ttottnliia ott&na + co+ovtaL Uto LXI. stev. 35. I UomiDnl, 9 soboto 11. fcbrncirla 19ZS. tena Din r SLOVENSKI HAROD Izhaja rsak dan popoldne, izvzem& oedelje a praznike. — Inserati do 80 petit a 2__ Din. do 100 vrst 2.50 Din, ve$i inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek potebej »Slovenski Narod« velja letao v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. UpravoiStvo: Kraflova ulica lt 5, pritličie. — Telefoo 2304. Uredniitvo: Knallova ulica It 5, L oadstropje. — Telefon 3QM Dr. Perić je dobil mandat za koncentracijsko vlado Vse stranke so mu že zagotouile svoje sodelovanje Po končani Radićevi misiji je bil mandat ponuđen Oaviitoviću, ki na ga ni spreje! - V soglas- ju s kraljem je snoči stopil v akcijo skupščinski predsednik dr. Perić, ki je danes donolne dobil tuđi oficijelni mandat za koncentracijsko vlado ,, — Beograd, 11. februarja. Ker je g. Radić glede na odklonilno stališče ra-dikalskega kluba vrnil kralju mandat az šestavo konc vlade, je bil pozvan v avdijenco takoj nato g. Davidović, kateremu je nato ponudil kralj mandat G. Davidović pa je mandat odklonil, smatra, da rudi on pri pogajanjih ne more postopati drugače, kakor g. Radić in bi torej tuđi njegova misija o-stala brezuspešna, če radikali še nadalje vztrajajo na svojem odklonilnem stališču, češ, da morajo oni imeti vo-dilno vlogo v državni politiki. Ko se je zvedelo za ta razvoj, se je že splošno domnevalo, da je ideja koncentracije s tem že definitivno pokopana ter pričakovalo, da bo predsednik Narodne skupščine predlagal kralju kiakega radikala za sestavo koalicijske vlade. Širile so se tuđi vesti, da se bodo demokrati sedaj revanžirali radikalom in odklonili sodelovanje v njihovi koalicijski vladi. Vladinovcj so znov operirali z grožnjami o razpisu voJitev. Glecte na izredno dolgotrajno avai-jenco skupsčinskega predsednika dr. Perića, ki je bil v dvoru od 11. do 3. f>opoldne, pa so se začele širiti popoldne vesti, da je njemu poverjen man-diat za sestavo vlade. Te vesti je pa dr. Perić takoj demanti ral ter izjavil, da mu je poverjena naloga, da kiot predsednik Narodne skupščine še enkrat sondira teren za koncentracijo. Tekom popoldneva se je dr. Perić sestal z g. Vukičevicem in ž njim tuđi po svoji ve-Černi avdijenci dolgo konferiral. Zadnji napori g. Vukičevića Pozno y noči se je zvedelo, da ima g. dr. Perić predvsem nalogo, da prepriča Vukičevića, da samo on ovira sestavo koncentracijsko vlado ter da ga skuša pregovoriti k prostovoljnemu umiku. Verjetnost teh vesti se je še bolj utrdila, ko se je zvedelo za pol-nočno skrivnostno avdijenco g. Vukičevića. G. Vukičević je po U. uri po-noči odšel peš v dvor in prosil kljub pozni uri za avdijenco, ki je trajala skoraj ćelo uro. Prav tako skrivaje nato odšel z dvora dbmov. V političnih kirogih se splošno sodi, da je g. Vu-kičevič skušal še v zadnjem hipu resiti situacijo v svoj prilog. Ali se mu je to posrećilo, bo pokazal sele na-daljni razvoj dogodkov. Pričakuje pa se, da bo tekom današnjega dne poverjen mandat za sestavo koncentracijske vlade predsedniku Narodne skupščine g. dr Peri ču, ki sta ga i g. Radič\ i g. Davidović označila bot edl-no osebnost radikalne stranke, do ka-tere imajo vse skupine zaupanje. Iz ožje okolice g. Vukiceviča so se že včeraj pričele intrige proti dr. Pe-ricu. Vukičevičevci so povdarjali, da lahko samo Vukičevič sestavi vlado kot predstavnik radikalne stranke in da tuđi ni nikakega razloga, da bi se g. Vukičevića na ta način eliminiralo od na-daljnega vodstva državnih poslov. Na vse mogoče načine si prizadevajo, da bi tuđi v radikalskem klubu ustvarili razpoloženje proti dr. Periču in tako preprečili uspeh njegove akcije. Skrivnost na polnočna avdijenca Beograd, 11. februarja. Ponoćna avdijenca g. Vukičevića je vzbudila danes v političnih krogih živahne komen-tarje. Kakor kaže razvoj dogodkov, je g. Vukičević uvidel, da ne more več kljubovati jasno Izražen] volji večine Narodne skupščine ter prepreci« koncentracije, ker se je izkazalo, da je vsa-ka druga kombinacija nemogoča. Danes zjutraj je bil objavljen o njegovi pomoćni avdijenci službeni komunike, ki naglaša, da je g. Vukičević stavil vladarju predlog, naj poveri mandat za sestavo vlade predsednllro Narodne skupgčane dr. Parico. Spk&oo pa se sodi, da je g. Vukičević storil to sele potem, ko je spoznal, da so vse nade in vsa prizadevanja. da obdrži vodstvo situacije on, brezuspešna. Dejstvo, da je g. Vukičević sam predlagal dr. Pe-riča, se splošno tolmači kot njegova po-polna kapitulacija, • Mandat poverjen Periću G. Vukičević je prišel danes že na vse zgodaj v vladno predsedstvo, kjer se je nato dolgo posvetoval z dr. Ko-rošcem in drugimi najožjimi prijatelji. Gr.dr. Perič ie zjutraj najprei nosetil g. Vukičevića in nato ob 9. odšel na dvor. Njegova avdijenca ie trajala zve-čer do 10. ure. Ko je ob 10. odhajal z dvora, so ga takoj obkolili novinarji, ki jim je pred odhodom v avdijenco odklonil vsaka pojasnila. — Ali ste dobili mandat? Đa, dobil sem mandat za sestavo koncentracijske vlade in to po na-svetu predsednika radikalskega kluba g. Vukičevića. Perićevi sestanki z Radićem in Davidovićem Na vprašanje, ali upa na uspeh svoje misije, je g. dr. Perič odklonil odgovor. Z dvora jeodšel najprej v vladno predsedstvo, kjer se je takoj sestal z Vukičevičem, dr. Korošec, ki je zadnje dni neprestano v najožji okolici g. Vu-kičeviča ,je nato odšel. Njun sestanek je trajal Ie četrt ure, na kar se je dr. Perič napotil v Narodno skupščino in najprej posetil g. Radiča kot predstavnika najmočnejše parlamentarne skupine, to je Kmečko - demokratske koalicije. Njun razgovor ie trajal do 11.. na kar se je dr. Perič takoj nato sestal v predsedstvu Narodne skupščine z g. Ljubo Davidovičem. Staiišče demekratov Razgovor med Ljubo Davidovičem in dr. Peričem je trajal do tri četrt na 12. Odhajajoč iz predsedstva Narodne skupščine je g. Davidović na vprašanje novinarjev izjavil, da mu je dr. Perič ponudil vstop v vlado. »Jaz sem mu odgovorit, da principijelno pristanemo na njegovo ponudbo. Nato sva govorila še o vseli ostalih zadevah, ki zani-majo oba. O pogojih, ki sem jih stavit, vam ne morem povedati ničesar več. To vam bo povedal mandatar krone, ker sva se tako dogovorila.« G. Davidović ie nato takoj odšel v demokratski klub, kjer se je vršila seja đemokratskega kluba, na kateri je podrobno poročal o svojem razgovoru. V svojem poročilu je naglasil, da je med drugim zahteval, naj se portfelji razdele po razmerju parlamentarne moči. Muslimani pristajajo Dr. Perič se je^ikoj nato sestal s predsednikom muslimanskega kluba dr. Hrasnico. Njun sestanek je bil zelo kratek in je trajal jedva 10 minut. Po sestanku je izjavii dr. Hrasnica vašemu dopisniku, da je v načelu pristal na sodelovanje muslimanov v vladi dr« Periča, da pa je zahteval kot glavni pogoj, da se v Bosni ohrani pomirljivi režim. S tem so bila dopoldanska poga-jnja dr. Periča končana. Novinarjem je dr. Perič na njihova vprašanja izjavil, da bo danes zvečer, ko bo zaMjučil svoje konsultacije izdal komunike, ki bo vseboval vse podrobnosti. »Ali se boste sestali tuđi z g. Pri-biČevičem«? »Ne, ker se pogaja g. Radić kot predsednik Kmečko - demokratske ko-(icije obenem tuđi za g. Pribičeviča«. KDK gre v vlado Ie kot celota Stepan Radić o Perićevi misiji in današnji dopoldanski situaciji. - Neodločnost pašićevcev Beograd, 11. februarja. G. Stepan Radič je do svojem sestanku z dr. Pe-ričeni sprejel novinarje ter jim med drugim izjavil: Na ponudbo dr. Periča sem mu izjavil, da principijelno pristanemo na vstop v njegovo vlado. Mislim, da ie naš pristanek za uspešno iz vrši te v naloge, ki jo je prevzel dr. Perič s spre-jerjem mandata za sestavo koncentracijske vlade, velikega pomena. Koncentracija, ki bi jo bil sestavil g. Davido-viČ, bi bila po . mojem mnenju sicer mnogo boljša in sijajnejša, toda izkazalo se je, da je dr. Korošec vezan z Vu-kičevićem, dr. Spaho pa vse preveč neodloČen. Nemci so mrtvi od strahu, pašićevci pa obupani. Prej so napove-dovali juriš na Vukičevića in nam za-trjevali, da bodo, če treba, razcepili radikalski klub, ter so nam direktno in indirektno neprestano pošiljali poroči-Ia, da so odločeni, da uvedejo samo-stojno akcijo in se pridružijo demokraciji. Vedno so govorili, da Velja pri nMh nima nikake zaslombe in da v no-benem slučaju ne gredo več ž njim. Mi smo to verjeli, ker smo smatrali za njihovo pravico, da se orijentirajo po svoji vol>i.» »Najbolj se je blamiral dr. Korošec, ki je moral sedaj odkrito priznati, da SLS ni več samostojna in dr. Ko-rošec ni vec dr. Korošec. marveč da sploh ni nič dr užega kakor en sam glas za Veljo Vukiceviča. Blejskti pakt oba še danes skrivata, tako da javnost ne ve za njegovo vsebino. To je nekak tajni divii zakon, kakršne imajo popi sploh radi.« »če bi bil dr. Spaho navzoč v Beogradu. misHm. da bi se bil brez odla- šanja priključil nam, ko bi spoznal, da naša akcija ni naperjena proti rad4ka-lom, marveč da nam je resno za koncentracijo in da koncentracija ni vir novih sporov, nego dokaz napora poštenih ljudi, da ^estavijo vlado, ki bo dorasla velikim naiogain. Vse to so pokvarili s svojim oklevanjem pašičevci, ki so se v odločilnem trenutku solidarizirali baš z onim Vukičevičem, proti kateremu so se vse dotlej borili. Zdi se, da so se tuđi tokrat ustrašili groženj g. Vukiceviča, ki se na vse mogoca načine prizadeva dokazovati, da dr. Perič ne bo mogel sestaviti koncentracijske vlade in da bo koneno zo-pet on dobil mandat, da sestavi koa-licijskio ali volilno vlado.c »Toda g. Vukičevič je menda sedaj že spoznal, da on ne more biti večni predsednik. Kakor vse kaže, bo naletel dr. Perič na največje težkoče baš pri g. Vukičeviču. Pa tuđi jaz sem mu povzročil nekoliko težkoč. Zahteval sem precej. Podrobnosti vam seveda še ne morem izdati. Povem vam pa lahbo samo to, da naša koalidja ne bo več vršila samaritanskega posla in re-ševala drugih, kakor sem jaz to delal doslej.« Koalicija gre torej v koncentracijsko *-\"đo kot celota?« • a lici ja gre v vlado samo kot ccli;^ Ce jim to ni povolji, potem sploh ne gremo v vlado.« »O izključitvi g. Pribičeviča torej ni govora?« »Ne. O kaki izključitvi se sploh ni niti govorilo. Kdo pa bo šel v vlado, ie stvar koalicije same. Klub KDK bo sam določil svoje kandidate.« Pogoii Kmečkodemokratske koalicije za vstop v vlado Koalicija zahteva pet važnih ministrstev, zlasti finaneno - Demokrati zahtevajo notranje in zunanje ministrstvo. - Najhuj- še ovirajo Perića radikali sami. Beograd, 11. februarja. Kakor izve vaš poročevalec, je stavila udružena demokracija g. Periču precej težke po-goje, ki bodo zlasti pri radikajih na-leteli na najhujši odpor. G. Radić je v razgovoru z dr. Peričem načelno pristal na vstop v njegovo koncentracijsko vlado ter pri tem izrečno naglasil, da se pogaja v imenu Kmečko-demokrat-ske koalicije kot celote. KDK zahteva pet portfeljev, in sicer: finance, polje-delstvo, agrarno reformo, pravdo, rude in šume. Kandidate za te portfelje bo določil poslanski klub KDK. Glavni pogoji pa so: 1. KDK gre v vlado samo kot ena celota. 2.) KDK zahteva finaneno ministrstvo 3.) Novi predsednik Narodne skupščine mora biti iz vrst udružene demokracije. G. Davidović pa je v imenu demokratske stranke predvsern zahteval, đa se portfelji razdele po razmerju moči v parlamentu in ne po skupinah, ki bodo zastupane v vladi. Brezpogojno zahteva, da obdrži dr. Marinković portfelj zunanjega mintstrstva. Nadalje zahtevajo demokrati ministrstvo notra-njih zadev in prometno ministrstvo. Če pa bi ta portfelja dobila katerakoli druga skupina, zahtevajo v obeh dr-žavnega podtajnika. Dr. Perič je nato izjavil, da imajo tuđi radikali ogromen apetit in da ne ve, kako bo zadostil vsem tem zahtevam. Sploh se zdi, da bo naletel g. Perič na največje težkoče bas v radikalnem klubu, ker je napel g. Vukičevič vse sile, da onemogoči njegovo misijo. Doznava se .da je g. Vukičević klical danes k sebi razne radikalske prvake ter jim dokazoval, da je akcija dr. Periča žc propadla in da je njemu mandat za sestavo preišnje koalicijske vlade ali pa voiilni mandat 1q zasiguran. Vsi parlametarni klubi so sklicali za 18. svoje seje, na katerih bodo sklepali o nadaljnih korakih. Radikalski klub je imel dopoldne sejo, na kateri je g. Vukičević po žalni seji za pok. Ljubo Jovanovićem poročal, da je dobil dr. Perič mandat za sestavo koncentracijske vlade kot Član radikalskega kluba. Izrazil je upanje, da ba radikalski klub dr. Periča podpiral. Doznava pa se, da radikali najbolj na-sprotujejo zahtevi KDK, da mora dobiti predsednika Narodne skupščine udružena demokracija, pod nobenirn pogo-jempa tuđi nočejo pristati na to. da bi radikali Izgubili finance in notranje ministrstvo. li ljubljanske kronike Zopet samomor. — Usoda ljubljanskih golobov. Ur&dnik gradbene direkcije g. Hinko Stepančič se je pred polnočjo skozi Latter* roannov drevored vračal domov v mesto. Ko je prišel v blizino Jakopičcvega paviljona, je zagledal na travniku pred paviljonom Deko osebo, ki se je zvijala v silovitih kr» čih. Pristopil je bliz je ter neznanca pregle* dal. Kraj njega je našel oetrtlitrsko stekle* nioo. Takoj mu je bilo jasno, da gre zopet za samomor. Pohitel je na glavno stražnico ter obvestil višjega stražnika Ivana Geca. S stražnice so takoj telefonirali po rešilni avto. Višii straznik pa je nato odšel k Ja* kopičevemu paviljonu, da ugotovi dejanski stan. Na trati je stražnik neznanca potipal in zapazil, da moćno bljuje neko smrdljivo tekočino in da se zvija vsled krčev v želod* cu. Bil je že v nezavesti. toda dihal je 5e inočno. Vprašal ga je: Kdo ste? Odgovora ni dobil Ko ga je natančneje pregledal, je našel pri njem prazno denarnico, nekaj listltov in ocfhodnico. glasečo se na Fran Pecan, rojen 1. l^S na Glincah, sedaj sta* nujoč v Zgomji Siški št. 100 Policijsko po* ročilo pravi, da je v steklenici ostalo šc nekaj tekočine, ki so jo po duhu in barvi spoznali za lizol Z rešilnim avtorn so szmomorilnega kan* didata hitro prepeljali v javno bolnico, kjer so mu takoj nudili zdravnisko pomoć. Kako silne bolečine je moral Pecan trpeti, kaže dejstvo, da se je, ko mu je zdravnik izpiral želodec, krčevito zvijal in sta ga morala poleg sestre držati Še oba strežaja resevalne postaje. Danes je Pecan že izvedi vsake nevarnosti in pravi ironično: — Nisem pil HzoL Napil sem se >z obupa «ta zelenega». Ka policijo je bil pozvan divji lovec na ljubljanske golobe. Jaka N. Porvali so ga, da izpove. zakaj je lovil golobe na Vodni« kovrm trgu. Jaka je prebrisan divji lovec. Na nit naveže koruzo in jo vrže golobčku. G«lobček hlastne po koruzi, a Jaka ga na* te z nitjo potegne k sebi in marš pod suk* njo. Ujel je tako prilično 20 golobov. Ko so mu na policiji dejali, da je to tatvtna, se jo Jaka prav po pravdarsko odrezal: — Tatvina? Kako to? Golobje na VoA nikovem trgu nimajo gospodarja, a stvar brez gospodarja si lahko vsak prisvoji Na policiji pa nišo bili tega pravnoga naziranja in Jaka se bo moral pš.6 pred scefnikom zagovarjati radi tatvinc. Zanimiva je usoda ljubljanskih golobov. Svoječasno, tako okoli 1. 1899. je bilo mnogo golobov v sredi mesta. Na magistrat so prihajale pritožbe, da so postali golobje prava nadlega in da kvarijo celo strehe. Magistrat je pato odredil, da se imajo go* lobje postreliti. To nalogo je dobil takrarni sluga in mestni je Čar Šterk. Vsak dan jih je lovil in streljal Celo v magistratnih za* porih so jetniki dobivali golobjo pečenko. Takrat sta tuđi dve ljubljanski barabei za« oeli streljati golobe. A kmalu ao ju -pred sodiščem poučili, da ni mat a za to pravice, ker edino ječar mestnega magistrata je do bil to pooblastrlo. Pozneje so res golobje skoro izginili, a zadnja leta so se precej zaplodili. Največ jih je okoli stolnice, fran* diSkanske cerkve, na VodaaiooY«n trgu ita pred ungjgtrifcoo* Pogreb Ljube Jovanovića — Beograd. 11. itibruarja. Radikalski poslanski klub je imel danes žalno sejo za pokojnim radikalskim prvakom Ljubo Jo-vanovičem. Q. Vukičevič se je spominjal pokojnika v daljšem govoru kot enega onih mož, ki si je stekel velike zasluge za stranko, narod i a državo. Sklonjeno ie bilo, da se radikalski klub korporativno udeleži pogreba, ki se bo vrSil danes popoldne ob 2. na državne stroške. V imenu kluba bo govori] posl. Dimitrije Popovič, pos!. Miloje Kostič pa se bo poslovil od pokojnika v imenu njegovih nekdanjih di-jakov. V imenu vlade bosta govorila mi* nistra dr. Kumanudi in Obradovič. Italija za sporazum s Francijo — Parrz, 11. febr. Kakor se znava, se bosta istoča&no, ko se bo vr$il st-stanek med Mussolinijem in Briandom, sestala v nekem severnoitalijanskem mesta tuđi Ita-lijanski kralj Emanuel in predsednik fran-ooske republike Domerzue. V franeoskih uTadnih krogih pričakujejo, da bodo poga-janja za rešitev obstoječih sporov med Francijo in Italijo kakor tuđi akcija za sklc-r.itev zvezne pogodbe ugodno končana. Francoski poslanik v Rimu je pooblaSčen. da stavi Italiji predloge glede revizije mej v Tunisu kakor tuđi strožjega Tiadzorst\ra v FranciH bivajočih italijanskili emijrraB-tov. STRAHOVIT V1HAR V AVSTRALIJI — London, 11. februarja. Glasom poro-čil iz Sklneya i« lazsaial vč>raj stTahovit \^ihar, ki je povzročil ogromno Škodo. Porušenih j-e brk) mnogo his, pri čemur je bilo 22 oseb ubitih, več sto pa ranjenih. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala V prostem prometu so notirali; Amsterdam 22.90 — 22.96 (22.93). Berlin 13.57 — 13.60 (13.585), Bruseii 0 — 7.938, Budimpešta 0 — 9.950&, Curin 1093.5 — 1096.3 (1095), London 277.03 — 277.83 (277.43), N«wyork 56.8—57 (56.9). Pariz 122.77 — 324.77 (223.77), Praga 166.4 — 169.3 (168.8), Trst 300.25 — 302.35 (301.25). ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebško borza daaes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Ehmaj 8.0025 — 8.0325, Berlin 13.57 — 13.60, Budimpešta 9.9358 — 9.9658, Milan 300.25 — 302.25, London 277.03 — 277.83, Ncwyork 56.8 — 57. Prasa 1«8.4 — 1».2, Curih 1093.5 — 1096.5. INOZBMSKE BDRZE. (^rib: Beograd 9.135, Dunaj 73.12, Bw-Hd 134» Mifam J7.W, Loodoti MJŠi. H*m-rt»t »W Pvte XL4L Stran 2. •StOVENSKi NAROD* dne 11. februarja 1928. Ste* 3=> Naše prihranke hočejo spraviti v Beograd Vsi depoziti Slovenije naj se preneto v Državno hipotekarno banko. — Iz Slovenije bi šio nad 60 mffijonov Din. — To bi bU ; : hud ndarec za naSe denarne zavode Zadnji Čas $o se v javnosti razširile vznemirljive vesti, da bodo morali po odredbi glavne kontrole romati vsi depoziti, naloženi pri raznih naših pupi-larno varnih denarnih zavodih, v Beograd, kjer je baje ustanovljen glavni de-pOtit. Kakor računajo, bi šio samo iz ljubljanske oblasti na ta način v Beograd nad 60 milijonov Din. Skušali smo pri merodajnih faktor-jih in oblasteh, ki odločajo o depozitih, dobiti točna pojasnila, ki naj bi pomirila javnost in pokazala dejanski položaj. Res je, da je pred mesecem podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani razposlala v smislu odredbe glavne kontrole okrožnico na vsa sodi-iča v Sloveniji s pozivom, da se moralo depoziti prenest! na omenjeno banko najkasneje meseca februarja. Okrožni-oa se pri tem sklicuje na neka doloČila zakona o ureditvi uprave fondov ozi-roma o Državni hipotekarni banki, po mnenju pravnikov pa napačno tolmači dotični Člen zakona. Pred vsem je treba razlikovati med pupilarnimi (sirotinskimi) in ostalimi depoziti. V čl. 40. omenjenega zakona |e določeno med drugim, da se pupi-larni denar, ako to korist zavarovanca sahteva, naloži lahko tudj pri drugih zavodih in ne samo v Državni hipote-karni bankU toda le do visine 20.000 Din, kar je preko tega zneska pa v Dr-iavni hipotekarni banki. Z ozirom na gornjo okrožnico in vpoštevajoČ naše posebne razmere, je vU»ie deželno so-dišče odredilo, da so sodišča v zadevi pupilarnih denarjev popolnoma prosta Vn da sodniki po lastni prevdarnosti in na podlagi predlogov varuhov določa-Jo, kam se imajo naložiti tuđi zneski nad 20.000 Din. DrugaČna je stvar z ostaKmi depoziti, tako z zapušČinskimi, izvršilnimi, konkurznimi, skrbstvenimi in spornimi skladi. Te sklade so doslej vodili davim kot depozitni uradi. Praksa je bila ta, da so stranke naložile denar na hra-nilno knjižico kakega varnega zavoda m knjižico nato deponirale pri davčnem uradu. V smislu naredbe delegacije fi-nančnega mitiistrstva pa davčni uradi •edaj prenehajo delovati kot depozitni uradi. Odslej naprei se morajo vsi taki skladi nalagatl Lzključno le v Državni hipotekarni banki. Kakšna pa bo usoda dcpozitov, ki fo bili doslej vk>ženi? Tu gre za važno *praŠanje, kajti težki milijoni bodo mo-ftdi romati zopet v omenjeno banko iz AaŠih denarain zavodov. Ti zavodi bi Wli močno prizadeti, ako bi se morali vsi depoziti takoj, kakor to zaJateva glavna kontrola, po napadnem tolma-čenju zakona, prenesti v Hipotekarno banko oziroma v njeno centralo v Beograd. Baje zahtevajo, da bi se morali ti depoziti prenesti že do 10. t. m. Nečuveno je, kako tolmači in delo« ma prezira glavna kontrola zakon o upravi fondov. Glede prenosa depozi« tov iz drugih denarnih zavodov v Dr* žavno hipotekarno banko določa zakon v čl. 177 (ž), da se imajo od 1. april« 1. 1927. dalje vsi bodoči depoziti nala« i gati pri omenjenem zavodu, glede de« pozitov, ki so nastali pred 1. aprilom I. 1927, pa določa, da se imajo prene* sti do 1. aprila 1932. Glavna kontrola se je postavila na povsem drugacno in protizakonito staliŠče. Ona zahteva v omenjeni oko žnici na sodišča. izdani potom Državne hipotekarne banke, da se imajo takoj vsi depoziti izroditi Dr* favnl hipotekarni banki od 30. marca 1. 1922, ko je zakon o ureditvi uprave fondov po sprejemu v Narodni skup* ščin stopi! v veljavo. Povsem jasno, da pomenja to hud udarec za naše denarne zavode, pred vsem za regulativne hranilnice, ki so v veliki meri služili v korist javnim usta* novam. To velja zlasti za Slovenijo, kjer imamo vse polno zavodov s pu* pilarno varnostjo. V Ljubljani n. pr. Mestno hranilnico ljubljansko, Kranj* sko hr nilnico in Hranilnico kmečkih občin. Značilno je, da glasila sedanjih vlas dinovcev popolnoma molče o tem no* vem atentatu na naše narodno gospo* darstvo. Mogoče so se zbala svojih vo* licev, ali pa v svoji kratkovidnosti ne uvidevajo *, H moral odpreti z vitrihom ali pa ponarejeoimi ključi, saj Je vrata po tzvrieni tatvbii vedno zopet zaklesil. Ran-atingerjevc prostore Je obdolženec dobro pozna 1, ker je tam služll to Je mogoče, da si je i« tcdaj preskrbel potrebne kihlie ali vfrrihe . V noči od 7. avgnsta na 8. avgusta 1923 Je odnesel na^manj 18 m todna za žensko obleko, a 25. Julija ćelo balo, 6 kosov lodna, 11. septembra 1922 ropet več ženskega blaga, a 22. avgusta 1922 usnje. Vsega akirpaj Je bilo ukradeno baje za 45.898 Din pri tvrdki Ranzrager. Blago Je bilo US! tvrdk Jax. Vok, Serban in M. de Bronsse. Glasom podatkov preiskave je o4>dolženec velike množine b!aga zoosil k Mari>i Hrlbar v 55ot*»ko, rekoč, da tiho Upi blago tt NemSke Avstri}e In Italije in ji naročiL da Je ista za njega proti nagradi razprodala to blago. Tuđi Te-re^rjo Setnikar v Stobn }e obdolieuec veSkrat obi«k*l m je pastil pri ajej več blaga. Pri Ak>J-ziju Novaku v Domžalah Je dne 18. septembra 1922 naročil kojmpletno rjavo oblek^ fo lahalne hlače in je blago — kos sivega Ce&kega blaga in kk>t — prinesel s sebo-J. PriSel ]e po obleko, plačal 413 Din in se izdaja! za Klelndlensta, elektrlkaria \z Doba. Pod tem fanetoofti se J« klatil tuđi po KoroSlccffl v NemSki Avstrlji. Dne 13. novembra je ukrade I pri Janez u Memer, ker je bil obdolženec raskrinkan. Orožii&tvo ]e saplenik) sgoraj navedenim m dragim kupovalcem 104^5 m blaga, katero izvira He Ranztngerjevega sđcladišSa. Nato j€ orožni&tvo napravilo h&no preiskavo na obdol-žeočevem domu in so našli nroogo v Ranzinger-Jevem skladrSču okradenega blaga. Glasom Lrpovedb osumljenih starSev, bratov m sester obdolženca je obdolženec leta 1922 tri-krat prinesel v nahrbtnikn dotnov ukradeno Majo wi ga skril na podstrešju. Rekel Je, da mu je 5-letna kazen potom amnestije bila odpulCe-na in da se bavi s tibotapstv-om blaga iz Koto-šfce ter da z njim verizi. 14. septembra 1922 se je obdolženec polavH v Vel. Meng&u in pooujal trgovcu Antonu Ooier-zi usnje v nakup ter Je dne 16. septembra 1922 res priSe! s kolesojn in n*hrbtn!kom. v katereoa Je imei 14 kg teiko in eno 3 kg težko rjavo ustrojeno kravjo kožo, katere pa Omersi ni bo-tel kupiti, ker mu je obdollenec bil snmljrv. 14. septembra 1922 Je obdoticoec bil v gortU-ni pri Kralju v MengSu m prodaja! čevUarsktm« pomočniku AJojaiju Virantu tri vrste moSkega črnega in pisanega blaga in usnje, katero pa ni imel seboj. Vtrant ni hotel od obdolžeoca blaga kapiti, ker se mu je zdek> »umljivega izvora. Isti dan je obdotženec obiskal Se Ano ki Marijo Jenko v Totpolab ki jima ponnjal razU5no motko in Žensko blago ter eao volneoo žeatko JodIoo — slednjo je kupila Marija Jenko. Obetna Je po* mijal tuđi Ufioje, ki ga pa ni tanci »eboj. Da Je obdolicnec bil stra3t«a kolesaraki t«t je dognala druga hišna preiskava na obdolžeB-vSevem domu dne 13. novembra 1922, ob kattri priliki so OTOftiiki japlenili med drugkn 2 ceH in 2 pojmljeni dvokole«ni svetilki, 27 komađov od raznih rszdrtih koles, 5 dvokolesntfa atojal s tremi bilancami. 3 kotesa, 5 gumijevih plaMev ta 2 gumijeve zračne cevi za kolo ter lovtko puito dvocevko in volaSko puSko karabiobo. Đ. Janez Ankerst Je tuđi obtožen, da Je v aa-raoou ležko tele«no poikodovati slnfintfoŠ« OfoS-nike Romana Maligoja, Aiofrija Dahm to Ivmm Seresnika prilikom ojegovega zasledovanja na iste s s*mok/e*om streljal, torej ob priHkl ilof-benega posla Javne uclužbence, ki so pokHcaai, da izvrše zakonite odredbe varnostaih oblast«vt dajaaftko napadel in sicer: 1.) dne 16. Mptembra 1922 v Meogiu oa orof-niSkega narednika Romana Maligoja io ga gadel v glavo tako, da Je krogla prodrla roečje tilaica in obtičala na levi s*tranj zatilja pod kolo. ter ma prizadeial poleg krvne podptmtbe okoli leve-Ct oCeta, todaj tcike teleme pogodbe z vW«i-m1 tnaki m nasledki; 2.) dne 14. novembra 1922 v Posavcili: a) na orožnišikega podnaredmka Ivana Serai-nika in ga zadel nad prsnim koncem leve ključ-niot v vrat, t«r mu prteadejal v»Ied navtoptvi« n«avesti, ki Je bila poslechca krvavitve rane v ootr«i)osti telesa. samo na sebt telko telecao poikođbo, ki )• ooeao*>£ila poftodovaooo mJ-maiij 30 4al Isrrsevatj »voj poktte: b) na o*otftfta AJokHa Dotoa in ga tad cl v gumb ovraMka, kjer Je krogla obti^ala — se tt-daj k>til d4|aaja, ki k prrrenra 4oprinei«i)n bn-dodelstva ttfte tetesne poftfcoAc vodi hi je po-Skodba zgolj vsled naklJ«C|a — ker ]« krogija zadela v fOiab In tam oMietla — izostala. C. Kooteo ga obtoteloa doIH. da Je v drugi polovici teta 1922 posedoral ki »o*fl bres obfast-neca dovoltaja streino oro£)e — samokres m vojaSko pvlko. S tem }• salcrivll bododelstvo tarvise, hodo-delstvo refte teleaoe poilBođbf ttr pxe*r«*ek to-per javtii rad in pre«top«l[ po £I«ou 1 hi 4 ta-kota o ĐOMitJ ta aoieahi oro*Ja In ot. 1 prvtH^ nika k teoai fkaau. Razpravi pređseduje sretntic dcž. sodi* iča dr. Graonik, votirata »vct. Avaec in svetnik dr. Sajovic, ra državno pTavdni* Stvo jo n»T2Oč namostnik 3. Ptišli ste s kolesom. Orožniki so vas po« zvali, da obstanete. Urno ste potegnili sa« mokres in ustrelili neposredno na orožnik* Janeza Serajnika in na Aloj'zija Duha, ki je imel srećo, ker je krogla rad cl a gumb ovratnika in obtidala v vratniku, dočfcn je ostal projektil v levem pljvSnem vrhu crofnika Ivana SerajnSka, kl Je vsled tega jol hirati, šet v pokoj te Je 13. decembra 1. 1936. umri. — Tega nisem kriv. — Pojđimo po vr*tll PobegnJfri »te junija 1922. H Radvanjs* — Da. Potem je obdoižent nava>ol, da on prav* zaprav ni icradeL da se je soroaciil v mari* barski kazntloici z nekim Horbokom m sta se domeni!*, <$a pobegneta in se potem sostaneta v Domlaibth, da bo slednji prme* sd t>a bfago, ki ga bo obtoženi prodajal Res je on — Anlirst, pobegnii Sel v Av# strijo m se vrnil bez -pest mesecev v Dom* žale, kjer se je res sezn*nji i Horbockom, ki mu je dal 3 natirbtnikc blaga, da ga je obdo4£eneo prodaj, r*ofeaj ga ie oetalo, ne« sel ga je domo%\ Potem je opisoval obdolženecv kako se je 14. septembra y Velhkem McngSai, ko ga je ođpeljal orožnik iz Omerzove trgovine, preatraAil, strah ga je od leta 1919., 6e§ da so ga tedaj orožuiki pretepll Najpreje je hotel skočiti na kolo in uiti, pa je vklcl, da ne bo Šio. Skleoii sem oroinika samo pre« straiiti s streiom, ne pa zađe ti ga. Pred po* stajo Je prije! bicikelj z desnico, a z Ievico je potegnil revolver in mislil ustreliti mimo orožnik a, pa se je petelm prepozno sprožil, orožnik Maligoj je pridel na strel in zadela ga je krogla. — Ali mislite, da. bi orožnik kar pobog« nfl; ne verjamem. — Da, nisem ga hotel ustreliti, saj ni moj sovražnik. Ko sem opazil, da je p*idcl, sem se prestradil in zbežal. — Zakaj ste bili oboroženi? Obtoženi molčd. — Vedno ste bili oboroženi? — O, ne, enkrat so me sunaj Celovca napadi i, zato sem ktrpil revolver. — Potem ste se srečali z orožniiki? — Da, 20. septembra 1922. Tedaj sem odvrgel blago pustil kolo in sbežal, ker so Sli za menoj. Orožnike relo spoštujem. Publika se stneje. Razprava je bila prekrojena ob 12^0 in se nadaljuje ob 14. Ljubljanski javnosti in prizadetim Prvo drn&vo hlSnih posestnikov v Ljubljani je prieelo ie meseca novembra 1927 akcijo, da se od povedi stanovali j po 1. novembru 1927 do 1. maja 1928 omeje na naj-nllje fitevilo, torej ie davno pre], predno je st ori] ljubljanski obSraskl svet svoj sklep z dne 9. t hl, da m podaljsa stanovanjski zakon. 3 podaljSanjero stanovanjskega var-Ktva se ne bo reSilo stanovanjsko vpraSanje, na drugi strani pa je stanovanjski zakon v najveejo Škodo vsemu trgovstvm industriji in obrti, torej tuđi delavstvo, ndi Sesar so se vse trgovtke zbornice, riastl tuđi ljubljanska, kakor tuđi druge gospodarske korporacije terekle za takojSijo odpravo vsake sUuiovanjske zakite. S sploBnega gospodar-skega stališe« ne more staanovasjskega zakona nih?e sagovarjaU, torej twil nm obCin-ski svet ljubljanski. Vzroki ree prevelikoga Stevila odpovedi za 1. maj t. 1. Se do danefi nišo znani. Res je, da sedanji stanovanjski sakoa sam direktno favorizira odpovedi, 6eJ 4a bi se najemnUri s bOnimi lastnlkf pobo-tali za najemnine ali pa da bi medsebojno menjavalf stanovanja po svoji resnlCni potrebi vsled fosar določa v sluEaju odpovedi vigjo najemnino. Na drugi strani pa najem-niki noSejo uvideti, da se stanovanjsko var-8tro odpravlja in so dostikrat odklanjali vsak sporazum s hisnimi gospodarji. Prvo druStvo hiSnfb posestnikov kljub tema obsoja vsako nepotrebno odpoved stanovanja kakor tuđi vsako neupraviCeno zvifianje najetnnin gledo kalerih je dm-Sivo vodno dajalo navodilo, da se kot smeT-uica viame !*• lOkraatna predvojna najem-nina v dinarjih. Društvo bo preiskalo vse slufeje odpovedi in vsako prekomerno zvi- šatinje oajemnin in je uvedio akcijo, da se dosele med hi^nirTii posestoiki in i^j^fn'li' sporaziun v tem smislu, da se bodo deloia-cija omejile na najnunejie alnSaje in da »e tuđi previsoko zvižanje najemnin uredi po nadem navodilu. Apeliramo na vs« po-sestnike, ki bodo vmbljeni na potrebni sporazum, da se temu vabilu točno ođsovejo, ne samo v njih lastnem interesu, nego r interesu vseh hi&nib lastni kov, da se na ta način laognemo vsaki mUrvoaciji državnib oblasti. Opozarjamo vte posestnikeT da &e-danji odbor odklanja vsako odgovornost, če bi •• hitni laatniki n« odzvali ajegov«mu vabilu in ne upoelevali aatanfnno ujegovih dobro premisijenih navodil. Odkl&n^mo posledioe, ki bi iz tega nastale In kl ne 5kodujejo samo našemu ugledu, tcmveČ tuđi našemu interesu. Pisane zgodbe iz naših krajev Velika sleparija v tovarni sladkoija. — Najmočneiši ćlovek t JogoslavifL — Senzacijoiialna afera zvodništva- — Strašna smrt epileptika. Iz Subotice porocajo, da je vložila pri tamošnjem državnem pravdništvu tovaraa sladkorja iz Novega Vrbasa ovadbo, da je bila osleparjena za nad 100 tisoč Din. Ravnateljstvo tovarne zahteva kazensko preiskavo. Že jeseni je tovarna dala večje pred'ujme ose-bam, ki se pečajo s kulturo sladkorne repe. Tovama je izročila denar neke-mu seljaku, ki je bil nepoznan in je imel potvoriena potrdila večih priđel"-valcev sladkorne repe iz Mortonosn. Pred dnevi je pa uprava tovarne ugu-tovila, da sploh ni dobila sladkorne repe iz Mortonoša. Ker je slutila slepari-jo, je odposlala svojega zastopnika Josipa Grofa v MortonoŠ. Ta je usrotoviL da pridelovalcev repe, ki jim je tovarna izročila velik predujem, sploh ni. Pregledali so od pridelovalcev sladkorne repe podpisane listine in videli, da so vsi podpisi ponarejeni. Nato je vložil zastopnik Grof ovadbo. Neznani šlepar-ji so ponaredili podpise kakih 50 malih posestnikov. Škodo trpi seveda samo tovarna. ktr posestnlki, katerih podpise so sleparji ponaredili, ne prebiva jo v Martonošu. Državno pravdniš-tvo je odposlalo v MortonoŠ posebno komisijo, ker je veri etno, da je si ep a r iz Mortonoša, ali Pa prav dobro pozna tamošnje razmere. Sleparju so baje že na sledu in pričakuje se senzacionalna aretacija. Pred dnevi je po-zval na dvoboj or jaški Hercegovec Pavle Zorko ztianega hrvatskega atleta Marijana Matijevića. Zorko je pozval Matijevića na dvoboj s časopisnim razglasom. Junak iz Like je dvoboj radevoljno sprejel, da bi po-kazal, da ni samo najmočnejši v Jugoslaviji, marveč najniočnejši človek sveta. Vendar Matijević zahteva, da Zorko popiše natančno način dvoboja in kateremu društvu v prid bo pripadel čisti dobjček. Junak iz Like je predlo-žil, naj bj čisti dobiček prireditve dobili stradajoči prebivalci Hercegovine. Zorko bo ta prdlog najbrž sprejel, ker je sam iz teh krajev. Matijević tuđi upa, da se bo ta poziv na borbo tuđi uresničil. Do sedaj ga je izzvalo že več »junakov«, boriti se pa ni upal ž njim nibče. Oglasila sta se pa še dva konkurenta. Na Časopisno polemiko med Matijevićem in Zorkom sta odgovorila ruski rokoborec Gromov, šampijon Sibirije in Jova Mitković, šampijon Južne Srbije, da niti Matiie-vić niti Zorko nimata pravice do naslova najmočnejšega moža v Jugoslaviji. Pripravljena sta boriti se za ta naslov vsak čas. V sportnih krogih vzbujajo te polemike veliko pozornost. Iz Sarajeva poročajo, da te dni ze-lo razburja vso sarajevsko Javnost od-kritje gnusne afere. Na anonimne dopise, obdolžujoče neko gospo iz naj-boljših sarajevskih krogov, se je policija začela zanimati za denuncirano damo. Tajni policijski agenti so io za-sledovali in ugotoviK, da je gospa zvodnica in je uvajala same mlade ženske pri sarajevskih bogataših in trgov-cih. Zvodnica Je zbirala okoli sebe učenke srednjih in drugih Sol, nadalje učenke iz krojaških, brivskih In sličnih delavnic. Vabila jih je v svoje stanovanje, jih dobro pogostila In naivecTcrat opijanila ter potm speljala v stanovanja sarajevskih mogotcev. Zvodnica je zapeljala ćelo svojo sestro in jo od dala nekemu trgovcu. Policiia je zvodnlco takoj aretirala. Pri zalijevanju je tajila, da bi se pecala z zvodništvom. Na redarst\pu se j© pa zglasilo več prič, | to so d-eloma sama zapcijaiu dekjeta, deloma pa njih roditelji, ki so lzpove-dali, da je dama iz boljših krogov res zvodnica. Pecala se je s tem gnusnim poslom nad eno leto. Policija jo je ka-znovaJa z enomesečnini zaporom, nato jo bo pa izrodila sod'išču. • Seljak Krsto Balej; iz Opačića pri Mostarju je bolehal že dolgo od nc-ozdravljivc bolezni epilepsije. Navadno je dobival napade le redko. Zadnje čaše so se pa pojavili pri njem epileprič-ni napadi vedno češČe. Zgrudil .^c je nenadoma iia tla, izgubil je popolnoma zavest. Na u stih so se inu pojavile krvave pene in ves se je tresel in zvijal od silnili krčev. Ležal je tuđi po pol ure v epileptiOnih krčih. Kakor večina epi-leptikov tuđi Krsto ni vedel, kdaj bo dobil strašne napade. Zato se je več-krat lažje poškodoval, ko je pri napadu treščil na tla. PredvČerajšnjim je pa nesrečni Krsto žalostno končal. Se-del je v svoji niši ob ognjtšču in kadil pipo. Nenadoma je dobil epileptične napade in se onesvestil. Nesreča je hotela, da je nezavesten patki naravnost v ogeoi. Ker ni bilo nikogar v niši. ic nesrečni seljak zgorei. Sele pod noč je našel sosed njegovo ožgano tnrplo na ognjišču. šBetežnica KOLEDAR. Dan«s: Sobota, 11. fefcnrarla 192$; kt- toKCani: Satumhi; pravoslavni; 20. jantj-arla, In^njatlle. Jutri: NedeUa. 13. feferuarja 192$: ka- toUćarv Rvlalile: pravo«!a^i; 30. janv- a*1a. PRIREDITVE V ?*EDELJO. Drama: oi> 15. »Pepelka«, ob 2IX »D«-nes baroo rtč!«. Oper«: ofe 15. »Grottca Marica*. Kino Matlc«: »Ob zoru. Kino Dtot: »Svetovna vođo«« DE2URNE LEKARNF. Dao«* io Jutri: Đafoovec, KocLCro>n: tr&; UsUt» Sv. p*tra c-, Hoftcvtr, ?p. ^lika. Na jadranski obali Da bo v \sakefn oiiru ^na^u ttmske-rade Sokola 1 na Taboru odsovarjal na-skrsu, ^e tuđi preskrbUeno za dobro Jeda-Čo rn pijaco, kaiti točila se bodo na*bolj5a, pristna daJmatinska in mtSa domaća vina, tako da bo glede iztoire in okusa zadovoljen* vsi ceni. posetnikl. — Točili se bodo dalje razni pristali likerji iti vsako\'rstnc brezalkobotne pijace. — Na rajgpolaso bodo okustie morske rAe in delikatese naj-rarličnejših vrst, kakor tuđi izbrano Južno sadje, kar našemu meSčatnst\ai pač ni vsak čas na razpolagc. Mesto paviijonov so &e posta\iii bite ii iti bote«e, vsak od njih bo prcskrtljeri z jedio m P'.jačo, tako da ic za*iturana naihitrei^a ki točna postrežba. ne da bi bilo treba hoditl z jedne strani na tiru-go. Vse bo v cnotTiem stilu najmodernije in okusno irrejeno, tako da bo vspostavljena harmaoih z kiajt tn navadami narodj ob ladraiiski obaH. — V spodnjih prostor ih Tabora se otvori dalmatinska klet kl bo zvekana z glavno dvorano, kjer bo pre-skrtriieoo za posebno rabavo ^ razvedrilo. — Na puštao soboto 18. fetoruana naj bo združena vsa bela Ljubljana na Taboru ter manifestira za oaSe kraje ob mori u. 143-n Franc Terdfna« veletrgovec, javlja v svojem in v imenu svoje hčerke Grete kakor tuđi ostalih so-rodnikov žalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, najboljša mati, sestra, teta in svakinja, gospa Grete Terdina snoči v sanatoriju na Dunaju po kratki mučni bolezni preminula. Pogreb se vrši na Dunaju. Ljubljanm dne 11. ftbruarja 1928. Stev. 35. •SLOVENSKI NAROD* dne 11. februarja 1928. Stran S. Za kulisami borbe med trudom in kapitalom ali komunizem in kavitahzem v odločilnem soopadu bi lahko nazvali naš NOVI ROMAN „žBoljševiški vohun' ki prične izhajati v «Slovenskem Narodu» že v ponedeljek. Vcs svet je preprežen z mrežo boljševiških vohunov, v vseh kapitslističnih državah ima mednarodni komunistični štab v Moskvi svoje agente, ki razpolagajo z ogromnimi denarmmi sredstvi in izbornim vohunskim aparatom, da lahko propagirajo idejo komunizma in pripravljajo pot svetovni socijalni revoluciji. NajspretnejŠe in najsposobnejše vohune posiljajo iz Moskve v one države. kjer je kapitalizem najbolj organiziran. Glavni §Qvražnik komunizma je naj; bolj kapitalistična Amerika, kamor so namerili boljševiki najtežje topove svoje propagande in agitacije proti buržoaznemu družabnemu redu. Pa tuđi sovražniki komunizma ne drže križem rok. Organizirajo protivo-hunstvo, pazijo na vsakega tujca, ki se jim zdi sumljiv, posiljajo svoje agente ćelo v Rusijo in zbirajo informacije, tako da so vedno pripravljeni v kali zatreti komunistične puče. Od kar so prekovali boljševiki svoje meće v komunistične brošure in vohunski aparat, so kapitalisti razkrinkali v svojih državah že nešteto komunističnih zarot in vohunov. Bije se boj na življenje in smrt, nasproti si stojita dva orjaka in vprašanje je, komu pripade končna zmaga. In v to zahrbtno borbo, v ta dvolični ples pripadnikov dveh svetovnih naziranj nas vodi avtor romana „Boljševiški vohun" Petr Solfjurg. Dejanje se vrši v naši dobi na ameriških tleh in nam prika= zuje vse neverjetne metode, zvijače in presenetljive trike, katerih se poslu* žujejo boljševiški vohuni v borbi s kapitalisti. Prepirčani smo, da borno s tem modernim, izredno zanimivim in nape: tim delom našim naročnikom in čitateljem še bolj ustregli, kakor z roma-nom «Skrivnostni mrliči», ki ga z današnjim dnem zaključujemo. Higijenske razmere Ljubljane Zanimiva statistika mestnega Hzikata. — Ljubljanski vodovod, kanalizacija v mestu, javna kopališča. — Stanovanjske prilike, prehrana prebivalstva in drugo. Mestni iizikat je izdal zanimivo in pregledno poročilo o raznih javnih napravah v Ljubljani, zdravstvenih in saniteraih pri-likah mesta, prehrani prebivalstva, stano-vanjskih razmerah kanalizaciji, in <5r., iz katerega posnemamo sledeče podrobnosti: Mestni vodovod se je lani zelo razširil in je bilo položenih 2546 m vodovodnih cevi, na Viču 56 m. v Mostah 862 ra, na Jezici 9 m in nanovo, se je priklopilo v Ljubljani 129 hiš, v Mostah 40, na Viču 3, v Zg. SiSki 2 in na Ježići 1. Največja poraba vode ie bila dne 18. jucija 1927 in sicer 14-120 m3, najmanjša pa dne 27 februarja in to 8491 m3: torej na osebo 247 oziroma 148 litrov. Javua kopališča je v higiienskem ozi-ru nadzorova! mestni fizikat. V mestni ko-peli v Prečni ulici je bilo leta 1927 oddanih 17.034 prsnih in 9.366 kadnih kopeli. Me-Mno kopališče na Ljubljanici je bilo odpr-to od 11. iunija do 18. septembra ter ie imelo v tem času 21.304 obiskovalcev. Ko-rališče na prostem v Koleziji ie bilo lani popravljeno in je imelo dosti obiskovalcev; prav pridno so se Ljubljančani kopali v Savi. Z otvoritvijo modernega kopališča v pcslopju Okrožnega urada &a zavarovanje delavcev v Ljubljani in kopališča v Sokol-skem domu na Taboru ie rnesto v pogledu higijene znatno napredovalo. Da se mladini tuđi v zimskem času omosoči kopanje, ie predlagal mestni fizikat, da se na novo uvedejo v posameznih šolah šol-ske kopeli; za mladino, ki nima v svojih šolah kopeli, naj bi pa mesto poskrbelo na Taboru brezplačne kopeli, ki bi iih pose-čali otroci teh šol skupno in pod nadzor-stvom učiteljstva. Mestna kanalizacija se je razširila leta 1927 po Korunovi ulici, na Misičevi cesti, pod Tivolijem, na Gojzovi cesti, v Valjav-čevi ulici, v Pražakovi ulici, na Kongres-nem trgu, v Bohoričevi ulici, na Tržaški cesti, v Muraikovi, Streliški, Kumanovi, Gerbičevi, Karadžičevi, Mencingerjevi in Zvonarski ulici. Skupno je bilo na novo zgrajenib 2265 metrov kanalizacije. Kanal-sko omrežje mestne občine ljubljanske ie bilo koncern 1927 dolgo 40.171 km. — Radi velikega števila novih hiš v Sp. Šiški, za Bežigradom in ob Dunajski cesti, ie nastala potreba, da se v doglednem času izvede tuđi kanalizacijski nacrt za ta severni del mesta. Stanovanske razmere se Ie polagoma izboljšujejo. V letu 1927. je bila dograjena skupaj 101 stanovanjska hiša, skupno 301 stanovanj, različnega obsega, večinoma pa malih stanovanj. Razne adaptacije v stanovanjske namene so bile izvedene v 25 primerih, ž niimi se ie pridobilo 15 novih stanovanj; z novimi stavbami in adaptaci-jami se je pridobilo skupaj 316 novih sta-ncvanj. Poleg tega ie bilo lani izvršenih 59 različnih adaptacij v gospodarske, obrtne in trgovske namene in 25 novih gospodarskih poslopij oziroma zgradb v obrtne nLmene. Mestna občina je dogradila veliko Stanovanjsko hišo s kopališčerru pralnico in druglmi pritiklinami na Ahacltevi cesti In prtčela nadaljno stanovam'sko akcijo z gradnio h'š na Polianskem nabrežiu. Prehrana prebfvalstva ie v minulem letu trpela vsled splošne krize in brezposel-tiosti. Izkaz mestnega dohodarstvenega urada navaja, da se ie poTabilo živil vseh vrst v dokaj maniji meri kot v normalnih časih. Na živilskem trgu opravlja mestni fizikat redno kontrolo v higiienskem oziru. Otvoritev nove klavnice s hladimico je lepa higijenska pridobitev za rnesto. Tuđi leta 1927 se ie vršilo po mesrnem fizikatu redno nadzorovanje gostiln. kavarn. tzkn-hov. hotelov in prenočišc. mesnlc in pe-karn, mlekarn ter vseh trnoviti z živffl. 0 pregledu sanatorijev. zavetiSč in oskrbo-valiSč, lekarn, drogerij in trgovin s srnrp4, je predlofli mettai flrlkat poro&fla prUto*-ni vtf JI ooMStt Skrb za zdravje mladine ie bila tuđi lani v trajnem nadzorstvu otrok po Šolskih zdravnikih, ki so po vrsti obiskovali posa-mezne razrede; posvetovalnica za šolsko mladino ie poslovala v Mestnem domu. kamor so prihaiali natančne preiskave potrebni otroci. Bilo iih ie tekom leta 272. Tuđi oddelek posvetovalnice za umetno sclnčenje je imel dosti obiskovalcev (205). Nabava še enega aparata je bila nujno potrebna. Doziranje in število obsevanj je določil zdravnik (s-kupaj 3690V Tuđi lani je imela mladina sportaa igri-šča na razpolago. kjer ie bila pod stalnim nadzoTStvom. Veliko otrok je od šio na po-čitniške kolonije na Gorenlskem in na mor-je Nujno potrebna bi bila ustanovitev pri-nnernesa zaverišča za zapuščeno mladino. Poslopja mestnih osnovnih šol so moderna, zadoščajo vsem zahtevam k)lske higijene, vendar so prepogosto zasedena, ker se vrši pouk dopoldne in popoldne Ie s kratkim presledkom, ki ne zadošča za potrebno snaženje in zračenje prostorov. Edino šola na Vrtači se nahaia v adaptirani stanovanjski hiši in je potrebna, da dobi moderno šolsko poslopje. Naloga občine ie, da zgradi novo solsko poslopic v razbre-menitev tako de^kih. kakor dekMških šol. V mestnem zavetfšču v Japlievl ulici: je bilo 245 mestnih onemoglih in siromašnih oseb. ra katere je vsestransko dobro preskrbljeno Utemeljenih pritožb ni bilo. Potrebnih prosilcev za sprejem je zrne-rom več in bo pač potrebno, da se s prt-zidkom zavetiSča v kratkem Času po-veča. Mestni uradili zdravniki so sadelovali pri sravbah. obrtnih in parcelaciiskih komi-sijah ter razven spec. zdrastvenih ogle-dov in komisii imeli živahen promet s strankami med uradnimi urami. Uradnih spisov je mestni fizikat lani rešil 3222 Mestni zdravniki so tuđi lani predavali v raznih društvih o raznih vprašaniih in na-rodnem zdraviu. Mestna občina ie omogo-čila mestnemu fiziku udeležbo in zastopa-nje mesta na vseslovanskem zdravniškem kongresu v VaT§avi. Novi občinski svet čakajo na polju higijene nujna in važna dela, tako vprašanje regulacije Ljublianice. vprašanie nove mrt-vašnice oziroma mrtvaške veže pri Sv Križu; kanalizacija Šiške in za Bežigradom. temeljita ureditev odvažanja smeti iz mesta, vprašanie dispanzera za bolne na plju-čih, ambulatorija za spolno bolne, in ureditev bolniškega oddelka za akutne nalez-ljive bolezni (v smislu uredbe o zatiranju nelezliivih bolezni es 4. X. 1927). Izza kulis naše Talije Naš urednik je stopil neopaženo za kulise našega teatra in je zvedel nekaj zani-mivosti, za katere sicer ne more jamčiti« vendar pa meni, da so resnične, kajti se o njih javno debatira, a po znani pTislovici, da ni dima bTez ognja, bo menda tuđi to držalo. Najbolj perece ie vprašanie budžeta in plač, kl tare i g. upravnika i gledališki ansambl Nema budžeta — ta fatalna krilatica finančnega ministra ie stalno na repertoar-ju, bolj pogosto kakor baletne točke. In so z njo občutno prizadeti vsu rlasti pa igTalci setisti, potem koristi m druei, kajti jim uprava hočeš nočeš mora priSčipniti plače. In baš zadnjega prvega so nekega i^ralca priščipnili reci in beri za 700 Din! To ni šala. bosme da ne. ibSj govor Balivz mimw kmv Šji Potem se rrrnogo govori o proiektlTani baletni turneii Krije da io baje dramatično društvo, ki Ie pristalo na večio subvencijo. Ijcrald pa da nišo s tem bogvekaj zadovoljni in da bodo protestirali. In tako dalje. Vte i*vka ta toži Ie ena stvar se z veseljem ketportira po mestn. Ore t* avanturo nekega z-nanega igralca, kateremu je bila Fortuna zelo naklonjena in je TaKii dal za enkrat slovo Mož ie bil s'icv: v prvih vrstan naših umetnikov, toda kakor drugim, je tuđi njemu delal budžet prcg'.avice in je prišel često s svojimi iiuancami navz-križ Pa je zagledal nekega dne v »Jutru< inserat »Kupujte srećke državne loteriie« in hi-pema si je bil na iasuem. Riskiral je polovično in nestrpno čakal na žrcbaijc. Za-del sicer ni ničesar. toda to ga ni potrlo. N:-sprotno! Igral ^e šc v drugein in tretjem iv zadnjem kolu. Zadii'e kolo mu ic prineslo rešitev. Fortuna mu je bila naklonjena in ir.de! ie 80.000 Dir.. In jedva je imel inož pare v rokah, je pekazal Taliji hrbet. Ne da bi odpovedal pogodbo jo je odkuril iz Ljubljane in iz-ginil brez sledu. V Ameriko je rekel, da pojde. Zdi se, da jo ie res ubral čez veliko lužo, kajti ga ni nikjer... Julij Betetto - 25 let operni pevec Vojna leta se računajo dvoino. A tuđi leta za umetniško udejstvovanie so vojna po svojem živčnem, fizičnem, psihičnem, artistično produktivnem naporu, hkratu pa še po neizogibni borbi za življenju potrebne materiialnosti. Noben poklič ni težji, tako izčrp^joč, kakor igralski. Poprečna publika niti ne sluti kolike energije in koncentracije vseh svojih duševnih, srčnih in telesnin stl mora potrošiti vsak odrski umetnik za kreacije posamezne partije ali vloge in koliko poŽTt-vovaLnosti vsega svojega bttja zahteva vsak posamezni njegov nastop. Zlasti pa trpi operni pevec največje, najresnejše umetniške ambicije. Igral-ec in nevec v eni osebi! Ćele tedne in mesece potrebuje glo-bokega studija glasbenega parta: po ure in ure mora vežbati sv-oi glas za nosamez-ni ton, svoj« gTlo za posamezno frazo, si uravnati dihanje itd., predno ztia partijo peti zase. Nato slede izkušnje pri klavirju posamič, nato v dvoje, troje, naposled z ansambom in še dolgo je treba, da dospe do izkušenj z orkestrom. In hkratu se bori za svojo igralsko kreacijo, z mimiko, ge-stami, hojo, držanjem; često poizkuša pred zrcalom ter išče in se popravlja brezkon-čno. In ustvarja si masko, išče pravo obleko z detajli, ki dajo mnogo begania. 'skania, razburjenja. Zato pravim: p'iblika ne sluti, koliko znanja in truda zahteva oder cd igralca - pevca, ki nastopa kot resen umetnik. Tak umetnik je naš B e t e 11 c. ki slavi te dni petindvajsetletnico svojega delova-nja kot operni pevec. Betetto Pa je vlšek slovenske operne pevske umetnosti, odkar imamo Slovenci opero. Narava ga ie obdarila z glasovnim materijalom, ki je prava redkost; obdarila pa ga je tuđi z vzorno marljivostio in globoko umetniško resnobo, s katerima je svoj glas izvežbal do viška v;rtuoznega mojstrstva, da je sposoben v svoje pevsko podajanje položiti vse, kar sta hotela izraziti skladatelj in pesnHL Betetto. rojen leta 1885. v Ljubljani, je absolviral realko in se nameraval vdati uradniškemu pokliču. Toda pevec - prvak je bil že kot diiak in je s tenoriem Pav-škom prepeval tuđi na cerkvenih korih Leta 1903. ie stopil v zbor ljubljanske opere a uporabljiv je bil taJcoi za majrme sole, obenem je pel partije v opereti in igral v drami Čudovito hitro je napredova] ter pe! kmalu že prve basovske partije (Ga-sparja v »Carostrelcu«, Kecala, kralja Hen-rlka v »Lohengrmu<, Mefista v »Faustu« i. dr.). Leta 1907. je bil sprejet Oa dunajski glasbeni akademiji takoi v četrti letnik, kajti v Ljubljani si je pridobil rutino v igri in petju. Slavni Gustav Mahler ga je po absolviranju angažira! na dunajsko dvomo opero, najodličnejši umetniški oder, na katerem je pel prve in druge basovske partije od septembra 1908 nepretrgoma do septembra 1922. Gostoval je obenem na raznih nemških odrih in priredil več kon-cwtov ali sodeloval pri najuglcdiieiših glas-benih prireditvah. Šesto leto je že ponos in okras naše opere, a velfk ugled uživa tuđi v Beogradu In Zagrebn ne Ie kot operni, nego tuđi kot komcertni umetnik. Ogromna ie skala njegovih kreacfj; v tragičnih in hurnorja bogatih, v sladkih, tužnih, herojskih in zlo-činskih veKkin partijah ie enako dovršen kot pevec in kot igralec. Vse mogoče tipe iz družbe naKišjega in najnižjega življenja podaja vselei živo, resničoo in z umetnl-Skrm okusom; njegovo petje z idealno vo-kalieadjo in nečuveno moistrsko dihalno tehntko pa so nam vselej užrtek prve \Tste. Betetto je lirski bas najplemenitejše baT-ve ki ga je kdaj imela Ljubljana. Ako navedemo nekaj njegovih, v Ljub-Ijani petih partf], naj jih zartSenio, kunni nastop tega ansambla bodisi v gla1?-benem ali režijskeni oziru je moral vsakega poslušalca najprijetnejše iznenaditi. Da je Mgrebško obeinstvo znalo to pravilno poj-raovati. se je pokazalo v dolgotrajnem in prisrČnem aplavzu po vsakem dejanju. Treba je bilo videti navdusenje, ko je ob-činstvo na koncu predstave pohitelo napram orkestru in neumorno klicalo sodelujoče pred zastor. To je bil znak spontanegn in nepotvorjenega entuzijazma In ko je Oskar Josefović izročil Ijubljanskemu upravniku Kregarju lovorjev venec zagrebške uprave in ko so tuđi ostali sodslujoči prejeli cvet-je ter se je arh Kregar zahvalil v kratkem govoru, je ploskanje izbruhnilo z naravno«* ^ rkansko silo. Na obrazih dragih nam Ljub-ijanSanov sta se odražala sreća in zadovoljstvo. Opazilo se je, da je nanje ugodno vplival prisrčen sprejem v našem belem Za-gTebu. Na odru je stal zmagoslavni ljubljanski ansambel, prevzet s srčnimi čuvstvi, na čelu mu upravnik Kregar, ravnatelj opere Polifc, dirigent štritof, višji režiser prof. Šest in drugi. Bil je to pogled, polu globo-kega dusevnega zadovoljstva, da se med na-mi nahajajo z ideali prežeti navdušeni đe-lavci, ki na kulturnem polju ustvarjajo z malim i možnostmi velika umetniška dela. Nič manj pohvalno se ne izražajo dragi listi o ljubljanski operi. Tako pišejo 2>No-vostic med drugim: >Za pricizno in idealno izvedbo Prokofjeve opere ^Zaljubljen v tri oranže< je potreben zelo velik orkestralni aparat, ki ga žal Ljubljana nima. Vendar pa je tuđi ta orkester pokazal veliko smisla za interpretacijo modernih sodobnih del. V gotovih trenutkih je zvenel ljubljanski orkester povsem komorno, dasi je po inten-cijah avtorja predpisan velik orkester. To je bila edina večja pomanjkljivost v tem drugare zelo dobro uspelftm gostovanju go-stov iz Ljubljane. Celokupen ttis je bil mo-?an. Opero je nastudiral kapelnik g. Niko štritof z ocitno sposoboostjo. Morebiti bi ml zahtevaii od njega nekottko to8 tempe- ramenta, adi se, da je g. Srritof po6vetil naj-več pozornosti lirskim mes>tom partiture. Režiser prof. O. šes>t in K-eno^rafa arhitekt Kregar ter prof. Vavpotič so močni umetni-?ki taleuli ljubljanskega Narodu« aa gledali- >Moigonblatte pi5e v daljži Uiitiki med ilrugim: 2Ljubljanski opori, ki nas je seina-nila s lem delom, smo vsekakor hvaležni. Prinesla nam je zelo dobro predstavo id pokazala, kako ><> more tuđi 1 manjšimi in skromnimi sreti>tvi usptvno Iotiti \elikih in težkih nalog brez koncesij v škenio umetnosti. Njen uspeh je zato dvojen. Na felu te prireditve sta stala dva moža, ki sta nas \ š-\'oji umetuiski tlozorelo>ti in svojih visokih umetniSkih kvalitetah popolnoma preprifaln. To sta dirigent Niko štritof in režiser prof. O še?t.c Pohvalno se izražajo zacrrebSki kri-tiki tuđi o naših pevskih mo^eh. Celjsko gledališče V proslavo r-toletnii-f roj^t\a Leva N. Tolsteera ^o vprizorili A. Nataill-a dramati- zacijo njegovega romana — eneja izm^đ naj-silnejših romanov svetovne literature — ~.-Vstnjenje". Tolstoj je napi^al '-Vstajenjec v letih, ko drugi pisatelji uživajo zasluženi nli nezasluženi pokoj. Značilno je to. Znn-čilno, ker marsikdo misli, da s<» da ovnntrelij >Vstajenja<:. povedati po komsižebodi, ker jf to povsem lahka stvar. Da — je lahka stvar izpovedati — tujo filozofijo, ampak do >VrI«-ienja: priti je treba sam iz seb*, iz krvi je treba izpisati ta evan?^lij, ki ni nič drujyntra necro — biblija. Tn eenij Tol«toj je srn^tel svoj obraz doliia desetletja, da ga je uzrl naposled v ?Vstajenju*. Po v^eh mo^o?ih knji-erah, Študijnh, po poslednjih iskanjih in do-s^anjih pridemo do naj^l obi jetra, — Jcer pr-votnejra — vira. Vse je nič, v ljubazni, breztelesni. Veliki Ljubazni, Duhu — Res-nici, — je nas spas. — Poznam >Vstajenjec v izvirniku in oWudu.if»m dramntizatorja v vsi njegovi spretnosti pri dramatizaciji. Pre-voil, — Čiirav? — na nelraterih mostih ni brez hib. Uprizoritev sama umetni^ka, nekako svečana. Poc:re?ial pa >em na predstavi izrazitejši ru>ki pečat. Naturalisticna insce-uacija in režija c. Bratine brehibna. Med iz-vajalci gre iskrena pohvala Maslovi-Vor-bachovi. Take je 5e nisem videl. Na nukate-rih mestih je naravnosl pretresljiva. V sceni v ječi pa psihološko še ni izsrrajeina. Na višku je v posledm'i sceni. Knez Whl.|udov — Gradišnik najboljSi v sceni v jeci. kjer j© pokazal izredno i?ralsko umetnost, do?im s« mi je zdel v drusih scenah neen^t^Ti in ne-poglobljen. V celoti pa je bil dober. Mar-knntno figuro je postavil g. Pfeifer z mi-vrtnikom Miki5inom. Naj še imenujem in**d ostali mi izvajalci Sonfevo, ki je bila tofot rđo iskrena, Danevovo, 2ablo, Lov-rečevo Kranjčevo, Kav^ičevo, Pefovnikovo in gg. Bratina (ki je imel edini rusko masko!1), Beleta, Padarja, Hojkerja, Verderber-ja. Marolta i. dr. Predstava je bila najboljsa v letošnji sezoni. Občinstva mnokt*pa delovanja najboljse^a šloTon*keffa pev«a ff. J»-lija Betetta proslavi Narodno cjleialis^p v Liubljani v četrtek, dne 16. t. in Ob tej priliki se bo uprizorila po preteku par deset-letij zopet na našem odru melodijozna Flotowa opera i Marta;, v kateri poje odlični slavijenec glavno mo^ko basovsko partijo. Brez dvoma je popjlnoma odveČ, Oa bi ponovno danes naštevali velike zasluge g. Jul i ja Betetta za našo operno umetnost pa tuđi za vzgojo pevskega narašcaja, kateri jo posvetil odlični pevec vse svoje znanje in ves svoj prosti cas. Prepričani smo, da zna naše občinstvo ceniti za?luge g. Julija Be-telta ter da mu svoje simpatije pokaže ort častnem večeru, ki bo v četrtek, dne 16. t. ni. v naši operi. Predprodaja vMopnic se vrM od pondeljka dalje. Nedeljja v ljubljan>keui gledališcu. Danes v nedeljo 12. t. m. vprizori ljubljau-«ka drama popoldne ob 15. priljubljeno mla--iinsko igro >Pepelka; ali ^stekleni čevelj-cek^;. Zasedba ista kakor pri dosedanjih pred&tavah Ie princa Kra^noslava iorra nieSe-deljski oddihc se je morala vsled obolelosti neknterih dramskih članov preložiti na sre-do, dne 15. t. m. Gdč. Jelka Stamatović, koncertna pevka velikega stila, ima v svojem repertoarju po-leg vseh pomembnejših del domače jugoslo-venske pla^bene literature, predvsem literaturo velikega franeoskega naroda. Njen ob-^ežen glas in izvrstna pevska tehnika, katero si je pridobila na konservatoriju v Pragi, kjer je studirala, ji izvajanje takega programa v umetniskem oziru popolnoma omogo-čnta. V Ljubljani je nastopila prvič januarja 1926 ter si je s podavanjem t>rbskih samo-spevov osvojila obeinstvo in kritiko. Na po-nedeljkovem koncertu nam poda v prvi vrsti franeoski repertoar. Vse točke sporila so izredno srečno izbrano tsr nam prinaša-jo v nekakem zgodovinskem razvoju bisera franeoske samospevne literature. Koncert se vrsi 13. t. m. ob S. zvefer v Filharmoničnl dvorani. Pri klavirju gosp. Marjan Lipovšek. Predprodaja vstopnic v Matični knjignrni, Razstova v Jakopičevem paviljonu, ki nam predstavlja naše planine in druge slike izpod oopdča in peresa navduSene^A in predrznega planinca in skalaša • slikarja V. Hodnika, bivajočega v poslcdnji vaši pod Triglavom, ostane odprta samo še do te nedelje 12. t. m. Da zadofci taka priredi* tev zanimanje tuđi med neplaninci, je vstop« nina prosta in da si zamorejo tuđi revnejii sloji okrasiti svoje domerve. razprodaja Hodnik ta dela po zelo nizkih cenah. Kot le«pi okraski pa so tuđi portreti naših slav» nih mož, katerih je razstavil grafik M. Ma* leš okrog 100 po 5 Din, Ker se te tehniko poslužuje Sele naša mlajša generacija, je že vsled tega svoje vrste posebnost. Ne zamu« dite te redkc prilike! Odprto od 10. do l>e je, da se ie nekai popravilo, da pa so nastale nove pomankljivosti. ki bi b^e lahko zek> nevarne v slučaju požara To useotovitev so pridružili aktu, v katereni prosi $t!eda!i-ka uprava za dovoljenje. da srne otvoriti kino. V zadnjem času je namreČ Doset gle-dališća vedno slabši. Pretekli četrtek sta primit k sledaliski predstavi samo dve dami. — Ciril - Metodovi nabirainiki so začeti vrlo delovati. V gostiln: pri Ko?aku v Ljubljani smo dobili zopet 150 Din: pri P. £te-P-;cu v ŠiSki 53 Din: od podružnice v Treb-n.iem pa 80.70 Din. I.epa hvala! 137 n — Nesreća. Delavko v tovar ni »Stora«, Terezijo ŠušterSič. doma v Vižmariili. ie snoči udari! domači konj tako močim v !c-vo nogn. da so io morali dLines ziutrai na domaćem vozu prepeliati v javno bomico. Oče ponesrecenkc se čudi. kako ie bilo to rrogočc, da ,io ic tidnril konj, k? je po-polnomtj krotak :n ie ?c deset let pri h'lši. — Smrtna kosa. Danes te preminul v Ljubljani mesar in posesrnik g. Matija H a m. Pokoinik ie bi! v mestu spiošno znan in priliublien ne Ie kot soiden obrtnik, mar-več tuđi kot simpatičen in z-načaJen mož. Pogreb bo v pondeliek ob pol št;rih s Sv. Petra ceste št. 41. Bodi mu lahka zemlja. Tcžko prizadeti rodbini naše ikreno so-2alie! — Aretacija zagreb^kega novinarja. Včerai je bil aretiran v Zagrebu no\inar in oblastni poslanec Kamilo Horvatin. Vzrok aretacije ni znan. Zdi se. da ie bil aretiran zato, ker ie našla policija pri njem si«mljivo literaturo, ki ie prispela z Dunaja na naslov zagrebške tiskarne »Gaj< Aretiran je bil tuđi ^stnik tiskarne Filipančič". — Smrtna obsodba. Porot. sodiče v Šibeniku je obsodilo na smrt Jakoba Kokica, kj je ubil svojega sorodnika Marka Kokfča. Njegov brat, ki Te Pri umoru sodeloval. je bil ob*in:e:i na 18 let tezke ieče. — Pr! vpadlera, rjavosivera obrazu, utru-fenih očeh, slabostih. potrtosti, hudih sanjah želodčnih bolečinah, pntisku krvi v glavo, ali kadar Človek živi v mtslih, da je boian. se priporoča. da nekai dni zapored pobijemo na teSče kupico prirodne grenčice vFranz-Josef^ V zdTavniški praksi zatorej predvsem uporabljaio vodo »Franz-Josel« ker nalahko odstranjuje vzroke mnogih bo-Iezefiskih poiavov. 26T — Tajnost, s katero vTidržiijete Vaše telo sveže do visoke starosti, obstoii samo v pravi negi telesa in lepote. VaSe lice bo rala-deniSko sveže, vaia kota gibka, vaii lasje bujni in lepi, ćelo Vaše telo elaatićuo in zdravo, odstranili boste solnčne p6ge, mozo-Ije, in vse druge napake kože, ako boste za dnevno uego telesn rabili: 1. Fellerjevo El-sa-pomado za zaščito lica in kože, -. Močuo Fellerjevo Elsa-pomado za neg:o las. 3. Fel-lerjeva Elsa mila zdravja iu lepotf (liijin i-mleČĐO rumenjakovo, glicerinovo, borakso-vo, katranovo in Elsa milo za brijanje. Za pcizkus dva lonči&a eaovrstne ali po en lončić od obeb Elsa pomad Din 38—, nadalje 5 komadov Elsa mila za Din 52 raz-pošilja lekarnar Evgen V. Feller. Stubiffl Donja Elsatrg 238. Hrvatska 21. II. 1928. Pustni torek - Carigrajski karneval - KAZINA SOKOL II. Iz Ljubljane —1; Raz stavljen i sliki ge. Franje Tav-ćarje\e. V ugledni trgovini »EMte« v Pre-bernovi ulici je izložena velika olinata slika dvorne dame gospe Franje dr. Tavčar-jevc, delo znanega portretista akad. sli-karia Pranja S t e r i e t a. Gospa ie naslikana v naravni velikosti in sedeč v tistetn priljubljenem stolu, kjer ie tako rad sedel pokojni dr. Ivan Tavčar. Na slikl se vidi tuđi visok in častni red, poklonjen še pred vojno leta 1909. od kralja Petra. Kot okra-sek k sliki in y čast k njeni 60. rojstveni letnici ie obložena slika z lepimi rožami in zlatim vencem, ovitim z narodnim trakom. Drusa s!ika ge. Franje Tavčarjeve Ln od istega mojstra je razstavljena v izlož-benem oknu Bonačeve trgovine v Selen-burgovi ulici. Slika ie bolj rlsba — v oglju in rdeČem izvršena in doprsna. Opozarja-mo pri tei priliki občinstvo. da si gotovo ogleda ti sliki, ki predstavljata veliko umetnisko vrednost, na drugi strani pa po-večata pozornost in spomin na zaslužno narodno damo jro. Franio TavČar;evo. —!j Proslava g. Betetta. 25letni jubilej našega odličnega mojstra - pevca in pev-ske^a pedagoga se vrši v četrtek dne 16. t. m. Vprfzori se opera *iMarta«. Opo-zarjamo na pravočasno rezerviranje vstopnic. —li Grand Motel Union. *Slovenec< pri-n?5a obsiren popis hotela, restavraciie. ka-varne. podjetnika (deiniška družba): na-5teva v vodstvu tega gospodarske ga pod-jetia nekaj svojih političnih in nepolitičnih oseb. Ako »Slovenec« tako pohvalno pri-p(.ročljivo govori o tem pod'etju. mu želimo povedati. da bi na§o iavnost posebno za-nirrialo, če b« mogla poznati upravni odbor unionske delniške družbe v celoti in nadalje v čegavih rokah se nahalajo del-nice. O gospodarskih podjeHih se običajno redkokdaj piše v političnih listih. ako se pa že javnost na to opozarja. na! se ji natoči čistega vina. — Pred enim letom so prosili odborniki podTUŽnic naSe Cirll-Me-rodove družbe ob priliki društvene pTire-dirve na Gradu upravo in redakcijo »Slovenca*, da naj bi tuđi ta h'st opozoril narodno javnost na to prireditev. CirUmeto-darji so dobili odgovor: najpreie nam spo-ročite celotno listo svojih odbornikov. Ker med temi ni bilo izrazitih klerikalcev, je bla pronia prireievalcev družbe, ki služi sp'oSnim narodnim interesom, odklonjena. Toliko v razmišlievante! —Ij O slavni ruski umetnici Marili Ba-škirčevi predava na prošnjo Splo^nega žen-skega društva dne 13. t. m. (ponedeljek) ob pol 19. zveč na vseučili^Ču lektor ruskega jezika g. dr. N. Preobraženskij v siovenskerr ieziku. Življenje ruske krasotice, ki je umrla jedva ?31etna. je izredno zani-rrivo; kot slikarica si je pridobila svetovni sloves. Pesniki so jo opevali. slikarji slikali njeno lepoto in v odlični ruski družbi je uživala zaradi svoje duhovitosti in Široke urr.etniške omike velik ugled. Njen dnevnfk v dveh knjigah je izše) v prevodih rarn^'h jezikov. Predavanje je javno. —lj Resignlrala je na profesorsko mesto gdč. dr. Mirjam Zalaznikova mestne ženske realne gimnazije, ker se v mfineben-skem samostanu pripravlja za misijon v Indiji. —lj »V kraj jest vu šem< se bodo prvič letos v Ljubljani zbrale vse predpustne Še-me. da si izvolijo svojega vladarja >§emo vsch iem« pri JutrSnjI popoldanski zabavi »Nedeljsklb đmžabnib plesnih vaj — sosp. Jeoka« v veliki dvorani Kazine od po) 5. do 8. ure popoldne Nastopi več originalnih skupin v komičnih grotesknih plesih. Vsi cenj. plesalci in plesalke se vabiio po mo-žnosti samo smeino našemljeni in maskirani, ostali promenadno. Plesni Potzk I s« vrti samo od pol 4. do pol 5. Študeati- njo z n i 2 a n o članarino. 142n —lj Lep učni uspeh. Na ijubljM&ki uni-verxi je vCeraj z odliko napravila prvi dTŽavni juridični izpit gdč. Fini A h a -č i č e v a, hčerka znanega odvetnika spodin}skl tečaj aa ok^'iski desld osnovni soli v Celju bo zaključen z interno prireditvijo dne 4, marca. —c »COlier Zeitung« se v svoji zadnji Stevilki škandilizira nad slabo cesto, ki vodi proti Dolgemu polju. Ta cesta je pravi Skandal, piše »CUlier Zeitung«- Ce se ne morimo, je klub SDS v proračunski seji celjskega občinskega sveta predlagal iz-bolišanie te ceste, kar pa je većina ođklo-nila. Tei večini je »Cillier eZitu-nsf< sedaj napravila Ie

tontel-morkl«. Ta tont*lmorkl *icer ni baš v ok^aa mesta, je pa potreben, tako kakor mostna iastavljalnica, kajti je tuđi Često zadnje z«-tofcigče 3iromakoT in skrokanib &tato ra2ni predmeti, ki jib skusajo v-novii'i. N'i nam sicer znano, odkdaj . i>stoji ?!av-na in že tradicijcnaLna starir:i «n tuđi se ne spomin jamo, da bi jo Valvar, »r cmecil v svoji zgodovini dežele Kranjske. N'edvoin-no je pa ta del na&e preetolice zanimiv ia nudi opa2ovalcn vedno dorolj hvaležnih pti-zorov. Kot rečeno se razprostiru starina aied žpvljarskim in Sentjakobskim mostom. CK vek že na prvi pogled vidi, da tu ni pro*ne-nada in tuđi ne trgovski okraj. Vsakovrstno pohištvo, slike in posoda, vse vprek križem in kražem vedri tu pod milim nebom. Prav-cati kaos. katerega Ie še povela dejstvo, da je vse to nametano, servirano in pripravljeno za prodajo kakor 5peh<. Tuđi knjige, zlaeti kriške, eo za kapSjo silno delikatna stvar, kajti kdo jamči, da ne bo drugo leto nova izdaja? V»e to so pa samo sporadični primeri in morm »prettii starinar ž njimi računati. Sedaj pa ie eno o obiskovalcih in od-jemalcih *amih. Oboji se pove5ini rekruti-rajo iz revneJMh slojev, no tupatam po potrebi zaide na Marino i vecjim ali majjjfcim ovoje-m kaka dama li boljci j:o«poi. Tako škrivonia io neopaieoo *e jx>tem muam ckoli starinarjev, ponuja v nakup svoje dobrote, nič ne >gliha< in je tadovoljen ah zadovoljna, Če dobi par božjakov. 21a<)nja leti \>n -o glavni konsument ljubljanskih stari-narjev sinovi kr*ne Bosne, ki sicer nišo pU-Čevali bojr^e kaj ma&tno, toda jetnall to velike zaloge blaga in Lako *« je kupčfja 1# rentirala. Sčasoma ^o \*d postali sinovi kriru? l^»c<* objestni in sa >tarinarjem hodili v lelje. bt> dili so kar sami po hi^ah * puranom alf kriglo sfOSko pod pazvduho, kupČevali, pazarili in >glihalU- kot Židje in delali na>im i*M-jftnim etarinarjem znatno Škodo. In potem so naši >tontleru poalali na magistrat, policijo in vlado peticijo, da ne plaiuj-iJD oav-kov zastonj in dn BoSnjaki oarnla.io t.'iho-vp življenske interese. Xato je policija na pritisk drugih instauc Bo&njakom kro#nj«r-jenje po me?tu prepovedala. Sedaj imajo starinarji zopel mir, Kljub temu pa nišo preveč zadovoljni, kajti p^o-dfljalcev je sii-er veliko, toda kupčev većino manj. Samo fiskus je octal isti... Ljubljansko gasilstvo v preteklem letu Organizacija našega gasilstva in njega delovanje v L 1927. — Kaj je potrebno, da se gasilska služba v Ljubljani izpopolni in da bo nevarnost vecjih katastrof odstranjena. Koacein leta 1927. je imelo poklieno ga-silst\-o: 1 pcrveljnika, 4 §oferje, 2 telefonista ln 9 mož gasilcev in reševalcev. Med temi sta tuđi dva, ki sta za sasilsko in re-Ševalno službo nesposobna. Vodstvo poklienih gasilcev je poverje-no sasiiskemu vođji Ivanu Furlanu, kl vrši pisarniške in dTU^e posle pod nadzor-srvom mestne^a gospK>darskega urada- Po-veljnik casilska straie. gasilski vodja, ie uvrSfien v skupino B mačistratnih uradni-kov, šoferji gasilci - proiesijonisti v I. kat. nižjega tehničnega osobja, telefonista ter Zđravič in Cotman pa v kategorijo mestnih slug. MoStvo stalne gasilske straže :e po večini obrtniškega stanu. Zajx>sleni so bili v delavnici v Mestnem domu Ln pri delifa :zven delavnic. zlasti po šolah. uradih in mestnih hISah, ter pri izvrSevarru gasilske in reševalne službe. Samo pri delu v de-lavnicah so gasilci zasluži1! mestni občinl Din 53.591.—. k Zdravstvene razmere sratne sasilske straže so bile povoljne. Stalna sasilska straža je vršila svoj posel z dobrim uspe-hom. Imela je: -4 velike požare. 4 srednje požare, 17 malih požarov, 12 dimntskih po-žarov, 9 mišljenih požarov in 4 nezgodne. Vaj in predavan] o sasilski službi je bilo v preteklem letu 25. Poleg pređavanj in vaj o gasilski službi so imeli gasilci tuđi 5alo iz telefonske stražnice tuđi hisne zvonce v stanovanja in delivnice. Z veteserma ie na-peljan sigjialni rvonec v «a»Hsko stražstoo. Mo^tvo stalne gasilske straže ie po večini obrtneta stanu ln zaposleno v dclav-nicah in irvTen delavnic po uradih, Šolah ter drugih mesrnih hišah. Vsak gasilec ima po 4Surai permanentni službi 24 or protto, n« giede iia praznike in druge proste daeve. Vsak gasilec ima vsako drugo nedeljo pro-sc-gode se slučaji, ko se rabi »amo ra rcie-valne vožnje naenkrat 5 do 7 zasHcev. UtO-tako nujno potrebno ie, da hna moltvo pri požaru stalnega poveJjnika, kl !e oselmn odgm'oren pri ga Senju požara, posebno v slučajih eventuafnih cksplozij ali strupt-nth plfnov. Potroben je nov požarni red xa LjđbHa-no. delavni red za delavnlce in orgati!za-torai Statut. IrvrSitl k natančni ntčrt vrv-devodnega omrežja in hldratitov. katere W bilo večfcrat kontroHrati. V tesni zvezi z izpopolnirvij© osobja >e nabava uasilskesia orodja in opreme. Ko se Je v letu 1923. ustanovilo poklieno sca-silstvo, se je tako] nabavilo motorno bv,-zgalno in preuredilo »Fait«- tovorni avto v gasilski avto ter nabavilo Ie nahK5tret)neiSe erodje in gasilsko opravo. S tem je bik> Ie za silo preskTbljeno za gaženi« po3Ura. Ob stranch tovornega avto-mabfla bi bilo napravit! sklopne sedeže za rroštvo. Na sprednlem delu ie montirati »Stank6r - aparat, ob straneh drčo in lo\-nico za reševan.'e ljudi iz nadstropij, zadaj Pa agTegat, to je brizgalno do 12 atmf. pritiska. Reševalni odde!ek, k\ je prideljen stalni gasilski straži, ima 1 reSttra" a\to in 2 re-Šilna voza ter ie v letu 1927. prepel'al 1917 raniencev in bolnfkov. Ne glede na to, da ie potrebno tud: reSiino postajo modernizirati in preskrbeti za ciro hitTe!?! pTevoz posebno težko bolnih v bolnico. ?e nastat nujna potreba ?e po enem vortlu. ker se sedanji reSilni avto rahaja skoro dnevno na deždi, vsled česar se je že ve-čkrat dogodilo, da ic mora! bolnfk Čakati doma tolrlco časa, da se je reMml voz aH avto vrnil. Gasflske aviomobne. prav posebno pa rešimi a»"to. kl vozi na deieli po zelo slsbih cestah rn je posebno pri noCnih vo-*njah v stahtl nevamosti. je ampreje ra-varoratl. OTROŠKA, — PotnisK teta, naša mačka je dobila Stiri mlade, pa sploh nismo vedeli, da. je fMt^r^f^ip. atev ,5r>. «3 L U V i. NSKI N A R O D» dne 11. februar ja 192&. Stran 5 Moda Dve elegantni plesni obleki Skrb za obleko in perilo Nekateri Ijudjc so vedno brezhihno in elegantno oblečeni, dasi jim sredstva ne dovoljujejo kupovati pogosto nove obleke, dočim so dobro situirani liiidje, M trošijo za obleko mnogo dc-narja, vse prej nego okusno in elegantno oblečeni. Vzrok ni vedno pomanjkanje okusa odnosno smisla za zuna-njost, ki igra pri Človeku zelo važno vlogo. VeČinoma ]e kriva malomarnost, kajti mnogi Ijudje ne znajo skrbeti za obleko, perilo in obutev. Kdor hoče biti vedno brezliibno in elegantno oblečen, ne srne štedSti s časom in trudom, da drži obleko v redu. Največ se gre&i s tem, da obleke, ki je cloločena za promenado in družabne prireditve. doma ne odložimo in ne za-menjamo z domačo obleko. Ljudje se vračajo domov iz uradov in sprehodov in zdi se jim, da ni vredno preobleČi se. V boliši obleki opravljajo razna do-rnača dela in tako se obleka zamaže in zapraši. Tuđi če doma v boljši obleki ne delamo, marveč sanio počivamo, izdubi obleka svojo lepo obliko. Na lila-čah se kmalu poznajo kolena, na ko-molcih se obleka oguli in sveti, ovratnik se umaže itd. Isto velja seveda tuđi za ženske ob-leke. Lepo polikane obleke se pomeČ-kajo, rokavi, manšetc in bluze se uma-žejo in kmalu je nova obleka tako po-nošena, da jo je težko ločiti od stare. V dragih nogavicah, ki so samo za promenado, tiče dame ves dan doma, dasi bi lahko nosile slabše zakrpane nogavice kii jih imajo polne predale. Vsako najmanjšo luknjico v nogavicah je treba takoj zakrpati. Če krpamo nogavice sele, ko gleda že palec iz njih, so kmalu tako zaneinarjene, da jih je treba položiti med staro šaro. Isto velja tuđi za perilo. Damsko perilo je zdaj tako fino, da se kaj rado raztrga. Ce ga takioj ne zakrpamo, ga je treba kmalu odložiti in porabiti za cunje. Skrbno zašito in lepo oprano perilo pa lahko nosimo dolgo kljub temu, da je tako fino. Ce hoćemo, da ostane obleka dolgo lepa, jo moramo takoj, ko se vrnemo domov. sleči, osnažiti in obesiti v oma- ro. Obleko je treba pogosto likati, sicer izgubi kmalu prvotno obliko, pa naj bo se tako draga in elegantna. Tuđi čev-Iji, klobuk in rokavice zahtevajo mnogo pozornosti. Boljše čevlje je treba doma sezuti, osnažiti in nabiti na kopito ah vsa] na tlači ti van je papirja. Tako ne nastane jo na Čevljih gube, ki na-pravijo zelo neugoden vtis. Klobuk do-ina odložimo, osnažimo in spravimo v omaro. Rokavice je treba dobro nateg-niti, poravnati in položiti med perilo ali v posebno Skatljo tako, da se ne po-mečkajo. f Za poletje Po pariških ulic^Ji piha še mrze! ve-ter, med dežjem naletavajo še snežinke, toda modni saloni se že z vso naglico pripravljalo na poletje. Vsi večji modni saloni so polni kupčev, večinoma Ame-ričanov, ki pregledujejo nove modele. Amerika je najveeji odjemalec pariških krojačev in zato ni čuda, da pariška rtRfda najbolj vpošteva ameriški okus. Pred leti se je govorilo, da Američani prezirajo pariške izdelke, ker nišo do-volj enostavni. Pariz je moral hočeš nočeš računati s tem in poletni modeli bodo zek) enostavni, na drugi strani pa tako okusni in elegantni, da jih bo lahko nosila vsaka dolarska princesa. Bistvenih izprernemb nam poletna rr:oda ne prinese. Zelo moderna bo svila, zlasti v pastelnih barvah, med ka-terimi bo prevladovala modra in zelena. Pri okraskih izpodrine dosedanje steklo kovina. Slamniki bodo fz pestre slame, zlasti iz cenejših vrst bengalske in bangkokske. Plašči nišo več moderni. Izpodrinili so jih kostumi in pelerine. Zelo moderne bodo sportne obleke, zlasti sportni suknjici v svetlih barvah. Tuđi glede obutve ne prinese poletje bistvenih izprememb. Rokavice bodo moderne samo z manšeti. Letošnje poletje obeta veliko modo nakitov. To je v glavnih potezah tendenca poletne mode. V Franciji, Ameriki in An-gliji že zdaj delajo poletne obleke. Po-sledica konkurenčnega boja je da nosijo model, ki so ga pokazali dopoldne v Parizu, zvečer že v Newyorku, toda ne kot franeoski original, marveč kot točno kopijo. Ameriški agenti, ki so jim odprti vsi modni saloni, kupijo model in hite 2 njim k fotografu. SKko pošljejo z Ieta-l na-sportno ćelo vlijo sesateo visino kot batne črpalke (zlej ti. pr. Krclselpumpen. Dip!. \nz- L. Ouantz, Sprinter - Ikrlin 192*>, stran, odnosno od 89 naprei, ter Hiitte II., Berlin 1936, stran 830 in S57); seveda ne srne pisec, ki je koncipira! odgo-vor na moj čtanek, pozabiti. da spadam v vodarne bo!j-5e centrifugalne črp-aike. V ostalem nai omenitn. da imamo za izvanredne »lučcje tuđi naprave z navpi^nim vretrnom la ttke z vmesno tred'O, ki pa v na5em slučaju nišo potrebne. Od decembra meseca 19?4 sem propagira! v številniri tehnlčnih poročititi v »Tch-ničnem Listu«, kakor tud! v ča$opl«Ju. ekonomizacijo ljubljanske meitne clektrtr-ne Ravnateljstvo ie Mio kotlino pn$ill©no. da si t nabavo pregrevalcev in reJetk ni po^pih priredi milijone dinajjrv. Pkonomi-zacije parnegd obrata v Klecati pi namc-noTna nisem nasvetoval, saj je biio ćelo r£vnatuli&tvo inestne elektrtrne tedAi pre-pričaiiO, da ;e elektrifikacija vodarne * Kleiah ne:zbe2iu. Predmetni odstavek \ uradne-in poroči 1 u z d«c ?. januaria \924, ki ga je podpisal a. ravnatelj A. Cluha, m* ?!:.si: »Naravno se ml zdi. da bo mestna občitiji elektriiiclrala obrat v mestni vo-diirni. kjcr se sodaj po rabi okroclo 2S0 vi-gonov premoga na leto. Vodovodni obrat se bo lahko posebno u« od do pri 1 a* od 11 rai-meram pr? hidrodektrlčni centrali, ker bodo pri polnem rezrvoarju pumpe lahko po> Ci vale, kadar bo električna centrala ob-te^ena«. Pogled na desolaten diagrart! dnevne obtežbe elektrarnc nts prepTlči, da je ek'kinfikacija Klcč danes pri kaslranih parnih kotlih šc boli umestna nego leta 192-4. Zato je stališče. da je elektrifikacija Kirč le potrata, popolnoma nerazumljivo. Veseli me sicer, da je uspelo zastopm-kom rvrdk preprlčarl ravnateljstvo, da so vodovodni kotTi občutno cenel5i kot pla-menocevn:. Vendar ne more to W$tven^ vpKvaM na elektrifikacijo vodarnc. Kc; Stervilke, ki sem Jih navaja! v svolem prvem članku, drže. svetujem ponovno, naj »e stornira za vsako ceno na rođeni ascretat. Inž. Gvidon Gallć. 21. II. 1928 Sokol II. Carigrajski karneval Kazina Kazina 500.000 Din za eno uro Ijubezni Tragikomična zgodba zagrebškega trgovca, ki je dal svoji pro-dajidki za eno uro Ijubezni srećko državne razredne loterije. — Srećka je pa zadela 500.000 Din. Po veselem Zagrebu kroži zgodba o tragikomediji nekega ugledneg^ trgovca, ki je za uro ljubezni laigral svojo srečo. Kakor vedno v življenju, je tuđi to i>ot v o*pr(Mju afere — ženska. Na Ilici ima svoj poslovni lokal neki tr-govei* s čevlji. Mož je *elo podjeten v ku^»-čijL a tuđi v Ijubeini. Za^rebčani -i«'er pravijo, da pa z Don Juanom ne morejo pri-merjati, da pa je mož kljub tomu in dasi je vprež*?n v zakonski jarom, vvlik prijatelj predpasnikov. Saj pa tuđi ni čuda. Njegov lokal ima le»po galerijo, po fcaleri se vzik»-njajo prodajalke gor in dol in ob takih prl-likab se g. E. rad xainnkiu» v zapeljive noiice .. . No in je imel na5 trgovec neduvuo, baji* se je to pripetilo že preteklo |e?eu. prav fletkan ljubavni doživljaj. Bil je v družbi ueke svoje prodajalke in užival ie vs^ ljubavne sladkosti. Kronika o tein diskretno moKfi. .. Zabetežila si je ?amo dejstvo. la je g. E. svoji ljubici pri slovesu f»ti?nil \ roke — ne Jurja — marveS ?rpfko državne loterije. Prodajalka se ie fii<«*r nftmnlniiii. konfcno si je pa mi&lila: bolje \Mn neffo ništa in je srfcfcko vtaknila v žep. Ođ tega dne je minilo več teduov in Ir-govec je ie skoraj pozabil na fletkan doživljaj. Toda ironija usode je bolela, da «lel:i za svoj greh pokoro. Cei nekaj tednov jf prejel trgovec obvestilo, da je njegova srećka državne loterije zadela uić mnnj in nič veČ nego 500.000 Din. BaS toliko, da trgovca ni zađela kap. Toda ni &e obu pol. Xu-pravil je sladek obraz, stopil k svoji pro-dajalki in jo prosi 1, če bi mu sreČko vrnila, ker đa jo mora zamenjati oziroma igrati dalje. In ji je tuđi obljubi 1 novo svileno oble- ko, pa kofuhoviuast plas^ i u drugo. Proda-jnlka pa ni »la na limanice. Rekla je, da *>i bo še aadevo premislila in čeprav jl je trgovec prigovarjal ua vbo načine, »e ni bo-tela udati. Pa5 pa je krenila v bližnjo banko iii zahtevala listo izžrebanih sreek. Urugega dne jo ni bilo več na ipregled .. Zato se je pa pri njej na stanovanju pojat U sam gospod 5ef. S -trogo uradnim obrazom je zahteval Brečko nazaj, toda prodajalka, pn je energično zavrnila. In ko je hotel biti na-silcn. so se mahom a jK>javili v »obi tri^e n>-busfui brat je, ga poSteno piemikastili in vrgii iz eobe. žalostnega sna je pobral tr-govoo Sila in kopita. Toda to je bilo Sele prvo dejanje trgovte-\e tragedije. Za ^rečko se jo začela «ni-mati tuđi njegova žena. Iz predložene liste je takoj uvidela, da je njihova ei>?ka zadola bajno vsoto in zahtevala je ch! moia, <1h O, vem,< je rekla žena. iTudi veni, kdr» ju je naSel.c Io je takoj drugi dan rloitla tožlM* za locitev zakona. Tuđi mol je Jel pred kadija. Ne radi žene, inarvev, da si /opot pribori sreiko. Njegove Šanse pa niio boj£v<«kaj roinale, kajti tuđi dekle ui držalu rnk Lri2«'in in jo na jelo enega uajboljžih iu-grfbških odvetuflvov. Su-er je \*a h* vnapivj jasno, da je pnivica na njeni strani iu da «o vsi napori podjetnega irgoviiČa brezuepolni. Raje jo zadeva pred prvo instanco ie re-sena in je trgovec propadel, toda tožari se se vedno in je stvar gnal na drugo instanco. č> bo taru uspel, je tuđi telo dvomljivo. /agreb &e pa silno zabava nad dog<»1-Uom, kajti je malo primerov v zgodovinL d;» bi veljala ura Ijubeitni celih 500.000 Pin Fr. Ž. 0 Ijubezni pri Ijudeh in fižolu AH je bvet čuden ali sem čuden jaz — eden izmed naju je gotovo. Ne razum em ga več pa ne vem, ali je svet takšen, da ga ne, ali sem jaz tišti. Zdi se rni: včasi sem ga razume!. Oziroma ga sploh nisem razmišljah Marsrkatera reč je, da io Človek čisto prladkio razume, dokler je ne razmišlja. Ce £a pa prime in prične in razmišlja, pa se mu kmahi kaka reč zdi čudna, še fisra na cesti takorekoč in brez zamere. Ne vem, kaj je zdaj prišlo nadme, da ne morem drugače in razmišljam svet in se to godi tuđi. če pijaca sinoči ni bila slaba in jo je plačal kdo drugi. AH je to od let ali od modrosti? Pa se mi svet in na svetu Ijudje neusmiljeno zde čudni — ne vem. ali se zdć drugim tuđi. Na primer sem bil zadnjič v operi; z menoj je šla žena, brez ljubljene žene ne grem nikamor — že zaradi klobuka ne in spodobnosti. Namreč ljubljena žena gleda na klobuk1, da ga imarn zasukanega na pravo stran, tako, da ni pentlja spredf in če srečava znano gospodo In je treba, da spodobno pozdravim . pa me sune. Če me sune s komol-cem, pozdravim na desno. Če me sune s kolenom, pozdravim na levo, In potem zopet pazi. da klobuka ne đenem na glavo napak zasukanega. Odkar me je prijelo, da premišljam svet mi klobuk in pozdravljanje rada hodita na-vskriž, ženi, hvala Bogu ne hodSta, žena sveta ne premišljuje. Tore] kakor rečeno — bUa sva v operi. Že dolgo nisem bil in ne vem, če bom še kedaj — nak, prečudna se mi zdi ta reč, ne razum em je več. Toliko petja in godbe in mrgolenja nog. vse pa samo zato, da se dva v tretjem aktu vzameta! Pa če bi se že vzela lepo, po katekizmu in paragrafih, z okflici in pismom in pojedino in poroko! Toda se ne, ne-Ko se vzameta kar tako in Te za kratek Čas. Komaj sta se vzela, se ona kesa, da sta se, in se kesa še on, da se ona, in tud! Žlahti ni prav in so potem kreg in rožljanje in obup In mrliči, vsevkupe s 40 godci in 40 pevci in 40 pari nog in traja ta reč noter do poldvanajstih, ob-činstvo pa navduseno! Ne razumem občlnstva. sem dejal, no razumem onih na odnt — vsi vkirpe so blaznl! ^ena me je sunila s kolenom in sem takoj prijazno pozdravi! na levo. Toda me ni sunila zaradi pozdrava, nego je rekla, naj ne kričim tako, da ne bo kdo razžaljen. Kar se tiče razžaljenja, sem seveda zoper sleherno razžaljenje in ako se je razžaljenje vendarle Pripetilo, ni bilo razžaljenje. nego le neljubo nespora-zumljenje, ki ga obžalujem in prcklicu-jem. Toda kar je res, je res in ostane res in je tako rekd tuđi bik«, ki je osla zmerjal za magarca in ga potem prošli odpuščanja. Res pa je in ostane res. da tistih komedij okoli ljubezni ne razumem več. Zde se mi čudne in se mi čudni zde tuđi ljudje. da se jim te komedije ne zdć čudne. Čim borj razmišljam ljudi, bolj se mi zde čudni, in se ma zdi: samo ljudje so tako čudni v ljubezni in nobena droga stvar. Na primer, sem dejal ženi, če vza-IT'emo svojo parcelo na Mirju. Na tren gredah je posajen fifol, tišti visoki na prekljah. Tudl fižol ima svoj poklič v stvarsK-u kakor človek: tuđi flžol kali, raste in ko mu priđe čas cvetja, se lepo ženi in plodi in se potem po volii božji zadovoljen ozira na mnogobrojno potomstvo. Toda kje so tište neumne komedije, ki ljudem spremijajo Ijubezen? Tuđi fižol ljubi, seveda ljubi in je to njegov poklič in njegova u soda in noben em u fižolu niti v sanjah misel ne pade v glavo, da bi lahko bilo drugače ali da naj bi bilo drugace. Kdaj se je že kod bralo, da je fuo-Iov cvet zaobljubil deviSkj stan in se upiral možitvi hi da Je povrhu še mislil, da je ta reč Bogu dopadljiva? To je pri fižolu krattaomalo nemogoče in če bi se vendarle zgodilo, mislim, vesolj-ne gospo din je bi bile ogorčene in ne bi dale prej miru, dokler ne bi oblast po-segla vmes in tak fižoi vtaknila na Studenec. Ali da bi bil fižolov cvet Kodeii za možitev, pa bi mu branila žlahta in bi ljubil le skrivaj, v gluhi noči in s se-zutuni črevlji? Potem pa, ko bi reč vend!arle prišla na dan, pa da bi nastali kreg in rožljanje in boj in bi en fižol zaklal drugega. Ali pa, da bi kateri rekel ali katera rekila — ne vem. kako se spola ločita pri fižolu, ko ne nosijo kril in hlač —: samo tega hočem ali samo to in nobe-nega drugega ali nobene druge in če jima ne bi šio po volji, holaj! — pa bi bila nesrečna Ijubezen in poslovilna pisma in mrki Hzol ali kakršna koli dm-jra smrtna kosa! Vsakdo mi bo pritrdil, da je to ne-uinnost in je res neumnost tolikšna, da se ćelo mojemu peresu skoraj zdi pre-neumna. Ali pa, če bi fižolu cvet pričel de* lati strok, pa bi ga bilo sram pred dru-gimi fižoli in bi strok težil in poisku-šal se ga iznebiti, potem bi pa imel sit-nosti na sodniji in v časopisih! Take neumnosti so preneumne! Namreč za fižol. Za fizol so preneomne Za človeka pa da nišo? To je Usto, česar ne rkizuniem in se ini zdi čudno in ne vem, ali je Človek še krona stvar&rva ali je krona stvar-srva fi^ol in bi človek moral v solo k fižolu. Tako sem reć razložil ljubljeni ženi in dal duška prepričan.iu, da bo treba kaj ukreniti. Ljubljena žena jo bila poražena, Dc-jala je, da je stvar pretežkta za njeno žensko glavo. Videl sem pa, da tuđi nio skrbi ta reC\ in da se boji, da bo res treba ukreniti. In te rekla, da me lepo prosi, predfio ukretiem kaj drugega, da bi se poprej posvetoval s kako pamet-netšo glavo, kakor le njena, n. pr. z dototorjem Rožmarinotn, ki da je jako pameten gospod, tako pameten, da še drugi hodijo k njemu po pamet. Doktorja Rožmarina do tedaj Še nisem imel časti, da bi ga poznal oseb-no, toda je resnično iako inteligenten Človek. S živim zanimanjem me Je po&lušal in potem zapisal receptrbromural in Franc Joželovo grenČlco. - Rekel je, da bodo ta zdravila gotovo pomagala. Sploh je bil jako Iju-beznjiv in ko sem se poslovil, mi je še lastnoročno klobuk zasukal na pravo stran. Samo to sem ga pozatril vprašati. tomu oaj dam zdravila — ali Sudiri operi ali fiodnim bjadetn ali fifelti. Stran 6. -SLOVENSKI NAROD, dne 11. fal»ro**j* M«. S!ev 3\ Senzacijonelen proces v Berlinu Morilec Krantz pred berlinsko poroto. — Veliko zanimanje za porotno obravnavo, ki bo razgalila žalostno sUko moralne po- krarjenosti današnje mladine. V četrtek se Je pričelo pred berlinsko poroto zadnje de janje krvave tragedije, ki se je odigrala lani 28. junija ponoči v neki vili blizu Berlina. Junak te tragedije je bil 19-letni realčan Pa-vel Krantz, ki je ustrelil dva mlada prijatelja. Drama se je odigrala v tako Čudnih okolščinah, da se po pravici govori in piše o žalostni slikft moralne pokvarjenosti današnje mladine. Naval na porotno obravnavo je tako ogromen, da si je moralo sodišče rezervirati 200 sedfežev za sodnike, psihijatre in pedagoge. Med poslušalci vzbuja posebno pozornost japonska komisija pod vodstvom predsednika tokijskega deželnega sodišca. V tej komisiji so tuđi trije vseuciliški profesor-il, ki so obenem sodniki. V Berlin so prispeli tuđi danski učenjaki, med ka-terimi je znani strokovnjak na polju seksualne psihologije dr. Leunbach. Tuđi mnoga ženska društva so poslala na obravnavo svoje zastopnice. V splošnem pa prevladujejo med občin-stvom ženske in ćelo med porotniki se-cft neka žensk»a. Tuđi med pričami je mnogo žensk. Javila se ni samo ena Priča in sicer 16-letna Hilda Scheller, kl bi lahko največ povedala o groznem umoru. Med pričami so tuđi roditelji mlađega morilca. Ko so privedli mater pred poroto, se je onesvestila. Oče je tako potrt, da se komaj drži na nogah. Ko je predsednik prečital roditeljem določbo, po kateri nišo primorani pričati zoper sina, je mati zmajala z glavo in izjavila, da hoče na vsak način pričati. O tragediji sami smo svojčas že obširno poročali. Usodne noči se je udajala 16-letna Hilda Scheller z mladim dijakom Hansom Stephanom v neki vili blizu Berlina ljubavnim nasla-dam. V sosedni sobi je sedel močno vinjen drugi ljubčelc, učenec 7. razreda realke Pavel Krantz, ki je deklamira! patetične stihe, posvećene HildS. Hildin brat Gtinther je imel kot homoseksu-alec razmerje s Krantzem. Oba sta bila močno vinjena in prisegala sta Ste-phanu in Hildi krvavo osveto. Scheller je bil pod vplivotn Krantzove sugestije in tako sta odšla oba v sobo, kjer se je Hada zabavala s svojim Ijubčkom. PoČil je strel aa Stephan se ie zgrudil mrtev. Taboj na to je počil drugi strel in tuđi Scheller se ie zgradi] mrtev na tla. Prestrašena Hilda je platila iz sobe in zbežala na vrt, dočim je zavzel pijani morilec patetično pozo junaka in mirno čakal, da priđe policija. Prvi dan poratne abravnave je bil posvečen Čitanju protokolov in zašli-ševanju morilca, ki mu je predsednik svetoval, naj pove vse po pravicu In dečko je začel pripovedovati o zelo za-ostalem in Čudnem sistemu sedanjih nemških srectajih šol, ki ne vzgajajo mladine tako, da dijakri ne morejo spo-štovati profesorjev. Profesorji ne razum ejo dijakov in nočejo priznati, da je tuđi dijak kljub svoji mladosti človek. V soli se je Krantz zanimaj zla^ti za literaturo in verske probleme. Naenkrat se je pa Studij naveličal in zahrepenel je po svobodi. Zazdelo se mu je, da bi lahko posta! pesnik ali pisatelj. Zato je jeseni 1926. odšel z doma in se na-potil s svojim prijateljem v tujino. V tem je bilo tuđi nekraj erotičnega, kajti že štiri leta je imel ljubavno razmerje z neko deklico, o kateri je slučajno zvedel, da ga vara. S prijateljem sta hotela odpotovati v Carigrad in dalje v Ameriko, ker pa nlsta imela denarja, niti potnih listov, sta se vmila peš v Monakovo, kjer sta dobila pri nekem društvu podporo, da sta se lahko vr-nila domov. Doma se je Krantz pobolj-šal in začel pridno studirati, toda to je trajalo samo dobrega pol leta. Nato se je seznanil s Schellerjcm in zopet je začel izostajati iz sole. Na predsedni-kovo vprašanje, zakaj ni hotel hoditi v solo, je izjavil, da je hotel s tem protestirati proti sistemu, ki vlada sedaj v nemških srednjih šolah. Na dolgo in široko je opisoval, kako se je s svojimi tovariši sestajal z mladimi dekieti in kako se je pozneje intimno seznanil s Hildo Schellerjevo. Šel je tako daleč, da se je preselil k Schellerjevim in spal z bratom in sestro v isti sobi. Prvo noč je preživel s riUdo, bo je njen oče odpotoval v Stockholm. Bil je blazno zaljubljen v njo, toda ona se ga je kmalu naveličala. In ko jo je zalotil z drugim, je potegnil revolver in ustrelil najprej njenega ljubčka, potem pa se njenega brata. Svojega dejanja ne ob-žaluje in tud i kesa se ne, kajti osveta je bila sklenjena, a kar je sklenjeno, se mora zgoditi. Mussolini - Napoleonov učenec Paralela med dvema diktatorjema, — Mussolini se boji vojne, ker ve, da bi ma množice obrnile hrbet, tuđi če bi Italija zrna- Velike izpremembe, ki jih je prinesla svetovna vojna Evropi, more razumeti samo dober poznavalec evropskih raz-tner. V razmeroma kratkem času je izgubila Evropa štiri cesarje in jih za-menjala za 10 republiik, kar je pač naj-večji prevrat, ki ga je doživeia Evropa zadnjih 500 let. V Evropi je zavladala demokracija. Noben American ne ve, kaj pomeni ta korak Evrope v nje-nem razvoju, ker ni nikoli živel v raz-merah, kakršne smo imeli v Evropi pred vofrio. Evropa je imela pred vojno samo dve mali republiki, zdaj pa skoraj ni države, kjer bi ne imela odločUne be-sede dmokracija. Nove razmere so rodile tuđi nove ljudi. Iz meščanskih kro-gov so prišli mladi, ambicijozni možje, ki se ne zadovolje s sedežem v parlamentu. Većina njih stremi za tem, da postanejo ministri, kanclerji, prezidenti ali ćelo diktatorji. To je posledica demokracije v zadnjem desetletju. Klasičen primer za vse diktatorje preteklega stoJetja nudi Napoleon. Med modernimi diktatorji lahko smatramo Mussolinija za Napoleonovega učenca. Ni dvoma, da Mussolini v marsičem po- sne ina svojega velikega učitelja, samo da se hoče izogniti vsem napakam. ki jih je imel Napoleon. Pri obe* vidimo veliko energijo in samozavest Oba sta imela isto nalogo. da pomirita v svoj! deželi razburjene duhove in oba sta se odločila za to težko delo zelo naglo. Napoleonovo življenje, njegov značaj in njegovo delo je iz zgodovine več ali manj točno znano. O Mussoliniju pa ne vemo skoraj ničesar. Napoleon je bil v Evropi zelo osovražen in če pregled uje-mo karikature v raznih žurnalih takrat-nih časov, vidimo, da je Mussolini rudi v tem pogledu Napoleonov učenec. Napoleon je bil vojak In kot tak je postal politik, Mussolini je bil pa vedno poli-tik in tuđi zdaj ne misli postati vojak. Mussolinija bi lahko zdaj primerjali z Napolecmom v Času, ko je bil general odnosno prvi konzul. Evropa se zanima za njegove metode, govore in navade. In dasi Še ni riskiral nobene vojne, je vendar v inozemstvu bolj popularen, nego je bil Napoleon po mnogih uspešnih vojnah. Napoleon je zaslovel prav za prav sele po svoji snirtL Mussolinijev pohod na Rim je bil zmaga nasilja ene stranke in isto vidimo pri Napoleonu. Leta 1799. in 1921. je bilo treba pomiriti razborjene duhove in preprečlti razredno borbo, ki je ogrožala takratno Pran* dio in sedanjo Italijo. V kaksjiem stanju je zapustil velik! Korzičan franeoski narod? Historični materijalisti očitajo NapoJeonu, da je zapustil Francijo v vefiki bedi. Drugi vi-dijo v njem samo junaka, ki je dal narodu dober vzgled, kako je treba delati za boljšo bodočnost. Napoleona bolj ob-čudujejo v Amer&i in v Nemčiji nego v Franciji, kakor so Friedricha Velikega bolj cemli v Franciji, Angliji in Ameriki, nego v Nemčiji. Napoleon je dosegel vr-hunec slave tn moči. ko se je vrnil kot zmagovalec v Francijo. Ce bi Mussolini riskiral vojno bi med ljudstvom mnogo izgubil na ugledu, čeprav bi ostal zma-govalec. Evropa, ki je rmela pred 100 leti samo cesarje in kralje, če izvzame-mo Švico, je zdaj strogo demokratična. V Evropi vladalo bankirji, delavski voditelji in stranke, čijih diktatorstvo se razlikuje samo po stopnji. Ce gremo od Rusije do Italije preko Balkana, vidimo, da postaja diktatorstvo vedno milejše. V Angliji o diktaturi stranke skoraj ni mogoče govoriti. In vse vlade koalira-nih strank v evropskih državah so v nevarnosti, da jih danes ali jutri odpiha veter diktature ene osebnosti. Vprašanje. da-1; kaže dati prednost demokraciji ali diktaturi, je skoraj tako smešno. kakor če bi izbirali med crnim in belim vinom. Od'očuje samo firma in letnik. Treznejši in pametnejši liudie da-jejo prednost demokraciji, v kolikor se-veda nišo sami na krmilu. EHktatura. ki se še nikoli ni obdržala trajno, je zdaj večji paradoks, nego je bila kadarkoti poprej. Vendar se ji pa včasi posreći napraviti red in mir. Napoleona je uni-čilo to, da je bil tuđi kot cesar Še vedno general in da je moral kot tak neprestano rožljati z orožjem. To je največja nevarnost. ki preti vsakemu diktatorju. Bismarck je dobro vedel, kako se je treba izogniti tej nevarnosti. kajti bil je sicer nad 20 let diktator Ne-mčije, vendar se pa za vojno ni odiočil. Evropski mir je odvisen od zdrave pameti italijanskega diktatom, ki mora biti prepričan, da bi tuđi morebitna zmaga v vojni s katerokoli državo omajala njegovo stališče m ogrožala notranji mir v Italiji. Musolini rma pred Napoleonom veliko prednost v tem, da je sin svojega naroda, kar Napoleon ni biL Napoleon je moral čutiti proti sebi velik od-por, kakor ga čutijo nekateri voditelji ruske revolucije, ker so tujci. Nevarnost Napoleonove dobe je bila v tem, da je hotel slavni Korzičan po-stayiti na glavo dinastične principe in dati Evropi novo dinastijo, ki pa ni imela nobenih pogojev za trajno vladanje. Nevarnost ital;janskega diktatorja je pa povsem drugačna. V preiSnjih časih so bile agresivne vojne mogoče. ker so bile nekak ideal. Zdaj so take vojne zelo problematične. Če bi hotel Mussolini za-menjati palmo, ki io je dobil s pomirje-njem Italije, z vojnimi Iavorikami, bi razžalil duha naše dobe tako, kakor ga je njegov učitelj, ko je zamenjal vojne lavorike s krono. Vojno med narodi je izpodrinila vojna med stanovi. Mussolini to dobro ve in zato so vse govorice o njegovih vojnih pripravan prazne. Duh Časa ga odvraća od tega. kar zahtevajo njegovi privrženci, ki nimajo pojma, kaj se pravi začeti v sedanjih razmerah vojno. Duh časa temelji zdaj na sporazumu med malimi državami Evrope, ki nočejo biti več odvisne od velesU. Neznano kraljestvo sredi morja Malokdo ve, da leži v Tirenskem morju otoček, na katerem vladajo kra-lji, \d pa svetu skoraj nišo znani. Njihova zemlja obsega samo nekaj kvadratnih kilometrov. Kralj te liliputanske dežele Karei I. Bartoleoni je umri te dni in pokopali so ga v grani tn em grobu na morski obali kraj njegovega očeta kralja Pavla I. Kraljevska rodbina Bartoleoni pa ni zaznamovana v ple-miškem almanahu. Nihče se za ta oto-ček ne zmeni. Na njem živi samo več sto ribičev, k5 pasejo ovce, love ribe In priznavajo za svojega vladaija vsako-kratnega mofkega potomca rodbine Bartoleoni. Za časa rimskega cesarstva je bila na tem otoku zelo raz§irjena trgovina z biseri. V starem veku je bil znan ta otok pod imenom Hermea. Ko se je trgovina z biseri opustila, je začelo blagostanje otočanov naglo pojemati. Potomci rimskih ribičev so hodili na ribolov in pasli črede. Po razpadu rimskega cesarstva je svet na ta otoček pozabil. Leta 1843 se je ustavil na njem kralj Karei Albert. Ko ga je pozdravil v imernu prebivalcev patrijarh otoka Josef Bartoleoni, mu je kralj odgovo-ril: »Jaz sem krali sardinski, vi pa kralj tavolararski.« To je bila ševe da šala, toda pozneje je Josef Bartoleoni zahteval od kralja, naj mu prizna vladarsko moc* na otoku. To ni bilo težko in kralj je rad privolil. In tako je postala šala resnica. Po Josefovi smrti so priznali ribiči za kralja niegovega sina Karla I. Za časa njegovega vladanja so nastali »dinastič-ni« spori, toda rodbina Bartoleoni je znala ščititi svoje interese in tako je ostala na krmilu. Nedavno umrli kralj Karei I. je bil znan kot izredno gosto-ljuben mož. Vsakega turista, ki je pri-stal na niegovem otoku, je kraljevsko pogostil. Tuđi njegov naslednik Karei II. je obljubil, da bo v tem pogledu po-snemal svojega očeta. Uboga Bakerjeva Uboga Jou! Mimogrede povedano je to ime slavne plesalke Josefine Baker-jeve, o čemer smo že poročali. Baker-jevih afer namreč noče biti ne konca ne kraja. Najprej so zagnali huronskti krik in vik hackenkreuzlerji na Duna-ju, ki so protestirali, da bi temnopolta plesalka s svojim nastopom onečastila Dunaj, potem so se pritožili krščanski socijalisti, ki so odločno protestirali, da bi Bakerjeva s svojim nastopom d-e-moralizirala Dunaj... In tako dalje. Ćela kopica pritožb in protestov. Medtem je dobila Jou laskavo po-nudbo iz Budimpešte in premeteni me-nažer je že izkalkuliral, koliko bo vtak-nil v žep. Toda rudi Madžarom se je zamerila Bakerjeva. Včeraj je priobčil katoliški dnevnik »Uj Nemzetek« dalj-ši članek, v katerem je odlocno prote-stiral proti nastopu Bakerjeve, obenem je pa pozva! vse kršćansko misleče Madžare, naj protestirajo v imenu morale proti njeni plesni umetnosti. Madžari so res lahko ponosni na svojo moralo. Atlet in bolha Malo čudno se sliSi, če primer jamo atleta z bolho, toda v resnici mora vsak atlet zavidiati bolho za njeno moč. Energija normalno razvitega mo-škega doseže od 0.57 do 0.90 konjske sile. Znatno večjo energijo nahajamo pri atletih in sicer od 1.70 do 1.87 konjske sile, torej dvakrat več kakor pri navadnih moških. Absolutno vzeto je ta sila zelo velika. Ce pa primerjamo atletovo moč z njegovo težo se prepričamo, da daleč zaostaja za mnogim! živalmi. Vsak atlet, pa naj bo še tako močan, zaostaja po telesni moči za psom, ki ga zopet prekaša mačka, to pa vrabec. Glede sile imajo ptice v splošnem prvenstvo med živalstvom. Ustvari ene so tako, da lahko razvi ja jo v primeri s težo svojega telesa never-jetno energijo. Njihovo srce in pljuča so ustvarjena tako, da je obtok krvi zelo intenziven in da se izgubljena energija hitro nadomesti. Pa tuđi ptice v svoji sili daleč za-ostajajo za nekaterimi žuželkami. 2e Voltaire je prisodil prvenstvo v sili bolni, kfi lahko preskoči 50kratno visino svojega telesa. Noben attet na svetu ne more skočiti 70 do 80 m visoko. S tem pa seveda ni rečeno, da človešktf or-ganizem ni dober stroj. V primeri s človeskim telesom so navadni stroji zelo nepopolni. Parni stroj izrabi 16 do 25% energije, ki nastane pri gorenju, đočim se vsa ostala energija izgubi. Človeski organizem pa izrabi okrog 33 odstotkov energije, ki se razvija v te-lesiL Oestilci ognja na Kavkazu Na Kavkazu je ekspedicija ruskih učenjakov nedavno naletela na ostanke čudnegu plemena, tako znanih obo-že\-alcev ognja. To pleme živi na Kavkazu približno 150 km od Tiflisa. V akademiji znanosti so udeleženci ekspedicije poročali o tem plemenu, ki izvira po njihovem mnenju od Parzov, čijih vpliv se pozna po vsei srednji Aziji. Pleme ima kaj čudne običaje in Šege. Ekspedicija je naletsla na številna svetišča, zsrajena v 12. in 12. stoletju, ki so pa razmeroma dobro ohranjena. V svetiščih gorj noč in dan okoli 100 sveč. V vsakem svetišču je tuđi sveto ognjišče. Eno svetišče je posvečeno »Materi ognja« V svetiščih. kier stoje tuđi lepo rei-ljane zibelke, molijo vsak dan po več ur neplodne matere, kajti materinstvo je največja sreča pri oboževalcih ognja. Gorje ženski, ki do svojega dvaj-setega leta ni rodila, pa najsibo poro-čena ali ne. Taka ženska mora izvršiti samomor. Novo leto je največji praznik tega plemuia. Zbere se celokupno pleme, ki šteje okoli 15.000 oseb, vsi se našemijo in poslikajo po telesu. Skopliejo jame in prižgo sveti ogenj, čez katerega ska-čejo drug za drugim. Na sredo po sedmih tednih gori pred vsako kočo sveti ogenj. Ekspedicija je v svojem porociiu naglašava, da je treba pustiti to pleme pri miru, ker je miroljubno in nlkogar ne nadleguje. Humoristični kotiček KOCLJIVO VPRAŠANJE. Ruski k»ozaki so med vojno plenili v Galiciji židovsko prebivalstvo neke vaši. Pijani so drveli mimo goreče židovske baitc. Na pragu sosedne hiše je stala stara židinja, ki jih je vpra-šala: — No, kaj positetev danes ne bo? DOKAZ NAJ PRINESE. — No, ali te je učitelj ozmerjal, da si izostal od pouka, ker ste doma klali? — Zmerjal me ni, pač pa mi je re-kel, da moram prihodnjič prinesti do- PREV1DNA ŽENA. — Zdravnik1: Gospa, vi morate spati vedno na desni strani. — Ne, to pa ne gre. Moj mož sovo-ri v spanju in ker na levo uho slabo slišim, moram ležati na levi strani. PREPOZNO JE BILO. — Zakaj niste najdenc denarnice fakoj izročili policiji? — Prepozno je bilo, gospod sodnik. — Saj bi jo bili lahko izročili drugo jutro. — Je tuđi bilo prepozno, ker je bila že prazna. PROFESORSKA. Profesor: Ančka, zdaj grem z doma. Eh, skoraj bi bil pozabij vzeti klobuk. Kje neki je? — Na vaši glavi. — A kje je glava? VSE JE DOBRO. — No, kako kaže žito? — Dobro! — In repa? — Zelo dobro! — Kakio se rede svinje? — Izborno. — In tvoja žena. — Detto. RESNO MISLI. — AH niste nikoli resno mislili na ženitev? — Pač, pač. — In zakaj se ne oženite? — Baš zato. DOBER ODGOVOR. Stric nečakinji: — Ljubim te drago dete! — Hvala lepa, toda povedati vam moram, d!a lastna teta nočem postati. PRI IZPITU. Profesor kandidatu: — Vprašanje je za vas pretežko, kaj ne? — Vprašanje ne, gospod profesor, pač pač odgovor. Film Svetovna vojna • »Svetovna. vojna« je naslov filmu, ki g-* predvaja od danes dalje kino Dvor. Sveca* na premijera tega epohalnega filma, ki kaže zanimive slike iz svetovne vojne, posnetke z vseh bojišč, vse težke posledice stnšne. ga krvoprelitja, se vrši danes zvečer. Film je ogledalo vseh posledic io strahot vojne furije. Film »Svetovna vojna« je bil posne*t de* loma na bojiSčih. Zato so posamemi pri« zori podani popolnoma naravno. V filmu tuđi prvič nastopa junaška srbska vojska pod vrhovnim poveljstvotn kralja Petra. Na platnu vidimo Golgoto srbske vojske na njen em umiku preko albanskih gora. Potem vidimo našo vojsko na Krfuf narod* ne poslance Trumbiča, Vesnida v krt>gu ju» goslovenskih dobrm-o-ljcev, pokojnega Su kolo Pašiča itd. Film je producirala berlinska Ufa. Bil je sicer sprva precej tendencijozen. kasne* je pa predelan tako. da obravnava dogod« ke svetovn« vojne popolnotna naravno in neporvorjeno. Oporarjamo obHnsrvo na to delo, ki ga je tuđi kritika pohvalila. H koncu je še oroeniti, da pri vecernih pređstetah »od^lnje akademik! pevikl ibor. Albert Acremant: Ljubosumna žena Pierre Bej-don je po obedu rad; malo zadremal. Sedel je udobno v nasla-njač in vzel novine, ki jih pa ni čital, marveč samo držal pred nosom, da je lažje dreanal. V tem so se naglo odprla vrata in v sobo je planila madamc Berdonova, kri-čeč: —Ah, ti mrdaa grda, Ie čakaj, jaz ti že pokažem. — Kaj se je zgodilo, dušica? — Kaj se je zgodHo? 11 še vprašu-ješ? Kaj je pa to-le? In pomolila mu Je pod nos svežeoj pisetn. — Ne vem, srčeto, bogme dia ne vem. Pokaži! — Hinavec, prešoštnik! Pisma, pisma od žene, našla s«n jih v tvoji pl-salni mizi. Pierre Berdon je uvidel, da je zaci eva resna. Oženjen je bil dve leti ta njegova žena je bila strašno ljubosumna. Ce si takoj ne izmisli kaj pamet-nega, kar bi vsaj malo dlšalo po restri- ci, bo joj. — Čuj, dušica... Upal je, dia jo s tem vsal malo po-tolaži. — No, radovedna sam, kako se iz-mota^ iz tt zagato, — Ie d^Ma oaefM in ga srdito pogledala. — Zelo enostavno. Po pravici po-vem vse, pa bo. ..... . — Kar na dan z lažjo! . In začel je pripovedovati bajko. Ta pisma da je dobil še kot fant od de-ldeta, s katerim je bil zaročen. Pozneje se je pa za roka razdrla, ona se je omožila z drugim in tuđi on se je ože-nOl z drugo. — A kdo mi jamči, da je več ne ljubiš in da ml nekega lepega dne ne uideš z njo? Prisezi, da tega nikoli ne vstoriš. — Nič lažjega. Sirota je umrla pri porodu. — Dokaži mj, da je res umrla. Pierre Berdon ima rad mir v hiši in pripravljen je storiti vse, samo da prepreci prepire. Ne da bi dolgo raz-mJSIjal, je pokaza! ženi na zadnjo stran novtn, Wer je oznanjal neki vdovec v globoki žalosti smrt svoje 22-letne žene Irene Ducasove. — Zakaj se je pa podpisovala Lulu, če ji je bilo ime Irena? — Ime ji je bilo sicer Louisa, doma so jo pa kHcaH Lulu. — Umreti v takb zgodnji mladosti je res bridko. — Grozno. — Veš kaj. zs-;r '*■ — Misliš? — Seveda. Nič ti ne pomaga. Drugi dan je oblekel Berdon redin- got, nataknil cilinder in šel za pogrebom mlade žene, ki je svoj živ dan ni vid>el. Rad bi se bil izmuzil, toda njegova Ksantipa je stala nalašč pred hi. šo žalosti da bi videla moža v mrtva-škem sprevodu. K sreči je bil pogreb prvega razreda. Vdovec je bil videti zelo dostojen, ker je bridko plakal. — Ali misliš, da moram iti prav do groba? — je vprašal Berdon ženo, ko je stopila v cerkvi k njemu. — Seveda, to je tvoja dolžnost. Pove j mi no, zakaj ne pozdravljaš njenih sorodnikov? — Jezni so name zato, ker se je za-roka razdrla. Na pokopališču se je prerinil Berdon prav do groba in ko so bile ceremonije pri kraju, je po kfratkem obo-tavljamju poskropil krsto z blagoslov-ljeo vodo, kakor so storili vsi sorodniki pokojne. Ko so se množice prerivale k izhodu, so potegnile za seboj tuđi Ber-dona in tako je stal naenkTat pred vđovcem, ki je sprejemal izraze so-žalja. Kaj je preostajalo Berdonu? Pri-tisnil ie robec na oči in ponovil za svo-jkn sosedom: — Kblika izgnba! Ma je tako do- bra, vsi smo jo imeli radu Vdovec mu je stisnil roko in ga molče objel. Madame Berdonova je odredila, da mora nositi mož žalno obleko. In tako je šel Berdo drugi dan v urad v redln-gotu in s crno kravato Ko se je zvečer vrnil, je našel ženo pri najboljŠi volji. — Si zdai zadovoljna, dušica? — Da. — Ne dvomis več o moji zvestobi? — Ne. —Ce hočeš, sežgeva skupaj ta ne-srečna pisma, da bo pretekiost enkrat za vselej pokopana. — To j€ od več, storila sem nekaj pametnejšega. Navdušen boš, ko ti po-vem. Doprinesla sem dokaz izredne velikodušnosti. Danes dopoldhe sem bila pri vdovcu bivše tvoje zaročenke. rieiala sem mu: — Tu so pisma vaše žene, naslovljena na mojega moža. Ker spadajo k njeni zapuščini, jih izročam vam. — In kaj je rekel? — Povesil je glavo, pa jo je takoj zopet dvignil. ko sem pripomnila: _ Sirota je morala umreti, ko je dala življenje detetu. Zdelo se mi je, da ni vedel, kako je prav za prav umrla. Zakričal je: — Se tega ie bilo treba! Da sem vedel, bi bil naročil pogreb najnižjega, ne pa prveca razreda' /lev 35 tSLOVtNSKl NAROD* dne 11. fcbruarjt 1928. Str*o 7. Maurice Renard — Albert Jean: Skrivnostni mrliči Roman. Dvojnik pograbi nož, skalpel ali kaj vem kaj. Claude je že spoznal grozno resnico . . . Richard, Richardov duh se je naseli! v reproduciranem telesu v hipu ,ko je hotela smrt ugrabiti komaj izoblikovano snov. In duh se naseli v ttm zdravem, novem in praznem tele-$12. Kaznjenec se je preoblekel in po-begnil iz kaznilnice. NaČrt se je po-srečil . . . Claudea poznate. Ali je bila ta grozota dovoljena ali pa je bila več-na čuječnost tam gori tako presleplje-na, to ostane zagonetno. Gotovo pa je, da se Claude ni več branil, marveč se je pusti! mirno ubiti, samo da bo sreč-na ona, ki jo tako vroče ljubi. — Torej tišti, ki je odprl vrata?.. — Luč v grobu! Richardova duša v Claudovem telesu! Ves izčrpan se je mož opotekal. Kaj ga je tako izčrpalo? Borba? Sila, ki jo je moral razviti, da se resi teme in naseli v telesu, ki je bilo še sveže? Kaj vem? Vsc to so san domneve . . . toda domnevc, ki se : dovifo ujemajo z dejstvi. Kar poni; te: stara, napol gluha mati, ki ni ni-slišati, kakn se borita, — stanje, vk;,-terem sem našel laboratorij — okrvavljeno in razmesarjeno truplo — izmučena in izčrpana postava njega, ki se je še vedno nazival Claude Cirugue. - — veđenjc gospodične Maxence . . . in slednjič vse, kar je sledilo: poroka na hitro roko, moralna metamorfoza, čudna prilagoditev — — — Claudea Ri-ehardu, te strašne oči, oči človeka, ki je bil mrtev ... do obrite brade, kar bi kazalo, da se je vrnil k navadam prejšnjega življenja , . . Erik je zadrhtel. Zdelo se je. da ho-če stresti s sebe gosenico. — Ah! Ah! Ne! Nočem verjeti! Claude ni mrtev! On je prav kar odšeh on, bolan, ves onemogel. Toda prepričan sem, da je on. To ne more biti ona grozna spojina, tisto nemogoče strašilo! Sugerirali ste mi to misel potem, ko ste jo sugerirali sebi. Ah! Zdaj sem kakor vi: kolebam med dvema domne-vama. A vendar bo treba priti resnici đo dna. Saj ni mogoče živeti, če ne po- jasnimo te strašne zagonetke. Ta nesigurnost je neznosna. Kaj če bi začela opazovati tega ... to osebnost. ; — Biva stalno v Saint-Denisu. Samo vaša sestra bi ga lahko opazova-Ia . . . Toda vaša sestra je najin neprijatelj, pa naj presojava to zadevo iz kateregakoli vidika. — :5pomin! . . . Kaj če bi preizkusila njegov spomin? — Zato sem pravkar govoril o plošci z napisom. Da ni bilo te plošče, bi lahko opazoval tega zagonetnega mo-ža. Ugotovil bi, da-li žive v njem spo-mini Claudea Ciruguea, ki ju dobro po-znal mojo hišo. ali pa Richarda Ciru- j guea, ki še nikoli ni stopil pod mojo streho in je bil danes prvič v mojem knjigovodstvu. — Treba je najti izhod U tega položaja. Eh, veste kaj, vprašajte ga kar naravnost. — To jt- težje, nego si mislite, — je dejal sir James. — Mož je zelo nedo-stopen in odsovarja. samo ču je pri volji. Sicer pa ne vem, kako bi mu to re-kel. On ni eden listih. ki dovolijo brska-ti po skrivnih kotičkih svoje duše. Njegov pogled vam takoj zamasi usta. Erik je prebledel. Mraz sa je spre-letel. »Ni eden tistih, ki dovolijo brska-ti...« Skoraj doslovno ista trditev. ki jo je izrekla Pauletta Vassardova o Richardu Cirugueu ... In v njegovi duši je vstala nedavna preteklost in Erik se je spomnil vseh trenutkov, ko se mu je zdelo, da je Maxence v stikih z zagrobnim življenjem . . . In znova si je poklical v spomin prizor s crnim zvezkorn, ki ga je videl zdaj v povsem drugačni luči. Kateri nevidni svetova-lec mu je v Villejuifu zašepetal na uho, naj vzame dotični zvezek? Kdo je mo-gel njegovi sestri povedatu da je med Richardovo zapusčino tuđi zvezek, kje je, kaj je v njem in kam ga je Richard spravljal? Toda Erik se je z druge strani za-vcdal, da se da vse to pojasniti naravnim potom, ne da bi se ukvarjal z do-mnevami, ki lahko spravijo človeka ob pamet. — Halucmirava! — je izjavil od-ločno. Hotel se je sam prepričati. Mar Richard ni ztpisal: »Ce bi veroval v dušo, bi bil trdno prepričan o preselje-vanju duš. Verjel bi, da sem Promctej! Prepričan bi bil, da bom pazneje znova žive! v drugi podobi. da dovršim ve-Hko delo.« — Gospod! — je dejal sir James. — zakaj si dovolil ta čudež, ta greh? Erik je pogledal na uro, ki je štela korake usode. — Gotovo je šc iu, — je dejal. — Končajmo to mučno zadevo. Naj priđe sem in pojasni vse sam! — Usmili se naju, o Gospod, in po-magaj nam pojasniti to strašno zagonetko. — je nadaljeval sir James patetično. — Ce je tvoja volja, da ostane nepojasnjena. daj nama vsaj moči, da bova . . . Ni konca! svoje molitve. Razlegel se je obnpen klic na po-mač. Planila sta k vratom. Erik je bil ves iz sebe od groze. Predsoba. ■ - Charlotta! Cliarlotta je ležala onesveščena na preprogi. Bila je bleda ko zid iu njeno izmučeno telo je drgetalo. Claude in Bcrtrand sta jo skušala dvigniti. — Charlotta! Charlotta! Angel moj! Erik je bil ves obupan. — Le mirno. — je dejal sir James. ki je moral napeti vse sile. da obrani mirno kri. Odnesiva jo v moj kabinet na divan. Claude je dvignil mlado onesvešće-no ženo in jo položil na divan med bla-zinice. Vsi so se zbrali okrog nje. Stro-jepiske so ji odpenjale bluzo. Robce so namakali v mrzli vodi. Charlotti so dali poduhati moćno sol no raztopino. Sir James je stopil s slugo v stran: — Kaj se je zgodilo, Bertrand? — Nič. gospod. Ta dama je prav kar prišla. VpraSala je, če je gospod Erik AJban pri vas. Rada bi govorila z njim, mi je dejala v hipu. ko se ie noja vil gospod Claude. Odhajal je. Stopil je baš iz knjigovodstva. Tuđi on vam lahko potrdi, da ... — Ali je govoril s to damo? — Ne, gospod. Gospod Claude jo je samo pozdravi!. In v hipu, ko jo je pozdravi!, je zakričala in omedlela. . — Dobro, to mi zadostuje. Telefoni- rajte po Travnika. In poskrbite, da tias n-e bo nihče motil. Vstopil je v kabinet. — Hvala vsem, — je deial glasno. Pustite nas, prosim, same. Takoj pridc zdravnik. Do njegovoga prihoda bo pa najboljši lek popolna tišina in mir. Sicer pa mislim, da ne bu nič hudega. Slabo ji je postalo. Ostali so sami. čini so i»c visoka vrata zaprla, so čutili, da se bliža nesreću. Neka nevidiu roka je .stisnila Erikovo in filantropovo srce. Slutila sta, da se mora zdaj pa zdaj zgoditi ne-kaj strašnega. ništa na vedeh. kaj in kako. Sir James se ic naslonil na oniaro in zri nekai časa nepremićno pred se. NTa cui strani je kleca! pri divami Krik in zaljubljeno opazovu! Charlotto. ki se je počasi prohujala iz omedlevice. Na dru?: strani je stopil Claude — če ]c bil res Claude! — k širokomu oknu in stal tam obrnjen s hrbtom k ostalim, zatopljen v svoje misli. Začulo se je sladko Sepetanje: — Charlotta, ansel moj, jaz seiu, Krik . . . kako ti je? . . . Ljubim te! Sir James je videl, kako so se z-a-iskrile otožne. krasne sinje oči v nje-neni blcdctn oliličju. ChcirlottJ il napela vse sile in se izvila iz Erikovega objema. Kt>maj ic spravila iz sebe nc-kaj besed, ki so padale \- Erikovu Ju§o kakor razbeljejio /elezo. Mrtnrala je: — Richard ... Vedno iu povsod! ... Ne, ne ... To je on ... Nimam pravice ... Živ .. . Erik jo Je prijel za drhteče ročice in jih začcl poljubljati. iMalo ic manjkalo, da se ni razjokal. Tedaj je stopil sir James počasi k oknu. Ko se je približal Claudcu. se ie ustavil, kakor da se hoji prostopiti krog. ki ga je narisala usoda. — Claude! — ie spregovoril /a-molklo. Toda Claude je stal nepremično kakor kip. Navzoč je bil samo s> telesoui. Njegov duh je blodil drugje. Sir James je zagledal del njegovega obraza. Zagonetni mož je sanjal. Zri je nepremično v oblake. Bil je nepopisno otožen, njegov duli ic blodil po neskončnosti. misli so mu uhajale tfa, kjer je začetek in konec vesoljstva. Bil je boli oddaljen od tega sveta, kakor če bi stal vrh naj-vi§je gore. Kaj je iskal v >ilobiriah ne- ikončne sinjine." Biserne icvezde? Ble-steča solnea, čijih žarki so oplodili m ustvari!! življenje v valovih deviških morja?... Morda je preial njegov otožni pogled na trenutek, du se pojavi v čistcin ozračju polctnega jutra ogromna ,scstradana ptica-roparica... — Claude! — je ponovi! sir James z drhtečim glasom. Govori! in klical je v praznino. Charlotta je stokala in se premetavih pp divanu. l;rik je tiho ihtel. Zagonetno bitje je pa sanjalo, velike crne oči so bile široko oiiprte in zrle so v neskonč-nost, v kateri se ni zasvetil noben ža-rck svetlohe. -- Claude! — je zašepetal sir Ja-mcstretjiO. Vsc tiho. Nobcnega odgovora. Vcdet; linčem« ~ ie sklcnil filantrop sam pri sebi. Drugo ime mu je sililo ru jezik: »RicharJ!« — Toda izgovoriti ga. se ni upal. Čuti! je, da bi udmcval njegov klic v drugem svetu, će bi zaklical ^Ri-chard<= . . . In tako mu je prišlo nehoto na misel tret.ie ime . . . — Začul se }c Charlottin gias: — Erik, pustite me ... Ni myev ... Ni umri, ne, ni mrtev . . . V tistem hipu je poOil strel . . . Takoj za njim je zadonc! drugi . . . Claude Cirusue se je zgrudil na tla. Sir James je planil k njemu ;:i kn-maj se jo prcmagoval, da ni izgovoril imena, ki mu jo btlu ves čas na jeziku. Erik ;e \tkc1 vcs iz sobe od groze na mizo revolver. :z katerega se ic še kadilo. Ime ^c je razleglo [>o kabinetu prc-p<^zno: — Promethee! Cliarlotta. ki ie planila ta čas po-kotici, se je opotekla. Omahnila ie v Erikovo naročie. Sir James se je nag-nil nad inrtveca in spregovoril / inn-gočnim glasam: — (iospod, nisi hotel, da bi ^vedcli resnico. Naj se zgodi tvoja volja v nc-besih in na zemlji! Clovek - zagonetka je umiral. Vsi trijc so se sklanjali nad njim. Krogli sta se mu žarili v sredino telesa. Držal se je z obema rokama za prsa. Bledlo se mu je. Njegov ođbaiajoči duh ie izeo-voril besedo: — - Jastreb! To je bil njegov /adnji vzdih! \eka.i je odletelo. (Konec.) Najnovejša borza v Ljubljani Ljubljana je dobila četrto borzo, ki posluje pred glavno pošto. — Šolarčki se pridno urijo in šolajo za verižnike, — Kdor ne pozna tečajev, lahko nasede. I.jubijtfncanorii so doslej znane li i boize rtpvizna n efektna na Knngreerem trgu ki uosluje popoldne do 18. ure in ima svoj la-*tpn clalut, dalje bo«za U^Ja ki preskrD^je brezpoieJn'm delo in nc'i:fic-ijelna lesna oor-z.2 pri >>!«''uu<, ki pa p* tlti^e le vsako pohoto dopoldne, ko se tam sestanejo tnuogi I^sni tigovci z dežele, \ iubljaui ? Slavim, da većina ljubljanskih meščanov ne ve za njo, čeprav ž« nekajj dni javoo posluje in sicer kar pred glavno pošto. Njeno j o>Io-vanje se živahno razvija vsako popoldno do poznega večera. Borza pa nima pi»nnih sta-hifov, niti ne fiksiranih uzans. Ka icj borzi I«liko spekulirajo hidi pripadnice nezuega silila, kar se veckrat zgodL Čast toj 'oor/i, Ki priznava ženi enakepravnost! Naš urednik, tišti, ki stika po most u za s.-n'iarijnmi in je staknil tuđi to borzo, pri-lnivechijo, kako je pHSpl Da sled na'Jobivj-nim ve rižu ikom. Ob zgoilnji julrauji uri sem kora kal n.i-n o glavne pošte. Ustavil me je častill.iiv •■fstni fH3inetac. Z dolgo brezovo metlo se Je kakor vojak postavil v paradni poloz-ii in nif najrovoril: — GospoO, ki v t-ajtenge piJele. pj'o^im viis, da mi napišete eno pretežengo čez to nrs-nago, ki je tukaj-le preri glavno p<>?to. Pravo smeti^fe se je napravilo. Mi. snnlilei < \-t, hoćemo, da so ceste nažne in či?te, kn kor v Berlinu. Priđe pa hiidiman frkolin in ti v?o kSeftec potlej delajo s to rokolado. In s tistimi ^pildki". ki so zuviti pol^jEr čokolade? Meti ljubljanskim i ^olarji, vajenci in ba raheamt se je privela prava tekma Zii na-srradf. ki jih je doloSilo mladim in hidi s»ta-rim cokoladarjem neko podjetje. Miadun ^nkoladarjem ni toliko za zlate In med r«fl*fctanti z;i nagrade pravcata borzna spekulacija 9 ^likami. NVkateri žele dobiti radioaparat, drugi kolo. tretji sanjajo o fotoaparatu, a večina mladih čokoladarjev je zaljubljena v nogometno žo- Cokoladarje je kruta Irgovska realnost prisilila da so spontano organizirali borzo. V gostib vrstah so prihajali v protama1 n>>. N'ekateri so takoj kupovali čokolado v več-jih niuoiinah misleJJ, da dobe kar takoj vse slike. Bili so pa presenećeni, ko *o u. }>r. nu»d *20 komadi dobili komai 5 »lik. Kaj storiti? Poiskati tovarila, ki bi .uio.iubicee zm izobilju, zato je povpraševanje p> njib niitii-malno. Tako je vfceraj priSel visok i»i sabljat vajcDČek k šolarčku ter mu ponudil ^Slom-5ka'. rekoč: — Dva ?Slomška: za onega ?GnigorčiC*i:<. — Kaj! Ali si na glavo paJel? Teh je došli v prometu, štiri t-SlomSke* /a >Gre-gorčičas. — Daj sem. Kupci ja je bila takoj sklenjena. šolarček, ki je imel vse podobice lepo sortirane v m?»-lera zvezku, je potegnil N GregorČiČa t in ^a cial vajeneku. Takoj nato pa je vse >Slom-&ke • spečal naprej za vnega Xik-»lo I'aši-ća- in povrh še v denarju eno snežco< t. j. 50 para). Nekatere slike so tekom dni v tečaju zelo poskofiie. Najvecje povpraševanje je po slikah Slovenka:. ^Mlin na Savi: in'iPre-fernov spomenik*.. Vedno se cujejo aied mladinii borzijanci glasovi: >Kdo ima Mlin? Kdo Slovenko? Kdo Pre£erna?< A nihče te nn oglasi. Te slike baje notirajo na borzi že po 100 Din, a ni jih in ni dobiti. L'božen šolarcek je imel te dni na borzi en -*am rljnarčck. Tekel je v prodajalno in kupil bokolado. Pred prodajalno stojeći boi*zij:iuci po ga takoj pri izstopu obkolili in nestrpno čakali, kaksno sliko privleče iz zavitka. Bila je zelo redka 2 Mlin na Savk. Neki prebrisan špekulant ga je hitro pocukal za rokav, mu pomežikal, čes pusti te >barabce< in ga 7le-kel nn tajno borzo \ vežo. Naivni šolarcek mu je sledi 1. In zašepetal mu j> na uho: __ Pusti jih pri miru! Mene ubogaj! Dam ft lakoj 45 Din, če mi jo daš. Šolarček inu jo jt1 naglo izrocil in dobil 45 Din. Ko je bila kupčija sklenjena, so na tajno borzo pridrveli tako zvani seuzali, ki pa nišo zapriseženi, ;i imajo to ugodnost, da ishko pri špekulantih jedo čokolado in po-birajo Ftanijol. Senzali so namreč po većini najsiroma5nej?i šolarčki. Tak senzal, ki je raeSetaril za nekega bogatega šolarčka. je prijel nato »ironiaka za rokav ter mu /a-?epetal: — Kaj si storil? Tepec neumni! Lahko bi dobil 100 Din za njo! Opeharjeni šolarček je slekel za kupcem in fra milo prosil: — Daj mi >Mlin iiazaj! Op^haril *f m«! Vreden je 100 Din. Kupee pa mu je prav po Irgovsko od vrnil: — Kieft je kdeH Kot rečeno, posluje nova borza popoldne. Prične se takole okoli pol dveh in traja do pol sedmih zve&sr. Ob 13l80 ima bona boli značaj >predboree<, da rabimo borzijanski izraz, okoli 17. ee prične prava bona, ki je oekatere dni zelo Eivthna kar je razvidno iz množine zavitkov, ki Ie2e na hodniku in na cesti pred glavno poito. So tuđi nekateri špekulanti, ki kupijo kar cei karton enodinarske čokolade, v k;; terem je 100 komadov čokolade iu ravu->-toliko slik. Toda v njem je mnogo Utovr-'-nih. Nekateri špekulanti pa prodajajo 0». kolado dalje ker jim je le do slik in na-grad*. Tako je poslovanje najnovejše čokolmiar-ske bone. Ameriške zanimivosti Originalen vzTok za locitev zakona. — Predrznost ameriških banditov. — Ljubavna tragedija mlade Slovenke in drugo. — Da so vzroki za ločitev z&kora v Ame* riki često nesmiselni, nelogični, originalni in groteskni, srao že opetovano poročali. Ba? prttelde dni se je pred nekim sodtščoin % Ncw>Torku vršila loč'tvena razprava, ki je priča neđoslednosti Amenjanov. ^or= ničar in većkratni mili;o»nar RihaTd Brcwn je vložil tožbo za IoĆitev zakona, ker ima njego\a žena stekleno oko. Vzrok je torej res hanalen, toda mož je vztrajal pri tem. da mu stekleno oko n.jegoev žene cfreni življenje. Bro\vu se je pred petim 1 leti porocil s svoju tajnico, revnim, a postcnrm dckJc; tom. Fct let sta živela v sJogi, sedaj pa mu je postala žena naetikrat zoperna. To mu jo predočil tuđi sodn.it, ki je bil mnenja, da lahko pač ostane v zakonskom jarmu, če ni druge zapreke kot stekleno oko. Tvorni* čarjev zagovornik je sicer skusal dokazan, da mož pred zakonom ni vedel, da ima nje* gova žena umetuo oko, ker je bil zelo kratkoviden in je to Sele kasne je opazi 1, toda sodišče mti te^a ni verjelo iu je tožbo za Iočitev z-akona kot neutemeljeno zavr* glo. Obsodba se je v newyorikem tuku ko« mentirala zelo rarfično. Nekateri listi so opozarjali na rarsodbo, ko je bil neki za* kon razveljavljen, ker je žena v zakonu vz* gubila većino zob m je nosila umetno zo* bovje. Kako drzni so američki banditi, dokazuje tuđi primer 27*letnega Franka Lauterja rz Chicaga, ki je v neki restavraciji ustraho«* val vse goste, jih oplenil in se jim pričel potem rogati Sevecfa se je končno sam nasmolil. V neko restavracijo, na eni najpromet* nciših čikaških ulic je vstopil moški s sa* muk resom v roki in zahteval oxi navzočih gostov, naj dvignejo roke. Nato je vse jjo* ste olajiaJ za prrbližno 900 đolarjev. ćka je svoj rokomavharski po^^l opravil. je mirno scdel na bližriji stol in rekel je gostom, da se lahko pre priča jo o tem. kako zn* rabiti orožje. In re^I PrUScI je đivje streljatl S prvo kroglo je preluknj*l poov, visećo na steni in jo zbil na tla, n*to pa je oddal šc šest strelov in je z vsakžm točno po^odil predmet, ki ga je označil. Gostje so ga res nekaj časa občudovali, ko pa mu je zmanj* kalo streliva. so bliskoma plan Hi nanj in ga najprej pošteno pTemikasttti, nato -pa fwo* čili poItHji. ?s *• ■-->,. , ..;( V slovenski naseJbmi v GoJlmwo= bro razumela. Nedavno pa se je dekletovu Ijubezen ohladila. Fant pa ni mogel poza* biti svoje izvoljenke in sklcnil ie. cfa se ji osveti. Omcnjenega dne je čakal svojo ne-zvestu ijubico pred njenim domom in ko se ic pojavila, ji je po«jnal krojio v glavo. D©kle je bilo takoj mrtvo. Video svojo Ijubico mrtvo, si je fant nastavil samokres na čelo. toda k sreči je orožje odpovedalo. Nato so ga aretirali. Želei je, da ga obso dijo narsmrt. Pokojna mladenka je- bila pri* dno m marljivo dekle. Ironiji usodc je hotela, da jo je smrt dohitela baš na njen dvajseti rojstni dan. V Newyorku zgrade še letos pos»lopjc, ki bo najvišje na svetu. Visoko bo 75 nad« stropij in bo to najviSji nebotičnlk na sve^ tu. Zgradi ga družba Benjamin Franklin. »troski za gigantsko stavbo bodo /našali 18 railijonov dolatjev. O oeverjetnem in čudntni slučaju po« roSajo amerijki listi Gre za 18»letnega mladenifta Mihaela Hincha, ki je prišel v stik s pet tisoč volti moćnim električnim tokom, a je kljub temu ostal živ. Resili so ga z umetnim dihatijem, potem ko je bil več ur nezavesten. Ko se je zavedcl, je pri* čel sicer div jati, vendar je pa popolnoma okreval. V zvezi s tem nenavadnim dogocl* kom se pečajo američki listi z justifikacijo na električnem stohj in povdarjajo. da je Hinchov primer pač najboljši dokaz, da človeka z električnim tokom ni moijoče uemrtitL ti O s c z žicon aajboljše, najtrafnejse zato najcenejiel Sokol IX. glavna skupščina JSS se bo vrsilu 17. in 18. n-*»rca t. i. v Krugu* je\t:ii. Raspored glavne skupfrčine je slede* či; 17. nutres: Prihod delegatov in Člaoo* starešinstva JSS ob 1530. Ob 16.30 legitJ-miran je deJcgatov v Sokolskom domu. OH 17.: Seja zbora župnih načelni..ov v Sokol* skem domu. Ob 20.30: /aupni aestanek delegatom — l*o zboru delegatov aeja kandi* cijainefja i-dseka JSS v 1 nv/>ki Gimnaziji. Ob 10.: IX. glavna skupštinu JSS v SokoKkem do* :tiu s slt-dečini dnevnim redom: 1. Poročilo staroste. 2. Poročilo tajnika. .}. Poročilo načelnika. 4. Poročilo blagajnika, .i. Poročilo ^.»poilarjd. 0. Poročilu odsekuv-stutistić-negii. /dra\niškega, prosvetnega, po ^kodbcnega, ielezniikegj, ^radbenega, za kToic, rcdakciTske^a. M>cij;aTne3a. manjen« ske^a. 7. Prcdlofli odbora in startšinstva TSS. S. Predlogi žup. 9 Nujni predJogl 10 Določitev deluvnegit programa za loto 1928. 11. Poročilo rcvizorje\*. 12. Absolutorij sta* resinstvii JSS. 13. Prenos sedežu stare^lin* stva JSS v Btoefrađ. 14. Volitev staresin* stva JSS. 15. Slučajnosti. — Ob 13. skupn<» kosilo Ob 20. Akademija sokolskega dru« štva Kragujevac v Sokolskem domu. — Dne 19. marci odhod i/ Kra^uic-vca cb 9.30. člani glavne ^kupščinc so delegati žup in tJlani >tare?instvaKa župa ]K>šIje na vsakih 500 članov in članic v župi včlanjenih clruštev po enega delegata. — Vsi predlogi iup se morajo predložiti wta* rcšrinstvu JSS najkasneje 14 dni pTed glav. no skupščino. t. i. do 3. marca. — Vsi de* legati morajo imeti legitimacije potrjene od žurmega ^tarešinstva, — Sokolske* prosi'etno deto ČOS je jako živahna. To nam potrjuje n. pr. >tati«tikiđ. ki \n je sestavil br. Mraz za 1926, 1. in \i* gleda v številkah: Vršilo se je 74.102 nago« vora, 16.444 preda van j, 4782 akaderoij. .W0 tazgovorov. 30.56 ekskurzij, 9J81 gledaliških l>redstav, 12S0 prosvetnih šoL ali skupa i 125.954 prireditev. — Na sokolski tisk je naročeno: na cN^estnik SokoL«ky»> 44.595 oseb, na čnsopm «.Sokol» 7231. na «SokoI^ skć Besed>» 14.516, na «VzkfiScni» 24.280, na -cSokolicc* 8.%5, •Cvićitele^ R679, «Cvi-čitelka* 6673, ».T^elocvik» 1525, zupnf vest-niki imajo 87.770 narofnikov; vf»eh narocni# kov na sokohke liste je 230.013. — 2lrf — Sokol. Pus'ovlla se ic ovi nas se&tra An>ci Kre^ar, soproga carinika. Sestra ie delovala neumorno ves čas bivanja v Žireh v drarnatičneni odsekn. kot tuđi v telovadeči vrsti. S svojo vrlino ie bila azHna in DOžrtvovalna v delu venoraer. Njeno delo ie bflo razvidno in podano v poj-AmeiJrth naftežjih vlo^ah. Tu smo }o našli in vlđeli kot vzorno leralko - »dile-tautko*. ki se ni nikdtr strailla truda, tem-več vedno 1 volio in sainoiavestjo delovala v korist narodu in Sokolstvu. Izreka mo H ^toboko zahvalo za vse delovanie v našem društvu. V bratsko slovo ~ Zdravo! — V nedeik) \2. februaria o-b 4. ponoidne se vrši v Dotiiti koncert. Oo-stuje vrhnl^ka icodba. — V kratkem se vpri^ori n# odru »Charleyevn tetka«. Ve-seloigTa v treh dejanjih. — K a4oTaaaki r*wUmmom&. Ce*ko«kna- ^ki zosti v pTUjubUenem raorikem kopab-J!čii v Ma&aTskI na Jadrana so rbrtli pre-teklo s ero no 5000 Din in Hh poklonili tajm-kaissjemu sokolskemu drnitvu tm. rrradbo 90MHC0CI OBBli Str«« i. 4COVENSKI NARODi fac Ih fcbrmd« im Stev 35. Svilene klobuke in »Umnike v popravilo t«r preoblikovanje za dame in go»l spode sprojema modni salon — Stuchly*MaJke, Ljubijaae, Židovska ulio* 3. 246 Moderna spalnico kupim takoj. Naslov v upravi «Siov. Naroda*. 249 Stanovanje dveh sob kuhinje ter pritiklm išče urađ* niSka družina za takoj ali s 1. majem, — Ponudbe pod TR1BUNA< P. B. Lu, to-varna dvokoles in otroikib vozičkov. Ljubljana. Karlovgka c 4 rt1AJB0U3l BRHTKI BlACOgl Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove — zadnjih novosti — za — pomladno in letno sezljo — razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEOEL - IMHOr, — BRN0 Palackćho tf. 12, Češkoslovaška NajvcČja izbira. — Najnižjc rvomiAe cene. Najsolidnejša izvršitev vseh naro&L .Va zehtevo vzorci zastonj in poSinine pro L s/0- A Od dobrih « ujliljii !iuolni stroii in koleso znamke GRITZNER In Adler za dom, obrt in industrijo. NOVOST!! Sivalni stroj kot: Damska pisalna mlza sa»o pri Josip Peteuncu Tuđi na obroke. LJUBLJANA <] blizu Prešernoveea spomenika ob vodi Pouk v ««zenju braspltfčen 15 letna garfenelja C«ne niske Po celem svetu in tuđi ▼ Ljubljani je dose^el ogromen trlumf prvi •vetovni neprekotljhri vtiefilm Pridite, oglejte si ta film in prepričajte se I Čustvena godba in vsebina filma ganejo vsakogar do soz! V Nemčiji so prirejali izredne predstave o polnoči ! — (U li je Iahko vsakdo ogledal to bajoo veledclo! Vsfopnice se dobe u pred prodaji, utimeno ati telefonično dancs od W. do pol 1. Predcrbitt si fth takof! in od 3. pop. napre). Preskrbfte si fih iako}! Danes ob 4., pol 6., pol 8„ in 9. uri. — Predstave jutri ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA !! Znižgne cene ■■ Censs znižane ti I VAliksi iih'ira* zepnlh robcev, roka vic, iNOUAVit FLOR tn VOL- fCIIIVit ILVlia. NENIH, triko perlla za dame tn gospode. Srajce Ir ovratnike, kravate, DišEčA MILA. — Kompletne potrebšcine za šlvllje, krojače, ćevltarje tn tapetnlke. — Vezenin tn čipke« i pri Josip Petelinc, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). 6-T . Oglejte si zalogo In se boste prepričali i —— I Brei poMbiMcm obrestila. Mestni pogrebni z&voa Umri je naš dobri soprog, oce, brat, stric, svak in zet, gospod Matifa Ham mesar in posestnik v soboto dne 11. t. m. po dolgif mučni bolezni, previđen s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 13. t. m. ob y* 4. uri popoldne iz hise žalosti, Sv. Petra cesta št. 41 na pokopališče k Sv. Križu. K Ljubljani, dne 11. februarja 1928. Jogipina Ham, soproga; Janko, Bozo, Jožica, otroci; Valentin« Leopold, Karol, Ferdinand, bratje; Amalifa, sestra in vsi ostali sorodniki. Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščint za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar. Ljubljana, Selenburgova d. — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komisijsko prodajo. Zastore, posteljna prcgrinjala pcrilo, monograme, obleke 1.4r. veze tujftnetie tn aatccneišt mehanfćno ametro vezentt Matek & Mlkeš Ljubljana, (3i Itnatmov? alict 13 Entlanje, ažuriranje, pređtu- kanje Ženskih ročnih dei za trgo vino, Solo in dom. ieietoĐ 379 luon ZakotniK mestni tesarski moister, — LJUBLJANA. Dunaftks cm*t* 46--------------- Vtakovntnm tesar$k% detm. moderne tseenm timvbe. OMireij* tm palače, hlH vite, tovsrne. cerkve in zvonike — Strepi rasna tla* ttoprttce. tedente* pavtlfom, verande tesene ogrejt itd — Oradba te$enth mo$tov, fewov In mlinov PARNA ŽAOA.__________16/L TOV 4kNA PUHNIRJA ieieiD!) 379 Ni zdravja brez dobre prebooe! i Ali čutHc pntisk in napetost v želodcu po jedi, ki&el okus v ustih? Ali trpite na zaprtosti, otnotičnosti in I pomanjkanju spanja? Ali Vas muči glavobol bole čine v želodcu in dimijah? Ali imate izpuščtje, mozolje, n,y stale Mradi slabe prebave? — Prepričajte se tuđi Vi, d* preizki^ena zdravilna spccialiteta «FIGOL* - eliksir I ure ja preblvo In Vam vrača zdrav je. «FIGOL» se do« biva po srseh lekarnah izdeluje ca pa in rarpošJja po posti s povzetjem z navodilom vred Iekarna dr. Z. SEMEL1Ć, Dubrovnik 2 Izvinu zabcjček s 3 »teklecicami 105 Oin. z 3 steklfr ni čami 245 Ehu. Ena steklenica z omotom in pottnino 40.— Din. Za doml Za iivil)e. krojače, čevljarje ttđ STOEWER šivalni stroj Le U Vtm poleg šivaujt entls (ohšiva). vrze (štika), krpa pe* rilo in nogavice. Brci vsakeg« preminjanja plošč in drugo je strojf v minuti pripravljen ali ta resenje in ravno tako hitro zopet ze oavadno fivanje. — Polefl vseb prednosti, ki jfh za« vzema sivaisi stroi STOENVER. fe tuđi naicenejii Ne zamuđite ugodne prilike tn oglejte si to ucredaost pri Lud. Baraga, Ljubljana. Selenburftova 6fh Brezpiačes pouk. « vezenju, rt* bt aparata* itd — Ugodni pJa* čilni popoiL — I5letnc umstra Mlado lice latko očuvate do kasne starosti, ako ste za to skrbeli. Dredno ie lice začelo veneti. Miadeniško svežino treba čuvati, dokler ne mtae. Rabite za neeo Va§eea telesa. Va-šeea lica. Vaših rok in Vaših las: I. Fe41erjevo pravo kavkaiko pomado zi za^čito tica In kože. Ona Vam izziadi tube in brazgotine, dela kožo jcibko in nežno, briše sledove staranja, ustvaria mladost in leDOto. Iznenadilo Vas bo. s kaksno brzino izzinjajo solnčne Dese. kožne brazde, ru-dt^Ilo nosa, mozolji, zaiedavci in drutf vsakovrstni nedostatki kože. II. Fellerjevo moćno pomado za rast las, katera t>rei>rečuje izpadanie las, prerano osivlienie. čisti lasne luskine. dela lase ntehke. sribke. burne ter pospešuie njih rast. Za poizkus 2 Iončiča ene ali oo 1 lončić od vsake Elsa - t>ornade z omotom in poŠt-nino vred za 38 Din. Hl. Elsa - milo zdravia in lepote, katero ni samo Darfimirano toalerno milo. temveč vsebu>e v sebi tuđi medicinsko Dreizku-§ene, dobro deluioče sestavine. kateTe pro. diiaio v Vašo kožo in vzdržuieio zdravo, lepo, mlado in Vašo ziraaniost mladenisko svezo. FeĐerjeva prava mila zdravja in lepo te so: ELSA-lilihio mlečno milo. ELSA-rumeriiakovo milo, ELSA-sdicerinsko milo. ELSA-boraksovo milo. ELSA-katranovo (šampon) milo. ELSA-mflo za britje. Poizknsite tih! Nikdar ne boste Tabili druza mila! Za ooskuR 5 komadov Elsa - mila z omotom in Doštnino vre^f 52 Din. V Varena Iastncm interesu je, da poSljete denar vnaprej. ker plaćate po per^zetju radi poštnth stro^cov 10 Dm Teć. Nasiov o/naćite jasno LEKARNARJU EUGEN V. FELLER, Stubica Donja. Elsatrg 238 Hrvatska fc Sper i&nc mehen?fn- deSevnicr ta popravo vseti pisalnih računskih, tcopirnlh, razmnozevalnih strojov "" * '■• ~ ■ r ■ - ■ = \n blagoin po korkurenciti ooni Lud Baraga UJUBLJANA Sebnburrtov ulica 611 , Urojuje: Josip Zun*n«Č, — Ze «Narodno tiskamo*: Fr«n Joseriek. — Ze, oprvro io inaeratni oel kTataz Oton Oiriatoi —* Vai v Ljukliftai