste osebni avtomobil z evidenčno številko 3—944 iz savske banovine in je šofer dajal predpisane signale s hnpo. Ko je avto mobil privozil že skoro mimo čete, je sto pil neprevidno iz vrste neki vojak, ki ga je avtomobil zgrabil za puškin jermen, ga podrl na tla in potegnil nekaj metrov z-a seboj. Vojak je zadohil pri tem občutnejše poškodbe na glavi in po ostalem telesu ter je bil po komisijskem ogledu prepeljan v vojaško bolnico. Kakor izpoveduje šofer in pa več prič, zadene vsa krivda na nesreči le vojaka samega. Točno pa bo kri-v* do ugotovila uvedena uradna preiskava. a— Mnogoštevilne žrtve popadljivih psov. Včeraj sta morala poiskati zdravniško pomoč v tukajšnji javni bolnici 28-letni posestnik Franc X okr ep iz Zgornjega Porčiča, ki ga je sosedov pes ugriznil v desno lice in pa 74-1 etn-i viničar Avguštin Drozg iz Negove, ki mu je domači pes iztrgal kos mesa iz desne podlehti. Prod dnevi pa je neki pes hudo ugriznil v Rar-čah 10-letno učenko Kristino Krepflovo. a_ Obmejno tihotapstvo. Kljub silni nevarnosti za življenje in imetje, tihotapstvo še vedno bujno cvete. Tako je skušal te dni neki tihotapec iz Maribora vtihotapiti v Avstrijo dva para konj, pa so ga avstrijski obmejni organi opazili. Zašle, dovali so ga na kolesih in ko je mož uvi- Naj*bolj"še, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE moške za Din 320.— ienske za Din 295.— pri BRATA NAGLIČ, 2IRI Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve! 50% POPUST pri pct>o«v«iju od 15.—30. IX. ZA NOVI SAD Legitamacaja Din 40 prt drafcva Jan. ucočieč«, Novi Sad in veeb M^dah »Putoiika« del, da jam ne bo mogel niti, je pustil konje v Avstriji, sam pa zbežal nazaj preko meje. a_ Epidemija tifusa v mariborski oko. lici. V zadnjih dneh se je primerilo v Ra-čah pri Maritx>ru več primerov trebušnega tifusa. Oblasti so takoj ukrenile vse potrebno, da se nevarna jn nalezljiva bolezen ne razširi ter so bile vse obolele osebe odpeljane v izolirnico mariborske javne bolnice. Bilo je takoj tudi več zdravniških predavanj., ki so poučila prebivalstvo o načinu življenja in varoivanja pred boleznijo. a— Zopet tatvina kolesa. Predvčerajš-njim je izginilo iz veže bolniškega uprav nega poslopja slugi mariborske javne bolnice, Viktorju Kodretu, moško kolo znamke >Neger«, vredno okrog 1000 Don. O tatu ni nobenega sledu, verjetno pa je, da ga je odpeljal kak potepuh. a— Pohitite z nakupom srečk prvega razreda novega 25. kola državne razredne loterije, ki jih dobite v podružnici >Jutra< in upravi »Večernika« na Aleksandrov,! cesti 13. žrebanje bo že 11. ln 12. oktobra! Iz Celja e— Celjski občinski svet bo imel prvo sejo po počitnicah v petek 30. t. m. cb 18. e— Na šoli Glasbene Matice v Celju se Jo 15. t m. pričel redni pouk. Zamudniki se lahko vpišejo še do 1. oktcbra. Pouk se vrši na željo dopoldne ali pa popoldne, kakor dopušča čas dijaku z oziram na njegov urnik v javnem zavodu, ki ga obiskuje. Na zavodu se vrši pcuk v vseh instrumentih, solopetju in teoriji. Vse podrobnosti so razvidne z razglasne deske na šolskem hodniku na Slomškovem trgu. e— Izredni občni zb»r gasilske župe žalske ^ v nedeljo 18. t. m. ob 8. zjutraj v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu so poročila župnega načelnika, poslovodje, tehničnega in sanitetnega referenta ter slovesna izročitev odlikovanj paslužnim gasilcem. e— Mojstrski izpit za mizarje. Pri celjskih obrtnih zadrugah so se te dni pričeli mojstrski izpiti po ncvem obrtnem zakonu. Drevi ob sedmih bodo trije kandidati polagali v Obrtnem domu javni mojstrski izpit iz mizarske stroke. Praktične Izdelke so izgotovili v mizarskih delavnicah. e—- žrtve nesreč in nezgod. Na cesti v l8t. Juriju ob južni železnici je neki kolesar povozil 46-letnega delavca Blaža Romiha in ga poškodoval na prsih in trebuhu. — 75-letna delavka Marija Vrečkova od Sv. Lovrenca pod Prožinom je padla pri delu na njivi črez neke skale in si zlomila levo reko pod komolcem. — V Novi cerkvi pri Vojniku je padla 45-letna pocestnica Ana Majcenova tako nesrečno, da ji je skočila spodnja čeljust iz sklepa. — Brzojavni mojster Blaž Jagodič iz Celia je padel med delom s šest metrov visokega brzojavnega droga ter si pretresel možgane in se ranil na glavi. — V Sevnici si je 22-letnl ključavničarski pomočnik Anton Božič pri padcu zlomil levo roko v komolcu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. e— Popravilo zanemarjene ceste. Poro- čali smo že. da je okoliška občina sklenila temeljito popraviti Cesto na grad, ki je bila v zadnjih letih predmet številnih pritožb. Prihodnji teden bodo že začeli nava-žati gramoz, mestna občina pa bo posodila valjar. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 izvrstno zvečno opereto »Revna kakor cerkvena miš«. I t. Irboveli t— Obrtna šola. Vpisovanje v občo obrtno nadaljevalno šolo bo za vajence v sredo 21. t m. za vajenke pa v četrtek 22. t. m. Vsak vajenec naj prinese k vpisu zadnje šolsko izprieevalo-odpustnico Vpisati se mora vsak vajenec in vajenka, ki še ni dovršil obrtne šole. Vpisovanje bo vselej od 16 do 18. — Da se ugotovi točno število učencev, naj se vpišejo vsi vajenci in vajenke ta dva dneva. t— Mladinski pevski zbor na Mrzlici. Slovesnega praznovanja obletnice otvoritve planinskega doma na Mrzlici jutri se udeleži korporativno tudi Mladinski pevski zbor iz Trbovelj. Dopoldne bo pel zbor pri 6lužbi božji, popoldne pa bo pred domom s svojim ubranim petjem zabaval planince. t— Kino »Sokol« predvaja danes ob 20. dvojni program »Doba slavec in »Pustinj ske noči«. t— Otvoritev javne kuhinje. V nedeljo 18. t m. bo otvoritev javne kuhinje, v kateri bo prejemalo okrog 150 najrevnejših brezposeViih brezplačno kosilo in večerjo. Kuhi nja bo nastanjena v stari glažuti, kjer je rudniška uprava preuredila nekatere lokale, postavila kotle za kuhanje in opremila s potrebn:m inventarjem. Kuhinja je za enkrat namenjena 6amo brezposelnim, pozneje pa se bodo v nji lahko prehranjevali tudi zaposleni samski delavci, ki pa bodo morali hrano plačevati. Obstoj kuhinje je zagotovljen vsaj za eno leto. Poleg gkvne-<3a prispevka, ki ga je dala za vzdrževanje kuhinie TPD. prihajajo prispevki od posameznikov in korporacij in to tudi iz drugih krajev. Z javno kuihinio bo čez zimo odpravljena največia beda, ki vlada med brezposelnimi. Odbor, ki bo nadzoroval kuhinjo, bo tudi skušal brezposelnim priskrbeti de'o. Onim, pri katerih bi se pokazalo. da nočejo snrejeti ponudene^a dela, se bo odnovedala prehrana v kuhinji. S tem se hoče odbor izogniti morebitnemu očitku, da oodpira delomržnike. Odbor bo v tem pogledu postopal strogo, da bodo prehranjevanj res le najpotrebnejši in najvrednejši. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja danes in jutri film »Otok strasti«. Iz Krškega kr— Sreska kmetijska razstava bo od 1. do 4. oktobra v Krškem (šola). Opozarjamo vse, ki se nameravajo razstave udeležiti, da je treba poljske, sadjarske, vrtnarske in vinogradniške pridelke zbrati in izročiti razstavnemu odberu v Krškem do 27. t. m. Iz Pttria j— V ptujskem mestnem gledališču uprizori ljubljanski delavski oder »Svobode« jutri 18. t. m. ob 14. znamenito kolektivno dramo Ivam Cankarja »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki je dosegla v Ljubljani, Celju in Zagrebu izredne uspehe. j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal danes in nedeljo ob pol 21. zvočno filmsko opereto »Viktorija in njen huzar«. Iz Ljutomera lj— Dramatski odsek Sokola pripravlja veseloigro »Pri belem konjičku« s pevskimi viložki po R. Benatzkem. Pričakovati je, da bo igra privabila v Sokolski dom zop^t vse staTe obiskovalce prejšnjih predstav dramatskege odseka. — Prosvetni odsek Sokola je okrasil izložbeno okno hiše ge. Herndlove v proslavo 10 letnice rojstva dr. M. Tyrša z njegovim kipom, z zelenjem, cvetlicami in primernimi napisi. Sokol bo proslavil ta dan tudi s predavanjem drevi ob 20. v Sokolskem domu. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino na Bledu bo predvajal fi!m »Mora'.e žene«, poleg tega še nov Foxov tedmik. ROGAŠKA SLATINA. Veliko manife-stacijsko zborovanje bo v nedeljo 18. t. m v letnem kinu in ne v hotelu »Pošte«, kakor je bilo objavljeno. Pač pa bo po zborovanju prijateljski sestanek vseh udeležencev v verandi hotela »Pošte«, kjer ostanemo še nekaj trenutkov skupno z gg. ministri, senatorji in poslanci, preden 6e odpeljejo v Kozje, kjer bo popoldne enak shod. Pridite vsi, kmetje, obrtniki in delavci, na zborovanje in na sestanek, kamor vas vabi krajevna organizacija JRKD v Rogaški Slatini. ROGAŠEVCI. Zapustil nas je neumorno delavni član Sokola br. Stefancioza Andrej, šolski upravitelj v Kuzmi. Na lastno prošnjo je bil premeščen v Studenice. Društvo ga bo prav občutno pogrešalo v odboru kakor tudi pri dramatskem odseku, kjer je redno sode1oval. Na novem službenem mestu mu želimo vse najboljše. 6o§podarstTo Možnosti skrčenja uvoza Zaradi ovir, ki jih delajo razne države našemu uvozu in deloma tudi zaradi precejšnega padca cen naših glavnih izvoznih predmetov, je vrednost našega izvoza padla letos skoro na eno tretjino vrednosti izvoza v letu 1930., ko je bila gospodarska konjunktura še precej ugodna. Siien padec izkupička za naš izvoz nam narekuje nujno potrt--bo vzj>orednega skrčenja uvoza. Avtomati-zem v gosjjodarskem življenju je bil vsaj doslej pri nas tako močan, da je brez uvoz nih prepovedi, omejitev in kontingentov^ izsilil vzporedno zmanjšanje uvoza, in sicer celo v nekoliko večji meri, kakor to oj>aža-mo pri izvozu, tako da je znašala pasivnost naše zunanje trgovine v prvem j>olletju le 18-2 milijona Din nasproti 265-7 milijona Din v lanskem in 115.8 milijona Din v pred lanskem prvem polletju Da bi se v bližnji bodočnosti možnosti za naš izvoz bistveno jx>večale, zaenkrat ni pričakovati. Jesenska izvozna sezona nam bo sicer prinesla nekaj več izkupička od izvoza, vendar pa je treba tudi račurati s tem, da bomo morali na jesen — če konjunktura ne bo nadalje padala — v večji meri uvažati najvažnejše in najpotrebnejše sirovine, katerih zaloge smo zaradi znanih težkoč letos že precej izčrpali. Glede na okolnost, da je naš izvoz v j"uliju prvikrat padel celo pod 200 milijonov (zna šal je 172.2 milijona Din) se jx>gosto izraža bojazen, da uvoza v sedanjem skrajno re-duciranem obsegu ne b" več možno nadalje zmanjšati, kakor to zahteva trajno krčenje izvoznega izkupička. Ta bojazen pa ni utemeljena. Če pogledamo v našo statistiko zunanje trgovine za prvo polletje, vidimo, da smo letos navzlic silnemu padcu uvoza, še vedno uvozili precej takega blaga, ki bi ga v sili lahko pogrešali ali pa nadomestili z domačimi proizvodu Vprašanje je le, ali se bo proces nazadovanja uvoza nadaljeval avtomatično, kakor doslej, odnosno ali se ne bo izkazala potreba, da država ta proces pospeši. Ce nas bodo težkoče pri izvozu prisilile k začasnim prisilnim ukrepom proti uvozu, ki ni neobhodno potreben, tedaj je jasno, da ne bomo smeli uvesti tako kom pliciranega in za redni promet ovirajočega sistema, kakor se prakticira sedaj v neka terih drugih srednjeevropskih državah, kaj ti pri nas gre le za nekatere skupine uvoznega blaga, kjer bi prišle v poštev prisilne omejitve. Vrhu tega je treba nadalje računati s tem, da nas bo naraven razvoj gospodarskega življenje pod pritiskom današnjih razmer še vedno podpiral v našem stremljenju, da se uvoz skrči. Mnoge naše industrijske panoge prav v zadnjem času uspešno tekmujejo z inozemstvom, tako v kakovosti kakor tudi v ceni in se zdi, da so trenotne težkoče ponekod še pospešile razvoj industrijske osamosvojitve- Če zasledujemo našo uvozno statistiko in iščemo, kje bi se lahko brez škode za gospodarski razvoj vsaj začasno odpovedali uvozu, tedaj moramo najprej ujx>števati veliko tekstilno skupino, ki obsega tretjino našega uvoza. Tu opažamo, da se je uvoz tkanin v znatno večji meri zmanjšal, kakor uvoz tekstilnih sirovi n, ki se je deloma celo povečal. Sirovega bombaža smo letos uvozili 430 vagonov (za 53.9 milij. Din) nasproti 373 vagonom (57.7 milij. Din) v prvem jx>lletju pret. leta. Uvoz bombažnega prediva in bombažnih tkanin pa je padel skoro za polovico. Letos smo uvozili le za 113 milijonov Din bombažnih tkanin (lani za 220, predlanskim za 336) in vendar se da ta j>ostavka še precej skrčiti. Uvoz svilenih tkanin se je skrčil že na 11 milijonov Din, dočim smo še lani v prvem jx)lletju uvozili za 52.5. predlanskem pa za 74.5 milijona Din svileninh tkanin. Na drugi strani pa se je uvoz prediva od umetne svile dvignil po količini na rekordno višino 56 vagonov (lani v prvem polletju 51 vagonov, predlanskem 45 vagonov) v vrednosti 34 milijonov Din (lani 29.5. predlanskem 32L V skupini »volna« opažamo nazadovanje tako pri tkaninah, kakor tudi pri predivu in pri sirovi volni. Uvoz sirove volne je padel celo za dve tretjini, dočim se je uvoz volnenih tkanin zmanjšal le za polovico in 5e vedno znašal (58 milijonov Din (lani 114.5). V tej tekstilni skupini bi se gptovo dalo še marsikaj prištediti. Izplačevanje dobitkov za pri nas kupljene srečke državne razredne loterije se bo vršilo od danes dalje. Lastnike izžrebanih srečk vabimo, da jih vnovčijo v našem hranilničnem uradu, kjer imajo priliko si istočasno kupiti srečke za novo kolo, ki prične z žrebanjem že 11. in 12. oktobra. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c.19 V skupini »železo« zaznamujemo večje nazadovanje le pri uvozu raznih železnih izdelkov (od 136 na 68 milijonov Din) dočim se je uvoz nepredelanega in polprede-lanega železa zmanjšal le od 39 na 23 milijonov Din. Tu so dane še precejšnje možnosti, da uvoženo blago nadomestimo z domaČim. Precejšno postavko tvori v našem uvozu Še vedno premog, ki smo ga letos uvozili 11750 vagonov (lani v prvem polletju 20 320) v vredneeti 31 milijonov Din (lani 68). Uvoz usnja je padel od 26.7 na 8.8 milijona Din, uvoz čevljev pa od 27.5 na 5.9 milijona Din. Tudi uvoz sirovih kož se je skrčil od 84.7 na 20.8 milij. Dia. Med postavkami, ki se lahko še nadalje skrčijo, naj omenimo še limone in oranže, ki smo jih letos uvozili za 19.3 milijona Din (lani za 26-3); nadalje uvažamo južnega sadja za 5.7 milijona Din (lani 5), rastlinskega olja 8 milijona Din (lani 21.4), oljnih semen in plodov za 30.7 milijona Din (lani 40.8) in loja za 11.1 milijona Din (lani 11). V skupini raznih drugih predmetov, ki smo jih leto9 v prvem polletju uvozili, opažamo še marsikaj, kar vzbuja začudenje. Tako smo letos uvozili za 4.6 milijona Din čebule (iz Egipta in Italije), za 3.7 milijona Din kromoirja, za 5.2 milijona Din celuloze, za 6.2 milijona Din lesnih izdelkov, za 2-9 milij. Din klobukov itd. Uvoza strojev in aparatov seveda ne moremo v večji meri omejiti, ker smo tu večinoma navezani na inozemstvo. Če se je ta uvoz skrčil od 158 na 74 milijonov, je to gotovo pripisati posledicam krize, ki ovirajo investicijsko delavnost. Prav značilen pa je vsekakor j>adec uvoza prevoznih sredstev (predvsem avtomobilov). Ta uvoz }e padel na eno petino, namreč od 124 na 24 milijonov Din Navedli bi lahko 5e marsikak zanimiv primer iz naše uvozne statistike, vendar nam že gornii podatki kažejo, da z možnostmi za skrčenje uvoza še nismo na koncu in da v pkrajni sili lahko še marsikaj brez škode pogrešamo. Zakonski načrt za ureditev kmečkih dolgov Na konferenci, ki jo je 2. t. m. sklical trgovinski minister g. Ivan Mohorič in na kateri so poleg predstavnikov gospodarskih zbomic in denarništva sodelovali tudi predstavniki glavnih kmetijskih organizacij, ;e bil kakor znano izvoljen poseben odbor z nalogo, da izdela načrt zakona o konverzjii kmečkih dolgov. Ta odbor, ki so ga tvorili dr. Vlada Mar-kovič, dr. Slokar, dr. Vel. Bajkič, dr. Bo-škovič, dr. M. Markovid in dr. R. Pavlovič, je pričel s svojim delom 6. t. m. in ga je končal 9. t m. Izdelal je 3 zakonske predloge, in sicer zakonski predlog o spremembi zakona o Narodni banki, zakonski predlog o konverziji kmečkih dolgov in zakonski predlog o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Predlog zakona o konverziji je po informacijah zagrebškega »Obzora« izdelan glede na sredstva, ki bi jih v ta namen lahko prožila novela k zakonu o Narodni banki. Zato je zamišljena le delna konverzija kmečkih dolgov in ne splošna, ki bi zahtevala znatno večia sredstva, kakoršnih v današnjih razmerah ni mogoče dobiti. Misel, da bi se n. pr. v naslednjih jjetih letih vnesla v državni proračun vsota od letnih 100 milijonov Din, ni izvedljiva glede na stanie naših državnih financ. Z inflacijo pa ne to vprašanje tudi ne sme rešiti, pa naj gre tu za nove bankovce Narodne banke ali za državne novčanice odn. bone z zakonito plačilno močjo. Če bi bila inflacija zdravilo za ureditev državnih finančnih in privatnih kreditnih razmer, ali pa za odstranitev gospodarske krize, tedaj bi ne bilo težko odstraniti sedanje težkoče, zaradi katerih trpi ves svet. Z zakonsko novelo o Narodni banki naj bi se glede določb o kritju izločil v svrho konverzije kmečkih dolgov blok od 600 milijonov Din bankovcev. S tem se ne bi ustvarila inflacija, kajti mnogo večii znesek bankovcev je danes tesavriran. S povečanjem obtoka bankovcev za 600 milijonov in z izdajo kovanega denarja se lahko nadomesti le del tesavriranega in iz prometa izločenega denarja. Seveda pa se mora naložiti Narodni banki dolžnost, da te bankovce zoj^et polagoma jx>tegne iz prometa, čim se denarne razmere zboljšajo. Zamisel, da bi se generalna konverzija izvršila na breme denarnih zavodov, tako da bi se jim kratkoročni dolgovi spremenili v dolgoročne, pomeni napraviti denarne zavode nesposobne za poslovanje in oškodovati končno vlagatelje. Taka konverzija bi bila za vse gospodarstvo škodljiva. Pri sedanjih razmerah ie po mnenju odbora zadostna delna konverzija. Gre za olajšave, ki ih je treba dati za približno eno desetino cmečkih dolgov. To bi zadostovalo, ker te e tudi pred uveljavi jen jem zakona o zaščiti rmeta 90% kmečkih dolgov v redu plačeva-o. Eliminirajo naj se iz možnosti konverzi-e vnaprej vsi dolgovi pod 1000 Din in on!, za katere kmetje ne plačajo ali niso nlačali pred 20. aprilom t. 1. več kakor 10°/o (za Slovenijo torej taka konverzija ne bi prišla in- bele\se in preprosto kakor A*B"C žžRAZTOPI Radion v mrzli vodi SKUHAJ v raztopini perilo 20-30 minut SZPIRAJ perilo najprej v gorki, potem v mrzii vodi praktično v poštev). Če se upošteva, da znašajo kmečki dolgovi pri privatnih denarnih zavodih 3500 milijonov Din, tedaj je treba od te vsote po mnenju odbora odbiti dolgove kmetov pri posojilnicah v Sloveniji v višini 739 milijonov, ker je tu obrestna mera nizka. Tedaj ostane za delno konverzijo le okrog 2000 milijonov. Od teh dolgov pa se s predvideno vsoto 600 milijonov Din lahko regulira skoro ena tretjina- To bi bila po mnenju odbora ojjeracija, ki bi pri današnjih razmerah povsem zadostovala. Hmelj Celje, 16. 9ept. Današnja posebna številka »Slovenskega hmeljarja« objavlja med drugim naslednji poziv: Hmeljarji! Pri nas je zastoja v kupčiji konec. Dnevno prihajajo nova naročila, nakupovanje postaja vedno bolj živahno in cene so vedno bolj čvrste. Ne zapravljajte torej svojega pridelka, kolikor ga še imate, temveč odločno zahtevajte za svoje blago 18—22 Din, kakor je pač kakovost. Samo po tej ceni polagoma prodajajte. Tako se bodo cene hitro učvrstile in dvignile. Žalen, 16. sept Povpraševanje se je danes povečalo kljub izdatnim prevzemom. Pri čvrstih cenah so prodajali po 15—19 Din, kakor je bila pač kakovost blaga in odločnost prodajalca. Zlasti ee je pričel občutiti na našem trgu ugoden vpliv primanjkovanja dobrega žateškega (češkega) blaga in visokih cen v Franciji. Tair. so baš končali z obiranjem in se je že prve dni kupoval hmelj po 33 Din. Le škoda, da nima naša država v Franciji nikakega uvoznega kontingenta za hmelj. žatee, 16. sept. Pri nadalje čvrstem položaju so cene ostale nespremenjene. Zanimivo je, da je tudi za lanski hmelj postala kupčija bolj živahna ki se blago plačuje po 4—9 Din za kg. Borze 16. sept. Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork za malenkost okrepila, dočim je London nekaj popustil, čvrstejši sta bili tudi devizi Amsterdam in Berlin. Na zagrebškem efektnem tržišču so ostali tečaji Vojne škode nespremenjeni in je prišlo do zaključka le za kaso po 195. Dolarski papirji 90 nekoliko slabejši. 7% Blairovo posojilo se je trgovalo po 42 in 42-25. Zaključki 60 bili še v delnicah Privilegirane agrarne banke po 211 in 215. Deviz© Ljubljana: Amsterdam 2306.24—231.60, Berlin 1364.86 — 1375.66, Bruselj 795.52 — 799.445, Curlh 1108.35 — 1113.85, London 199.08 — 200.68. Newyork ček 5722.14 _ 5750.40, Pariz 224.99 — 226 11. Praga 169.79 — 170.65, Trst 294.18 _ 296.58. Curih: Pariz 20.3025, London 17.99, New-york 518.25, Bruselj 71.80, Milan 26.59, Madrid 41.80, Amsterdam 208.05. Berlin 123-3250, Stockholm 92.25, Oslo 90.50, Ko-benhaven 93.30, Sofija 3.73, Praga 15.32, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod« 194—195, za okt. 193—195, za dec. 195 bL, 7°/o investicijsko 47—51, 6% begluške 34.50 den., 7% Blair 42—42.25, 8«/o Blair 44.50 do 47; bančne vrednote: Narodna banka 4200 den., Pri v. agrarna banka 211—215. Beograd. 7% investicijsko 50.25 bl„ 4V« agrarne 24.25—25.25; 6% begluške 34-75, 34 zaklj„ 8*/« Blair 45 den., 7% Blair 43.75 bL, 7®/o Drž. hip. banka 47.50 zaklj_ Narodna banka 4000—4300; Priv. agrarna banka 218 50 zaklj. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 14.75, 9taats-eisenbahngeseL 18.70, Trbovlje 22.75, Alpina-Mont 13.40. Blagovna tržišča ŽITO. '+" Ljubljanska borza (16. t m-) Tenden-ea mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi so pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 80 dneh): sremska, nova, 76 kg po 172.50—175, baška nova, 76 kg 175 de 177-50, sremska stara, 78 kg 177.50—180, baška stara, 79/80 kg 182.50—185; koruza: baška, stara, 9lov. postaja, po mlevski vomi-ni, plačljivo v 30 dneh i>o 145—147.50; moka: baška »0«, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 300—305, banatska po "lt>—315. + Novosadska blagovna borza (16. t m. Tendenca za pšenico čvrsta, sicer nespremenjena. Promet 27 vagonov. Pšenica (76 kg): baška, okol. Novi Sad, okol. Sombor, sred-njebaška, gorajebaška in baška, jx>tiska 132.50—135; baška, ladja Tisa 132.50—135; gornjebanatska 125—127-50; banatska, pariteta Vršac 122-50 — 125; sremska 130 uo 132.50. Oves: baški, sremski 95—100. Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 90—95. Koruza: baška 95—97.50: okol. Sombor 96 do koL Sid 98—100. Moka: baška, banatska »0« in »Ogg« 215—225; >2« 195—205: »5< 175—185; >6« 155—165; »7« 135—145; >8« 70—80. Otrobi: baški 52.50—55. Fižol: baški, sremski, beli 95—100. + Somborska blagovna borza (16. t m.) Tendenca za pšenico čvrsta, za ostalo žito nespremenjena. Promet 77 vagonov. Pšenica (76 kg): baška, okol. Sombor, gornje-ška, sremska in slavonska 127.50—130; baška. potiska 130—132.50; banatska 125 do 127.50. Oves: baški, sremski. slavonski 95 do 100. Koruza: baška 94—96; okol. Sombor 96—98. Ječmen: baški, sremski, 64/05 kg 90—95. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 215—225; »2« 195—205; »5« 175—185; »6« 155—165; »7« 135—145; »8» 70—80. Otrobi: baški 55—57.50. Fižol: baški 95 do 100. Suša pred 10 leti in letos Stanje po zadnjem deževju — Zanimivosti o potrošnji vode Ljubljana, 16. septembra. Prav pred desetimi leti je bila v avgustu in sentembru enako huda ki dolgotrajna suša kakor letos. Napravila je po mnogih naših krajih milijonsko Škodo na jesenskih pridelkih in sadežih. Letos traja po mnogih krajih Dolenjske in Notranjske, kakor tudi po Štajerskem in Prekmurju suša že dr-bra dva meseca, drugod ipa z malimi presledki poldrugi mesec. Travniki -jo po-žgami, krompir, ajda in repa posmojeni, sadje je marsikje odnadlo z drevja še napol zrelo. Zadnji obilnejši dež je na Gorenjskem vsaj toliko koristil, da je osvežil polja, v prvi vrsti sta si ajda in repa precej opomogli, pa tudi pašniki so ozelemeii. Morda še najmanj čuti su£o Ljubljansko barje. Na Štajerskem je bil dež bolj pohleven, a kolikor ga je bilo, je vsaj deloma koristil vinogradom, ki so se bili popolnoma zapekli in je zemlja globoko razpoka-la. dočim je grozdje že venelo. Na Dolenjskem je bil ponekod precej močan dež, tu in tam celo nevihte, le Suha ?n Bela Krajina še ječlta pod silno sušo. Na Notranjem in na Krasu je veliko pomanjkanje vode, mnogi potoki so se popolnoma pesušili. CerkniSko jezero že dsset let ni biio tako dolgo in tako močno sabo. Se v Zadnjem kraju, kjer je jezero tiaj-globokejše, ni vode. Škodo cenijo v dravski banovini na pol-drug milijon dinarjev. Star kmetski rek pravi: »Če se ajda seje, se mora izpod pluga kaditi, ko pa se ozimrna, mora biti dosti m oče.« Letos je kmetom nemogoče nosejati ozimino. ker je prevelika suša. Povsod v Sloveniji je stanje voda doseglo minimum kakih 100 do 150 in celo 200 cm pod normalo, tako nizka že kmalu ni bila Sava. niti Ljubljanica in tudi ne druge velike reke. Ljubljanske vodovodne naprave v Klečali kljub suši brezhibno funkcijonirajo. Stanje talne vode je doseglo 3.36 m pod noranalo, dočim je bilo 1. 1922. celo 5.40 m pod normalo. V avgustu je Ljubljana z vsem vodnim omrežjem, pod katero spadajo tudi Ježica, 5t Vid nad Ljubljano, Zgornja Šiška, Vič in Moste, porabila 5.351.760 hI, lani avgusta pa 4.570.140 hI. Povprečno so letos v avgustu na dan porabili 172.500 hI. Največ vode je šlo 29. avgusta 202.680 hI. Ljubljana sama pa je ▼ osmih mesecih porabita že 34.230.900M, kar je res ogromna količina. Prav poučna jes lednjič statistika o porabi vode od začetka obstoja ljubljanskega vodovoda. L 1891.. ko je vodovod začel delovati, je prišlo na prebivalca in na dan 40 1 vode. 1. 1910 že 109 I. 1. 1920. že 137 l in I. 1930. že 302 1. Konzum vode se je podvojil v zadnjem desetletju, nekoliko pa je nazadoval z lanskim letom, ker so si nabavila razna večja industrijska podjetja, kakor pivovarna »Union«, železnica in drugi, lastne naprave, ki dovajajo vodo za obratovanje. KULTURNI PREGLED Celjski grofje otvarjajo sezono Današnja premiera v ljubljanski drami _ Tudi Vi, realist in častilec sodobne množice, se niste mogli ubraniti dramatski skušnjavi celjskih grofov? — sem dejal pisatelju in režiserju Bratku Kreftu, ko sva sedela te dni v njegovem stanovanju na Rimski cesti, v sobi, kjer je letos nastala njegova drama in kjer je pisalna miza še vedno založena z debelimi zgodovinskimi knjigami. — Ali nam po Župančiču in Novačanu sploh lahko še poveste kaj novega o teh fevdalcih? V čem se Vaša kon-ceociia razlikuie od obeh predhodnikov? G. Kreft je bil v samem sebi nekako pripravljen na tako vprašanje in je takoj odvrnil: , . . _ Od onih, ki so v kakršnikoli obliki obravnavali to snov, se razlikujem v tem, da sem se do 90 odstotkov držal zgodovine. Proučil sem vse razpoložljive vire in si skušal ustvariti kolikor le mogoče realno sliko takratnih razmer, ljudi, okolja, dobe. Iz gradiva, kar ga imamo o celjskih grofih, sem rekonstruiral Celjane take, kakršni so bili. Realistični dramatik tudi v zgodovini ne more preko življenja. Teh ljudi in pa dogodkov, ki so zvezani ž njimi, ne gledam v izoliranem staniu, marveč v kompleksu njihovega časa, ki jih je izoblikoval po svoje, tako kot čas še danes gnete in oblikuje ljudi po svoje. Doba, v kateri se je odigravala resnična življenjska drama celjskih grofov, že kaže začetke onega velikega lazkela, ki je prinesel reformacijo in s katerim se je v zgodovini pojavilo meščanstvo kot nova družbotvorna sila. Kajpak, to je hkrati pomenilo začetek likvidacije fevdalizma. Celjski grofje so bili po mojem raziskavanju koreniti fevdalci, ki so imeli s slovenskim rodom samo toliko zveze, kolikor so izkoriščali našega kmeta (o slovenskem meščanstvu bi bilo v tej dobi težko govoriti). Knjižna izdaja moje drame bo opremljena z daljšim uvodom, ki bom v njem — mislim, definitivno — pobil dosedanje napačne predstave o teh celjskih fevdalcih. Značilno je, da v tem pogledu niso grešili samo literatje. marveč tudi ne-, kateri zgodovinarji, ki jim je bilo rodo-Ijubje bližje od znanstvene objektivnosti. To, kar so pri nas počenjali s celjskimi grofi, spominja nekoliko na afero s kralje-vodvorskim rokopisom na češkem; kakor znano, so realisti pod Masarvkovim vodstvom zavrgli to narodno laž in se v sporu med rodoljubno tendenco in resnico odločili za resnico. Mislim, da bo tudi moja drama pripomogla k večji jasnosti v tej zadevi in da v bodoče ne bo nihče vpletal celjskih grofov v našo nacionalno zgodovino. __Kaj Vas je napotilo, da ste se s tolikšno vnemo oprijeli proučevanja tega fevdalnega rodu in njegove dobe? — Notranji vzgon, da sem napisal dramo o celjskih grofih (in samo zaradi svojega literarnega načrta sem začel proučevati zgodovinske vire), mi je dalo baš to, da naša literatura te fevdalce preveč poveličuje in nezasluženo dviga na piedestal. Z druge strani pa sem opazil, da je doba celjskih grofov po svojih borbah in nastajajočem kaosu močno podobna današnji. Pazite: v tej dobi so bile husitske vojne, velik koncil in razne homatije, obenem pa se je tedaj začenjala renesansa odnosno humanizem. V Italiji so v državicah, kjer je meščanstvo pričelo dajati javnemu življenju ton in obeležje, uvajali v književnost narodni jezik (Dante, Baccaccio, Petrarca), in prav te državice so bile najnaprednejše. Tudi v naših krajih so se kazali znaki velike prehodne dobe. Celjski grofje so bili v stikih z vranjim svetom; značilno je, da so se Herman, "Friderik in Barbara udeležili koncila v Kostnici in bili navzoči pri sežiganju Jana Husa: tako ima tudi Huso-va smrt v moji drami idejni odmev. Značilna je nadalje pokvarjenost, ki je zavladala med duhovščino in prodrla v samostane; duhovniki, ki nastopajo v moji drami, pač niso asketski tipi, saj v tej podobi ne bi bili realni. — Potem takem ste preverjeni, da ste postavili v našo dramatiko take Celjane, kakršni so po vsej verjetnosti bili? _ Da, o tem sem prepričan. Predvsem: osebe iz rodbine celjskih grofov, ki nastopajo v moji drami, so toliko stare kot so bile takrat. Frideriku je bilo v času spora za Veroniko okrog 50 let. V moji drami ni idealiziran: zgodovinska poročila so baš glede Friderika najbolj negativna: bil je slabič vvsakem pogledu. Hermanova drama je pri meni drama fevdalnega konservativca, ki se noče sprijazniti z novim, prihajajočim človekom, meščanom — obenem pa je to osebna drama razočaranega očeta, ki čuti, da ne bo imel pravih naslednikov. Njemu nasproti sem postavil Pravdača kot zastopnika humanistično usmerjenega meščanstva. Kot pravdač (zagovornik) v Ve-ronikinem procesu je tudi ta mož zgodovinska oseba. Zgodovina poroča o njem samo to, da je pri procesu hrabro in odločno zagovarjal Veroniko in dosegel njeno oprostitev. Če uvažimo, da so bili sodniki odvisni od Hermana, lahko sklepamo, s kolikšno prepričevalnostjo je govoril ta anonimni zagovornik, da je naposled pridobil sodišče za svojo tezo. — V dejanju samem pa sem uporabil povsem nov izsledek, ki ga bom v svojem zgodovinskem uvodu dokazal in utemeljil. Gre namreč za zaporednost dogodkov. Dogodki so se vrstili tako-le: Najprej (1. 1424) je Friderik umoril svojo ženo Elizabeto Frankopanko. Takoj na to se je tajno poročil z Veroniko Deseniško, potomko nižjega plemstva. Zatem je sledila obtožba Frankopanov zoper Friderika v Budimpešti, kjer ga je kraljevsko sodišče obsodilo na smrt. Kralj Zigismund, soprog Fri-derikove sestre Barbare, ga je rešil in poslal v Celje grofu Hermanu. To se je moralo zgoditi po 1. 1426., ker je v tem letu Friderik izdal darilno listino samostanu Bistri, kar je lahko storil samo kot svoboden človek. Herman je pričel preganjati Veroniko šele po obsodbi v Budimu. Postavljam tezo, da je Veronika postala nevarna Hermanu tedaj, ko je sprejel sina Friderika kot jetnika iz Budima. Ker je bil Friderik tedaj že njegov edini sin, je bil prisiljen, da ga za vsako ceno reši. Moral je najti krivca umora grofice Elizabete. V ta namen je obdolžil Veroniko čarovništva, češ, samo kot čarovnica je lahko zapeljala Friderika v stanovsko neenak zakon. Obdolžitev čarovništva je bila v tisti dobi še zelo važna; kogar je namreč zapeljala čarovnica, ia ni bil kriv. Toda — v drami enako kot v zgodovini — se Hermanov naklep izjalovi, ker sodišče pod za-govornikovim vplivom oprosti Veroniko. Zdaj je bil prisiljen nekoga žrtvovati: sina ali Veroniko. Ta dilema prihaja v drami do polnega izraza. —V kakšnem stilu je zgrajena Vaša drama? — Potrudil sem se, da ji dam kar moči realističen stil: hotel sem, da Di vse osebe od starega grofa do zadnjega meščana bile žive, ljudje s krvjo in mesom. Vsa njihova dejanja in nehanja kažejo dobo, v kateri so živele. Vpletel sem tudi jus primae noc-tis, ki so ga Celjani radi izvajali — legalno ali ilegalno, kakor se jim je že zahotelo. Drama se končuje z upornim vzklikom anonimnega slovenskega kmeta, ki je moral tlačaniti celjskim grofom na žive in mrtve. — Ali dajete znanju prednost pred intuicijo ? — Kot realist se držim Zolajevih besed, ki jih je sprejel tudi Gorkij: znanje je za pisatelja moč. Drama o Celjanih je počasi rastla v meni; iz proučenega materiala so vstajale podobe in prizori, zapletali in razpletali so se konflikti, oblikovali se dialogi —- vse je bilo v širokih obrisih dovršeno v glavi, preden sem vrgel na papir. — Vaši vzori so realisti, kaj ne? — Da: Zola, Tolstoj, Gorkij — sploh pripovedniki, ki so stremeli za tem, da bi pokazali svoji dobi zrcalo in se v pripovedovanju kar najbolj približali resničnim dejstvom. resničnemu življenju. — Kaj mislite o bodočnosti realizma v naši literaturi? — Mislim, da ima bodočnost, zakaj pravega realizma sploh še nismo imeli; nastop neoromantike je prezgodaj preprečil njegov razvoj in razmah. V naši epiki in dramatiki bo nedvomno še cvetel, kar že zdaj kažejo znamenja v mladi literaturi (n. pr. Miško Kranjec). Realizem pa ni važen samo v umetnosti, marveč potrebujemo načelo resničnosti in stvarnosti tudi v vsem javnem in posebej še kulturnem življenju. — In zdaj še: Vaši dramatski načrti? — Za sedaj snujem novo delo, ki se bo imenovalo »Kreature« in v podnaslovu: Komedija z žalostnim koncem. Dejanje se bo odigravalo v letu 1914., ko je pri nas cvelo denuncijanstvo. Denuncijante kot družabni tip bom brezobzirno razgalil in groteskno izbičal. Dalje zbiram gradivo za »Matijo Gubca«. To bo drama našega upora, časti in ponosa. Sicer pa: z načrti ni težko, težje je s časom ... — Na svidenje v gledališču! Verujem v silo Pravdača: njegov duh ne bo propadel. Pojavlja se v vsaki dobi, ki je na prelomu. Verujem ... Toda potrpimo: kmalu se dvigne zavesa! Rimski Korsakov in ruska nacionalna glasba Razgovor s prijateljem in sotrudntkom slovečega skladatelja, g. V. I. Belskim — Spomini na skladatelja „Sne-goručkeu — Kresna noč na Triglavu v fantaziji Rimskega Korsakova - Se&inji položaj ruske nacionalne glasbe le pogosto kar sredi razgovora- Večkrat sem opazit, da med razgovorom premika prste, kakor da bi dirigiral in išče ritem glasbene ideje. Kar se mu je nabralo, je vsako jutro spravil v red, zapisal, strnil; drugače si je najrajši delal beležke v sozdu ali na vrtu, kjer mu je okolje najbolj prijalo in ga inspiriralo. Ustvarjal pa je samo v poletnem času; pozimi je instrumentiral. O opernih skladbah se je podrobno in natančno Dosve-toval z menoj, ker je besedilo močno uva-ževal in sa smatral za organični del vsake opere. Delo mu je šlo gladko: v enem poletju je opero končal. Bil pa je strog nasproti samemu sebi in je rad kritiziral lastno delo. Spominjam se, da je za opero »Mlada', ki se deino godi na vašem Triglavu in ki v nji nastopa senca mrtve knežnje, dolgo iskal karakteristično melodijo in zavrgel osem osnutkov, preden je bil devetega sprejel; vsak teh osnutkov je bil muzikalno tehten, vendar ni nobenega uporabil ob kakšni drugi priliki.« »Omenili ste, da se opera »Mlada« delno dogaja na Triglavu. Zdi se mi, da je to pri nas le redkokomu znano.« praslovanske bogove ln heroje, in Wagner- jevimi germanskimi motivi vendar le neki paralizem?« >Ne. »Mlada« je nastala docela nezavisno od \Vagnerja kot izraz slovanskega čustvovanja R. K. Libreto je spisal neki slovjano-fil. \Vagnerianizem si v Rusiji sploh ni pridobil tal; v tedanji ruski glasbi so smatrali za nekak »bon ton«, biti negativen nasproti \Vagnerju. V dobi procvita ruske nacionalne glasbe je bilo to antivvagnerijanstvo značilno. Dosiiimal je ruska operna glasba stala pod vplivom italijanske: germansko smer v glasbi je pronagiral Rubinstein. vendar ne z uspehom: Rusi niso biii nič kaj dispo-nirani za nemško muziko. »V kakšnem položaju je danes glasba Rimskega-Korsakova?« »Brez dvoma je R. K. poleg Musorgskega najbolj znan ruski skladatelj v širokem svetu: pcsebno značilna je njegova izredna pri-Fubljenost v romanskih deželah. V sovjetski Rusiji dajejo kaj čeeto njegove opere. iz-vzemši »Nevidno mesto Kitežt. ki s svojim mističnim značajem nasprotuje vsiljeni in vsiljivi materialistični filozofiji sedanjega režima.« , , , „ »In položai ruske nacionalne glasbe.'« »Splošne razmere niso baš povoljne za razvoj ruske nacionalne glasbe, vendar se započeta smer nadaljuje in kaže vedno nove sadove. Bogastvo ruske narodne poezije še zdaleč ni izčrpano. Izmed skladateljev v emigraciji se gibljejo v tej smeri Stravinski, Cerepnjin. Prokofjev. Zanimivo ie. da se v ruskem slikarstvu in glasbi opaža v zadnjem času povratek k starim stilom: slikani se inspiriraio pri starih ikonah, skladatelji pa obdelujejo stare cerkvene pesmi. Lahko bi Vam naštel celo vrsto mladih talentov, kf delajo v tem pravcu: podajati z moderno tehniko rusko samobitnost starinskega ko-va. Naj izmed skladateljev omenim samo Nikolaja Cerepnjina starejšega.« »Kako pa deluje Rusko glasbeno društvo v Beogradu, ki ste mu Vi na čelu?« »To "društvo smo ustanovili 1. 1928. V njem se zbirajo vsi ruski glasbeniki v Beogradu. Prireia javne, najčešče pa intimne koncerte. Slednje vedno uvaja kakšno kratko predavanje. Imamo pa tudi večja predavanja; tako ie nedavno prof. Lapšin absol-viral cel ciklus predavanj z naslovom »Silhuete ruskih skladateljev«. Naše društvo ima mešan zbor in prireja brezplačne tečaje za klavir in violino (seveda samo za emigrante)-« »Ali se kaj zanimate tudi za slovensko glasbo? Kako Vam ugaja pri nas?« »V Ljubljani sem prvič in brez laskania lahko rečem, da so mi vaši kraji na moč všeč. Tu se počutim bolj domačega nego n. pr. v Dalmaciji, ki jo sicer tudi cenim; vzrok bo bržčas to, da ma slovenska pokrajina po svoji obilni vegetaciji spomina daljnih gozdov in zelenih trat moje nepozabne Rusije. V Ljubljani sem se seznanil z nekaterimi vašimi skladatelji, posetil sem Glasbeno matico in mojstra Hubada. Zanimajo me vaše narodne pesmi: hotel bi. da bi jim naše društvo v Beogradu posvetilo kak večer. Tudi vaša sodobna umetna tvorba me mika.« G. V. I. Belskij ostane še nekaj dni v Ljubljani, nato pa se bo vrnil v prestolico: upajmo, z najboljšimi vtiski in z iskreno željo, da nas zopet obišče. Gustav Dore g« Te dni se je mudil v Ljubljani odličen ruski gost: g. Vladimir Ivanovič Belskij je pa poti iz Dobrne, kjer se je nekaj časa zdravil, posetil svoie znance in obenem sto-,pil v stike z našimi glasbenimi krogi-G. V. I. Belskij je predsednik ruskega glasbenega društva v Beogradu, v ruskem kulturnem svetu pa slovi kot intimni sodelavec velikega skladatelja Rimskega Korsakova in pisec tekstov za njegove opere »Zlat petelin«, »Car Saltanc in »Nevidno mesto Ki-težc. Mimo tega je g. Belskij znan in priznan matematični statistik in specialist v zavarovalni tehniki; v tej panogi je imel prej v Rusiji samo dva enaka: Aleksandra Čuprova in Ladislava Bortkjeviča, ki je pred meseci umrl kot profesor v Berlinu. Gospoda Belskega sem našel pri njegovem uglednem znancu, g. univ. prof. Spekta-torskem. ki je kot predsednik Ruske Matice nekak konzul za vse svoje rojake, zlasli književnike in znanstvenike, ki prihajajo v naše m&sto. Gosi>od Belskij je rade volje ustregel reporterski zvedavosti. Pri tem je skoral že naravno, da se ie razgovor naj-boli sukal okoli slovečega Rimskega - Korsakova, avtorja »Snegorucke« in drugih, tudi pri nas znanih mojstrovin. »Moji stiki z Rimskim Korsakovim«, mi je dejal g- Belskij, »so trajali nepretrgoma od 1. 1896. do mojstrove smrti, 1.1908.. Čeprav sva bila kaj neenake starosti naju je vezalo intimno prijateljstvo m v tem času sem bil njegov najožji sotrudnik, priča po- stanka in obdelave skoraj vseh njegovih skladb v zadnjem razdobju mojstrovega plo-dovitega in za našo rusko glasbo toli blagoslovljenega življenja. Pri »Sadkovu« sem še sodeloval anonimno in predelaval scena-rio, nadaljnje opere pa je mojster zložil na moj tekst. Nedolgo pred njegovo smrtjo sem spisal zanj pesniško besedilo opere »Nebo in zemlja«, ki obravnava religiozni sujet o ljubezni angelov do zemeljskih hčera in usodo Kajnovih potomcev. Rimski - Korsakov je pripravil že precej glasbenih skic za to opero, vendar dela ni mogel dovršiti, ker ga ie presenetila smrt. V tej operi je hotel dosledno izvesti svoj stari načrt: vzpostaviti popolno zvezo simfonične glasbe z operno.« »Kako je Rimski - Korsakov ustvarjal?« »O tem vprašanju in drugih tega kova pripravljam celo knjigo. V juniju 1. 1933. bo 25-letnica smrti mojega velikega prijatelja-Ob tej priliki bosta izšli v Parizu dve knjigi: prvo piše znani muzikolog in filozof Lapšin o Rimskem - Korsakovu kot skladatelju z razčlembo njegovega dela, druga pa je moja. Ž njo bom dal javnosti svoje spomine na Rimskega - Korsakova in zlasti še na njegovo ustvarjanje, ki sem mu bil priča. To delo bo po vsej verjetnosti izšlo v Belgiji tudi v francoskem prevodu. Spominov na velikega mojstra pa imam toliko, da res ne vem, kaj bi Vam najprej povedal. No, vzemimo to-le, zanj prav značilno dejstvo: Njemu so glasbene inspiracije in ideje prihaja- V. J. Belskij »Da, »Mlada« je prav zanimiva skladba Rimskega - Korsakova; dogaja se med po-labskimi Slovani v davni paganski dobi; v nji se razvijajo glasbene vizije praslovan-skega sveta, ki duhovno živi v mitih, kaže pa pristno slovansko lastnost v tem, da se njegovi rodovi prepirajo med seboj. Tu stoje slovanski ratarji (poročevalec se je spomnil pri tej besedi oratarjev Koseskega) nasproti Nemcem — vojščakom: ni li ta aluzija v marsičem še danes aktualna? Eden najbolj simfoničnih delov te opere se torej odigrava na Triglavu, kralju vaših slovenskih gora: to je kakor nemški Brocken ali Vaš Klek: zbirališče bogov ter dobrih in zlih duhov. Na Triglavu se razvije, skoraj bi lahko rekli, Valpurgina noč: Otvarja jo kolo dobrih duš, nakar se pojavi glavni junak Jaromir, ki mu kresna noč dopušča stik z bogovi in duhovi. Sem, na vršace Triglava, ga je zvabila senca mrtve knežnje, njegove izvoljenke, ki mu tu razkrije skrivnost svoje smrti: zastrupila jo je njena tekmovalka. V začetku je glasba inehka kakor mesečina in triglavska kresna noč dobiva v fantaziji ruskega skladatelja bajen praslovanski nadih. Tedaj pa se pojavi Crnobog, pred njun se zavrti peklensko kolo in zli duhovi divje zarajajo. Crnobog hoče. da naj senca mlade knežnje zapusti Jaromira, zato uprizori fav-stovski prizor z zapeljivo Kleopatro, ki naj omami in zapelje junaškega zaljubljenca. Glasba preide v bujen egipčanski stil, dobiva fantastično slikovitost, postaja vroča m strastna: zdi se, da bo praslovanska Marjetica izgubila svojega Favsla v Kleopatrinem mefistofelskem naročju. Toda Jaromir ne omahne. Tedaj zapoje petelin, svit zore osvetli Triglav in pravljični svet, ki mu je Rimski Korsakov dal — enako kot vsej operi _ neko praslovansko, v globinah ruske narodne duše še tlečo samobitnost, izgine v meglah triglavskega jutra • • • . »Katero svojo opero je imel Rimski- Korsakov najrajši?« »Večkrat mi je dejal, da se ne bo nikdar izneveril »Snegoručkk, ki jo je ustvaril kot mlad mož. V tej operi je videl svoje najsa-moniklejše delo, polno neposrednega navdihneta in najgloblje intenzivnosti. Pravil mi je da ga vedno navdaja vonj ozelenelih gozdov in pomladnih cvetlic, če sliši melodije iz »Snegoručke«. . »Kakšni so bili odnosi med Rimskim-Korsakovim in Musorgskim?« »To je eno najzanimivejših poglavij v življenju mojega nesmrtnega prijatelja: tudi o tem bom obširno poročal v doticm svoji knjigi. Musorgskij je bil dragulj, ki ga te Rimski-Korsakov izbrusil. Za mlajših let sta stanovala v isti sobi in se poznala tako. kakor le redko kdai dva umetnika. Musorg-ski je bil Dioniz, Rimski-Korsakov pa njegov Apolon. Ob neki priliki je dejal, da je tako Globoko proniknil k stvarjalnenui dnu Musorgskega. da bi bil lahko ustvarja, natančno tako kot on. Kakor je splošno znano, je Rimski-Korsakov predelal opere Musorgskega in sicer zastonj, kar je redek primer skladateljske nesebičnosti.« »Ce se ne motim, se častilci Musorgskega zavzemajo za to, da bi se te opere uprizarjale v prvotni formi, kakor jih je spisal Musorgskij ?« _ »Da, storili so v tem smislu ze vec. poskusov, vendar niso uspeli in so se zopet morali vrniti k skupnemu produktu Musorgskega in Rimskega-Korsakova-« »•Odkod je Rimski-Korsakov črpal svoje muzikalne motive?« «Njegova glasba je globoko zakoreninjena v ruskem ljudstvu, zato je R. K. najbolj ruski, naiboli nacionalni skladatelj v krogu znane »petorice«. Rimski-Korzakov je bil no rodu iz novgorodske okolice, kjer je mnogo gozdov in jezer. Tam biva ljudstvo, ki hrani neizčrpane zaklade narodne poezije in melodike, starinskih plesov in običajev. Tu še žive nekatere prastare pesmi. Iz tega sveta je R. K. prinesel v rusko in preko nje v svetovno glasbo obilo sv«žih motivov, ki so se v njegovem umetniško-tvornem duhu po svoje izoblikovali.« »Ali ni na njegovo glasbo vplival n. pr Wagner, kateremu je bil soroden po romantičnem čustvovanju in hotenju?« »Rimski-Korsakov je bil preveč pod vh-ski naše narodne glasbe, da bi se bil vidno nagibal k zapadni glasbi. Za mladih let je najbolj čislal Beethovna, potem Berlioza in naposled res tudi Wagnerja. vendar pa se s slednjim ni nikdar popolnoma strinjal, ka-moli da bi ga bil posnemal- Dasi je bil R. K. eden največjih instrumentalistov v tedanji Evropi (njegov učbenik je povsod slovel) je zameril Wagnerju, da mu je orkester v ooeri važnejši od vokalne glasbe.« »Ali ni med njegovo »Mlado«, ki opeva risar, radirer, litogral slikar rn ki: par. je najplodovitejši in najboljši knjižni ilustrator. Ce vzamemo besedo ilustrator v strogem smislu — kljub temu. da štejemo Daumierja za največjega francoskega risarja takratne dobe — je Dore vendar najboljši ilustrator 19. stoletja. Razlika med Dorčjevimi in Daumierjevimi ilustracijami je- pri prvem mehka risba v sočnih m krepkih odtenkih brez vsakih močnih m trdih kontur, dočim drugega odlikuje krepka dra-stika. Dore se je rodil v Strassbourgu 6. januarja 1832 (ne 1833*) in je pričel svoj o življenjsko karijero kot čudežno dete. Risbe, ki so se ohranile iz njegove solske dobe, nam že kažejo krepke poteze bodočega umetnika. Leta 1843. je prišel v Bcurg-en-Bresse. da se izobrazi kot stavbni inženir. Izdal je kot trinajstletni deček (1845) nekaj svojih litografij. Od septembra 1847 pa je bil v Parizu, kjer je obiskoval Lvcee Char-lematfne. Znameniti založnik m izdajatelj Philippon je postal pozoren na mladega moistra. Kmalu nato sta napravila pogodbo (17. IV. 1848) za tri leta. s katero se je Dorč zavezal, da mu napravi vsak teden celostransko litografijo za ilustriram list »Journal pour rire«. Karikature in vec fWIH litografiranih albumov, ki jih je napravil v letih 1847. do 1834. dokazujejo, da se je naslanjal na tehniko starejših; tako postavim na Granvillea, Chama, največkrat pa na Tofferja. Poleg tega je pa že od leta 1844. iz lastnega nagiba za sebe skiciral ilustracije francoskih klasikov. »Biblioiphile Jacob« (Paul Lacrox), ki je izdal »Oeures« z Dorčjevimi ilustracijami, je pripravil umetnika do načrta za izdajo kompletne zbirke klasikov v lesorezni tehniki. Ilustriram i izdaji Rabelaisa v letu 1S54. in Balzacovih »Con t as drolatiques« leta 1855. sta napravili Dere j a kmalu slavnega. Še sedaj smatramo ti dve knjigi za njegovi najboljši deli. V letu 1855. je odpotoval z Th. Gaut.hierjem in P. Dallozijem na Špansko. Naslednje leto pa je ustvaril z »Juif-Errant-om« v Sueu svojo prvo ilustrirano knjigo velikega formata. Ko je bil leta 1861. izdan z njegovimi ilustracijami še Dantejev »Pekel«, mu je bilo pripoznano, da je ustvaril nov evropski tip knjige. Njegova umetnost in popularnost je rasla dan za dnem. Izdajal je letno po več debelih zvezkov; stare izdaje je dal tiskati na novo in jih je izdajal, prevedene v vse svetovne jezike, ilustrirane s cinkovimi kli-šeji po originalnih lesorezih prvotnih izdaj. Po letu 18<"0. je polagoma popustila njeges va produkcija ilustriranja knjig. V tem času je nastalo več Dorcjeevih oljnih slik in skulptur; tudi radirank prištevamo tej pozni dobi (leta 1872.). Dore ni imel nobene strokovne umetniške izobrazbe, šola sta mu bila Louvre in gledališke premiere klasičnih dram. njegov učitelj je bil spomin, ki je bil tako natančen, da je ustvarjal z največjo lahkoto velike kompozicije brez modelov in podrobnih študij. Njegova vir-tuozmo ustvarjanje kompozicij lahko primerjamo edinemu, ki mu je bil enak: velikemu in slavnemu italijanskemu baročnemu mojstru barv in kompozicij velikanskih formatov, G. B. Tiepolu (* 16. IV. 16%, f 23. III. 1770). Dore je bil v svojih ilustracijah bolj iznajditelj in pripovednik, kakor pa slikar. *) Večina Dorejevih biografij (Maverjev, Speemannov leksikon, Kupferstich Samrn-ler itd.) prinašajo letnico rojstva 1833, kai je pa napačno. Letnica 1832 je povzeta iz knjižne zbirke »Frankreichs klassische Zeichner im XIX. Jh.«, ki je pa numeriran •ponatis francoskega originala. Vsi večji francoski listi in revije so se letos spominjali velikega mojstra. Svoja glavna življenjska dela. tako ilustracije Sv. pisma, je že samo vodil, dajajoč direktive svojim sodelavcem. Te ilustracija je samo skiciral z neutrudljivo fantazijo na lesene plošče, njegovi lesorezci pa so dokončavali pod njegovim nadzorstvom. Kako se je zavedal njihove marljivosti ia cenil delo svojih sotradniikov, nam jasna priča kazalo štiridesetih imen njegovih le-sorezcev. tiskanih poleg njegovega imena * Beraldijevem katalogu. Ko je Dore v letu 1862. ilustriral »Doc Ouichota«. sploh ni več risal na lesene plošče, temveč je svoje skice, lavirane s čopičem. prenesel na lesene plošče kar fotografsko. Lesorezci, med njimi znana Paiv nemaker in Pisan, so morali rezati kar po svojem čustvovanju, brez podrobnih navodil svojega mojstra. Torej ne več tako, kakor včasih, ko je Dore ilustracije malega formata risal črto za črto na leseno plo* ščo in podajal pravi tip francoske knjižne ilustracije, kakor ga je ustvaril Gigoux s svojo izdajo »Gil Blas« leta 1853. Zato imajo Dorčjeve poznejše ilustracije velikega formata že značaj slik in več grafičnih risb. Pod Dorejevim vodstvom so postali lesorezci iz tehnikov pravi virtuozi. Nikakor pa prav ne spoznamo Doreje-vega galskega duha in njegove lahkotno ustvarjajoče, učinkovite domišljije, če ne vidimo njegovih originalnih skic in risb. Večji del njegovih izvirnikov nahajamo v Dorčjevi galeriji v Londonu in po pariških zasebnih zbirkah (M. Alfred Beurdelev itd.). Dorejeve oljnate slike in radirank e so nastale v letih 1860. do 1870., torej v času. ko so njegove ilustracije zavzemale_ vedno večje formate. Njegove slike imajo tud* značaj velikih ilustracij brez vsakega posebnega barvnega nastroja. Kot slikar se Dore ni mogel uveljaviti v svoji domovini, ■pač pa so se njegove slike prodaj a .e v množinah za horendne vsote (1300.000 Din) v Ameriko in Anglijo. Njegove radiranke niso nikake r.ove :nspiracije, temveč so samo ponavljanje umetnikovih oljnih slik. V svoji suhi sivi radirni tehniki so na pogled večinoma nedovršene: tiskane so samo v par izvodih in spominjajo na reprodukcijsko tehniko radirania. ki je takrat posebno cvetela v Franciji. Od plastike, kt jo tudi prištevamo med pozna deia njegovega ustvarjanja, je pomemben figuralm spomenik Dumasa st (Pariš, Avenue de Villiers). Dorejevo življenjsko delo je bilo ogromno, saj obsega samo seznam ilustriranih knjig okolu 90 izvodov. Njegove skice risbe, radiranke, litografije. oljne slik« in'plastika nam zgovorno kažejo pomemb* ni kulturni razmah velikega mojstra •umetnika na poprišču nove grafične umetnosti. Umrl je v 51. letu (23. L 1883) za kapjo. Naj bodo te vrste ob obletnici njegova smrti posvečene spominu velikega francoskega umetnika obenem pa skromen me« m en to našim plodovitim slovenskim založništvom. da nas kaj kmalu razvesele s kakim dobrim prevodom francoskega ongina* ,la s posnetki monumentalnih Dorejevih ilustracij — lesorezov. E. Justin, slikar-grafikr Repertoar moskovskih gledališč, Vjdo* stracijo repertoarja vodilnih gledališče V Moskvi navajamo poglavitne novosti prvih jesenskih mesecev: Malo gledališče je otvorilo sezono s premiero drame »Raz-grom«, ki sta jo po romanu Fadejeva pripravila za oder Fadejev in Narokov. Razen te novosti napoveduje »Malo gledališče«: več inozemskih klasičnih dram. — Gledališče Vah tango vi jeva je te dni uprizorilo v proslavo štiridesetletnice pisateljevanja Maksima Gorkega njegov novi komad »Je-gor Bulcev in drugi«. Prva nadaljnja premiera bo »Inozemski kolegij« L Flavina. Posamezne skupine tega gledališkega ansambla so se pravkar vrnile iz minusin-skega rajona, iz vojaških taborišč Novo-Rossijska in iz drvarskih taborišč v severnih pokrajinah Rusije. — Repertoar prvega Umetnostnega (Hudožestvenega) gledališča je Jutro že objavilo. Drugo Umetnostno gledališče je otvorilo sezono s komedijo A. Fejka »Nehvaležna vloga«. Za obletnico revolucije bodo uprizorili komad P. in L. Tura. »Zemlja in nebo«. — Operni studio Stanislavskega .ie začel sezono z novo naštudimnim »Seviljskim brivcem« v režiji Stanislavskega«. Za oktoberske slavnosti pripravlja »Delo« Nečajeva. — Gledališče Nemiroviča Dančenka obeta »Cornevilske zvonove« z glasbo Planquet-ta-Mosolova, na besedilo Vere Imberjeve in V. Zaika. Naslednja operna novost bo opera D. šoštakoviča »Ladv Macbeth iz vasi Mzenski«. Na repertoarju so še »Fal-staff«. »Netopir« in »Knez Igor«. Studio Malega gledališča je med drugim pripravil »Beneškega trgovca«. R evolucijsko gledališče obeta M. Pogodinovega »Mojega prijatelia« in Višnjevskega »Na zapadu ie boj«. Mladinsko gledališče bo najprej uprizorilo kOmad S. Rosanova »Prvikrat ni zemlji«, nato pa ruski prevod igre Erich« Kastčierja »Seifenblasen der Hoffnung«. H A Urejuje dr. Milan Vidmar Naši šahlsti študirajo tudi v inozemskih časopisih šahovske rubrike. V njih dobe po večini probleme in študije. Redkokdaj jim rubrika nudi tudi dobro utemeljeno rešitev kompozicije. Navadno objavlja po daljšem času prav na kratko poglavitne poteze, ki vodijo do mata, oziroma do zmage in pa — imena reševalcev. Zdi se ml, da ta sistem ni zelo koristen. Začetniku Je vendar treba pomagati. Saj lahko sam poskuša svojo srečo, če pa se mu kompozicija upira, je zaključek navadno ta, da reševalec prezre objave prave rešitve in obdrži neprijetni občutek, da ni kos šahovskim skrivnostim. Te dni sem dobil iz kroga, naših šahistov problem, pobran nekje v nemških rubrikah in prošnjo za pomoč. Rad bom pomagal. Avtorja tega problema ne poznam. TucH ne morem trditi, da je kompozicija nenavadno lepa. Toda prilika je ugodna za kratka pojasnila, potrebna pri reševanju problemov. Koristna bodo vsem onim ša-histom, ki se mučijo s problemi, ker ne poznajo prave poti. Diagram prikazuje pozicijo, ki Ji dopisnik ni bil kos. Ni preveč zamotana. Res I>a je, da skriva pravo pot do mata dokaj spretno. Nič ni čudno, da dopisnik nikakor ni mogel najti rešitve. Kdor ne pozna osnovnih kompozicijskih načel in zakonov, to s problemom imel iste težave. !•»*«.« IT<54—c5 2. Dg-4—f5-f Lf4—ea 3. Lg5—e3 mat, oziroma: 1- Lh4—g5 Kd4—c5 2. Dg4—f5 -f-' Kc5—b6 3. Df5—a5 mat. Kaj pa če črni skakač lovca vzame? 1. Lh4—g5 . Sh3Xg5 2. Dg4Xf4+ Kd4—c5 3. Df4—e3 mat, oziroma: 1. Lh4—g5 Sh3Xg5 2. Dg4Xf4-H Sg5—e4 3. Df4—e3 mat. črni lovec na a8 se še ni javil. Kmet na c6 mu zapira pot. Poskusimo še: 1. Lh4—g5 c7—c6 Sedaj pa ima beli presenetljiv mat: 2. Dg4—dl-f- Lf4—d2 3. Lg5—e3 mat. Beli: Ka4, Dg4, Lh4, Sf6, Sf7, a6, c2, f2. (8 figur) Ceni: Kd4, L&8, Lf4, Sh3, a7, c3, c4, c6, c7. (8 figur) Mat v treh potezah. Problemi opisujejo presenetljive napade rta kralja v ostro odmerjenem času, v natančno določenem številu potez. Baš zato, ker je napad stisnjen na zelo kratek čas, je potrebna zmagujoči stranki velika premoč. V našem problemu na pr. ima beli premoč cele dame. Kako naj bo problem lep, če vsebuje nepotreben material? Potrebna premoč mora biti do skrajnosti znižana. Torej ne sme nikjer v problemu stati nepotrebna figura, bela prav posebno ne. To je jasno. Recimo, da bi zgoraj v problemu beli lovec na k4 za eksekucijo ne bil potreben. Ali ne bi kompozicija, takoj postala lepša, če bi ga fdstranili? Prav gotovo! Varčno uporabljef a sredstva so za vsak lep problem znalilna. Skoraj nemoralno je, da reševalec lahko uspešno izkorišča to dejstvo. Da pogleda vsako figuro in se vpraša, čemu je potrebna. To je važna, včasih edina pot do rešitve. Z nepotrebno figuro bi komponist maraikakega reševalca zbegal. Pa ne more, ne sme. Kako bo proslavila Praga 1C0-letnico Tyr-čevega rojstva. Dne 17. septembra bo minilo 100 let, kar se je rodil ustanovitelj Sokolstva. dr. Miroslav Tyrš. Ob tej prili-liiki se bodo vršile v Pragi »Tyrševe ig.re«, ki dih priredi češkoslovaška sokolska zveza skupno z češkoslovaško atletsko amatersko unijo in nekaterimi športnimi s a* yesi. Igre same bodo na bivšem telovadi-šču na Letna ,in bodo obsegale celo vrsto tekem v skoraj vseh granah telesne vzgoje ob udeležbi sokolskih in športnih tekmovalcev. _ Na predvečer pa se bo vršil velik sprevod praškega Sokolstva in drugih častilcev Tvrša od stare telovadnice praškega Sokola, ki jj jo je leta 1S63. zgradil Fiignar pa do T.vrševega doma, kjer •bo nato na prostem velik zbor Sokolstva ob navzočnosti češkoslovaške vlade in zastopstev raznih komorno ij iz c-ele države. Tyrševe igre v Pragi, ki jih bo priredilo Sokolstvo skupno s češkoslovaško amatersko sportsko ligo 17. in 18. t. m. v spomin stoletnice rojstva dr. Tyrša bodo prvikrat združile na skupnem nastopu vse najbolj.« sokolske in športne tekmovalce, in sicer vse udeležence športnih tekem na oKmpijradi v Los Angelesu ter vse zmagovalce na letošnjih tekmah na vsesokol-skem /-letu. Tvrševe igre bodo obsegale poleg nastopov v prosti telovadb' tn prostih vajah tudi vaje na orodju, dal ie razne igre vseh mogočih športnih panog raz'en nogometa; vršile se bodo na Letni na športnem 6tadionu. Prvi pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani 1933. Namestnik saveznega načelnika b*-Miroslav Ambrožič je sklical na nedeljo 7. t. m. sestanek načelnikov vseb onih žup. za katere je obvezna udeležba na zletu, k bo prihodnje leto ob priliki 701etnice Ljub Ijanskega Sokola. Pozivu so se odzvali vs: župni načelniki (Celje. LJubljana, Karlo-vac, Kranj. Maribor. Novo mesto Suša k. Varaždin; Zagreb jo svojo neudeležbo opravičil) in staroste ljubljanskih društev. Na sestanku, ki pa je 'bil zgolj informativnega značaja, se je ugotovilo približno štervilo telovadečaga članstva, ki znatno prekata števili nastopIvšHi na zadnjih vsesokolaklh zletih v Ljubljani in Beogradu. Z Vet bo najbrž koncem junija. Priprave se že vrže. Sokolska župa Maribor bo priredila 1. in 2. oktobra s sodelovanjem drugih žup na letnem telovadišču Sokola L v Mariboru velike tekme iv lahki atletiki in štafetah (800, 400, 200, 100 m) za prvenstvo žujpe. Vabimo vse bratske ž upe k sodelovanju Godbeni odsek Sokola I. javlja članstvu pihalne godbe, da 6e ukinejo redne vaje do 4. oktobra, ko se bo zopet vtoila prva redna skušnja po počitnicah. Tedaj zopet točno vsi! Orkester vežba nespremenjeno ob ponedeljkih in sredah. 60letnica br. dr. Kujundžiča, Poznani beograjski sokolski delavec, bivši starosta beograjske ž upe in urednik župnega glasila »Dušan Silni«, brat dr. Vojislav Ku-jundžič je praznoval 9. septembra svojo 601etndeo. že kot mladenič se je udojstvo val v sokolskem življenju v Beogradu, kot diitjak akademik je v Pragi vežbal v vino-gradskem Sokolu in nato v češkem Sokolu na Dunaju, kjer je osnoval srbskega Sokola. Po svojem povra-tku v Srbijo se je udejstvovai v upravi srbske sokolske zveze ipred vojno, po nčej pa je vse svoje sile posvetil razvoju sokolske stvari v Sroiji 'n zlasti v beograjski sokolski župi. Sokolski smučarski znak za smučarske odseke društev in čet se dobi v Ljubljani pri saveznem načelstvu za ceno 10 Din. Drobne vesti Iz saveznega tehničnega vodstva. Preteklo nedeljo se je vršilo važno posvetovanje načelnikov vseh onih žup, ki prirede in sodelujejo na drugoletnem pokrajinskem zletu v Ljubljani. — Savez-ni izpiti za sodnike v smučarstvu se bodo vršili med 16. oktobrom ln 13. novembrom, še v septembru pa bo načelništvo izdalo pravilnik za sokolske smučarske tekme. — Izbirne tekme v odhodki za ves savez se bodo vršile 25. septembra in sicer za člane in mcški naraščaj v Beogradu, za ženske oddelke pa v Novem Sadu. _ Rezultate bomo objavili. Kaj je bil vsesokolskl zlet v Pragi? Na zanimiv, kratek način je to ugotovila revija »Nova telesna vzgoja* v Pragi, kj jo izdaja dr. Smotalcha. On pravi: Vsesokol-ski zlet v Pragi je bil največji skupni nastop članov, članic in mladine na svetu; največji je bil istotako tudi poset na največjem stadionu, kjer je bila organizirana največja roditeljska in organizačna služba na svetu. Ta zlet predstavlja dosedaj največje skupno vežbanje mas.« Iz mednarodne telovadne zveze. Na skupščina MTZ, ki se je vršila v Pragi ob zlet-nih dnevih v navzočnosti zastapnikov 27 narodnosti, je bil izvoljen dosedanji predsednik Kazale (Cazalet) za dosmrtnega častnega predsednika in mu je bil0 tudi za nadalje poverjeno predsedniško mesto. Kot namestnika sta bila izvoljena br. Zamorski jn Bergirčan Gobled Devi!a, za načelnika Švicar Hugesinin, medtem ko bodo določiili njegove namestnike H svoje srede čehosiovaki in Francozi. Blagajnik Zveze je br. MJler iz Prage, tajnik pa g. Klement iz Lukse.mbonrga. Omenjena skupščina je tudi napravila nekatere važne sklep glede preureditve tehničnega vodstva zveze, ki dosedaj ni bilo enotno organ i zi rano. Preokret med bolgarskimi junaki? Na letošnji glavni skuip&aui zveze bolgarskih Jurnakorv v Gornja Orehovi ca se je izir-lila korenita izprememba v vodstvu te slovanske telovadne organizacije, ki že nj clanica slovanskega Sokolstva. Dosedanji predsednik dr. Vatev je moral svoje mesto prepustiti Dimitriju Lazevu, enako je odstopil tudi načelnik Fotinov. njegov naslednik pa je bolgarski Čeh br. Josip Burcš, načelnik sofijskega deškega Sokola. Prehod vodstva v slovansko smer je pripisovati deloma vplivu vse sokolskega zleta v Pragi, deloma pa je to reakcija v resnici slovansko mislecih Junakov na dosedanjo tauk-tiko vodstva, ki se je vse bolj udinjalo italijanskim glmnastom, Švicarjem itd. Na istem občnem zboru je zveza Junakov odklonila nadaljnje delo v Narodnem komiteju ter si je na ta način zagotovila popolno neodvisnost od raznih drugih Organizacij. In to tudi pomeni mnogo. Repertoarji N ©ve teki omike številke Ljubljana DRAMA Začetek ob 20. Sobota 17. septembra: Celjski grofje. Pre-mijera, izven abonmaja (otvoritvena predstava). Nedelja: 18: Roksi, izven abonmaja, premi-jera. Otvoritev gledališke sezone. Drevi ob 20. otvori ljubljanska drama novo sezono z izvirno zgodovinsko dramo >Celjski grofje«, ki jo ie spisal pisatelj Bratko Kreft. Delo se razlikuje v marsičem od že dosedaj vpri-zorjenih dram iz življenja srednjeveških grofov. Predvsem je avtor skušal pokazati dobo in ljudi take, kakršni so v resnici bili. Središče dejanja je pravda zoper Veroniko Deseniško. Prvič je pisatelj izrabil važni moment Veronikinega zagovornika, ki ;e tudi pri resničnem procesu pred nekaj sto-letj i rešil Veroniko smrtne obsodbe. Zaposleno je vse moško osobje z Levarjem v vlogi Hermana II., Kraljem kot Friderikom in Janom kot Ulrihom. Pravdača bo igral JeFman. galantnega Silvia Piccolominija, ki v Hermanovem imenu Veroniko obtoži, bo predstavljal Drenovec. Veronika je Mira Danilova, temperamentna cesarica Barbara Nablocka. V ostalem bodo zaposleni kot sodnik Plut, pater Gregor Sancin, gvardijan celjskih niinoritov Česar, padar Daneš, pek Lipah, trgovec Gregorin. Jošt Skrbin-šek, orožar Potokar. Delo je odlično pripravil višji rezišer profesor Sest, po cigar načrtu je naša slikama izvršila krasno inscena-cijo. Opozarjamo občinstvo, da bo predstava otvoritvena in da stopa slovensko gledališče v jubilejno leto štirih decenijev, odkar se vrše slovenske predstave nepretrgano v organizirani obliki. Naključje je naneslo, da je slovensko gledališče pred štiridesetimi leti prav tako dvorilo svojo sezono z dramo iz življenja celjskih grofov, in sicer s Juičičevo tragedijo »Veroniko Deseniško Prodaj vstopnic v opernem gledališču pri dnevni blagajni. Vstopnice se lahko rezervirajo telefonično (2231). — Druga premijera letošnje sezone bo v nedeljo 18. t. m. Vpri-zori se trodejan3ka veseloigra, ki jo je napisal Conners, prevel pa Ivan Cesar. »Roksi« je izredno vesela in ljubka veseloigra, polna zapletljajev in komičnih situacij. Glavno vlogo ima Česar. Delo bo prav gotovo izvrstno zabavalo vsakogar. Naslovno vlogo bo igrala Šaričeva, ostale vloge so v rokah Medvedove, Mire Danilove, Boltarjeve, Jana, Železnika in Pluta. Veseloigro je zrežiral profesor Šest. Izven abonmaja. BOKBERCER KISSINGEN TABLETE ZA SHUJSANJE «o nad pol stoletja po vsem svetu xnane kot neškodljivo in učinkovito sredstvo profi odebelenju. Delujejo brez bolečin in so lahko rauiifne. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. «. p. in o. z. S. St. 623 od 29. ITL 1932. 1 O Nedelja 18. septembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10-30: Sadjarstvo. — 11: Salonski kvintet _ 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Veseloigra »Težke ribe«. — 16.45: Zabavni kotiček. — 17: Šramel kvartet. — 20: Pevski koncert ge-Zlate Gjungjenac-Gavella. — 20-45: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročila. _ 22.15r Tamburice s spremljevanjem na kitare. BEOGRAD 12.30: Operetna glasba. — 17: Narodne melodije. — 19.30: Koncert na čelo, — 20.40: Operetni večer. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 17: Plesna glasba. _ 20.30: Večer lahke glasbe. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19: Prenos iz Brna. — 20: Operni večer. — 22.25: Češki jazz. — BRNO 19: Revija. — 20: Program iz Prage. _ VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 10: Zborovsko petje. — 10.30: Gozdni rog. — 11.15: Francoska glasba. — 19.35: Fallove skladbe. — 13.50:" Koncert na citre. — 15.30: Komorna glasba. — 16.30: Lahka godba. — 19.20: Sodobne dunajske pesmi. — 20.10: Dramski večer. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20: Orkestralen koncert — Godba za ples. — KONIGSBERG 19: Narodni plesi. — 20.10: Koncertni večer. — Plesna glasba. — MUI1LACKER 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Puccinijeva opera »La Boheme«. — 22.40: Plesna glasba iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 17.45: Madžarske pesmi. — 19.20: Sluhoigra. — Koncert ciganske kapele. — 33-75 Bezjak Branko Bogataj Ivan, stanovanje . . . Bonač I. sin, kartonaža . . . ... _ . , j Breskvar Ivan, ključavničarstvo zgornjem aiagramu boste hitro našli 1-Cankar Izidor, dr., univ. prcf dve beli figuri, ki sta sumljivi: kmet na 1 ~ ' Automatični bufet »Daj-Dam« « , 23-03 Banko Ignac, gostilna.....32-37 Barle Janko, župnik......21-59 Belušič Josip, stanovanje . . . . 33:47 Beraik Ivan, izdelovanje šaluzij . . 23-35 Beseničar Ivan, precizna mehanika 23-1-5 28-15 28-97 34-81 20-44 21-64 23.83 26-90 33-73 20-89 25-69 22-88 a6 in lovec na h4. čemu ima beli kmeta na a6? Da zavira črnega kmeta na a7? Prav gotovo ne. Ta kmet ne bi marširal. če pride črni kralj preko c5 na b6, mora tam dobiti mat. Sicer bi problem v treh potezah ne bil rešljiv. Katera bela figura mu bo tam dala mat? Samo dama, ker na a5 stoječa hkratu brani kmeta na a6. če bi ta mat komponistu ne bil potreben, ne bi postavljal ne belega kmeta na a6, ne črnega na a7. To je prvi važni izsledek. Važnejši je drugi, namreč, da beli v prvi potezi ne bo nasprotniku jemal polja c5. Če bi ga, bi vendar ne potreboval mata na b6. Takoj lahko izločite poteze: Ka4—a5, Sf6—d7, Dg4—f5 in Dg4—h5. Nobena ne more biti kot prva prava. Vse te važne stvari vam izdaja beli kmet na a6. Samo 3 tem, da mora opravičiti svoj obstoj. Poglejmo sedaj drugo sumljivo figuro, lovca na h4. čemu je na svetu? Kje bo pomagal? Legitimarajmo ga! Mogoče bo še kaj izdal. Mogoče mu bomo iztisnili drugi del skrivnosti, ki jo je avtor zakopal v problem. Lovec bo očividno moral pomagati, če bomo zasledovali črnega kralja na begu proti točki b6. Saj smo ugotovili, da mu ta pot ostane odprta. Kje pa bo beli lovec potreben, moramo šele ugotoviti. Mislite si, da ima črni potezo in da kar beži: 1..........Kd4—c5 Če mu hočete na a5 z damo dati mat, morate igrati damo: 2. Dg4—f5+ Kc5—b6? 3. Df5—a5 mat. Toda črni se lahko brani: 1..........Kd4—c5 2. Dg4—f5+ Lf4—e5! V tretji potezi je sedaj mat nemogoč. Bil bi pa mogoč, če bi beli lovec na diagonali b6—gl mogel dati šah. Problem se nam očividno že udaja. Lovca moramo spraviti na označeno diagonalo. V prvi potezi mu moramo tja odpreti pot. Toda kako? Samo dve možnosti sta: preko g3 na f2, ali pa preko g5 na f4. Torej: 1. f2—f3? Poteza ne obeta nič. Polje f2 je zavarovano. Skakač na h3 ga nadzoruje. Razen tega se črnemu kralju odpre nova pot preko e3—d2 v svobodo. Očividno ni druge poteze nego navidez okorna: 1. Lh4—g5! .... Poskusimo! Cestni odbor, sreski Cotič Dinko, kleparstvo in vodovodna instalacija..... Cotič Franjo ........ čeme Josip, prokurist ban. hran. . »Daj-Dam«, automatični bufet . . Debelak Gvido dr., zdravnik . . . Dudek Alojzij, avt:-kleparstvo . . »Eka«, kovinasti izdelki . . . . »Export« k. d., špedicija . . . . Fiorjančič Izidor, Dravlje . . . Franz Drago, trgovina z barvami . Fux Riko dr., stanovanje .... Gjustibek Savo ....... Gorjanc Jože........ Grudnik Rudolf, mesarske potreb. . Guštin Drago, prevozništvo . . . Gutnik Antonija, mesarija, Vič . . Harley Davidson, motor import Haus Hona......... Heuffel Franc, pečar, Vič . ... Histološki Institut univerze . . . Hlebš J., slikarstvo ln pleskarstvo Hrfbernik, tovarna. Tacen .... Jager Franc, tapetništvo .... ^Janežič Anton, knjigoveznica, Gregorčičeva ul........ Jax Ivan in sin ........ Jeločnik Rado, adm. zvan. ... Jugostroj d. z. o. z. . . .... Kambič Franc in Ljudmila ... Kavarna »Metropol« ...... Kavarna Sedej Jakob ..... Kavarna »Tabor« ....... Kimovec Franc dr., kanonik . . „ Kmetska posojilnica ljubljanske okolice......... Kokolj Franc . Kongresna kavama. Sedej .... Kopališče ob Ljublianici. mestno . Košenina Pavel, mesarija .... Krep-ar Franc, <*ostilna, štepanja Krivic Rudolf dr., advokat . • . Krkoč, stanovanje ...»«, Kuhar Andrej dr., notar . . 8 . Kuharič Aleksander ....«» Kuverta, d. z o. z...... . >Lana«, tekstilna tovarna . . . , Lavrič Fr*nc...... • k Lemež Milan dr., odvetnik . » B . Lončar Adela, šivilja..... »Lustra«, trgov, z barvami in laki Manda F. J., civ. inž...... Mam Josip, pleskar, ličar ln sobo- slikar ......* • • Martine Franja, mlekarna . . . Mergenthaler Adolf. tovarna usnja »Merkur« d. d., tiskarna . . . . »Mesarski list«, redakc. in uprava Mestna elektr ?ma, upravni odbor . Mestna hranilnica nodnj^nica . . Mod-m salon »Vera«...... Mojzsr Anton dr., advokat . . . Narodna odbrana....... KtoMk Anton, trgov, Štepanja vas 31-82 ( 20-23 28.03 21-28 33-88 23-03 Oficirski dom...... Orsini und Rosenberg Felix dr avstrijski gen. konzul Pauer Friderik, pekarna . . Pečar Viktor, prevozništvo . Pehani Jožica...... Piccoli Gabrijel dr., stanovanje Pirnat Ivan, posestnik, Vič . Plečko Martin, stanovanje . P. drebergek Stanko, poštni uradnik 31-55 Pogačnik Ivan, foto atelje .... 22-61 Pošta Ljubljana 1, meh. delavnica, nova številka.......20-00 | Pošta Ljubljana 1, preiskovadišče prog, novi številki . . . 2100 3100 ikPošfa Ljubljana 1, tehn. vodstvo • autom. centrale, nova številka i Poštna hranilnica, stanovanje direktorja 30-00 32-71 2S-34 21-17 30-81 20-45 28-P6 21-S7 28-07 22-89 25-09 23-19 26-57 23. f 3 30-70 26-18 20-42 33-53 24-65 26-47 20-32 34-09 20-22 23-69 23-37 22-43 31-13 22 23 29-39 29-39 27-31 27-23 28-S2 21-88 34-69 28-C7 33-51 24-60 32 «8 2-9-90 27-53 22-19 21-13 22-95 22-25 20-5S 20-09 26-19 20-05 27-66 27-29 ( Praprotnik Sabina dr., zdravnica . t Prijatelj Ivan dr., prof..... Rakovec Slavko dr., zdravnik . . . Raznožnik Krista ....... Rojina Ivan, zasebnik , , , , , Rot L., krznarstvo...... Rozman Jože, izdelovanje klobas . Sanatorij trgovskega bolniškega in podpornega društva . . » Schneider & Verovšek, železo. . . Sedej Ivan, betonski izdelki . . . Sedej Jakob, kavama . . « , . Semenišče, bogoslovno . • . . . Sever Rudolf, tapetnik......... 22-79 Sfiligoj Ant., devocijonalije in panir 20-12 o4-27 S".tar & Svetek, graverski zavod . 25-57 Sitar Karol, tapetnik..... Slograd, gradbeno vodstvo za regulacijo Ljubljanice .... s Sokolski Glasnik«, uredništvo . » Sreski cestni odbor...... »Štora« d. d., tovarna zaves . . , Strojanšek Ina, trgovina .... šalehar Franc, poštni uradnik . . šifrer Albin, puškar ...... Šimenc Pavel, cvetličarna, Sv. Petra cesta ...»,, šmuc Jožko, fotograf . . . , % šubic Vladimir inž., arhitekt . . „ šušteršič Egidij, soboslikarstvo . . -40 i JTavzes Janko dr., pošt. svetnik -t>9 j stanovanje ....... Tehnični razdelek banske uprave . Tekstilna tovarna Beer, Hriber- nik & Co......... -Tiskarna Grafika ....... ^Tiskarna Merkur d. d...... T6nnie3 G., gradbeno podjetje skladišče ........ »Trgovski list«, uprav, in uredn. . Turk Josip dr., univ. docent . . . Tušar Ferdinand, pekama, šiška . »Unitas«, univerzalna tehn. dr. . . Univerza, histološki institut . . , Vavpetič L. dr., odvetnik . « , . »Vera«, modni salon ..»»«, Verderber A......... Vidmar Milan dr., univ. prof. . . Vincentinum, zavod Marij, sester . Vinocet, tovarna kisa, Vič, nova Številka ...... Weibl Jos., ključavničarstvo < . . Zaloga Šolskih knjig in učil . , . žargi Ign., modna trgovina . . . 2eiezniSka direkcija, nove številke 30-68 27-01 22-73 25-52 22-89 23-67 24.63 22-1-1 21-10 22-57 20-87 20-85 32-67 23-69 20-79 26-22 20-12 25-57 254-10 31-62 21-77 20-23 29-40 31.61 30-71 33-49 26-54 33-02 30-96 31-01 20-28 33-71 26 18 25-57 25-52 21-42 3(L69 22-87 23-98 22-19 34-27 24-58 24-63 27-65 33-65 24-18 Železniška uprava, direktor, stanovanje, nova številka . . železniška uprava, pomočnik direktorja, stanovanje, nova številka Sitko Stanislav dr., nova Številka . Živič M........... Zupni urad Sv. Jakoba..... ODSTRANJENI TELEFONI Atelje Miss, Medved J..... »Avala« d. d., časopisna agencija . Banka Pehani & Co....... Berbuč Josip ........ Burroughs Adding Machine Comp. »Centra«, Junc Milka ..... Dolenc Anton ing....... Dukič Leo ing......... »Elektra« d. d......... Ferenz Ferdo, kleparstvo ...» Fritsch O., železnina ..... Griinfeld Leopold....... Ivančič Josip........ Ivančič Josip, konfekcija .... Jovanovič Andrija V., stanovanje . »Jugoslovan«, upravništvo . , . »Jugoslovan«, uredništvo .... 32-08 29-67 24-20 24-25 21-59 Jugoslov. steyr tovarne, trgovina . Ksufmann in dragi...... Kavama, narodna Keršič Kari, restavracija .... Komercijalna banka d. d. . . . . Kos Ivan, manufaktura . . , , , Kubelka Josip........ Lasan, brača ... a ... . -L-evante«, špedicija...... Maher G., d. z o. z. . , . . f , Medved Jožko....... . »Merkator«......... Mestno načelstvo, presv. oddelek . »Metla«, d. z. o z........ Muc L. kolon'ale ....... »Nova Jugometalija« ..... Oljarne, združeue....... »Orient«, tovarna barv . . . . , Philips, jugoslov. trg. d. d. ... /-Piščanec Just., car. posrednilc . . Policija, uprava, vi^ji svet. MlekuS Pošta Ljubljana 1, telef. posredovanje brzojavk...... Ravnikar Josip .»•..., Reich Viktor........ Siemens d. d., stavbno vodstvo . , Skrbeč Franjo, lesna trgovina . . in stanovanje...... , »Trgovski list«, uredništvo In uprava......... »Vinocet«, tovarna kisa, pisarna . Zadružna banka ....... (^Župančič Oton Nove telefonske številke Maribor 24-65 25-57 27-65 20-32 33-47 23-83 23-69 31-61 33-02 32-68 2-8-86 31-79 23-35 33-48 25-93 30-68 30-69 30-70 30-71 33-87 33-85 22-67 31-82 20-05 22-40 34-09 27.53 21-17 23-37 21-31 29-56 32-37 33-88 30-92 27-29 24-60 29-35 33-49 27-23 34-99 27-01 26-47 26-54 32-67 25-95 32-98 25-52 23-89 23-67 28-36 27-28 23-89 22-58 23-61 20-69 29-81 29-82 29-93 29-84 29-85 Ambrožič Miroslav..... Benko Jos., prodajalna tovarne mesnih izdelkov . . . . ■ čuS Franjo........ Gospodarsko društvo, z. z o. r, . Guštin Bož. . Herman Maks Jerebič Franc . .......28-11 Jugoslov. hranilnica In posojilnica . 25-06 »Jugotekstil« ........ Kavama »Orient« .<••■. Kelbič Franc, mehanik . . . . . Kino Union, Valjak Gjuro . • * . Klančnik Tvan. mizarstvo . . , » KnjiVf-np učiteljske tiskarne, podružnica 26-28 27-44 25-35 25-05 24-99 23.67 26-33 25-22 27-75 23-29 23 19 Kocjan Franc, elektrotehn. podjetje 29-05 Kocmut ..........25-66 Kogej Jak., notar, stanovanje . . 24-04 »Kolozaščita« jugoslov. hranilnice in posojilnice.......25-06 Koter Štefan, mizarstvo . . . . 26-27 Lekarna »Pri orlu«, Minarik Fr. . 25-85 Mautner Franc, stanovanje ... 25-15 Mestno skladišče ....... 26-37 Minafik Franc, lekarnar .... 25-85 Nedog Pavel, čistilnica, nova števil. 25-27 jiOleum«, podružnica......24-99 Pavlič Franjo dr., zdravnik . . . 26-46 Penzijonat »Učiteljskega doma« . 25-44 Philips, jugoslov. trg. a d. . . . 27-10 Pinter Anton, tehn. pisarna . . . 28-40 Polanec Ivan, trg. potnik .... 20-86 Policija mestna, pol. nadkomisar Zetkovič ........25-60 Rosina Drago, stanovanje .... 29-21 Rus Jože, elektrcinžsnjer .... 21-75 Schaubach Franc dr., odvetnik . . 28-18 Scherer E., tehn. zastopstvo . . . 22-39 Sečko Matija, tekstilno skladišče . 26-62 Sekula Jože dr., zdravnik .... 28-17 Sokolska župa........23-35 Sterger Jožko, bančni pod ravnatelj 21-51 Tratnik Karol, zlatar.....26-48 Valjak Gjuro, stanovanje ...» 25-29 Vlahovič Ljudevit, gostilna in mesarija ........26-44 W6gerer Herman jun......28-52 ODSTRANJENI TELEFONI Agrarni referat sreskega načelstva 23-40 24-85 25-85 28-4-3 28-08 28-48 24-65 25-S2 24-59 21-29 23-83 22-03 21-50 24-56 29-33 25-83 21-75 26-60 22-74 21-80 21-54 24-94 29-60 26-50 23-19 23-86 27-54 24-01 21-92 28-2-8 25-75 29-09 23-53 20-86 24-99 26-20 27-02 26-S5 28-48 21-68 22-22 23-30 21-89 23-95 24-09 22-25 Arbeiter A., skladišče Badl V., tvgovina...... , Baumel A., ing........ Bata d. d., centralno skladišče . ■ Bohm R., dr. tehn........ Bračič H., špedicija ....,, Brozovič Franc, urednik . . . . »Clio«, d. z o. z....... , Domicelj Alojz, stanovanje . . . »Dunav«, zavarovalna družba . , Murjava Maks in drug..... Džamonja in drugovi..... Feldin Mirko, manufaktura . . . Franz Gisela........ Friedfeld Norbert, ravnatelj . . . Furrer Henrik........ Glaser Julius, stavbenik . . . . Grobelšek Fran...... . » Inšpektorat dravske banovine, okrožni .....» « » Ipavic Kari dr., zdravnik . . » . Ivanšek Josip dr., zdravnik „ . . »Jugoslovan«, podružnica . . . . Kaufman Ferd., trgovec . . » . Klančnik Ivan, tovarna . . s . . Klemše Ivan Kmetska zveza Kočevar Ivo......... Koderman Kari dr., odvetnik . . . Laufer J., trgovina...... Mastnak Josip........ »Metro«, jugoslov. toprlna d. z o. z. Moravec Josip, trgovina . . . . Palme Franc ........ Peklenica, ugljcnik ...... Poš Ivan .......... Prattes & Trabi, elektromehanika Radio — Starkel....... StigeT R., ing. geometer . ... Suopanz, Matheis in drug .... šoštarič I. N., trgovina..... Tončič Stevo, Špediter . . 22-30 Tovarna strojil, prodajalna . . . Ussar Alcjz....... • . Vertnik Amalija, trgovina . « » » Vesnaver Jakob **•«(»» Iz življenja in sveta Tako so usmrtili Gorgulova so opazovali v sredo 14. t. m. ne samo pri nas, ampak tudi v drugih deželah. Ta posnetek je seveda trik in prikazuje posamezne faze od popolnega zamračenja do popolne jasnosti meseca Fiziološke zanimivost! V Rimu zboruje ta čas mednarodni kongres fiziologov, ki se ga udeležujejo najboljši predstavniki te znanstvene stroke iz vsega sveta. Prvi del kongresa je bil v glavnem posvečen fiziološki kemiji. Med drugimi predavanji je vzbudilo veliko pokornost predavanje francoskega raziskovalca Dodela, ki je poročal o dveh snoveh, ki se tvorita v krvi ncsečih žensk. Prva snov zavira porod in izginja polagoma proti višku nosečnosti. Tedaj prične delovati druga snov, ki porod pospešfkje. Prof. Fischer iz Berlina je pojasnil svcjo novo metodo za odvajanje električnih tokov iz možganske skorje, ki nastajajo pri čutnih dražljajih v njej. Prof. Bethe iz Frankfur-ta je dokazoval, da levičarstvo ne pomeni pojava manjvrednosti, temveč da se organizem. zlasti živčni sistem, popolnoma prilagodi levičarstvu in deluje povsem normalno. Njegova statistična raziskavanja bo mu med drugim pokazala, da je med visokošolskim učiteljstvom dve do trikrat več levičarjev nego pri drugih ljudeh. Pravo senzacijo med temi in drugimi predavanji pa je pomenilo predavanje 84- letnega slavnega biologa prof. Pavlova iz Ljeningrada. Govoril je o cbeh temeljnih pojavih živčnega sistema, o zaviranju ln proženju dražljajev. Ponovno proženje večkratnega dejanja povzroča pogojne reflekse, ki se vršijo podzavestno in vodijo do neposredne reakcije organizma na okolico. Vsako zadržanje sestoji iz vsote takšnih pogojnih refleksov, ki se dado doseči tudi eksperimentalno. Baš Pavlov in njegovi učenci so te metode izdelali do popolnosti. Pri tem je Palov n, pr. pri pseh odkril dva tipa, ki bi ju v primeri s človekom imenoval saugvinični in flegmatič-ni tip. Med psi je razločevati tudi izenačeno močni in šibki živčni tip. Zadnji je enak človeškim mevivtikom. Nevroze se dado pri pseh eksperimentalno povzročati in tudi eksperimentalno ozdravljati. Prof. Pavlov je prepričan, da bo tudi histerija dobila svojo fiziološko utemeljitev, čim bedo vzroke človeškega zadržanja začeli iskati v njegovih pogojnih refleksih. Zakaj zehamo? Zehanje povzroča pomanjkanje kisfka v pljučih. To se utegne zgoditi, če dihala ne delujejo pravilno ali preveč površno. S tem pride premalo zraka v pljuča in kri bi se lahko zastrupila z nakopičenjem strupene ogljikove kisline. V tem položaju si pljuča v interesu vsega organizma pomagajo tako, da vsrkajo nenadoma in z vso močjo kolikor morejo zraka Posledica: človek zeha. Površno delovanje dihalnega mišičevja Ima lahko različne vzroke, običajno utrujenost ali tudi dolgočasenje. Zgodi se pa lahko, da zazehamo tudi sredi najbolj napetega duševnega delovanja, n. pr. pri po. elušanju kakšnega zanimivega predavanja. Pozornost nam je osredotočena na predavanje, dihanje je postalo nehote površno in bežno. Pljuča si skušajo nekaj časa pomagati z lažjim, toda hitrejšim dihanjem, če pa to ne zaleže, morajo poseči po zehanju. Sosed, ki bi zaradi tega menil, da se dolgočasimo, se zelo moti. Zdravnik - samomorilec Nekrvava revolucija v čile Dr. Heinrich Dehmel, človekoljubni sin pesnika Dehmla, je, kakor smo poročali, izvršil samomor zaradi gospodarskih razmer Presenečenje V Ameriki so po angleškem vzorcu začeli prirejati skupne izlete z železnicami z nedoločenim ciljem. Takšen »ekspres presenečenja«, ki mu končno postajo zve celo strojevodja šele sredi vožnje, je te dni n. pr. ostavil Washington in je bil zvrhan ljudi, ki so radovedno čakali, kam jih bo zapeljal. Nazadnje sa je izkazalo, da mu je bil smoter kraj Falls Springs v Virginiji, ki je oddaljen 400 km od Wa_ 6hingtoua_ Ljudje so bili zelo zadovoljni z vožnjo, ciljem in organizacijo izleta. Samo eden je delal kisel obraz. Mož je bil namreč v — Falls Springsu doma in se je bil odpeljal s svojim avtomobilom v Washington, samo da bi ga vlak presenečenja popeljal nekam proč. A kar je še hujše: doma ni mogel niti domov, da si odpočije, temveč se je moral vrniti z vlakom v Washing-ton, da si vzame spet svoj avto... Deška četa Iz Asunciona poročajo, da je paragvajska vkda sklenila obrazovati poseben vojaški oddelek iz dečakov. Polk bo pritegnjen k rednim vojaškim operacijam proti bolrvijskim četam Fantiči bodo opravljali samo lahko službo, stražah bodo ceste, opazovali letala in čuvali mostove, da ne bi jih sovražna vohuni pognali v zrak. Provizorični predsednik Davila je odstopil, ker so mu letalci zagrozili, da bodo predsedniško poslopje uničili z bombami, če se ne umakne. Zatekel se je pod varstvo ameriškega poslaništva Nepravo pomlajevalno sredstvo Znani japonski raziskovalec dr. Kotaro Širi je dolgo sestavljal neko pcrnlajevalno pijačo, ki ji je dal ime »uzu«. Ta eliksir je preizkušal na samem sebi, a nekega dne so ga našli mrtvega. Kakor je dognala preiskava, je bil vzel preveliko dozo te po-mlajevalne tekočine, ki ji še niso dognali sestave. Ladja — plavajoč! otok Iz Berldna poročajo, da namerava nemška Lufthansa izgraditi redni poštni promet v južno Ameriko s posebnimi letali. Lloydovo ladjo »Westfalija« bodo preuredili v nekakšen plavajoči otok. Tako preurejeno jo bodo zasidrali v južnem Atlantiku, kjer bo oskrbovala zvezo med letali z evropske in ameriške celine. Pravoslavni svečenik Gillet, ki je tolažil Gorgulova na poti k usmrčenju Važne najdbe v puščavi Gobi Ekspedicija dr. Svena Hedina poroča o važnih arheoloških najdbah v puščavi Gobi. Mladi švedski učenjak dr. Folke Berg-mann je našel med razvalinami slovitega »črnega mesta« Karakcta med smetmi važne rokopise v kitajskem in drugih jezikih, med drugimi tudi takšne v doslej neznani pisavi. V teh rokopisih sluti dr. Bergmann važne podatke o zgodnji zgodovini Azije. Karakoto je razdrl bržkone Džingiskan in so ga potem bržkone radi pomanjkanja pitne vode polagoma čisto opustili. Sredi puščave je našel dr. Bergmann tudi sledove obsežnih mejnih utrdb, lri sličijo slovitemu kitajskemu zidu, in ostanke 2000 let stare poštne postaje iz dobe dinastije Han. Živalske katastrofe v Neziderskem ježem Nežidersko jezero na meji med Avstrijo in Madžarsko kaže nekj posebnost, s katero so se začeli v zadnjem času baviti zlasti biologi. Jezero ima namreč čudno »navado«, da se v rednih presledkih skoraj popolnoma osuši in se nato spet napolni z vodo. Kje tiči vzrok, še ni dognano, vsekakor ne samo v tem, da je izredno plitko (največja globina 1.5 m!) in se v vročini zato razmeroma lahko posuši. Nekoč bo moralo izginiti popolnoma, kakor izginja sedaj njegovo živalstvo. Ob vsaki osušitvi namreč pogine to živalstvo, ki ga je Izredno mnogo, skoraj popolnoma, ker ne ostane dovolj vode, da bi moglo v njej živeti. Ribe, druge višje živalske vrste, vodne rastline Nežiderskega jezera so že skoraj izumrle, ostajajo samo še nižji organizmi. Kmalu pa tudi teh ne bo več. Pes jo je ubranil V okolici Gradca se je te dni sprt 58-letni upokojeni nadzornik gospo dairsko-ekonomske stroke Franc \Venzler s svojo ženo. V prepiru jo je hotel udariti in pobiti na tla. Tedaj pa se je zapodil vanj domači pes. ki je ugriznil gospodarja v desni kazalec ter mu razmesaril obe pod-lehtji. V težkem stanju so ga odpeljali v bolnico, kjer se bo moral leči ta delj časa. Mednarodni fiziologi pri papežu V Rimu trenutno zborujejo mednarodni fiziologi, katere je ob tej priliki sprejel • tudi poglavar Vatikanskega mesta Od velike revolucije je v Franciji udomačena navada giljotiniranja na smrt obsojenih zločincev. Takšna je bila tudi smrt morilca Pavla Gorgulova Zaklad Inkov Znani francoski potoval ec Roger Ccunv teville pripravlja novo ekspedicijo v ozemlje vzhodnih And, že tretjo med svojimi južnoameriškimi odpravim! Ekspedicija ima pred vsem znanstvene namene, obenem pa hoče poiskati skrivnosten rudnik zlata, ki so ga nekoč izkoriščali Inki. Vest o tem izredno bogatem rudniku Je dobil raziskovalec na svoji zadnji ekspe-diciji, ko je našel v neki perujski vasi star rokopis. Sestavljen je v španščini, kakršno so govorili v Pizzarovi debi, deloma pa v neki inkaški pisavi, ki je še niso razjasnili. Zlati rudnik leži v vzhodnih pomolih And, več dni od reke Akaje tn pri krar- »American Nurse" V Ameriki je startalo čez Atlantski ocean letalo »American Nurse« z bolničarko New-comer in- zdravnikom dr. Pisoullijem (desno), ki se je podal na tvegano vožnjo, da bi študiral vpliv poleta na organizem letalca Opičji samomor Mottershead, ravnatelj zoologdčnega vrta v angleškem mestu Chesterju, pripoveduje naslednje: »Med svojim dolgim opazovanjem živali nisem še nikoli doživel, da bi kakšna žival izvršila namenoma samomor. Ena izmed naših opic pa je morala nekaj takšnega storiti. Gledalci so se spočetka zabavali, ko so jo gledali, kako je odgriznila dva metra dolg kos od vrvi, ki je visela v kletki. Vrv je prenesla nato k nekemu drevesu v kletki in jo pritrdila k veji. Nato je napravila zanko, ki si jo je z veliko hladnokrvnostjo položila okoli vratu. Potem je splezala tako visoko, kolikor ji je vrv dopuščala in je skočila z vso silo z drevesa. Smrt je nastopila takoj. Mottershead ne ve povedati vzrokov te živalske tragedije. Vsekakor je dal strogo nadzirati ostale opice, da bi ne začele posnemati te »igre«. Dediščina po Rockefellerjevi hčeri Ob smrti nedavno umrle Rockefellerje-ve hčere mrs. Mc. Cormick, ki je umrla v do" zdevno siromašnih razmerah, se je v ameriški javnosti pojavilo umestno vprašanje, kam je izginulo ogromno premoženje te zapravi ji vke, ki je po pravici veljala za največjo razsipnioo sveta. Dolgo se je zdelo, da bo ostalo izginotje njenih milijonov skrivnost, ki ne bo nikoli rešena Šele po intenzivnem iskanju v njenem stanovanju so prišli sorodniki na to, da je pokojni ca zapustila ne eno, ampak dve Oporoki. Zadnja je bila napisana kratko pred smrtjo. Našli pa so ne le oporoki, ampak tudi lep del pogrešenega nakita v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Med temi dragulji sta dve diamantni ogrlici, več drugih nakitnih kosov iz najtehtnejšega kamenja in drugo. Vse to je hranila pokojnica v posebnem oklepnem trezoru. Še vedno pa je uganka, kam je prišlo mnogo kosov razkošnega posodja, razni antični predmeti itd. S tem, da so odkrili dve oporoki, pa se je vprašanje dedščine še boli komiplrcirelo kakor je bilo ob smrti. Zadnji testament namreč določa, da pripade pet dvanajsti n vse zapuščine švicarskemu arhitektu Edvi-nu Krenou, bi je bil dolgo let prijatelj po-kojnice. Ta oporoka je bila napisana 8. avgusta tn sorodniki jo bodo pred sodiščem skuša H pobijati, da bd si vso ostal i-no pozneje razdelili sami. Vojni minister in kraljica lepote V Parizu se mnogo govori in piše o nenavadni zaroki. Francoski industrije« in bivši vojni minister Paul Lotiis Weiller se je v Grčiji zaročil z grško kraljico lepote Alice Diplaraku. Zaročenca sta se seznanila na neki vožnji z jahto po Egej-®kem morju, koder je Grkinjo spremljal tudi fraocOski pisatelj Faiul Morand, Ju Tarnanj, za katerega pa ne vedo nJtS domačini. Courteville mrefri da bo to v Ecuadorju v povirju nekega pritoka Ama* conke. Podrobnejše podatke upa dobiti ▼ tnkaškem delu rokopisa, ki ga je izroča Britskemu muzeju, da mu ga razreši. Sicer pa ni nič čudnega, da teh točnOj podatkov nima, kajti sužnje, ki so delaH v zlatih rudnikih inkaških kraljev, so od časa ao časa po-morili in jih nadomestil! z novimi, da ni mogel nihče izdati, kje ležijo ti rudniki. Podobno je bilo tudi v ne-kem velikem rudniku za smaragde v Ko. lumbiji, ki je še danes v državnem obrata, Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVETcc Ne pod 24 let Pcflfccfjsko ravnateljstvo v Br izdalo ukrep, da ne sme nobena sksCvcap-ca, kavarna, restavracija ki gostilna zaposlovati natakaric in strežnic pod 24. kv tom. To odredbo ji je narekovala izkušnja, da se dekleta v teh službah zaradi bežnih znanj preživljajo še na druge nedovoljene načine. Vsaka prodajalka, natakarica tn strežnica, ki služi v podjetjih imenovana vrete, mora dokazati, da je stara vsaj 24 let, sicer mora ostaviti svoje mes*o. Na ta način je prišlo ob kruh na stotine in stotine lepih deklet v najbolj cvetoči mladostni dobi KARIKATURA Gandhi je zagrozil z gladovno stavko do smrt! sa primer, da ne bi hotela angleška vlada spremeniti volilnega reda za parijo ANEKDOTA Eden izmed osvobojenih sužnjev, kt so ▼ dobi poznejših rimskih cesarjev igrati na dvoru veliko vlogo in so se po navadi prevzeli radi svojega bogastva in vplivnosti, je pri neki gostiji sedel poleg znamenitega grškega filozofa Batokla. Osvobo-jenec je bil prešerne volje in se je hotel iz modrijana malo ponorčevati, češ, kaj ja temu vzrok, da daje beli in črni fižol isto rumenkasto juho. »To je težko pojasniti,« Je odvrnil modrijan hudobno. »Ali mi morete n. pr. povedati, odkod to, da dajejo jermeni iz črnega in belega usnja na koži iste rdeča lise?« Vsak član ena m Resnično, časih se moram zamisliti, že ao Lunin mrl Telo modernega moškega V Ameriki so napravili model moškega telesa, ki so ga izračunali po postavah 30.000 bivših bojevnikov. Ta model kaže, da Je moderno moško telo vse kaj drugega nego tisto, ki so ga stari Grki oblikovali v svojih Apolonih. Ramena so prešibka in ozka, boki pa preširoki Medel Je tipičen za moške, ki morajo svoje delo opravljati sede pri pisalni mizi K temu modelu je izjavil tajnik angleške evgenične družbe, da bi na Angleškem po isti metodi dosegli prilično enak model, samo da bi bil bržkone ta/njši, ker se Američani v nasprotju z Angleži nagibajo k tolščL Slabi gospodarski položaj še pospešuje nagnjenje k degeneraciji. Otroci revežev in slabo hranjenih se močno množijo, višji stanovi pa omejujejo porode. Zadnja tolažba Miche! Zčvaco: 145 Pardaillanov sin 0 Zgodovinski roman. »Mu, zdi se mi, da me Cotncini tudi to pot še ne bo dobil! Nisem tako neumen, kakor bi bilo njemu po godu!« Bližal se je mortšču. Tik onkTaj zloveščega kraja je bila že pot Treba je bilo samo najti kako vrzel v živi meji. Pa to ni moglo biti težko. Minuto še, dve minuti, ia konjeniki, ki dirjajo na po-zorišče, se lahko primejo za nos. Ne bodo mu več mogli do živega. Ko je tako premišljeval, je dospela na ploščad tista četa, ki jo je bil srečal Pardaillan z dekletoma. Bilo jih je kakih dvajset, samih opričniko-v, in poveljeval jim je Roqueraille. Zagledali so njega, ki so ga iskali. S strahovitim krikom so jo udrli na pot, da bi mu preprečili beg. Eden izmed njih je stekel na nasprotni konec poti in jel mahati z rokami in kričati na vse grlo. Vesel hrup se mu je oglasil. Z desne, od spodaj in od zadaj je slišal Jehan grmenje, tako silno, da se je zemlja tresla. Oddelka jezdecev sta prihajala. Vsak trenutek sta se morala pokazati na ploščadi. Zadaj z leve je tudi že slišal jadrni tcpot sovražnikov, ki so hiteli navkreber. Spredaj, naravnost, je stalo v vrsti dvajset mož z Roquetaiilem na čelu. In spredaj, zadaj, z desne, z leve, z vseh strani se je razlegal divji krik: »Nadenj! Pomite ga! Držite ga!« Med vpitjem so se oglašati vzbuhi grohota in mastne šale. Toliko jih je bilo, da so gledali na stvar kakor na kako veselico. Jehan je fedrl rapdr. Obupan je pogledal okofi sebe. Nikjer ničesar! Nikoder zavetja! Niti najmanjše luknje ne, da bi se mogel skriti vanjo! Ce bi bil mogel napraviti vsaj še teh nekaj korakov, bi bil rešen. Tako pa je videl, da je nerešljivo izgubljen. Smrtna bledica ga je oblivala. V glavi se mu je mešalo od gneva. »Kaj?« je zakričal v duhu. »Umreti, ko me ona čaka? Zdaj, ko se mi je pravkar spet nasmehnilo življenje, polno sreče! Ali je mogoče?« Vzlic vsemu je še korakal naprej. Mislil je na mor®če. Če bi se shrtrtam naslonil ob njegov visoki zid, ga vsag ne bi mogli zgra" biti od zadaj. Nenadna misel ga je prešinila. Kakor preganjan ris je planil k vratom itn jih stresel. »Prekleto! Zaklenjena so!« Upal je, da se mu posreči vdreti noter; potem b5 se branil, ko-Ekor časa bi se le mogel. V njegovem položaju je bil ves up rešitve na tem, da pridobi časa. Obrnil se je, pripravljen na boj, ves naježen v napetosti usodne minute. A naskoka ni bilo. Pa jih je bilo vendar dvajset! Toda Roque-taille je bil strogo prepovedal napad. Ravnal je po Concinijevih navodilih in se zadovoljil s tem, da je zaprl preganjancu pot. Sicer je bil pa tako prepričan o jalovosti vsakega odpora, da je sam krenil naprej in porogljivo okliknil žrtev: »Nu, vdaj se že! Saj vidiš, da si ujet!« »Ondan si bil samo morilec,« je zarohnel Jehan. »To se ti je zdelo menda prepošteno. Danes si birrč in krvniški priganjač. To se ti bolje prilega.« »Razbojnik!« je zavreščal RoquetaiHe. »Nakolesih te bodo! Raz-četverili!« »Pa ne zato, strahopetec, ker bi me ti prijel,« mu je zabrusil Jehan. »Saj se niti približati ne upaš!« Tisti mah sta planila na ploščad Concini in častnik s svojimi ljudmi in zddrjala naravnost proti morišču. Zdaj jih je bik) skupaj že kakih šestdeset. In konjski topot je grmel čisto blizu. »Konec!« je z mrzlim gnevom rekel Jehan sam pri sebi, »moje kosti bodo ostale na tem prekletem kraju! Ali, tako mi Krista, živega me ne dobijo v pesti! Kolikor jih bom mogel, toliko jih še pobijem, preden skočim tudi sam v pekel.« Ko je storil ta sklep, se je tudi že ozri, kaiko bi ga mogel najbolje izvršiti. Vsa hladnokrvnost se m-u je mahoma vrnila. In tedaj je zagledal stopnice, ki so vodile na morišče. Kakor blisk je bil na njih. Z drugim skokom se je vzpel na vrh. Zlovešč nasmeh mu je skrivil obraz. Zdaj je vedel, da mu ne bo treba samemu odriniti na veliko pot. Zgradba je bila dosti previsoka, da bi bili mogli kar tako splezati nanjo. Edini dohod na vrh so bile stopnice so bile zelo ozke. Samo eden na mah je mogel priti po njih, dva vštric nikoli ne! Jehan je obstal na vrhnji stopnici, s petami strnjenimi kakor na paradi, z izbočenimi prsi, dvignjeno glavo in konico rapirja uprto v konec škornja. Tako jih je pričakoval, ves plameneč od drznosti. Med tem se je krog zoževal. Nasprotniki, razvrščeni v obliki pahljače, so stali le nekaj korakov od morišča. Concini, Rotjue-taille in častnik, ,na čelu svojih ljudi, so bili tik pod zidom. Vsi ti nenavadni ukrepi so bili Florentinčevo delo in posledek nasvetov, ki mu jih je bil sporočil Goulard. Ko je Concini zagledal Jehana, se je okrutno zagrohotal: »Lopov že ve, kaj ga čaka. Le poglejte, sam se je postavil pod vešala. Samo krvnika še manjka, pa bi bilo vse v redu.« »Kaj ne,« mu je zabrusil Jehan, »ti bi ga rad nadomestil? Da, ta posel bi bil pravi zate. A krvnik bi se od sramu obesil, če bi dobil takega tovariša.« Zagrebški Hašk v Ljubljani Hašk : Ilirija — Jutri ob 16. na igrišču Ilirije Jesenska nogometna sezona se prične v Ljubljani s prav zanimivo tekmo. V goste prcde zagrebški Hašk, ki bo nastopil v prijateljski tekmi proti Iliriji. Hašk je prvak ZNP in je kljub temu, da se ni mogel pre-riti v semifinalna tekmovanja za državno prvenstvo, v prav odlični formi. O tem pričajo lepi rezultati, ki jih je dosegel na svoji turneji po Bolgariji, zlasti v Sofiji, kjer so zagrebški akademiki zapustili najboljši vtis in prejeli vabilo za ponovno gostovanje. O Zagrebčanih se da sploh govoriti le najboljše in v superlativih, saj je znan -, da goji Hašk najbolj kultiviran in precizen nogomet v vsej državi. Iilirija :e porabila daljši odmor za intenziven trening, reorganizirala je tudi nekoliko svoje moštvo in splošno mnenje je, da je opažati tendenco zboljšanja forme ilirijanske enajstcrice. Zato bo nedeljska tekma, ki je tudi nekaka preizkušnja pred pričetkom podsaveznega tekmovanja, gotovo prav zanimiva in utegne privabiti na igrišč^ lepo število gledalcev, ki bodo tudi prišli na svoj račun S pravom nastopa dne 24. 9. t. 1. za mednarodne, dne 14. 12. t. 1. za prijateljske in dne 14. 3. 1933 za prvenstvene tek, me se verificirata za ISSK Maribor, Maribor: Borovka Miroslav in Stemad Zmago. Pozivata se železničar in Svoboda, oba Maribor, da pošljeta legitimaciji, in sicer železničar za Borovko in Svoboda za Ster-naaa, do prihodnje seje. Popravlja se verifikacija igralca Skoka Ferda, člana čakovačkega SK Cakovac, izvedena po ZNP, Zagreb, tako da ima pravo takojšnjega nastopa za vse tekme. Prav tako se popravlja verifikacija igralca Ivana Viiiška, člana Svobode, Ljubljana, da insa pravo takojšnjega nastopa. Poziva se Mo Trbovlje, da predloži do 22. t_ m. obračun prvenstvenega tekmovanja pretekle sezone ter odpadaicči delež za LNP. Objavlja se vrstni red in termini ljubljanskega H. b-razreda: 25. septembra: Disk : Reka v Domžalah, Svoboda, Vič : Domžale v Ljubljani; 2. oktoora: Domžale : Svoboda, Zalog v Domžalah, Svoboda, Vič : šparta v Ljubljani; 9. oktobra: Disk : Svoboda, Vič v Domžalah, šparta : Svo-boda, Zalog v Ljubljani; 16. oktobra: Domžale : Reka v Domžalah, šparta : Disk v Ljubljani; 23 .oktobra: Disk:Dom-žale v Domžalah, Reka : Svoboda, Vič v Ljubljani; 30. oktobra: Disk : Svoboda, Zalog v Domžalah, šparta : Reka v Ljubljani; 6. novembra: Domžale : šparta v Domžalah, Reka : Svoboda, Zalog v Ljubljani; 13. novembra: Svoboda, Vič : Svoboda, Zalog v Ljubljani. Termini ljubljanskega IX a^-razreda: 25. septembra: Korotan : Jadran, 2. okto- V NAJEM SE ODDA TRGOVSKA HIŠA V KAMNIKU s staro dobro špecerijsko trgovino, popolno trgovsko opravo, dvema stanovanjema in vrtom. Zaloge blaga ni potreba prevzeti. — Potrebni kapital Din 50.000. — Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenca«. 11582 Kvalifikacijske plavalne tekme SK Ilirije Ter if0nP^ele da"es 16h V k°paIi£U I ^ri^eT: S^Kc^ Grafika" : i fUašnl\ prosram obse»a nas!ed- 9- oktobra: Hermes • nje discipline: dO m prosto za gospode (40 | Grafika. Pozivajo se klubi Bratstvo, Jesenice, Jugoslavija, Celje, Laško, Laško in Sloga, Loke, da pošljejo predpisane prijavnice z dvema slikama za vsakega igralca v svr-ho verificiranja. Iz seznama verificiranih igralcev se črta Vozel j Viktor, Trbovlje (Trbovlje). — Tajnik II. tekmovalcev), 50 m prosto dame (20 tek movalk), 200 m prsno za gospode, 200 m prsno za dame in 200 m prosto za gospode. Mnogo bo tekmovanje pridobilo na zanimivosti tudi zaradi tega, da je znani državni prvak in rekorder, internaciona-lec Draško Wilfan, član Primerja, prijavil rušenje državnega rekorda na 100 "m hrbtno, 200 m hrbtno in 200 m prosto Vršili se bosta tudi dve ^vaterpolo tekmi, ena med juniotji in seniorji Ilirije, druga pa m&d dvema kombiniranima teamoma, in propagandni skoki naših najboljših ska-kačev. — Vstopnina v kopališče ostane nezvišana. Razpis I. pohorskega gozdnega teka Slovenski športni klub Maraton in mariborski Smučarski klub priredita v nedeljo dne 25. septembra t. 1. I. pohorski gozdni tek. za lahkoatlete in zimske športnike. Skupni start ob 10. pred Ruško kočo. Cilj: >P - horski dom«. Dolžina proge znaša šest kilometrov. Ocenjuje se tekmovanje po-edincev in istočasno klubskih moštev trojic. — Uprava Pohorskega doma pokloni prvaku poedincu kip zmagovalca, nasled-njim trem spominske plakete, trem prvo-piaciranim moštvom trojic pa diplome. Posebna darila: SPD, podružnica Ruše pokloni; darilo najboljšemu zimskemu športniku. Oba prireditelja pa nagradita svoja dva najboljša tekača. Razdelitev nagrad takoj po teku pred Pohorskim domom. Vodstvo gozdnega teka: Vodja teka: inž. Albin Cerne. Njegov namestnik: inž. Pe-po Teržan. Vrhovna sodnika: Gnus Miloš, kapt. v p. in Smerdel Jože. Starter: Kram-berger Franjo Sodnika na startu: Gajšek Božidar in Voglar Srečko. Sodniki na cilju: dr. Jettmar Ervin, Vetrih Franjo, Ber-gant Evgen, Fischer Jože, Bezlaj France. Casomerilci: Gorup Joža, Hren Žmago in Vahtar Danilo. Zapisnikarji: Ferenc Krista, Potočni kMaksimiljan, Novak Nace. Zdravnika: dr. Ljudevit Novak in dr. Alfonz Wankmuller. Prijave s prijavnino 5 Din za osebo se sprejemajo do 24 .t. m. pri Franju Vetrt-ku, urama Stojcc, INTarifoor, Jurčičeva ul. 8 in v trgovini Šport - Roglič, Maribor, Grajski trg. Službene objave LNP Nadaljevanje seje p. o. dne 14. septembra. Vzame se na znanje zapisnik Mo. Maribor z dne 5. 9., nadalje dopis ZNP, Zagreb, štev. 1026/32 z dne 3. 9., dopis Dobrne (Trbovlje) št. 63/32 z dne 12. t. m., dopis Diska (Domžale) št. 181 z dne 12. t. m. ter dopis Javornika (Rakek) ,§t. 46/32 z dne 11. 9. Naknadno se odobrita prijateljski tekmi Kon tan (Kranj) : Svoboda (Zalog) 11. t. m. v Kranju in Laško : Celje II 8. t. m. v Laškem. Na znanje se vzame dopis in poshtne slike Save, Sevnica z dne 9. t. m. ter dopis Korotana (Kranj) št. 209/32 z dne 7. t. m. s poslanimi prijavnicami. Verificirajo se s pravom nastopa dne 24. 9. t. 1. za šparta, Ljubljana: Krašovec Vinko; za Jadran, Ljubljana: Oven Franc, Pele Vinko; za Disk. Domžale: Majhenič Friderik; za Atletik, Celje: Kodela Jožef, Gorscheg Emanuel; za Muro, Murska Sobota: Janša Albin; za ISSK Maribor: Pavletič Josip. SK Ilirija. Danes ob 20. sestanek rednega članstva nogometne sekcije; točno in vsi! Gostovanje rezerve v Novem mestu ie preloženo na 25. t. m., tudi juniorelki prvi finale v Mariboru se bo vršil kasneje. — Plenarne seja upravnega odbora bo v torek, 20. t. m. ob 20.30 v »Emona«, I.; eek-cajslca načelstva ruaj pripravijo referate. SK Ilirija (sabljaška sekcija). Redni trening nadaljevalnega tečaja se bo pričel 19. t. m. točno ob 19. v telovadnici učiteljišča. Res!;pxa cesta. SK Ilirija (HazenSka sekcija). Prvenstvena tekma proti Concordiji v ZagTebu je zaradi khfkoatletgkiih prireditev preložena na nedeljo 25. t m. Prihodnji trenang je jutri dopoldne ob 10.30. Trening v ponedeljek odpade. Lahkoatletska Sekcija naj postavi za jutrišnjo tekmo Hašk : Ilirija 6 starejših rediteljev, ki naj se javijo pri blagajni na .igrišču. Blagajniški odsek: Pri jutrišnji tekmi vršijo blagajniško službo Pevalek, Baltezar in Habič. Nastop blagajniške in reditelj« k e službe je toču« Ob 14. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 1630 obvezen trening za junior-sko moštvo. TSK Slovan. Jutri morajo biti ob 15. na igrišču Primorja Zavrl I, Marahiotti I., Grm. Poljšak, Uhan, Slegel, Thuma, Klju-čec, Zavrl H., Bogel, Sluga, Sorn, Srabot-njafc, Lumbar. Ob 16. igramo s Svobodo pr,ijateljsko tekmo. Ostali igralci imajo istočasno trening. TSK Slovan. Drevi ob 2030 redna od-bonova 6eja pri Sokolu (lovska soba). Naprošam gg. Balhovec, Kunaver, Grm, Bucik, Felber. Anko, Glirhak, Novak Rudi, Novak Kobi. DOrčec Globtelnik, Thuma in Šuligoj, da se je srlgurno udeleže. SK Grafika. Igralci Stupica II., Mefkina, Novak, Pipan, Ploh, Bdžan, Trobevšok, Maks, Stupica I., Kobal, Stnomajer, Mihelič naj bodo v nedeljo ob pol 12. na kolodvoru. Imenovani naj dvignejo opremo danes od 5 do pol 6. popoldne na igriSču PrimOrja. SK Svoboda — Ljubljana. Jutri igra rezerva ob 14.30 proti SK Sparti, I. moštvo pa ob 16. proti SK Slovami. Obe tekmi bosta na igrišču Primorja. Ob 14. se morajo javiti na igrišču: Mirko, Marjetič, Sprei-tzer, .Tanežič IT.. Feliks, Habictot II.. Bon-celj II., IJ-snilk- Andrej, šušteršič. Ozefcek, Serše in Srmčič. ob 15. pa I. moštvo: Ma* nojlo, Boncelj I., Potekal. Starman, Ha-bicbt I.. Bogme. ViHi, Jamežič I.. Jeršek, Bončar, Brvsr Potekal sigurno! Drevi ob 20. važna odfoorova seja v Delavski zbornici. Udeležba sigurna m točna! Predsednik. SK Reka. Jutri ob pol 9. naj bodo na igrišču Ilirije sledeči: Klemene. Debevc, Dane (Oto) Kotle, Vinko. Sreče. Drage. Eržen. Broim Piko m Ventl. Korotan (Kranj) : Grafika (Ljubljana). Ena najlepših letošnjih nogometnih t^kem v Kranju je bila nedavno odigrana oriiatelj-ska tekma z liubliansko Grafiko. Gostje takrat niso na utonil i rvovsem kompletni in so dobro razr>olo7priim domačinom norf1^!; 6 6:2. V nedeljo 18. t m. bo revanžna tekma. Zračno centralno kurjavo (FRISCHLUFTHEIZUNG) 11580 rabljeno, v zelo dobrem stanju, uporabno za večjo vilo ali tovarno, po izredno nizki ceni proda Ing. Gustav Zemanek & Co., specijalno podjetje za centralne kurjave in vodovode Ljubljana Aleksandrova cesta 4 Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom dne 17. SEPTEMBRA t. L otvoril na Taboru kavarno pod nazivom »KAVARNA TABOR" Kavarna je na novo in moderno renovirana ter bo nudila p. n. občinstvu največjo udobnost. — Cenj. gostom bodo na razpolago razni tuzemski in inozemski časopisi ter revije, biljard in druge igre. Skrbel bom za najboljšo in solidno postrežbo, točil bom izborna odprta vina, pivo in druge pijače. Na razpolago bodo tudi mrzla jedila itd. Za obilen poset se priporočata U591 Ivan in Zofi Flerin. Grafika, ki zavzema odlično mesto v I. razredu Ljubljane, je v zelo dobro formi, saj je zadnjo nedeljo porazila ljubljansko Svobodo, bo nastopila v Kranju s kompletnim I. moštvom. Ker tudi domačini nastopijo v nekoliko izmenjani in najmočnejši postavi, se obeta zelo zanimiva in napeta borba. Zaradi gasilske tombole je pričetek tekme žo ob poi 14. SK Zadruga. Jutri se odigra poskusna tekma z Reiko. Naslednji igralci naj bodo točoo ob 8. na igrišču SK Ilirije: Verovšek, Arhar, Ciimipermon, Senčar II., Starman, Zupančič, Kokalj, Pipp, Pra-umeeis, Senčar I., Osterman: rezerva: Premrl; stranski sodnik Sušnifc; roditeljska služba: Puc, Gr-čar, Hrovafch, SK Javo mik, Rakek. V nedeljo bo m našem igrišču tekma proti komb. moštvu Primorja iz Ljubljane, in sicer točno ob 16., nakar se opozarjajo zlasti: Koifoar, Ali«, Brišček, Iglič, Kraševec, Skukc in Zgonc da se pravočasno zglasijo v garderobi. — Miklavčič naj bo že ob 14. na mestu. Nogometni drobiž, h nedavnih službenih objav LNP povzemamo, da je brla na seji poslovnega odbora z dne 14. t. m. razveljavljena prva kvalifikacijska tekma za vstop v padsavezni I razred mod SSK Cel j etn in IjtiMjansilcim Slovanom, ki se j« kot znano, končala z visoko zma<*o (5 : 0!) SSK Celja. Povod za protest in takšen sklop podsaveza so bile nepravilne dimenzije drogov isa golih. Po istem sklepu se K> ta kvalifikacijska tekma ponovila dne 25. t m.; situacija je sedaj takšna, da ima Slovan iz druge k val! ifikacijske tekme v dobro dve točki in razliko 4 : 1 in bo moral SSK Celje pošteno zaigrati, če bo ho' tel — dasi na svojem igrišču, če mu bo do tedla-j spravil v red širino in višino golov — doseči tako tedatno zmago. Pot SSK Celje oziroma Slovana ▼ tal«) zvene lige je letos precej zapletena in tudi dolgotrajna! Jutri se bosta vršila v ožjem državnem prvenstvu dve nogometni tekmi, in sicer med Gradjanskim in Hajdukom v Splitu ter med Jugoslavijo in Vojvodino v Beogradu. Medtem ko bo slednja skoraj gotovo prinesla zmago Jugoslaviji, j« izid srečanja v Splitu precej dvomljiv. »Za vsak primer« bo Grad jamski odpeljal s seboj vLak »IciJbicev«. Tenis Kamnik : Elan (Novo mesto) 4 j 3. V nedeljo se je vršila v Kamniku revanžna tekma med SK Kamnikom in SK Elanom iz Novega mesta. Pri prvem letošnjem srečanju mod obema kluboma v Novem mestu je zmagal K-emnik v razmerju 4 : 3. Tudi revanžna dvoboj je odločil Kamnik z istim razmerjem v svojo korist Vsak klub so zastopali isti igralci kot pri prvem srečanju. Prireditev, kateri je prisostvovalo lepo število prijateljev teniške igre, je bila najboljša propaganda za teniški spOrt TRGOVSKI ZASTOPNIK s protokolirano firmo bi sprejel vodstvo poslov zaupnega značaja za račun večjih domačih ali inozemskih trgovsko-industrij-skih podjetij v svojstvu zaupnika, šefa podružnice, upravitelja konsignacijskega skladišča ali podobno. Razpolaga z večjo kavcijo. Zainteresirani naj se obrnejo pismeno na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret. 409 pod šifro »255«. 11105 Za jugoslovenski patent St. 5557 od 1. decembra 1927 na: 11572 »Vlečna in udarna priprava za žel. vozila« (»Zug- und Stossvorrichtung ftlr Eisen-bahnfahrzeuge«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan šnklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. VSAK NAROČNIK »JUTRA« |c zavarovan za 1 o dinarjev! zflnopjTuo prvovrstne tovarne ali podjetja IŠČE ugledna, zanesljiva, dobro vpeljana zagrebška agenturna in komisijonalna trgovina za Zagreb, Savsko in Primorsko banovino. — Prvovrstne reference. Cenjene ponudbe na naslov: Zagreb I, poštni pretinac 211 Specialna izobrazba, dobra vzgoja hi brei-hibno nemški Institut Anderl-Rogge GRAZ, Lessingstrasee 19. Nemška jezikovna šola za inozemce. Znanstvena, gospodinjska in trgovska izobrazba. Tečaj za nemško dopisovanje. Tuji jeziki, glasba. Internat Dom za dijakinje. Vplačilo se vrši v Jugoslaviji. Prospekti. 11338 SVARILO! Podpisani svarim vsakogar, da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravi moja žena Gizela Spindler, posestnica iz Cvena pri Ljutomeru. t, Franc Spindler Oven pri Ljutomeru 11562 Cisto polt ▼ M—14 dneh doseiete g porooijfl kure luiieaja. le po prvem damnj •e polt očtridno polepša.. S trajnimi, m neopaznim obnavljanjem kote odprtvbi to sredstvo temeljit« fai n T®dne priatiSe, juuu, lke, egubandeno, rakvvo, ma šiobno «HBBe» (e in ovenelo kožo in znake staranja. Pol« poetu« bleSJeSe iista in mladeni&e svež«. Ospeh in neškodljivost zajamčena. Garnitura 120 Din. Milo Škoduje koži. Vzemite za nmšvanje obraza miio limonino emulzijo: velika steklenica Din 60.—. Preparate SCHRODER-SCHENKB razpo«iIja pro« plačilu t naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetja (poštnina 12 Din) depo za Jugoslavijo »Omnia« odd. 1/2 Kapreb, Dražkoriderva 27. Zahtevajte bre*plafa« ilustroran eetrik. 11607 teater Kdor ni čital tega romana in ljubi napeto in fantastično šttvo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutrac za Din 30.—, vezan Din 40.—, Smrt pri fotografiranju V Bluntautalu pri GoLlingu se je pro.šle dni smrtno ponesrečil 21 letni gozdarski adjunkt Lonsky. Nastavil je fotografski aparat, da bi napravil posnetek skuto,ne borovcev, pri tem pa mu je zdrknilo," da je pred očmi svojega očeta zgmicl v 90 m globok prepad, odkoder še niso mogli dvigniti njegovega trupla. Skrivnostna raketa Iz Sydneya poročajo, da je tam eksplodiralo skrivnostno stratosferno vozilo, s katerim sta se hotela brata Formanna 'izstreliti na Novi Zelandiji. Raketa bi morala doseči višino 20.000 m, in sicer z brzino 1000 km na uro. Na povratni vožnji bi eden izmed obeh bratov v viSini 3000 m od skočil s padalom, da bi bil drugemu pristanek lažji Vsaka varčna gospodinja uporablja Vitekovo Varekfno za pranje in ribanje. 907 Radium-mesaža dr. Geraldea vsebuje radium v prahu, kakor kozmetični pudri. Radium nadomešča povsem nedostajanje svetlobe, zraka in solnca. S svojim zračenjem zgoščuje in napenja kožo, nasi-ča in polni s cirkulacijo pomnožena krvna telesca, dalje zg-lajuje vse pore in zgrbljena mesta, pri čemer izginejo z obraza zajedno tudi vsi madeži, vse koze in vse pege, in pokaže se, da izginjajo tudi znamenja in dlačice. Koža se pomlaja, polt se po-svežuje in postaja napeta in nežna. Cena zavojčku Din 25 in velikemu zavojčku z vsem, ki stane Din 50. Izberite najzanesljivejše in najboljše sredstvo, zahtevajte samo dr. Geralde-ovo Radium-ma-sažo. Dobiva se v vseh boljših drogerijah in parfu-merijah. Glavno skladišče: W. Honig, Zagreb, Rokova ulica 6, I. — Telefon br. 5865. — Samoprodajo za večja mesta oddamo. 321 Zahvala Vsem, Id ste nam ob priliki izgube našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata itd., gospoda 6 Franca Goloba mesarja in posestnika izkazali srčno sočutje in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom najpnsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, druStvu »Čitalnica« za ganljive žalostinke, darovalcem cvetja in vencev, njegovim stanovskim tovarišem in vsem ostalim, ki so se udeležili v častnem Številu. LJubljana, dne 16. septembra 1932. 11574 ŽALUJOČI OSTALI * Mlchel Zčvaco: 145 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Nu, zdi se mi, da me Conciini tudi to pot še ne bo dobil! Nisem tako neumen, kakor bi bilo njemu po godu!« Bližal se je morišču. Tik onkraj zloveščega kraja je bila že pot Treba je bilo samo najti kako vrzel v živi meji. Pa to ni moglo biti težko. Minuto še, dve minuti, ia konjeniki, ki dirjajo na po-zorišče, se lahko primejo za nos. Ne bodo mu več mogli do živega. Ko je tako premišljeval, je dospela na ploščad tista četa, ki jo je bil srečal Pardaillan z dekletoma. Bilo jih je kakih dvajset, samih opričnikov, in poveljeval jim je Roquetaille. Zagledali so njega, ki so ga iskali. S strahovitim krikom so jo udrli na pot, da bi mu preprečili beg. Eden izmed njih je stekel na nasprotni konec poti in jel mahati z rokami in kričati na vse grlo. Vesel hrup se mu je oglasil. Z desne, od spodaj in od zadaj je slišal Jehan grmenje, tako silno, da se je zemlja tresla. Oddelka jezdecev sta prihajala. Vsak trenutek sta se morala pokazati na ploščadi. Zadaj z leve je tudi že slišal jadrni topot sovražnikov, ki so hiteli navkreber. Spredaj, naravnost, je stalo v vrsti dvajset mož z Roquetaiilem na čelu. In spredaj, zadaj, z desne, z leve, z vseh strani se je razlegal divji krik: ^Nadenj! Primite ga! Držite g-a!« Med vpitjem so se oglašati vzbuhi grohota in mastne šale. Toliko jih je bilo, da so gledali na stvar kakor na kako veselico. Jehan -P horski dom«. Dolžina proge znaša šest kilometrov. Ocenjuje se tekmovanje po-edincev m istočasno klubskih moštev trojic. — Uprava Pohorskega doma pokloni prvaku poedincu kip zmagovalca, našle d-njim trem spominske plakete, trem prve-placi ranim moštvom trojic pa diplome. Posebna darila: SPD, podružnica Ruše pokloni darilo najboljšemu zimskemu športniku. Oba prireditelja pa nagradita svoja dva najboljša tekača. Razdelitev nagrad takoj po teku pred Pchorskim domom. Vodstvo gozdnega teka: Vodja teka: inž. Albin Černe. Njegov namestnik: inž. Pe-po Teržan. Vrhovna sodnika: Gnus Miloš, kapt. v p. in Smerdel Jože. Starter: Kramberger Franjo Sodnika na startu: Gajšek Božidar in Voglar Srečko. Sodniki na cilju: dr. Jettmar Ervin, Vetrih Franjo, Ber-gant Evgen, Fischer Jože, Bezlaj France, časomerilci: Gorup Ježa, Hren Zmago in Vahtar Danilo. Zapisnikarji: Ferenc Krista, Potočni kMaksimiljan, Novak Nace. Zdravnika: dr. Ljudevit No-vak in dr. Alfonz Wankmiiller. Prijave s prijavnino 5 Din za osebo se sprejemajo do 24 .t. m. pri Franju Vetri-fcu, urarna Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8 in v trgovini Šport - Roglič, Maribor, Grajski trg. Službene objave LNP Nadaljevanje seje p. o. dne 14. septembra. Vzame se na znanje zapisnik Mo. Maribor z dne 5. 9., nadalje dopis ZNP, Zagreb, štev. 1026/32 z dne 3. 9., dopis Dobrne (Trbovlje) št. 63/32 z dne 12. t. m., dopis Diska (Domžale) št. 181 z dne 12. t. m. ter dopis Javornika (Rakek) ,§t. 46/32 z dne 11. 9. Nalcnadno se odobrita prijateljski tekmi Koretan (Kranj) : Svoboda (Zalog) 11. t. m. v Kranju in Laško : Celje II 8. t. m. v Laškem. Na znanje se vzame dopis In poslane slike Save, Sevnica z dne 9. t. m. ter dopis Korotana (Kranj) št. 209/32 z dne 7. t. m. s poslanimi prijavnicami. Verificirajo se s pravom nastopa dne 24. 9. t. 1. za šparta, Ljubljana: Krašovec Vinko; za Jadran, Ljubljana: Oven Franc, Pele Vinko; za Disk. Domžale: Majhenič Friderik; za Atietik, Celje: Kodela Jožef, Gor3cheg Emanuel; za Muro, Murska Sobota: Janša Albin; za ISSK Maribor: Pavletič Josip. S pravom nastopa dne 24. 9. t. 1. za mednarodne, dne 14. 12. t L a prijateljske in dne 14. 3. 1933 za prvenstvene tekme se verificirata za ISSK Maribor, Maribor: Borovka Miroslav in Stemad Zmago. Pozivata se železničar in Svoboda, oba Maribor, da pošljeta legitimaciji, in sicer železničar za Borovko in Svoboda za Ster-nada, do prihodnje seje. Popravlja se verifikacija igralca Skoka Ferda, člana čakovačkega SK Cakovac, izvedena po ZNP, Zagreb, tako da ima pravo takojšnjega nastopa za vse tekme. Prav tako se popravlja verifikacija igralca Ivana Vinška, člana Svobode, Ljubljana, da ima pravo takojšnjega nastopa. Poziva se Mo Trbovlje, da predloži do 22. t. m. obračun prvenstvenega tekmovanja pretekle sezone ter odpadajoči delež za LNP. Objavlja se vrstni red in termini ljubljanskega IL b-razreda: 25. septembra: Disk : Reka v Domžalah, Svoboda, Vič : Domžale v Ljubljani; 2. oktonra: Domžale : Svoboda, Zalog v Domžalah, Svoboda, Vič : šparta v Ljubljani; 9. ciktobra: Disk : Svoboda, Vič v Domžalah, šparta : Svoboda, Zalog v Ljubljani; 16. oktobra: Domžale : Reka v Domžalah, šparta : Disk v Ljubljani; 23 .oktobra: Disk:Dom-žale v Domžalah, Reka : Svoboda, Vič v Ljubljani; 30. oktobra: Disk : Svoboda, Zalog v Domžalah, šparta : Reka v Ljubljani; 6. novembra: Domžale : šparta v Domžalah, Reka : Svoboda, Zalog v Ljubljani; 13. novembra: Svoboda, Vič : Svoboda, Zalog v Ljubljani. Termini ljubljanskega n. a-razreda: 25. septembra: Korotan : Jadran, 2. oktobra: Hermes .' Jadran, Kciotan : Grafika, 9. oktobra: Hermes : Korotan, Jadran j Grafika. Pozivajo se klubi Bratstvo, Jesenice, Jugoslavija, Celje, Laško, Laško in Sloga, Loke, da pošljejo predpisane prijavnice z dvema slikama za vsakega igralca v svr-ho verificiranja. Iz seznama verificiranih igralcev se črta Vozel j Viktor, Trbovlje (Trbovlje). — Tajnik II. SK Ilirija. Danes ob 20. sestanek rednega članstva nogometne sekcije; točno in vsi! Gostovanje rezerve v Novem mestu je preloženo na 25. t m., tudi junioreiki prvi finale v Mariboru se bo vršil kasneje. —• Plenarna seja upravnega odbora bo v torek, 20. t. m. ob 20.30 v »Emona«, I.; sek-oijska načelstva naj pripravijo referate. SK Ilirija (sabljalka sekcija). Redni trening nadaljevalnega tečaja se bo pričel 19. t. m. točno ob 19. v telovadnici učiteljišča. Res);i HBu-e takoj Rern.i.rd Do-1-ežal, Št. Vid nad Ljub-Ijam«. 373:1)4 Absolventa stavbne šole TfS?.*jw strojepisja., sprejmem v e.liixbo. Naslov og'a!=nom oddelku »Jutra« 37&43-1 Učenko i dobrim-, sipričevali in ki ptamuje v L;n:b!jamn, sipre.j me šnivilja Marija Kavčič. L^bljema, Hrenova ulica St. 7. 37716-44 Šiviljsko va|enko sprejmem v miedmi saliom. v oglaisneim oddelku »Jintra«. 37764-41 Vajenko prid-no in poStemiih stažev mrvrn-m«' z oskrbo v baši v gi^arrterijsko trgovino I Po<5boj, trsrovec, lijuiblja na. Sv. Petra cesta. 37*1,1-44 Hesed« 1 »n; » 4a-jaaje oaakuva ali ta iifro 5 Di«. Dijaki, ki iš6«j« Vn atrakcije, pt»-6ajo vsako bešed« 50 par? xa šifro ali za da- jaajo naslova 3 Din. (4) Foučufem nemn&čiijno, netmt3k»o et>en«-graifijo im d-ržiiim trgovske tečaije po naijboi^l metodi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37762-4 Službe išče VsaJta besed« 50 pa.r; za dajenj« naslova aH ta šifro pa 3 Din. (2) Služkinja snažna im pošfcema, vajena ■ospcvftajistiva. išče službo hiši odraslih eseb. Naslov pove oglasna oddo.lek »Jutra«. 37679-2 Za domačega hlapca ali pisarn, slugo išče službo pridem in poštem fant, ki je opravljal tako službo že več let. — Naslov naj se pusti v oglas, od d*elku »Jiutera«, da se osebno zglasi. 37568-2 Kmečki fant išče laposlite-v. Naslor oglasnem oddolkn v Jutra« 37494-2 Pošten mlinar gnsipmdansko izobražen, išče m«sto v kmečkem miki«, protii plači im popofmi oskrbi. Dtoipise na nasle»v: Fr. lai-lh, Jlairibor, Mesarska ulica 5. 37695-2 Natakarica pridna im poštena, ki sna tudi kuhati, iei-i takoj službo. Pomidlbe na ogl. odd^l-ek »Jutra« pod Šifro »Poistaivma«. 37751-2 Službo vratarja hotelskega sluge, hišnika, trg. sluge allii kaik« pri-vat-»0 sloižbo iščem. Uslužben sem v prvo^vi^rtmem hotelu Ponudbe prosiim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv in zvest«. 3(7724-2 Do 500 Din nagrade dom tistemu, ki mi prepir bi službo hlapca. Po-mudbe na o.glasn.i oddelek Jutra« pod »Sposab°n*. 377211-3 Invalid zmožen slov., hrvaškega, neimškega, framcosikega, italijanskega im madžarskega jeziika, išče službo hotel, sluge, pisarniške moči ali sličmo. Poučflijo tudi francoščino in nemščino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37503-2 Prodajalka (začetnica) s karvoijo, Seli dobiti mesto v delikatesni trgoviimi, bu.foto, slaščičarni, pekarni al.i kaj slične-ga. Nasilov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37432-2 Kuharica lEve^Jba®«., išče samostojno mesto pri orožnikih, družini aild vdovcu, ker ljubi otroke. — Naslov: V.__ J., restavTaciijia pri postaji v D. M. v Polju. 37770-2 Kuhar staj 25 l«it, z dobrinrf spri-čevailii ter znanjem dumaj-f«ke im mrte.maoijon.alne ku-himje, išče shrabo šefa, H. kuharja alfi slaščača.rja _v boteilu", oair. restavracij. Pomudbe na nasliov: Mflks Knikolj, Omišolj 1113, otok Krt. 37777-2 Zobotehnik perfelkiben v zlatu im kav-čulkiu, išč« sluižlho. Gre tudi iitvem IjifiiHjame. Ponudbe na. oiglasma oddolek »Jutra« pod šifro »Nastop! labko takoj«. 37780-2 V Kranju ali Tržiču želi radii oselbnib ugodnosti zatposlenje mlad in pT-voirrstem brivsiki pomočnik, dlober buibi št.uoer, agiilen im pri jetrne zumamjositi. — Službo sprejme za 300—400 Dim mepečtne fiiksm« plače. Cenj. ponud'be na naslov: Trgmvima J. OMak, Križe pri Tnžičra. 37786-2 Gospod zimožen do 50.000 Dim kav- cilje. želi slu0bo slmge, im-kasamta, skiladipPmfka ali kaj slič.nega. Ponudbe na odus. oddelek »Jmtra.« pod »Kjenikoli.«. 3778^2 Gomolje hiacint, tulipanov, kro-kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. 37031-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Sloven aka 18. 144 Malinovec pristeD Vd naraven, 9 čistim sladkorjem vkohan. »e lote, n«i male ki veliko ▼ lekarni dr. Q. Picoolt. Ljubljana, Dunaj ska cesta 6. 226 Lep čoln z inotorj-eim (Aii?senbord-motoir) proda,m. Naslov v ogasnean oddjelku »JutTa« 3781.7-6 4 oleandre 2 palmi, 1 Kuba, in spalni dčrvan poceni proda Golob, Gal Imsov.o nabrežje št. 29. 37&1C-6 Otroški voziček skoraj noiv, moderen, na peresnih, naprodaj v Kolodvorski uilici 8. 37847-6 Vaaka beoeda 1 Din; x* dajanj« naslova al) u šifro pa 5 Din. (10) Nove avtomobile »Renault« osebne itn tovorne, ekonomične, prvovrstne prodajam« b zaloge b 16 % popustom. Zahtevajte ponudbo. oziroma obisk. — »Renault«, Ljubljana. Cesta na Rožnik štev. 10. 33686-10 Avto »Creysler« (li.mmzima) skoraj nov naprodaj. Nasloiv v oplas. oddelku »Jutra«. 37704-10 Motorno koto oca 240 cm', rabljeno,. toda dobro obraimjem«. po možnosti b prikolico, kupimo. Ponudbe z nan-edbo ceme na oglasni oddelek »Jutra« pod &iifro »Takoj rcJbim«. 37722-10 Osebni avto štrrfsedežen, odprt, -rtižem 16.000 kim, zaimemjam za 1 V, ali drrotoinskega toivor-n^ga. Iinfonmaciije daje M. Marušič v Logatc/u. 376120-10 Privatno posojilo iščeim na bratniSino knji-žiioo. Cemj. ponudbe pod »G-otovjma« na oglas, oddelek »Jutra«. o77S5-r.fi Osamljeno oaebo starejšo, miroljubno, tudi z dežede, ki bi hotela pre-žiiveiti svojo starost na deželi v lepem kraju, im ki poseduje hranilno knjigo, sprejmem v dosmrtno oskrbo. — Ravnanje za časa zdravja in bolezni najlju-beznjorvejše. Pisati na po-diruižmoo »Jutra« v Mariboru pod značko »Mirno življenje«. 37830-16 Oglasi trg. tna&aja po 1 Din beseda; i* dajanje naslova ali u šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega rnačaja vsaka beseda 50 i«.q ta dajanj« naslov* ali xa šifro p« 8 Din. (7) Hišo s trgovino z vso zaJiogo, v večjem mestu Slo^euijfi prodam radi preselitve. Potreben kapital coa 330.000 Dim. C-enj. pomudbe na oglasni oddelek »J^itra« pod šifro »Pritičoo«. 37753-20 Hiša z gostilno im trgovskimi lokalom, na prometni točki v industrijskem kraj« po ugodmi ceni na.pro«iaj radi izselitve. Pnmildbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izselitev«. 37507-20 Veliko vilo v Ljubljani prodam. Naslov poive oglasni oddelek »Jutra«. 37798-20 Peč dobro obTamjeno k n p i m. Vprašati v vimotioču v 5e-l-enburgiovti ulici šterv. 6. 37728-7 Trg. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanje naslova ili ta šifro 5 Din Oglasi socialnega tna-fc&ja vsaka beseda 50 par; >a dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. (13) Lep kostum in plašč za sredin jo postaivo poceni} naprodaj v Slomškovi ul. štev. 14, pritličje diesn«. 37805-13 beseda 1 Din: ta dajanje naslova aH ca š'fro pa 5 Din. T35' Šoferska šola Gojko Pipenbacher se je preselila na G-ospo svetsko cesto štev. 1 (pri Figoveu na dvorišču). Avtotaksii aimerk. mi.aimlke, z e1^-triftno rarosivetlravo, v naj-Wli:Rem s-tamjm prodam. — N-v^ort- v oifflaanem oddeffkm »Jutra«. ~ 37803410 Dekle ra boljše hiše, irr/uče™ Si-viilija, iSče mesto k otro-k'nm. Gre tudi iroven. Ponudbe n« podruž. »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Za-četaica«. 37827-2 DvosedSežen avto prodnim za 3200 Dim. Naslov pove oglasmii oddelek »Jutra«. 87800-10 ta besedo. Oglasi so-cijalnega tnačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova aH za šifro 8 Dia, oairoma 5 Din. (Ul) Vsaka beseda 1 Dio: za dajanje naslova ali u Šifre pa S Din. (16) Tri natakarice Jede službe. Naslov poro idoče trgocrime iščem. Kupi se labko tsudli hiša, Poreudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Eina pr05ka* 3701746 v«*ka beseda 1 Din: aa dajanje oaekna al ta pa 6 Da. (SO) Novo hišo s R eoha.ma im pritiklinanil 30 % pod c en,o PT'0da J-Ferjančič, Zg. Šiška 316 37309-20 Hišo s trg. lokali dio 400.000 Dim, in posestvo do 250.000 Dim kupim. Posredovalci so izključeni. Izčrpne pomudbe šifro »Jelka« na ogi. oddelek »Jutra«. S7330 20 Dvostanovanj. hišo 7. leipociičiniiim im zeilemjad- n-itm vrtom, v letovišču Laško proda Firaoijt" Gerk- mam, Laško. 37691-20 Vila v Zeleni jami naprodaj. Vzame se tud5 knjižica Ljubljanske^ kre-diiitme banke. — Realntetna pisarma, Ljubljana., Wol-fova ulic« 1. 377924» Parcele v Deiv. Mar. v Prrfjin pod ceno prodam. Nasl»>v pove oglasni oddelek »Jutra«. 37790-20 najem Vsak« beeeda t Dim; aa dajanje aaeterva di ta Miro pa 6 Dia. (17) Gostilno v eentru Ljujbljom« vzamem v najem ali kupim. Ponudbe na podruž. Jutra Mariboru pod >I>obeT plačnik«. 376611-17 Vsuka Oeseda 1 Dui: za dajanje naslova ali ta Hitro p« 5 Din. (33) Fižola n50 Din naprej, šport, beli, najmodernejše oblike. — Tomšič Sušnik, Sv. Petra cesta 52. 37023-6 Edgar Klce Burronghs: Tasrzan9 kralj džuirgle DRUGI DEL Zahvala Vsem, ki ste nas ob prebridM izgubi dragega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda Frana Megla nadučitelja v pokojn pri Sv. Lenartn pri Vel. Nedelji tolažili, vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo pokojnikovim stanovskim tovarišem in tovarišicam, ki ste prihiteli v tako velikem številu, prečastiti duhovščini, gg. hišnima zdravnikoma, gg. govornikom za prisrčno slovo od pokojnega, domačemu pevskemu društvu za ganljive ža-lostmke, Gasilnemu društvu iz Cvetkovca in vsem darovalcem vencev in cvetja. 11584 Žalujoče rodbine: MEGLA — RAKUŠA — RELIČ ESŽENJAK. '.V , >9* . . \ H-' TV ' ' ■ ' ■ ■■ : ' ' 'it- 59. Ko je Arabka povedala očetu svoj doživljaj, so stari švejk ln njegovi možje strme obstopUi Tarzana. Hoteli so ga celo sprejeti za člana rodu. Teden dni je ostal pri njih kot častni gost. Nato se je s težkim srcem poslovil od dekleta in njenih ljudi ter odjahal dalje. Zahvala Za premnoge izraze globokega sočutja ob prerani smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda MAKSA KIČ-A odvetniškega solicitatorja v pokoju za prekrasno cvetje na pokojnikovo krsto in za mno-gobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem, osobito pa č. duhovščini za tolažilne besede ob času bolezni, Sokolskemu društvu v Kranju ter njegovemu pevskemu zboru za ganljivi žalostinki, zastopstvu Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, najtoplejšo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Edvardu Globočniku za vso skrb in izredno požrtvovalnost, izkazano dragemu pokojniku med boleznijo. Kranj — Maribor — Celje, 16. septembra 1932. Žalujoči rodbini: Nič — Pajk Svetel lokal z» modfetko ali drugo obrt •oddam na Dunaijski ce&tl št. 37. 37730-19 Lokal na Jesenicah f>o motnosti blinu kolodvora. iščem za trgovino. Pmmudibe na. oglas, oddelek »Jutra« ped šifno »Svetel lokal«. 377'4i5-19 Lokal za obrt ali trgovin« oddam v najem. — Gostilna Prtrič, Dunajska cesita 31. 37842-19 Dijaške m obe a Vsaka beseda 60 pa*: sa dajanje Daslorm aa za šifro 3 Din. (£2) Dijaki in dijakinje ako si želite res čedno sobico i elektriko Is fino domačo hrano, z vso oskrbo poceni, vprašajte ta naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34838-22 Dijaka in dijakinjo sprejme na sta.novamje Ana Črnivec, Gradišče 14. 37670-22 Dijake sprejme® v zračno stanovanje z zajtrkom. Miklošičeva cesta št. 6/IT, leve stopnjice desno. 37553-22 Gospodično sprejmem kot sostanovalko \"sis;ov v oglasnem oddelku »Jutra«. _37607-23 Gospodični oddam sobo v bližini dramskega gledališča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37517-23 Zračno sobo pra®no ali opremljeno — eni osebi odda Lok ar, Podaljšek Verovškove ul. 60 37709-23 Na vso oskrbo sprejmem drva gospoda ali gos(i>odič'm-2S Dijakinjo siprejimem v vso oskrbo po zmerni ceni. Pomoč pri učonjii ter nemška iin francoska knmverzacija. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37854-22 Stanovanje Vaaka m dajaaje *» fcfro pa 6 Don. (30) Štirisob. stanovanje takoj oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37703-21 Stanovanje sobe 1m kuihomje, t pri-tiil&iiu oddam s 1. oktobrom. Podaljšek Veirov-škove ulice 60. 37710-31 Stanovanje 2 »ob in prirtiikJin tekoči oddam. — Istotam oddnm takoj ali b 1. oktobrom mesečno sobo s posebnim vbodom. Hre-nnva ulica, Štev. 12/L — Oddam pa tudi krasno stanovanje na Staram trgu štev. 30fl. 37734-31 Opremljeno «obo g posebnim vhodiem oddam giospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37730-23 Prazno sobo Impe im solnčno. v wwl viii oddam bo' 'šn gospodični. Nasloiv pove og^as. c-ddelek »Jutra«. 37737-23 Sobo opreonljemo. ( brano ali brez takoj oddam enemu sili dvema gos-podoma. Poseben vhod. Naslov v oglasmetm oddelku »Jutra« 37575-23 _ Sobo oskrbo im sorapora-bo ko pal™ce oddnm 2 giospndič-naima T>°leg Tabora — Vr-hovčeva št. 9/1, desno. 37302-23 Opremljeno sobo l«po ia tračno, s posebnim vbodom, v centru mesta po ugodni cemi oddam Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 377HK-2S ib (Peselfc ® in zadovoljstvo je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine V Jk. jElendet9 £»juh1lana,aM.estni trg 22 ©Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet [IJA Vsaka beseda 60 par: sa dajanj« ratfcv« sa Un S Dia, (S5~») Sobo ali kabinet separi.rano, v ceni 150 do 200 Dim, iščem- »Tempo«, poštni predal 115. 37708-23/a popisi Vsaka beaeda S Dic: aa dajanj« nadeva sm Kfoe pa 6 Dia. (2Q Der Friihling ist scfoom langst vorbeš — nun komumt der Herbst mit seinem Leidem. 37780-24 Motor primeren za mo*rf>m4 folsv, z vodmim h'a.:emjOTL, prtv-dam po ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddielek »Jutra«. 37802-12» za dajanje naslova aH ta šifro na 5 Drn. (181) Vaaka beseda S Dia: sa fejaaje aaatov* aH feire pa S Dia. 05) 3 lepe pisarn, sobe v Mariboru r Kopališki ndioi št^v. KI oddam. S7581-23 Sobo lapo «p"emll,jemo, i elektriko in parketom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3(7775-23 2 lepf prazni sobi takoj odd »m na MikloS-čeo pa 5 Dia (123) Gramofon dobro ohranjen, ter čez 50 gramofonski) plošč (najino-vej&i šlagerji) naprodaj. — Istotam prodam tudi železno posteljo Ogledal v Rožni dolini, cesta XUI štev. S«! (nova hifsa Jesenšck). 37772-36 Koncertni klavir Bftsemdjorfer ter čim Mimjon klaivir poceni proda ali posodi na dom Zima. Wol-fova ulica 10.1. 37804-35 Živali Gasilno društvo Ljubljana-Barje prireii v nedeljo dne IS. septembra ob 4. popoldne vinsko trgatev v giosMlai Češnovar t» Dolenjski eesti. Jedača in pijača izboima. Pri ■ate,]% gm7>iia iskreno vablje«vi. Odbor. 37528-18 Danes in jutri pečene ščuke po 6 T*Ji porcija, in p o r t u g a li k a (,m>oiš.t.) po Din 10 liter. — »Rifia*,* Gradišče. 3771748 Vsaka t>«seda 1 Din; ta dajanje naslov« afi ta šifro pa 5 Din. (31) Preklic Podipifssnj izjavljam, it«. bil nrnoi očitek, da je g. Wuitt Gustav, obra-ani mojster pa.pimice v MedwdsJ» v ntajtu 19cfi saimovoijm« tflprl most; preko Save, ne-cksnovain. Prepričaj sem se, da je ramnal g. Wufct v onem slučaju le po nalogu služffr^da^aloftv. Kenda Matiija, nadmaitelg v pok., Medivode. 37731 M. Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (32) Čevljar, pomočniki Pozor! Pozor! Dne 31. septembra ob r»oI »majistilb do,poldne na dra.f-hi naprodaj v Studencih št. 29 pri Hrastniku iJutrovem< malem oglasniku. Naznanilo. Bivši gostilničar na Ljubljanskem grada vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu ter vsem znancem in prijateljem, da bom OTVORIL v nedeljo 18. septembra svojo gostilno pri Florjančku, Ježica 12. Točil bom izvrstna vina ter postregel Z dobro kuhinjo. — Za obilen obisk se priporočava 11570 š£c}$e in Uletfca Hralovcc Urejuje Davorin Ravijea. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoii Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kol Uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgororea Alojz .Novak. Vsi s Ljubljani f