rn P Posamezna številkaj i 1 krono. {f TABOB* ishaja rwtf dtn, imtm • nedelja in prasnikot, ob 18. uri s S da.umom naslednjega dne ter * celoletno 180 K, polletno «0 K, > četrtletno 45 k, tneseino 15 n. P lnnarati po uogoToru. Pri Teikratn jj objavi popust* Z Naroc. BS ari opravi .TABOBA*, 5 UABIBOB, Juroioevn ulica stav, 4. Leto: L BOO POŠTNINA PAVŠAIAILANA BSD TABOR Posamezna številka: 3 :: 1 krono. * TOEDNIŠTVO n nahaja ▼ Mu-I- S « bora, Jurčiče., ni. it. i, L nad- 3 Satropjo. Telelon interorb. it. 276. 3 CPBAVA so nahuja r JureičeTi 3 5 nlici it. i> priMiJJo, dorao. Tol«- 3 * fon it. J*. SHS poitnočeboni r*- 3 J im «t*T. 11.787. 3 * H« uaroiOa brm lonuja ■■ na 3 3 oiiia. — Bobopioi s« no ntčajo. 3 Maribor, nedelja 19. decembra 1920 Številka: 95. Poboji med Stavka premogarjev v Za novo vlado. l Maribor, 18. decembra. / Naravno je in v vsaki državi običajno, da se stranke, ako ni nobena do-^ volj močno, da bi sama sestavila vlado, že pred krizo porazgovore radi sestave nove, posebno ako je še več dni naprej znano, da pride do krize. To skrajša brezvlačno stanje, ki je #vedno zelo mučno in škodljivo zdravemu uradovanju. Pri nas je drugače; najprej nastopi kriza in komaj potem s^prično dolgotrajna in mučna pogajanja, ki se vlečejo po cele tedne. Volitve v konstituanto so se vršile 28. novembra, njen sestanek pa je bil določen za 12. t. m. Da bo dosedanja vlada morala podati ostavko, je «bilo znano vsakemu in celih štirinajst dni je bilo torej časa za razgovore. V tem času bi se bilo lahko politično obzorje razčistilo ; stranke bi bile prišle v Beograd že z jasnim in preciziranim programom, vlada bi bila podala ostavko, regent bi poveril sestavo možu, ki bi imel za seboj dovolj močan blok, ta bi, imel novo listo že v žepu ter bi jo lahko kar predložil in regent bi jo bil podpisal in bil! bi izključeni vsi prepiri in vse spletke, ki škodujejo samo državi in njenemu ugledu na znotraj in na zunaj. 7o se pa ni zgodilo. Mesto tega so prišle v Beograd stranke še popolnoma neorijentirane ter se tam nekaj dni pre pirale, dokler ni prišla ostavka prejšnje vlade in zdaj stojimo tu, sredi pota in ne vemo ne naprej in ne nazaj. *V kon-stit^anti je polno vseh mogočih strank karabinjerji in legijonarji v Dalmaciji. Trbovljah. — Zemijoradniki pri regentu. ž -7 Josip Komlanc: Natakarjeva povest. (Dalje. Mož me je gledal nekaj časa začudeno, nato pa je zopet snel raz glave svoj klobuček in se pričel srčno zahvaljevati. ,Žalostno je dandanes na svetu," mi je pričel tožili — »Se pri ljudeh svoje stroke ne dobi Človek nikake podpore, o službi pa ni niti govora. Star natakar in star p—, no, saj gotovo poznate ta pregovor. In resnično je, verujte mi! Jaz sem brez službe že dve leti.* »Dve leti?* sem se začudil. .Pa bi se poprijeli kakega drugega dela, v sili mora biti človek na vse pripravljen.* ,To je res,* mi je priznal — »in jaz sem tudi že poizkušal, ali takega človeka, kakor sem jaz, se vsak nekako boji —.* .Kako to mislite?* sem ga povpraša ker resnično nisem vedel kaj misli. Jakob Ogrin je stisnil obrvi in ustnice, kakor da je zasensil njegove misli kak neprijeten spomin in je zamahnil z roko. •.Oh tako..’, če ima človek madež, mislim, da-se ga vsak ogiblje kolikor more.* , »Ne razumem vas!* Nato je zopet nekaj,časa molčal, ka kor da uefcai premišljuje, potem pa je ki so pa po glavnem razmerju napram ustavnemu načrtu deljene v dva bloka: v enega, ki je za enotno monarhijo ter v drugega, ki je za federalistično republiko. Močnejši je prvi, šibkejši je je drugj. Naravno bi bilo torej, da se poveri s sestavo vlade prvi. To se je tudi res zgodilo, regent je izročil to na-ogo mandatarju radikalne prve skupine in ta je to nalogo tudi sprejel. Toda iste še ni imel, zato se mora komaj jogajati z ostalimi strankami prve sku-Dine. Kot najmočnejša stranka te prve lupine prihaja v poštev prva demokratska, zato se je Pašič tudi najprej obrnil na demokrate. Imel je že več onferenc z njenim načelnikom Ljubo Davidovičem, kakor se da posneti iz joročil, ki prihajajo iz Beograda, je sporazumi že toliko kakor gotov in stvar bi šla lahko hitro od rok. In vendar ne gre. V radikalni stranki se borita za nadvlado že več časa dve struji, eno zmernejšo in poštenejšo vodi Pašič, drugo ekstremistično in spletkarsko pa Protič. Boj med tema dvema strujama je več ali manj stalen, vendar pa vzplamti tu in tam močnejše nego običajno. Tako je na primer vzplam-el tudi sedaj vtem važnem momentu. Paši-čeva struja ima pred očmi v prvi vrsti državo in zato ve, da je treba tej državi vlade, ki ji bo brezpogojno zvesta, ne pa tudi, da je ta vlada mogoča edinole s sodelovanjem demokra-ov. Protičeva struja ima pred očmi sicer deloma tudi državne interese, vedar pa so- pri njej močnejši nego ti strankarski interesi, za to skuša na vse načine obvladati situacijo brez de- mokratov. Ona ve sicer, da je program klerikalcev, zajedničarjev in drugih takih elementov protHen koristi države, vendar pa upa te skupine še vedno pridobiti za opustitev tega programa. Obenem pa je pripravljena, ako bi .drugače ne šlo, tudi sama nekaj popustiti na škodo države in na korist protidržavnih elementov. Kaj njo briga, da kupčuje pri tem z usodo države same, njej je glavno, da se ji posreči doseči namen, ki ga zasleduje: proste roke v svojem strankarskem delu v ožji domovini Srbiji. , v Ta skupina je prisilila sedaj Pasica, da je pričel pogovore tudi s klerikalci in z žajedničarji. Pozitivnega uspeha^i pogovori sicer niso imeli, razkrili pa so zanimivo dejstvo, da je dr. Korošec sam za svojo osebo proti oficijelni politiki svojega kluba ter da bi raje opustil program, nego pa sodelovanje v vladi. Pri razgovorih je izjavil Pašiču, da bi bil takoj pripravljen vstopiti v novo vlado, ako bi njegov klub opustil se-sajije federalistično republikansko stališče. Klub pa, kolikor je znano, od tega svojega stališča noče Istotako pa tudi zajedničarski narodni klub čvrsto vztraja na svojem programu. Vsi ti po Protičevi skupini izzvani po-, govori bodo torej nedvomno ostali brezuspešni in Protič bo moral uvideti, da ne gre drugače, nego da sprejme sta-išče Pašiča. Po najnovejših poročilih se zdi, da je v to tudi že pripravljen in tako je upati, da bo Pašič uspel s svojo akcijo ter sestavil srečno novo listo. Njegova lista bo skombinirana iz kvalicjje radi- dvignil glavo in mi pogledal naravnost v oči. .Zdi se mi, da niste eden izmed tistih, ki obsodijo Človeka, ne da bi ga poznali, in če vam povem, da sem prišel pred dvemi leti iz ječe, kjer sem presedel dvanajst let. boste menda razumeli, da se me vsakdo brani v službo.* Nekoliko sem sicer osupnil, a njegova odkritosrčnost mi je ugajala. Poleg tega je povedal to nekako samozavestno, kakor da se s ponosom spopiinja svojega jetništva. ,In' verujte mi,“ ie dostavil — .da se niti v ječi niti zdaj, ko sem zopet prost, nisem še nikoli pokesal svojega zločina, ako je bil to sploh zločin! Meni se zdi, da ne, in kdor bi nosil tiste čase mojo dušo, bi čutil gotovo prav tako. Ampak ljudje so tako zaslepljeni, da obsojajo mnogokrat samo dejanje, ne da bi iskali in razmotrivali tudi povod io, vzrok dejanja. Ah, kaj, kdo bi zdaj mislil na take reči,* je naenkrat dostavil mrko in nagubančil čelo, kakor da ( so mu ti spomini neljubi. V meni pa je rastla radovednost bolj in bolj, toda bilo mi je težko, ker se ga nisem upal preveč nadlegovati, kajti vedet sem, da je o stvari, ki sq je človek nerad spominia, težko govoriti. So sicer ljudje, ki radi razkrivajo in zaupajo svoje težave in se čutijo celo nekako zadovoljne, ako se izpovedo sorodno čutečemu človeku, nasprotno pa nosijo drugi Razdelitev kolonij.* \alcev, demokratov, kmetov najbrei tudi socijalnih demokratov ter morda! še par drugih manjših skupin. Ta koa-j licija bo imela za seboj dovolj močno1 večino, tako, da bo opozicija tudi ako' se združi v skupno falango, potisnjena! r kot ter bo konstituanta lahko hitro; n uspešno delala. Splošno se pričakuje^ da bo končno odločitev, ako ne pride! vmes kaj nepričakovanega, padla že v par dneh, kar bi vsi, ki jim je res pril srcu usoda naše mlade države, iz vseg* srca pozdravili. $ Trgovsko zborovanje. V torek se je vršilo v dvorani restavracije .Maribor* zborovanje mariborskega trgovstva in obrtništva, ki je bilo' velike in splošne važnosti. Najvažnejša je bila vsekakor prva točka zborovanja: vprašanje vzpostave železniške zveze Prekmurja, Pomurja in Slovenskih goric z Mariborom. Trgovstvo in obrtništvo ja tu na severni meji navezano na medsebojen promet in sicer v prvi vrsti med Mariborom, Prekmurjem, Radgono in Ljutomerom. V poštev je prihajalo zato odstopiti.^ pflfogg | doslei edina proga Maribor — Ljutomer, ki je bila sicer premajhna, je za silo pa vendar odgovarjala. Toda! tudi ta proga je sedaj deloma izvenj držaynih mej in vsled ponovnih incidentov z avstrijskimi oblastmi v odsekui Špilje -j Radgona ukinjena. Zborovanje je vsled tega apeliralo! na železniško ravnatelj|tvo, naj ukrene-vse potrebno, da se čimpreje izvede’ zopet normalen promet, da se S tem omogoči vsaj delni gospodarski stik. Obenem pa se je zavzelo za takojšnja zopet svoje težke tajnosti globoko v duši in jih ne zaupajo nikomur, kakor da je s tisto nesrečo, ki so jo doživeli, umrla v njihovih Srcih vsaka vera v prijateljstvo in sočutje. In med te sem prišteval tudi natakarja Jakoba Ogrina, dasi sem se varal. Njegov obraz je sicer res kazal neko temno hladnost, in tudi njegove oči so gledale pred se s tisto težko mirnostjo, ki je lastna le ljudem, ki prena- šajo molče tudi' najhuiše udarce. Ko pa sem nekaj časa molčal,, se je ozrl po meni in natanko sem videl, da se mu je zožila tista tenka poteza v kotu ustnic v lahen nasmeh. ,Morda mi niti ne verujete?* je iz pregovoril in segel zopet v žep, da mi najbrže dokaže s karim uradnim papir jem, pa sem zamahnil z roko. »Prav nič ne dvomijn nad resnico Vašega pripovedovanja in obžalujem Vas.* »Ah, kaj,* me je prekinil — „mi ni potreba obžalovati, kajti vse sem storil pri popolni zavesti, namenoma in tako premišljeno, da se ni moglo zgoditi drugače, kakor se je ! In tega tudi nisem nikdar tajil, kako tudi, ko sem celo rad in z veseljem povedal, da sem storil res vse tako, kakor so mi brali iz obtožnice. Takrat sem pričakoval, da končam na vislicah in bil sem čisto zadovoljen in pripravljen. Bogme, da bi bilo bolje, pa so modri in pametni ljudje pač odredili tako, da sem še danes sebi in drugim ljudem v oapotje.*. ^ . .Čudno,* sem zamrmral brez vsaka prave misli. »Nič čudno,* je povzel takoj. »Vi! na mojem mestu bi gotovo ravnali pravi tako.* »Bogme, mogoče ne! Morda bi sek dala stvar končati ali urediti na kak' drug način,* sem opomnil. Jakob Ogrl>* pa Se je zasmejal skoro na glas. ,0, da, pa drug način! Tudi jaz ser prefnišljpval tako, pa naposled sem priše le vedno na enega in istega zaključka ‘ konca, v katerega sem se napos tudi vdal.* , . * »Odvisno je precej tudi od človeška § nature,* sem opomnil. »Nekateri je bolj^ drugi, zopet manj razburljiv in vroče«' krven. Ob istem dogodku ima lahko sta ljudi sto različnih čustev in misli.* »Mogoče,* je skimal — »tako dale nisem mislil in če bi nemara tudi bil, bi, bil storil prav tako, kakor sem. Jaz bil že od nekdaj zelo rahločuten, še kc otrok, da, da, še kot otrok!* je strastne pritrdil, kakor da se je spomnil nekaj^ zelo važnega. '»Kaj pa je človek s trinajstimi leti drugega kakor otrok! vendar je bilo v tisti moji mladosti nekaj zrelega, kajti če pomislim — tega se spominjam čisto natanko — ko likokrat sem mislil na njo, se čudim danes.* — ^a njo? Na koga?* sem ga začu« derio povprašal, / ,»ffanX J, ----------“V ....... ■gradnjo železniške zveze med Muisko pohoto in Lendavo na eni, z Ljutomerom in Ormožem ali Središčem pa na drugi »strani. Dokler se to ne zgodi, pa je 'treba te kraje spojiti z dobro avtomobilsko zvezo. Istotako je Ireba poskrbeti tudi za zadostno zvezo Maribora s Sv. ‘Lenartom v Slovenskih goricah. Vsi ti sraji so danes popolnoma navezani na Maribor, kjer lahko oddajajo svoje poljske pridelke, prejemajo pa druge potrebščine, katerih nimajo doma. Sedanje žalostne prometne razmere pa to medsebojno trgovanje direktno ubijajo ter povzročajo, da ,se v omejenih krajih razcveta najbogatejše verižništvo in tihotapstvo, na škodo trgovstva, ljudstva in države. Zborovanje je zavzelo protestno stališče tudi proti sedanji slabi zvezi Maribora s Čakovcem in okolico ter *ahtevsfio spremembo voznoga reda na omejeni progi, ker sicer preti istotako nasi trgovini, kakor tudi prehrani nevarna kriza Dalje je zborovanje zavzelo oatro. stališče proti ukinjenju prodaje žganih pijač, ker se s 'tem povzroča trgovcem 'ki trgujejo s teru predmetom, katerega so si Se pred ukinjenjem preskrbeli velike količine, občutna škoda. Posebno ■pa še radi tega, ker so morali sedaj na blago, katerega ne smejo prodajali, 'plačati Se občutno trošarino. Tozadevno fce je .odposlala deželni vladi tudi posebna spomenica, v kateri se zahteva, da dovoli v bodoče prodajo žganih pijač vsaj v steklenicah, če ne drugače vsaj tako, da pe lahko razprodajo poprej nabavljene zaloge. Pri tem se je opomnila tudi potreba žganih pijač za zdravljenje prehlada in drugih sedaj nastopajočih bolezni. Zborovanje je od počefka do kraja poteklo jako stvarno in mirno. i^,.—------ .. ---------- , . . r— Notranja in zunanja politika.,, * Tajni konzlstorlj v Vatikanu. 'Papež je 16. decembra ob priliki imenovanja nekaterih škofov predsedoval .tajnemu konzistpriju, ki mu je prisostvovalo 21 kardinalov. Imenoval je Vkardinale Mery del Vala kamerlingem sv. kolegija. V nagovoru, v katerem je Vardinalo obvezal, naj varujejo tajnost, je naznanil papež imenovanje nekaterih Italijanskih in inozemskih škofov. - * Irski Izvrševalni odbor za konec stavke. Eksekutivni komite irske delavske stranke je zahteval od železničarjev, jnaj pričhejo zopet z delom. Stavka je .trajala šest mesecev in se je proglasila nrsled nalaganja in odpošiljanja municije. * Svet zveze narodov. Peta komisija je sprejela ukrepe sveta zveze narodov in generalnega tajništva radi per-sonala in organizacije tajništva ter predložila naslednje predloge: Vsi od vrhovnega tajništva za dobo 5 let imenovani Člani generalnega tajništva imajo pravico v slučaju njihovega odpusta apelirati na svet. Dnevna kronika. — Bivši minister dr. Kramer pred (poroto. Ce jje še kdo med našo inteligenco, ki še veruje v politično poštenje ajudi okoli „ Straže naj si pogleda nadnjo »Stražo*. Kakor znano, je mi-iaister n. r. dr. Kramer tožil pred tukajšnjo poroto urednika .Straže*. A katoliški list »Straža* pa naslov svojega poročila tako zavije, kakor da bi bil dr. Kramer sedel kot obtoženec pred poroto. (Natisnjen je velik naslov: „Bivši mini-•t« dr. Jfajngr BOJOtp ! V CT A’E jhi fi»im »iiit .ra tl'."k Tnh-' ~i—i i ——c—— obširnem poročilu pise o ^crn dru»em, samo o tem ne, da se je urednik ,.Straže" še pred poroto lagal, ko je trdil, da ni bil še kaznovan in ker mu tega niso verjeli, je zopet trdil, da je bil kaznovan radi tepeža, namesto da bi bil priznal, da je bil kaznovan radi goljufije na 2 mesece ječe. — Zakaj zopet tako kora’žnl? Klerikalci so bili nekaj časa tiho radi demonstracij 13. oktobra. Zakaj jim je zdaj naenkrat zopet zrasel greben, zakaj tako škodeželjno smešijo žrtve teh dogodkov? Najbrže se jim je posrečilo njihove žrtve spraviti na varno pred porotno razpravo. Proti tem ljudem je vspešno samo sv. pisemsko , sredstvo! Klin s klinom, zob za zob! — So protestirali. Pred protestnim shodom »Društva državnih uslužbencev* se je nek uradnik v „Taboru" pritoževal, češ, 'da se dtuštvo ni brigalo za stanovanjske škandale v Mariboru.- Od strani predsedstva tega društva se nam zagotavlja, da to očitanje ni utemeljeno. Društvo se je ves čas zanimalo za žalostne stanovanjske razmere v prid svojim članom ozir. uradpištvu sploh. Predsednik je opetovano osebno interveniral tako pri tukajšnjem stanovanjskem uradu, kakor tudi pri poverjeništvu-v Ljubljani in sicer z vsemi dokazi v posameznih slučajih. Društvo je zahtevalo tudi reorganizacijo državnega stanovanjskega urada s potrebnimi tozadevnimi nasveti, ki imajo služiti v prvi vrsti interesom državnih nastavljen-cev. Toda vse- pritožbe, vsi nasveti, vse osebne . intervencije so ostale dozdaj brezvspešne. — Tako slišimo zdaj tudi drugo plat zvona. V toliko ima tudi prvi kritik prav, ker je uverjen, da bi vse te pritožbe in pota imela morda boljši uspeh, če bi se jih obesilo tudi na veliki zvon — potom javnih protestnih shodov.. Sicer pa upamo, da bo zdaj vsaj najhujših stanovanjskih škandalov v Mariboru vendar enkrat konec. — »Lastna izpoved". Pod tem naslovom izliva „Straža1' svoje katoliško veselje, da so našega urednika Pirca radi demonstracij vtaknili pod ključ? in da zdaj „Tabor“ sam priznava, da je to storil neki narodni socijalist, ne pa klerikalci; kakor je. Drvotno trdil. Da bo to katoliško veselje že pred obravnavo še večje, pribijemo sledeče: Do-tični narodni socijalist, ki je spravil Pirca pod ključ, je kot državni uradnik formelno krit pod predpisom zakona. Zato se lahko sklicuje, da je bil v to primoran, kar sta mu profes. dr. Jerov-šek in urednik Zebot prostovoljno vsilila v roke verige, v katere je bil primoran vkleniti Pirca obdolženega besed, ki jih nikdar ni, govoril, ki pa sta jih prof. dr. Jerovšek in urednik Zebot iz urada mestnega magistrata telefonično sj^pročila na neki državni' urad —s primernim predlogom, ki ga je naknadno izvršil kompetentni uradnik, ki je drugače vodilna oseba v narodno soc. stranki in s katere je bil Pirc kot njen tajnik v velikem nasprotju. Dotičnik, bi torej m mogel priti sam v položaj, Pirca spraviti pod ključ, da pm za to nista dala povoda dva velika katoličana in narodno zavedna Slovenca dr. Jerovšek in urednik Zebot. Drugo gospodje boste zvedeli pri razpravi. — Krivica se maščuje sama. So ljudle, ki mislijo, da smejo početi nekaznovano, kar se jim zljubi. A bnš to je vzrok, da se pogrezajo globlje in fobije. In potem pride trenofe’, ko dolgo neovirana krivica maščuje sama sebe. Že nekaterikrat smo nalahko opozorili, da z računovodjo v delavnici ni nekaj v redu. £ivel je kot kavalir, sprejemat kot bi bil samostojen šef dekleta v službo, jim izplačeval večje svote de-, narja, jih poskušal izrabiti, in kjer se mu to ni posrečilo, so bile prosilke — odklonjene. Vsled njegovih manipulacij so morali trpeti tudi njegovi uradniki. Ce bi bili ubogali naše tudi njemu samemu dobro hoteče opomine, bi bil škandal lahko izostal. Ampak seveda mi smo bili »zlobni in osebni*. In tako je prišio do katastrofe. Dne 14. t. m. je omenjeni dvignil pri železniški blagajni 170.000 K za izplačilo zadrugi dan. Ker te svote ni prinesel v blagajno delavnice, MM j* «owwj]o, da M*. ediii v Oia- dec, kamor se je vozaril tudi s službenim avtomobilom, so ga čakali na kolodvoru in mu odvzeli denar. Možu je bilo še zdaj mogoče vsaj napram javnosti pri-k iti škandal. Toda storil je še en korak .globlje. Šel je k tvrdki Rosenberg ter tam — kakor je že večkrat storil — v imenu železnice si izposodil zopet 170 tispč kron. In s lem denarjem je vdrngič poskusil pobegniti, kar se mu je to pot posrečilo. Graški lislj so že v petek poročali o teni novorn škandalu za nas. Značilno je, da železn ška uprava ni tega slučaja prijavila nagim oblastim in da se jo tudi tvrdka Rosenberg zaradi ..izposojenih’1 A70.000K obrnila najpreje v Gradec, potem gete do naše državne policije, vsled česar naši policiji ni bilo mogoče preprečiti pobega. Obžalujemo prizadeto rodbino in vse žrtve, ki jih je potegnil s seboj. O podrobno t h poročamo prihodnjič- — Samo eno uro patsijot. Pri našemu škofu se je že opetovano opazilo, da na državne praznike sicer razobesi zastavo, a da jo takoj po masi zopet umakne. Na take dneve v proslavo Hab^burgovcev je škof prirejal znai e velike dineje in soareje, a zdaj je tudi ta običaj zginil iz dnevnega reda našega „iugoslov^iskega“ Škofa. On je torej j ugoslovenski patrijot samo, dokler ofici-jolno mora biti in to traja eno uro. — Novi renegat vodja delavnice. Na kar smo že opetovano ooozarjali, se je zgodilo: V četrtek, 16. decembra je prevzel vodstvo delavnice renegat Do-linschek. Sicer tudi dosedanji vodja Dol-kovski ni bil Slovenec, a je rodom Poljak in sicer koncifijanten mož. Zanj ustanovijo baje poseben urad na Koroškem kolodvoru. Dolinschka pa je poslala tu sem v Maribor generalna direkcija na Dunaju, baje za to, ker je tam stradal. Ko je prevzel vodstvo delavnice, se je uradnikom predstavil samo kot Nemec, naši uradniki so mu odgovorili slovenski. — Kultura narodnih socijaHstov. V petek dne 17. t. m. zvečer je priredil mariborski častniški zbor v kazinski dvorani slavnostvno prireditev na čast rojstnega dne regenta. Okrog 1 ure zjutraj so .-»'udrli v stransko dvorano kazinske dvorime trije železničarji in hoteli vstopiti v plesno dvorano. Pri .tem js treba omeniti,- da so bili oblečeni v zamazano delavno obleko. Pri vratih nahajajoči se častnik jih je vprašal, ali so vabljeni in naj se izkažejo s tozadevmm vabilom. Ker tega niso imeli, jih je vljudno opozoril, naj se mirno odstranijo. Tedaj so*, začeli rjoveti in razgrajati, zakaj da se njih ne pusti v dvorano. Ko jih je tudi predsednik oficirskega doma g. podpolkovnik Cvirn opozoril, naj se mirno odstranijo in ne povzročijo incidentov, se je ta Čedna trojica, katerih imena, radi njihovih družin za enkrat še zamolčimo, samozavestno udarila na prsa ter zahtevala od g. podpolkovnika, naj se ji izroči brez vsakih izgovorov urednika Pirca. Odgovorilo se mu je, da ga ni tam. »Izročite nam ga“, so zarjuli „ali pa razbijemo, dvorano. Dobimo ga v roke, četudi bi ga branil sam general". Po teh znamenitih besedah so se naenkrat znašli na svežem zraku, kjer se je njihova razboritost, upajmo vsaj, ohladila. S tem so zasledovanega primorali, da si pri varnostni oblasti v varstvo svojega življenja poišče obrambo rred temi divjski. Kaj pravi k temu di'janju vodstvo NSS in južna 'železnica? Lepe sadove rodi „ krščansko* delo „Straže*. . - več reda po mestu. Neprestano sneženje povzroča po mestu mnogo prometnih ovir. Ni dovolj, da mestna uprava skrbi samo za par glavnih ulic V okolici parka so pota še vsa zasnežena. Treba delo primerno porazdeliti. 1 — Kepanje po ulicah morajo javni organi odločno zabraniti. Mladina, ki ima veselje do kepanja, naj si ta šport privošči na takih krajih, kjer ni ogrožena telesna varnost pasantov. — Koncesionlranje prodaje jajc In mleka. Z odlokom dne 20. decembra 1919 razglašeno v Uradnem listu, št 183 1. 1919. je prodaja jajc in mleka podvržena koncesiji in nihče, ki je javil Svjftip, irgQymo po j. I9it>, um /stue več, s temi predmeti tržiti, ako za to nimft koncesije. Ne samo trgovstvo, amos® tudi vsa javnost je prišla do prepričanja, da je ta odlok v gospodarskem ozifK zelo škodljiv. Danes v raznih trgovinah ali na trgih ni več dobiti niti jajc, tztl mleka, ker se vsak boji brez dovoljenj* prodati te predmete. Jasno je, da kmet posebno iz oddaljenih krajev, ne bode nosil svojih par jajc, ali liter mleka na trg, ker ima s tem več stroškov, kakor izkupička. S tem poslom so se pečale poprej mnogo revnejše kočarice, ter po krajih pobrale jajca in mleko v primernih množinah ter prenesle to v mesto. S tem je prišlo mnogo1 tega predmeta na_ trg, in cene so se potom konkurence mižale. Ako se toraj hoče naše mestno ljudstvo soet zadovoljiti s tem, da dobi svoje ra nujnejše življenske potrebščine, k katerim spadajo v prvi vrsti jajca in mleko, potem naj se ta odlok nemudoma v toliko popravi, da bode prodaja jajc in mleka na drobno vsakomur prosta. Koncesijonira naj se obrt teh dveh predmetov le za eksporterie, oziroma trgovce, ki tržijo na v liko. Z delnim prekinjenjem tega odloka bode torej deželna vlada mnogo ustregla našemu ljudstvn in s tem popravila sedajno veliko nezadovoljnost. — Iz občine Krčevine pri Mariboru. V* s&ji dne 17. julija t. 1. je ge? rentstvo občine Krčevine enoglasno sta« vilo te-Ie skiepe: 1. Doslej nemški napisi n£ občinskih javnih tablah, kakor tudi oni na tablicah za hišne številke se izpremene v slovenske. 2. Hišna števila se ne izpremene. 3. Skupina hiš, ki se začenja pri dr. Turnerju in konča z nekdanjo Badlovo vilo ob severnoza-padnem koncu mestnega parka se naj zove „Petrovo selo“. Druga skupina hjš segajoča od poslopij barona Twickla do vštevši Wellejeve tovarne dobi ime „Pod Piramido". 4. Imena »Vinarska ulica" iti ..Tomšičeva ulicu“ £e sprejmeta tudi za severni strani teh ulic, ki spadata pod Krčevino. Ker se pa utegne hišno število ene strani na drugi strani ponavljati, so števila na krčevinski strani označeno s črko a. Isto velja za .»Trubarjevo ulico1' in »Aleksandrovo cesto", ki se nadaljujeta na krčevinskem ozemlju. 5. Ulici v Petrovem selu, ki drži iz Vinarske ulice vzhodno od vinarske šole proti severu, se da ime „Jurnerjeva ulica“, drugi, ki teče iz Trubarjeve u-lice pred vstopom v Kalvarijsko sotesko proti 'zapadu, pa se pusti staro ime „Badlova ulica". V hišni skupini Pod Piramido teko iz Tomšičeve iilice proti severu, ako se šteje od zapada proti vzhodu, „ Janežičeva", „Sernčeva“ in „Praprotnikova ulica"; del, ki se odcepi od Praprotnikove ulice, se zOve „Subi{eva ulica". S temi pozname-novar.ji je gereatstvo hotelo počastiti/ slovstvenika Antona Janežiča, mariborskega rodoljuba dr. Janka Serneca, šolnika in pisatelja Andreja Praprotnika ter slikarja Jurija Šubica. Upravna oblast je te sklepe odobrila in baš te dni se table in tablice že nabijajo. Branltelji ogrožene Dalmacije voščijo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljem „Tabora*, Dosebej pa še štajerskim dekletom, katerim kličemo: „Na skorajšnje svidenje!" — Nachtigal Anton, Zalar Rudolf, Rus Anton, Dobovšek Franc, Taučer Feliks, Zivkovič Danilo, vojaki. 13. peš. pukf v Splitu. — Obustava prometa na želez* niških progah. Obratno ravnateljstvo južne železnice Maribor nam .sporoča, da se z dnem 19. t. m. ustavi radi stavke premogarjev vlake na sledečih progah? Maribor—Ljubljana: Vlak 6t. 44 prihod ob 16.26, št. 45 odhod ob 11.16 Maribor—Prevalje: Vlak §t. 415 odhod 5.30, St. 414 b prihod 17.10. Maribor-— Šentilj: Vlak št. 52 b odhod 19.94, št 53 b prihod 20.29. Zidanimost—Zagreb: Vlak št.515 odhod 14.17, št.516 prihod 12.34. Ptuj—Pragersko; Vlak SL 247 prihod S.47. št. 247 b prihod 8.37, št 255 prihod 13.12, št. 226 odhod 11.10. št. 254 odhod 20.51. Promet imenovanih vlakov se ukini do nadaljnega. Eventu-elno razveljavljenje teh omejitev se prav očitno razglasi. \ — Trgovine so lahko danes* dne 19 decembra kot t^dejio. ored Bončam* \ — Velik dobrodelni plesni venček v gostilno Nendl. Ker je ta izgovor zelo' dejanska dramska slika »Kosovo* pisa- Danes se začno bržčas nova pogaihnja, priredi naša prostovoljna požarna bramba piškav, sicer pa sta vedela, da je to telja Vitomila Feodora Jelenca, kije med rudarji in vlado ozir. premogo- in nian rodilni xr R vHlinianliono Klonro on ?n I nrorlcIoiM catn nfPcnctAoal F)lolnnr elilzA Irnnno ip njen rešilni oddelek v soboto, dne S. januarja 1921, z začetkom ob 20. uri (8.'uri zvečer v vseh prostorih pivovarne Gotz. Ker so vse dosedanje prireditve požarne brambe uživale vsesplošno priljubljenost in ker je eventuelni čisti dob ček namenjen za nabavo prepotrebnega sanitetnega materijala za v splošni Zemljeradnlkl pri regentu. LDU. Beograd, 17. decemeia. Klub vtihotapljeno blago, so ju zaprli. j predstavi sam presostoval. Dialog sline kopno družbo —■ Zasačen žepni tat. Včeraj, soboto ie lep, misel dobra, izvedba pi je slabša, dpoldne so na Glavnem trgu zasačili Treba je bilo več živalnosti, morda še žepnega tatu. kateri je kar trem osebam par oseb. Osebe same so začrtane precej , vzel iz žepa večje svote denarja. Ko so dobro, razen sina (vojaka), ki ni Srb, ni zemljoradmčlte stranke je izvolil poseben »a aretirali.se je izkazal, da je to Hi vat. junak, ampak velikomesten slabič. Igralo odbor, ki-je že pr čel z delom za revizijo — Wlllmanov večer. Kakor že se je v splošnem dobro. Babico je po- poslovnika. Veliko zanimanje je vzbudil javljeno, se vršita v pondeljek 20. in dala gospa Dragutinovičega precej z regentov poziv, naj pride predsednik te I- or> on roiHmoiinniom In DOSlanske skuilinft ria blagor delujoči rešilni oddelek, se pri- j v sredo 22. decembra ob 20. uri v Gam- razumevanjem in toploto, gospod Nučič P0S'ahske skupine ria dvor. Predsednik Pri", brinovi dvorani dva eksperimentalna ie bil kot sin malo prisiljen, gospodična kluba zemljoradničke stranke ie bil na čakuje in je želeti dober pbisk te _ »..„K_________________ .. . r... ___ reditve odstrani vseli slojev brez razlikej večeramojštTamsihologa Frica Wiflmana~ Podgorska je bila "kot' snaha dobra, dv0!U od lu-30 do 17 30 ure. Razgovor narodnosti. Natančneje podrobnosti o tej Willmaun podaja prvovrsten program in otroka pa preveč prisiljena. Autor je bil na dvom Je bil večjidel informativnega prireditvi prinašamo v eni prihodnjih vpleta v svoje velenapeti točki zdrav no predstavi dvakrat pozvan na oder. _ značaJa' številk — Svinjski sejem dne 17. decembra 1920 je v sled hude zime skoro popof- Razdelitev kolonij. LDU Ženeva, 17. decembra. Zaveza humor. Predprodaja vstopnic v trgovini Gledališče je bilo polno, vslel oredol- z muzikalijami Hbfer. ' |gega sporeda, grajal je do pol 24. ure,_ _____... . , ... - — Specljalno trgovino s pisaln.' Pa s? ie Precei ljudi že predčasno od- narodov je glede’ vp.rašanja mandatov noma izostal, pripeljalo se je na sejem stroji in pisarniškimi potrebščinami je strailllo. —r. j sklenila nastopno: V smislu mirovne samo 17 praščič>*v, za kg žive teže se' - ~ • * *............... ■ Kultura in umetnost. je plačevalo od 26-— do 28'— kron, — Shod vpokojencev se vrši v nedeljo dne 19. tm. ob 15. uri popold. v II. nadstropju Narodnega doma. Vabijo se vsi vpokoienci in vpokojenke brez razlike stanu ki šo bili svojčas z odlokom (dekretom) nastavljeni, odnosno vpokojeni, naj so že služili v državni službi ah pri južni ali državni železnici, davkariji, na magistratu, vojski ali kje drugje. Le vojni inva idi nemoiejo biti člani tega društva. Shod je zelo velikega pomena. — Podružnica drž. urada zoper flavijalcev cen, verižnike itd. pri tuk. policij-kem konusarijatu ima telefonsko štev. 550 (hišna centrala pol. komisarijat), — Tihotapec z munlcljo In denarjem. V petek po noči je naša policija prijeta Stepana Kositarja, ki jd imel pri sebi odno ciotlališža. in nad otoki južno od ekvatorje Japonska dobi mandat nad otoki severno od Repertoire bodočih dni: V soboto 18.: »Meda Oabler* ab. B—13. ekvatorja, Anglija nad Nauru in Južno Regentova proslava V našem ^ospe Dulste1', zvečer ob pol 20 uri '„NoS na AWk«. AM*. pa nad nemška gledališču. V četrtek večer se je vršila v našem narodnem gledališču slavnost proslave regentovega rojstnega dne. Proslava je začela z „Bože pravde", že ta začetek sam je pokazal kaj smemo pričakovati, mislim, da so tudi nemuzi-kalna ušesa slišala velike disonance. Škandal je, da se vojaška godba ne more naučiti bolje naše državne himne. Delna konfuznost in nerazpoloženje je vladalo večinoma pri vseh pevsko glasbenih točkah, tako da je prišel le nepopolno do veljave sicer lepi program. Gospodična^MezgeČeva je liubko zapela Hmetjniku". Ah. A-12. ' Zapadno Afriko, Japonski zastopnik ja V jiondebek 20 dec: Zap-to. j izjavil, da vztraja Japonska na tem, da v torek. , Cnričine Amaconko*1 ah.'C—11. japonski državljani ne bodo odstopili V sredo 28.: , Noč nit Hmcljniku11 ab. G—12. ^ kolonijah od Svojih Starih pravic V četi tek 2 i: „Vra >“ ab. A-is. i Mandatarij dobe administrativna poobla- --------------;— --------------------------- stila za kolonije. Vojaško vežbanje je filaiftOVSŠŠa OOrOČila. Pr{!P°yedano. Trgovina s sužnji kakor ’ 5 'tudi trgovina z orožjem in municijo Poboji med arditl in karabinjerji v' ie Prepovedana. Spore, ki se ne morejo Dalmaciji. |res,tl .rn_imim potem, reši mednarodno DKU Rim, 17. decembra. (Stefani.) Listi poročajo iz Zadra: 2 0 varnostnih vojakov se je podajo na povelje gaver-nerja Milla v vojašnice dalmatinskih razsodišče. Boj s komunisti v Brnu. LDU Praga, 17. decembra. Brnske 11 „Lidovi novini“ prinašajo naknadno po« - ~ i______'a •. « . svoje pesmice, ali tempo je bil izgrešen. leoiionariev da bi iih razorožila in raz. ':uv“u P""asajo uaKnaunp po« Gospod Rasberger mi bo oprostil, če DI?stila Dalmatinci na so se iim norli 0 0 IZ£onu komunistov iz brnske mu odkrito povem, da je lahko dober Menjalo se je več strelov Na obeh elektrarniC(r ^s\ava“. Pri tem je prišlo korepetitor, ah slabši _ spremljevalec ter straneh je bilo mnogo ranjenih Tedai V , 1 .e,?ktr.armce do pravcate bitke ie to tudi na pevce uplivalo. Tudi go- • fe ukaM^ umik s komun,sti’ ki 50 P° druš™ napadu. sPod. «"•«* ^ .bil s'abo razpoložen, Jvarnostnih ^0jakJ0V. Deputacl a 1adX E‘b!la H menda prehlajen, kar se je poznalo po-1 prebivalcev je prosila govemeria nai k°mu,nista ubita> šest pa ranjenih, odi sebno, ko je pel piamssimo. Tempo pri Drostovoline lernie n° razpusti e smrtnonevarno. 6Q komunistov! „Ce na poljane« je bil napačen; vso Prostovoljne leglje ne ra2PustK je bilo ujetih. Zaplenjene so bile tri nffiCAHi <*A maI .i :~i A r J «. CiA.iIrN m, a«, a_ — \7 haKa a LM_ Bregar, klobučar v Lučanah. Škrabi in Hiter sta se izgovariala, da jima je to blago prinesel nek mimn po imenu neznan tihotappc iz Nem. Avstrije ter da pila drznejše kot prva dva, ali ogreti nas ni mogla izvzemši s tretjo „Haba- StavUa v trboveljskem revirju. strojnice. V poboju s komunisti sta bila Trbovlje, 18. decem. Vsled sklepa i ^hdi' dva komunista ustreljena. rudarskega zborovanja sW je začela vče-'nrfnAvoria«o .* « raj popoldne ob dveh splošna stavka v OdP0vedana komunistična stavka., Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Celjski' LDU Berlin, 17. decembra. „Vor» okrajni gldvar dr. Zužpk, ki se nahaja w3rts“ doznava iz Holandske, da so nero* iz opere „Carmen“, ki jo je pela v Tibovijah, je odredil, da se morajo komunisti odpovedali stavko. Z večjim ognjem. Gosood Kuhat, solist vse gostilne zapreti. Varnostni organi so j '•—:------------------------------r—----—. na ^ gosli h fe^ bil sicer dober, slabši pa v ojačeni, a dosedaj niso imeli povo ta po-j Glavni urednik: Radlvoj Rehar. ju je naprosil, naj mu to blago zapeljetajflažeoletu. Naposled se je podala eno- sreaovati, ker se mir še ni kalil nikjer.! Odgovorni urednik: Fran Voglar! Odvetnik ■ j h»1haUX9!'mi\ n 3—2 Veletrgovina papirja in knjigarna 892 fll M nabavili' leno božično darilo, i s podobami, povestice, slovenske mapa za zvezke, pisarniške fn šolske potrebščine, beležniki, koledarji itd. v veliki zalogi. 3—2 Veletrgovina papirja in knjigarna 892 Vilko Weixl, Glavni trg štev. 22. 6wan ICcraliia letna darila priporočam vsakovrstne dobro idoče ure, zlatnino in srebrnino po znižanih cenah 804 3-3 j py0| siJw|o FonSana | Maribor, Aleksandr. c. 23 $ Izborna fcvaSSteia. 914 2—1 ZnamHa ..3 monštranes11. JUGOSLOVENSKA MATICA priporoča krAiača farada Mihelič rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v Pulju, postal nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu je požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v Ma-i riboru, ^eSBssnaFjava u83sa 1$, Švabova h;ša. Prosi pomoči s krojaškim delom. Uvršuje vsa dela točr.o, solidno in po najnižjih cenah. 871 J3GCCCXX2C:XZX£XX±XX Galanterijsko blago, c; Popravila vsakovrstnih ur in gramofonov izvršujem dobro in po ceni, 895 2-2 c=®rzi cr=®zz=: l| c=®=n | igrače, okraske za božično drevo Priporočljive domače tvrdka: Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin Mat! ttfakturna trgovina Armin Elinger Hygo M Maribor, Kralja Petra trg št. 9 &0eksandr©va cesta Trgovina z usniem in čevliarskšh potrebščin Kohnsteln in Reismann Maribor, Slovenska ulica, štev. 20 Andrej Ham fevSjar Vetrinjska ulica 3 Jakob DogSa čevljar Vetrinjska ullm št. M ~ Delikatesna trgovina sss Feliks Pucko Aleksandrova cesta If. 31 is 2 Ml ipi is HM iritti Resnik in Vabiš Krčevina pri iNariboru Zalega (n!|n, H, tciili ter sliii Jakob Lah Maribor, Glavni trg štev. 2 čEjjjEj C=®=>l Mihael Živec g©$tSS^a „Poci P©2i©ri®mM Pekrs pri M&riboru Josip Škof pleskar in slikar Maribor, ©rolnova sil. 6 E Jo s. Martinc, Maribor I; □mncrrrxTXXxxxxxxz' Otvoritveni oglas..} Dovoljuiem si cenjenemu obč(nst^u na?nsnitF, da sem dvoril v Mariboru, Slovenska ulica 7 I. snedialno trgovino s nisa!-rlsni stroji in s pisarniškimi poirebš^tai. 888 3-^ Prevzemajo sa tudi popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Dalje sem prevzel zastopstvo pisalnega stroja znamke »KontinentsI«. Priporočam se ter prosim za obilen obisk. Z odliCnim spoštovanjem Telefon št. 100. Edvard Legat. Podpirajte domačo obrti! Stavbeno in umetno ključavničarstvo Franjo Kumerc Maribor Pod mostom maribor Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi pvpravo vseh poljedeljskih strojev, mlatilnic Itd. 705 *r' '“i Postrežba točna! Cene solidne! Podpirajte domačo obrt 11 MsMzaistosnufoli (Gleiclistrom) 14 HP, 3 HP, 1 HP z napušfaii (Anlass), ter motor na ^Sin proda Mariborska tiskarna d. d. izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborske tiskarna d. d.