-----    183
Pesmice.
Pevčev dom.
Kjer prijaznost srca greva In duh ti ljubezni cvet, Tam je pevcev pravi svet, Tam raduje se, prepeva!
Znamenje ljubezni.
Kadar zjutraj solnce izhaja, Se naznanja s svitom zore, Tak ljubezen prvo kaže V licih dvojni svit aurore.
Narobe pevec.
Dans vinjen jih po pet zarobi,
In zjutri trezen jih raztrobi,
Sam misli: ,,Jaz sam prav škrjanec."
Svet pravi pa: „o grd pijanec!"
Bob v steno.
Glej! Janko si sleme in streho razdira, Da z lemeži kočo na voglih podpira.
Strašna sanja.
Sluga: „Kaj, gospod, po postelji, Vas nocoj je tak metalo?" Gospod: „0 enakopravnosti Se mi je sanjalo!"
Priletnemu bedaku.
„Mladost norost'1 — o zlata res resnica Najljubša tvojih ust je govorica, Pa Časi tudi dobro bi zadela: „Dorasla brada, pamet ne dozrela!"
Marsikteremu pesniku.
N. N. pesem nam  dokaj popeva, Ali bravec poleg omedleva; Cel6 druge tvoje so bolezni, Ne, kak tožiš, rane le ljubezni!
G. ViSečki-