r\ tJ^upujte
aJLNE BQNDE!
BUY
MIITW
dr' ;be
ap)
or lav® ;eri' ch^
ry isi«
erc
:hO« va«
Najstarejši sfovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BQNDE!
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ICTORY
BUY
VHITtD eTAT##
ma
NOS
LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), AUGUST 31, 1942.
številka (NUMBER) 204 ■
ODNAPOROtlLAZVSEH MZSEŽNIH RUSKIH FRONT
^ drže stalingrajsko fronto, kjer izvaja-'^protinapade in povzročajo Nemcem velike izgube.
OFENZIVA NA SEVERU IN JUGU
lil^lSKvA,
r,
fr,
to
ponedeljek, 31. av-^Uske čete trdno dr-
j i- ^'^te in izvajajo silne
j P&U&, Riicb-i "hromKniroi
Ruski brambovci so vrgli nazaj vse 'lapade ter udarili na
^"Isfada
10 (, iii 11« ne i ®^pJinii lastnimi proti-
ifl. J'	ie mska iiižna
Id'l^g^	je ruska južna
in! i ^	novi ofenzivi po Jia—-• ^ Odir;
4 v
a
r	P'^oti oljnim ppljem
it	nemške horde, ki
pri Stalingradu
ft »rf čete, podprte po 2 reke Volge in po
tfl
illii iei
vulge m
^11 ^zhori	izvajajo se-
^ j J o, in severnozapad-
' Mil ettin %^&da protinapade rill J^ce, kater'- -
° skodo. Moskovski ra-
^	so prizadele
' ®kodo. Moskovski ra-
°iii<	sovjetske
' <t M 0	neki obljude-
^'iBO g^o Od Stalingrada,
1 boji od ulice do >i ^ ^0 hiše, dokler ni-
Čete prekoračile sedaj že v dru-
Ruski bombniki i < v soboto ponoči zopet nad Berlinom
Napadli so tudi Koenigs-berg, Gdansk in Stettin. — Vsi bombniki so se srečno vrnili na svoje baze.
Ruska vlada je snoči naznanila, da so v soboto ponoči ruski
gič reko Volgo ter se bore na i bombniki zopet razbijali Beflin, njenem zapadnem bregu. Prvi-j kjer so zanetili 17 velikih in 31
Cd	pregnani.
I Ui ^ Moskovski fronti
j g Ss>..J^vski fronti so ruske I posrečilo.
krat so prekoračile ruske čete reko že dan poprej.
Ruski komunike naznanja; "Na stalingrajski fronti se nadaljujejo srditi in krvavi boji, toda naše čete so odbile vse nemške napade/'
Zgled poročnika lirivlcova
MOSKVA, 30. avgusta. — Poročnik Krivicov je vdrl s svojimi vojaki v mesto Ržev, ko mu je nenadoma granata zakopne-ga možnarja odnesla nogo. Krvaveč je nk *tleh ležeč zaklical svojim vojakom: "Naprej! Spominjajte se juga!"
Klic "Spominjajte se juga!" je inspiracija ruskim četam v Rževu in Vjazmi, kjer se vrše posebno krvavi in srditi boji. Rusi vedo, da so nameravali Nemci izvesti iz Rževa napad na Moskvo, kar pa se jim ne bo
BODIMO PONOSNI, DA SMO SLOVENCI!
Popolo d'Italia prinaša članek z naslovom "Odgovornosti Slovencev". Med drugim izjavlja: Slovensko ljudstvo/ iz ljubljanske province je s svojim vedenjem dokazalo, da nima svojstev potrebnih narodom, ki si hočejo zaslužiti pravico do avtonomije. Vsled tega si je to prebivalstvo zaigralo velikodušno obnašanje Italije. Niti enega samega Slovenca ni bilo mogoče najti, ki bi bil sprejel velikodušno ponudbo Italije g hvaležnostjo, dostojnostjo ali po-' litično. dalekovidnost jo.
Sloveniji še nadaljuje '
Powell, ameriški i je urejeval nad 25 ^ Week!'

]e ure ji ih Weekly Review" in
"fr
^ Šanghaju na
0 3ei
ciif
ttiw.
. 2o. Pr&vi, da so prišli na njegovo ^tiov ^^P°ii8ki žandarji, ki
iti
roi?

časnikar opisuje nezaslišano brutalne razmere v japonskih ječah
^	in povzroča bolezen, da odpadajo prsti
JJogah. — Celice so polne uši in drugega mrčesa. °^ki in ženske so skupaj zaprti.
-T)	. ^ .
Hnxxraii	Neuž:ti$a hrana
manjših požarov. Dalje so ruski bombniki napadli Koenigsberg v Vzhodni Prusiji ter mesti Gdansk n Stetin. V Koenigs-[
bergu so povzročile eksplozije j 1 J	f
ruskih bomb 29 požarov, med	y DftlltlftCili ill
njimi osem velikih.
Švedska poročila naznanjajo,
da je trajal v Berlinu alarm tri polne ure. Vsi sovjetski boqib-niki so se srečno vrnili na svoje baze.
Nemci priznavajo, da so bili nad Nemčijo ruski bombniki, o katerih pravijo, da so leteli v veliki višini in da njihove bombe niso povzročile posebne škode. Kar je značilno, je tudi to,
da Nemci to pot ne javljajo ničesar, da bi bili sestrelili kako rusko Jetalo.
Moskovski radio je sporočil prebivalstvu Nemčije, naj se poslej kar pripravi na noči groze.
"Zavezniška zračna sila stalno pridobiva na svoji moči, in čim dalje bodo zimske noči, tem večja bo groza v Nemčiji," pravi moskovski radio.
J« te d
"letij^^erikanci, '	zadržane Japon-
!i'j	' kjer opisuje svo-
doživljaje v ja-
Vi'ostora, da bi člo-sede?
je te dni vrnil ki so bi-

Slovensko ljudstvo plačuje po zas-lugi svojim; izdajalcem. — Uboj županov v Zaplani in Šmihelu.
)if'
V#
■of lai
preiskali, njega ga odvedli v je-aii " ječi je bil že pre-'	v njem niti
»C... da bi mogel člo-
/^rednik
^Pftih ^	poprosil
siIq Kitajcev, da so se pfQ .^'^^.knili ter naredili j® mogel se m 2a o ^ sobi je bilo u,, do 25 oseb, ki b^ 5®tri sedele na tleh, to

ill
neprestano za-, ljudi. Več noči za-
kgf 3^1	več oseb
^ "ilo prostora, da bi
6.
'^0'"»Ubiranega veka
^Se v^^jkanje prostora izipo-prostoru ni W sanitarnega stra-, % < navaden zaboj, v dan posoda; ki so kitajski jet-
i)^%i VfeH	zaprte z
^ati so se morale po-kat^^ stranišča kakor li^. inu	je zavdajalo.
Jetniki v tej ječi so kmalu začutili bolečine v nogah, na katerih so komaj stali. Kmalu so spoznali vzrok teh bolečin, ki je bil v hrani, katero so dobivali.
Odmiranje prstov na nogah
"Hrana je bila takšna, da je ne bi pogledal najnižji kitajski kuli," pravi časnikar. "Zjutraj smo dobili skodelo riža, ki je bil še dokaj užiten, ker je bil topel. Kosilo in večerja pa je obstojala iz mrzlega riža, katerega ni mogel nihče izmed inozemcev jesti. Ta riž je bil skuhan po enkrat na teden, nakar je stal v veži ali na dvorišču v posodi, iz katere so zajemali za obede. Ta hrana je povzročila pri jetnikih bolezen, ki je poznana pod označbo "beriberi" in ki povzroča odmrlost prstov na nogah, tako. da jih je treba amputirati; Tudi mehi so morali odrezati več prstov na nogah," pravi urednik, ki bo še nadaljeval s svojimi razkritji o brutalnosti teh pasjih sinov, ki-se smatrajo za o-troke sonca.
Darovi za C. U.
Ker se nista mogla vdeležiti zadnjega piknika C. U. sta darovala: Prijateljica Cankarjevega glasnika $2.00 in prijatelj $1.00. Dalje so darovali: George Turk, John Zalar, August Kuž-nik in Frank Gustinčič iz Cleve-landa in Valentin Stroj iz India-napolisa, Ind. vsak po $1.00. — Hvala vsem darovalcem.
Naši bombniki so zopet napadli brez lastnih izgub
Ameriške leteče trdnjave so se vrnile s svojega sedmega zaporednegk poleta spet brez vsrakih izgub.
odej
iL ^ Se < ' ° komaj toliko o-SlZ	do šest jet-
Je ijjj z eno odejo. — vsakovrsten inrg^j pa uši, katerih

^ogel človek pri-
ŽIVILA ZA GRČIJO
NEW YORK, 29. avgusta. — Grška War Relief Association naznanja, da so srečno dospele v Grčijo tri ladje s potrebščinanii, *ki so odplule dne 7. avgusta ii Montreala.
Omenjene tri ladje so odpeljale v Grčijo 15,000 ton žita in skoro 50,000 ton zdravil za trpeče grško prebivalstvo. V Mon-trealu nakladajo zdaj s potrebščinami pet nadaljnih ladij.
Seja Progresivnih Slovenk
Jutri večer ob pol osmih se bo vršila redna seje krožka št. 1
LONDON, 29. avgusta. — A-meriške leteče trdnjave so izvedle danes svoj sedmi polet na sovražno ozemlje, ne da bi mnele pri tem zaznamovati ene same izgube. Doslej ni ameriška zračna sila izgubila pri teh napadih niti enega letala.
Ameriški bombniki so odvrgli svoje bombe nad krajem Wevel-ghemom v Belgiji. Leteče trdnjave so Opremljala, na poletu a-meriška bojna letala, ki so se tudi vsa srečno vrnila.
Angleška zračna sila pa je iz vedla napade na Ostende in Lille. Snoči je izgubila angleška zračna sila 30 bombnikov, današnjega poleta pa se nista vrnila dva angleška bombnika in eno bojno letalo, toda kljub temu je dobila angleška zračna sila obilne dividende v obliki škode, ki jo je povzročila Nem cem.
Angleški bombniki so napadli tudi mesti Saarbruecken in Nuernberg, v katerih mestih je osredotočena nemška vojna industrija. Ko so bombniki odle
Privatni viri javljajo, da je bilo 14 slovenskih in dalmatinskih vasi od laškega topništva popolnoma porušenih in zravna-nih z zemljo in da je pri tem poginilo na stotine oseb, še več pa bilo ranjenih ali odgnanih v koncentracijska taborišča.
Ta novi naval nasilstva je sledil "opominu" Virginia Gayde, laškega časnikarja, ki je pred kratkim pisal, d» ao imeli Slovenci zadosti časa, , da se odločijo za sodelovanje z Italijo in da je zdaj kgnec laškega potrpljenja. Število vasi, ki so jih zavojevalci porušili do zdaj v Jugoslaviji, je s temi novimi 14. kfa-ji naraslo na 86, glasom uradnih izjav osišča samega. Jugoslovanska vlada pa trdi, da je osišče v resnici uničilo s topovi ali letali na stotine krajev v Jugoslaviji. Isti viri poročajo, da je bilo 20,000 Slovencev, ki niso hoteli postati podaniki, iztira-nih v Italijo. Tudi 7,000 Dalma-tincev je bilo izgnanih v Italijo.
Glasom vesti, ki prihajajo v London iz Italije, je veliko število izgnanih žen in otrok, ki so prehajali skozi Florenco, nosilo železne okove na rokah.
Jugoslovanski krogi javljajo, da so domoljubi ubili župana občine Zaplane blizu (Vrhnike in šmihela blizu Novega mesta. Pet oseb je bilo v Ljubljani, na ukaz Mussolinija in contumaciam obsojenih na smrt, zaradi političnih "zločinov".
Glasom poročil iz Zafreba je bil med Novskim in Novim se-om na progi Zagreb—Beograd vržen iz tira ekspresni vlak. Ob tej priliki je poginilo 21 o-seb, med katerimi je bilo več vojakov osišča, 22 oseb pa je bilo i-esno ranjenih.
Takozvani "potujoči" preki sod, ki se k reče po Hrvaški, je baje obsodil na smrt 3 osebe v Stari Pazori severozapadno od Beograda, a 15 v Karlovcu, češ, da so pomagali generalu Mihaj-loviču. Smrtno obsodbo so izvršili nemški vo;^aki.
Novi grobovi
STEVE NESTIC Kot smo v soboto poročali, je po dolgi in mučni bolezni preminil Steve Nestič, star 61 let. Stanoval je na 443 E. 160 St. Pokojni je\bil doma iz Čakana-ca na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose, rojeno Ravalnak, tri hčere, Barbaro, por. Major, Diano in Anno, in štiri vnuke: Steve, Doris, Jamesa in Barbaro Major, v stari domovini pa brata Markota. Bil je član in ustanovitelj društva Sloboda št. 235 H. B. Z. Zadnjih 40 let je bil u-poslen pri N. Y. Central železnici. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Avgusth F. Svetek, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na Calvary pokopališče.
FRANK MRZEK V petek večer je bil najden mrtev na E. 45 St. in St. Clair Ave, 59 let stari Frank Mrzek. Bil je samski ter je živel pri družini Joseph Bolle, 3508 St. Clair Ave. Truplo leži v pogrebnem zavodu A. Grdina in sinovi, odkoder se bo pogreb vršil jutri popol. ob 2. uri na Whitehaven pokopališče.
JOSEPH JERINA Joseph Jerina, o čigar smrti smo v soboto poročali, se je nahajal zadnjih 14 let v zavodu za onemogle v Warrensvilleu. Doma je bil iz vasi Kamnik, p. d. poznan kot Bločenov Joželj. Ved
la v at^ri domovini, pa tudi tukaj v Ameriki je opravljal težka dela, s česar si je nakopal bolezen v nogah, da se je moral več let posluževati bergelj. V
BIVJI POSLANIK GREW SVARI PRED JAPONSKIM FANATIZMOM IN MOČJO
Morale japonskega ljudstva ne bo zlomilo nič drugega kakor popolni poraz, pravi bivši poslanik.
JAPONSKO LJUDSTVO JE PRIPRAVLJENO NA SLEHERNO ŽRTEV ZA CESARJA IN DOMOVINO
WASHINGTON, 30. avgusta. — Joseph C. Grew, bivši ameriški poslanik v Japonski, ki se je pravkar vrnil v Zedinjene države, je izjavil, da se bo Japonska borila na življenje in smrt, dokler ne bo popolnoma strta, radi česar so potrebne velike žrtve od strani Amerikancev.
Morale ljudstva ni mogoče zlomi^
Poslanik je na podlagi svojih desetletnih izkušenj in opazovanj izjavil, da stojimo mi nasproti silni vojni magini in ljudstvu, čigar morala se ne bo zlomila tudi pod udarci neprestanih porazov. To ljudstvo je, in sicer kolektivno kakor posamezniki, pripravljeno doprinesti vse žrtve za svojega cesarja in domovino ter se ne bo dalo zlomiti
diugače kakor s popolnim porazom.
Bivši poslanik je tudi potrdil resnico vseh poročil ameriških časnikarjev in misijonarjev, ki eo javljali o strašnem in nečloveškem trpljenju, kateremu" so izpostavljeni v Japonski ameriški vojni ujetniki in ostali Ame-rikanci. Postopanje Japoncev napram njim je divjaško in do skrajnosti brutalno.
Svarilo ameriškemu ljudstvu
Poslanik je posvaril ameriško ljudstvo, češ, če slednje misli še, nadalje ^veti v udobnosti in izobilju ter prepuščati vse samo-žrtvovanje ameriškemu vojaštvu, ne bo vojna z Japonsko končala z našo zmago. "Ako podležemo, bomo zasužnjeni," je rekel poslanik.
Nekatere podrobnosti o junaških bojih naših častnikov in vojakov na Solomonih
Ameriški častniki gredo svojim vojakom z zgledom naprej. — Fanatični Japonci rajši poginjajo kakor bi se udali.
Povejstvo ameriških marinoviv njihovo votlino, katero je raz-Ameriko je prvič dospel' pred'Solomonskem otočju poroča strehi z dinamitom.
50 leti, nakar se je vrnil v sta- zdaj nekatere podrobnosti o ta-ro domovino in potem zopet pri- mošnjih bojih. Poveljstvo jav-šel v Ameriko. Bil je brat po- da so bile dane Japoncem kojne Marijane Repar, ki je bi- prilike predaje, preden so
jih marini pobili. Večino teh po-
Progresivnih Slovenk v Slovenskem del. domu na Water-jteli, so jim osvetljevali p<it o loo Rd. Članice so vabljene, jgromni požari, ki so izbruhnili v da se je polnoštevilno udeleže, j napadenih'mestih.
\
la lansko leto ponesrečena v avtomobilski nesreči. Tukaj zapušča polbrata Jakol^a Jerino, stanujočega na 15337 Lucknow Ave., v stari domovini pa dve sestri. Pogreb se vrši jutri dopoldne iz cerkve sv. Vida na pokopališče sv. Pavla v Euclidu, v grobnico družine Repar. Pogreb oskrbuje A. Grdina in sinovi zavod.	( '
ANGLEŠKE AKCIJE NA SREDOZEMLJU
nudb pa so Japonci s fanati-zniom odbili.
Ko so nekega japonskega Častnika potom tolmača pozvali, naj se uda, je odgovoril s tem, da je vrgel ročno granato iz dupline, v kateri je tičal, kar jfe zapečatilo njegovo usodo.
Fanatik ubU tovariša in sebe
V neki izkopani poziciji so se borili trije japonski vojaki, dokler jim ni pošla municija. Nato pa je eden izmed njih dvignil svoj samokres ter ustrelil svoja tovariša, nato pa še sebi pognal kroglo skozi glavo. Trije japonski mornarji, ki so bili ujeti, so
Takšni so ameriški častniki, zato ni čuda, da delajo tudi vojaki, ki vidijo pri svojih predpostavljenih tako junaštvo, naravnost čudeže osebne hrabrosti.
LONDON, 30. avgusta. —
Angleži so izvedli coiftmandos napad na mali otok Antikhyte-ro, leži med Grčijo in Kreto, do-čim so angleški bombniki z Mal-1 izjavih, da ne bi prišli nikoli živi te 24 ur neprenehoma napadali | v roke Amerijcancev, če bi bili Sicilijo, kar 2aiači, da se hoče' im^li vsaj eno puško ali samo-Anglijčk zopet polastiti iniciative, kres.
•v Sredozemlju.	| Junaštvo ameriškega majorja
Istočasno pa se je ojačila ak- j cija angleških podmornic, ki Drugega dne bitke je bila za-marljivo pogrezajo ladje"v kon- j drževana kompanija majorja^ vojih osišča, katere dovažajo j Kennetha D. Baileya po nekem generalu Rommelu potrebščine t gnezdu japonskih strojnic, ki so
za njegovo ofenzivo, ki pa se odmika vedno dalje v nedogled.
ODLIKOVANJE GENERALA ŽUKOVA
K vojakom
Danes je odšel služit Strica Sama Frank Kraučar, stanujoč na 1070 E. 69 St. Želimo mu srečen povratek!
V bolnišnico
Pretekli petek je bila odpeljana v Grace bolnišnico Mrs. Mary Bartek, 1070 69 St. Prestala je težko operacijo. Želimo da bi se ji ljubo zdravje čim preje popolnoma vrnilo!
bile nameščene globoko v zemlji. Major Bailey se je priplazil gnezdišču po ovinku, nakar je skusil prebiti vrh podkopa, da bi vrgel vanj granato. Tedaj pa je neki japonski vojak potisnil skozi streho zakopa cev svoje puške ter obstrelil majorja v
LONDON, 28. avgusta. —
Moskovski radio je naznanil, da je bil general Zukov, poveljnik | bok. Major pa je toliko časa za-ruskih čet, ki so v ofenzivi se- j drževal Japonca, da mu je pri-vernozapadno od Moskve, ime- j šla na pomoč njegova stotnija, novan za podkomisarja obram- ki ga je rešila iz njegovega ne-be in pribočnika Josipa Stalina, varnega položaja ter uničila Japonce.
Major ubije z dinamitom 35 Ja-ponfcev
Pred tem je major Bailey lastnoročno pobil 35 Japoncev,
Jugoslav-Slovene klub
Članice Jugoslav - Slovene kluba so prošene, da sporočijo Mrs.' Jearinette Cahill svoje re-zervecije za večerjo, ki se vrši v torek večer, 1. septembra. Ob tej priliki se bo vršila tudi seja in nastopila bo poznana Mrs. Florence Boswell, predsednica "99" kluba avijatičark ter državna načelnica Women's Vo-lutary Service. Sestanek bo zelo zanimiv in članice naj ga gotovo posetijo. Telefonska številka Mrs. Cahill je FAirmont 4656.
Važna seja JPO,SS za collinwoodsko okrožje
Zastopnike kot odbor JPO, SS Rd. se poziva na važno sejb, ki še vrši za okrožje SDD na Waterloo d. nocoj ob 8. uri. Cas gre hitro naprej in kmalu bo tu dan prireditve v pomoč potrebnim v stari domovini. Nocojšnja seja je zelo važna in potrebno je, da se je sleherni zastopnik udeleži. Zlasti se apelira na one zastopnike društev, ki se še niso udeležili nobenih sej. Ako sami ne morete priti, pošljite namestnika. Ukrepati je glede programa, ki se vrši dne 11. oktobra v obeh dvoranah SDD na Waterloo Rd.
Krožek se zahvaljuje
Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk se zahvaljuje Mrs. Česen, ki je darovala $2.00 v bla-
gajno, ker se ni mogla udeležiti ko se je pretolkel skozi križni o-balincarske tekme. -	genj njihovih strojnic do vhoda
S. N. Muzej potrebuje pomoč
Zastopnice v Prosvetni klub S. N. D. 30 prošene, da bi prišle noc^oj in jutri večer v Slovenski narodni muze^, da bi pomagale očistiti še nekaj slik in razstavne omare, da bo vse pripravljeno za razstavo.

id! N A" K 0 ? R S VNOS %
31. avgtt« avgusta
UREDNIŠKA STRAN
F N A K €11 D D A \i M O (Z T "1 kateri drugi člani jugoslovanske vlade. G. Slobodan Jova- zavisno". Najstrašnejše pa je v stina" (vas šestina je v bližini ^ ^ ^ ^ ^	^ ^ ' novic se je g. Steedu zahvalil za izredni dokaz njegbve
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAII^ AVENUE — HENDERSON 6311-12 Issued Every Day Except Simdays and Holidays ^ SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
tsy Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
For One Year — (Za celd leto) ...............................................................................$6 50
For Half Year — (Za pol leta) ...............................................................................3.50
For 3 Months — (Za 3 mesec«) —..............................................................................2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) —.............
Pot Half Year — (Za pol leta)
..$7.50 .. 4.00
For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................- 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year — (Za celo leto)-------------------------------------
For Half Year — (Za pol leta) ...................................................
naklonjenosti Jugoslaviji. Prvi podpredsednik vlade, g Juraj Krnjevič, je izjavil v svojem govoru, da je g. Steed eden od onih ljudi, ki so znali pravilno oceniti položaj v naši domovini. On je izvanredno, stvaren opazovalec in njegova naklonjenost naši domovini ne bo odpovedala.
Wifkham Steed-je odgovoril predsedniki! in podpredsedniku Jugoslovanske vlade, da je Jugoslavija Evropi potrebna. On se je trudil, da pripomore k temu, da bi si Jugoslovani pravilno tolmačili angleške pojme v miru, demokraciji in svobodi. — (JIC.) '	'
......»8.00
...... 4.50
BitltOTfld as Second Class Matter A"j>rll 28th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
"
V; ■
A

IZJAVA JUGOSLOVANSKE VLADE V LONDONU
Uspehi jugoslovanske vojske vzbujajo nove node
Carigrad, 22.»avgusta (NYT) ■ Cetnišl^o vojskovanje v Jugoslaviji se je silno razvilo. 150,-000 srbskih četnikov in redne jugoslovanske vojske pod po
stano in resno vojno proti 11 do 18 divizijam osišča iz Rajha, Italije, Madžarske, Bolgarske in "Neobstoječe Nezavisne".
Kar najbolj občudujejo ino-
"Giornale d'ltalia" sledeče:
Najprej povdarja, da gre boj zoper sam obstanek Slovanov, potem pa odkrito zahteva od Srbov, Hrvatov in Slovencev, da "se priključijo zasedbeni vojski v borbi proti vojakom Jugoslavije. Ako to izrazimo na drugačen način, bi dejali: vojskujemo se -za zasužnjen je Jugoslovanov in sploh vseh Slovanov, toda, ker so oni živina, lahko zahtevamo od njih, da sfe bore z nami, zato da jih bomo tem lažje uničili. Toda Srbi, Hrvati in Slovenci se upirajo s puško v roki. Njihovo borbo in plemenito narodno zavest občuduje ves kulturni svet, ki ve, v kakš-%ih težkih razmerah se vojskujejo. Njihova junaška borba bo štela v zgodovini človeštva, med
Zaradi sumljivih vesti, ki jih je tiskal del časopisja o generalu Draži Mihajloviču, je izjavila jugoslovanska vlada'v Londonu sledeče:
' V zvezi s poročili, objavljenimi v nekaterih krogih, in v inozemstvu glede narodnega odpora pod generalom Dražem Mihajlovičem, je bila danes v Londonu objavljena sledeča izjava:
, Jugoslovanska vlada v Londonu' popolnoma zaupa vodstvu in lojalnosti generala Draže Mihajloviča in "njegovih hrabrih vojakov. V znak svojega zaupanja ga je imenovala glavnim poveljnikom vseh oboroženih sil, ki se na ozemlju Jugoslavije bore proti sovražniku. Ona je stalno v zvezi z njim. Znano je tudi* da so komaj pred par dnevi general Auchinleck, admiral Harwood in letalski maršal Tedder čestitali generalu Mihajloviču.
General Mihajlovič, ki je pri srbskem narodu in v vsej Jugoslaviji zelo priljubljen, načel ju je dobro organizirani vojski—urejeni na način, primeren četniškem vojskovanju—ki šteje od 80,000 do 150,000 četnikov pod vodstvom rednih častnikov jugoslovanske vojske. Veliko število teh častnikov je padlo ali bilo ranjenih v boju: na predlog generala Mihajloviča so jim bila podeljena odlikovanja za hrabrost v boju in njih imena so bila javlje-na potom radia. Dejstvo je tudi, da na vseh ozemljih zasedene Evrope edino le general Mihajlovič poveljuje organizirani redni vojski. Ni torej čudno, da poskušajo sovražniki Jugoslavije—Nemci, Italijani in njihovi paj-daši—vse mogoče, da bi uničili generala Mihajloviča m njegovo vojsko. Nemci ko vzeli za, talce žeho in otroke
veljstvom generala Draže Mi-izemci, pa je poleg nadaljevanja hajlovida vodi nove boje po i odpora jugoslovanske armade v vsej dolžini dalmatinske obale,'tej neenaki borbi, ona mirna in po planinah Črne gore, v Bosni skromna hrabrost in odločnost, in srednjih in vzhodnih okrajih Is katero izbrani in pbsebno iz-Srbije. Močni oddelki so izvršili | vežbani možje tvegajo svoje živ-
Zagreba).
Ustaški vodja profesor Orša-nič je pred kratkim govoril a-meriškim Hrvatom. V svojem a-pelu je dejal: "Mi delamo, kar še ni nikdar nikdo delal na Hrvaškem?'.
/ ^ Res je, nikdo še ni nikdar tega delal, niti na Hrvaškem niti v nobem drugi deželi.
Amerikanski Hrvati vedo, kakšen pekel in strahovlada obstojata na Hrvaškem in zato so tudi vse hrvaške organizacije v Ameriki ponovno izjavile svoje nasprotstvo napram Paveliču in ustaški državi, ter jasno povedali, da podpirajo razmah velike Jugoslavije, v kateri bo vladala enakopravnost.
Sovražnikovi valpeti Nedič in
najčiatejle vzgede ljubezm do domovine. Od Triglava do Koto-	•'
Ijenje, da ohranijo direlctno zve zo z jugoslovanskim vrhovnibm poveljnikom in njegovim štabom.
Jugoslovanski odgovor na italijansko psovanje
Srbije.
V ozemlju, ki šteje na stotine kvadratnih milj, celo vrsto napadov na posadke druge laške armade in na ustaške skupine.
Močni oddelki so napadli istočasno laške posadke v bližini Sarajeva in fiercegoVini, kakor tudi v južni Dalmaciji. Srbi so znova začeli prodirati v za-padno in vzhodno Srbijo ter zopet prekinili železniško zvezo
tkograd -- Sohm in pognaU v, London, 4. avgusta (Radio
zrak most preko Morave.	.prejemna služba) — Neki jugo-
Nemški poveljnik v Nisu slovanski novinar je govoril da-razpisal nagrado 100,000 dm j^gg med oddajo na srbohrvaš-izsleditev onih Srbov, ki so iz-|, ^ .
vedli napad na ta most. Velike j""	'
množine ljudi bo bile aretirane "Giornale dltalija" je pisal v okolici.
Inozemski vojni
ra, od Vardara do Donave, zavrača narod psovanje našega zavratnega in strahopetnega i-talijanskega neprijaelja, in še bolj zaničuje vse one, ki pomagajo Italiji in Nemčiji pri za-sužnjevanju našega naroda in vseh drugih Slovanov.
stovoljce za edinico, ki naj bi služila pod poveljstvom Paveli-ck, morilca sirbskega naroda. Ni Srba, ki bi sledil tema vabljenju, katerega edini namen je pobijanje Srbov v Jugoslaviji.
Uradna emisija Jugo^ slovanske vlade v Londonu,
Izvirne vesti iz Jugoslavi ie
PAVELicEVCI IŠČEJO DENARJA
bo
fcon pokrajin, j kateri bo [^arnoatnii važnejših Gozdni j na V; da. bo v ured poseka
v širir strani ®^nice po bo trel popoln, lahk I Sežn-jjiJl nadeti la:
(Nadaljevanj«'
"Dovolite, da vas' jasneje S temi besedami j® ,^,^%tni cint Strganšček	s
šleca k svojim p^^i^ kg mišica na obrtizu je'
selo razpoloženje iA tod je bil premočan ta seka prsim in tako ^ kakoršne je imel uč«
/"Oprostiti mi izbruh sreče! Dokler ^ žel, šli vi, so trpeli	tre
Dva tedna sem se širini ni izostal. Slava
Z rokavom si je srage raz čelo, v o®® oa zasvetile bliščece ^
i bile solze sreče,
nja, slabe vesti ali .
poročevalci
pred par dnevi sledeče:
"Odpor Jugoslovanov, ki za-
in strokovnjaki za balkanske za-	od Italijanov na Balkanu deve, so dobivali vesti, o najno-jv^ yedno'toliko žrtev, je razum-
vejših podjetjih generala Draze j	ker go ti elementi uvideli,
Mihajloviča, so zaradi sile	gre za usodo vsega slovan-
iunaštva, s katerimi so bili ti	ki se je s pomočjo carske
napacU^izvrSeiii, vsi so i)repričar	iispeSno zaaidrak) na o-
.li, da je jugoslovanski vojni mi-'	Jadranskega morja in od
generala Mihajloviča, obsodili ga na smrt in razpisalijjahkega orožja, veliko nagrado za njegovo glavo. S svojo močno in dobro organizirano vojsko prizadeva general Mihajlvič splošnemu sovražniku velike izgube. Že več kot eno leto drži prikovane na tla v zasedeni Jugoslaviji: 36 divizij osišča (17 laških, 7 bolgarskih, 4 nemške, 4 madžarske, 4 divizije rednih PaveličeVih čet in 15 bataljonov ustašev).
General Mihajlovič si tako pridobiva ogromne zasluge ne samo za svojo domovino Jugoslavijo, temveč tudi za vse zaveznike in —v tem trehotku _ prav posebno —za svoje ruske brate.
bister in vrhovni poveljnik dobil od zaveznikov po tajnih potih precej opreme, municije in
tam ogrožavalo Italijo.
WICKHAM STEED GOVORI O JUGOSLAVIJI
Veliki prijatelj našega naroda in goreči pripadnik svobodoljubnega duha Evrojie, Wickham Steed je govoril o Jugoslaviji kot zgradbi, katere bodočnost je potrebna in kot faktorju, s katerim Evropa računa. Dobro pozna našo domovino in vse njene dele in zaradi tega ji je tudi zelo naklonjen. Nam Jugoslovanom on, kot zastopnik najbolj vplivnega evropskega dnevnika, londonskega "Times"-a, velja tudi za predstavnika svobodoljubnega mišlpnja; zapadne civilizacije. V svojem govoru se je Wickham Steed spominjal najprej jugosloyanskih boiil-cev za svobddo v bližji preteklosti. Nato je očrtal jugoslovanski razvoj v teku zadnjih 30 let in delo Jugoslovanov v kritičnih zadnjih 3 letih.
G, Steed objektivno sodi o vlogi Jugoslavije v osrednji Evropi in na Balkanu in zatrjuje, da Jugoslavija mora biti obnovljena. Potrebno je, da Jugoslavija zopet po-i'tane država, kajti Jugoslavija je Evropi potrebna. Vsled tega, kar smo doživeli, nridaljuje g. Steed in vsled tega,
kar je Jugoslavija storila, je to vprašanje za Evropo največje važnosti. Največje važnosti tudi za ozemjje, katerega ljudstvo je pokazalo tako veliko ljubezen do svobode.
Wickham Steed je zaključil, da bo Jugoslavija, čimbolj bo složna, uživala tem več spoštovanja in naklonjenosti vseh evropskih narodov. Narod, ki je osrednja .
" „	.T.	. I. t . ^ . Zedmjemh držav — za Draz:)
tcHdca .EvroiMe, se rnora tudi tenui prunerno (Obnašati,	četnih*, Id
naglasil govornik.	iso v velikih stisl^ah, a vendar
Veliki britanski novinar je govoril pred odličnimi j vodijo kljub nezaslišanim težko-poshišalci, med katerimi je bil tudi predsednik in ne- čam ž6 skozi 14 mesecev nepre-
Qdkar je koncem maja Dra-ža Mihajlovič začel svojo ofenzivo, so laške in ustaške izgube tako silno narasle, da italijansko časopisje, radio in tudi zagrebški listi več niti ne poskušajo skrivati dejstVa, da njihove zavezniške" sile več ne morejo kontrolirati Črne gore, Dalmacije, Hrvaške in Slovenije. Edina italijanska posadka, ki se še irži v Hercegovini, je zbrana v tVebinju, obkrožena od\ četnikov, sovražno razpoloženih mestnih prebivalcev in 'kmetov.
Splošno prevladuje mnenje, da je Mihajlovičeva ofenziva v jugozapadnem delu Jugoslavije prizadela Italijanom in hrvaškim vstašem velikanske izgube in silno omajala moralo vojakov. Zato so pk tudi strokovnjaki za balkanske zadeve in ino-remski poi^očevalci v Tufčiji mnenja, da je morda cilj teh o-peracij bolj značilen, kakor je \ ideti.
Prenos glavne četniške vojne sile iz vzhodnih predelo\^Srbije, Bosne in Bačke — kjer so bili zapleteni v krvavo in težko vojskovanje proti Nemcem, Bolgarom in Madžarom — morda ni bil izsiljen, temveč izvršen a namenu, da izvojuje važnejše li spehe na lažji fronti proti Italijanom, katerim je vojne zadosti in ustašem, ki so dezorgani-zirani in slabo oboroženi.
Trpljenje Mihajloviceve voj r-ke pa nikakor še ni končano. Poročila iz Jugoslavije \ z vse resnostjo zahtevajo pomoč ze dinjenih narodov :—''predvsem
Sile osišča, pa bodo potisnile-Slovane nazaj, za njihove meje. Teh odkritosrčnih besed polsluž-benega lista, ni objavilo hiti Pa-velicevo, niti NedičeVo časopisje. Ta čfanek italijanskega lista razodeva ponovno našemu narodu, da se vsi Slovani bore za svojo golo življenje.
Nemčija in Italija sta se združili, da bi potisnile zapadnd in južne Slovane v njihove ta-kozvane "prirodne meje".
Kaj so počeli Italijani in Neni-ci do sedaj? ZasužniU so del Rusije, Poljsko in Češkoslovaško in uničili tamošnji fizični in e-
Naša nesloga je bila vedno najstrašnejše orožje naših sovražnikov. Najmočnejše orožje za osvoboditev bo naša narodna sloga. Zato pa je tudi naša najsvetejša dolžnost, da uničimo notranje razpore in pripomore-mo k temu, da se ustvari edi^ nost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nemci so odločeni, da uničijo male narode. O tem govore njihovi prvaki, pišejo njihovi listi in njihovi politični pomagači. Da si olajšajo posel, izzivajo v okupiranih deželah povsod notranje razdore in poskušajo tudi pri nas ustvariti krvavo sovraštvo med Srbi in Hrvati. Da bi povzročili bratomorne boje, so poklali prebivalstvo celih o-zemelj, in ustvarili so organizacije z nalogo, da povzroče meščansko vojsko Srbov med seboj, potem Hrvatov in celo tudi že glovehcev. Imamo dokaze, da Nfcmci povzročujejo medseboj no pobijanje med našim narodom in v to svrho uporabljajo najpodlejša sredstva. Njihoyi a-genti so povsod in izvajajo zločine zdaj v imenu te, zdaj v i-menu one skupine. Zato pa je danes največja dolžnost Srbov, Hrvatov ^in Slovencev, da razbijajo te nemške intrige in one
žel
Ni
hI iTi
obe
H
konomski živel j. Nemci so anek-1 mogočujejo ' spopade, Potrebno tirali del Slovenije. Odpeljali so|^® j® odpovedati obračunava-večji del prebivalstva in izvršu
jejo I germanizacijo onih Slovencev, katferim so milostno dovolili, da ostanfejo na ognjišču sK^ojih pradedov. Italija je anek-tirala ostali del Slovenije in ravna na isti načm. Zasedla je tudi večji del Dalmacije, vso jugoslovansko obalo od šušaka do Albanije, obsežen del Bosne, Hercegovine in vso Črno goro.
Posadke so postavljene v bližini Zagreba, v Sarajevu in Mo-staru.
Jasno je zdaj, zakaj je bil Pa-velič postavljen za vodjo tako-zVane '!Neobstoječe nezavisne". Zato da bi s svojim izdajalskim orožjfm pomagal Italiji pri za-sužnjevanju hi*vatskega iVaroda in da bi sam služil laškemu im-
nju, ki koristi edinole sovražniku in njegovim izdajniškim po-magaČem.
Iz Zagreba poročajo, da na rod o ustašlh i^oče niti govoriti. Najbolj užališ > vsakogar, ako mu rečeš, da je ustaš. Celo ma tere strašijo otroke z grožnjo, da jih bodo oddale ustašem. Črka "U", ki je narisana vsepovsod kakor v Nemčiji svastika, je dobila pri narodu sledeči pomen: ukradel bom, ubil bom, u-palil bom in ušel bom.
Iz Zagreba tudi, poročajo, (^a je prepovedano prepevati pesmi, ki spominjajo na morj^. Nedavno je mladina zapela v Zagrebu pesem "Oj Marjane", na kar je bila gostilna, kjer so bill zbrani
Paveličev finančni minister je objavil poziv za prijavo dolgov napram jugoslovanski državi. Prijaviti je treba,^ne le vrednote, katere je izdala jugoslovanska vlada, temveč tudi one, katere je Jugoslavija prevzela po St. Germalnskl In Trlanonskl pogodil, Izdane od bivše Av-stro-ogrske.
ZAVAROVALNE DRUŽBE V JUGOSLAVIJI
^ Prager Neuster Tag poroča Na Hrvaškem so Izvedli sledeče spremembe zavarovalnih družb: Pred kratkim osnovana družba "Domovina" je prevzela angleško družbo Royal Exchange In del družbe Jugoslavije. Ostanek Jugoslavije je dobila družba Ujedlnjeno. Beograjsko Zadrugo so prevzeli Asslcurazionl Generali; Srbijo In Fonder pa družba Rlunione Adriatica dl Šlcurta. Jugoslovanski Pheonix je prevzela Napretkova Zadruga (Sarajevo). Društvo Suma-dlja je v likvidaciji.
Dunav SA pripade konzernU Magdeburger Verslcherungsge-sellschaft; Ujedlnjeno pa kon-zernu Muenchner Rueckversche-rungsanstalt. Vse i talij a n s k e družbe imajo svoje sedež v Trstu.
v *
POROČILA IZ ČASOPISJA POD NACIFASISTICNIM NADZORSTVOM
nosti? Zaman je	®tra
■P* kin
logika ga je bila 2^1 metne misli so mU kakor nalašč v teiu leh šem trenutku
Sreča, ^este,
tako omami človek^' glavnih pravil olil^®'
Hiacint Strganšček
II I
Vi
aiej
61:
vim
"Že vem, že vei*,
vi gospod! Ne sed, saj sem se zan' , za vas! Vaš sosed '
*^80;
^Pri strani Po^vc - n
pO:
%
Peter Rožnik, finao'
v pokoju.*'
"Tem bolje, go&P' potem mi ni treba r .. li pa zamorete poj'^' je posrečilo vse?"
"Prepričan sem " , ga pa spravite v smem biti tako pr®' jim vprašanjem?" R kal učinka teh beS^^ nim namenom je besedico "ga", s slil ponarejen bank" "Nato niti misl'^ , še ne poznam nje^" svojcev. Moj bacil P' "Bacil- Bacil, "Da, moj bacil, k® jaz zasledil, čegar ® , stal štirinajst dni ' noči neumornega najvažnejših prid^^^^i lju bakterijologije njega desetletja, imate, gospod sostvujete tako re
la k
h V; kft Si
nf'
Donauzeitung poroča pod slovom "Nagrada princa Evge-na":
V spomin Felixa Milleckerja so Nemci hoteli poudariti zasluge vsega nemškega prebivalstva za Banat in jugovzhod. Tekom svečanosti je govoril vse-učiliski profesor Hassinger, ki je spominjal na to, da gre hvala nemške narodne skupine v Ba-natu velikim uspehom junaške* ga> vojskovodje princ Evgena in njegovih prehodnikov. Njemu gi'e hvala zato, da so mogli obdelati puščavni svet in ga pretvoriti v naseljene in» cvetoče pokrajine; Zasluge Felixa Milleckerja so velike, kajti napisal je zgodovino Vršca, Pančeva, Bečkereta, Bele Crkve, narodnega razvoja v teh krajih in v vojni granici.
01-
mojega bacila. Tod*^. dar, vidim, da je ^ magal veliki poifl®'' nutka!"
Rožnik je sedel- *'')) niči potreben podpo^j^ narejenega stotaka , desetaka — nov ha''^ razkrinkati in bil ^ kan kot blamiran d®
ed
n«
mu je migljalo pf želel si je samo šei nako blamiral tudi
jatelj Ivan. "Oprostite,
41'*
zaprta za pet dni. Na zahtevo perialižmu, ki namerava potiš-j Paveliča je pri nas sploh prepo-niti Slovane v njegove takozva-[vedano izgovoriti be^do morje.
ne "naravne meje", to je, daleč, "Neobstoječo nezavisna" je pra-od morja, zato da bi za vedno va nemška in laška kolonija, ta-o«tall odflsnl od Italije. Senator'ko, da ljudje trde, da pomenijo Salata je to izrecno izja\gl pred črke NDH (Nezavisn^ država i Za njim je govoril ravnatelj senatom, ko je povedal po kak-'Hrvatska) "Neue Deutsche Hel- diyiajske univerze, profesor dr. snih načelU"! bo treba vzdrže^va- m'at". Pojejo tudi lepo našo do- j Knoll, ki je poudarjal, da Dunaj | t\^^politične in ekonomske zveze'niovino z besedilom: "Lepa na- zdaj znova spleta svoje tradi-med Italijo in takozvano "Ne- ša domovina; od Zagreba do še-'clonalne zveze z jugovzhodom.
šček!" to so bile e" katere je Izpregovo'^ linah svojih detekt^V hov v svoji pretira državno blagajno-
(Dalje prlhodw
'gjJ ^vgusta,1942.

Vi
ENAKOPRAVNOST
STRAN S.
Vesti IZ Jugoslavije
pasove ob prortietnih bo treba posekati
komisar za Ljubljan-Pokrajino je izdal odredbo, ateri bo treba iz vojaških \ ^^^oatnih nagibov posekati /1 važnejših prometnih žilah ^ SoEdni pas v širini po 150 na vsaki strani. Uredba bo treba na odsekih, ^ uredbi posamično nave-' posekati vse gozdno rast-^ širini 300 metrov, na promettte ceste ali y po 150 metrov. Pose-''II ° treba tako da bo rae-1^1 I	V posebnih prime-
^S'hko gozdna milica od-^eČnjo v večjo globino;
lastniki gozdov mora-
Zadeti
^^ti Sekati na,jkasneje v de-njei Ig, po objavi te Uredbe, J iltf ttiora biti končana ® si ira ^ 60 dneh. Obenem
^sol favir	^ tem času
L li J f posekanega prostora ■J 1^8. Občine bodo lasthi-® (j ini ^ opozorila na začetek i w wf' lastnik mora sam L	tudi ne bi dobil
Vgjjj le sporočila od svoje ob-

let
oli'' ^^^Gznicah in cestah, ki
rtiiii Hi S' . izsekiati v predpl ®ifini:
oW ^kznlške proge Postoj-
iČeli na - Metlika
eS« Na 0^ ,
straneh v bližini
[i hi iTe ^°j^ških stražnic od #	do km 618.7, - na
alf %!':*' znal *14-1
J p> «taie '^' okrog poslopja m ( ^tieh	— na obeh
^	med km 609.8
zahodni stA-- od km 608.5 do t)od-gtj,^.^''^^šču, — na vzhod-Pod^^ ^^2dela od km 608.5 __ ^oža pri Martinjem hri-obeh straneh razdela Logatec in Štam-vladuktom, na obeh O j"" zazdela med km ' '590.-
ju2-
^hodnl strani razdela G88.100 in km 584, tem železniško po-
hašteva sledeče odse-
dela med stalnima vojaškima stanicama 3 in 4, — na obeh straneh nad severnim vzhodom v vrhovski predor, na daljavo 7000 m, — na obeh straneh razdela ob vhodu in izhodu pe-ščeniškega predora, na daljavo 50 m, — na južni strani razdela med postajo Šent Vid pri Stični in točko 500 m pred to postajo, — na obeh straneh razdela v višini nadvoza Cesta na daljavo 500 m, — na obeh straneh razdela med postajo Novo mesto in postajo Matenska vas, — na o-beh straneh razdela med predorom pri Stranski vasi in prehodom, višina 265.
Vždolž ceste Rakek — Cerknica
Na obeh straneh razdela pri vodnetti zbiralniku.
Vidolž ceste Ljubljana — Višnja gora
Na severni etrani razdela pri prehodu skoz naselje Škofljice, na obeh straneh razdela med Blatom in Peščenikom.
Vzdolž ceste Višnja gora — No-\ vo mesto
Na obeh straneh razdela med Stulatom in Bršljinom.
•Nadaljne določbe velevajo, da morajo pristojne občine same poskrbeti za sečnjo in odvo^ lesa, če bi se lartniki ne pobrigali za to. Če bi pa tudi občina ne storila te dolžnosti, pa ima gozdna milica pravico z vojaško delovno silo ali pa kakšnem podjetju odstraniti les iz določenih pasov. Če bi prizadeti last nik imel tehtne in dokazane o-vijre in bi ne mogel'gozda posekati v določenem roku, se mu izjemoma lahko dovoli podaljšek za 30 dni.

Vojaško jadralno letalo^
111«' %h
5 C.."?. 682,
{8'
v Borovnici, Straneh razdela med ti |h km 693.500, — na o-raždela med km fa , —obeh stra-R0Ti'"^o p "^Gd km 581.600 itt J, Cam ""^serje, — na vzhodni Dil Si^Gla med km 57?.2 in vzhodni strani ra»^ kov^'	576.?00 in 576.500,
1 g* kh^	str'ani razdela
gf)	G76.500, na zahodnf
med km 576.500 -iti	'^00, na obeh stra'
100 m daleč nad ° ^92, — na zahodni
^ daleč med
M. "(0% ;„ T________ , J. . J.
lilNvlvI,^!^ Laverco,. kjer je bit«' IJ^Sevef^j izrastek Golovfca,
te"' i/
KOČ,
<t
Bilj f'
»ličil! IS""..
i' fill
0^ dif'
■il"^
ni'"
y
vzhodni strani raz-
Prošnjo v tem smislu je treba nasloviti na okrajno načelstvo. Če bi lastniki pfi tem utrpeli kakšno škodo, smejo prositi za odškodnino, ki se bo odmerilo pfač pa določilih zakona o poravnanju vojne škode. Januarja vsakega leta smejo lastniki posekanih gozdov vložiti pri okrajnem načelštvu prošnjo* da se jim odpiše zemljiški davek za tisti del goBda, ki je bil izsekan in na njem ne rašte več običajno gozdno rastlinstvo^ Pač pa nimajo pravice do nobene navedenih ugodnosti lastniki* ki niso V pfaVem roku storili svoje dolžnosti in niso posekali sami gozda. Ko bodo gozdovi posekani, bodo morali lastniki obvezno V teku treh let na novo zasaditi posekane gozdove.
Kršilci imenovanih določb bodo kaznovani t zaporom od 2 meseca in z denarno kaznijo do 5,000 lir. Odrejena bo tudi zaplemba lesa. Če ga ne bi posekali ali odpeljali. Ur-edba je stopila z dnem objave v veljavo.
' Harold J. Barber
Podpredsednik The Ohio Bell Tedephone Co., Harold J. Barber, je prevzel vodstvo v široko-potezni varnostni kampanji tikajoči se vojne produkcije v državi Ohio, da se na ta način čim bolj zmanjša slučaje nesreč pri tem delu. Tako je naznanil sodnik Lee E. Skeel, predsednik varnostnega koncila v državi Ohio.
Mr. Barber je sledil klicu predsednika. Roosevelta, ko je isti apeliral na narod, da bi se vsi skupaj Zavzeli in skušali z resnim prizadevanjem preprečiti razne nesreče v tovarnah. — Kajti vsled teh nesreč se izgubi preveč dragocene delavske moči, kar škoduje vojnemu naporu naše dežele. Ni pa naloga tega koncila, da bi skrbel za zmanjšanje nesreč v tovarnah, ampak splošno vseh nesreč, ki zahtevajo nešteto smrtnih slučajev.
V ^eteklem letu je 102,000 — od teh 50,000 delavcev — u-mrlo v ražnih nesrečah. Vsled teh nesreč je bilo v letu izgub ljenih 480,000,000 produkcijskih dni in 4 bilijone dolarjev radi smrtnih nesreč, poškodb in druge povzročene škode. Ta izgubljena delavska moč, bi bila lahko zgotovila ali zgradila 23,000 težkih bombnikov ali 300,000 vojnih tankov.

Na gornji sliki je veliko jadralno letalo (letalo brez motorja), s kakršnimi bodo prevažali vojaštvo iz krafa v kraj. Na spodnji večji sliki pa je notranjost takega letala. V takem letalu ima prostora poleg pilota in njegovega pomočnika 15 popolnoma opremljenih vojakov. Po več takih jadralnih letal priprežejo pravemu letalu z motorjem, ki jih potegne za seboj v zračne višave.
Društveni
KOLEDAR
Odkar se je pričela vojna, je nemška zračna sila pobila v masnih napadih v Angliji 43,-300 angleških prebivalcev, a pri nas pa je bilo ubitih samo radi nesreč 102,500 ošeb.
Organizacija Ohij'fekega varnostnega koncila ima svoje »podružnice po vseh večjih mestih v državi. Na podlagi programa, ki si ga je začrtal ta koncil, se bo letno prihranilo do 20,000 življenj, 800,000 poškodb med delavci in za vojno produkcijo pa pridobilo 96,000,000 delavnih dni. Da se bo pa ta program mogel uspešno završiti bo potrebna vsota $5,000,000 za prihodnji dve leti. Mr. Barberjev odbor bo prejel to denarno po-nloč od trgovskih in industrijskih podjetij V prostovoljnih prispevkih;
G«t Your GuhI
Druga fron+a v Jugoslaviji
SEPTEMBER'
5.	septembra, sobota. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Prireditev v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair^Ave.
6.	septembra, nedelja. — Clei^e-landska lederacija S. N. P. J. Ples in banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma ha St. Clair Ave.
12. septembra, sobota. — Sktlp-na društva fare sv. Vida. ■— Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ^
19.	{septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna.' veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue,
20.	septembra iltedelja —: Jesenska veselica društva Commodores št. 742 S.- N. P. J. v Slovenskem narodnem domu, na St. Claijr Ave.
26.	septembra, sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O, W. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
27.	septembra, nedelja. — Društvo sv, Janeza Krstnika, št. 37 A. B. Z. — Proslava 40-
letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
UCTOBER
Nedeljski "New York Times" od 9. avgusta je prinesel pod naslovom; "Razgovor o drugI ft-onti" sledečo vest o Mihajlo-viču:
Mnogo Italijanov je najbrže mnenja, da se nahaja druga fronta v\ Jugoslaviji.
Oddelki generala Draže Mi-hajloviča so na ozemlju, ki so ga bili Italijani zasedli in so jim iztrgali mesto Dobrlin z vsemi rudniki in tvornicami. V znak maščevanja je laška vojna mornarica s topovi streljala na o-balo in rušila vasi ribičev in kmetov. Italijanski -^odja Mussolini pa je svojemu narodu, da ga malce pomiri, svečano obe-čal, da na evropskem zapadu ne bo druge fronte.
, —From Akron 'lOhlo) Beacon-Journal
3. oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P, J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega 'doma na St. Clair Ave.
3.	oktobra, sobota. — Banket in ples ob priliki pete obletnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Maple fleights, Ohio.
4.	oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave.
10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples V avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.	i
lOt oktobra, sobota. — Honor j Guards of S. D. Z. — Plesna |
venskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples.
11. oktobra, nedelja. — Velika prireditev s programom v korist pomoči za staro domovino, se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road, pod pokroviteljstvom lokalnega pomožnega odbora 8: D. D.
16.	oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	oktobra, sobota. ^ Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
24.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar^' Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher' Ave.
31. oktobra, sobota. —' Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega dohia, na Waterloo Road.
31. Oktobra, .sobota. — Društvo bV. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8. novembra,. nedelja. — Društvo "Kras", štev. 8 S. D. Z., proslava 30-letnice ustanovitve društva v Slovenskem domu na Holmes Ave.	t
8. ovembra, nedelja. — Običajna letna prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v Slo-
, ' venskem edlavskem domu, na Waterloo Rd.
14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zvez6 — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S.' D. Z. .— Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. /
15.	novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair
Avenue.
15. novembra, nedelja. — Dru
stvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave,
15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
21.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev, 4, S. D. Z. Plesna veselic^ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
22.	novembra, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — SocSalistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
28. novembra, sobota. — Martha Washington, št, 38 S, D. Z, — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave,
28,	novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B, Z, — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
29.	novembra, nedelja. — Kliib Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P J. — Proslava 15-letnice v av-ditorijji Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
CHAPLAINS
The Chaplains unit of fhe^U. S. Citizens Defense Co^s has been established in an administrative order issued recently by James M. Landis, Director of the U. S. Office of Civilian Defense. This is not one of the protective services but is classed as a related servicfe.
The insignia for the new unit follows that in use by the U. S, armed forces with the addition of the traditional OCD background.
The, insignia for the Christian Chaplain is the Latin Cross in red, in a white triangle in a circular Aeld of blue. The insignia for the Jewish Chaplain consists of the six-pointed star centered above "Tables of the Law" in silhouette in red, within a white triangle iii a. circular field of blue.
Chaplains will administer to the religious and spiritual needs of persons suffering from the effects of/ air raids or other disaster. They will^be appointed by the local authorities upon complying Avith usual requirements for membership in the U. S. Citizens Defense Coi^s, except no special training courses ase prescribed.
DECEMBER
5.	decembra, sobota — Društvo, Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St, Clair AvenUe,
6.	decembra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F, U. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
12.	decembra, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št, 442 S. N. P, J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St, Clair Avenue,	«
13.	decembra, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega' narodnega doma, na St. Clair Ave.
20.	decembra, nedelja. — Slovenska šola Slovenskega narodnega doma — Božičnicar v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St, Clair Avenue.
20. decembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor "Škrjan-čki" priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
26.	decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N, P, J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriji! Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma ifi Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St, Clair Avenue,
1943 —
FEBRUARY
28 februarja, nedelja. — Prireditev Cankarjeve Ustanove v Slovenskem narodnem domu, na St, Clair Ave.
Wludyou&iufWiiU
WAR BONDS
BONDS
NOVEMBER
1. noveinbra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7. njovembra, sobota. — Društvo Bv. Janeza Krstnika A. B. Zi — ples v avditoriju Slovenskega 'delavskega doma -na Waterloo Rd.
Ga« masks which came into use in warfare for the first time when the Germans used poison and mustard gat In World War I, are much improved today over those used then. The Chemical Warfare Branch of the War Department issues these gas masks to every man in the service. We are taking no chancer
skega narodnega dotna na St.
veselica v avditoriju Sloven- j 8. novembra, nedelja. —- Dramski? zbor "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slo-Kon- venskega narodnega doma, na Slo- St. Clair Ave.
Clair Aa'c. 11. oktobra, nedelja. — cert godbe Sv. Vida
• type pictured here is the "can" ahd "elephant nose" mask and costs about $9.29 eaeh. The headgear is transparent, made of material resembling cellophane and does not clpud with the breath. You can buy two of thtse gas masks with the purchase of an ^8.75 War Bond. We need thousandj of them. Don't fall to give at leibt ten percent of your income every pay day for War Bonds. Buy ihenj at your bank or postoffice, regularly.
V< S, Trittury Dtparlmint
DELAVCI
prosti vojaščine dobijo delo.
Plača na uro Ako ste sedaj zaposleni pri o-brambnem delu visoke izurjenosti, se ne priglasite. JOHNSTON & JENNINGS 877 Addison Rd.

, Relieve , I Itch Fait 'OrNoneiBKk
For cfuick rcliel from itctwng caused by eczema, nthlete's foot, scabies, pimples and other annoying skin troubles, use cooling, medicated, liquid D. D. D. PRESCRIPTION. A doctor's formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it. or money back. Don't suffer. Aakyour druKgWl today £or D. O. D. PRESCRilPTlON.
Proves Wonderfri For Itching Skin
To soothe itching, burning skin, apply medicated liquid ZEMO—a Doctor 3 formula backed by 80 years continuous success! For ringworm symptoms* eczema, atldete'a foot or blemishes due to external cause, apply ZEMO freely. Soon the discomfort should disappear. Over 25,000,000 j)aekages| Gold. One trial convinces. Only SJ5)i. Also 60^ and $1.00, hm mn
' .....>žiifclTlO
f
SI RAN 4.
ENAKOPRAVNOST
31. avgn
SODNIKOVI
JOS. STRITAR
"Ali se ti nič ne dozdeva? nadejala, da bo vse njeno pri-Ugeni!"	'zadevanje in prigovarjanje, vsa
ženi je bilo pač ime na jeziku njena materina zgovornost čisto ali ni se ga upala izgovoriti; jbrez uspeha. Ana je bila do zdaj poznala je svojega moža; malo,vedno tiha, krotka, poslušna de-nevoljno mu torej reče:	[klica; ne oče ne mati ji nista
"Kaj bom ugibala, povej mi imela kaj očitati; rada je storila raje!"	jvse, kar se ji je velelo; videlo
Sodnik še enkrat potegne, po- se je kakor da bi ne imela svo
tem reče tehtno:
"Klinger. — Kaj me tako debelo gledaš? Jeli, da se nisi nadejala takega ženina!"
Liza ni vedela, kaj naj bi si mislila, kaj naj bi dejala, če je stvar prav premišljevala, morala si je reči, da Klinger res ni napačen ženin, vsaka deklica bi ga bila lahko vesela. Ako bi bilo njeni hčeri na prosto voljo dano, da naj si voli ženina, sama bi ji ne mogla svetovati boljšega.
Sodniku je to molčanje že malo predolgo trpelo.
"Nu; kaj ždiš in tuhtaš, ali ti morebiti ni po volji, kaj 1"
"Meni že, ali kaj poreče Ana?"
"Kaj poreče? Vesela ga bo!"
"Ali si že govoril z njo?"
"Kako si čudna! Kje pa smo in kdo smo? Toliko menda vendar še vem, kakor deklina, kaj je prav."
"Saj se še prav ne poznata."
"Kako hočeš, da naj se poznata; videla ga je dostikrat in govorila ž njim, četudi ne meni in tebi za hrbtom, kakor je navada."
"Jaz nisem nikoli videla, ne slišala, da bi ga rada imela, da bi samo mislila nanj, in tega je vendar nekoliko potreba."
"Bedarije! Kako je pa bilo, ko sva se midva jemala? In moreš li reči, da ni bilo prav? Naša Ana je pametno dekle, hva-
je volje; ali zdaj, ko je bilo treba, se je hipoma pokazala čisto drugačno. Mirno je poslušala, ko ji je mati lepo razlagala, kaka sreča jo je doletela, 'kako vesela bi bila vsaka deklica takega ženina, da.bi si sama ne mogla želeti boljšega; kako lepo bo živela ž njim, da naj bode očetu hvaležna, ker ji je izbral takega moža; ali ko je bil njen govor končan, odgovori ji krepko in odločno: Ne, mati, jaz ne bom nikdar Klingerje-va! In ko jo mati čez nekaj časa vpraša, zakaj ne, ji odgovori mirno, a ravno tako krepko in odjočno: Zato, ker ga nimam rada. Kjer ni ljubezni v zakonu, tam fli sreče.
Kaj naj bi ji bila mati dejala na to? Molčala je, a v njenih prsih se ji je nekaj oglašalo, da hči prav govori. Spominjala se je svojih dekliških let. Tudi ona je imela nekdaj svoje mlade, zlate sanje,—katero dekle bi jih ne imelo? — Tudi nji je srce hrepenelo po neki sladki sreči, ko bo živela, četudi pod nizko, slamnato streho, z možem, katerega ona ljubi in on ljubi njo; z njim bi rada prenašala vs6 težave življenja. Prišel je mladi, bogati Sodnik, snubil jo je, dasi ni imela ničesar razen pridnih rok. Kdo jq hi takrat blagroval, katero dfekle ni zavidalo njene sreče? In ko je bila na Sodnikovem do-
ležna mi bo, da sem ji izbral ta-1"]"' česa je pogrešala? Ali ni
kega mg^a."
"Ako bi bila pa morebiti že sama
bila srečiia notri do zadnjega časa, 1^0 se ji je bilo začelo oblačiti nebo, a zdaj je zopet
T.	. 1 1 T- i. 1 jasno? če ni ona srečna, kdo
Liza se ni upala dalje, tako . . - m , . .
, . . ,	y , , , _ ! le nar. srfifen / T;ikn vsjn sn-
grdo JO je bil n^ož pogledal. Čez nekaj časa začne Andrej zopet,
kakor da bi ne bil nič slišal:
"To mi že lahko verjameš,*da j^? ne bom svoje hčere dajal ne vedi komu in na ka,i^; vse sem dobro premislil in preudaril. Klinger je dober in pameten mož; lepo službo ima, vse je v njegovih rokah; kar on pravi,
to velja. Hišo ima kakor gradič, saj si jo videla, nobene ni
je pač srečen? Tako je vsaj so dil svet, in morebiti bi bila tudi ona sama sodila tako, ako bi bila utegnila premišljevati svoje stanje. Ali čudno, ravno sedaj, ko je videla svoje ljubo de,-te v odločilnem trenutku, ko ji je sama prigovarjala, naj se za vse svoje žive dni zaveže z možem, katerega pozna samo po videzu, katerega, sama pravi, da nima rada; sedaj se ji je videlo, I kakor da bi ji blisk razsvetlil
take v trgu. Ana bo imela vsega I .	^ , .... . . ,
dovolj, yozanla se bo
mestna gospa in delala bo samo, kar se ji bo ljubilo, za kratek čas; kako da bi ne bila zado-
[življenje, dasi na videz sijajno, vendar ni bilo srečno. Razoro-ženo se je čutila, siliti ni hotela
voljna! Lep, menim, da je
m vec, prevelika se ji je zdela odgovornost. Vedela ni kaj od-
zet tudi, ako je že tudi tega i treba, čez štirinajst dni, kakor sem rekel, bo poroka: ^skrbi torej, da bo vse gotovo in pripravljeno do tega časa. ženito-vanje mora biti, da se bodo ljudje zgledavali in še dolgo pomnili, kako. je bilo, ko se jo množila Sodnikova Ana!"
Vinska posoda je bila prazna; Sodnik je hotel vstati in oditi, a j prej še reče ženi, ki je zamišljena molče sedela:	|
"Res, dekletu bo vendar tre-' ba povedati, hotel sem ji am, pa zdaj se mi zdi bolje, da govoriš ti z njo; jaz nimam rad takih razgovorov# tudi ne utegnem; ženske to bolj znate, ore j govori z njo, kakor veš in 7 luš."
"Kaj pa, da ne bo drugače!" zdihne Liza, ki ni bila nič vesela te naloge; "Bog daj, da so vse dobro izide!"
XII.
Težavno opravilo je bil naložil Sodnik svoji ženi. Lizr ai je bila dobro v svesti, kako ležko ji bo pregovoriti svojo hčer, da naj se vda radovoljno očetovi volji ter ^zame Klingerja; ali tega se pa vendar nikakor ni
g woritl. p nji hčoTi, ko ji je rekla:
"Mati, jaz sem slišala, tudi vera nas tako uči, da se morata mož in žena rada imeti; ali me ima on rad, ne vem; to pa vem, da ga jaz nimam rada; nikoli bi ga ne mogla rada imeti; zato rie bom nikdar njegova."
Samo da bi kaj govorila, jo vpraša mati:
"Kako pa to, da bi ga ne mogla rada imeti; zakaj ti je tako zopern?"
"Nič zopern, mati; meni se vidi, kakor vsi drugi možje."
"Kakor vsi drugi možje?" prime jo mati ,ki je pač vedela za njenega srca skrivnost, dasi ni bilo o nji nikoli govora med materjo in hčerjo.
Ana zardi, a kmalu se osrči ter reče krepko;
"Mati, jaz vam ničesar ne tajim; ko bi me bili kedaj vprašali, pa bi vam bila povedala; ker me pa niste, sem molčala. Zdaj vam pa naravnost povem! Z Brezarjevim Antonom se imava rada; če se bom kedaj možila, njega ali pa nobenega!"
'^0 saj sem vedela, ali oče v to nikdar ne privoli, iz glave si izbij to nesrečno misel; ti ne poznaš očeta!"
"Kaj bi jih ne poznala, saj vem, kako je bilo z bratom! Ako me bodo silili, da naj vzamem Klinger j a, porečem jim odkritosrčno, kakor je res, da bi bila nesrečna ž njim; v mojo nesrečo me pa vendar ne bodo silili; tako jaz mislim. Ako bi me pa hoteli ,saj me ne morejo; kaj mi hočejo, če jim grem po svetu, ne vedi kam, kakor je šel ubogi Matija? To vam pravim, mati, in to rečem tudi očetu, ako treba."
"Ali ko bi te tudi res ne silil, da vzameš moža, katerega ti je on izbral, Antonova ne boš nikdar z njegovim privoljenjem, to si dobro zapomni."
"Če ne, pa naj bo, kakor.je božja volja in očetova; če mi ni on prisojen, ostanem, kakor sera, vse svoje žive dni; kje pa je pisano, da-moram biti srečna?"
Težko je bilo materi na to kaj odgovoriti; videla je, da bi ji bilo zastonj vse prigovarjanje, zato je molčala. Sklenila je na tihem, govoriti zopet z Andrejem, naj ne sili v nesrečo svojega otroka. Ana je pridobila iz pogovora z mater ja vsaj to. tolažbo, da v boju z očetom, ki jo čaka, vsaj mati ne bo proti nji, morebiti jo bo imela celo na svoji strani.
Motil bi se, kdor bi morebiti menil, da je bila Ana po tem pogovoru vsa žalostna, in pobita, da je sama sedeVala in na tihem pretakala bridke solze. Vse popoldne po tem je mirno opravljala zdaj san^a, zdaj z materjo'svoja navadna opravila. Mirno vest je imela, nekako lahko ji je bilo pri srcu, da je razodela materi skrivnost, ki jo je do zdaj vendar nekoliko te žila. Z obraza ji ni bilo brati, kaj se je godilo malo prej in kaj jo v kratkem še čaka.
Mornariški kade+je pri vežbah






ne vem: samo to voni in to ti pravim: Ti me boš imel ali pa -nobeden na svetu. Zdaj se ločiva. Ne bodi tako žalosten. Z Bogom!"
^ Poda mu roko, potem vzame posodo in odide na vrt.
Nasprotna-čustva, žalostna in vesela, so se borila Antonu po srcu. Kako bi ne bil žalosten, ko je videl, da preti tako silna nevarnost njegovi ljubezni? Ali bil je tudi vesel, saj prej ni vedel, da ga ima Ana tako ra-
da, da se sme za\iašat zvestob^. Ljifbil jo upanja je imel, da bi njegova; zdaj mu raslo, ko je spozrial ni imel prilike videtii tako junaška', tako no dekle; sramoval svoje n"6moške slabosf srčnosti. Veliko zafi imel v njo in njeno je bil torej zvedel ta k no novico, šel \je ven' potolažen domov;
(Dalje prihodn]''
'UME X
Na sliki vidimo mornariške kadete, bodoče pomorske oficirje, ki se vcšbajo pri vpordbi ladijskih topov.
we can
Zvečer je šla po svoji navadi na vrt; tam na koncu vrta je imela svojo gredico z navadnimi cveticami, kakršne si goji skoraj vsako kmečko dekle, da si ima kaj v nedrije vtekniti, ko gre v nedeljo k maši. Skozi mala vratca v zidu okoli Sodnikovega vrta gre zajemat vode iz potoka, (i je tekel ob zidu, da bi prili-vala cveticam. Ko stopi skozi vratica, zagleda blizu sebe Antona, ki je šel s polja z motiko na rami. Morebiti je vedel, da ni Sodnika doma, in krenil nalašč zdaj na to stran,' kamor je pač vedel, da hodi o. tem času Ana vode zajemat. Ved časa se nista bila že videla. Ana, boječa po navadi, bila je danes nekako čudno pogumna. Ko ga zagleda, gre mu sama,nekoliko korakov naproti; videlo se je iz vsega njenega vedenja, da je vesela njegovega prihoda, ker mu ima nekaj posebnega, imenitnega povedati. Anton je še nikoli prej ni videl, da bi bila tako pogumna, da bi se tako ni-nikogar ne bala. Ko bi bil zdaj pristopil tudi njen oče, Ana bi ne bila pobegnila. Naravnost mu pove,'kaj se vrši, kaj oče z njo namerava, kaka nevarnost preti obema. Vse to mu je pravila tako živo, tako hitro, da je po-
bijala beseda besedo. Mladi Bre-zar je stal kakor odrevenel, preveč nanagloma mu je bilo vse prišlo, komaj je prav razumel, kar je slišal. Čez nekaj časa le se zave ter ji reče žalostno:
"^kaj pa zdaj, kaj pa zdaj ?"
Deklica mu možato odgovori:
"Zdaj ni, da bi se z(|ihovalo, delati, je treba!"
"Ali kako, Ana, kako? če si vaš oče kaj v glavo vtepo, saj veš, ne odjenjajo zlepa; kdo bi se ustavljal njihovi volji?"
"Jaz!"
"Ti se boš torej branila? O bojim se, da ne bo vse zastonj!"
"Bodi mož, Anton, ne obupaj ! Govorila bom z očetom, nič se ne bojim; naravnost v oči jim povem, da ne bom nikoli Klinger jeva!"	*» 4
"In če te bodo vendar silili?"
"Kako me bodo silili, če me ne bo?"
"Ti misliš, Ana —?"
"Svet je velik. Mati mi bodo pomagali. V mesto pobegpem, tam imam znane ljudi; za deklo bom služila, predno se dam prisiliti. Kaj se mi pa more zgoditi? Jaz se nič ne bojim. Miren bodi, Anton; kako bo dalje.
m
YOUR OLD PAPERS
CALL THE
SALVATION ARMY.
HENDERSON 5357
.'«ga 1 lavi

^SHIK ^ada g<
n;
po 15
Pozor, hišni gospod
J^azaf ci«ii«irfti((<r
Jtolo! B
Pošljite jih nazaj v šbr lo elegantno in udobno.
Kupite otroške čevlje pri Mandelnu in prihranili si boste denar takoj od začetka. Izberite si fino kakovost, dolgo trpežne čevlje.
iPri nas imamo najnovej-^še mode čevlje, ki so tako zjelo popularni pri šolski mladini.

M"#

Vi Scuff-proof
DURA-PLASTIC
Naši Čevlji se vedno perfektno prilegajo.
ZASTONJ! Zvezke in svinčnike ter druge spominke damo z vsakim nakupom fantovskih ali dekliških čevljev.
MandeFs Shoe Store
bOT ST. CLAIR AVENUE	i
STEFAN ROBASH, glaW zastop'
WOLFF HEATING (I
vam sporoča, da lahko dobite za vaše furneze boiler je in razne c|ele za furnez^ Dalje vam firma preloži furneze na želr ^ ^ ali jih zacementira. Očisti vam furneze bodo zopet fino delali.
V zalogi imamo STOKERJE. Zdaj čas, da si spravite furnez v red, predno Tifl stopi mrzlo vreme. Pri nas dobite hitro točno postrežbo.'
Wolff HeatitwCO'
715 East 103rd St. GLenville

DURING THESE times
^Ot,

TAKE ADVANTAGE OF OUR
25
SPRY®
ILB.
THE FLAVOR SAVER
new ''Anti-Sneeze"Gmr size 6'
RINSO'S^for^'
■k,
SWAN
FLOATING SOAP ^
3 for 20*
I'SgslsUtf

S8»iaAL
2^
With BIG Cannon Dish Towel
2«
1«
Special for Week of August 31 st at , aj
SLOVENIAN GRlOCEl^l ASS'N STORES