Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdata celoletno vJugo-slavljl SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 1 50 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vl&lne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri ve£|em o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6:111 Koltoplsl se ne vrača/o, nefranKlrana pisma se ne spre/ema/o — Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 328
lisi
slovenski narod
Uprava /e v Kopltar/evl ul.št. 6 ^ Čelcovnl račun: C/ubl/ana štev. 10.S50 ln 10.34S xa lnscrate, Sara/evošt.75(i3, Zagreb št. 39.011. Praga ln Duna/ št. 24.797
Dovolj!
Italija, nekdaj torišče vztrajnih in navdušenih borb naroda za svobodo, je danes dežela najhujše tiranije na svetu. Nobeden, bodisi tuji bodisi domači režim, ki je v preteklih stoletjih vladal Italiji, ni bil tako nasilen, kakor je sedanji. Boljševiške metode vladanja, ki se niso mogle preko mej Rusije udomačiti nikjer v izomikanem svetu, so bujno pognale v Italiji. Nacionalizem, nekdaj zamišljen kot izhodišče in završetek prave člo-večanske misli baš od najboljših italijanskih umov, se je danes izrodil v taisti Italiji v naj-brezobzirnejšo tiranijo, ki hoče zadušiti vsako svobodno misel in pokret človeškega duha. Ena sama oborožena peščica fanatikov si lasti pravico predstavljati celokupen narod, prisvaja sama sebi narodno in državno idejo in proglaša vse druge za izdajalce, vredne smrti, deportacije ali konfiskacije premoženja. Narodna ideja, po evropskih pojmih neločljiva od ideje svobodoljubja, enakopravnosti in demokracije, je v Italiji postala sredstvo za naj-krutejše zatiranje državljanov, ki ne pripadajo frakciji samosilnikov, in če je Mussolini čutil potrebo, da se primerja z mogotci starega Rima, naj bi si bil rajši izbral Marija ali Sullo, ki sta v blaznem pariizaustvu pro-skribirala na tisoče državljanov, ali pa Ne-rona, mesto da se je posiavil v eno vrsto z blagim in velikodušnim Cezarjem. Kar se uganja danes v Italiji, se ne more vzporejati s slavnimi časi rimskega cesarstva, ko se je vladal svet po pravnih normah, ampak le z najžalostnejšimi časi italijanske zgodovine, ko so vladali deželi klativitezi, trinogi in razbrzdani četaši-najemniki.
Kako se Italija vlada, to ni samo njena stvar, ampak stvar celega sveta, kajti človeštvo je danes po kulturnih in gospodarskih vezeh teko tesno zvezano in vsak narod drug na drugefea tako zelo navezan in drug od drugega tako odvisen kakor nikoli popreje. Če že razmere v Rusiji, ki je bolj azijska nego evropska država, tako zelo vplivajo na vse države, koliko bolj Italija, odkoder se je počel fašizem razpasevati po vseh sosednih deželah, koder bi vsak samopašnež rad porabil povojno moralno in politično krizo človeštva za to, da pod krinko nacionalizma ustanovi kakšno diktaturo. Proti temu se mora demokracija vsega sveta postaviti enkrat energično v bran in baš na zgledu Italije pobijati ta napihnjeni, nasilni in nori nacionalizem, ki se imenuje fašizem in ki je zanikanje vse krščanske kulture zapada^, sloneče na spoštovanju svobodne človeške duše, uvaževanju posameznika in družabnih edinic, njihovih avtonomnih pravic in na vzajemnem soglaševanju različnih mnenj in nazorov ter na moralni solidarnosti vseh narodov, ki so vsi enakovredni in enakopravni. Če se pa fašizmu pusti prosta pot in se mu še daje potuha, potem se mora Evropa polagoma zopet popoganiti.
Odločen odpor vseh kulturnih narodov in držav proti laškemu fašizmu je tembolj nujen, ker ogroža Mussolinijeva politika težko ustanovljeni svetovni mir, kakor ga je nekdaj ogroževala fanatična politika svetovne revolucije, propagirana od onih ekstremnih bolj-ševiških politikov, ki so jih zdaj postavili v Moskvi sami ruski oblastniki na hladen zrak. Politika laškega diktatorja, ki po svoji tajni policiji in najetih agentih-provokaterjih seje nezaupanje in razdor med Francijo in Španijo na eni strani ter podpihuje italijanske nacionalne strasti proti Franciji na drugi strani, ki razpreja kolonijalno politiko na Balkanu, v Afriki, v Mali Aziji čisto v nesorazmerju z dejanskimi silami italijanskega naroda, ki vzgaja v njem velešovinistična čustva in aspi-racije, kakoršnih si ne morejo dovoliti danes niti neprimerno večje, močnejše in bogatejše države, — ta politika je danes najresnejša nevarnost za Evropo, njeno konsolidacijo in mirni razvoj.
Fašistovska objestnost je šla tako daleč, da je izrabila atentat laškega državljana na diktatorja za usiljenje terorizma proti našim sorojakom v Primorju. V zvezi z netaktnostmi, provokacijami in nesramnostmi, ki si jih je dovolil fašistovski režim nasproti Franciji, so imela divjanja črnosrajčnikov proti nedolžnim Slovencem in Hrvatom na Goriškem in v Istri ta efekt, da je zdaj ves izomikani svet opozorjen na veliki in pereči problem naših bratov pod italijanskim gospostvom. Moralni prestiž Italije je padel globoko pod ničlo in vsakdo zdaj ve, kakšna gniloba, nasilnost in brutalnost so skriva pod visokudo-nečimi frazami g, Mussolinija o »obnovi rimskega imperija« pod snoparskimi zname-
nji. Prizanašati podjarmljenim in jih pravično vladati, je bilo geslo starega Rima, poteptati in docela uničiti slabejšega, to si je izbral za devizo »novi Rim«, ki se širokousti, da bo ves svet »pomladil«. Toda demokratična Evropa ne sme več dovoliti, da bi se na tak način skušala cela Evropa pobarbariti in demorali-zirati ter teptati svetla gesla krščanske kulture in demokracije. Kar pa se naših soroja-kov v Italiji tiče, je izgovoril prvi resno in krepko besedo naš Jugoslovanski klub, za
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Ponovne manifestacije za jugoslovanske brate pod Italijo na današnji skupščinski seji so na tukajšnjo javnost napravile najboljši vtis. V skupščini se je pokazala popolna enodušnost. Ne glede na razcepljenost vladnih in opozicionalnih poslancev je treba ugotoviti, da so tudi radikali, radičevci in celokupna opozicija dali duška svojemu mišljenju, da je treba napram Italiji voditi takšno politiko, ki bo našim sobratom omogočila vsaj svoboden razvitek. Če namerava Italija voditi proti nam v resnici prijateljstvo v duhu rimskega pakta, potem ji je dala skupščma s svojo manifestacijo jasno na znanje, da naj preneha s svojo politiko zatiranja in nasilja nad Hrvati in Slovenci v Italiji. Nasilja nad slovensko in hrvatsko manjšino niso v duhu tega prijateljskega pakta, ampak so proti načelom civilizacije in človečanstva. Zato naj si Italija dobro zapomni, da takšne politike jugoslovanska država ne bo mirno gledala.
Do kompetentuega sklepa na seji sicer ni prišlo, ker je to jasno iz političnih razlogov. Takšno glasovanje o kompetentnem sklepu namreč ne bi bilo oportuno in bi imelo isti efekt, kakor ga more imeti današnji nastop skupščine sploh. Zanimivo je, da je zunanji minister Ninčič izjavil v svojem odgovoru, češ, da ni oportuno z ozirom na politiko prijateljskega pakta sprejemati predložene resolucije, s čemer je jasno povedal, da se sicer z duhom resolucije, ki izraža simpatije za naše brate pod Italijo, strinja, in da bo vlada sama storila potrebne korake.
Istotako je zanimivo, da se o resoluciji ni glasovalo, in sicer po sklepu vladne večine, ki bi morala glasovati z opozicijo, kar bi bilo neugodno za nastop vlade same. Zato se je od glasovanja odstopilo, da bi se enodušnost jugoslovanskega parlamenta še bolj naglasila.
Za samo sejo je vladalo veliko zanimanje. V diplomatski loži je bilo opaziti večino zastopnikov tujih držav, simpatično sta bila pozdravljena tukajšnji češkoslovaški poslanik g. Šeba in poljski poslanik Okenski, ki sta z velikim zanimanjem sledila razpravi o zatiranju, ki ga izvršuje fašizem nad slovensko manjšino v Italiji.
Kot prvi je k predlogu govoril zelo temperamenten govor srbski poslanik Gligorijo Božovič (sam. dem.), ki je obrazložil italijansko politiko. Navedel je številne napade italijanskih oblasti in fašistov na naše soro-jake v Italiji. Za njem je govoril poslanec
DR. JOSIP HOHNJEC.
Njegova krepka izvajanja so naredila na skupščino močen vtis. V svojem govoru je izvajal sledeče:
s Gospodje poslanci! Naša narodna skupščina so je v poslednjem času morala večkrat baviti s položajem naših sobratov v Italiji. Razlog za to je trpljenje Slovencev in Hrvatov v Julijski Benečiji. Italijanski fašizem je izrekel nad našimi brati obsodbo. Obsodil jih je v narodno smrt. (»Doli Mussolini! Doli fašizem!«) Italijanski fašizem hočo
ubiti slovensko dušo,
da bi lahko v telesa vsadil duha italijanizma in da bi tako iz Slovanov napravil polnokrvno Italijane. Zato italijanizira tako, da Slovenci in Hrvati v Italiji nimajo niti ene javne šole. .(»Škandal!« Ogorčeni protesti.) Fašistična
njim pa narodna skupščina. Na naši vladi je, da temu primerno v soglasju z vsemi kulturnimi državami Evrope revidira svojo politiko napram fašistovski Italiji in da varuje naše dostojanstvo, kakor danes to enodušno zahtevajo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki imajo za seboj gotovo ves kulturni svet. Fašistovska Italija se mora moralno in politično izolirati, iz trpljenja našega naroda v Italiji pa bo prej-alislej vznikla svoboda vsem, ki jih tepta ta sramotni režim.
Italija zahteva, da morajo slovenski in hrvatski otročiči
obleči črno srajco fašizma
in da se mora mala hrvatska in slovenska devojka imenovati »piccola Italiana«. Zato italijanski fašizem meče slovenski jezik iz vseh uradov. Na ta način hoče
onemogočiti slovenski jezik
v vseh uradih in šolah. Iz njih meče slovenske uradnike, slovenske učitelje in slovenske duhovnike. Odkrita ramera italijanskega fašizma je, da zapre poslednjemu slovenskemu učitelju in duhovniku vrata v šolo. Zato za-branjuje fašizem prosvetna društva. Dobili smo poročilo, da je imelo v ponedeljek zvečer mladinsko društvo »Zora« v Rojanu sejo. Med sejo so prišli v društvene prostore
karabinijeri
in izročili odlok tržaške prefekture, da sc mora društvo razpustiti, radi česar se društveno premoženje zapleni. Odborniki so začudeno vprašali, zakaj. Karabinijeri so odgovarjali: »Radi protidržavnega delovanja«, nakar je eden karabinijer dejal: »Voi servite per 1'Alessandrol«, to je: »Vi služite Aleksandru!« S tem jc mislil na našega kralja. — Italijanski fašizem skuša
uničiti vsako prosvetno delo
med našimi brati, kajti vsak narod živi duhovno življenje od svoje narodne kulture. Zato so naši prosvetni domovi porušeni in zaplenjeni. Čc jc šc kje kakšna zgradba za narodno prosveto, je zapisana na proskripcijski listi italijanskega fašističnega hipcrnacionaliz-ma in kulturnega vandalizma. Tako je Italiji
ogrožena duša našega naroda
in tako je njegova duša v največji nevarnosti. Ne samo, da je v Italiji ogrožen naš narod, tam je ogrožena tudi premoženjska varnost. Naš""fi3rod jc v Italiji izpostavljen nasiljem, posebno pa
njegovi voditelji,
o čemer bi lahko napisali celc knjige, ki bi pričale o tem, koliko morajo naši bratje, posebno pa inteligenca, trpeti in kako se z njimi grdo postopa. Naša tužna Istra in solnčna Gorica skrbno beležita v svoje anale vse to, kar je narod trpel in
zabeležili so se vsi zločini,
vsa preganjanja in mučeništvo našega naroda, posebno naše inteligence. V zadnjem času smo izvedeli, da je v fašistični Italiji položila oblast svojo roko tudi na nar. zastopnika
g. dr. Wilfana,
poleg tega smo čuli, da preti ista usoda tudi slovenskemu narodnemu poslancu
g. dr. Besednjaku.
Hočejo mu vzeti nc samo imuniteto, ampak tudi življenje. Ta dejanja niso bila znana samo.do takrat, dokler kraljevina Italija ni sklenila prijateljskega pakta, nego so se ta nasilna dejanja po tem paktu samo še pomnožila in sc vsak dan povečujejo, zato tega
ne smemo več mirno gledali,
kajti vemo in vidimo, kako Italija izrablja ta prijateljski pakt za svoje sebične namene na gospodarskem polju in za svoja nasilja in nasilne namene na polju italijanizacije. £ato po
Vabilo
na
zbor zaupnikov SLS
ki bo v nedeljo 14. novembra 1926 ob Y> ti v veliki dvorani »Narodnega tloma« v Celju.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika stranke dr. Antona
Korošca.
2.	Volitev načelnika stranke.
3.	Volitev prvega podnačekrika stranke*
4.	Slučajnosti.
Dr. A. Korošec, t č. načelnik. *
Če hi kdo izmed zaupnikov pomotoma ne prejel po pošti osebnega vabila, ki velja obenem kot izkamica, naj se zglasi ustno ali pi* smeno pri naših tajništvih v Ljubljani ali v Mariboru, na dan zborovanja pa pri rediteljih.
Udeležence iz bivše Kranjske opozarjamo, da vozi iz Ljubljane prvi vlak zjutraj ob 5.26 in pride v Celje ob 7.37, drugi pa ob 7.43 in privozi v Celje ob 9.53. Vsi udeleženci iz bivše Kranjske imajo torej zvezo v Celje po prihodu jutranjih vlakov v Ljubljano. Kdor pride s prvini vlakom, more biti v Celju pri sv. maši ob 8 v župnijski cerkvi, kdor pride z drugim, pa ob 10 v Marijini cerkvi.
BBESBBBBIHBanSBSBBiiEBBBnBBB«
pravici vprašam, ali moreta kulturna Evropa in njena mednarodna organizacija
Društvo narodov
mirno gledati divjanje fašistične Italije? Al! ni Italija največji agent provocateur in največji neprijatclj evropskega svetovnega miru? Zato vprašam velesile, ki so v londonskem paktu te pokrajine, kjer stanujejo Slovcnci in Hrvati, prodale Italiji, ali so jih prodale za to, da se naši bratje italijanizirajo? Oni so tam kot Hrvati in Slovenci in sedaj nimajo pravice, da bi to ostali. Če nc bodo druge velesile ničesar storile proti nasiljem fašističnega hipernacionalizma,
potem so sokrivc na tem,
kar se godi v Italiji. Obračamo se na našo armado. Naši bratje nam kličejo preko meja:
»Avete irafres, morituri vos salutant.«
Ali lahko mirno gledamo, kako umirajo naši bratje? Ako lahko mirno gledamo, potem nismo jugoslovanski narodni organizem. Narodni organizem čuti vsako bol in trpljenje vsakega svojega dela. Mislim, da bi ta veliki naravni zakon samoobrambe moral prisiliti našo vlado, da nekaj stori za obrambo naših trpečih bratov v Italiji. Mislim in nadejam se, da bo naša vlada, četudi v poslednjem tre' nutku,
storila svojo dolžnost
Prosim narodno skupščino, da sprejme predloženo resolucijo, ki bo služila kot nekaka pobuda, da bo naša vlada vsaj nekaj storila za zaščito naših sonarodnjakov v Italiji. V tem smislu izjavljam v imenu Jugoslovanskega kluba, da bom glasoval za nujnost predložene resolucije.«
Poslanec je žel za svoja izvajanja dolgotrajen aplavz.
Nato je dobil besedo bivši minister in poslanec Demokratske zajednice
DR. ŽIKA RAFAJLOVIČ,
ki je v svojem govoru izvajal sledeče:
»V imenu poslancev Demokratske zajednice mi je čast izjaviti, da tudi nas težko zadene vse tisto, kar se dogaja v današnji Italiji. (Živahno odobravanje.) Boli nas radi tega, ker dogodki, ki se odigravajo, iztiskajo in hočejo vzeti poslednji dihljaj tistemu delu naših bratov, ki so oslali pod Italijo. (Odobravanja in ploskanje.) Nas bi se sicer vse to, kar se v novi Italiji dogaja, ne bi tikalo, če ne bi imelo to odmeva pri našem rodu. Mi bi z globokim obžalovanjem prešli preko teh dogodkov. Toda kjer gre za življenje našega naroda, je treba, da proti preganjanjem jasno in odločno protestiramo. (Ploskanje in odobravanje.)
Popolnoma razumemo položaj naše vlade. Mi poznamo meje, do katerih lahko gremo. Kljub vsemu temu pa mislim, da naša vlada v potrebnem trenotku ni pokazala niti dovolj volje, niti dovolj moči, da bi zaščitila naše rojake v Italiji. Radiioga pozivam kraljevsko vlado, da v mejah obstoječih pogodb najde možnost, da sc naši bratje zaščitijo. Naš narod trgi preveč, Skozi - veke je bil podjarmi jen.
Mogočna in enodušna manifestacija narodne skupščine za Jugoslovane
v Italiji.
VEČINA IN OPOZICIJA OBSODILI VANDALSKI FAŠIZEM. — GLOBOKO UČINKUJOČI GOVOR POSLANCA DR. IIOIINJECA. — NEKAJ SE MORA STORITI ZA TRPEČE BRATE!
—	TOPEL POZDRAV SRBSKEGA POSLANCA NAŠIM SOROJAKOM, NAJ VZTRAJAJO!
-	ZASTOPNIK NEMCEV POŽIVLJA VES KULTURNI SVET, DA SE ZAVZAME ZA ZATIRANO SLOVANSKO MANJŠINO V ITALIJI. - ZNAČILEN ODGOVOR MINISTRA DR.
NINČIČ A. — GOSPOD BODRERO ZAHTEVA ZADOŠČENJE.
Trpi še vedno z visoko dvignjeno glavo. Ko je trpel in ko je odhajal na Golgoto, je našel način, da se krvavo maščuje nad svojimi zatiralci. (Odobravanje in ploskanje.)
Tisti, ki zatirajo naš narod, naj prečita jo malo politično zgodovino našega naroda in videli bodo, da so vse besede, ki sem jih dejal, resnično in natančne. Izrekajoč te besede, takoj dostavljam, da me ni želja in volja, da bi se ista metoda Ln način za sedaj uporabila za obrambo našega naroda v Italiji. Se vedno verujem, da bo kulturni in civilizirani italijanski narod našel način, da reši tisti del našega naroda, ki je ostal pod njegovo upravo.
Vse to, kar so dogaja v Italiji: rušenje tiskarn, zapiranje šol, raznarodovanje našega naroda, aretiranje narodnega boritelja g. dr. Wilfana, dokazuje, da se naš rod pod Italijani nima ničesar dobrega nadejati. S tom pošiljamo našim sobratom v Italiji toplo in bratsko pozdrave, (burno in živahno odobravanje cele skupščine), toplo pozdrave in želje, da v tej borbi vztrajajo do konca. (»Zivio!«) Našega soseda, ld ga smatramo še vedno za prijatelja, pa opozarjamo, da naj prečita tisto Njegoševo pesem, ki pravi:
»Tvrd je oTah večka čudnovata,
ne slomi ga, a zalomi zube.t Burno odobravanje, dolgotrajno ploskanje celokupne skupščine.)
Črnogorski poslanec
SAVA VULETIČ je izvajal: »Prejšnji dve mali srbski kraljevini Srbija in Črnagora, čeprav sta bili mali, nikdar kaj takega nista trpeli. To. kar dela Italija napram našim sonarodnjakom, ne bi smeli trpeti. Italija lahko svojim državljanom tudi odira kožo. Dobro pa naj pazi, kadar izteza roke na naše sorojake. Cirkovič je dejal, da delajo Grki isto z našimi brati v Grčiji. Kjerkoli prebivajo naši bratje, morajo vedeti, da njih bratje tega ne trpljenja ne bo'do trpeli. Meni je žal, da naša politika ni dobra. Najboljši dokaz je izguba Skadra, katerega ne bom pozabil, dokler bom živel. Italijanom in Grkom je treba pokazati, da ne bodo uživali našega prijateljstva, dokler tega ne zaslužijo. Čim iztegnejo roke tudi na naše nacionalne čute, ne smemo trpeti, da jih žalijo, ampak je treba, da z isto mero reagiramo. Zelo sem hvaležen poslancu Božoviču za predloženo resolucijo. Izjavljam, da bom glasoval za nujnost resolucije.
Poslanec nemške stranke
DR. HANS MOSER je obširno govoril v imenu nemških narodnih manjšin o zaščiti manjšin in izjavil simpatije našim manjšinam. Nato pa je izvajal: >Mi smo priča, na kakšen nečuven način se postopa s pripadniki srbsko-hrvatsko-slovenske narod, nosti, kako se preganjajo, kako ee pleni njihova imovina, kako je njihovo življenje stalno v nevarnosti samo zato, ker pripadajo srbsko-hrvatsko-slovenski narodnosti. Proti takšnemu postopanju moramo odločno protestirati. Mi moramo celokupno kulturno javnost opozoriti, da 96 zavzame za pripadnike tega naroda pod tujim jarmom. Vemo, da vse te naše intervencije pri vladi kraljevine Italije ne bodo nič pomagale. Trdno smo prepričani, da se bo slovenski in hrvatski narod vzdržal skozi stoletja pa kolikor in kakorkoli naj se že zatira (Odobravanje.) Živega nacionalizma ni mogoče pod nobenim pritiskom popolnoma raz-uaroditi. Zato so najboljši dokaz Srbi, ki so živeli pod Turki pod nasilnimi okolnostmi, in jasno pokazali, da naroda ni mogoče zbrisati z zemeljske krogle in ga uničiti. V imenu so-plemenjakov v tej kraljevini se živo pridružujem manifestacijam za Hrvate in Slovence onstran italijanskih mej. (Živijo Slovenci in Hrvati! Odobravanje.) Izražam simpatije in se popolnoma pridružujem in pozivam vse poslance in celo javno mišbenje vsega sveta, da priskoči v pomoč preganjanim Hrvatom in Slovencem. Zato izjavljam, da bom glasoval za nujnost in za resolucijo.«
Poslanec je žel za svoja izvajanja živahno odobravanje.
Nato je dobil besedo sam. demokratski poslanec
dr. Gregor Žerjav,
ki je v dolgem govoru predvsem izjavil, da to, kar delamo danes, ne pomenja vmešavanja v italijanske notranje razmere. Naša kom-petenca prihaja odtod, ker ima naša država pravico in dolžnost, da zaščiti sobrate, ki so pod Italijo. Italija je na mirovni konferenci odbila zaščito manjšin z motivacijo, da kulturna država ne bo nikdar zatirala narodnih manjšin. Mi govorimo za našo vlado, da Italijo opozori na tiste strahote in preganjanja, ki se izvršujejo nad našimi soroiaki v Julijski Benečiji. Dr. Žerjav iz internacionalnega stališča obsoja ta zatiranja in poziva vlado, da sprejme nujnost interpelacije.
Nato je zunanji minister
dr. Momčilo Ninčič Izjavil, da je proti nujnosti, ker bi ta ne bila na korist za nnše odnošaje z Italijo.
Od strani opozicije so se čuli številni protesti. Nato je dr. Subotič dejal, da smatra, da se predlog ne daje na glasovanje, ampak da se resolucija pošlje zunanjemu ministru. Ponovno je prišlo do živahnih manifestacij za naše brate. Nato je skupščina soglasno sklenila, da se resolucije pošljejo zunanjemu ministru v vpoštevanje.,.
Nato se je seja prekinila in se bo prihodnja vršila jutri.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Popoldne je italijanski poslanik Bodrero obiskal zunanjega ministra Ninčiča in vložil protest radi današnjega burnega nastopa narodne skupščine proti Italiji, fašizmu in Mussoliniju in zahteval zadoščenja. Nismo mogli izvedeti, kakšen odgovor je dobil g. Bodrero. Prepričani smo, da
je moral g. dr. Ninčič pri tem računati z današnjo soglasnostjo na skupščinski seji.
Dr. Wilfan izpuščen.
Rim, 12. nov. (Izv.) Poslanec dr. Wilfan jo bil izpuščen in je na potu proti Trstu. Oblastva se izgovarjajo, da je bil aretiran pomotoma.
Politični položaj počiva.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Stjepan Radič je dopoldne obiskal predsednika vlade Uzunoviča, nakar je brT najpreje sprejet v avdienci pri kralju predsednik vlade Uzunovič, ki je dal časnikarjem na nekatera vprašanja sledeči odgovor:
>Ali se bo izvršila rekonstrukcija vlade?« — >Ni nobenega izgleda za skorajšnjo rekonstrukcijo.«
>Kaj je z g. dr. Wilfanom?« — »To je vprašanje zunanje politike.«
>Kaj pravite na izjave gospoda Paš:ča?«
— »Nisem še videl g. Pašiča in se mornm najpreje z n im pora/govoriti, kaj je mislil s temi izjavami.«
»Kdaj se bo vršila seja glavnega radikalnega odb ra?« — »Tega ne vem.«
Ob pol 12 je bil v avdienai Stjepan Radič. Po avdienci je dejal časn;karjem, da ie končal porcčHo o Ženevi in da je govoril o nekaterih političnih vprašanjih. Izjavil je, da bo zvečer odpotoval v Zagreb in da je glavno, da krize n'. Glede sprememb, ki bi mogle nastopiti, Radič ni dal nobene izjave.
Zaslišanie s. 3ovana v anketnem odboru.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) V anketnem odboru se je nadaljevalo čitanje aktov o odkupu orientalskih železnic. Nato je bil zaslišan g. Janko Jovan, bivši ravnatelj v ministrstvu za prehrano in obnovo države 1919. Janko Jovan je izjavil glede nakupa ameriškega blaga naslednje:
Meseca maja 1. 1919. je tedanji predsednik min. sveta Stojan Protič p-klical k sebi ministra za prehrano dr. Korošca in ga prosil, da odkupi za državo ameriško blago, ki je prišlo v Solun, ki bi se sicer odpeljalo v Carigrad. Trgovci so izjavili, da nimajo potrebnega denarja. Trgovska zbornica v Belgradu se je obrnila na Stojana Protiča, da se zavzame za nakup blaga. Stojan Protič je odredil, da se blago preje pregleda. Dr. Korošec je imenoval komisijo, ki je pregledala vzorce in sestavila zapisnik vzorcev. Soglasno je odobrila mnenje, da je blago dobro in da se naj odkupi. Drugi dan je dr. Korošec na seji poročal, da je vlada sklenila odkup. Priča je kot načelnik ministrstva za prehrano sklenil tozadevno pogodbo, ker se oddelek za obnovo države do tedaj še vedno ni formiral. Pozneje je ta oddelek prevzel akcijo v svoje roke. Na vprašanje posl. Kujundžiča, kakšno je bilo blago, je izjavil Janko Jovan, da je bilo blago dobro in primerno za potrebe kmetskega in mestnega sveta. Luksuznega blaga je bilo tako malo, da ni prišlo v poštev. Pri nakupu, je povdaril, bi se ne bilo ničesar pridobilo, če bi se bila odstranila malenkostna množina luksuznega blaga.
Predsednik je prosil Janko Jovana, da poda svoje izpovedi pismeno in je nato zaključil sejo. Prihodnjo sejo bo sklical pismenim potom.
Vprašanje dr. kumanudi-jevega mandata.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Popoldne se je vršila seja ventilacijskega odbora, na kateri ee je razpravljalo o vlogi, ali dr. Kumanudi, ki je bil izvoljen za belgrajskega župana, lahko še nadalje ostane poslanec. Radikali so zastopali stališče, da je mesto poslanca nezdružljivo z mestom župana, češ da bi kot župan lahko prišel v konflikt z vlado, oziroma z notranjim ministrom, notranji minister pa ne bi mogel proti njemu nastopati, ker bi ga ščitila imuniteta.
Opozicija je bila drugega mnenja, namreč da sta oba položaja združljiva. Posl. dr. Hohnjec je podal primer, da s'a bila dunajska žu- j p a na Lueger in Seitz istočasno poslanca in žu- j pana. Poslanec lahko kandidira za župrna, duhu zakona pa j3 nasprotno, da bi župan mogel ka.nd'dirati za peslanca. ker bi lahko izrabljal pri volitvah svoj vpliv kot župan.
Radičevci se ra prave niso udeležili, ampak so sejo zapustili. Predlcg radikalov je bil sprejet z 9 proti 7 glasovom opozicije.
Iz HP3.
Zagreb, 12. nov. (Izv.) Dobro obiskan shod HPS se je vršil v Imotsku v Dalmaciji. Na shodu je govoril glavni tajnik za Dalmacijo dr. Bone Radonič. Razpoloženi je v Dalmaciji za HPS zelo ugodno. — Danes se je vršilo dobro obiskano zborovanje HPS za mesto Zagreb. — Za 14. t. m. pa je v načrtu več zborovanj HPS. Zborovanje se bo vršilo v Re-metincu (v Hrvatskem Zagorju), kjer bosta govorila dr. Simrak in Petar Grgec. V Lom-nici pri Veliki Gorici bosta poročala Stjepan Barič in Ujevič. Na zborovanje v Petrovskem in Krapini pa prideta kot delegata iz Zagreba Krapina in Martinčič. HPS dobiva od vseh strani pozive, da priredi zborovanje. Vodstvo HPS bo gledalo, da bo tem vabilom zadostilo.
Stockholm, 12. nov. (Izv.) Švedska akademija je letos podelila Noblovo nagrado za literaturo angleškemu pisatelju Georges Bernard Schavvu. Nagrada znaša 118.000 švedskih krm
London, 12. nov. (Izv.) Zdravstveno stanje japonskega cesarja, ki je že več let hrom, se je težko poslabšalo. Prestolonaslednik in ge-rent je prepovedal do nadaljnjega vse veselic« in svečanosti,	„
Bele^Ice
A Jutrovska morala. »Jutro« na prvi strani poroča: »V Italiji vlada fašistovski teror. V Bergamu je več članov katoliSke ljudske stranke postalo žrtev nasilstev. Ponoči je bila uničena hiša katoliškega poslanca Ca-vacconija, katerega so pretepli. Hišo grofa Secco Suarda, enega izmed petih članov generalnega urada katoliške ljudske stranke, so oplenili. Njega samega so pretepli in je napol mrtev. Nato so ga z revolverji prisilili, da je podpisal izjavo, da ga niso pretepli fašisti. V Vincenci je škof v cerkvi rabil nekoliko svarilne, toda mile besede. Prisotni fašisti so ob vpitju zapustili katedralo. Škofa mondi ščititi orožniki.« — Na drugi strani pa »Jutro« laže: »Vatikan upa, da se bodo ;'Fpo'c»ile fašistovske obljube, po katerih naj Di se z zopelno uvedbo rimskega imperija povečala moč katoliške cerkve kot italijanske narodne cerkve. Za to ceno Vatikan tolerira faši-stovska nasilja nad slovansko duhovščino v Italiji ter prvi ponižno čestita Mussoliniju k srečnim rešitvam pred improviziranimi atentati. Naši rimski hlapci seveda nimajo toliko poguma, da bi se zavzeli pri Vatikanu za svoje krvne brate, pač pa odobravajo njegovo nekrščansko politiko, ki v svojem italofilstvu ne ščiti katoliških duhovnikov, ako so Slovani in še podpira fašistovski režim.« — Predvsem se spomnimo, da piše to »Jutro«, ki je nedavno pozivalo Vatikan proti slovenskemu škofu. Potem pa primerjajmo prvo poročilo o preganjanju italijanske katoliške duhovščine in se vpraSajmo, zakaj pa Vatikan tega nasilja ne more preprečiti? Le »Jutrov« laž-nik in hujskač more tu iskati in najti kako odgovornost Vatikana. Tržaškega škofa dr. Karlina očita »Jutro« Vatikanu. Ali bi bilo bolje, če bi ga fašisti odvedli v ječo, kot so Mahniča, in bi Trst ostal brez škofa? Ali morda ni bilo pametneje izbrati manjše zlo, da je prišel v Trst škof, vzor dušnega pastirja, kakršen je dr. Fogar? Po »Jutrovi« logiki in pameti je sv. Peter odgovoren za vse krvo-prelitje v prvih letih krščanstva in vse krivice, ki so jih morali prestati apostoli, duhovniki in prvi kristjani. Pa »Jutro« ne misli tako. Njegov prvi in zadnji namen je laž in obrekovanje, pa če je še tako absurdno. Sicer pa: Vatikan je fašizem kot načelo in prakso že opetovano obsodil, »Jutro« pa je nasilne fašistovske nacionalistične metode v Jugoslaviji načeloma in v praksi vedno zagovarjalo in glorificiralo.
A O »črnožoltem patriotizmu«. »Jutro« zopet ponatiskuje neko pridigo, s katero hoče omadeževati najidealnejšega boritelja in delavca za našo narodno prosveto in jugoslovansko misel. V odgovor bi lahko objavili govor naprednega ljubljanskega župana, ki je vzor SDS, o črnožoltem patriotizmu in uda-nosti habsburški hiši. V tem govoru se more brati vse drugačno »ščuvanje«, kot v pridigi, ki jo omenja »Jutro«. Vse bo še pri priliki zagledalo beli dan, če »Jutro« že ravno hoče na to pot.
A »Novine«, glasilo Slovenske krajine, prinašajo tole važno poročilo: Predsednik nove dolnjelendavske strr.nke mil. g. kanonik Florian Strauss je enemu najuglednejših gospodov iz Slovenske krajine izjavil, da je odlomil predsedstvo v tej stranki. Povedal jc tudi vzroke svojega odstopa. Celo stvar si je g. kanonik poprej zamišljal čisto drugače. Hotel jc zbrati vse liste, ki radi gotovih predsodkov nočejo biti v Slovenski ljudski stranki. Ta nova stranka pa naj ne bi nasprotovala krščanski stranki, ampak naj bi z njo
šilo s posebnim odlokom to zadevo na ta način, da je povišalo generalni konzulat v Bue-nos Airesu na stopnjo poslaništva. Za poslanika bo imenovan dosedanji generalni konzul Ivo Grisogono.
Garibaldi izgnan.
Pariz, 12. nov. (Izv.) Notranji minister Sarrant je podpisal dekret, s katerim se iz-žene Ricciotti Garibaldi. Trenutno se še ne ve, preko katere meje ga bodo pognali, ker so sosedne države odklonile, da bi ga sprejele. Zato se smatra, da je francoska vlada izdala to povelje zgolj radi forme, da bo mogla Garibaldija aretirati, čim ne bi v gotovem času zapustil Francije. Vrhovni kancler častne legije je odredil, da se Garibaldija črta iz seznama članov častne legije in se mu odvzamejo tozadevna odlikovanja.
Anketa o novih železnih v Sloveniji.
Po referatu g. Mohoriča se je razvila obširna debata. Zastopnik ravnateljstva držav, nih železnic ing. S n e 1 e r je poudarjal, da je treba povečati kapaciteto že obstoječe mreže (drugi tir na progi Zidani most—Zagreb, direktni spoj v Zidanem mostu, povečanje postaj izogibališč, rekonstrukcija gornjega ustroja, ki ne odgovarja potrebni brzini itd.). Treba je zvezali že obstoječe proge in graditi nove transverzalne. Povečanje kapacitete naj bi financirala država iz proračunskih sredstev do-loma tudi mnle proge, ki vezejo že obstoječe, za gradnjo jadranskih prog pa je treba najeti inozemsko posodilo.
Glede zveze Slovenije z morjem je mnenja, da bi bila najugodnejša Musilova proga na Brod Moravice, ker je cenejša.
Pomočnik ravnatelja državnih železnic v Zagrebu inž. K 1 o d i č je poročal o rezultatih slične kon"eTence v Zagrebu, ki ee je glede jadranske proge izrekla za zvezo na Split, kamor naj bi gravitiral promet iz Bosne in Severne Srbije, .poleg tega pa za progo na Kotor za promet iz južne (ne severne) Srbije in za j progo na Sušak, ki bi vezala celo Slovenijo z morjem. Dosedanje ponudbe za gradnjo jadranske proge so nesprejemljive, ker ponudniki zahtevajo visoko garancijo. Glede zveze SI venije z morjem je plediral za Klodič Hro-vat Kavčičev sistem prog, ki dajejo možnost, da se veže res celo Slovenijo z morjem. Vse tri proge (K '.če v je—V rbovsko. Črnomelj— Suhovdol, Sevnica—Št Janž) v dolžini 84 km ne bi stale mnogo več kot 41 km dolga Musilova proga. Predlaga, da bi 6e interesenti,^ sedaj zedinili za to progo, kajti če ne- borne složni, ne bomo mogli v Belgradu prav ndč doseči. Končno pripominja, da se ni treba ozirati na čim boljšo zvezo z liško železnico (na Split), kajti blagovni promet Slovenije ne bo nikdar gravitiral na Split.
Dvorni svetnik dr. Stare (kot zastopnik mariborskega velikega župana) poudarja vaz-nost proge Krapina—Rogatec in Rogatec— Pragersko, ki naj bi se podaljšala v smeri Varaždin—Koprivnica. Poleg tega pa predlaga, da se v program unese tudi proga Rečica ob Paki—Gornji grad—Kamnik z even-tuelnim podaljšanjem na Prevalje.
Prof. inž. H r o v a t opozarja na dejstvo, da bi se ustvaril enotni sistem gornjega ustroja vsaj za nove proge. Obsoja takozvani »Spar-sistem«, po katerem se odborom razdelijo gotovi odstotki prihranjenih stroškov za gradnjo, ki pa konečno povzroči, da se mora pozneje z velikanskimi stroški popravljati take novo grajene prege. V imenu sekcije Združe-i nja inž. in arh. sekcija Ljubljana je govoril ] g. nadsvetnik inž. Kavčič. Kot glavno točko j programa predlaga izgraditev proge iz Kočevja edn sno Črnomlja .preko Suhovdola na i Srbske Moravice, proge Št. Janž—Sevnica in j proge Novo mesto—Brežice. Priključuje se tu-1 di zahtevi za gradnjo proge Rogatec—Krapi-i na. V imenu Kmetijske družbe je še govoril inž. L a h, v imenu Delavske zbornice tajnik j U r a t n i k , v imenu rudarskega glavarstva I ing. P e h a n i, kot zastopnik ljubljanskega • velikega župana vladni svetnik dr. G r a s e 1 -i 1 i, za mestno občino pa dr. F u x. Dr. G o 1 i a ' je v imenu Zveze industrijcev predlagal, da j se današn a k< nferenca še ne odloči za Musi-I lovo odnosno Ka čičevo progo, in da se v Belgradu to vpr Sanje konfnoveljavno reši.
Veleindustrijalec Lenarčič je načel | vprašanje financiranja in predlagal, da se že-1 le niče predajo v privatno eksploatacijo, kajti ! do ler bo država tu gospodarila, bodo obra-i tovale vedno z deficitom. Izjavil je, da to pri-| vatnikom, ki bi bili pripravljen; graditi že-' lemice ne sme dati garancije za obrestovanjo vloženega kapitala, da ne smemo graditi železnic iz proračunskih sredstev, temveč da se
skupno delala za koristi in pravice ljudstva.	,	,	...
To dobro mišljeno stvar pa so mladi gospodje | v to vso pokvarili. .— Ker je bil kanonik Štrau<;s edina močna osebnost v novi prekmurski stranki, lahko ugotovimo, da je z njegovim odstopom prenehala tudi stranka.
NASE NOVO POSLANISTVO V ARGENTINI.
Split, 12. nov. (Izv.) Ze precej časa je od tega, odkar je tukajšnji rojak A. Mihanovič ponudil naši vladi, da da Bvojo veliko palačo v Buenos Airesu na razpolago naši državi pod pogojem, da re dosedanji generalni konzulat naše države v Argentini dvigne na stopnjo poslaništva. Vlada je to ponudbo sprejela. Ministrstvo za zunanje zadeve ie že re-
Zbornčni tajnik g. Mohorič je navedel še nekaj zanimivih podatkov o stroških za gradnjo novih žele nic od prevrata sem, iz katerih je razvidno, da smo do leta 1926 investirali 911 milijonov dinarjev v nove žele-nice, 248 mil jonov dinarjev pa smo potrebovali za popravila že obstoječih železnic. Opozoril je tudi nn dejstvo, da nameravajo lastniki vicinal-nih žele n:c tožiti našo državo pred Društvom narodov, ker jim država za eksploatacijo no pla"u'e zal upnine. T ud - on predlp^a najetje notranega pos jila. Predsednik Schrey se je zahvalil udeležencem konrronne in ob 1 po-Doldne zakliučil zborovanje*.
Bv- <380,	»SLOVENEC«, dne 18. novembra 1926.
Kaj se godi doma t
chichtov
način pranja
Namakaj z »Žensko hvalo", peri z »Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti.
Dinarski dan.
Za trpeče brate se priredi v nedeljo 14, t m. »dinarski dane. Dogodki zadnjih dni so bolestno odjeknili v srcu našega naroda in ga zopet spomnili na dolžnosti krvnega sorodstva do onih, po katerih neusmiljeno žvižga bič nekulturnega nasprotnika. Kdor na ta dan ne žrtvuje dinarja za svoje brate, ne more imeti mirne vesti in ni vreden svobode, ki jo viiva.
Mogočna manifestacija za zatirane brate v Italiji.
Ob obletnici rapalske pogodbo je ljubljanska vseučiliška mladina dala svojemu čuvstvu za naše brate v Italiji in ogorčenju nad fašističnimi barbar-stvi mogočnega izraza ter je v veličastni manifestaciji izrazila neupogljivo voljo, da se bori za našo brate, ki ječijo pod bičem brezobzirnega fašizma.
Včeraj se je vršil občni zbor Sveta slušateljev ljubljanske univerze. Akademsko dijaštvo je koj v začetku dalo duška svojim globokim simpatijam in čuvstvom za naše brate v trpljenju, katerih ne bomo nikdar pozabili.
Na občnem zboru, katerega se je udeležilo ogromno število akademikov, tako da so bili vsi prostori nabito polni, je predsednik v globokih besedah zagotovil našim zatiranim bratom našo vedno čuječnost Obenem je poudaril, da moramo čuvati univerzo.
Akad. Joža Likovič je za predsednikom v lepem in vznešenem govoru orisal vso veliko Kalva-rijo, ki jo ubogi slovenski in hrvatski narod morata hoditi pod Italijo. Ves naš živelj, duhovnik, učitelj, kmet, delavec, inteligent, preprost človek, nežna Šolska mladina, naše prosvetne organizacije, naše kulturne ustanove, naši prosvetni domovi, ves naš živelj vzdihuje pod brezsrčnim barbarizmom fašističnega nacionalizma, ki mu hoče vzeti vse, jezik, narodnost, šolo, prosveto, izobrazbo, dušo, da bi mogel zasužnjiti telo. Toda mi tostran smo čuječil Vedno stojimo budni.
Celokupno zbrano dijaštvo je živahno in navdušeno ter burno dalo duška svojemu čuvstvova-nju za Slovence in Hrvate v Italiji.
Po končanem občnem zboru se je izpred univerze podala akademska mladina na ulico, da tudi javnost manifestira z mladino za naše brate ter protestira proti nekulturnim metodam italijanske vlade. Več kot 600 akademikov je v sklenjenih vrstah vzklikajoč odšlo izpred univerze v šelen-burgovo ulico. Med mogočnimi ogorčenimi klici proti italijanski vladi in nastopanju Mussolinija je sprevod krenil po Knafljevi ulici skozi Aleksandrovo na Dunajsko cesto, preko Miklošičeve ceste, Starega trga pred češki konzulat, kjer so zapeli »Kje dom je moj« ter vzklikali bratski češkoslovaški republiki.
Manifestacija akademske mladine je dvignila In razgibala vso Ljubljano. Več kot 5C00 ljudi je z livahno simpatijo spremljalo manifestirajočo mladino po ulicah. Pred univerzo . manifestirajoča akademska mladina s kratkim r— ■> ' in rodoljubnimi pesmimi zaključila veličasten izliv manifestacij za zatirane in trpeče brate v Italiji.
Sinočnja manifestacija celokupne Ljubljane je najboljši dokaz, kako odločno stoji naš narod za pravice svojih bratov in kako globoko obsoja nečloveško postopanje z našim življem v Primorju.
Občni zbor Sveta slušateljev ljubljanske univerze.
Včeraj je ljubljanska akademska mladina na občnem zboru Sveta slušateljev ljubljanske univerze povdarila slovenski značaj ljubi, univerze.
Ob otvoritvi se je predsednik SSLU spomnil v prošlem letu preminulih tovarišev. Navzoči so v znak sožalja vstali. Nato so odborniki podali poročila o svojem delovanju. Dva odbornika sta poročala o mednarodnih dijaških kongresih v Sremskih Karlovcih in Pragi, na katerih je bila ljubljanska univerza prvič zastopana. Navezali smo
Josip Plečnik
V spomin na obisk češkoslovaških parlamentarcev je »Prager Presse« 31. oktobra izdala posebno obširno številko z izredno bogato prilogo slik, ki ima namen, podati največje zanimivosti in lepote obeli držav. Iz številke je razvidno, kako visoko cenijo enega naših znamenitih mož, Josipa Plečnika, ki je v ilustraciji in med članki dobil odlično mesto. Spričo dejstva, da bo g. Plečnik s svojo cerkvijo sv. Frančiška v Šiški postavil spomenik, ki bo prišel v najožji stik z ljudstvom, se mi zdi prav, da slišijo o Plečniku tudi širši krogi, kdo je. Kajti morda je tudi to znak njegove veličine, da pri nas o njem — kakor sploh o najboljših ljudeh — trdovratno molčimo, da ga visoko občudujemo, a se ne potrudimo, da ga doumemo in mu vsaj s tem postavimo primeren spomenik hvaležnosti. Ko se je nemški vseučiliški profesor ob cerkvi sv. Frančiška zanimal za Plečnika in sem mu pokazal Strajničevo knjigo o njem, se je čudil, da ni slovenska. Ce s tako vestnostjo zbiramo naše literarne drobce, bi pač ne smeli kazati tolikšne malomarnosti ob umetniku-ar-hitektu svetovnega slovesa. Da je to res, naj nam pokaže ocena Plečnikovega dela v omenjenem listu v članku »Josip Plečnik und Prag« izpod peresa dr. J. P e f i r k a.
»Josip Plečnik pomeni celokupnost vse stvariteljske kreposti. Če poskušaš prodreti v svet njegovih idej, njegovega ustvarjanja, se ti zdi, da stopaš v čisto drug boljši, usovrše-
stike z inozemstvo, ga zaintereserali za nas. Vprašanje bolniške L/..,gajne v pretekli poslovni dobi ni bilo mogoče rešiti vsled velikih težav, pač pa se ugodno razvija.
V debato o poročilih so posegli razni akademiki, ki so poudarili, da se mora Svet SSLU vedno zavzemati za interesa dijaštva in za res slovensko univerzo. Ljubljanska univerza mora po svojem zastopstvu skrbeti za to da bo zastopana v Mednarodni dijaški zvezi. Tekom debate je prišlo do malih incidentov, ki so se mirno končali.
Svet slušateljev ljubljanske univerze.
Delovni program v bodočem poslovnem letu je zelo pester, pa zato nič manj pomemben za razgibanjje Svetovjh eil. Predvsem je potrebno najracionalnejše izrabiti delovanje sedmih članov. Zato pa je nujno, da se pritegne močan delovni kader, ki bi sestojal iz gotovega števila delegatov, ki bi jih za vsako poslovno dobo nominirala posamezna kulturna in strokovna društva izmed svojega članstva. Iz tega kadra bi se pa potem konstituirali posamezni odseki z določenim delovnim programom; tem odsekom bi pa načeloval ravno po en član Sveta. Da se končno že enkrat rešijo in poenostavijo ekonomske razmere, bo pa povsem potrebno, da se vsekakor reši mučna zadeva z akad. bol. blagajno. Morda bi se dalo tudi organizirati nekakšno pod p vri o društvo; čisto naravno je, da je sistem menz, razporejen po političnih barvah, za vsako prospevajočo skupno ekonomsko sožitje precejšnja ovira. Smisel za akad. pevski zbor je med akademiki že v pretekli poslovni dobi tako po rast el, da bo imel novi odbor pri tem ledine že preorane. Pereče pa je vprašanje ljublj. »Ljudske univerze«, ki jo bo vsekakor moral vzeti v roke Svet, ter ji dali značaj ljudskih, širšim plastem dostopnih predavanj. Kot se obeta, bo vendar možno v doglednem času oživotvoriti držav, akad. reprezentanco: Unija jugoslovanskih akademikov. Tudi bo potrebno, obnoviti bratske vezi s Čehoslovaki in Poljaki; posebno slednji se zanimajo za nas ter nas vabijo, da obiščemo z našim akad. pevskim zborom njihovo državo. — Kakor je letošnji Svet v mednarodnem dijaškem življenju častno rešil stavljeno mu nalogo tako v Pragi kakor tudi v Srem. Karlovcih, tako se bo gotovo tudi letos nadaljevalo v duhu slovanske dij. unije in skušalo v Rimu na mednarod. dij. kongresu (avgusta 1927) spraviti na tapeto naše manjšinsko vprašanje. Seveda je potrebna za to strokovn,jaška predpriprava: treba je osnovati v okrilju Sveta deloven manjšinski institut. V Srem. Karlovcih smo si priborili koncesijo, da so bo zidal mednarodni dij. sanatorij v Sloveniji. Ta prevažna institucija je zopet problem zase, za katerega bo gotovo vredno trošiti moči in čas. Pri vseh teh programnih smernicah sta letos vztrajno sodelovala oba izvoljena člana bivše »Katoliške liste«. Nista se strašila nobenega truda, ki naj bi ga žrtvovala za prospeh ljublj. akademikov. S svojo delovno tradicijo pa sta ustvarila močan delovni okvir letošnje »Slovenske liste«, ki jo bodo volili vsi oni, ki jim je lojalno delo za domače vseučilišče ne le prazna beseda — ampak tudi plodovito udejstvovanje zdravih sil!
Roparski umor sredi Ljubljane.
Okoli poldne se je raznesla po Ljubljani vest, da so v šentjakobskem mestnem okraju odkrili grozen roparski umor, katerega žrtev je postal znani sejmar 53 letni Karel Primožič. Vest je bila resnična.
Umorjenega Karla Primožiča, ki je stanoval takorekoč v sredini mesta, so pogrešali že od zadnje sobote dalje. Njegovim prijateljem se jo zdelo zagonetno, zakaj se ni udeležil raznih velikih sejmov, ki so se vršili zadnji teden in katerih so je Primožič redno udeleževal. Vedeli so, da se jo moralo zgoditi nekaj izrednega, ker drugače si niso mogli pojasniti, da je sicer tako podjetni in agilni
nejši svet. Ce bi si ob njem mostli ustvarjati splošno predstavo umetnika, bi bili umetniki duhovno plemstvo, čuvarji svetišča, čigar upravo jim je zaupal Bog. Služabnik neizmerno vzvišenega človeškega dejslvovanja, ki se docela zaveda njegove važnosti, služabnik, ki do lastne človeške odpovedi živi izčrpnemu uresničevanju v globini, duše porojene ideje, mož, v čigar duši gori samega sebe použiva-joči plamen samo v imenu edine resnice — tako nekako bi mogli označiti umetnika Plečnika. Arhitekt, ki ne neha biti nikdar umetnik. Umetnik, ki ne bi mogel nikoli pozabiti, da je človek. Njegovo umetnost je ležko presojati z vsakdanjega, že v navado prešlega vidika. Tudi najčistejše, absolutno vtelešenje duhovno ideje se izmika vsem sodobnim krilaticam, komaj da jo dosega vihra življenjske borbenosti. To ne pomeni, da se Plečnik odteguje reševanju sodobnih arhitektonskih nalog, da je njegova umetnost brez pomena za naše vsakdanje življenje, marveč pomeni, da vsaka naloga, ki se je loti, odgovarja njegovemu najglobljemu hotenju in stremljenju. Poglobi se v nalogo, jo izpremeni v trden kos lastnega bitja in bistva, z njo živi in trpi, jo preživlja, dokler se očiščena ne prebori do absolutne oblike v topilnici njegovega življenja, pravega umetnikovega življenja.
Po povedanem se ne bomo čudili, da Plečnikova umetnost v svoji zemski obleki pred-Slavlja zelo sestavljen po- Najvišja kultura se v njej druži z r--	;jšo preproščino,
s čudotvorno naiv.	je kakor prost
Primožič izostal. Mislili so, da je težko bolan im ga je zalo hotel njegov tovariš g. I. Pičulin včeraj oh pol 11 obiskali.
Ko je g. Pičulin prišel na Primožičevo stanovanje v Rožni ulici 11, mu je Primožičeva gospodinja gdč. Jare povedala, da že od sobote ni videla Primožiča. G. Pičulin si je izposodil od gospodinje ključ Primožičevega stanovanja. Odklenil je njegovo sobico na dvorišču, nakar je takoj začutil strašen smrad. Na tleh je zapazil krvavo sekiro, na postelji pa kup cunj, odej, obleke in blazin. Vse ostalo stanovanje je bilo v silnem neredu.
G. Pičulin je takoj obvestil o tem bližnjega stražnika g. Goljo. Skupno z njim sta preiskala stanovanje ter našla Primožičevo truplo na postelji, zakopano pod kupom oblek. Na glavi je imel globoko ter približno 12 cm široko rano, ki je bila prizadejana s topim koncem sekire.
Detektivi so nato preiskali stanovanje, ugotovili, da je moral morilec vzeti sekiro v eni bližnjih drvarnic in da je nato odšel v Primožičevo stanovanje. Kako se je umor dejansko izvršil, ne ve nihče, verjetno pa je, da je bil pokojni Primožič ubit v spanju, ker je ležal samo v spodnji obleki na postelji. Sklepati se more, da je moral štedljivi Primožič imeti v svojem stanovanju večjo vsoto denarja, katerega se je roparski morilec polakomnil.
Kdo bi bil morilec ne ve nihče. Obstoje sicer razno sumljive okoinosli, vendar ne more policija za enkrat obrniti zasledovanja za kako določeno osebo. Kriminalisti so marljivo pri delu in obstoji upanje, da se zločin razjasni vsaj v toliko, kolikor je mogoče.
Opoldne je prišla na lice mesta policijska komisija, ki si je zabeležila vse predmete stanovanja in ugotovila ves položaj. Fotografirani so bili tudi vsi posamezni predmeti.
O uvenluelnih uspehih nadaljne kriminalistične preiskave o zločinu, ki razburja vse mesto, bomo še poročali.
Trije ropi pri Zagrebu.
Dne 11. t. m. zvečer okolu 9. ure so doslej neznani roparji dober kilometer pred zagrebškim Maksimiram na cesti proti Sesvetim izvršili tri rope. Najprej so napadli kmeta Antona Jagatič.i in njegovega brata, ki sta se vsak na svojem vozu vračala iz Zagreba v Perkovac. Oropali so jima vso gotovino — vsega približno 750 Din. Nalo so blizu na istem mestu napadli nekega invalida, pri katerem pa niso našli denarja, ker ga je bil skril v protezo. Medtem se je bil pripeljal mimo neki drug voz, na katerem je peljal voznik Luka Vrljak za 8000 Din blaga trgovcu Neubergerju v Sesvetih. Cim so bili roparji invalida preiskali,
J so ga prisilili, da jih je s svojim vozom v dira popeljal za Vrljakom. Ko so Vrljaka došli, so sa roparji vrgli nanj in ga pobili na tla; nato so ga preiskali, a so našli pri njem samo 1 Din. Potem so roparji oplenili voz in odnesli vse blago. Vsi napadeni so dogodke naznanili orožnikom v Sesvetih. Orožništvo in zagrebška policija sta takoj iz-vedla obširne preiskave, ki pa doslej niso prinesla uspeha. Vzbuja se sum, da je bila vsa stvar fin-girana.
Slovenci v Italiji
Srečna uredništva italijanskih listov. Da M
se kak urednik ne zmotil in ne napisal kaj takega, kar bi ne bilo v prid današnjemu režimu, za to skrbi na posebno vesten način notranje ministrstvo, ki dos'avlja prefekturam dnevno dolga brzojavke, ki se tičejo prepovedi objavljanja dnevnih dogodkov v državi >n izven nje. Tako je prinesla taka brzojavka novejšega daluma prepoved o priobčevanju slik atentatorja na Mussolinija, prepoved o pogajanjih med Nemčijo in Italijo in prepoved o izgredih v notranjosti Italije ter o avto-nomističnem gibanju Dodekaneza v Egejskem morju. Če se listi drže vestno vsega, kar jim nalagajo višje oblasti, se jim ni treba bati zaplembe.
Še o pogrebu miličnika A. Krševana. Ko je dospel pogreb na avtomobilih v Rihemberk, so miličniki dvignili krsto ter jo nesli proti cerkvi. Istočasno so začeli drugi črnosrajčniki vsiljevati fantom in možem mnogobrojne vence, ki jih ja moralo plačati slovensko ljudstvo iz vasi, ki leže ob cesti Šempeter—Razdrto—Ajdovščina—Rihemberk. Videč lo počenjanje črnosrajčnikov, so se ljudje razkropili, a fašisti so jih znali poiskati in jim vsiliti vence na prav nekavalirski način. Tako je prispel pogreb na pokopališče in nudil je zanimivo sjiko: za krsto, ki je bila obdana od bajonetov in od italijanskih trobojnic, so stopali zavedni slovenski fantje in možje z venci, ki so jim bili s silo potisnjeni v roke. Miličnike je silna jezilo, ker niso mogli vsiliti vseh vencev zato so si dali po pogrebu duška v grožnjah in obljubili so, da priJejo nad nepokorne Rihemberžane s puškami in z bencinom.
Goriški podprefekt in slovenske prireditve. Znano je že, da je zabranjena danes v Jul. Krajini vsaka društvena prireditev. V lem so prišle oblasti že tako daleč, da ne dovoljuj© več niti predavanj o sv. Frančišku, kakor se je zgodilo v Črnem vrhu in drugod. Na neko intervencijo in na vprašanje, kaj in kako mislijo oblasti v bodoče o dovoljevanju slovenskih prireditev, se je odrezal goriški podprefekt kratko, jasno in jedrnato: Slovenci ne potrebujete nikakih svojih prireditev, ker vam je v Gorici žo itak na razpolago italijansko gledališča
vzlet domišljije; izvirnost se druži s hvaležno in povsem naravno sprejeto tradicijo. Antična umetnost in njen cvetoči poganek zgodnja italijanska renesanca, egejska arhitektura v svoji preprosti ornnmentalno-okrasni tektoniki, sramežljivi klasicizem, veličje stare krščanske umetnostne službe božje, a pravtako poduhov-ljena in svetu odvratna gotika so snovale in delovale v dušni delavnici Plečnikovi. Pravijo, da je klasicist. A prav kakor pri Schinklu tudi pri njem la pojem samo deloma zajema vse bogastvo njegovega upodabljajočega dela in bi sploh ne bil pravilen, bi spravljali pojem klasicizma v zvezo z nečem hladno oblikovnim, le umsko preračunjenim. Plečnikova umetnost jo namreč ponotranjena, po-duhovljena, v obliko prelito lepotno čuvstvo.
Hvaležni moramo biti Previdnosti za prijazno naklonjenost, da je veliki umetnik več let deloval v Pragi, da je smel tu delovati kot učitelj, da je po njem vplival na češko umetnost visoki vzor njegovega lastnega ustvarjanja.
Slovenec Josip Plečnik, ki se je rodil 1. 1872. v Ljubljani, je prišel v Prago z Dunaja. Ko je 1. 1911. njegov prijatelj in tovariš iz šolskih let, Kotera, zapustil obrtno šolo v Pragi, da začne poučevati ua umetnostni akademiji, so poklicali na njegovo mesto Plečnika. Kotera in Plečnik sla se na Dunaju skupaj učila pri O. \Vagnerju in v njuni tektonsko jasni, a še vedno okrasje ljubeči mladostni umetnosti je še jasen spoznaten vpliv slavnega učitelja. Toda kajsor Kotefa, se je tudi
Plečnik kmalu oprostil tektoniziranih ostankov secesije in je zgradil svojo moderno obli-kovnost na lastnem novem oblikovnem temelju. Samo eno načelo Wagnerjeve šole je osta-lo globoko vkoreninjeno v njegovi duši: spoštovanje do snovi, do njenih lastnosti in možnosti. V Prago je prišel Plečnik že kot mojster, ki je imel za seboj velika dela, kakor so Zaherlova hiša in cerkev sv. Duha na Duna-ju. Ce naj govorimo o njegovem praškem delovanju, nam je pač v prvi vrsti omeniti nje-govo učiteljevanje. Kajti z njemu lastno požrtvovalnostjo je posvetil vse svoje moči in vse svoje znanje svojim učencem, ki niso v njem častili in ljubili le svojega mojstra, ampak tudi prijatelja. Do lela 1921. je Plečnilc ostal na praški obrlui šoli in je med tem, čeprav, kakor rečeno, docela zaposlen s šolskimi dolžnostmi, vendar nadaljeval svoje delo. Stik z umetniško obrljo mu je sam po sebi odkazoval smer udejstvovanja, kjer se je lahko popolnoma prepustil svojemu posebnemu nagnjenju do različnih snovi, do razglabljanja in iskanja njih zmožnosti in sposobnosti. Kosi pohištva, ograje, cerkvena oprava in podobne stvari so se mu izobličile v tem času. Izmed arhitektonskih del naj omenjam osnutek za Žižkov spomenik (1913) in skrajno izvirno studijo za uredilev praškega gradu in planote Letna (1921, 1922).
L. 1921. je Josip Plečnik sledil poziva ljubljanskega vseučilišča, ki mu je ponudilo stolico za arhitekturo. Toda ludi potem za Prago še ni bil izgubljen. Nasprotno, kajti
-Ar Družba, sv. Mohorja obvešča vse svoje člane, da bo začela razpošiljati knjige meseca decembra. Vzrok, da ni mogla postreči s knjigami takoj po Vseh svetih kakor običajno, je tale: Ko so došle vse vpisovalne pole (v maju), je z njimi prišlo pre«mnogo želja, naj bi Družba letos izdala tudi celoten imenik vseh članov. Odbor je tej želji ustregel, kar pa je zahtevalo ogromno časa. Ko pa je bila zadnja pola koledarjeva pripravljena za tisk, je povodenj razdejala električno napeljavo, ki je ob veliki vodi ni bilo mogoče popraviti in so vsi stroji več dni bili brez obratovanja, Naj cenjeni člani uvažujejo to »višjo silo« in zamudo oproste. — Ravnateljstvo.
*	Katoliški kongres v Vinkovcih. Dne 15. in 16. maja 1927 proslave v Vinkovcih v Slavoniji 1501einico, odkar je bila zgrajena tamkajšnja katoliška župna cerkev. Ob tej priliki se bo vršil, istotam katoliški kongres za djakovsko škofijo, ki ga bo vodil djakov-ški škof dr. Aksamovič. Kongres bo imel kar najslovesnejši značaj in bo trajal dva dni.
k Smrtna kosa med dalmatinskimi frančiškani. V frančiškanskem samostanu v Zivo-gošču je umrl o. fra Mate Šimič, star 78 let. Bil je tekom let gvardijan v Zaostrogu in pro-vincijal. Pridobil si je veliko zaslug za javno blaginjo in cerkev v župnijah, kjer je parti-roval.
■Ar Publicist Johnson v Jugoslaviji. Te dni
dospe v našo državo znani angleški publicist Johnsons; prepotoval bo vso Jugoslavijo in imel v vseh večjih mestih predavanja. Predaval bo tudi v Ljubljani. Johnson je propaga-tor treznostne misli.
*	Centralna uprava JNU je na svoji plenarni seji v Ljubljani dne 12. novembra sklenila sledeče: 1. Nova centralna uprava, izvoljena na kongresu na Cetinju, se ne nahaja v demisiji, ki je bila najavljena^ Za demis jo ni bilo vzroka, ker centralni upravi ni bilo izrečeno nezaupanje, marveč je samo kongres ostal brez kvoruma in zato ni bil končan. — 2. Kongres se bo končal potom izredne glavne skupščine JNU, čim bo to zahtevalo po pravilih določeno število sekcij. — 3. Centralna uprava je predlagala kongresu, da se >Novinarski klub«, ki se nahaja v Belgradu na Kralja Milana cesti 43 likvidira; ta klub je v istimi likvidiran kot ustanova JNU. Ustanovil se je pa nov klub na istem mestu, ki 6e imenuje >Klub jugoslovanskih novinarjev«. Centralna uprava JNU izjavlja, da novoustanovljeni klub ni v nobeni zvezi niti s Centralno upravo niti z JNU kot stanovsko organizacijo. — Centralna uprava je napravila več sklepov, ki gredo za tem, da se čimprej izvede uredba o časnikarjih, organizira penzijski fond in je prepričana da bo vlada svoj prispevek za penzijski fond za sledeče leto ustavila v novi državni proračun za leto 1927-28.
■fcLista izžrebanih številk in dobitkov trboveljske loterije izide v nedeljo v Slovencu, na kar posebno opozarjamo posestnike srečk, da si vedo kupiti »Slovenca«, kdor ni fta n jega naročen, in one, ki predajajo časnike, da se s časopisom pravočasno preskrbe.
Jugoslovenščina ali kaj? M. V. Prokič je razposlal po Sloveniji svoje priporočilo državnih srečk. Da bi bila stvar privlačnejša, ga je sestavil v slovenščini, ali vsaj mislil je tako. Kajti dejansko je jezik tega priporočila do nerazumljivosti spakedrana slovenščina, ki zasluži, da jo rešimo pozabe v njenih najizrazitejših napakah. »Na 250.000 srečke je 12 premij in 125.000 dobitkov v ogromni vrednosti od Din 82.075.000 Din Ti velika svoto bo se razdelila igralcev 13 kolo — Odprite vrata sreči ki vas čeka pred pragom. Zato takoj od-režite priloženo naročilo vsaj eno 6rečko. Is-plačilo po sprejenm srečk potom mojega po-štobranilnega čeka katerega boste dobili s srečkami. Prosim, pošljite mi in sicer za igro I. razreda sladečo množin ! sreok ... Dolžno vsota poravnam ... Dovoljujem si Vas opozo-
šele sedaj so mu bile poverjene naloge, ki naj ne ostanejo le na papirju, ampak so bile tudi izvedene. Predsednik G. T. Masaryk mu je poveril nalogo, da arhitektonski uredi praški grad, oblikuje dvorišča, arhitektonsko zgradi vrtove in opremi stanovanja. Če naj bi le samo naštel, kar je Plečnik tu ustvaril, bi bila potrebna posebna razprava. Od vratne ključavnice pa do mogočnih drogov za zastave na notranjem dvorišču. In vsaka podrobnost prav kakor vsaka celota — to je pri Plečniku vedno — je polna skratka neoprede-Ijive plemenitosti, nezgrešljivega mojstrstva. Prav tukaj — na primer v edinstvenem grajskem vrtu — šele čutimo, da so Plečnikova dela prosta vsake samo začasne oblikovnosti, da se ne bodo nikoli postarala, prav kakor se ne postara' nikdar velika, globoka, obče-človeška misel. Ta grajski vrt Plečnikov bo zares redek spomenik popolne umetnosti na-le dobe.
Josip Plečnik že leta snuje še drugo delo, ki je določeno Pragi. To je druga katoliška eerkev v Vinohradih, cerkev Srca Jezusovega, ki jo nameravajo graditi ne trgu kralja Jifi. Res bi morali napeti vse sile, da bi izvedli tudi to njegovo nalogo, ki je Plečnikovi naravi tako blizu. Praga bi se potem lahko pona-iala z dvema velikima deloma Plečnika, tega slovenskega umeinika, ki pripada največjim duhovom danes delujočih umetnikov.« ^
novice
riti da j« načrt žrebanja za 13. kolo srečk dTžavne razredne loterije urejen tako, da poleg tega što dobi vsaka druga srečka ima in 12 premiji.« Itd. S tako slovenščino si pač ne bo pridobil simpatij v Sloveniji in manj bi mu zamerili, če bi pisal lepo srbohrvaščino. Mar naj je to tisti nesmiselni edinstveni jugosla-veuski jezik?! Slabo priporočilo.
■Ar Prošnja na ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani. Zatvornice na prelazu v Zalogu so večkrat zaprte dalje časa, tako da vozniki stojijo in čakajo tudi po pol ure in več. Konji so spoteni in bo posebno sedaj po zimi to velika nevarnost. Tovorni vlak ponavadi obstoji ravno na cesti, da ne more nihče nrprej. Promet je tu precej velik, zato prosimo ravnateljstvo kakor tudi postajo, da te nedostatke odpravi. — Prizadeti.
•k V tretji letnik višje pedagoške šole v Zagrebu so bili sprejet' sledeči Slovenci: Bab-šek Joško. Perko Julija, Tomšič Jožica. Jeglič Milko, Klopčič Radovan. Čopič Vinico, Župevc Jožica, Rihar Kat'nka, Mesojedec Mirko. Iskra Mirko, Puljko Vilim. Izbrani slušatelji bodo pozvani na predavana, kakor hitro potrdi ministrstvo za Tvrosveto niihov sprejem.
■Ar Odbor Slovenske Matice sporoča s svoje m1 ne seje dne 4: t. m., da izideta o božiču dve društveni knjigi in sicer ena leposlovna in druga zmnstvena.
■Ar Izobrazba trgovskeira in obrtniškega naraščaja v inozemstvu. »Hvratski radiša« namerava začetkom januarja poslati nekaj fantov v inozemstvo, da se izpopolnijo v svojih strokah. Vooštev pridejo oni, ki so dovršili nižjo srednjo šolo ali vsaj 2 do 3 razrede, niso ftire:ši rd 1R let in imajo vse pogoj« za izbrani pokPc. Za čas svojega bivanja v inozemstvu se bodo vzgajali v internatih. Oskrba ne bo dražja kakor v domovini. Starši naj se obrnejo na nnslov: »Hrvatski radiša«, Zagreb, Senoina ulica 16-11.
•k Cesta med Št. Vidom in Gamelinami na eni ter Skaručino na drugi strani se je vsled radnjih povodnji udrla ter je za težke vozove in avtomobile neporabna.
•k Popravi! Pod sliko g. Lindfaierja v včerajšnjem »Slovencu« je stalo pomotoma ime Josip Lindtner; pravilno: Alojzij Lindtner!
■k Poneverba državnega denarja. Delavec v m nopolskem skaldišču v Kruševcu Mi-lorad Simič je poneveril 450.000 Din državnega denarja in neznano kam pobegn.l. Za njim so izdali tiralico.
k Izvršitev smrtne obsodbe v Šabeu. Mi-nolo soboto so v Šabcu ustrelili bivSega poštnega upravnika v Bogatiču, Vlajka Nikcliča, ki je bil 24. decembra 1925 ub 1 svojega naslednika v 6lužbi Dragana Nediča.
•k Zagrebška mestna občina zahteva nazaj svoje šolske zgradbo. Zagrebške mestne šole so prenapolnjene. Občina zahteva nazaj šolske zgradbe, ki jih je bila za neko dobo prepus iia klinikam medicinske fakultete. Te dni se je vršila konferenca zastopnikov mestne občine in medicinske fakultete, na kateri so pretresali vprašanje, kako bi se dale izprazniti šolske zgradbe. To drugače ni mogoče, nego da se zgradi že dolgo projektirana nova bolnišnica na šalati. Sklenili so pozvati merodajna ministrstva, da za bolnico dovolijo potrebne kredite.
•k BrezaUtoholni jabolčni sok se dobi pri >Brezalkoholni Produkciji« v Ljubljani na Poljanskem msipu 10., na kar se opozarjajo vsi interesenti.
Danes ob 20. uri v Unionski dvorani
simfonični koncert
P0DZVEZE GODBENIKOV V LJUBLJANI Spored:
Balakirev: Simfonija.
Straus3: Ples Salome.
Honegger: Pacific 231.
Earanovič: Simfonični Scherzo. Vstopnice v Matični knjigarni in v trafiki Sever, od 19 dalje pred koncertno dvorano.
Cjulbl farna
© Anketa glede zakona o borzah. Včeraj se j© vršila pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani anketa glede načrta za novi zakon o borzah. Predsednik Ivan Jelačin ml. je uvodoma ostro kritiziral določilo načrta ministrstva, ki hoče odvzeti ljubljanski borzi za blago in vrednote možnost, da bi kedaj dobila tudi koncesijo za poslovanje z devizami in valutami. Določilo načrta pravi namreč, da se ima poslovanje"z devizami in valutami vršiti samo na borzah v Belgradu in Zagrebu. Odločno je protestiral proti takemu zakonskemu določilu tudi predsednik Zveze industrijcev Drag. Hribar. Predsednik Društva denarnih zavodov generalni ravnatelj Tykač je v svojih izvajanjih poudarjal, da se mora ljubljanska borza čimprej izpopolniti. Debate o posameznih točkah načrta so se udeležili bančni ravnatelj dr. Slokar, dalje dr. Windischer, dr. Golja, dr. Dobril«, inž. Hribar in dr. Pless, ki je referiral o načrtu.
O Stolna in sv. Jakoba prosveta priredila v ponedeljek ob osmih zvečer predavanje v
Križanjca^. Predaval bo g. msgr. Viktor
Steska.
O Strokovna zveza javnih nameščencev ima danes ob 20. redno odborovo sejo v kleti I. del. konzum. društva, Kongresni trg 2. — Tajništvo.
O Poročila se je gdč. Nadina Trnkoczy pl. Zaszkal iz ugledne Trnkoczyjeve rodbine z g. Vladimirjem Grahovcem, kapelanom I. razreda,, lekarnarjevim sinom iz Karlovca. Bilo srečno!
O Martinov večer s sročolovom, šaljivo pošlo, lovom za gosjo, amerikanska ženite v itd. priredi Krekova mladina v nedeljo, i 14. t. m., v vseh prostorih konmmske kleti na Kongre.-nem trgu. Začetek ob 7 zvečer.
O Mladinski dom, Kodeljevo. V nedeljo, na Martinovo, bo v Mladinskem domu večer smeha. Ob 5 se uprizori veseloigra »Izgubljeni nečak« (Jurček),«ki je že prvič dosegla ve-| lik uspeh ter se ponavlja na splošno željo ob- i ' čin«tva. Ob 8 zvečer zopet smeh. Najboljša 1 j veseloigra svetovnega komika Harrold Loyda, j in sicer nastopa v vlogi doktorja Jacka. Kdor se želi še kdaj pošLno nasmejati, naj pride v nedeljo ob 5 in ob 8 v Mladinski dom.
G Somišljeniki. Ugotovdi smo, da v volivnih imenikih manjka prav mnogo naših volivcev, zlasti ročnih delavcev. Vsak naj se prepriča, ali je vp!?an in ali je pravilno vpisan. Ptsebno opozariamo naše najmlajše, ki dosedaj še niso imeli volivne pravice. Tajništvo SIS za Ljubljano posluje vsak dan od pet h do sedmih, pa tudi ob nedeljah od desetih do dvanajstih. V tem času so vedno volivni imeni' i vsakomur na ra7polngo. Vsak naj se zaveda svoje pravice in svoje dolžnosti!
O Nedopustna reklama Mestni magistrat razglaša: Hišni posestniki dovoljujejo raznim tvrdkam, da na njihova poslopja, zlasti na najbolj vidnih stenah, delajo najrazličnejše kričeče reklamne napise, izobešajo table in izložbene omarice ter izveske na dolgih kon-zokh. Vse to navadno brez vsakega okusa in na način, ki ni niti najmanje v skladu s stavbami, ulico ali okolico. Mestni magistrat je že večkrat po časopisju opozoril javnost in hišne posestnike na nedopustnost takih reklam ter je zahteval, da se vsaka reklama napravi samo sporazumno z mestnim magistratom in z njegovim dovoljenjem. Ta pravico podeljuje stavbnemu oblastvu i j. mestni občini § 70 stavbnega reda za mesto Ljubljano, kateri izrečno določa, da barva poslopja ne sme žaliti estetskega čuta ter zlasti ne sme škodovati očem s svojim kričečim odsevom. Glede razstavnih oken, izveskov in drugih oznanilnih reklamnih sredstev, katera se razobešajo na vrata, okna, ograje, stene itd., pa določa cestno-policijski red (§ 75), da ne i smejo do višine 2.20 m nad hodnikom, peš-j potom ali cesto, moleti več nego 16 cm na uli-! ce ali trge. Vedno pa je te stvari izobešati ta-I ko, da se mimoidoči ljudje ne onesnažijo ali | poškodujejo in se ne plaši vprežna živina. Ja-: ko važno je tudi iz javnovarnostnih ozirov, da taki izveski od nobene strani ne zakrivaio javnih uličnih svetilk, na kar se trgovstvo in obrtništvo zlasti v nekaterih ulicah prav malo ozira. Tudi v višini nad 2.20 m ne sme moleti predmet čez hodnik. Za prekoračenje navedenih mer je potrebno dovoljenje mestnega magistrata. Občinstvo se ponovno opozarja na ! te predpise. Proti kršilcem se bo uvedlo kazensko postopanje v zmislu stavbnih in cestno policijskih predpisov. Razen tega pa se bo odredila tudi odstranitev take reklame ali iz-obeska na stroške hišnega posestnika odnosno dotičnega obrtnika.
© Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razglaša, da znašajo od četrtka 11. nov. t. 1. dčlje cene kope'.im sledeče: prsna kopel Din 3 za člane, Din 6 za nečlane, kadna kopel za člane in nečlane ob torkih, sredah, četrtkih in petkih Din 10, ob sobotah in nedeljah Din 12, parna kopel in kopel v vročem zraku za člane in nečlane ob torkih, sredah, čelrtkih in petkih Din 10, ob sobotah in nedeljah Din 15. Za privatne posetnike stane v abonmanu blok za 10 parn.h kopeli in kopeli v vročem zraku Din 80, za 10 kadnih kopeli Din 80 in za 10 pršnih kopeli Din 50. — Urad je cene določil tako nizko, da je omogočena uporaba različnih kopeli najširšim slojem. Parna kopel je odprta razen ponedeljkov vsak dan od pol 15 do pol 19. ure in sicer ob sredah, petkih in nedeljah za ženske, ostale dni pa za moške, ob nedeljah in praznikih pa je odprta parna kopel od 8. do 12. ure. Čas uporabe parne kopeli ni omejen. Ostale kopeli so odprte vsak delavnik razen ponedeljka od 8. ure do pol 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure in sicer vedno za ženske in moške. V kopališču sta na razpolago maser in maserka.
O Sprejem paketov in vrednostnih pisem na glavni pošti v Ljubljani'.. Ker so adapta-cijska dela na ljubljanski glavni pošti v glavnem končana, ?e s ponedeljokm dne 15. novembra t. 1. zopet prično sprejemati paketi in vrednostna pisma.
© Nnfclstvo iflnipre mesarjev in preka-jevalrev v Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja mesarskih vajencev v četrtek dne 18. 11. 1926 ob 8. uri dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi vajenci, ki se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter predložili tozadevne listine.
© Smrtna nesreča na Ambroževem trgu. S stavbišča na dvorišču Triplatove gostilne na 1 Ambroževem trgu jc padel tri metre globoko na tla delavcc Janez Jeronun in ee do alavi
tako težijo poškodoval, da je kmalu nato iz dihali.
© Policijska kronika. Aretirani sta bili dve osebi, ena radi nedostojnega vedenja, ena pa radi vlačuganja. — Kinu Ljubljanici dvor je neki zlikovec odnesel iz vestibula reklamno sliko, vredno 50 Din. — Nekemu posestniku na Ižanski cesti je bilo ukradenih za 500 Din verig. — Prijavljeni; so trije slučaji izgredov in pijanosti, 4 prestopki pasjega kontumaca in 11 cestno policijskih prestopkov.
© Trajno kodranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljub-l.ana.
Marfhor
□	Dinarski dan Jugoslovanske Matice. V
Mariboru se bo kot tudi povsod po državi izvedel dinarski dan. In sicer bodo v nedeljo,
14.	t. m., pobirali posebej za to pooblaščeni javno na ulicah, v soboto 13. in v ponedeljek
15.	pa pri zasebnikih in tvrdkah ter podjetjih. Za letošnji dinarski dan so dovolj poagi-tirali Italijani in se bojimo, da bi žalili našo narodno javnost, ako bi ji še posebej prigovarjali, kaj je njena dolžnost v teh dneh!
□	Praznik sv. Cecilije, patrone cerkvene glasbe, bo letos Cecilijino društvo v Mariboru praznovalo s posebnim koncertom v sto'nici, ko bo 22. t. m. izvajalo Cherubinov Requiem,
□	Umetniška razstava ostane odprta do nedelje. Obisk je bil za mariborske razmere dosedaj dober, vendar pa ne tak, kakor bi ga razstava zaslužila. Tudi umetniki bodo prišli na svoj račun, ker je že marsikatero delo označeno z napisom: »Prodano.«
□	H koncertu Joan Manin. V soboto večer nastopi prvič in najbrž tudi zadnjii največji goslač sedanje dobe v našem mestu. Za svoj koncert si je izbral najznamenitejše komponiste in mojstre goslače: Bach, Mozart, Paganini, Sarate itd. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo 13. novembra največja senzacija letošnje zime.
□	Izobraževalno društvo v Lajteršbregu priredi v nedeljo popoldne, 14. novembra, v prostorih g. Dreisigerja Martinovo veselico z najrazličnejšim sporedom. Prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni. — Odbor.
□	Poštena in razsodna javnost v Mariboru se poživlja potom »Jutra« in »Nar. dnevnika«, naj presodi spor zaradi persekucij, ki jih je povzročila SDS in ki jih je vsaj delno skušala popraviti NRS. Ker je ta poziv izšel v »Jutru«, predpostavljamo, da »Jutro« ne spada k pošteni in razsodni javnosti v Mariboru, kar smo že davno vedeli, le tega samo-priznanja nismo še imeli. Ker naj torej javnost sodi in je potom »Jutra« že izvedela za eno pismo g. Kutina, jc nujno, da se priobčijo vsa pisma, ki so jih pisali krogi iz SDS, da se omenijo vse intervencije za prvotne per-sekucije. »Jutrov« dopisnik jih dobi v prepis v tajništvu SDS in morda pri prosvetnem oddelku velikega županstva. In ko bo poštena in razsodna javnost še to zvedela, tedaj bo pa sodila. In zopet bo imel Maribor senzacijo, saj brez njih je tako dolgočasno življenje in nimamo, kaj bi govorili ali pisali in brali,
□	Ne ovirajte industrije! 2e večkrat smo slišali, da ne pomaga pri naši carinarnici nobeno mirno in preudarno sklicevanje na kake odredbe, ako se je enkrat za kaj odločila, Slučajno smo zvedeli za tale slučaj. Večja industrijska družba je naročila nekatere sestavne dele strojev, za kar ima potrdilo ministrstva za trgovino, da jih ne izdelujejo v državi. Zato so seveda ti deli prosti carine \ smislu zakona, kot je to zabeleženo v Službenih novinah LIV. 1926, 11. septembra 1926, št. 205. Industrijsko podjetje nujno potrebuje te sestavne dele, ki morajo biti kot prvotni iz nik!ja. Toda carinarnica zahteva zdaj carino več desettisoč dinarjev, dasi za uvoz enakih sestavnih delov pred nekaj meseci ni zahtevala ničesar. Gotovo je, da tako postopanje ovira redno poslovanje naših industrij in pričakujemo, da se bo ta zadeva čimpreje povoljno rešila, kajti siccr ne vemo, čemu imamo sploh zakone in predpise.
□	Smrt stare Mariborčanke. Umrla je 83 let stara gospa Černuček, ki je stanovala v Truberjevi ulici 5. Rajna je bila vdova po znanem mariborskem stavbeniku in posestniku černučeku. Truplo so prepeljali iz Maribora na pokopališče v Kamnico v družinsko grobnico.
□	Kaznjenci v moški kaznilnici bodo nastopili pri posebnem koncertu, ki ga priredi mariborsko podporno društvo za odpuščene
| kaznjence v nede'jo, dne 14. t. m., ob pol l enajstih. Izvajali bodo kaznjenci vse točke koncerta, in sicer pevske, godbene in dekla-matorične. Vstop bo dovoljen društvenim članom in povabljenim gostom. Istočasno pa mariborski javnosti priporočamo to humanitarno društvo, da ga posebno gmotno podpira v njegovih težnjah.
□	Načrti za novo kopališče ob Dravi so izgotovljeni. Proračun bo znašal 1,500.000 dinarjev. Po načrtu bi bilo novo kopališče ob malem ovinku, ki ga Drava napravi na levi strani. Pri sklepanju novega proračuna bo tu di ta zadeva prišla v razpravo.
( □ Nov slučaj škrlatice se je pojavil v petek v Lajteršbregu. ! □ Odstranjena nevarnost glede izbruha nalezljivih bolezni. Pred tedni smo poročali, da je v zapuščeni Dravski vojašnici "klet, ki je Dolna že mesec« in mesece itoieča vode.-
in da so razne druge zdravstvene razmere v tem poslopju tako pomanjkljive, da se je resno bati: Dravska vojašnica bi lahko postal* ležišče epidemičnih bolezni. Ta naš klic po odstranitvi smrdeče vode itd. je vojaška oblast uslišala. V četrtek in petek so izsesali smrdečo vodo in prav lepo počistili dvorišča in hodnike.
□	Nezgode. V Radvanju št. 18 je padel 761etni posestnik Leopold Irgolič ter se nevarno poškodoval. — V Dravski vojašnici je zadela kap Elizabeto Taler. — V Prešernovi ulici stanujoča vdova Marija Murko si je obrezala vseh pet prstov leve roke.
□	Policijski drobiž. V sredo je bila aretirana 1 oseba radi pobega iz bolnišnice. Ne-pomirljivi sosedje so Josip B., Ludvik D. in Kari J„ ki stanujejo v Kurilniški ulici. Pogosto se skregajo, v sredo pa so se tako sprli, da so zgrabili eden za kol, drugi za kamen itd. ter navalili drug na drugega. Mir so napravili šele stražniki," ki so razburjene duhove komaj ukrotili.
□	Surovež. Po Tržaški cesti je šlo domov iz šole nekaj dečkov, ki so srečali vpo-kojenega železničarja K. Ker so se otroci malo norčevali, je to železničarja tako razburilo, da je priskočil ter udaril Edmunda Pikla z železom okovano palico s tako silo po glavi, da se je otrok takoj onesvestil. Prizor je gledal neki trgovec, ki je iztrgal železničarju palico iz rok ter ga pošteno na-klcstil.
Stvo, naj predloži za razvrstitev po novi prag-matiki, ki bo v kratkem sprejeta, svoje dokumente, izpričevala in druge akte. Brez izpričeval »e uradn štvo ne more prevesti.
© Zid med Krrpfovo gostilno in staro mestno hišo, so podrli. S tem hočejo odpraviti nesnago, ki se je za zidom zbirala.
I © DraTa je vsled deževja v sTedo zvečer ziopet narasla.
1 © Strel« je udarila v strelovod Hlubeko-ve vile ter močno stresla vso stavbo. Škode ni.
Celje
•er Za poplavljence. Pevska zbora Prosvetnega društva v Celju ter društva »Oljke« priredita dne 11. decembra v prostorih Narodnega doma skupni koncert, čigar čisti dobiček je namenjen za slovenske poplavljencc.
Nasip v Gaberju, ki ga grade kot zasilno obrambo proti povodnji, lepo napreduje. Nasip bo tekel od železniškega mosta pa do Westenove tovarne. Izgleda, da imajo Oa-berčani in tamkajšnja industrijska podjetja največ smisla za obrambo proti povodnji. Celjani se pa ne ganejo, čeravno nas uči skušnja, da smo pri vsaki povodnji, najsibo direktno ali indirektno, najbolj prizadeti meščani.
& Martinov večer. Opozarjamo na Martinov večer, ki ga priredi celjski odsek Orla v nedeljo zvečer ob osmih v dvorani pri Belem volu.
& Kokoši mu diše. Zadnjič smo poročali, da je neki tat skoroda izpraznil celi kurnik, Sedaj je hotel pobrati še ostanek, pa se mu to ni posrečilo, ker je previdna gospodinja po prvi preskušnji kokoši drugam preselila. Dobro Jbi bilo, da bi varnostna oblast posvečala nekaj pažnje tudi okoliškim vasem. Neki tat lazj namreč po Lavi in ima posebno piko na hišo št. 14 na Lavi. Tekom zadnjih dveh tednov je namreč počastil prebivalce te hiše te četrtič.
Pfll/
© Trostov koncert, ki 3e je vršil v petek 5. novembra, je bil dobro obiskan. Umetnik je pokazal sijajne zmožnosti. — Če kdo misli, da sme med kcncertom glasno kritizirati, posebno, če je glasbeni pigmejec, kaže, da nima olike in da ne spada v koncertno dvorano. Za kriiiko je tudi po koncertu časa dovolj.
© Ilustrirani Slovenec, ki je nedeljsko številko posvetil Ptuju, je splošno ugajal in bil lakoj razprodan, tako da ga nekateri Ptuj-čani niso več dobili. Prodalo bi se ga b.lo še gotovo 100 izvodov, pa ga je zmanjkalo.
© Mestno gledališče. V nedeljo so ponovili »Hlapce«. Kritiki trdijo, da ne več s takim uspehom ko prvič. V ponedeljek je bilo gled. lišče razprodano. Uprizorili so Schon-herrjevo »Satan v ženski«. Gostovala je gospa Bukšekova iz Maribora, ki je pokazala sijajne igralske zmožnosti. Nič slabši ni bil Bratina in tudi Kankler se je držal na viš ni. Zvest programu bo uprizoril Bratina v ponedeljek »Desetega brata«. To pot bo nastopil tudi orkester, za katerega je nekaj pevskih vložkov u glasbil ravnatelj Glasbene šole g. Pahor. Slišali bomo tudi razne kuplete, ki jih eiplje ptujski krajevni pesnik iz rokava. Pri Igri bedo sodelovale znamenite ptujske osebnosti, tako da se obeta obilo zabave. — Deseti brat je zabavna igra.
© Naš gledališki kritik g. Janez Gaber se žal ni mogel udeležiti zadnje predstave, vsled česar je to pot izostala daljša ocena.
© Poroka. V nedeljo se je poročil g. Miha Brenčič, posestnikov sin v Novi vasi, z gdč. M., Brenčič, hčerko posestnika in mlinarja g. Jane a Breučioa, Obilo sreče!
© V spomin šeste obletnice žalostnih rapallskih dni priredi ptujska podružnica Jugoslovanske Matice dne 14. novembra 1926 zbirko v narodno obrambne namene pod naslovom »dinarski dan«. Predajali se bodo odkupni znatki po 5 Din komad. Podružnica prosi, da cenjeno občinstvo ne odvrača nabiralcev, ker so prispevki namenjeni za neod,-rešene brate in sestre. Vsi neumorno na delo za ne!
© Razdružitev vinsko tvrdke. G. Vilko Baebler. vinski trgovec in vinogradnik, je bil dosedaj kosnpanjon tvrdke K. Ftlrst. Tvrdka se je imenovala RaeMer in drug. Dne 1. oktobra se je na postavil na lrstne noge, najel ve-Iko 1 bt in vodi trgovino z vinom v lastni režiji.
© Razvrstitev mestnega uradništva. G. župan dr. Senčar je pozval vee mestno uradni-
Vr&niUa
Zatfnji vihar je napravil gozdnim posestnikom mnogo škode; zlasti na parcelah, ki mejijo na izsekane delo, kjer je imel veter silnejšo moč, je šlo vse: staro in mlado. Obstoja resna nevarnost, da bi se pri eventualno še nastalih viharjih škoda širila kar naprej, kar bi pomenilo uničenje celih kompleksov. Želeli bi, da si g. gozdni komisar pobližje ogleda tiste, ki preveč izsekavajo, kajti preti večja nevarnost kot je bil dozdevni lubadar.
Nedeljska obč. seja je bila zopet nesklepčna radi abstinence celokupne opozicije. Poslali so le nekoga z nekimi izjavami, druge nesreče ni bilo.
Proračun ros tn epa odbora za prihodnje leto določa 256.393 Pin izdatkov, ki se bodo vsi krili iz doklad. Proračun je vsakomur na vpogled v občinski pisarni do 21. t. m.
Trbovlje
Knjižnica kat. prosvetnega društva v Društvenem domu je na novo urejena in opremljena ter se otvori v par dneh, kar članom in drugim e tem naznanjamo.
»Stari in mladi«. Dramatični odsek prosvetnega društva igra v nedeljo popoldne ob pol 4 v DruStvenem domu ljudsko igro v štirih dejanjih »Stari in mladi«. Vstopnina navadna. Igra se ne ponovi, torej naj si jo ogleda vsak, ld se zanjo zanima, že v nedeljo.
Hrastnik
Prosveta. V nedeljo, 7. t. m. je vprir.oril dramatični odsek Kat. izobraževalnega društva v Lo-gerjevi dvorani znano igro »Fernando«. — V nedeljo je bil lep jesenski dan, ki je odpeljal veliko ljudi na sprehod, še več pa na loterijo društvenega doma v Trbovlje. Vkljub temu se je nabralo pri predstavi lepo število ljudi. Igralci so prav izvrstno reSili svojo nalogo. Igra so na splošno željo dne 21. t. m. v isti dvorani ponovi. — Knjižnica kat. izobraževalnega društva se je preselila v tako zvan Logerjev mlin.
Šolske zadevo. Proračun krajnega šolskega sveta je za 2CO.OCO Din večji nego je bil lanski. 100.000 Din znaša primanjkljaj.
Poročil se Je v nedeljo r. Iv. Urbajs z gdč. RozaUjo Rotar iz Praprotna. Novoporočencema želimo mnogo sreče I
Cerklje ob Krki
Tatovi so se oglasili v noči od 31 X na 1. XI. v pisarni občinskega urada in v pisarni žup-nega urada. Zlezli so v prostore, ki se nahajajo v pritličju, skozi nezamre^ena okna Odpirali so lo one predale v mizah, kjer bi se moral nahajati denar, Odnesli so na občini okrog 250 Din in r. župniku par kovačev. Iž vsega ravnanja bi se dalo sklepati, da so prostoro poznali že od prej. Islo noč 90 poskusili na trgovini Jurečič v Vel. Mraševcu in pri Špolarci v Župeči vasi.
Prestavljena je od tu k Sv. Duhu učiteljica gdčna. Kuželj, dobra in vestua učna moč. 0 vzroku prestave te učiteljice, M je pomagala kot izvrstna igralka na odru tukajšnjega katol. prosvetnega društva, se ugiblie na vse strani. Sama ni prosila proč, h mogoč« je res, kar pravijo nekateri, da je bila tožena. Res pa je, da sc ji je očitalo že lani, da drži s fnrovžem. R^s je tudi, da ji je le trs rekel nekdo, ko je omenjal njeno delo v društvu, da dela za kaplana. Gospodična ja na'o odgovorila, da dela za prosveto ljudstva, kajti tudi kaplan da dela za ljudi, ne za se. O, uboga, preganjana prosveta!
Statistika ^ naše šota. Sobe učilnbe imamo 4. Solobveznih otrok je 280. Učnih moči imamo — čeprav je odšla gdčna. Kuželj — devet, od katerih je ena na 6 mesečnem dopustu. — Nova s'ran šča so stala 05.000 Din. Delali so jih 6 tednov, čeprav so preio rekli, ria bo v 14 dneh gotovo.
Občinska hiša. Naša občina šteje nad 5.000 ljudi, n do sedaj ni imela svoje občinsko hiše. Sedaj je občinski odbor kupil lrirx>, v kaleri je imel v zadnjih letfh svoje prostore.
Mrašovski Inntje in dekleta bodo prihodnjo nedeljo 14. t. m. igrali tu v Domu v korist ondotni cerkvi Medvedovo: »Stari in mladi«.
Ob vodi bivajoči ljudje so letos rcvcJi Skoro vsak teden se morajo seliti iz hiš. Sava in Krka sta neprestano izven svojih strug. Polje je uničeno. Davkarija pa tega ne bo hotela verjeti.
Naliv. V noči od 10. na 11. je tukaj strašno deževalo, kakor da bi se utrgal oblak. Moralo pa ie deževati tudi zgoraj, ker je Sava kakor tudi Sotla prekoračila svoje bregove. Hud naliv je spremljala tudi toča, tresk in grom. Tako je strela udarila v kozole g. Ivana Kovačiča.
Požar. »Slovenec« jo že poročal o požaru v Pigoncah; dodamo še to, da je ta požar uničil dvema gospodarjema popolnoma vso, petim gospodarjem pa samo gospodarska poslopja. Nabiralno akcijo za pogorelce je prevzel tukajšnji g. upravitelj Kokot, ki sprejema darovo za uboge ljudi.
Poprava cerkve. Daleč naokrog znana lepa in velika farna cerkev Imena Marije je, vsled večkratnih potresov mnogo trpela, zlasti še streha. Tukajšnji konkurenčni odbor pod predsedstvom g Mihaela Kovačiča pa je poskrbel za to nujno popravilo tako, da je s'reha že skoro dogotovljena; ostala dela se bodo nadaljevala soomladi, tako <ta bo v maju ali juniju že vse gotovo, ko bomo obhajali tu zlato sv. mašo našega preljubijenega župnika g. svetnika A. Pernata, na kar so že vsi farani veselijo.
Vinska kupčija. Virska trta je dala sieer malo soka. a prerej dobrega. Kupčija je precej živahna in vino je že precej prodano. Videti je, da bodo cena še rastle.
Laško
Pražbeni oklic. V zapuščino po umrlem žirp-ntku g. Francu Tropu spadajoče premičnine, zlasti lepo pohištvo, dragocen harmonij itd. se bo prodalo sa prosiovo.rr, l javni dražbi v žup iusvu v inin'1 pri Rimskih toplicah v ponedeljek dne 15. t. m. ob 1 popoldne In »e kupci polnoštevilno vabijo,
Slovenska krajina
Dva tačaja. Kakor doznavamo, se resno dela na to, da bi s« to zimo vršila v Puconoih pri M. Soboti gospodarski in gospodinjski tečaj; prvi za fante, drugi za dekleta! Za nas, ki gospodarskih in gospodinjskih šol nimamo in tudi denarja ne, da bi pošiljali v večjem številu svoje otroke v podobne šole na Slovenskem, so taki 1 •ajl velikega pomena. Gospodarskih tečajev doslej še nismo imeli. Pač pa prirejajo že par let č. sestro križarke v Beltincih gospodinjske tečaje. Vsi dosedanji so imeli zelo velik uspeh. V upanju, da tudi zasnovana dva tečaja ne ostaneta brez uspeha, nad prizadevanjem izražamo svoje veselje in tečaja že naprej pozdravljamo.
Dolnja Lendava. Vprašanje nadaljnjega obstoja meščanske šole se je naposled popolnoma rešilo. Odlok o ukinitvi in premesti'vl v Beltince jo bil razveljavljen. V borbi za ukinitev je bila najtehtnejša argumentacija trditev, da ni dovolj uten-cev. Sedaj se vidi, da trditev ni bila utemeljena, kajti v prvem razredu je 40 otrok, v drugem pa 37, več razredov pa šola še nima, ker se stopnjema izpopolnjuje. Pouk se vrši redno. Poučujeta ga dr. Zikuševa in ena sestra iz otroškega vrica, ki pa ima vse potrebne izpite. Že ponovno so se morali Lendavčanje boriti za svoio meščanko, a vse bo pozabljeno, samo da se jam od sedaj naprej ne bi voč odvzemala.
Ruše. Dramatični odsek Kat. prosvelnega društva v Ručah priredi v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 4 popoldne gledališko predstavo »Uži'karji«, kmečka žaloigra v 3 dejanjih. Vstopnina običajna.
Naše dijaštvo
VOLITVE V SSLU.
Dsnes vsi na volišče! Volite v zgodnjih popoldanskih urah, potem na agitacijo! Na volivni listek napišite oznako »Slovenske liste« Al Voliti jc mogoče od 13. do pol 19. ure. Volivno dolžnost je mogoče izvršiti le osebno!
Občni zbor Slovenske dijaško sveže 1 14. t.
m. bo v dvorani Akademskega doma ob 10 dopoldne redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednikov Akad. zveze in srednj. odseka. 2. Poročila odbornikov SDZ. 4. Poročilo revizorjev. 5. Vol;tve. 6. >Naše organizacije« ref. Iheol. V. Za-krajšek. 7. »Naš načrt za ureditev počit, delovanja«, ref. iur. D. Weble. 8. Slučajnosti. — Organizacije izven Ljubljano, katere no nameravajo poslati svojega delegata osebro, naj prosijo kakega tovariša, bivšega člana, da jih zastopa!
Cjublfansko gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 13. novembra: DOKTOR KNOCK ali Titl-
UMF MEDICINE. Red B. Nedelja, 14. novembra: SLABA VEST. Izven. Ponedeljek, 15. novembra: MACBETH. Red D.
OPERA. Začetek ob pol 20. ari »večer.
Sobota, 13. novembra: SIMFONIČNI KONCERT OPERNEGA ORKESTRA V UNIONSKI DVORANI.
Nedelja, 14. novembra: TEREZINA. Izven. Ponedeljek, 15. novembrn: Zaprto.
Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. V ncdfljo, dne 14. t. m. se-,vprizori v drami kot večerna predstava Anzengruberjeva narodna igra »Slaba vest«-, ki je v Pugljevt režiji prav izvrstno na študirana ter je tako pri sedanjih ljubljanskih vprizoritvnh kakor tudi pri gostovanju v Celju izredno ugajala, V operi pa se pojo zvečer Straus-sova opereta »Terezina« z gospo Poličevo v naslovni vlogi. Obe predstavi sta izven, operna začne ob pol osmih, dramska pa ob osmih.
Mariborsko gledišče
Sobota, 13. novembra ob 20: BAJKA O VOLKU.
Premijera. Ab B. Nedelja, 14. novembra ob 15: DANES BOMO TIČI. Ob znižanih cenah. - Ob 20: VESELI KMETIC.
Na današnjem simfoničnem koncerta, ki se
vrši ob '/0 v Unionu se poleg že objavljenih del iz-vajata še Straussov divje eksotični ples Salome iz istoimenske opere in pa Barnnovičev simfoničen Scherzo. Straussovo opero Salome, bodemo tekom letošnje sezone imeli priliko slišati v naši operi v celoti Baranovičev Scherzo pa je izredno ljubka s;mfonična skladba pristnega jugoslovanskega ritma. Baranovič, operni dirigent v Zagrebu je brez dvoma eden najboljših naših instrumentalnih modernih komponistov, ki je dal v instrumentaeiii celo'nemu orkestru neko posebno, lahko bi rekli tipično jugoslovansko barvo. Občinstvo opozarjamo na ta koncert. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in v trafiki Sever, od 7 daljo pa v veži Uniona prod koncertno dvorano.
SCnjige in revije
Rekord na hrvatskem književnem trgu. Kar je pri nas Družba sv. Mohorja, to jo pri Hrvatih Društvo sv. Jeronima. To izredno agilno društvo je izdalo za letošnjo zimo kar 12 novih knjig. Razdeljene so na tri serije: I. re<lna i*,daja: Dr. Vimer: Isus Krist, 304 str.; Matasovič: Slavončice, 64 strani; Sitarič: Pčelarstvo, 06 sirani in koledar »Danica« za 1. 1027. Te štiri knjige stanejo 40 Din, za člano društva na 20 D.'n. — II. Izredna izdaja: Dr. Kršnjnvi: Božji sirotan, roman, 240 strani; dr. Deželi č: Socialno pitanje, 96 strani; Lahner: Hrvatske narodne pobožne pjesme, 48 strani in Braničkovifi: Gospa Trsatska, 36 s'rani. Tudi to 4 kniige stanejo 40 Din za člane pa samo 20 Din.
—	III. Serija dobrih romanov: Dr. Deželič: Man-daljena pobjednica; M. Delly: Bijela mačka; dr. Pregelj: Božji medjaši in F. R. Barchay: Kroz stražnja vralašca. Vsaka teh 4 povesti v prav luk-susni opremi stane 15 Din; vse 4 skupaj pa za 40 Din. — Vseh 12 knjig dobo torej člani društva sv. Jeron;ma za neverjetno nizko ceno — celih 80 D'n. Naslov za naročilo: Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu.
»Mladi junak«. Izšla je 3. številka tega obče-priljubljenega mladinskega lista s sledečo vsebino: Kaj bomo delali v novembru? — Albin Čebular: Studenček. — Albin Čebular: Polžek in Pikapolon-čica. — Mirko Kunčič: Črna žalost. — Mirko Kun-
x;x. -.._!- A IV,:., fi.Kulir' N« ranil wv. *jrttvoUiO Dajljo. — <uvm	. • ■ -- -----
vernih duš dan. — Mirko Kunčič: Težko breme.
—	Thefonte«: Delo hudobneara Fuirobibe. — Mirko
Kunčič: Na Martinovo. — Albin čebular: Kateri bo mladi junaki? — Delo malih. — Zbrana zroc-a. — Po svetu. — Tebi na pot. — Pisma mladih junakov. —- Za razvedrilo. — Naše slike. — Celoletna naročnina znaša 10 Din., pri skupnem naročilu do 40 odstotkov popusta. Naroča so pri upravi »Mladega Junaka« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — List prav toplo priporočamo vsem staršem in vzgojiteljem.
»Zdravje«, zdravstveno-poučni list, Ljubljana, 1926., št. 10—11. — Ves zadnji zvezek »Zdravja« jo posvečen sanaciji Lukovice in novo otvorjenemu tamkajšnjemu »Zdravstvenemu domu«. Bpsedilo spremlja cela vrsta slik. — Raz/m tega prinaša list kratek pregled po Sloveniji in Drobiž.
Spori
NEMŠKI NOGOMET.
Nemška nogometna zveza priobčujo nekatere številke. Lani je štela 6285 društev ali klubov a več kot 800.000 člani. Ta armada se je razdelila na 22469 moštev, ki so izvojevala 423.563 prvenstvenih tekem. Število igravnih ur 90 naračunili na 16,500.000. Izdatki klubov za igrišča, orodje itd. so znašali 13,000.000 mark. 1 marka Je ca. 13.5 Din. 278.000 nogometašev je gojilo tudi druge športne panoge. Športnih učiteljev je delovalo 130, družinskih večerov je bilo 1108. Koliko dela jo v teh številkah, pa tudi koliko veselja, moča in zdravja! Vrhu tega je še tisočo in tisočo takih, ki r»;o v zvezi organizirani, zlasti člani telovadnih in delav-skosportnih svez, posebno pn še naraščaj. Koliko jo pa tudi takih, ki so igre gledali, pa n'so bili člani! Nemci imajo prav, čo govorijo o nogometnem narodu.
ENOCKI BOKSERSKI PRVAK.
šele sedaj, po Grebovi smrti, izvemo, da ja bil Greb od leta 1921. na levem očesu slep. »Box-Sport« to poroča. Znal je pa to zelo -spretno prikrivati, in so samo njegovi najintimnejši prijatelji vedeli, da ej nosil v normalenem življenju stekleno oko, med bojem pa oko iz gumija. Sedaj tudi razumemo, zakaj ni skoraj nikdar treniral in je svoje glavno delo opravil s tekom po cesti in po gozdu. Ni se hotel izdati. Kakšen razred zase je moral biti Greb, da so je kljub temu, da je imel eno samo oko, uveljavil proti ntjboljšim bokserjem sveta, od srednje gor do težke teže! Tudi proti Tunneju.
Nasznanila
Godbeno društvo »Gradaščiea«, Vič-Glince,
javlja svojim članom, da se vrši na Rožniku v nedeljo dne 14. novembra ob 9 sv. maša po pokojnem članu Andrejaku.
Na IV. rednem občnem zboru »Društva medi-4 eincev« izvoljeni odbor se jo konstituiral sledeče? predsednik Pavšič Ivan, podpredsednik Merzelj Ludovik, tajnik I. Smerdu Franjo, tajnik II. Sa-vinšek Baldomir, blagajnik I. Podpečan Ivan, blagajnik II. Obračunč Rudolf, knjižničar I. Santič Rado, knjižničar II. Popek Alojz, gospodar-arhivar Berglez Vlado; revizorji Brezigar Danilo, Krištof Boris, Zaletel Simon; društveno razsodišče: Orel Vlado, Lavrič Vito, Peršič Ivan.
Stavbena podjetnost mariborske občine.
(Z ozirom na novi proračun.)
Proračun mariborske občine za leto 192? je v glavnem že sestavljen in znaša 11 milijonov dinarjev. Za vse te izdatke je predvideno kritje in je proračun aktiven za 30 tisoč dinarjev. Kakih večjih ter znatnejših sprememb pri proračunu ne bo.
Ker je stanovanjska beda v Mariboru zelo občutna, si je stavila mestna občina za leto 1927 nalog, da bo pozidala 75 novih stanovanj in razširila ter povečala skrb za osirotele otroke. Na novo otroško zavetišče v Langer-vili v Ljudskem vrtu se bo pozidalo prihodnje leto še eno nadstropje in bo s tem zavod znatno razširjen.
G. župan dr. Leskovar se je mudil, kakor smo že poročali, te dni v Ljubljani, kjer se je vršila anketa glede razdelitve onih 5 milijonov dinarjev na slovenska avtonomna mesta, katere hoče dati vlada na razpolago od svote 30 milijonov, ki so bili vplačani v belgrajsko Hipotekarno banko od bolniških blagajn. Od petih milijonov reklamira Ljubljana zase 3 in bi odpadla na Maribor 1 in pol. Ministrstvo bo dalo to svoto mestom le pod pogojeni, da od-po more jo stanovanjski bedi, katero trpijo mestni delavski sloji. Mariborska občina namerava to svoto uporabiti v prezidavo dosedanje sirotišnico v stanovanjsko hišo in moderno sirotišnico za mestne reveže in za one mogle delavce pa na novo pozidati.
Maribor se širi posebno na desnem bregu Drave in rezervoar mestnega vodovoda pod nemško Kalvarijo postaja znatno premajhen. Mestna občina bo prihodnjo leto ta rezervoar v toliko povečala, da bo zadostoval za razširjenje vodovoda po na novo zazidanih parcelah.
Upamo, da bo stavbena podjetnost mariborske občine s pomočjo novega proračuna in drugih podpor zadovoljila tudi kritikasxre
iz socialističnega tabora.
Odmev ponaresevalske afere v Mariboru.
Lansko leto je bil pred mariborsko poroto obsojen ponarejevalec bankovcev Potočnik na 20 let ječe. Skupaj z njim se je takrat zagovarjal redi sokrivde falziticiranja neki Rupnik, ki pa Ja bil oproščen. Rupnik se je nastanil potem v Mariboru, nastopal zelo samozavestno ter grozil a tožbo listom, ki so prinesli vesti o njegovi aretaciji in sokrivdi. Policija pa je Rupnika kot skrajno sumljivega še nadalje nadzorovala. In res j« i dobila sedaj v roke dokaze, da Rupnik ni popol-| noma nedolžen. Ponujal so Je namreč raznim tvrdkam v službo in pri nekaterih kot posebno priporočilo navajl, da je pripravljen ponarejati znamke. To je policija zvedela in Rupnika pred nekaj dnevi ponovno aretirala. Oddan Ml bil v zapora okroineaa sodišč«.
Iz mednarodnega urada za delo.
Na 28. novembra 1919 se je na prvi mednarodni konferenci v Washingtonu s 83 proti 2 glasovoma sprejel »washingtonski dogovor o osemurnem delavniku«. Po tem dogovoru naj bi se v vseh državah vpeljal v industriji osemurni delavnik in 48-urni delovni teden. Ta dogovor pa bi se mogel uveljaviti šele kadar bi ga posamezne države sprejele v svojo zakonodajo.
Že sedem let je od tedaj, pa je od 56 držav, Članic mednarodnega urada za delo podpisalo washingtonski dogovor šele sedem držav in na-daljne tri s pridržkom, da zanje stopi dogovor v veljavo, kadar ga ratificirajo in vpeljejo tudi 5c druge taksativno naštete države. In med tistimi sedmimi, ki so dogovor brezpogojno sprejele, ni niti ene velike industrijske države. To so: Grčija, Rumunija, Indija (ki ima pa že po dogovoru posebne privilegije), Čehoslovaška, Bolgarska, Chile in Belgija. Avstrija, Litvan-ska in Italija so dogovor sprejele pod gornjim pogojem. Zadnja si je celo izrečno pridržala pravico, da po svoji uvidevnosti vpelje devet-urni delavnik.
S tem, ne ravno rožnatim položajem, se }e pečal upravni svet mednarodnega urada za delo v Ženevi na svoji zadnji seji. Ravnatelj Albert Thomas v svojem poročilu ni prikrival, da je akcija za osemurni delavnik doslej imela minimalen uspeh. Zlasti je zameril Italiji, da si pridržuje vnaprej pravico za vpeljavo 9-urnega dela.
V tem pesimističnem razpoloženju je potekala tudi razprava, ki so se je udeležili Francoz Jouhaux, Nemec Miiller, Anglež Poul-lon, Kanadec Simpson in Nizozemec Oudegeest. Temperamentni Francoz je prav brezobzirno udaril po fašizmu, zahteval, da mednarodni delovni urad izvede energično akcijo za sprejem dogovora, sicer da bo francosko delavstvo zapustilo to institucijo, ki ne bo več dela-zmožna. Angleži so se opravičevali, da dogovora sicer še niso mogli sprejeti, ker je pri njih sedaj vsled ogromne rudarske stavke izreden položaj, ki še ni jasen in se še ne morejo preračunati posledice. Je veliko vprašanje, če ne bo morala angleška industrija po stavki delati s podvojeno silo, da bo vsaj nekaj nadoknadila izgubo, ki jo je utrpela med stavko. Samozavestno so nastopili Nemci. Ponovili so izjavo, ki jo fe dal že v Londonu minister za soc. politiko dr. Brauns (centrum), da sprejemajo osemurni delavnik in da ga bodo uveljavili v celoti, kakor ga predvideva washington-ska pogodba. V najkrajšem času bo predložila nemška vlada celo vrsto socialnih zakonov, ki urejujejo delavsko zaščito, zavarovanje in delovni čas. Poljski minister Sokal je odkrito dejal, da bo mednarodni urad dela bistveno ogrožen, če ne bo mogel uveljaviti vvashing-tonske pogodbe.
Zastopniki delodajalcev so molčali in se tudi na izrecen poziv ravnatelja Thomasa niso javili k besedi.
Delegati so v zaključni seji poudarjali, da morajo evropske države v lastnem interesu opustiti vse pomisleke in osemurni delavnik sprejeti že iz tega razloga, ker ni mogoče vstvariti nobene gospodarske kooperacije, dokler ni enotno reguliran delovni čas.
Izvršilni odbor je izvolil novo predsedstvo. Predsednik je Francoz Fontaine, delodajalce zastopa Belgijec Carlier, delavce pa Oudegeest od amsterdamske internacionale. Dalje so izvolili posebno komisijo, ki naj skrbi samo za uveljavljenje osemurnega delovnika. Tej komisiji predseduje Sokal, Naslednja seja izvršilnega odbora bo 20. jan. 1927 z dnevnim redom: varstvo proti nezgodam, zavarovanje za slučaj brezposelnosti, prisilno delo in suženjstvo.
Službene bosodbe in zavarovalna obveznost po zakonu o zavarovanju delavcev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je ugotovil, da nekateri delodajalci, posebno Dni, pri katerih so delavci zaposleni krajši čas, kakor n. pr. pri sekanju lesa v gozdovih, nakladanju lesa itd., sklepajo s svojimi uslužbenci pogodbe, v katerih delavci pristajajo na to, da jih delodajalec ne zavaruje in da se s tem odpovedo vsem zakonitim dajatvam po zakonu o zavarovanju delavcev (ZZD). Drugi delodajalci pa sklepajo z nameščenci pogodbe v tem smislu, da se zavežejo nuditi nameščencem v slučaju obolenja nezmanjšano plačo za dobo najmanj 6 mesecev ter iz teh razlogov svojih nameščencev ne prijavijo v zavarovanje.
Ker predvideva § 7. zakona o zavarovanju delavcev zavarovalno neobveznost le za državne in javne nameščence, katerim nudi tekom bolezni vse prejemke državna, občinska ali kaka druga oblast, j so delodajalci z enakimi pogodbami ne oproste od zavarovalne dolžnosti po § 10. ZZD. Tudi jih vkljub taki pogodbi zadenejo vse kazenske in regresne posledice po zakonu o zavarovanju delavcev. Vse pogodbe med delodajalci in delojemalci, glasom katerih se hoče delodajalec odtegniti zavarovalni dolžnosti svojih nameščencev t- tudi z : njih pristankom — so po § 39. ZZD nezakonite in zadene delodajalca, kl sklene tako pogodbo, kazen po § 197. ZZD do 5000 Din. Na drugi strani pa trpijo največjo Škodo oboleli oziroma ponesrečeni i delavci takih podjetij, ker ae morajo zdraviti na I lastne stroške. Kadar »e pa taki delavci prijavijo 1 za dajatve pri okrožnem uradu, jim jih okrožni urad tudi v nujnih slučajih ne more takoj priznati, ampak jSuif prsuvsesi uvotu potrebne po-
izvedbe glede pravega dejanskega stanja, višine zaslužka itd.
Praksa je pokazala, da sklenitve takih pogodb ne ostanejo dolgo tajne, ker urad prej ali slej izve zanje, bodisi potom odpuščenih delavcov, ali o priliki nezgod, obolenj ali obratnih revizij. V interesu delodajalcev je torej, da se z nezakonitimi pogodbami ne izogibajo dolžnostim, ki jih jim nalaga zakon o zavarovanju delavcev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Avtomobilska pošta Sv. Peter pod Sv. Gorami-Grobelno.
Ministrstvo pošte in brzojava je že maja meseca dovolilo uvedbo nove avtomobilne proge Sv. Peter pod Sv. Gorami—Grobelno. Ker pa za to progo ni bilo na razpolago potrebnih avtomobilov, se je otvoritev te nove in zelo potrebne državne avtomobilne proge zavlekla do danes. Okoli 10. t. m. pa bo prva otvoritvena vožnja. Avtomobil se bo ustavljal pri naslednjih postajah: Sv. Peter pod j Sv. Gorami, pošta, Bistrica, pogojna postaja Raz- 1 vor, pogojna postaja, Zagorska Sela, pošta, Plavič, j
pogojna postaja, Miljana, pogojna postaja, Imeno, Sv. Križ (gostilna Matevža Pajka), pogojna postaja, Podčetrtek, pošta, Sodna vas (gostilna Horvat), Pristava, pošta, Sv. Peter na Medvedjem selu, pomožna pošta, Mestiiije, Šmarje pri Jelšah, pošta, Sv. Vid pri Grobelnem, pomožna pošta, Grobelno, pošta. Pri postajah, ki so označene tu kot pogojne, se ustavlja avtomobil samo tedaj, če želi tam kak potnik vstopiti ali izstopiti. Avtomobil bo vozil na tej progi vsak dan v vsaki smeri po enkrat. Odhajal bo od Sv. Petra pod Sv. Gorami ob 7. uri in prihajal ob 9. uri 40 minut dopoldne v priključku na vlak P. 516 v Maribor (prihod ob 11. uri •14 minut) in ob 11. uri 8 minut na P. vlak 519 v Ljubljano in Zagreb (prihod Ljubljana ob 13. uri 53 minut, prihod Zagreb ob 16. uri 35 minut). Z Grobelnega se bo vračal avtomobil ob 10. uri 30 minut s priključkom od obeh pravkar omenjenih vlakov ob 10. uri 30 minut ter vozi do Podčetrtka, kamor pride ob 12. uri 20 minut. Iz Podčetrtka se poda avtomobil ob 13. uri do Mesti-nja, kjer ima ob 14. uri zvezo na P. vlak 6835 v Grobelno (prihod Maribor oh 16. uri 22 minut, prihod v Ljubljano ob 18. uri 3 minute, prihod Zagreb ob 18. uri 25 minut).
Iz Mestinja odpelje avto ob 15. uri 55 minul in ima zvezo ob 15. uri 46 minut od P. vlaka 683{ iz Grobelnega (odhod Maribor ob 13. uri 20 mi. nut, odhod Ljubljana ob 12. uri 14 minut, odhod Zagreb ob 9. uri 20 minut in 11. uri) in prisp« v Sv. Peter pod Sv. Gorami ob 17. uri 50 minut.
Končno imamo sedaj avtomobitno zvezo med Brežicami in Grobelnem mimo Sv. Petra pod Sv. Gorami. Vsi ob avtomobilni progi ležeči kraji bodo pridobili s to novo prometno zvezo mnogo na tujskem prometu, ki je bil doslej v teh krajih radi slabih prometnih zvez zelo slabo razvit
PRVA POMOČ V NEZGODAH.
Učitelj: »Kako dolgo morate pri utopljencu poskušati z umetnim dihanjem?«
Učenec: »Tako dolgo, da ne da od sebe nobenega znaka življenja več.<
JAKO LJUBEZNIV.
»Milostljivi gospod, dajte mi en dinar, še nisem nič zajtrkoval.«
»Jaz še tudi ne!«
»Potem mi dajte dva, pa pojdiva skupaj na zajtrk.«

državne razredne loterije
dvakratno zvišani!
... , Ravnokar je izšel uradni igralni načrt XIII. kola državne razredne loterije, ki bo vzbudil povsod najzivahnejse zanimanje m našel vseobče priznanje,
Relativno zmerna cena srečk na eni in velikanska vsota dobitkov na drugi strani, kakor tudi solidna uprava m točno izplačevanje dobitkov je pridobilo podjetju državnih razrednih loterij največje zaupanje v najširših slojih prebivalstva in sicer tako, da izdano število srečk že nad eno leto ni več moglo zadovoljiti povpraševanja po njih. Treba je bilo torej odkloniti mnogo tisoč naročil.
Ju? " 1"ozems.t1va Prihajajo naročila v velikih množinah, tako da je bila razredna loterija prisiljena zvišati štev,lo srečk od 150.000 na 250.000. - Istodobno so se morale za malenkost zvišati cene srečk, tako da velja odslej cela srečka za vsak razred po Din 100* — mesto dosedanjih 80—''
v. nasprotju s tem malim podraženjem so pa velikanski dobitki, ki bodo izžrebani. — V prejšnjih
onnnnnrv mogl^z ei}° s,rcčk° ™.det[ v najsrečnejšem slučaju dobitek in premijo v znesku 1 milijona in 900.000 Dm, medtem ko bo odslej mogoče zadeti z eno celo srečko nič manj kot
in 4 milijone in 200.000
Mesto dosedanjih 6 premij jih bo odslej 12 in so iste vrhu tega še znatno večje. Skupna vsota vseh dobitkov enega kola je znašala doslej 39,000.000 Din, v bodoče bo pa znašala
82 milijonov, torej več kot še enkrat toliko.
i , t ,K.0t nJada,1'n? P"»embo 'e omeniti, da se vrše žrebanja prvih štirih razredov vsake loterije ne kot doslej v dveh dnevih, marveč v enem dnevu.
Mesto dosedanjih 150.000 srečk izide odslej 125.000 srečk in sicer v dvojnih številkah. — Na ta naCin bo lahko kupil vsak dve ceii srečki iste Številke in zadel dvojni dobitek.
Ta sistem so ze pred leti uvedle nemške loterije in se je obnesel zelo povoljno. Neizpremenjeno je ostalo pravilo, da mora tudi v bodoče zadeti vsaka druga srečka.
Tofno tukaj odreiite in poiljite najkasneje do 6. januarja 1927!
Naročilnica na glavno kolekturo dri. razredne loterije
Bančna komandama družfca
Gaieva ulica 8
TVefort 1i-94
šk. mm l DRUG, Zagreb
Trg I. $i. 15
Telefon 17-03
PreradovKev trg 5 Telefon 1-88
Žrebanje I. razreda 11. januarja 1927
Za I. žrebanje XIII. kola državne razredne loterije naročam s tem
................... kosov celih srečk po Din 100 —i
------------------ „ polovičnih „ „ „ 50'—!
---------------- «i četrtinskih „ „ „ 25'—>
Kupno vsoto za te srečke skupnih
f*/*■•;:'.--- -• •■•• '• sem odposlal danes po poitni nakaznici
pošljem takoj po prejemu srečk s položnico
Ime _______________
Bivališče ..................
Natančen naslov _..
Izpolnite, prosimo, prav razločno in čitljivo!
jg Jiakor jo delala ze 0asa Jtara mati,
B	uu, bilo je pravilno.
Kuhala ie svoio kavo samo s
ri avim Francltemkavmii Fridafliont.
Ta je dane s Se vedno tako fin kakor izvrsten pridatek K zrnali In žitni kavi Cer bo to rudi zmeraj ostal.
Gospodarstvo
Janko Jovan:
Slovensko gospodarstvo in tu i kapital.
ii.
Iz vsega včeraj navedenega moramo računati s sledečimi neovrgljivLmi dejstvi: 1. Industrializacija Slovenije je potrebna, in čim dalje se ta ne izpelje, lam bolj se je bati,-da nastopi med nami brezposelnost; 2. Industriji je odprto za razvoj še široko polje in sicer industriji, ki je zaščitena s carinskim tarifo m ter ima vsled tega vse pogoje za obstoj; 3. Domači kapital je preslaboten, da bi mogel na polju industrije ustvariti kaj velikega, ki bi moglo biti za široke narodne mase od koristi.
Ker teh dejstev ne moremo spraviti s sveta ter je na eni strani neizpodbitna gospodarska potreba industrializacije, na drugi strani pa nimamo zadosti lastnega kapitala, ostane alternativa, ali naj se začeta in prekinjena industrializacija pusti še dalje neuresničena, ali .pa je potreba privabiti v deželo tuj liapital, kd bi bil sposoben izvršiti to, česar samt ne moremo. Če ni bil narodni greh, že nacionald-irana podjetja zopet izročiti tujcem v last, ampak je bila to gospodarska potreba, potem ne more biti prav nobenega pomisleka, da se pusti tujemu kapitalu udeležba pri ustanavljanju novih industrijskih podjetij. Gospodarska in socijnlna korist velikih industrijskih pcdjetij je zlasti za Slovenijo tako velika, da morajo pasti drugi oziri. Srbija je bila toliko bogala država, da ni potrebovala industrije iz socialnih ra-logov in vendar si svoje industrije, ki je pred voino že dosegla prav lep razvoj, ni sama ustvarila, temveč Nemci, Čehi, Italijani, Behrijci itd. in vendar se nad tem ni nihče izpodtikal; pa naj se izpodtika, če se ti pristop tujega kapitala k nam, ki smo si-ftašni, a industrije nujno potrebujemo? Naravno le, da bi nam bilo simpatičnejše, če bi bili snovatelji industrije Slovenci in kapital v industriji domač, a če nam je voliti med dvemi zli, se moramo odločiti za manjše zlo, gotovo pa je manjše zlo odločiti se za tuj kapital, kakor pa za zastoj v industrializaciji. Boriti ee proti tujem« kapitalu samo zato, ker je tuj, četudi moremo pričakovati od njega velike gospodarske koristi, more samo tisti, ki ne po?na našega gospodarskega položaja ali pa, kdor Dima srpa za koristi našega naroda.
Naši bančni zavodi so bili pijon!rji industrializacije. Dasi so vsled nezadostnega kapitala onemogli, jim moramo pri-nati velike zasluge za industrializacijo. Bančni zavodi so institucije, lii se ne smejo zadovoljiti s čistim denarnim prometom, temveč si morajo biti 6vesti dolžnosti v narodnem gospodarstvu nastopati vodilno. Nikjer se ne morejo lepše ude.jstiti kakor ravno v zainteresiran ju tujega kapitala za industrializacijo Slovenije. Zvez z velikimi nizozemskimi denarnimi zavodi jim ne manjka, pogoji za plodonosno naložitev pri nas eo ugodni, vsled česar si morejo z lahkoto priboriti zasluge za naše narodno gospodarstvo.
Ko pa zagovarjamo pristop tujega kapitala na naše ozemlje, s tem nikakor ne smemo dopustiti neomejenega gospodarstva tujemu kapitalu pri nas. Tuj kapital naj se pri nas udejstvuje v podjetnosti, naj črpa tudi koristi za svoje delo in riziko, a mora se zavedati, da je v naši državi in morajo biti tudi zanj sveti naši zakoni in naši zakonski predpisi. Na naši državni upravi pa je ustvariti pogoje, ki puščajo lujemu kapitalu možnost udejstvovanja in hkrati imeti p"ed očmi, da je to udejstvovanje dopustno le z ozirom na naše lastne gospodarske in socijalne koristi.
Pogosto beremo o boju Belgrada proti ustanavljanju industrijskih podjetij v gotovi razdalji od naših državnih mej. Ta boj Belgrada je poglavje za se, ki je dvignilo že preveč prahu razburjanja in prerekanja in je čas, da se enkrat razčisti. Predvsem je jasno, da se industrija razvija tam, kjer ima ugodne pogoje za razvitek, forsirati pa moramo ustanavljanje novih industrij na onih krajih, kjer so poleg ugodnih pogojev tudi socijalne potrebe za to. Vse to pa je v veliki meri slučaj ravno v bližini državnih mej. Električna energija iz falske elektrarne naj ostane neizkoriščena, moči naših voda naj ostanejo neizrabljene in 50 km od meje države naj čakajo naši ljudje potem na delo, ki jim ga Belgrad nikdar dati ne more, če bo slovenski narod pustil, da mu bodo gotovi gospodje iz naše rezidence določali, na katerem kamnu se sme odpočiti in na katerem koščku lastne zemlje sme udariti s krampom, da začne graditi novo podjetje. Quod 1 cet lovi, non licet bovi! Srbija si je zgrad la svoje tovarne največ ob državni meji, in prvo tovarno, ki jo je .po vojni naša država iz vojnega plena postavila, je postavila v Djev-djelijo. Če pa takim glasnikom sek und i rajo še, če tudi le posamezni, Slovenci, je toliko bolj žalostno. Pribiti je treba, da se vsa ta skrb za obmejno cono vrši v času, ko jo delovanje Zveze narodov osredotočeno v boju za razorožitev. Industrializacija Slovenije je naša gospodarska in socijalna potreba in dolžnost vsakega, ki more pripomoči je, da stori, kar more storiti. Dolžnost vseh političnih strank pa je, da brez ozira na desno in levo nastopijo soglasno in odbijejo vsako nepotrebno in škodljivo vmešavanje v vprašanje, kje se smejo in kje se ne smejo na našem ozemlju ustanavljati nova podjetja.
Trboveljska premogokopna družba. Naglo dviganje kurza delnic TPD, ki se je pojavilo posebno izrazito na dunajski borzi, je vzbudilo tudi pri nas splošno pozornost. Iz krogov dunajsko borze se jo raznesla vest, da namerava neki švicarsko-itali-janski konzorcij pridobiti večino in v ta namen kupuje delnice. Kakor poroča »Die Borse< iz dobro informirane strani, te vesti niso popolnoma točno. Nakup teh delnic gre na privatni račun švicarskih in francoskih delničarjev TPD, kj so mnenja, da jo z ozirom na ugodno stanje podjetja in nizek borzni kurz delnic nakup zelo ugoden. Kurz delnic TPD je v primeri z kurzom delnic ostalih premogovnih družb znatno zaostal, in to predvsem radi poloma Slavenske banke. Ta moment pa je sedaj stopil več ali manj v ozadje. Zaposlenost v revirjih TPD jo zelo ugodna. V zadnjem času se dnevno nakoplje približno 600 vagonov premoga (mesečno 150.000
ton), od katerh pa jo radi pomanjkanja vagonov
mogočo odpremiti le kakih 500 vagonov. Družba so trudi, da bi dobila zadostno število vagonov, kajti v Italijo bi se moglo izvoziti velike množine po zelo povoljnih cenah. Kakor se doznava, namerava Italija za uvoz trboveljskega premoga dati na razpolago svoje lastne vagone.
Ižvoi mesnih izdelkov r Avstrijo. Na intervencijo ministrstva za trgovino in industrijo glede carinskih težkoč pri izvozu mesnih izdelkov v Avstrijo, je avstrijsko ministrstvo za poljedelstvo odgovorilo, da za uvoz mesnlli izdelkov iz Jugoslavije ni potrebno predložiti posebnega odobrenja avstrijskega ministrstva za poljedelstvo. Glede uvoza naših mesnih iz 'elkov veljajo odredbe nove veterinarske konvencije, sklenjene med našo državo in Avstrijo.
Za sanarijo Slavonsko banko. »Trgovinski glasnike poroča, da se je v ministrstvu za trgovino in industrijo vršila v sredo konferenca, kateri so prisostvovali minister dr. Krajač, pomočnik dr. Ko-sič, nnčelnik oddelka za banke dr. Radosavljevič in zastopniki Slavenske banke. Na tej konferenci se je reševalo vprašanje Slavenske banke. Vladi želi, da bi se izvedla tiha likvidacija, in sicer tako, da no bi občutno trpeli vlagatelji, predvsem oni z manjšimi vlogami. Konferenca bo trajali nekaj dni.
Lesni trg. Živahnost na trgu mehkega lesa še ni ponehala. Iz Slovenije in Bosne se izvažajo večje množine rezanega lesa, predvsem v Italijo. Avstrija in deloma tudi Romunija nastopata v Italiji kot mpčna konkurenta. Razen v Italijo se jo v zadnjem času izvozilo tudi nekaj v Anglijo, predvsem gradbenega lesa; vsled deloma oslabljene konkurenčne zmožnosti Romunije so naši izvozničarji zopet pričeli izvažati v Egipt, kjer so dosegli še precej zadovoljive cene. — Položaj romunskih izvozničarjev je zelo kritičen. Vsled dviga rom. leja se jo izkupiček za izvoženo blago, v lejih računan, znatno zmanjšal, produkcijski stroški pa so ostali enaki. Vsled pomanjkanja kreditov, 50% zvišanja tarifov in povišanja pomorskih tovomin (ki so vsled štraj-ka v Angliji skoro trikrat večje kakor lani), so je izvoz več ali manj ustavil. Finančno šibkejši izvozniki pa so primorani izvažati tudi z znatno izgubo.
Kongres produccntov sladkorno pese so je preteklo nedeljo vršil v Starem Sivcu v Bački. Znano je, da je kartel sladkornih tovarn vsako leto znižal ceno sladkorni posi, tako da se letos plača producentom za sladkorno peso skoro polovico manj kot v drugih državah. Zato so se producenti združili in ustanovLli v Starem Sivcu lastno sladkorno tovarno, ki bo pričela z delom še tekoče 3»to. Na kongresu se je sklenilo, da se pozove ipalo-producente sladkorne pese, naj nikar ne sklepajo pogodb s tovarnami, ker bo Združenje pro-ducentov sladkorno pese samo sklenilo tako pogodbo. Kongres je sklenil zahtevati od države, da se produccntom sladkorne pese odstopijo državni sladkorni tovarni v Belju in na Čukarici v eksploa-tacija, kajti ti dve tovarni delata z deficitom od 40 milijonov dinarjev, kar je ugotovil finančni odbor narodne skupščine, medtem ko izplačujejo privatne t o v,t™ p 30—50 odslotre dividonde.
Ponudba domačih pnroplovnih družb za osnovanje direktno prekooeoanskc linije. Kakor se poroča iz Belgrada so g. Račič v imenu Atlantsko plovidbe in gg. Petrinovič in Baburiea v imenu Jugoslovanske prekoocoanske plovidbe s'avi!i trpovskemu ministru ponudbo za osnovanje direktne prekoceanske linije za osebni in blnrovnl promet med našimi lukami in Južno Ameriko. Kakor znano so stavile inozemske družbe slične ponudbe, vendar je, kekor se čuje, ponudba domačih družb, pri katerih je udeležen tudi kapital jugoslovanskih izseljencev iz južne Amer ke, najpovoljnejša.
Ponudba velikega posojila Snbrtlci. Mestno zastonstvo Subo'ice je nrejelo ponudbo za posojilo od 250 milj. Din na 30 let z 8.5 odstot. obreslo-vanjem. Posoj^o se bo porabilo — ako se sprejme — za vodovod kanalizacijo, gradnjo malih stanovanj itd.
Upostavitov privatno hišne lastnine v Rusiji. V Parizu izhajajoči časopis bivšega predsednika rusko dume Miljukova >Posledni novosti« poroča v št. 2051 z dno 3. novembra iz Odese: V uradnem listu >Izves!ijat se ie objavil razglas, po katerem se hiše v Odesi denacionalizdrajo, (Kakor znano fco
boljševiki takoj po prevratu odpravili hišno lastnino in so hiše prešle v državno last.) Hiše so bodo vrnilo bivšim hišnim lastnikom, ako se isti javijo. Denacionalizacija hišne posesti so pred kratkimi izvršila tudi v Moskvi, Leningradu in drugih mestih. Ta akt sovjetske vlade, ki odgovarja zahtevam vseh evropsk h vlad, kakor tudi Amerike, naj bi olajšal stališče Rusije pri pogajanjih za nad vso potrebna inozemska posojila.
Ratifikacija trgovinsko pogodbe i Albanijo. Albanski parlament je ratificiral trgovinsko pogodbo sklenjeno med našo državo in Albanijo, kakor tudi vse sklenjene konvencije. Potrebna je še ratifikacija s strani senata.
Jugoslavija jo prejela v oktobru na račun reparacij vrednosti v skupnem znesku 3,900.000 mark (52.6 milj. Din), v prvih dveh mesecih tretjega reparacijskega leta pa skupilo 6,SOO.OOO mark (91.8 milj. Din). Francija je v prvih dveh mesecih tekočega reparaoijskega leta prejela 71.1 milj, Anglija 35.0 milj mark, Italija 13.6 milj. mark, Belgija na 10.9 milj mark; skupno so oškodovana države prejele 154.5 milj. mark.
Morsza
12. novembra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4615—13.4915 (13.165 d<* 13.495), Italija 230.99—332.99 (234.41—236.41), London 274.65—275.45 ( 274.60—275.-10), Nowyork 56.58 do 56.73 (56.53-56.78), Pariz 185—187 (184—186), Praga 167.70—168.50 (167.70—168.50), Dunaj 7.9793 do 8.0093 (7.985-8.015), Curih 10.9275-10.9575 , (10.9275—10.9575).
Curih. Belgrad 9.15 (9.1125), Budimpešta 72.60 : (72.575), Berlin 123.15 (123.10), Italija 21.35 (21.50), London 25.1525 (25.135), Newyork 518.625 (518.50), Pariz 17.05 (16.725), Praga 15.36 (15.36), Dunaj 73.05 (73.075), Bukarešt 2.85 (290), Sofija 3.75 (3.75), Amsterdam 207.40 (207.365), Bruselj 72,15 (72.15).
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 75—79, vojna od« škodnina 335 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna 140 den., Merkanlilna 99 den., Praštediona 865 do 868, Kre<l. zavod 165—175, Strojne 100 den., Tr-I bovljo 325 den., Vevče 105 den., Stavbna 55— 65, ! šešir 104.
Zagreb. 7% invest. posoj. 76—70.50, agrari | 43.50-44, voj. odškodnina 331.50—332, kasa 331.50 i do 332, dec. 334-334.50, Ilrv. esk. 100—100.50, Kred. 100—102, llipobanka 56.25—57, Jugobanka 95—96, Praštediona 865—867.50,. Ljublj. kreditna 143—150, Srpska 130 den., Narodna banka 4250 den., Šečcrana 400—420, Nihag 12 bi., Slavex 100 den., Slavonija 32.50—33.50, Trbovlje 335—315, Vevče 105 den.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukovi hlodi, od 30 cm prem. napr., od 8 nnpr, I., fco vag. nakl. postaja 235 bi. Bukova drva, f.uha, zdrava, melerska, fco meja 23 den. Trami merkantilni, po kupčevi noti, fco vag. nakl. post. 245 den. Testoni, monte, fco vag. meja 520 den.
Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 76-77, 2 odslol. fco nakl. postaja 310 bi.; pšcnica 75-76, fco vag. nakl. post. 305 bi.; koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 170 bi.; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. post. 135 bi.; koruza nova, času primerno suha, za december, fco vag. nakl. post. 140 bi.; koruza nova, času primarno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 145 bi.; činkvantin baranjski, fco vagon nakl. postaja 235 bi.; koruza nova v storžu, fco vag. nakl. post. 90 bi.; ajda prekmurska, fco vag. nakl. post. 335 bi.; rž, 71-72, 2 odstot., fco vag. nakl. post. 217.50 bi.; oves novi. fco vag. nakl. postaja 165 bi.; ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. postaja 170 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. postajo 180 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 192.50 bi.; otrobi drobni, fco vag. nakL post. 125 M.; fižol beli, 3—4 ods'ot. fco vag. nakl. post. 180 bi.; fišol rmeni, 8—4 odstot., fco vag. naklad, post. 180 bi.; krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laueno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den.
Sir H. Rider Haggard:
40
<a»a
Hči cesarja Montez
Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Zbudil sem se jako okrepčan; spati sem moral več ur, kajti solnce je že zahajalo; močno pa sem se čudil, ko sem spoznal, da je resnobni možak, moj tovariš v čolnu, čuval nad menoj, ko sem spal, in mi odganjal z listnato vejo mušice. Njegova prijaznost mi je pričala, da se mi ni bilo treba bati, da bi ti ljudje slabo ravnali z menoj; ko sem se bil pomiril v tem pogledu, sem začel ugibati, v katero neznano deželo sem bil prišel in kakšni so njeni prebivalcu Kmalu pa sem opuslil to ugibanje, ker nisem imel nobenega temelja, na katerega bi se naslanjal, in sem pričel opazovati pokrajina Veslali smo po neki reki, ki je bila manjša od one, v katero sem bil priplaval in se rešil; tudi nismo bili več v močvirju. Na obeh straneh je ležala odprta pokrajina, ali bolje rečeno, pokrajina, ki bi bila odprta, da ne bi na njej rastla drevesa, ki so bila večja od največjega hrasta in mestoma jako lepo. Po teh drevesih so se ovijale ovi-jalke, ki so visele z najvišjih vej kakor debele vrvi, in mod temi so bile mnoge neznane rastline s sijajnimi cveli, katere so se oprijemale drevesne skorje kfikrr se rrah opri!rma zida. Po vejah so sedele plice, ki so imrle vre"č°če glasove in sijajno perje, ter
*»t\!oa lri «A loiol« tn onKl iol A ni ou »ujuiv; tu vvuijmv«
Baš ko ie solnce zahajalo nad vsem tem čudnim
novim prizoriščem, so čolni dospeli do izkrcališča, zgrajenega iz lesa, in stopili smo na suho. V tem se je hitro stemnilo in v temi nisem mogel razločiti drugega, kakor da so me peljali po dobri ce?ti. Kmalu smo dospeli do nekih vrat; po lajanju psov in številu ljudi, ki so se gnetli okoli njih, sem sodil, da je tukaj vhod v mesto; šli smo skozi in stopali po dolgi ulici, katero so na obeh straneh obdajale hiše. Pri zadnji hiši se je moj spremljevalec ustavil, me prijel za roko in me peljal v dolgo, nizko sabo, katero so razsvetljevale lončene svetilke. Tukaj se mu je približalo nekaj žensk, ki so ga poljubile, druge zopet, ki sem jih imel za služinčad, so ga pozdravile s tem, da so se z eno roko dotaknile tal. Kmalu pa so se oči vseh obrnile vame; vznemirjeno so vpraševali poglavarja; kaj so govorili, nisem razumel in sem samo uganil pomen rjhovega govorjenja.
Ko 150 se me nagledali, so prinesli obilno večerjo, ki je obstojala i?, raznovrstnega neznanega mesa, in me pevabili, naj se jim pridružim. Rado volje sem se odzval vabilu, sedel na štorjo in se lotil jedi, ki so mi jih prinesle ženske v skiedah in postavile na tla. Mod temi ženskami sem opazil eno, ki jc vse ostale daleč presegala po lepoti, dasi ni bila nobena neprijetna za oko. Bila je bolj temne polti, toda poteze njenega obraza so bile pravilne in oči lepe. Njena postava je bila visoka in vitka in ljubkost njenega obraza je povečaval čar njene lepote. To dekle omenjam t"kai iz dveh vzrokov; prvič, ker me je rešila enkrat mučenja in enkrat, da nisem bil žrtvovan bogovom: drugič pa zavoljo tega, ker ni bila nobena
nrnnra I"at Ar> o f»Annlr« lr! i n *\A-»nn>A »^plnl #» n« J * m "gj"	Valil <iW<KM\u. cvi jO j.M'/,u<. iv utiniuiu j;v»u 1II1C"
nom Marina, ljubica Korteza, ki no bi bil brez njene
pomoči nikdar osvojil Mehike. Tisti čas pa se ji niti sanjalo ni, da ji je bilo usojeno, da bo spravila državo Anahuak pod okrutni jarem Špancev.
Izza Irenutka, ko sem vstopil, sem spoznal, da se je Marina — tako jo bom odslej nazival, kajti njeno indijansko ime je predolgo, da bi ga napisal — usmilila mojega bednega stanja in storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi me čuvala pred nizkotno radovednostjo in ustregla mojim potrebam. Prinesla mi je vodo, da sem se umil, in čisto oblačilo iz platna, da bi nadomestil slabo razcapano obleko, ter plašč za rame, narejen iz sviti ih peres.
Po večerji so mi dali štorjo, da bi spal na njej v posebni majhni sobi; tukaj sem se ulegel in razne misli so mi rojile po glavi; dasi sem bil morda izgubljen za domači svet, sem vsaj prišel med ljudi, ki so bili dobri in prijazni, in niso bili divjaki, kakor sem razbral z številnih znakov. Eno pa me je močno pripravljalo v skrbi; zaznal sem, da sem bil tudi ujetnik, dasi so dobro ravnali z menoj; na pragu moje male sobice je namreč spal možak, oborožen z sulico z bakreno ostjo. Preden sem legel, sem pogledal skozi leseno drogovje, ki je služilo kot nekaka zaščita za okno, in videl, da jo hiša stala na robu velikega odprtega prostora, na katerem se jo na sredi vzdigovala sto ali več čevljev visoka piramida. Na vrhu te piramide je stalo poslopje iz kamna, ki je bilo po mojih mislih tempelj, in pred njim je gorel ogenj. Ugibajoč, v kakšen namen je utegnila biti zgrajena ta ogromna zgradba in kateri veri na čast, sem zaspal.
Usojeno
izvedel.
som drugo jutro več
iiliEIII
si
cd r*^ a. c t=gv> c n -3
-č»15
m l c* p 2 2 n ' j 2 3 ®
" -,2 e a H
iJ-hs
»H**,?:
o O
3 v
15
A
N
frm I
B — o
s ~ s »
r.-" 3-J C"
° -aS o- •=:
C5 „ JL_ I K«
" B .. D 1 O
š a _ a « 5'
N
-j o 2.
-•3:1' 5 -
O«	w
1
r-2 r.3 ^
O o ™ a
sr • " S | J"
3 5' Q-r»g 3 ?«
3 B r-
i-!*! a 2" » a- B 2 3 ?r s.? g
=111=111
UNDERWOOD
pri Lud. Baraga, Ljubljana
Selenburgova ul. 6/1. Telefon Stev. OSO.
UNDERWOOD
Gradbena delavnost v 18 slovenskih občinah.
(Iz referata g. F Uratnika na kongresu delavskihzbornic v Belgradu.)
i
V Sloveniji je 215.761 rodbin. Navaden prirastek rodbin v enem desetletju bi bil 21.570 rodbin. Ta prirastek se je pa zmanjšal vsled izseljevanja za 67% ali za 14.770 rodbin. Dejanski prirastek je torej znašal 6800 rodbin.
Na podlagi statistike o notranjem gibanju prebivalstva bi morale po cenitvi graditi letno:
Ljubljana
Ljubljanska okolica t Maribor
Mariborska okolica
122 stanovanj, 110 85 72
Celje	16	1 „
Celjska okolica	22	
Trbovlje - Hrastnik	100	
Zagorje - Rajhenburg	100	n
Jesenice	20	
ostale občine	133	a
skupaj 680 Startdvanj.
Faktično je pa bila gradbena delavnost v najbolj obljudenih občinah v letih 1910.—1926. sledeča:
od
	drŽave	občine	industr. in rudarskih pod,etij	bank in denarnih zavodov	privatnikov
Ljubljana ....		258		297	
Moste pri Lj. . ,					138
Ježica pri Lj. . .	20				49
St. Vid nad Lj. .					47
Vič.......					86
Maribor.....		36	53	42	120
Pobrežje .....					39
Krčevina ....					6
LajterSpprg . , .					6
Studenci.....					4
Ptuj.......		3			7
Breg pri Ptuju . .					19
Celje......					23
Celjska okolica .			123		37
Tržič ......		2	53		8
Jesenice .....			1	4	62
Trbovlje.....		U	536		57
Zagorje ob Savi .		16	133		14
Skupaj . . .	20	326	899	343	722
Skupaj
555 133 69 47 86 251 39 6 6 4 10 19 23 160 63 67 604 163
2310
Opombe
<1*
Q-	S*
2!	B
D	—
&Z
S	»"
D
tO	O
O
o
n	a.
otj	■"**
tu	m
O.	£3"
tT	UM
v	(0
®	&
t-	Oi
©
B	«
s-	S-
£	CD
'	e
MIZARSKE VAJENCE sprejme Jos. Andlovic -stroj, mizarstvo, Ljublfa-na, Domobranska cesta.
ORGANIST
violinist, iz prakse zmožen še drugih instrumentov, radi vojaščine brez službe, išče mesta. - Naslov v upravi št. 7812.
Krojaški
vajenec
se sprejme TAKOJ. — MARIBOR — Vrbanova ulica štev. 6.	7825
Učenka
V posameznih letih se je zgradilo stanovanj, in sicer:
Občina	1918	1919	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	Skupaj	Opomba
Ljubljana.......			23	49	145	71	34	81	152	555	<
Moste pri Ljubljani . .		5	7	9	13	21	18	46	19	138	o
Ježica pri Ljubljani . .	2	6	5	4	4	3	9	10	26	69	CF* CM
Št. Vid nad Ljubljano .			1	5	9	13	6	3	10	47	D •
V iS ....,,,,. .			1	1	3	16	7	22	36	86	£
				6	18	47	45	19	116	251	&
				3	4	3	6	14	9	39	s
Krčevina . . , , , .				3				2	1	6	a o
						6				6	a
								1	3	4	nf er
Ptuj							2	1	7	10	OH s
Breg pri Ptuju ....	1	1	6	1	4	2		1	3	19	Š 13
Celje...... , . -							23			23	
Celjska okolica . . , .		12	7	2	26	6	10	88	9	160	(D a.
Tržič			7			3	44	9		63	o —,
Jesenice . .....			2	14		1	3	42	5	67	VH a
Trbovlje .....,,		30	159	68	53	145	C4	11	74	604	9 s?
Zagorje ob Savi . . .	11	2	6	26	22	18	29	28	23	163	
Skupaj . . .	H	56	224	191	301	353	300	378	493	| 2310	
Iz navedenega je razvidno, da odpade nad 80% vseh potrebnih novih zgradb v Sloveniji na malo število občin. Iz statistike je tudi razvidno,
da je zgradila Trboveljska premogokopna družba v prvih povojnih letih precejšnje število stanovanj. Za revirje te družbe seveda še vse premalo.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 12. novembra 1926. Višina barometra 308'8 m
Opazovanja
Urni
Ljubljana (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplfe Dubrovnik Split Fraga
Barometer
766-5 766-5
764-6 766-1
765-7 763-4
766-0
767-8
763-8 764 2 763-3
Toplota t C'
Veter In brzina v m
Oblačnost 0-10
Vrsta padavin
ob opazovanju
»miti d« 7"
•S-® -Š-o
mirno NNW 0-5 mirno NNE 0-5 NW 5 SVV 3 SE 5 mirno
N t*5 NE 3 SE 1-5
megla megla
megla megla megla
megla
morje lahko megla
2-0
0-3
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Povpr. barom, višji ko včeraj za mm 0.4.
j »■ !• '■),;;, '■ V V ■...'

Potrti v globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni in nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Ivan Čop
posestnik in lesni industrijalec
danes 12. novembra ob 10 dopoldne nenadoma preminul.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti, v Mostah pri Žirovnici, v nedeljo 14. novembra ob 3 popoldne na farno pokopališče v Breznici.
Moste pri Žirovnici, dne 12. novembra 1926.
Betka Čopova, soproga. — Vinko, Janko, »inova, — Julka poročena šili-hova, Minka, Milica, hčere. — Josip Šilih, "t. — Božena, Igor, vnuka, in vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila,
za trgovino se takoj sprejme. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Prednost imajo hčerke železničarjev. - Ponudbe upravi pod: »Takoj« 7820
re-
11 p* velik in tople gi
■ I I de se ugoono dajo vrtnarju v najem. - Naslov v upravi it. 7796.
Na podlagi zakona o dri. računovodstvu razpisujemo dobavo 120 ms
jamskega lesa.
Ponudbe je vložiti do 23. novembra 1926. — DIREKCIJA DRŽAVNE-NEGA RUDNIKA ZA-BUKOVCA, P. GRIŽE, dne 10. novembra 1926.
Poravnajte naročnino!
Pozor trgovci!
Z upeljavo dobro idočiga, skoraj vsakemu potrebnega ter pri nas še nepoznanega predmeta si pridobite mnogo novih odjemalcev. - Zahtevajte nadaljnja pojasnila pod: »Lep zaslužek« št. 7826 na oglas. odd. Slovenca.
Prodajalka
dobra moč, želi preme-niti dosedanje mesto bodisi v mestu ali na deželi. Dopise na upravo pod: »Zanesljiva« 7819.
Mirnemu GOSPODU
se oda soba s hrano v Rožni ulici 27, I. nadstr.
Pletilja
vešča vseh pletenin, dobi dobro službo. Ona, ki ima svoj stroj, lahko pristopi kot družabnica. Dopise na upravo lista pod: »Stroj 8,80«. (7815)
Dražba.
Prostovoljna dražba zemljišča in parcele, oziroma vrt s stavbo, pokrita z opeko, pripravljeno za hišo, eno minuto od farne cerkve, 20 minut od kolodvora Stične, se vrši na licu mesta dne 28. novembra popoldne v Stični. Kupci se vabiio na dražbo. Dražbeni pogoji se zvedo na licu mesta. Pripravno je za obrt, rokodelca aii penzionistaj.
Pletilko iščem
proti dobri plači, ki bi me naučila na moj stroj vseh pletenin. Ponudbe prosim na upravo lista pod šifro: »Takoj« 7816.
Volnoin bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Trgovski VAJENEC
z 2 letno službo, mora vsled opustitve trgovine iskati novo mesto v trgovini z meš. blagom. Ponudbe na očeta: Antona Lokar, Polje (Višnjagora)
Gospodinje!
Služkinje, kuharice, sobarice, služkinje za vse, pestunje in postrežnice Vam preskrbi »Poselska zveza« v Ljubljani, Stari trg št. 2/1. - Obrnite se pism. ali osebno nanjo.
Išče se za Beograd pridna
MOŠKA OSEBA
ali mlad
ZAKONSKI PAR
brez otrok, katera je sposobna voditi samostojno delavnico in jc strokovnjak za ženske slamnate in filcaste klobuke. Pogoji so jako po-voljni. - Ponudbe, pisane slovenskem, srbohrvaškem ali nemškem jeziku je poslati na Poštni predal 266, Beograd. 7789
Kot GOSPODINJA
ali KUHARICA iščem službe. Dam event. tudi svojo kuhinjsko posodo in service na razpolago. Grem v župnišče ali kam drugam. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Varčna in poitena 7760.
Parobrodno društvo iiče
zastopnika
za Slovenijo, s sedežem v Ljubljani. Reflektanti morajo biti Slovenci, i želi se poznanje emigra cijske stroke. - Ponudbe upravi lista pod it. 7776,
Klavir in gosli
poučuje izvežbana moč z dolgoletno prakso in izvrstnimi spričevali na domu dnevno od 1. — 3, ure popoldne, Dunajska cesta 15/11., leve stopnj
ČISTO SOBO IŠČE
gospod, s poseb. vhodom in hrano. Ponudbe upravi pod šifro: »Cena«.
POZOR!
Na'znanjam, da pričnem s 18. novembrom t. I. zopet z novim tečajem za
krojno risanje
in prikrojevanje damskih oblek. ROZA MEDVED
strok, izpraš. učiteljica 1 Ljubljana, Mestni irg 24
GOSTILNA
dobro idoča, naprodaj z inventarjem in posest vom, obstoječim iz treh hii, vrta in dvoriiča, z
večjo njivo v centrumu industrijskega kraja, pripravno tudi za zalogo vina ali mesarijo, z clekt. lučjo in vodo v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7598
Ktilno nalbolJSl
Šivalni stroji ln kolesa
za rodbino, obrt in iuduslrijo so le
Jos. Petelinca
Najnižje cene. Orltzner, Adler Tudi na obroke. L]ubl|ana, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija.
DAMSKE PLAŠČE
elegantno izdelane, vseh velikosti, v veliki izberi)
iz finega modnega sukna ....	Din 350 do 500
iz najfinej. velourja, fina podlaga	Din 520 do 780
za deklice od 8 let naprej od . .	Din 150 dalje
F. in L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra 29,
ALAMA
prve vrste novo blago, popolno zrela
dobiva se povsod
Prva hrvatska tvornica salame, sušena mesa i masti
Petrinja
Glavno zastopstvo za Slovenijo: R. Bunc In drug
Ljubljana — Celje.
OBVESTILO!
Gramof. plošče
rabljene, zamenjujemo in jemljemo v račun. A. Rasberger, Ljubljana - Tavčarjeva ulica 5. 6935
POSESTVO
Belokrajini, 2 uri od železnice Črnomelj, 1Y, ure od Vrbovskega: hiša in 3 druge stavbe, gozd, vinograd, njive, travniki itd. — ceno naprodaj, f Poizve se potom uprave »Slovcnca« pod št. 7716.
Z ozirom na odredbo »Uprave monopolnega skladišča soli v Ljubljani«, da ukine z 11. novembrom 1926 nakladanje soli v lastni režiji, ob. veščamo vse p. t. trgovce in industrijalce ljubljanske in mariborske oblasti, da smo dogovorno z 11. novembrom 1926 prevzeli stalno nakladanje pri izdavanju soli v Monopolnem skladiščijo sicer po isti ceni kot do sedaj, t. j. 15.— Din za tono, vsled česar odpade dostavljanje delavcev od strani p. t. trgovcev. — Prevzemamo obenem tudi vsa naročila za dobavo in dostavo soli, so-sebno za izvenljubljanske trgovce in industrijalce Plačilni postopek za sol kot do sedaj. Dobava točna in hitra.
»Slovenia-Transport« d. z o. z.
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 3« Telefon 723.
VREDNOSTNE PAPIRJE
predvojne, kranjske, bosanske, ogrske obligacije, železniške prioritete, posojila, srečke itd., tu- in inozemske vseh vrst kupuje najkulantncje »YERC«, Komerc. družba Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matica).
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^AAAAAAAAAJ f?????fTffff?fffTffffTffTffffffffvffffTTTfffffffft
I Velika bira - namige cena
Zimsko perilo
copate, rokavice, sveterje
klobuke
dežne plašče čevlje
čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni trg 2
ipvpj1
T. RABIČ
Lji
Ljubljana

Steklena strešna opeka
je zopet na »ZDRUŽENIH NAH« d. d. v
zalogi pri OPEKAR-Ljubljeni.
IS
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoevrer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOGA
L. BARABA, Wm
Selenburgova ulica s/i
TiMetnn itev 980.
V najlepših mladenlških letih se je poslovil od nas predragi sin, brat in stric, gospod
Avguštin Volčič
Dolgotrajno njegovo trpljenje je po prejemu svetotajstev končalo ob 5. uri zjutraj dne 12. novembra 1926.
Truplo predragega pokojnika se bo položilo k večnemu počitku v nedeljo 14. novembra ob 4. uri popoldne na tukajinjem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Pokoj mladi dušil
V Kranju, dne 12. novembra 1926. MARIJA VOLČIČ, mati. — POLDKA, ANICA, FRANCKA, sestre. ACI, FRANCI, nečaka. — FRANC GLOBOčNIK, svak, In vsi ostali torodnikL
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Če*,
Izdajatelj: dr, Fr. KuIOtcc.
Uredniki Franc Teriatfl*