SLOVENSKI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1651
Dirección y Administración: GR AL. OESAR DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za cel¿ leto $ arg. 6.—; i.a pol leta 8.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 29 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1939 Núm. (Štev.) 150 POSAMEZEN IZVOD: 10 etvs.
DANAŠNJE KOLONIZACIJE
V teh časih se mnogo govori in piše o kolonizaciji. V mislih imamo ono kolonizacijo, ki jo v Italiji, Nemčiji in Japonski, vsaka na svoj način prakticirajo.
Delavsko in socialno vprašanje, ki je bilo še do nedavnega dnevno vprašanje, je potisnjeno popolnoma v ozadje, kakor da sploh ne obstoja več. Posebno dnevno časopisje o tem Qe ve ničesar več povedati.
Torej, kadar se danes govori o kolonizaciji, ni mišljeno povsem tako, kakor je bila v prejšnjih časih, ko so Angleži, Španci, Portugalci, Belgijci, Holandci in Francozi kolonizirali tuje dažele. Oni niso poznali ras-®ih: razlik, marveč so se zadovoljili 8 pokorščino, bodisi domačinov ali tujcev.
Popolnoma v nasprotnem smislu Pa vodijo kolonizacijo Italija, Nemčija in Japonska, ki so šele pozneje Ostale narodne in politične velesile.
Odločile so se za to politiko menda iz razloga, ko so spoznale, da jim ^seljenci vtonejo v drugih narodih, f* jih za toliko obogatijo za kolikor jastnega obubožajo. Narodi severne 111 južne Amerike so mozaik vseh evropskih in drugih narodov. A severna Amerika spada v anglosaksonski krog, južna pa v latinski. Izseljenci torej polagoma vtonejo v dveh atQbijentih, lri so po miselnosti zgoraj imenovanih držav, jim prej ali slej celo nasprotni.
Ker med latinskimi narodi ni povezanosti v nobenem pogledu in tudi kaj takega iz raznih fundamental-razlogov pričakovati, smatra ^ussolini tudi izseljence v Franciji v južni Ameriki za izgubljene. ~ato je pričela Italija misliti na kompaktno naseljevanje svojega od-visnega naroda. In njegovemu zgledi11 sledita tudi Nemčija in Japonska, adnja išče ekspanzijo na Kitajsko, Nemčija pa je šele v svojih začetkih, v. kalija je takoj po vojni osredoto-^ a vse sile na jugoslovansko narod-manjšino na Primorskem. Te kra-j Je bila dobila od zaveznic v zahva-v°>v dasi so ji bili obljubili mnogo a so sami pobasali, ker je bila j^stopiia na njih stran. Pričela je s priseljevanjem iz notranjo-s 1 dežele v naše kraje ter obenem sistematičnim raznarodovanjem likCga 1judslva' Dosegla sicer ni ve-bu°'	človek je narodno pre-
lipJe« in S8 drži kot kloP svoie zcm" ¿' seveda bodo prej ali slej, če ne nobene pomoči od nikoder, dose-jih cTr namen- Tiste olajšave, ki so potUali <Janfcs' so 83,1110 začasne, da °m naše usode lažje doseže na-
Z JU8'°"laviio' čela Tt^3^0 Ábesinije pa je pri-^talija s širokopotezno koloni-
zacijo v Afriki. Italija se je odločila naseliti onkraj Sredozemskega morja kompaktno svoj narod, ki bo tvoril praktičen sredozemski imperij naslonjen na bregove Evrope in Afrike. Tuniz od Francije in sueški prekop in še nekatere "malenkosti" od Anglije mislijo v Italiji zahtevati in na to čisto resno mislijo, samo še ne vedo kdaj se bo za to nudila primerna prilika, če se bo kdaj.
V oktobru lansk:ga leta je poslala Italija prve velike ladijske transporte ljudi v Libijo: dvajset tisoč vseh. O d takrat pa s tamo pošilja novih kolonov in jih ima sedaj okrog sto tisoč ža v Afriki. A to so šele začetniki, piornirji, ki bodo pripravili teren za druge. Zato so tem prvim pripravili vse ugodnosti, da bodo obenem propaganda za druge. Vsak je dobil lepo hišico s tremi sobami ter vse kar zraven gre: živino, orodje in polje za obdelovanje ter mesečno 500 lir podpore za prvo leto Kakor je našim primorskim Slovencem znano, je Italija istotako podpirala svoje priseljence na naši zemlji, medtem ko je našega kmeta sistematsko uničavala, da se je bil primoran izseliti ali pa obubožan u-makniti pritepencem.
Fašistična propaganda izseljevanja je na tem, da je njih način priseljevanja mnogo boljši nego je dru-fn}\ držav. Vsak se ie namreč moral izseliti na svojo odgovornost in srečo, medtem ko se v fašistični državi na odgovornost države. To bi bilo vse dobro, a h koncu vseh koncev, mora le ljudstvo plačati vse stroške. In v kakšnem blagostanju je italijanski narod vemo vsi, najbolj pa narod. sam.
Muslimanski zakon ne priznava lastništva zemlje po_ameznikom, marveč jo smatra za skupno last vseh. Zato je imela Italija tudi v tem pogledu kaj lahko opravilo, ko ni bilo treba nikogar razlastovati, marveč je zemljo kratkomalo porazdelila svojim kolonom, oziroma so jo večji del in najboljšo pobasali italijanski veleposestniki, ki jih vsi latinski naro-! di poleg še drugih zajedavcev, uda-no nosijo na svojih hrbtih. Menda ; imajo ti veleposestniki čez miljon ha. zemlje, medtem ko so jo med kolone za sedaj porazdelili šele okrog 65 ti-! soš hektarjev.
Domačini so ostali brez zemlje in i jih je Italija kratkomalo podredila : kot sužnje svojim ljudem. Večina pa I je pobegnila v kak zapuščen kraj, j podobno kakor Indijanci v Argenti-| ni, kjer bodo polagoma izumrli vsled bolezni in uboštva.
Današnja kolonizacija je torej mišljena kompaktno naseljevanje naroda na teritorije drugih narodov, ki
Francoski topničarji iz Senegalije pripravljajo baterijo
Srečno novo leto vsem naročnikom, naročnicam, oglaševate-ljem in vsem rojakom v Južni Ameriki želi uredništvo in uprav-ništvo '"Slovenskega lista"
v Californiji pripravljena, da jih odpravijo v Francijo in Anglijo
se ne morejo braniti. S tega stališča je Italija klicala svoje ljudi iz tujine ter ukazala materam na,j rodijo čimveč otrok. MussoLni je odredil podporo vsem družinam z velikim številom otrok, kakor tudi nezakonskim materam. Zadnje pravijo, da več znese ta podpora, kakor pa bi mož zaslužil in da se tako ne splača poročiti. Prav te dni je Mussolini sprejel večje število mater z mnogo otroki med katerimi je bila tudi ena Slovenka z Goriškega, ki je vse obdaroval. Mcžlčki pa so jih spremili in bili ponižni ob strani svojih plo-dovitih polovic, kakor da oni niso imeli nobene zasluge pri tem.
Prikazali smo v tem' članku v glavnih obrisih predvsem moderno kolonizacijo Ttalije, Jr4«|r razmere najbolje poznamo, a je zelo slično nemškim in japonskim kolonizacij-skim načrtom. Tudi Hitler je pod pretvezo, da mora vse Nemce združiti, kar bi bilo pravilno, podjarmil druge narode, kakor Čehe in Poljake. Sedaj pa je pričel čistiti pot s potapljanjem angleških trgovskih parnikov v druge dežele predvsem v one, ki so angleške imperialne kolonije. Koliko bo Hitler dosegel je seveda drugo vprašanje, ki se bo prej ali slej samo rešilo. Že sedaj pa je treba priznati, da so Nemci kjerkoli v tujini bolje in kompaktneje organizirani in naseljeni, kakor katerakoli druga izseljenska skupina. Slučajno se ni tako zgodilo, marveč so v tem pogledu že dolgo vodili svojo izseljensko politiko.
Mussolini in Hitler sta se pogodila, da se vse Nemce iz Tirolske pod Italijo preseli v Nemčijo. Kdor bi ne hotel iti, je prepuščen na milost in nemilost Italije in ga lahko pošlje kamorkoli hoče. Enako tudi od tam, do kamor sega Stalinov vpliv je Hitler pozval svoje ljudi domov. Nerešeno vprašanje ostanejo še zaenkrat Nemci v Jugoslaviji, Madžarski, Romunski in drugod, a se že nekaj tudi o teh govori. V Argentini in Brazilu so z načrtom, da bi dosegli nekako samostojnost in predpravice, propadli.
Na podlagi tega kar smo zgoraj napisali in na kratko obrazložili, si lahko vsak ustvari sodbo današnje vojne, čeprav bi zgledalo po pisanju listov, za kogar pač pišejo, da imajo eni in drugi prav, se ne gre za nikakršne ideale in za nikako izboljšanje splošnega socialnega in gospodarskega položaja, marveč zgolj za oblast nad drugimi narodi.
Slovani pa bi morali, ki ne iščemo in nimamo potrebe nikake kolonizacije na tujih ozemljih, iziti iz te borbe popolni zmagovalci. Postati politično in gospodarsko neodvisni od Anglije, Francije, Nemčije in Italije ter od vseh, ki so nas in nas še vedno na vse načine izkoriščajo. Najlepših izgledov sicer še nimamo, a mnogokrat ko izgleda najslabše je cilj najbližje.
FRANCOSKA RUMENA KNJIGA
Mnoge države izdajajo od časa do časa svoje "bele", "rumene", "modre", "zelene", "rdeče" in menda še celo vrsto po barvah imenovanih knjig v katerih utemeljujejo in dokumentirajo svoje politično stališče.
Tako "rumeno knjigo" je izdala te dni Francija v kateri s 370 dokumenti dokazuje evropsko politiko od Monakova pa do vojne. V tej knjigi sodelujejo vsi ministri in poslaniki, ki so na ta ali na oni način bili udeleženi v današnji drami.
Zgodovina razvijajočih se dogodkov začne torej v rumeni knjigi od meseca septembra lanskega leta, ko je bil podpisan znani pakt v Mo-nakovem. Tedaj se je pokazal Hitler zelo naklonjen Franciji, kar prikazujejo razgovori in poséti s francoskim poslanikom v Berlinu. Kmalu potem 6. decembra je bil podpisan mirovni dogovor med Berlinom in Parizom. Za tem se je skrival nemški načrt ekspanzije proti vzhodu, in je bila prva na vrsti Češkoslovaška. Nemčija si je zagotovila mir na zapadu, da bi imela proste roke na vzhodu. Tako je 15. marca prekoračila češkoslovaško mejo, ki jo je bila obljubila spoštovati. Svoj vpad je opravičevala s tem, da je nemško intervencijo zahtevala Češkoslovaška sama v dogovoru med Hitlerjem in. predsednikom Hacho. Ampak ozadje tega je drugačno. Hitler je 14. marca pozval pod pretvezo zelo važne zadeve Hacho v Berlin. Predsednik se je s svojim zunanjim ministrom Ohvalkovskim takoj odpravil na pot. Na postaji v Berlinu sta bila sprejeta z vsemi vojaškimi častmi, v državni pisarni pa so ju pričakovali Hitler, Goering in Ribbentrop. Hitler ju je takoj nahrulil, da se ne gre za nobeno trgovino, marveč je treba samo podpisati dokument, ki leži pripravljen na mizi. Češkoslovaška zastopnika sta čitala: Nemčija se je odločila okupirati Češko in Moravsko. Praga je bila takoj drugi dan ob 10 uri že okupirana, brez najmanjšega odpora. Predsednik Ha-
cha, ki se je nahaj seveda še vedno v Berlinu, je dobil živčni napad ter so ga morali zdravniki z injekcijami spraviti k sebi. Ni ničesar več govoriti je dejal Hitler, podpisal protokol in se takoj umaknil. Oba ostala nemška ministra sta pričela lov na češka ministra. S peresom v roki sta tekala za njima po sobi z grožnjo, da če ne podpišeta, bo Praga brez usmiljenja bombardirana. Lov se je nadaljeval do dveh, treh, štirih zjutraj.
"Podpišeta ali ne, ob šestih se bodo odpravila letala bombardirat!"
Predsednik Hacha in njegov mini-sler bi rada pridobila na času, zato sta prosila malo odloga, da bi preje gOM.-; iia s Prago. Niso mu dah dovoljenja. Ob štirih in pol je llaeha podpisal dokument, ki je vseboval, da češka vlada "polna zaupanja" izroča usodo Češke in Moravske v roke Führerja. Nekaj ur za tem so že ukorakale nemške motorizirane čete v Prago in popoldne so slavnstno ukorakale tudi v starodavni grad Hradčane, na katerem je za-plapolala nemška zastava s švasti-ko.
Takoj za Češkoslovaško je nastopila pot na Kalvarijo — Poljska. Nemško-poljska kriza je nastala pod pretvezo Gdanskega vprašanja, ki je bilo več časa glavni predmet evropske diplomacije. Anglija in Francija sta obljubili pomoč Poljski ter o tem uradno obvestili Nemčijo, ki je odgovorila, da če Francozi in Angleži hočejo vojno, je Nemčija nanjo pripravljena. Nemčija se je na vpad na Poljsko dobro pripravljala, o čemer je francoski poslanik v Berlinu stalno obveščal vlado v Parizu. Edino kar bi moglo zaustaviti Hitlerja, bi bila zveza Francije in Anglije z Rusijo. V Berlinu so dejali,, da z Rusijo ne bodo nikoli paktirali, a je že 7. maja francoski poslanik obvestil Francijo o nekih skrivnih pogajanjih med Berlinom in Moskvo. Ko je francoski poslanik M. Coi\londre vprašal nekega Hitlerjevega poobla-

ÍIí:
J, i"
1

I ;
Wví:<vvy •-•.•. .vTwXvX XXv. v-:.
Vojne ladje spremljane od letal
^	j^ pripravljena, uu, jin oupravijo v Francijo in Anglijo cilj najDiizje.	* j	^»"nujauc u«
uivestrovo bomo praznovali letos v M domu, ul. Gral. César Díaz 1557
■wnrprr
>q aáon 9íi:v riq8	A •	' "f	T	' J. *
rgentinske Vesti
O	j to , [Bir
ZAPLENJENE NEMORALNE •t	KNJIGE
Oni dan je prišla policija na sled družbi, ki je razpečavala nemoralne tiskovine. Zasegla je kakih 150.000 izvodov, ki so jih imeli pripravljene za razpečavanje; zaprla je tiskarno ter aretirala "podjetnike".
Da je neslo podjetje dobro, vidimo iz tega, ker so rabili kar celo tiskarno ter tovorne avtomobile za prenašanje ua razne kraje teh nemoralnih knjig, kjer so jih potem drugi na drobno razprodaj ali.
Mladina je morala zelo rada prebirati te "poučne knjige", sicer bi "kšeft" ne šel tako dobro izpod rod. Kaj pametnega čtiva je danes itak težko spraviti med ljudi. Za neumno in škodljivo pa se kar tepejo.
Sezi n. pr. v žep študentov in druge mladine, pa boš težko zgrešil "priljubljeno ctivo". Če ga nima s sabo, ga pa hrani na skritem prostoru doma- kjer ga prebira in se naslaja ž njim, ko je sam. Se je pač treba pripravljati za življenje, ki ga bo pil pozneje iz polne čaše, ko bo imel priložnost in ko bo sam odgovarjal za svoje dejanje.
Ni pa glavna krivda na mladini, če sega po taki vrsti čtiva, marveč oni, ki take knjige za nerazsodno mladnio pišejo, širijo in na vse načine zapeljujejo.
V	nekaterih tukajšnjih večernih listih objavljajo nekatera "gledališča" vabila na take prireditve; zraven je seveda tudi nedostojna slika, kar je dovolj velika "garancija" celotne predstave.
Y	našem listu smo že pisali o teh predstavah in drugih "družinskih" lokalih, zato ni potrebno še več o tem pisati. Pisali smo tudi, da našega izseljenstva v splošnem ta degenerirana kuga v splošnem ne doseže, kar je pač zasluga pametnih staršev, šole> društev in tiska.
Te zaplenjene knjige je oblast pred dnevi dala javno sežgati.
Tolovaj je imel sicer namen oropati Alberta Whiteja, ki vsak mesec na ta dan in ob tem času prinese okrog 40 tisoč pesov, ki so večinoma za izplačilo delavcem. Ta dan pa je prav slučajno prišel prej z denarjem. Med tem, ko je ropar čaJ^L jia, Whiteja, je pa iz pisarne prišel že omenjeni Baronti, ki je nesel precej denarja na banko. Tolovaj mu je z revolverjem v roki zastavil pot in zahteval denar. Ker pa ga Baronti ni hotel izročiti, temveč je začel bežati nazaj v notranjost tovarne in klicati na pomoč, je počel tolovaj za bcžečim uslužbencem streljati. Tri krogle so ga zadele in ga težko ranile. Tolovaj pa, ne da bi dosegel svoj namen, je nato zbežal, skočil v pripravljen avto, ki je v največjem diru vzel smer po ulici Donato Alvares ter izginil kljub zasledovanju kostov, ki so takoj, ko so zaslišali strele in vpitje na pomoč prititeli iz gostilne, ki se nahaja na vogalu Warnesa in Donato Alvarez.
Kmalu je bila na licu mesta policija, ki je dala ranjenca odpeljati v bolnišnico, nato pa zasledovat drzne tolovaje, kateri se je tudi posrečilo izslediti šoteija, ki se piše Ferreyro. Ta sicer trdi, da tolovajev ne pozna ter da so ga prisilili, da jih je vozil. Policija pa mu tega ne verjame.
je prispelo že drugo letalo, ki vzdržuje redni zračni poštni promet.
NEVARNA IGRAČA
Vsako leto na božične pranike se otroci igrajo z raznovrstnimi razstrelivom, in to kar na ulici. Mnogokrat se ponesrečijo igralci sami, ali pa kak ogorek tega razstreliva zadene mimo idoče. Pa celo v hiši, oziroma na dvorišču ni človek varen.
rala. Tudi brezposelne, ki so taborili tam okrog je aretirala, toda tako prve kakor druge je že izpustila, ker se je izkazalo^da nimajo pri zločinu roke vmes.
Sedaj pa išče policija nekega tu-jeg a moškega, katerega so otroci videli v tem kritičnem času tam postopati.
VOJAKI SO SE UDELEŽILI KOMUNISTIČNEGA SESTANKA
Na Božič so imeli na zemljišču, med .ulico < 'ordobo in Estados Upiraš, v Rosariu komunisti nek sestanek, katerega se je udeležilo tudi nekaj vojakov tamošnjih garnizij. Policija, ki je sestanku prisostva-
¡T.	!
MAJCENO MOŠKO TRUPLO
Vjorok s? úsliizíténci pekarne "O*-tiz. v ulici Gliden 105 v okraju Lr niers, kjer ima ta pekarna svoj konjski blev, našli v baraki tega hlev» mrtvega 79 letnega Bruna Mirando. Mož je bil mrtev že kakih 15 dni, kakor so se izrazili zdravniški izvedenci ter je umrl zadet od kapi.
María Bolacio, stara 19 let je stala ¡a je vzel^ vse te vojake na zapisnik
PRI KOPANJU UTONIL
Martin Duran, star 20 let, se je šol v nedeljo kopat v vodo, ki se nahaja pri Chascomusu. Kaj je bilo vzrok, da je kmalu nato, ko se je bil nekaj časa kopal izginil pod vodo, ni znano. Mislijo pa, da ga je zgrabil krč. Njegovega trupla do sedaj še niso našli.
DRZEN NAPAD
V petek r>b 10 uri dopoldne je do sedaj še neznan tolovaj napadel u-službenca ivrdke "El Globo" na Paternalu, ulica Warnes 2320, Ro-gelia Barontija, dočim so drugi tolo-vajevi pajdaši čakali s pripravljenim fc.utom na ulici Warnes.
ITALIJANSKO POŠTNO LETALO SE JE RAZBILO
Italijanska poštno in potniško letalo, ki je prvič polet elo iz Rio de Janeira proti Rimu, je 50 km severno od Tamanara, blizu Mogadora v francoskem Maroku padlo na tla in se razbilo.
Letalo je vozilo 3 potnike in 4 mož posadke, ki so se vsi ubili, oziroma zgoreli, ker se je letalo tudi vžgalo.
Uničena je tudi vsa korespondenca, ki se je v letalu nahajala.
Kljub tej nezgodi pa zveza med Brazilom in Italijo ni pretrgana, ker
na dvorišču hiše 825 ulice Ituzaingó, pa jo je zadelo tako razstrelivo, katero so neznanci vrgli na dvorišče ter jo po obrazu vso ožgalo, da bo najbrže izgubila levo oko.
Zgodile pa so se tudi druge manjše nezgode radi teh nevarnih igrač.
GIBANJE PREKOMORSKIH PAR-NIKOV
Pomorski promet se še dovolj redro vrši, posebno kar se tiče angleških parnikov, ti redno prihajajo in odhajajo, ne da bi se jim med vožnjo kaj neljubega pripetilo. Bolj redki so francoski in italijanski, ki so prej držali redno zvezo.
V	soboto je odplul angleški motor-nik "Higl. Chieftain". Vozi precej potnikov, korespondence in drugega blaga.
V	nedeljo je odplul francoski par-r.ik "Formosc", ki je tudi vkrcal nekaj potnikov in mnogo drugega tovora.
V	torek je krenil proti Evropi drugi angleški prevoznik "Almeda Star".
V	sredo pa je priplul sem belgijski parnik "Copacabana".
Motornik "Oceania", ki bi imel pripluti sem 30. t. m. bo dospel šele 1. januarja. Odpluje pa 4. januar-
NAKUP SEMENA
Izvršna oblast je dovolila državni banki, da sme izdati do 9 milijonov pesov posojila kemtovalcem, da si nabavijo razna semena za prihodnjo setev.
OTVORITEV POSLOPJA FINANČNEGA MINISTRSTVA
V sredo je bilo otvorjeno poslopje finančnega ministrstva, ki se nahaja ob ulicah Victoria, Paseo Colón in Baleares, nasproti vladne palače.
:ia.
ter jih prijavila vojaškim oblastem.
ODGOVOR ARGENTINSKE VLADE NA NEMŠKI PROTEST
Nemška vlada je pri argentinski vladi vložila prostest proti internaciji 1039 mornarjev, prostOvljno potopljenega oklopnika "Admiral Graf von Spee".
Argentinska vlada je v sredo na ta protest točko za točko odgovorila ter utemeljevala svoje postopanje, ozirajoč se na mednarodni dogovor v Hagu iz leta 1899 in 1907.
Nemški mornarji ostanejo tedaj internirani v Argentini ter bodo v mnnjših skupinah oddani na razna dela v notranjosti dežele.
V torej je policija že začela s popisovanjem teh mornarjev ter bo trajalo popisovanje kakih 5 dni.
Za božična praznike so oblasti dovolile mornarjem, da se lahko prosto gibaio po mestu in so bili postrežem njegov oče. kot, gostje od. tukajšnjih nemških Če kdo ve o njem ali če bo sam ci-drnžin in društev.	tal tele vrstice naj javi na naše ure-
dništvo.
DOMAČE VESTI
ŠTORKLJA
Hčerki iz znane Furlanove družine v Villa Calzadi poročeni Cambe-lletti je štorklja prinesla 20. decembra ljubkega sinčka, ki so mu dali ime Karlo Evgen.
Srečnim staršem čestitamo!
IŠČE SE
Jožef Poraopat, rojen 1908 v Pa redu pri Divači, ki je dospel v Argentino v septembru leta 1930 in se je nahajal pri svojem bratrancu Josipu Nedoh na Avellanedi. Išče ga
NOVI PRISELJENCI
V mesecu novembru je dospelo preko morja v Argentino 2.075 oseb. Od teh je' i.041 moških in 1.034 žensk Vrnilo pa se je 410 moških in 2(50 žensk.
Splošno je prišlo letos čez morje v prvem razredu 11.274 oseb, lani v tem času U.310. Zvišalo se je tedaj le tos število potnikov za 164 oseb. V drugem in tretjem razredu je do-ZA MORILCEM ŠE NI SLEDU ¡ v teh prvih 11 mesecih 13.522 že je skoro tri tedne, odkar je bi- j ^cim je nmlo lam v tem času kar
Parnik "Conté Grande", ki bi iir¿el dospeti 28. t. m. v Buenos Aires, se ni odplul iz Genove. Pač pa odpluje 30. t:1,m. in bo dospel okrog .17 januarja \ tukajšnje pristanišče.
la v Castelliju zlorabljena in nato umorjena 11 letna Celia Irma Agui-; nikovjeh lar, ne da bi policija mogla najti ™umjsaio. sied za ostudnem morilcem. Obiskala m preiskala je razne hiše, v katerih bivajo sumljivi ljudje in jih areti-
čez 36.000 oseb ter se je število pot-dveh razredov izredno
To zmanjšanje števila priseljencev je vsekakor pripisovati novim odredbam in pomanjkanju denarja.
LEPA PRILOŽNOST
Po zelo ugodni ceni se propia, oziroma prenosi zemljišče z vsemi olajšavami, dva lota, v Villa Bosch, dve kvadri od postaje. Pojasnila daje Josip Živec, Gavilán 2678, U. T. 59 -1025.
POIZVEDOVANJA NIŠTVA
POSLA-
ščenea o teh razmerah, je slednji dejal: Kadar se gre za uresničiti neki načrt, se ne vpošteva pravic in ne ideologij. Vi g. poslanik znate zelo dobro, da neki zelo katoliški kralj ni imel pomislekov za zvezo s Turki.
Francoski poslanik v Berlinu je obvestil 21. avgusta svojo vlado, da ima vtis, da bo nemška armada v treh dneh pripravljena. Nemške čete so zbrane ob poljski meji. In res drugi dan je že šel po svetu alarm: počitnic diplomatov je konec in v Parizu so pričeli mobilizirati rezerviste. Chamberlain je še enkrat poizkusil pregovoritLHitlerja, a ta ga je zavrnil, da ne more prepustiti usodi uboge Nemce na Poljskem.
Tako je pričela vojna drama v Evropi. Francija in Anglija sta napovedali vojno Nemčiji, ki pa jo noče sprejeti. Hitler upa, da bosta zaveznici spoznali, da je zastonj se upirati nemškim zahtevam. Izjalovili so se pozivi k miru od Roosevelta, belgijskega kralja in holandslce kraljice. In mednarodna kriza se nadaljuje.
A s tem se pričenja novo poglavje.
*
Francozi so zelo pravilno povedali glede Hitlerja v svoji rumeni knjigi, a ker svojih grehov nobeden ne mara priznati, bi pa bilo dobro od njenih sovražnic zvedeti o njenih podvzetjih. Eno pa je gotovo, da Francija in Anglija nista svojih obljub nikoli izpolnili. Če sedaj podpirata češke in poljske ubežnike, ki se zbirajo v Parizu in Londonu, da gredo prostovoljno v boj za svojo domovino, delata to predvsem iz svojih lastnih interesov iij ne iz ljubezni do zasužnjenih narodov. Francija in Anglija sta doslej vedno znali dobiti in pripraviti manjše države na stališče, da so šle zanje po kostanj v žerjavico.
SOVETSJKA VOJSKA SE JE | UMAKNILA S FINSKEGA OZEMLJA '
Po zadnjih poročilih so se Rusi umaknili s finskega ozemlja. Poročevalci vedo povedati, da je finska vojska pognala rusko nazaj. To pa je skoro neverjetno, kajti če bi bili šli Rusi samo s koli na Fince, bi jih mogli, čene z drugim vsaj z njihovo veliko številčno premočjo, premagati.
Ozadje vsega tega mora biti zelo drugačno: ali da so se v Moskvi premislili, ali pa da Fincem z vsemi | sredstvi pomagajo vsi, ki so proti Rusiji in teh ni malo.
Poročila, ki pravijo o ruskem velikem številu mrtvih in ranjenih ter zmrznjenih in ujetih, so gotovo povečini zelo pretirana. Kaj takega bo morda verjel kdo, ne pozna razmer.
Poročila iz Rusije so zelo skopa. Najbolje je malo počakati pa se bo vse lepo razjasnilo.
JUGOSLAVIJA IN FRANCIJA STA PODPISALI TRGOVINSKO POGODBO
Čeprav Nemčiji ni po volji bo Jugoslavija te dni podpisala s Francijo trgovinsko pogodbo, ki ho stopila v veljavo z novim letom.
ITALIJANSKI KRALJ PRI PAPEŽU Italijanski kralj in kraljica sta te dni poselila papeža. Steni, zatrjujejo, sta Kvirinal in Vatikan navezala trajne politične stike.
Papež pa je obratno posetil kraljevo dvojico, razne velike katedrale Papež bo posetil razne katedrale po večjih italijanskih mestih, kar se že od leta 1870 ni zgodilo.
RUSIJA POMAGA NEMČIIJ Rusija je dola Nemčiji v zalivu Ki-tovaja pristanišče nemškim podmor-nikom od koder bodo zasledovali in potapljali zvezne ladje.
POTRES V TURČIJI V Mali Aziji v Turčiji je bil v sredo velik potres, ki je porušil mnogo
Nemško letalo, ki so ga Francozi v okraju Lille na bojišču vrgli na tla
hiš v raznih mestih in vaseh ter je bilo večje število mrtvih in ranjenih, katerih natančno število še ni znano. BALKANSKA ANTANTA ZBORUJE Danes je pričela z zborovanjem v j Beogradu balkanska antanta. Tej i konferenci pripisujejo velike politično važnost na Balkanu. Kako bodo zaključili, bomo drugi teden poročali.
Za sedaj je znano, da so Anguja in Francija po eni in Nemčija m Italija po diugi strani napele vse moči, da pridobijo simpatijo zboro-valcev na svojo stran.
KOMUNISTIČNO GIBANJE V
JUGOSLAVIJI lz Beograda poročajo o velikem komunističnem gibanju v Jugoslavi-1 ji, ki bi utegnilo prinesti slabe posledice na zvezo z Italijo. Prišlo je celo do krvavih spopadov v Beogradu, Zagrebu in Sušaku, kjer je bilo tudi nekaj mrtvih in ranjenih.
Kakor je znano je v Jugoslaviji komunistična stranka prepovedana in je število pristašev zelo majhno, kar je verjetno. Dobili so nekoliko ko na moči leta 33 in 34 ko je bila kriza.
Že iz tega se razvidi, da pravili komunistov v Jugoslaviji ni, kajti kriza dela delavce povsod nezadovoljne, a s tem še niso komunisti. Sicer pa danes vse nezadovoljne ljudi, ki jih je zelo mnogo, smatrajo ponekod za komuniste.
Po našem mnenju pa prej omenjeno demonstracije nimajo' nikakfi zveze s komunizmom, marveč so čisto naravni izraz neftadovolstva napram Italiji, posebno sedaj, ko išče Jtulh ja oporišča za svojo lisičja politiko na Balkanu. S tega stališča, da bodo lažje dosegli uspeh, so ponovno tudi papeža vpregli v politični,voz. In iz tega razloga je bil tudi papeški nuncij v Beogradu kli'-an v Vatikan.
Charcas 1705 — Bs. Aires Tukajšnje jugoslovansko kr. poslaništvo išče in poziva, da se na poslaništvu zglase naslednji izseljenci: Vrapčevic Simo iz sela Stic, roj-1903 leta. Javil se je zadnjikrat iz San Juana.
Ramuta Janez iz Metlike na Dolenjskem. Do marca meseca tega leta je bival v Loma Negri.
Češnovar Kari iz Lomna štev. 11« roj. 1905 leta. Do leta 1938 se je javljal iz Martin Guerico F.C.S.
Miladin Mate in Nikola iz Stona-Nahajališče (ni znano.
Če bi kdo vedel za naslov katerega tukaj omenjenih, je naprošen, da ga javi poslaništvu.
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Usaj
Sporočam Vam, da imam v za* logi najmodernejše blago za ,1 POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste boljše postreženi.
GARMENDIA 4 9 4?
Buenos Aires La Patero^
Núm. (štev.) 150
SLOVENSKI LIST
Str. 3
m (.vsiž) .muVI
'su im^arvoM	zdrav,	s .i3f¡.
m**?: faroafcaateBC-fin, nrivnwmjr prrmw - , Misiorijtt- r tferininr^
ga na bližnjo postajo Zapala, ki je
lerji tudi kakJ51ovenec t
Išti— ~~ " — -----
____________
ilrí	i)ítnjj<i v :¡¿j>n (vsl i i>i«
unyif-I » píjísI «y jjyv^h-n
Mvestrovvecer ¥
^»»bt'	i - i *r
atovenskem domu-
Da bo^erpii^i^ia, r^m-ysi, mladi in stari, plesalci in neplesalci, bo •'«»tévtenékítflóik"!. pnreaU-ffetbSbjo TEKfVeštoVo V- društvenih rfcroštorih Gnú. César Díaz 1657, ki so zelo pripravni za take prireditve, kakor je Silvestrovo ali pust.
Pripravljeno bo vse najlepše, kakor smo že v zadnji številki našega Usta pisali. Zato ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje na to prireditev in «abavo, da se boste skupno z vašimi prijatelji in znanci prav po domače ia v lepi družbi* med sladko slovensko pesmijo in zvoki godbe pove-selili in stopili vedrega lica in srca ▼ novo leto.
ČLANSKI SESTANEK V nedeljo 7. januarja ob 6 uri popoldne, bo v Slov. domu članski sestanek, katerega udeležiti se, je dolžnost vseh članov in članic.
IZ BAHIJE BLANKE
Vzgledna Slovenka
Pred dnevi je Zvonka Novakova r-a koncertu žela zopet mnogo odobravanja. Imenovana je profesorica touzike in solfea.
ObiskovíJa je tudi večerne tečaje ■tfr se je učila geometrije, stenografija, daktilografije in drugih predmetov. Med vsemi je bila med najboljšimi in diplomirana. Zvonka- je tadi izučena šivilja ter si s tem služi
i»<W|fen51"sr^3ifi'i%ta*šiW 88 t.:nt rfíé» 18	flan'priredili étf
žabni večer, ki so se ga udeležile njene prijateljice—ter sosedje in
'¿£l os EUteov Axwzwaz j&gmiTaimm
Zanimivo je, g. urednik, da se kon-■^N'Wér'rij, Ki1 gá'jé Zvoh'kk^biáko-vála, imenuje Eslavo, dasi je bila ona i-dina Slovanka. V hotelu Atlántico pa šo uredili nov salon ter so Uiiv-dalí me Grutta Postumia, kakor se''Vi o i se Italijani zelo radi ponašajo"?;- našimi kraji. ¡;1'.4¡.. - ■	-
IZ ROSARIA
«m
Slovensko delavsko društvo "Triglav'-' sporoča vsem cenj. rojakom jnL.roj'akinjam ter članom in prijateljem našega društva, da priredi na §iilyestrovo domačo družinsko zabavo s plesom v društvenih prostorih, v ul G ral. Mitre 3924.
Tem potom opozarjamo vse, da ne bomo pošiljali posebnih vabil. Vzemite to na znanje ter vseeno pridite vsi in pripeljite s seboj vse svoje prijatelje in znance, kai gotovo ne bo nikomur žal.
(j Na, Silvestrov večer se nam zopet nudi lepa prilika, da se medsebojna porazgovorimo in pozabavamo na paš domač način ter v veseli družbi in veselega srca stopimo v Novo jeto.
¡i Nasvidenje torej 31. decembra zvečer v društvenih prostorih.
Za odbor: tajnik F. Mezgec.
imsjflnar
m*
delavci in b.
TtfHko -»bWstwr-í.m sti se^is^N-ic^KiafcfttJ dap si bil ze v marsikaterem Kraju, *^;a¿or • ■	U;'¡ V^^o vejiia ia^U
tb&v M o tosí.
.Mxaoiq in.
Prve

^®kaj naših rojakov v Bahiji Blanki, med njimi Pezdirc, ki mu je pred Kratkem tu umrla sestra. — Na Silvestrovo se bo zbralo v Bahiji Blanki kar čez 80 naših rojakov, ki bodo ob pečenju ("asado") pričakovali
pečenju (' novo leto
"SLOVENSKI DOM"
vabi na
SILVESTROVO ZABAVO
ki se bo vršila v nedeljo 31. DECEMBRA v društvenih prostorih
GRAL. CESAR DIAZ 1657.
Spored bo jako zanimiv ter bo obsegal petje, deklamacije, solospeve, kuplete, balet, srečolov in druge zanimive točke in Polnočni prizor.
Na razpolago bo dobro založen bufet, v katerem boste po-streženi s svežim pivom'ter mrzlimi in gorkimi jedili od naših deklet in fantov v posebnih nošah.
ipn-o Sviral bo društven orkester, ld bo skrbel, da pridejo do svojca stari in mladi.
PrilikíladÍna Se tokrat no bc mogla pritoževati, da je bilo premalo do Hi-f Za ples' Raj bo Ples začel že takoj popoldne in bo trajal* arugega dne zjutraj!
Pridite tedaj vsi na Silvestrovo popoldne v Slovenski dom, Jer boste v veseli družbi in dobrem razpoloženju zaključili staro
ln Počakali Novo leto ^ leto 1940!
ODBOR

as Ol«K}í./-K$ ÍJÍ iatjrr, s
fdm meseca, (jktqbrg. sem že imel vse pi*h^iljenO,T;udi potrebno ffovtfjefrje, ' da 'bi šel V" Rib Négro ñtéd riaše''rojake- '^ -tálkfít^- dvájsét dni. Ko šeih ravñó premišljeval, kako naj tamošnje rojake obvestim o mojem prihodu, me je,doletelo veliko razočaranje.' Dobil šeiri!- namreč brzojav od mojega predstojnika, da moram takoj oditi1 V Ghbš-Malal, ki je 100 legu.i oddaljen profi severu Ter. Neuqúena ter se nahaja blizu mendoške meje, kjer kakih 150 km. od tam v La Barranca' zidajo most, bi bo v kratkem dograjen.
Župnik v Ohos-Málal je nekoliko obolel in sem ga morail jaz iz Junin de los Andes nadomestiti.
Kakšna sprememba med tfuninom de los Andes in Chos^Malalom. V prvo imenovanem kraju je vse lepo v zelenju in ne prevroče, v drugem pa vroče in vsi hribi in gore sama puščava, brez zelenja. Med ljudmi vla da velika revščina. Koder je voda, nekoliko obdelujejo zemljo, sejejo pšenico, da imajo vsaj nekateri kruh, drugi pa kakor je navada v Cileju, pražijo pšenico ter jo stol-čejo in tako pijejo z mrzlo vodo zmešano. Že od 9 oktobra, ko sem tu, se mi je še le dvakrat posrečilo kupiti goveje meso. Tod le koze redijo, zato jejo samo kozje meso.
Vas Chos-Malal je bila zgrajena leta 1887, ko s z vojaškimi polki obvladali Indijance. Tu je bil sedež Go-bernadorja, se mi zdi da od leta 1903 do 1906. Chos-Malal se nahaja ob reki Neuquen na levem bregu. Na severu zapadu pa se steka v to reko velik potok Curilevu. Iz tega potoka se namakajo vrtovi in polja v vasi ;n v okolici. Zato se goji tu precej vinogradov :n sadnega drevja. Vino ie veliko boljše nego v Rio Negro, bodisi ker je v njem manj solitra ali tudi ker je bolj vroče podnebje.
V bližini se nahaja zlata ruda, a V manjša ;rna. Manjka vode za izpiranje. Od desnega brega Neuqúena so dobili lep premog in že od me-:eea maja delajo. Sedaj že imajo 30
zeli, ki tisoči živijo v razítosju, ji
ysak-
¡?em
včasih	videl, .'kakega, rázQa^i
nega pastirja al j pobalina, $emsi itii-jslil, b? liill t)l ysa^ta.^o ná'pravr
m-,.....
slini', bi bilo vsaj v teh krajih ki jih poznam, bolje obljudeno in manj revščine- Druga velika napaka pa je aa je vsa boljša zemlja, ki je pripravna za živinorejo v rokah veleposestnikov..
Koncem meseca januarja upam da se spet vrnem na moje prejšnje mesto v Junía de los Andes.
Vsem rojakom, posebno pa tistim, Id me pozn;no, kakor v Villa Regina, Roca, O'ipolbtti, Cinco Saltos, Neuquen, Plaza Huincul, Bahía Blanca, želim srečno in blagoslovljeno Novo leto, da bi vsi v sreči in zdravju ter veselju in zadovoljstvu preživeli léto i940;	Ludvik Pernišek
IZ UPRAVE
acmno.jjoiii preteklega leta. Sprejmite noše pozdrave!
J*pfcu**el P|a\a. — Našli srmfVm^,^praLeJK. Eozdrav! J. L., Lomas de Zamora. — Naro •isejeli v redu kakor tudi za skovni sklad. Hvala! ! Naročnik li-siáüe odliaV ifcKa ja>tfe«.feš :Yi MVa-družina zlKfefeeljM citate. Glede ionvt njenega roj alia,, ©imamo ináslo-va-vÉetudi nam ga-j¿ pastel,, -smo rdobilL. JNTaj ^ nato oiponofiereo ip-^íje, seveda najbqlj.e: z;lnaróeni»o sí^ip'no. Pozdrav Vam, in Vaši dru-
žini!	,;	>r
' ..... f
Srečno in
vesello ,
I vT .< ? • t '1,
A. P., Córdoba. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
A. D., Chaco. — Naročnino prejeli v redu in imate še sedaj plačano do 30. 4. 41. Pravite, da pri vas dežuje in da bo letina srednja, ker so nevihte in toča, ki napravijo veliko , _ škode. Vendar, če se vreme izboljša, j -SREČNO IN VESELO-
se lahko še vse izgubljeno nadóme-' j ¡	NOVO lctO
i
Novo leto
ívošči svojim cenj. odjemalcem
Franc Klinec
Prodaja oglja, premoga, drv in kroinpirja z dovažanjem tudi '	na dom
in-se jim še za naprej priporoča ACHEGA 2950, U. T. 51-6733 Bs. Aires — Villa Urquiza
TOVARNA MOZAIKA
Albert Gregorio
: želi svojim odjemalcem Srečno in veselo
Novo leto
ter se jim še nadalje priporoča JOSE PEDRO VARELA 5233 U. T. 50-5383 — V. Devoto
sti. Hvala za pozdrave. Enako tudi j f želimo Vam in Vaši družini vse ' *
mi
dobro in srečno novo leto!
J. in I. L., Tucumán. — Izgubljene številke smo Vam dostavili, kar upamo da ste jih dobili. Morda še bolj kot Vam je nam neprijetno, če se naši ljudje pritožujejo, da ne dobijo lista. Sicer izmed toliko naročnikov jih je zelo malo, a vedno je kakšen. List, pravite, pričakujete vedno težko, kakor pisma iz Evrope. Pozdrav vsem!
J. J., Sta. Felicia. — Naročnino prejeli v redu. Zaostale štev. Vam bomo dostavili. — O ponesrečenem j rojaku Abelu, smo že pisali v na- j sem listu. Glede odškodnine se obr- 1 nite na Jug. poslaništvo, kjer bodo vse potrebne korake napravili. Po-
C. P. D. S. V VILLA DEVOTO
Vabilo
na
K veselici, ki jo priredi Gospodarsko Podporno Društvo Silvestrov večer v svojih prostorih, SIMRBON 5148, začetek točno ob 10 uri zvečer.
Spored obeta biti jako zanimiv. Naš mešan zbor nam bo kot prvo točko zapel Hubadovo "Gor čez Izaro".
Moiiki zbor pa S. Jenkovo "Tiha luna".
Dramatični odsek nam bo zadnjič letos predstavil kratko, a krasno burko v treh dejanjih:
" Čevljar, bolniški strežaj"
O polnoči poslovitev od starega in sprejem novega Tisoč devetsto štiridesetega leta!
V novem letu prosta zabava, srečkanje in rajanje do jutranje zore, po taktu in ob zvokih orkestra "TRIGLAV".
Pridite vsi, da vam ne bo žal....
Ž3 sedaj naznanjamo široki slovenski javnosti v Buenos Ai-resu in okolici, da priredi G.P.D.S. svoj veliki PIK NIK v nedeljo 21. JANUARJA 1940. Vršil se bo v recreo "LANDIN", San Isidro proga R.	ODBOR
želi jugoslovanskim izseljencem
Angel Velyanovsky
uvoz jugoslovanskih suhih gob 25 DE MAYO 726 - U. T. 31-3315 Buenos Aires
Marijan Cigoj
vošči vsem obiskovalcem svojega kegljišča in kroglišča Srečno in veselo
Novo leto
ter se jim tudi v bodoče priporoča WARNES 2113 — Bs. AIRES LA PATERNAL
~SR E C N O IN VESELO
Novo leto
želi svojim cenj. odjemalcem
Franc Kurinčič
Zaloga vina "La Superiora" ter se jim priporoča še za nadaljni poset GARAY 3910 _ BS. AIRES U. T. 61 - 5384
PAZITE NA VAŠE KORISTI
zaupajoč nam Vaše
PRIHRANKE V HRANILNICO
DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno k
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234
vogal 25 de Mayo.
Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno.
' TRGOVINA OBUVAL IN ŠOLSKIH
POTREBŠČIN
Albert Beltram
želi svojim odjemalcem Srečno in veselo
Novo leto
ter se jim še nadalje priporoča DONATO ALVAREZ 2288 La Paternal — Bs. Aires
TVORNICA LIKERJEV TROPINOVCA in SUVOVICE
Zlatko Badel
vošči vsem jugoslovanskim
izseljencem Srečno in veselo
Novo leto
ter jim priporoča svoje pristne izdelke AVDA. MAIPU 3146-50 OLIVOS U. T. 741 Olivos 1304
RESTAVRACIJA PRI ŽIVCU
vošči svojim cenj. gostom Srečno in veselo
Novo leto
in se jim tudi za v bodoče toplo priporoča
Emil Živec
OSORIO 5089 BS. AIRES
LA PATERNAL
Str. 4
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 150
Slovenci doma in po svetu
ITALIJI PRIMANJKUJE BENCINA
Kolesa mesto avtomobilov
Trst, oktobra. — Ko je bila takoj od početka vojne v Evropi odrejena skrajna omejitev porabe bencina in se je zaradi tega močno omejil avtomobilski promet, je nastalo vprašanje, kaj storiti, da se ne bi poslovno življenje, v katerem so imela br-za vozila že važno vlogo, spet zaostalo in ne bi gospodarstvo zaradi tega bilo močno oškodovano. Tovarne koles so takoj spoznale, da je nastopila za njihovo produkcijo nova konjunktura, in v vsej naglici je bila organizirana velika reklama za kolesa, ki lahko v znatni meri nado-meste avtomobile, posebno v krajevnem osebnem prometu. Tudi oblasti so spoznale pomen še pred kratkim malo upjorabljanega in še manj vpoštevanega vozila. Da bi mu pomagali do veljave« so se celo znani politiki in visoki državni funkcionarji ob raznih prilikah pojavljal; na kolesih. Listi so celo objavljali slike zunanjega ministra Ciana, glavnega tajnika fašistične stranke Staraceja in drugih veljakov, kako so uporabljali kolesa na svojih potih. Tudi v Julijski krajini, kjer se je avtomobilski promet prav tako v izredni meri omejil, so prišla kolesa spet do veljave in tudi tu so razni prvaki fašistične stranke in zastopniki oblasti pričeli javno uporabljati ta vozila, da bi ljudi pridobili za njihovo uporabljanje in jim vzeli občutek, da je kolo le za revne ljudi.
Z gospodarskega vidika pa je imela konjunktura s kolesi povsem naravno posledico, da so se cene teh! vozil nenadno pričele močno dvigati. Povpraševanje po njih je v hipu tako zelo narastlo, da je bila taka reakcija neizbežna, čeprav jo je bilo mogoče predvidevati. Oblasti so bile spričo tega prisiljene seči v vsej naglici po nekaterih ukrepih, ki naj odpravijo visoke cene koles. Prav te dni je istrski prefekt v posebni o-krožnici podestatom in občinskim komisarjem odredil, naj izvajajo najstrožjo kontrolo nad cenami koles v trgovini na drobno ter ga takoj obveste o vsaki podražitvi koles in njihovih delov.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ISTRI
Na železniški progi Herpelje— Pulj je pred dnevi iztiril motorni vlak med postajama Novaki—Pazin. Prvi vagon je na osterm ovinku vr-, glo s tira k.-ike štiri metre globoko v jarek, take da se je popolnoma razbil. Posledice nesreče so bile strašne. Vse naokrog je ležalo razbito ogrodje vagona, ranjeni potni- j ki in njih prtljaga. Dve osebi sta ' bil t ubiti, veliko drugih je bilo težko ranjenih. Štirje izmed njih so na polu v bolnico izkrvaveli. Nad dvajset ljudi se zdravi v puljski bolnici. Potniki, ki so se vozili v drugem vagonu, ki je ostal na tiru, so ranjencem do prihoda sanitetnik oddelkov priskočili na pomoč. Kaj je zakrivilo nesrečo, bo pač ugotovila preiskava, a ljudje so mnenja, da je krivd? ta, da na takih ovinkih motorni vlaki ne bi smeli voziti s tako naglico in li se slične nesreče preprečile. Nesreča je napravila v vsej deželi najgloblji vtis.
TUDI GOŠKI KMETJE SO BILI KAZNOVANI
Goče pii Vipavi. — Ko so pričeli s trgatvijo, je prišla v vas financa in zahtevala od kmetov da morajo grozdje, preden ga odnesejo v klet, naiančno stehtati in v skladu z najnovejšimi predpisi odstopiti 20 odstotkov državi. Kdor je spravil grozdje v kiet, preden ga je stehtal v prisotnosti finančnih organov, je bil teško kaznovan.
SMRTNA NESREČA
V tržašk;li pristaniških skladiščih se je pri deiu smrtno ponesrečil 40 letni Karel Leopold, ki je bil zaposlen pri nekem žerjavu, s katerega je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik.
AVTOMOBIL JE NA OPČINAH
POVOZIL 65 LET STAREGA TEŽAKA
Težaka Karla Žerjala, ki je baš odnašal več kovčegov z nekega dru-geua voza je avtomobil povozil. Žer-jal je do'o:l nevarne poškodbe po glavi in drugod po telesu ter so ga v naglici prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
ŽRTVE STRUPENIH GOB
Tudi po Goriškem in na Krasu je spričo zadnjega deževja mnogo dela za gobarje. Če smemo verjeti neki vesti iz Opatije, so v gozdovih pod Učko te dni našli celo gobo, ki je imela v klobuku premer kar (¡0 cm in je tehtala nič manj nego 9 kg. A niso imeli vsi gobarji take sreče in j prav te dni se je pripetilo celo ne- j kaj primerov, da so nabrali strupe- ¡ nih gob in jih tudi zaužili. Tako so | pripeljali v tržaško bolnišnico neke- j ga 16 let starega dijaka Grižona, i njegovo mater in neko Marijo Siv-1 čevo s Senožeč, ki so se smrtnone- 1 varno zastrupili z gobami, ki jih .ie j fant nabral pod Vremščico. Njihovo stanje je zelo nevarno. Drug tak primer se je pripetil v AvČah pri Kanalu, kjer je neki delavec zaužil strupene gobe, ki si jih jo sam nabral. V goriški bolnišnici so mu k sreči tobko pomagali, da je izven nevarnosti.
ŽRTEV GRANATE
V	bližini Sv. Duha na Banjščici je 22 let stari Lojze Bucik našel granato, ki jo je takoj skušal razstaviti. Spričo udarcev z dletom mu je eksplodirala. Dobil je smrtno nevarne poškodbe po vsem telesu. Velik drobec granate mu je odtrgal levo roko. Prepeljali so ga v goriško bolnico, kjer si zdravnika prizadevajo, da bi ga ohranili pri življenju.
NOVA GROBOVA
V	Trstu sia te dni umrla Jakob Valentič v starosti 65 let in Drago Blokar, star 31 let.
MRLIČ NA CESTI
Na cesti proti stari gori pri Gorici so našli kmetje, ki so se zjutraj odpravljali na delo, sredi ceste truplo neke ženski-, o kateri so na prvi mah sod'li, da ve je ponesrečila. Kmalu je vsa okolica vedela za nesrečno smrt Marije Volfove, stare 46 let in doma s Turjaka. Sodna komisija, ki je Iruplo p'-ogledala, pa je ugotovila. da na njem ni nobenega znamenja nasilja, nego je Volfovo zadela srčna kap, ki ji je moral takoj podleži.
KAZNOVANA CELA VAS
Podraga pri Vipavi. — Ker so do-
ír. iéini dva uni pred določenim terminom začoli s trgatvijo, so bili vsi brez izjem-; kaznovani. Vsa vas je tako morala plačati dvatisoč lir globe.
*
Ú
g
1
AKO HOČ1TE RITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zateoite se k
Dr. A. GODE I-
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE Pl FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezii' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se ol 9^0 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI	SLOVENSKO
CALLE CANG \ L L O 1542
DROBNE VESTI IZ NAŠIH KRAJEV
Bukovica. — 30-letni Emil Klav-čič je padel senika in se težko ranil. Zdravniki so izjavili, da bo o-zdravel v 50 dneh, ako ne nastopijo komplikacije.
*
Trst. — Umrli so: Valenčič Jakob 65 Jet, Rebula Franc 67. Mihelčič Josip 53, Domanjko Leopold 70, Loj vd. Aleč Marija 95, Mohovič Ivan 6li. Lozej poi. Ferluga 74, Debenjak Lvgeii 27.
*
Opatjeselo. — Naznanjena sta bila Kari Mrlič in Kari Spacal, ker sta organizirala plesno prireditev
ter nista javila oblastem.
*
Lokev. —■ D nižina Čok je dobila"
700 lir nagrade za dvojčke. *
Operne. — Dvakrat na teden, namreč ob četrtkih in petkih, imajo sedaj po vsej Italiji brezmesna dneva. F'c> hišah in gostilnah hodijo posebni organi nadzorovat, ali se ta odredba strrgo izvaja. Pretekli teden so ti organi v neki gostilni na Opeinah odk> ili, da je v juhi, ki se je kuhala na ognjišču plavala polovica klobaso, v neki drugi gostilni v istem kraju pa so potegnil iz lonca z juho kost pršuta, kaiere se ni držalo prav nič mesa. To je zadostovalo, da sta bila oba gostilničarja kaznovana s tem,
da so jima 7aprli lokal za dva dni. *
Dolina pri Trstu. _ Po raznih lokalih v našem kraju so morali razobesiti napise, da je gostom prepovedano govoriti slovenski.
*
Pazin. — Tukajšnji trgovci in obrtniki so bili pozvani na sindikat, kjer so jim prepovedali odslej govorit' hrvatski s ¡strankami, ako se nočejo izpostaviti nevarnosti, da izgube dovoljenje za obrt ali trgovino. *
Pazin. — V neki vasi na Pazin-skem so fašisti kar v cerkvi vzeli o-trokom molitveiiike "Oče budi volja ".vo<a" češ da jih ti hrvatski molitvenih i pokvarjajo!
*
Sv. Križ pri Trstu. — Ker so speljali i.ovo cesto mimo posestev naših kmetov, morajo ti sedaj plačati več-.;(• davke, oeš da so njihova posestva z novo cesto pridobila na vrednosti.
v>> w	®
¡FOTOGRAFIJA^
I "LA MODERNA" l
$ VELIK POPUST PRI	*
FOTOGF \FIRANJU
a	&
8 Ne pozabite	f
i FOTO "LA MODERNA" $
S. SASLAVSKY ' i Av. SAN MARTIN 2579 $ $ Telefon: 59-0522' - Bs. Aires §
y » -»y <*>;
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Hs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Na Doberdobski planoti
f.jMMMWMMOW <♦> ■< <w <♦> .»>•✓•.»> ••:♦> »»y	w^-wm'
Gorica....
Na uho mi zveni slovenska govorica. Zazdi se mi, da sem v Ljubljani... Avtobusi čakajo. Na Dober-dobsko planoto bodo zdirjali z nami, tja, kjer so v tisočih za domovino umirali slovenski fantje in možje...
Avtobusi beže.
Gledamo skozi okna. Prostranstvo se vzpenja polagoma vedno višje, vedno bolj kvišku. Valovi hribov, gorovja valove okrog nas. Soča blesti v smaragdnozelenem svitu, koruza raste, breskve zore.... Na najvišji hribi 604 m visok, Sv. Mihael (ki baje ni več naš), se vzpenjajo avtomobili. Z vseh strani se nam režijo črne kaverne...
Na vrhu smo.
Kakor nekakšna terasa je Sv. Mihael, izravnana pred vhodom v o-gromno kaverno... Na tej terasi je muzej in razni spomeniki. Visok, okrogel spomenik stoji tam. Ves je graviran z imeni. Čitam: "65 dobro-voljcev, odlikovanih z zlato medaljo, padlih v čast in ponos domovine". Dalje je spomenik — razstreljen top. Zopet drugi tam ovenčan s tr-njevim vencem. Italijanski je napisano na njem, da je v čast "Dobro-voljeu, Splitčanu Francescu Rismon-du di Spalato, ki je padel za domovino, boreč se, da bi postal Split italijanski".
Nehote se nam vsem vstavlja vprašanje: Kako druge države časte svoje junake. — Kako jih časti naša Jugoslavija?....
*
Skozi kaverno korakamo. Svetloba poneha. Noč. Kakšnih 60—70 korakov gremo v temi. Nato se zopet; zasveti. Odprtina. Tam je stal nekoč velik top in bruhal pogubljenje.
"Italijanska kaverna je to", pojasnjuje spremljevalec. "Ko so Ita-[ lijani zavzeli "Sankt Miheli", ga je izvrtala italijanska vojska."
"Kje pa je avstrijska kaverna," je vprašal ženski glas. "Tista, v kateri si bil ti, kakor si pripovedoval?"
"Videla jo boš. Ta je na drugi strani.''
Stopimo iz kaverne. Na levo je tabla, na nji je zapisano, da je to vhod v avstrijpsko kaverno.
Stopimo v njo. Nekoljko ožja je. Srce se nam nehote stiska. Mnogo jih je zdaj zopet tu, ki so bili takrat — pred dvajsetimi leti — v tej kaverni s smrtjo v pesteh.
"Tu smo bili," slišim glas. "Italijani so nas obsipavali z granatami, bombami. Mi smo pa samo čakali pravega trenutka, pa smo jih kosili."
"Kako?"
"Ko so Italijani po večdnevnem streljanju s topovi mislili, da so nas že dovolj preluknjali, so naskočili. Mi pa tedaj iz kaverne. Nastavili smo mitraljeze in kosili. Obsipavali jih z ročnimi granatami. Če je bilo potrebno, smo tudi lizali z ognjem."
"Kako z ognjem?"
Bil je top s širokim žrelom. S posebno patrono. Ko je ustrelil, se je iz žrela razlil ogenj. Zagorelo je na široko in vsiljivce kar polizalo."
"Lahko se zdaj to pripoveduje," je rekel nekdo drug. ''Ali doživeti nekaj takega, vrag vzemi. Matičič je v svoji knjigi: Na krvavih poljanah» to krvavo opisal, pa še ni nič, kakor je bilo v resnici."
"Da, hudič je bila vsaka granata," je dodal drugi. "Tresknila je ob kamen, 'se razletela, razdrobila kamenje in vse to je deževalo po nas in nas tudi kosilo."
Preko vrha Sv. Mihaela je še zdaj strelski jarek. Samo krvi ni več v njem, kakor je bila tisie dni, trupel ni več v njem, kakor so ležala nepo-kopana takrat. Je pa tam še žična ovira. Vsa zarjavela, a vsa ttkšna kakor tiste dni. Samo kosov človeškega mesa ni več na nji in raztrgane obleke.
"Sveta tla so to," svari sprem-
\
ljevalec. "Samo po stezicah hodite, ne kjerkoli. Polna usahle krvi človekove so ta tla... "
Vsak pripoveduje in kaže, kjer je ležal v strelskih jarkih, na katerem hribu je bil in kako je bilo takrat. Kdo bi vse to popisal? Tam, v knjigi Ivana Matičiča: " Na krvavih poljanah", je popisano vse z grozo in resničnostjo, a še vse premalo, kar je bilo.
Tam doli se vije Soča. Videti je, kakor raztrgan belosivi trak. Gorica tam pri njej, kakor bi pose jal nekdo breskvine koščice, večje in manjše — tam na kupu, tam zopet raztreseno.
Spremljevalec razlaga:
"Tista velika vas tam je Ločnik. Tam so Slovenci. Dalje potem je že mešanica s Furlani. Tam preko je Krmin. In vse tisto gorovje — vse to so Slovenci.
Deset ofenziv je bilo. Strašne, grozovite. Žrle so žive ljudi. Kdo bi jih opisal. Od 18. avgusta do 11. septembra 1917 je bila najhujša. Bilo je, kakor da je pekel odprl svoja žrela, in mislili smo, da bomo izkrvaveli mi in Italijani.
V šesti ofenzivi je padla Kalvari- • j a, tisti hrib tam blizu Gorice. Kal-varija je bil centrum doberdobskih bitk. Trije križi so bili na tem hribu pred vojno. Zato ime Kalvarija. Zdaj je tam spomenik padlim. Dalje tam vidite Fajti hrib. Torišče bojev, ko je padla Kalvarija.
Sv. Mihael grob mnogih fantov.
Pri prvem napadu s strupenim plinom. ki ga je ukazalo nemško-av-strijsko poveljništvo, je zaspalo 250 častnikov in nad 6500 vojakov. Zaspali so, kakor je zapisano na spomeniku na Sankt Miheli. Večni mir jim Bog daj!
Na samem vrhu Sv. Mihael čitam na stebru vklesano:
"Za ta vrh je bilo 18.900 mož mrtvih, 77.671 ranjenih in 15.593 pogrešanih. Skupaj 112.163 mož."
"Pogrešanih", je vprašala zraven stoječa gospa, čitajoča statistiko. "So pobegnili?"
"Kdo bi razložil," je odgovoril Slavko. "Morda jih je raznesla granata na sončen prah, morda so padli kam in strohneli. Zakaj legitimacije od njih, všite v hlačnem žepu, niso našli. Skriti se kam in zbežati — ni bilo mogoče."
"Sto dvanajst tisoč", je ponovila gospa z grozo. "Še izgovoriti to številko ni lahkof. In za to kamenje, za ta vrh, je moralo ugasniti sto dvanajst tisoč življenj? Na povelje nekoliko ljudi?"
"In sto dvanajst tisoč mater, žena, otrok, in staršev je zajokalo in ni-kdo ni hotel slišati", je dodal nekdo zraven stoječih.
Ubogi trpini.
Pred spomeniki dobrovoljcev, pred muzejem se je zopet oglasila "libera" v slovenskem jeziku. Zdaj triglasno. Peli so jo trije bivši ku-rati. lil nato "Očenaš".
Čudovito zveni sedaj slovenska molitev. Morda kdaj ne bo več tako, ko bo Gorica in kar je našega tam okoli zopet naše....
(Janez Samojov)
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
.-aonor-~oriau
U MODERNA KROJAČNICA O
o Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po jj zmernih cenah.	0
AYACUCHO 975 — BS. AIRES
U. T. 41 - 9718
IOC3
Núm. (Stev.) 150
SLOVENSKI LIST
Str. 6
Smrt delavskega voditelja
Trbovje, 27. oktobra. — Dne 24.
t- Je P° večletnem bolebanju preminul Ignacij Sitar, znani in zaslužni borec za delavske pravice, organizator rudarskih in steklarskih delavcev, javni delavec in večletni župan v Trbovljah. Pokojni je bil predstavnik slovenskega socialističnega giba: ga izza tistih dni, ko se je slovenski deiavski pokret moral boriti proti nepremostljivim oviram za izboljšanje svojega skoro brezpravnega položaja. Življenje je Ignaciju Sitarju odredilo pot trpljenja, dela, samozatajevanja, ki pa ni fcila nič manj pot uspehov na poljih njegovega udejstvovanja, katero mu je prineslo laskavih priznanj v delavsikh vrstah, pa tudi odlikovanja z najvišjega mesta za usluga, ki jir je storil našemu delovnemu ljudstvu in državi. Po svojem začetnem delovanju v Gradcu, na Dunaju, Šleziji in v Trstu se je stalno nastanil y Tri ovijali, ki so bile najpri-ldadnejáe torišče za ureničitev njegovih socialnih stremljenj med tukajšnjimi rudarji.
V polnem razmahu mladih delov nih sil je zastavil svoje zmožnosti Pri raznih delavskih organizacijah kot blagajnik, tajnik in vodja, kot Preosnovatelj Unije slovenskih rudarjev, zlasti tudi kot vnet zadružni delavec. Kot tak je v kratkem času uspel leta 1909 z dograditvijo Delavskega doma", v katerem so ®e naselile potem vse delavske organizacije. S posebno pozornostjo in Prirojenim socialnim čutom se je lotil ureditve raznih delavskih perečih Vprašanj, se zavzemal posebno za Pravice staroupokojencev ter izdej-gtvoval naknadno izplačilo prenizko °dmerjenih pokojnin. V vojnem ča-8U je izposloval vojaškim vpoklicanem podpore pri Bratovski skladni-Cl- Kot večletni trboveljski župan je Pričel s socialnopolitičnimi ukrepi, t;1 naj bi tudi v občinski politiki šči-'ui interese trboveljskega delavstva.
^akrat so se gradile prve občinske stanovanjske hiše za rudniške upo-°3ence, v sodelovanju s pok. ravnanjem Voduškom pa je izvedel izgraditev meščanske šole, občinske Ravnice in kopališča.
Poslednja pot pokojnika je noj-Do'j pokazala, da je Sitar užival simpatije pri vseh Trboveljčanili, pa tu-1 v delavskih vrstah izven Trbovelj.
^ sprevod so se uvrstili poleg Ste-nnih rudarjev občinski odbor z žu-panom Plavšakom na čelu, občinski Uslužbenci, zastopniki trboveljskih, ^gorskih in hrastniških delavskih rganizacij, hrastniški župan Malo-k ' trboveljska in rudniška gasil-, a ceta, lovsko društvo in mnogo-"™jno občinstvo vseh slojev. Ob uznih zvokih delavske godbe se je Prevod pomikal proti pokopališču, so se od pokojnika s čustveni-^ govori poslovili Murn v imenu da vSkega doma in trboveljskih ru-klul or&anizacij ter občinskega ^ delavcev, kmetov in obrtni-Žun	v ñnenu Zveze rudarjev,
Pan Malovrh za hrastniško delav-pa v' :ZaStopnik lovcev, Viktor Eržen
POVODENJ V DRAVINJSKI DOLINI
Poljčane, novembra — Medtem ko cmo zabeležili, da je na Boču in bližnjih manjših vrhovih zapadel prvi sneg, smo dobili danes navsezgodaj zjutraj poplavo. Po včerajšnjem jutru se je zvečer vsul dež in je vlivalo nato skozi vso noč kakor iz škafa. Zjutraj so bile njive in travniki pod vodo. Iz svojih strug je stopila Brežnica s pritoki in na nekaterih mestih tudi Dravinja, tako da jé vsa dolina podobna jezeru. Ker je' nebo še vedno grozeče oblačno in vode še vedno naraščajo, kaže, da bo voda nastopila še više. Že zdaj je napravila mnogo škode. Po nekod je vdila v kleti Odnesla bo mlado žito r njiv in otavič. Nekateri še niso moali sprkviti korenja in repe in upravičeno larnajo nad škodo — kar jim ni pozeblo, bo zdaj odnesla voda. Na nekaterih mestih je voda prestopila tudi prehode cest ter je tako močno oviran promet. Ker prav zdaj tukaj nalagajo jabolka, bodo imeli trgovci zaradi nastale povod-nji škodo, če bo še deževalo dalje, bo voda v kratkem tako narasla, da bo Dravinjska dolina povsem odrezana od prometa. Mnogo otrok danes /aradi vode ni moglo v šolo. Voda ogroža tudi tukajšnjo električno centralo in jt bil zjutraj tok prekinjen.
Z NOŽEM UMORILA OTROKA
Celje, novembra. — V Št. Janžu se je pripetil dogodek, ki je močno pretresel vso faro. — Podpečanova Ge-cilija.. sestra posestnika Podpečana, je z nožem prerezala vrat svojemu dveletnemu nečaku, da je na mestu izdihnil. Ko je Podpečanova mati Ana šla k bližnjemu potoku po vodo. je slaboumna Cecilija zgrabila velik kuhinjski nož in z njim prerezala otroku vrat od ušes do ušes. Mrtvega otroka je položila pred hišni prag, krvave sledove pobrisala z obrisačo, nato pa zbežala. Orožni-štvo je storilko izročilo sodišču. Pri "azpravi pa se je ugotovilo, da Je Cecilija neuračunljiva. Tudi zdravnik je podal mnenje, da je Cecilija v močni stopnji slaboumnosti. De-'nnje je izvršila verjetno v patološkem momentu, ki je izhajal iz njenega duševnega stanja. Sodišče je zaradi tega odredilo, da se začasno odda v zavod .i zdravljenje duševnih bolezni.
NOV PREMOGOVNIK
Iz Maribora poročajo, da pri Homcu kopljejo premog iz novega premogovnika. Premog je že v prometu in je glede kakovosti nekoliko slabši od onega iz leškega rudnika. Premogovnik namreč še nima čistilnih naprav.
<(^\cnijj. Delavski pevski zbor h *?'10-?nost" je s sodelovanjem Prel , h dplavskih pevcev zapel v0" ne,V° žalostin,<° "Zadnje slo-žaW i Ska godba pa je zaigrala km/ - DomaCa gruda je pokrila
v sobo, kjer ga je že čakala nevesta. Ko pa ji je odgrnil pajčolan, je spoznal, da je postal žrtev nesramne šale, kajti izpod pajčolana se mu je prikazal Tomaševičev obraz. Tomaševič se je namreč našemil v nevesto. Neslana šala se je kmalu razve-dela po vsej vasi in ubogi Acovič je postal tarča posmehovanja. Toda Tomaševič je drago plačal svojo šalo. Nekega večera ga je Acovič v družbi več svojih prijateljev počakal v zasedi. Ko je prišel Tomaševič mimo, so ga napadalci pobili s koli in mu prizadejali tako hude poškodbe, da jim je podlegel.
KOMUNISTIČNA LISTA
"Hrvatska Straža" je prinesla v dveh člankih obravnavo, ki v njej pokazuje, kako v docela komunističnem smislu na Hrvatskem piše list "Seljačka misao", ki se na zunaj dela, kakor bi zastopala Radičeve ideje, pa zastopa v resnici boljševi-ške ideje. Za njo je zdaj nastopil še drug list "Naše Novine", ki jih izdaj a dr. Adžija. Oba lista pišeta docela v boljševiškem duhu.
M 1 £ i	■■■■■■■■H	
«tli	lipi; |1§| mmšs ■:	
	mš^mm^-- ...... .....	
		
		
if^,	•liti	ÍIMIsíÍÍÍSWÍ '»ít'fr > ' Mm um1
	; " •«■s-'TV <sm K ■ ■• * .i ' ■ š «8 ^sñ^^^W^^* • *	Ž ~ -- .
	^ " ' 1 MimStt*»	
Nov železniški most čez Savo pri Zagrebu
PREBIVALSTVO JUGOSLOVANSKIH MEST V LETU 1931
Mesto
*ledn'JenexC m vencem 3° zakril P°" Jc Počivališče pokojnika.
NESLANA ŠALA PLAČANA Z ŽIVLJENJEM
Kmet Radoš Tomaševič iz Sadjev-cev pri Kraljevem si je dovolil.s svojim siromašnim sovaščanom Rado-šem AcoviČem zelo neslano šalo. Nekega dne je prišel k njemu in mu zaupno povedal, da je našel zanj nevesto, ki mu bo prinesla 200.000 din dote. Siromašni Acovič je bil kajpada ves navdušen in se je koj pričel pripravljati za svatbo, kolikor je pač s svojimi skromnimi sredstvi u-tegnil. Na večer, ko bi morala biti svatbi), je Acovič odšel na dogovorjeno mesto, kjer ga je res čakala bogato nališpana nevesta. Acovič jo je prijel za roko in jo odpeljal v svojo hišo, kjer so že čakali svatje. Čudno pa se mu e zdelo, da nevesta ne spregovori nobene besede. Toda misleč, da gre to na rovaš njene sramežljivosti, si zaradi tega ni preveč belil glave. Po slovesnosti je šel
Beograd *)
Zbgreb *)
Subotiea
Sarajevo
Skoplje
Novi Sad
Ljubljana
Split
Osijek
Šibenik, okol. Niš
Maribor
Bitolj
Petrovgrad
Sombor
Senta
Vršac
Velika Kikinda Kragujevac Banja Luka Kari ovac Mostar
Stara Kanjiža Dubrovnik Sušak Varaždin
Sremska Mitrovica
Slavonski Brod
Ruma
Vinkovci
Sisak
Vukovar
Virovitica
Bjelovar
Koprivnica
Cetinje
Celje
SI. Požega
Križevci
Korčula
Sr. Karlovci
Petrinja
N. Gradiška
Senj
Hvar
Bakar
Prebivalcev
238.775 185.581 100.058 78.182 61807 63.985 59.765 43.808 40.337 37.284 35.284 33.131 32.982 32.831 82.334 31.369 29.411 28.400 27.208 22.165 21.210 20.295 19.008 18.765 16.111 14.612 13.839 13.776 13.403 13.267 10.915 10.862 10.652 10.252 9.472 8.928 7.602 7.125 7.035 6.564 5.587 5.536 4.218 3.072 2.882 2.075
*") Danes Beograd šteje okrog 300.000, Zemun 28.074, Pančevo pa 22.084; Zagreb okrog 235.000 duš.
Za
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Razpolaga z ]o specializiranimi zdravniki
ZA VSE BOLEZNI
raznT"6116 bole!rni' spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, ^Polaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja Imam vodstvom poznanega specialist», za navedene bolezni, o zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Ordn¡,. Zdravniski Pregled za vsakovrstne bolezni $ 3,—
GOVm> °d 9"~12 ' 15—21. V nedeljah in praznikih od 9— vu,i' SR SLOVENSKI
12.
SUIPACHA 28
R
o
j a k i
Predno si naročita obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podpornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
GENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pra-ffi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro nepovane. Ordinirn od 9 zintr. dn 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U T 23 - Rnen Orden 3389
Starčki v Jugoslaviji
Statistični letopis za leto 1938-39, ki ga je vprav izdal državni stati-tičns urad, prinaša med drugim tudi podrobno statistiko o prebivalstvu Jugoslavije po starosti, in sicer na podlagi ljudskega štetja iz leta 1931. Iz te statistike izhaja med drugim zanimiva ugotovitev, da je bilo leta 1931. v naši državi 101,992 starcev in stark v starosti 80 let in več. O-seb v starosti 90 let in več je bilo 15,280. Sto let in preko sto let starih ljudi pa smo leta 1931. našteli nič manj kakor 2231. Ta številka znova potrjuje, da smo zares zdrav in krepak narod, saj živi večina teb starcev in stark v zelo primitivnih življenskih razmerah, zlasti v pogledu higijene.
Še bolj zanimiva pa je ugotovitev, da pri nas ni redkost niti starost 110 ali 120 let. Oseb v starosti 100 do 104 leta smo našteli 1720, v starosti 105 do 109 let tudi še 267. Starcev in stark v starosti 110 do 114 let je bilo 142, v starosti 115 do 119 pa še 40; skoro neverjetno pa se zdi, da smo našteli 62 liudi, ki so bili stari 120 let in več. Človek bi sodil, da so med njimi taki, katerih starost ni točna, vendar je iz statistike razvidno, da so osebe, katerih starost ni znana, posebej štete (takih oseb neznane starosti navaja statistika 1785).
Tudi dravska banovina ima mnogo ljudi, ki dosežejo izredno starost. Leta 1931. smo našteli 6567 oseb v starosti 80 do 84 let, 1861 oseb v starosti 85 do 89 let, 269 oseb v starosti 90 do 94 let, toda le še 28 oseb v starosti 95 do 99 let, in končno samo tri osebé (starke) v starosti 102 leti, 105 let in 114 let.
Od skupnega števila 2231 starih ljudi, ki so dosegli sto let in preko sto let, so bili torej v Sloveniji le 3, pa tudi v savski banovini jih je bilo le 34 in v primorski banovini 54, v dunavski pa že 75, v vrbaski 188, v drinski 511 in v vardarski 733 (vrlm tega v Beogradu 15). Najveeč preko sto let starih ljudi imajo torej v Srbiji, Črni gori in Bosni.
Za kratek čas
NAJŠIR ŠA REKA NA SVETU
Italijanski učitelj na Primorskem stavi učencem vprašanje, katera reka na svetu je najširša.
Odgovarjali so po vrsti, a nihče ni ved^l. Pa se vzdigne v prvi klopi Tonček":
— Najtrša reka na svetu je Soča!
Učitelj: — Kdo ti je pa to povedal?
Tonček: — Oče je dejal, da so Italijani dve l?ti hodili čez njo.
Učitelj od jeze prebledel. Drugi dar so se zglasili karabinerji na Tončkovem domu ter odgnali očeta na otoke.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
rila Devoto u. T. 50-0277
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in couat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Teško je zapovedati
"Ne trpim, da bi tuji ljudje po-ljubovab moje otroke!"
"Lahko je vam, gospa, zapovedati vašim otrokom, ko ima najstarejši komaj pet let. A kaj naj pa storim jaz, ki imam sedemnajstletno
hčerko in dvajsetletnega sina?" *
Negalantnost
—	Moj očka mi za vsak moj rojstni dan podari po eno knjigo.
—	No, gospodična, potem morate
pa imeti že lepo število knjig. *
Sosed se je pomotil
—	Vi bi si morali kupiti zastore za okna. Včeraj sem vas videl skozi okno, kako ste se poljubovali z gospo.
—	Motite se, dragi sosed! Včeraj jaz sploh nisem bil doma.
Dobra trgovina
—	Kaj delaš» prijatelj?
—	Prodajam glasbene instrumente!
—	In kako ti gre posel?
—	Hvala! Prav dobro! Ta teden sem prodal okrog petsto komadov...
—	Glasbenih instrumentov?
,— Da — gramofonskih igel. *
Rodbinska
—	Zahvalite Boga, otroci, da se imate tako dobro! Jaz pa sem
j večjidel gladoval! j — Dobro, da ste prišli k nam, očka, mi imamo vedno dovolj jesti,
ne boste več gladovali.
*
O j ti otroci!
V šolo pride šolski nadzornik.
Učiteljica pravkar razlaga otrokom računstvo.
"Koliko je šestnajst manj štiri-naist?" vpraša učiteljica.
Nihče ne odgovori. Nadzornik hoče otrokom pomagati in dvigne dva prsta.
Toda otroci ga ne razumejo. Tiho so kakor miške. Ko nadzornik še dalje kaže dva prsta, se vendar oglasi najmlajši:
"Gospodična, ta gospod ve, koliko je to, glejte, roko je dvignil!"
KROJACNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni.
Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal

■ML.
SLOVENSKI LIST — /¿v,i.i J/" i ' ." i.
-rfTi|b„J .fWWiixA«,	'A nftttltti*- '"i' .V^TT-t-fiTTIBI
Núm. (Štev.) 150
Razfflw^ medvCTStvi
Od vseh nasprotnikov boljšeiisis-
<#a affjto 9bpail9¿ do, ^ojer-í
¡•tmM'tñ '
mm a
in vernikov. Pravoslávna Cerkfcv se ni zadovoljevala samo s tihim da-(1$>r&m. Ko t4rt'padale króRle:«* dí-ob-ei šrapnelov po Kremi ju, scw»attie[ vse syete podobe nedotaknjene. Pran Vosi a v ni patrljafh fihph.je proglasil to.ysa čudež in v njegovo proslavo prga^iziral velik sprevod vernikov po Moskvi. Vsa Cerkev je bw ')a zato kaznovana iti mučena,'patri-; jarh pa. konfiniran. Pravoslavje jo moralo prestati osnovanje žive cer-kve, ki jo je podpiral sovjetski 'r'e-| žittr in odeep ukrajinskega de^. Zelo je zadel pravoslavje tudi prihod papeževega odposlanstva, ki je prineslo pomoč gl'adujoeim, ke* 'se je takrat sovjetska vlada kazala pripravljeno skleniti "konkordat ž Vatikanom- Zedinjenje pravoslavna- s katolicizmom pa se je zdelo Tihcriu nekaj strašnega in hujšega od mučeiu-štva. Zato se je pomiril z vlado m pristal na oddajo cerkvenih dragocenosti državi. Njegov pogrebi je bila zadnja javna demonstrará do* settisočev proti boljševizmu.
Dotlej je bila dovoljena religiozna in protireligiozna agitacija. Po Tij-honovi smrti je ostala dovoljena samo brezbožna agitacija in ustanovr ljena Zveza brezbožnikov kot strankarski aparat za zatrtje vere. Njegovo delovanje pa je moglo odpravita samo zunanje znake vere. Inozemski opazovalci so namreč 1. 1933. opazili v odprtih pravoslavnih cerkvah nabito ljudi in to več mladine kot starih, tiste mladine, o kateri je verjel sovjetski režim, da je vzgojena v brezbožnem duhu. Brezbožništvo je postalo za marsikoga le zunanjost. Mlado dekle, ki je prišlo z dežele v mestno tovarno, da napravi revolucionarno kariero, je ostalo v srcu verno. Da bi dobila podporo in službo, je na tovarniških sestankih ognjevito govorila brezbožen govor in bila članica brezbožne zveze. V članski izkaznici te zveze pa Je imela v znak pokore košček sveče iz cerkve, v kateri je plačala za mašo, ker se je doma pripetila svojcem kaka nesreča. Sovjetska miselnost zaradi svoje materialistične miselnosti ni priznavala precej duševnih in duhovnih vrednot, temveč je gledala v vsakem pojavu nekaj stvarnega. Dolga leta so ji pokazala, da teorija in filozofija še nista življenje.
Leta 1934. je izjavil visok sovjetski uradnik: "Če bo začutil naš delavski razred, ko bo socializem dograjen in ne bo zanj več nevarnosti, potrebo po veri, ga bomo v tem zadovoljili." Letos so pričeli milejše postopati s Cerkvijo, češ, človek je lahko globoko religiozen in obenem ognjevit sovjetski domoljub. Brez božna agitacija je krenila na pot čistega prepričevanja, dovoljena je bila služba božja, verska agitacija pa še ve dno ne. Preporod pa je doživelo samo pravoslavje, ker katoliei-židovstvo nista imela nara-in zato
peti. Nošemu času so kot dul » bližji? pa fudi f&Mftč&^&P
duhovni-
vaiq l
,Leta 1934. so ponehali napadi na 'Vef6, ódietlbé' Cerkvi pa S¿ sel ublažile. Dotlej protiverstiá soía, >j'e M %v^skáv'Erótive*kkí muze-j Vpcr (M-W&y ih SatóBíftahih So -do-j TRfPi»S8!%v rtnzejev verske zgodeivii ne. Nova sovjetska; ustava prepove-1 duje javnb' protivérskó -ügítaéíjo; pa: tudi sv&bodb Vérálih ' óbreddv.- ZA kon,' ki prepoveduje versko Vžgojo osebam pod 18. letom, je §e;-Védno rfeljjaveft.- Tfekánje'cerMeá-ega:listaí • prodaja sv. pisma in sveč pa dote-zuje, da država gre vendar nekoliko na roko verstvu, saj je vsa proizvodnja v državnih rokah. Dnevni tisk ne piše več o cerkvenih vprašanjih. Zveza brezbožnikov še deluje, v svojih poročilih pa poroča samo o ' 'neuspeh ilii". Nova sovjetska ustava je dala duhovnikom državljanstvo, čeprav so še nekateri državljani druge vrste, na katere režim posebno pazi. Komunisti ne smejo biti religiozni, ne smejo biti člani verskih občin. Zato so verske občine edine organizacije brez komunistov in komunističnega vodstva. Nadzoruje jih le verski oddelek državne policije.
Odkar so dobili duhovniki državljanstvo imajo pravoslavni duhovniki govore v smislu državne ideologije. Góvoré o dolžnosti obrambe domovine, rodoljubju, propagirajo socializem, molče pa prehajajo preko razmerja med državo in pravoslav-jem. Zveza brezbožnikov mora voditi svojo propagando brez žalitev verskega prepričanja, Boga in duhov-ništva. Ima pa nalogo, da opozarja na prekoračenje zakona s strani Cerkve in da pazi, da se v boju proti verstvu uporabljajo samo propagandna, ne pa tudi policijsko-prav-na sredstva. S tem je njeno delo seveda samo težje. Dobila je n. pr. tudi nalogo organizirati predavanja, v katerih, naj se brani verstvo v Nemčiji pred napadi narodnega socializma. To zadnje pa je postalo zadnji čas čisto nesodobno.
(Po "Izborih" 1. 1939., št. 6.)
zem in
ščaja v svojih bogoslovjih tudi ne novih duhovnikov. Pravo; slavci in muslimani imajo bogoslovja, ki so edine zasebne šole v sovjetski državi.
Nekdaj so hodili v pravoslavna bogoslovja samo sinovi pravoslavnih duhovnikov, da bi nasledili svoje očete na njihovih župnijah. Po revoluciji so ti duhovniki ostali pod silnim pritiskom državnih oblasti, čeprav bodo na zunaj svobodni. Našli so se pa novi mladi ljudje, ki so bili pripravljeni za vero vse pretr-
Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici
Angleško časopisje v rokah Judov
Znano je, da je skoro vse časopisje v rokah Židov. Tako tudi angleško.
Predsednik upravnega sveta družbe "London Express Newspaper", ki izdaja enega najvažnejših angleških listov "Daily Express", ki izhaja v 2,560.000 izvodih, je Jud K D. Blumenfeld, ki je bil prej ravnatelj "Daily Expressa".
Solastnik lista "Daily Ileralda", glasila delavske stranke, ki izhaja v 2,000.000 izvodih, je družba "Trades Union Congres and Odhams Press". Predsednik in ravnatelj družbe je Jud mr. J. Salter Elias, ki je leta 1937 dobil naslov: lord Soutwood. Mr. Elias ne nadzira samo te družbe, marveč tudi delniško družbo, ki izdaja devet tednikov. Drugi največji lastnik je Jud Abraham Abrahama.
Bivši Rothermeerov. list "Daily Mail" izhaja v 1.700.000 izvodih.
Lastnik "Daily Telegrapha" je lord Camrose, čigar družina je v svaštvu z Rotschildi. Zunanjo politiko vodi v tem listu Jud O. Pulver-macher, prejšnji soravnatelj "Daiiy Malla". Naklada obsega 700.004 izvodov.
Poglavitni lastnik lista "News Chronicle" je družina kakaovih kraljev Cadburg, ki so znani pacifisti. Velik del akcij je prešlo od "Daily Chronicle Investement Corporation" na "Daily News Limited", čigar u-stanovitelj je Jud mr. Bernhard Herman Binder. Važno vlogo v tej
j«MWW9il

t» ►-s O
i
ss
S w >N m
•W
gS H o
53 BS a
"PRI ZVEZDI"
Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIČ
: asm kmemmmnk
I
P 1
i
i I
I I
•CVi 3 i
•jhoO bo ¡oijjvoSči j^.
íMm iiSES iiaaraS V
jila
¡SS'ÍGÍE
SSH9
Hitler in Mussolini se skušata kdo je močnejši. Hitler je ves poten od napora, Mussolini pa izgleda miren
družbi ima njegov prijatelj, Jud Ca-mille Akermán. Naklada šteje 1,400.000 izvodov.
Pri bivšem Rothermeerovem listu "Daily Mirrór" sta močno udeležena Juda sir John Ellerman in Israel Moses Sieff. Tendenca lista je proti-fašistovska. Naklada šteje 800.000 izvodov.
V "Daily News" je za zunanjo politiko odločujoč Jud Theodor Kulhstein.
Vodja "Graphica" in "Daily Graphica" je Jud mr. Lucian Wolf.
Lastnik " Westminster Gazette" je Jud sir Alfred Mond.
Judi na Poljskem
Poljska je bila že od nekdaj na glasu, da ima med svojim prebivalstvom veliko Judov. Tudi zdaj, ko je Poljska razdeljena med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, to vprašanje ni brez pomena, ker s prebivalstvom so tudi Judje prešli deloma pod sovjetsko, deloma pod nemško oblast.
Glede deleža judovskega prebivalstva med Poljaki so podatki nesi-gurni, ker sd Judje pri raznih štetjih proglašali svojo pripadnost zdaj po maternem jeziku, zdaj po veri. Zadnje poljsko ljudsko štetje, ki je bilo 1. 1931, izkazuje, da je bilo takrat na Poljskem Judov po maternem jeziku 2.732.000 ali 8.6% vsega prebivalstva Poljske, po veri pa 3,113.900 ali 9.8% vsega prebivalstva. Torej je bilo tudi na Poljskem več stotisoč Judov, ki so se po poreklu in veri čutili za Jude, po je-
TRELLES 2642
U. T. 59 -1232
MmiMiin jiiiinMi iiii III> ii—u UMU nun«m i iwii'wiriiiwnww«ir»wriirTrT**g
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljcnjo.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpa danje Ins. Ultravioletnl žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije i'n bolečin.
S'POLNA 8TBKOST: Hiira regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
""LJUCA: KaSeij, Šibka pljuča.
'REVA; colitis, razSirjenje, kronična za peka.
IRLO, NOS, USES A. vnetje, polipi: brez operacije In bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30 —
PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naá zavod s svojimi modernimi napravami In z Izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te irrste v Argentini. _ Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko ln neplačevanje. On 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
R i v a d a v i a 3070
PLAZA ONCE
ziku in narodni pripadnosti pa za Poljake, ali kakor je o takih Judih dejal neki poljski list: ''Gente Hebraeus — natione Polonus". Ako k zgornjim številkam iz 1. 1931 prištejemo še naravni prirastek, ki bi po statistikah znašal okrog 291.000, je letos na Poljskem Judov — 3.404.900. (Vsa Poljska je imela o-krog 35 milijonov prebivalstva). S tem številom so imeli Judje v vsem poljskem javnem življenju, gospodarskem, kulturnem, pa tudi polítie-j¡ nem, velik vpliv, čeprav so poljske t vlade v zadnjih letih skušale njihov vnliv čimbolj zmanjšati.
Najbolj gosto so z Judi naseljene pokrajine, ki so nekdaj bile pod carsko Rusijo, t. j. poljski vzhod. ¿a-kor drugod po svetu, so se tudi lja Poljskem Judje najraje držali mest. i Samo en odstotek Judov je bil res-| nično kmetskega poklica, vsi ostali i so se preživljali v drugih poklicih, I čeprav so bili naseljeni na deželi. V | vojvodstvih (imenujemo jih z imeni j glavnih mest), ki so prišla pod Nem-| čijo, imajo Judje naslednji delež I med poljskim prebivalstvom: Var-i šava 9.9% Judov, Lodz 14.4%, Kiel-ce 11.1%, Lublin 13%, Poznanj . 2.1%, Torunj (pomorjansko vojvod-stvo) 1.8%, Šlezija glav. mesto Ka-tovice) 1.5%, Krakov 7.6%. V vojvodstvih, ki so prišla pod Sovjetsko Rusijo, pa je naslednje razmerje: Bialystok) ima med prebivalstvom 12.3% Judov, Wilna 8.7%, Novo-grodek 7.8%, Brest-Litovsk (pole-sko vojvodstvo, po katerem gre sedanja meja med Nemčijo in Sovjet sko Rusijo) 10.1%, volinjsko vojvodstvo (glav. mesto Luck) 10%, Lvov 11%, Stanislavov 9.5%, Tai'-nopol 8.4%. V Varšavi sami pa je bilo med prebivalstvom 29.9% Judov. Že ta pregled kaže, da so bUi Judje na Poljskem močna narodna manjšina in da so tudi na smer svetovnega judovstva imeli velik vpliv.
Če še upoštevamo, da je Judov v najnižjih in najskromnejših poklicih bilo le malo, nam bo morda tragična usoda Poljske bolj razumljiva. obenem pa bomo imeli še večje spoštovanje pred obupnim junaštvom poljskega naroda, ki je do zadnjega diha branil svojo neodvisnost.
Kulturni in gospodarski vpliv poljskih Židov, ki pripadajo Aške-nazom, to je, večinski veji židovstva
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah, /^toi^	R,ADALJ

z najbolj izrazitimi nagoni tega plemena, je bil zelo negativen. Pod Av-stro-Ogrsko so se gališki Židjeiba-vili predvsem s. tem, da so posojali denar poljski žiahti, plemičem, ki so zato Judom dajali velike pred-pravice (pod Avstro-Ogrsko je poljska žlahta, ki je imela od cesarskega namestnika do okr. glavarja in zad-hjega občinskega sluge v rokah vsa upravna mesta, tvorila pravo državo v državi). Židi so imeli v svoji oblasti vso vas, so posojali na oderuške obresti, vodili vso trgovino, zlasti pa so bili krčmarji — na ruskem Poljskem podobno, dočim t nemškem delu pruska birokracija Judom ni dovolila razmaha.
Pod sedanjo nemško upravo se Židom seveda ne bo godilo dobro, p,ač pa bodo pod Sovjeti imeli neovirano življenje, četudi jih ukrajin' sko in belorusko prebivalstvo hudo sovraži in utegne imeti ta okolnost nekoliko vpliva tudi na zadržanje ■.oblasti.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Kavarna in pizerija
Razna vina — Všakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ \n JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia ? La Paternal.	Bs. Aires
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vi nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tu di za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Facundo Quiroga 13üo 11. T. 22 - 8327 DOCK S U D
ZOBOZDB AVNTK A
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vnm nudi ugodno priliko za pomladanske in
poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ
Ul. Calderón 3098 /
Villa Devoto
03 E (.V9íé) .mú-Vl Núm. (štev.) 150
TZU tmi^O-M SLOVENSKI UST
... aO;

V Berissu med rojaki
Slovenci od Gorice, Vipavci, iz Lokve, Kraševci, Istrani, Kranjci in
Ko isem pred dobrimi tremi leti' no vedo ne poglej, pa boš prav ve-prvič Sel v Berisso, je bilo marsikaj sel slikovite podobe, ki ti jo daje drugače kot danes. Onstran železni- njegova lepo obraščena struga. Pod ikega tira na potu od La Plate v' visečim vrbovjem brze čolnički, med Berisso je bilo konec hiš. Na levo ¡ vejevjem pa žvrgole ptiči. Ko bi bilo roko kanal, ki obdaja prostorno ; potoku dano, da bi malo bolj pohitel, zemljišče, na katerem stoji ena naj- j bi bila to najlepša idila od Krke ali večjih argentinskih rafinerij, na des- Kulpe ali Vipave.
no roko pa se je širilo prazno zanemarjeno polje in deloma močvare. Skoro ni bilo človeške strehe vse do Berissa.
To je bilo tedaj. Ko sem pa oni dan spet potoval v Berisso se mi je nudila povsem spremenjena slika. Zrastlo je vse polno novih hiš in le kratek kos pota je še, kjer je ostala ravan prazna. Spomnil sem se poti. ki sem jo nekoč neštetokrat premeril. Bilo je to iz Šent Vida v Ljubljano. V prvih letih, t.c je bilo v začetku vojne, je bilo še prav malo hiš ob cesti. Danes pa se je Ljubljana že raztegnila vse do Šent Vida, prav tako kot je La Plata segla že do Berissa.
Znano je že našim bralcem, da je v Br.rissu mnogo Slovencev. Vseh vtegne biti kakih 200. Med 30.000 prebivalci tega kraja najdeš otroke vseb narodov na zemlji. Če bereš iniena na restavrantih in trgovinah najdeš litvanske, grške, bolgarske, poljske, hrvaške, slovenske, nemške, bolgarske, poljske, ukrajinske, tali-janske, portugalske in kdo ve kakšne priimke še.
Vsi ti narodi doprinašajo k napredku tega pomembnega kraja, kjer je izprva bila najvažnejša mesna industrija Swift, ki tudi danes še zaposluje nekaj tisoč ljudi; zadnji čas pa je postala vse pomembnejša rafinerija nafte. Velikanski tanki tega produkta, ki ga Argentina pridobiva v zelo velikih množinah, se množijo čimdalje bolj. Ko sem šel prvič v Berisso sem jih naštel 10. Sedaj jih že ni mogoče več prešteli iz brzečega voza, toliko jih je. Objekti rafinerije so pa tudi segli vse naprej in je zaposlenih v tem podjetju premnogo delavcev. Delo pa dajo tam le argentinskim državljanom, in je tujcu prav težko priti kaj blizu.
Pogled na to tovarno je prav zanimiv. Najbrža mnogo bolj zanimiv daleč kot od blizu, ker od daleč Se vidi kakor velika skupina retort. cevk in cevčic in raznih priprav na kemičnega laboratorija.
Skozi Berriso se leno vleče umazan potok. Samo v njegovo umaza-
Prekmudci.

Berisso je eden onih krajev, kjer je duhovnik, bolj redka prikazen; zato seveda vzbuja posebno pozornost, če vidijo človeka v duhovski obleki. Takih porednežev pa je tam tudi obilo, ki znajo kričati "toca fierro". Kadar bodo malo bolj k pameti prišli, bodo že vedeli, da to ni nikako junaštvo... Na ta način so tudi mene pozdravili, ko so me opazili.
Takoj onstran potoka je ulica Ge-nua. Tamkaj živita dve družini Trebeč. Srečno sem zadel na prava vrata in tudi našel doma nekaj domačih pa tudi nekaj obiskovalcev.
Kaj pa v Buenos Airesu? Slovenski list nam tako pošiljate, da ga skoro vselej dobimo šele po nedelji.
In Duhovno življenje? Ali ste že dobili božično številko?
Vidite jo. Tukajle je. Že včeraj je prišla.
In komaj predvčerajnem zvečer je bilo oddana! Zares hitro je prišla. Toda vselej pa pošta ni tako urna. Posebno ob petkih, ko se navadno odda Slovenski list, ker je koncem tedna pošta vedno bolj obložena.
Samo na monorske knjige mi ne smete pozabiti, gospod Janez! Ali so že prišle?
Doslej še ne. In ko bodo prišle, ne čakajte, name, da vam jih prinesem. Ponje pridite. Pri Laknerju na banki se oglasite.
In za naprej me morate tudi zapisati. Veste pri nas nimamo nikoli preveč branja. Tako zelo bi nam bilo treba tudi tukaj kake knjižnice; saj nas je veliko, ki radi beremo.
Buenos Aires vam tudi ni tako daleč. Pridite tja, pa boste že kaj dobili.
To in ono smo uganili. Med tem smo pa mate pili. Seveda so imeli na ponudbo tudi kaj drugega. In še bi se zadržali, toda moja pot je šla naprej.
Obiskal sem kar kakih 15 družin.
Poglej no, sem se začudil pri Du-garovih. Tukaj so pa res tudi Slovenci iz vseh vetrov. Celo beneškega Slovenca sem dobil. To je Rafael Dugaio, doma od Čedada. Žena njegova je pa iz Novega mesta. Tam so
Smo vas že čakali, ker smo vam še dolžni.
Danes bomo pa dolg poravnali, pa; bo prav zame in za vas. Toda moram dalje. Ali poznate onega Slovenca, ki ima trgovino? Leopoldo je.
Leopoldo? Onega, ki ima vinsko trgovino in živi na Montevideo?
Tisti je Velišček. Jaz pa moram poiskati drugega, ki se piše Šnurer in je iz Prekmurja. Žena njegova je pa Litvanka. On ima namreč brata v Čile. ki bo kmalu imel novo mašo.
Spomnili so se zanj, le da ne vedo prav za hišo.
Nič zato. Jih bom že našel.
Oglasil sem se pri Pückovih in Za-kojčevih. Prav nasproti cerkve imajo hišo. Pri njih smo se vselej zadržali, kadar smo prišli v Berisso s pevci.
Tudi čupnika sem pozdravil.
Zakaj pa ne pridete nič blizu, padre esloveno? Jaz vas čakam, pa vas ni.
Sem imel vselej tako alabo srečo. Tak dež me je vselej preganjal, da me je bilo strah, ko sem imel 2-krat mašo v Berissu. In še težave imam, ker ne morem dobiti duhovnika, ki bi imel namesto mene mašo ob 1 uri doma na fari. Pa če bom mogel, bom že spet kaj prišel.
Da, ko bi bilo le radi mene. Rad bi človek storil vse. Toda fara je tudi moja dolžnost, ker sicer bi moral spati pod kapom... Noben gospodar ne potrebuje hlapca, ki mu odreče tedaj kadar je največ dela. Če pa ne bom zaslužil mizo in posteljo s ka planskim delom na kaki fari, ne bom imel za vožnjo do Berissa. Nekateri ljudje mislijo, da je že sama duhovska obleka že tudi miza in postelja ob enem...
No, ja. Take so skrbi nas vseh, ki | smo šli na tuje in zato moram vsa-! ko stvar napraviti tako, kakor se pač najenostavneje da napraviti, in tako morem biti za Slovence le toliko, kolikor si morem dobiti svobode izven tistega dela, ki ga mi nalože na župniji. Iivala Bogu. Ne morem se paritožiti, ker mi dajo proste roke v mnogem in celoključ od hiše.
Na nadaljneiu potu -sem našel trgovino onega Poldeta. Doma je bila žena. Zares čudil sem se, da se je ona, Litvanka, tako dobro naučila po slovensko. Pri njih se shajajo največ prekmurski Slovenci, ker je njen mož Prekmurec, zato je njena beseda seveda po prekmursko, toda
umufcib Juc< os wb$ jsftaažoK prav dobro govori in tudi dobro razume.
. In ne boste nič, sedli izpili? tako me je vabila, ¡¡(
Le to bi vas prosil, da mi poveste naslov od moževe sestre, ki ?ivi v Buenos Airesu. Obljubil sem namreč Franjotu, da bom obiskal sestro. AÜ ste videyi sliko v Duhovnem Življenju? In tudi pismo, ki so ga pisali iz Čile, kjer so štirje slovenski sa-lezijanci.
Seveda sem. Ali imate s seboj sliko?
Tisto pa ne. Jo moram nazaj poslati.
Moj mož je pisal pred kratkim. Pišite mu, da smo zdravi, in zadovoljni.
Rad bi človek še počakal. Toda čas je tako nemilo tekel. Kar kmalu bo osem. Moral sem še naprej, da pozdravim Dervoričeve, Božeglavo-ve, Ilihterjeve, Obrovčeve, Marčcve in Frankovičeve in druge. Toda nisem mogel vsega, ker je čas preveč hitel in bom že stopil ob priliki spet v Berisso.
Ura je bila že pol devetih. Ob 9 uri pa gre že vlak, ki ga še moram ujeti.
Torej z Bogom in srečno novo leto vsem rojakom v Berissu.
Janez Hladnik
t CERKVENI VJáSTJHK
31 dfcif M»ša^na Paternalu ; vana Kereevan. Molitve na Pa1
Ivana nalu.
i'o j
za
Pater-
i, rtfj
iqaa/í ííssí 50 Maša na AvellanedL
1. jas. Maša na AvellanedL - Po maši pa bo razgovor o ustanovitvi izobraževalnega društva na Avella-nedi.
7. jan. Maša na Paternalu za Ido Mavec.
Božični prazniki so bili prav lepi tako na Paternalu kot na Avellane-di. Pri polnočnici je bila vdeležba tolika kot doslej še pri nobeni slovenski slovesnosti. Pa tudi pevci so se izkazali. Lepoto petja so pa povzdignile še violine, tako da je bilo vse nepopisno ganljivo.
Vsem rojakom voščim prav srečno novo leto!
Mali Božič bo na Paternalu v nedeljo 31 decembra, ko bo pri maši zapel molki zbor. Gotovo ne boste zamudili lepe prilike, da slišite naše prelepe božične pesmi.
Janez Hladnik
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernic
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
slovenska tovarna
mozaika Albert Gregorič
J. Pedro V arela 5233 U. T. 50-5383 zasebno J. P. Varela 5130 Villa Devoto Buenos Aires
SLJIVOVICA ŽGANJE
PELWK0VEC VERMUT
Ziatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
ZGODOVINSKI ROMAN
Caricin ljubljenec
Nadaljevanje 168 če se sedaj ne odpro vrata, če se fipdaj ne pojavi rešitelj, če Bog ne ftori čudeža, je Elizabeta Voroncov Zgubljena.
Toda Bog ni hotel storiti čudeža, ker je Elizabeta obupno klicala na t04a vrata so ostala zaprta. Slišala je sicer na hodniku glasovi spoznala je ljudi, ki so jo pahnili v to vodno ječo.
. *oda ti glasovi so zveneli surovo l1} okrutno, — nihče se ni ganil, da bl .10 rešil.
Njena usoda je bila zapečatena, Kakor se je vsaj zdelo, — vedela je. aane bo ušla smrti.
Prokleta bodi, okrutna carica' zakliče Elizabeta; — Ubijalka a carskem prestolu! Želim ti, da tu-,, poživiš vse te muke in trplje-ein' i S' ga narner>ila meni in tiso-P1 drugim! Tebi pa, nesrečna Ru-¿¡..odpuščam, ker ti---ne
cesi • da 80 noc°j poginili dve prin-T rodbine Romanovih!
zabel", i že 0d nap°ra- izpusti eh"
3e Ju® ^ desno roko kljuko, sedaj se * držala le že z levo roko.
ve Ü rvS° že udar.i»'i Preko gla-,zal'eto 3e njena težka, pre-
^obočino VGdn0 1,0lj vlelda V
lililí!^ Pa zbere še enkrat svoje in $UrT misI!la .ie na Potemkina, —
žameta' " ki mh' in P°k°j ^ 1
v vodni TJ? Í' da se ne nahaja več Ve. temvAX L PavloVske trdnin-nojti v rn Vla se »abaja s Poteniki-sela. "a.ihnem paviljonu CaVsk^a
I i Zdelo se ii ^ ,111 Posteli«, i '. ™Vot Rpdi na ro-
•iaJn ob.iema J° Poterakin Poliu1>
Nato
•10 Privije k sebi in zašepeče:
— Bodi moja žena, bodi sedaj mo- ] ja v tem blaženem trenutku.
Ona omahne na posteljo, vroče hrepenenje, ki ga je tako skrivala, jo premaga, — ni se mogla več upirati Potemkinovim poljubom — zdelo se ji je, da bo sedaj- v tem trenutku postala njegova.
Njena levica je že popuščala, valovi so začeli butati z novo močjo, ona izpusti kljuko, voda pograbi Elizabetino telo in ga vrže v vrtinec.
Elizabeta se onesvesti in potone.
Trenutek pozneje pa se zopet pojavi na površini, — nahajala se je poleg trupla svoje prijateljice Kla-rise.
Spoznala je, da ni rešitve.
Instinktivno se je krčevito prijela ; za truplo svoje prijateljice, toda čutila je, da ne bo mogla več dolgo vzdržati.
Bila je sicer dobra plavalka, toda
| vendar ni bilo rešitve. Voda je sedaj j narastla skoraj že do stropa, — če naraste še nekaj centimetrov, — potem bo vse izgubljeno.
Ilreščanje, grmenje, divjanje, — kakor da se bo svet podrl, — kakor da grmi na tisoče topov, — vse to je spremljalo strašno katastrofo, ki se je pripetila nocojšnjo noč.
Elizabeta izpusti Klariso, — počasi se je utapljala, — toda njena mladostna energija se je upirala do zadnjega trenutka, — ni hotela u-mreti.
Toda kako, — kako naj ubeži usodi, ko pa je že plavala tik pod stropom, ko jo je voda že pritiskala ob trdi zid.
Na ta način bo lepa deklica umrla še strašnejše smrti, kakor pa je umrla nesrečna Klarisa.
Vsled strašnega pritiska bo Elizabetino telo razmrcvarjeno, — ta smrt pa bos še tisočkrat strašnejša kakor pa smrt zločinca, ki umira na kolesu.
Sedaj, — sedaj udari Elizabeta z
glavo ob strop, — ona začuti strašno bolečino, nato pa —
Zadnji krik, — zadnje znamenje življenja.
Strahovito pokanje in grmenje pretrese ozračje, močno zidovje Pe-tro-pavskolvske trdnjave se zamaje v svojih temeljih.
Voda pograbi Elizabetino telo zdelo se je, da pada nenadoma z visokega hriba, valovi ga odnesejo odtod, — iz te strašne ječe, v kateri je prežala smrt,--ker vodna ječa ni bila ločena od Neve z močnim zidov jem.
Voda je udrla skozi stene, z velikansko močjo je porušila zid in mahoma preplavila celo ječo.
Elizabetino telo odnesejo valovi,1 sedaj se je nahajala v široki reki, —i valovi so jo nosili — kam — kam? |
148. POGLAVJE
Caričina ljubezen
Polagoma je plula mala gondola proti pristanišču, — carica Katarina in Gianettino, benečanski gondo-lier, ki sta se našla v ljubezni, sta se približevala obali-
Počasi se je vzpenjala Katarina po stopnicah, lepa carica je imela napol zaprte oči, ona dvigne roko, da si popravi svojo frizuro, ki sta jo veter in ljubezen razkuštrala.
Katarina pritisne roki na prsa in začne požirati sveži nočni žrak.
Lica so ji žarela, njeno telo je prevrel sladki občutek trudnosti.
Kaj je storila?
Udala se je človeku, ki je stal globoko pod njo, — svojo ljubezen je poklonila benečanskemu gondolier-ju, — carska čast je bila omadeževana, krona razbita.
Kaj potem, če bi ta,človek izblebolni kar ie doživel to noč?
Če bi Katarina vedela, kakšen je Gianettinov značaj. se tega ne bi bala. Potem bi vedela, da bi ta mla-
denič rajše umrl, kakor pa da bi izdal tajnost, s katero ga je nocoj osrečila carica Katarina.
Toda v tem trenutku je carica že razmišljala, kako bo spravila s poti tega gondolierja, kako bo preprečila, da se ne bo razvedela skrivnost te noči.
Udala se je Gianettinu zato, ker je bil lep mož in ker ji je ugajal, končno pa tudi zato, ker se je s tem hotela rešiti.
Kot smrtni sovražnik je stopil pred njo, drugo ženo je hotel rešiti in maščevati, Katarina pa ga je samo objela s svojimi mehkimi roka-| mi, prižela ga je na svoje grudi, j omamila ga je s svojimi poljubi —I in iz n.ieneera sovražnika je postal njen suženj, od njenega gospodarja njen sluga.
Da, Katarina je znala krotiti moške, — ona se je spoznala v tej umetnosti.
In Gianettino?
On je bil naiven in zaupljiv ter je mislil, da bo caričina ljubezen še dolgo trajala.
Prepričan je bil, da bo odslej živel kot ljubimec ruske carice, ki mu bo zvesta, ki mu bo ohranila svojo naklonjenost.
Gianettino ni mislil na zahteve in pravice, ki pripadajo Katarininem miljencu. ni mislil na zlato in denar, na darove in posestva, na časti in dostojanstva, videl je v carici edino le — ženo.
Ni si mogel predstavljati, da bi se po tej sladki noči lahko kaj zgodilo. kar bi ju za vedno ločilo.
Ubogi Gianettino!
Ti niti ne slutiš, da daje carica Katarina navadnemu smrtniku samo pravico, da sme biti od nje ljubljen, nikoli pa ie on ne sme ljubiti.
V tem trenutku, ko se je carica vznenialfl no stopnicah na obalo, ji ponudi Gianettino roko in jo podpre.
Ona se usavi na sredini stopnic» skloni se k njemu in mu pritisne dolg in vroč pljub na njegova lepa usta.
—	In Klarisa Pieberg? — zašepe^ če ona zasmehljivo — Gianettino, — ali jo še vedno ljubiš?
Gianettino, ali jo še vedno nameravaš rešiti iz njene ječe, ali jo še vedno hočeš na lastnih rokah odnesti na svobodo?
Benečan zmaje s svojo glavo, v očeh pa mu je zasvetila strast.
—	Sedaj mislim edino na tebe!
—	vzklikne on in jo z obema rokama dvigne, odnese na obalo in jo tu nežno postavi na noge.
Ljubim te, Katarina, — čutil sem tvoje sladko telo, — nikoli, nikoli ne bom mogel pozabiti na blaženost, ki sem jo preživel v tvojem naročju.
Oh, ne odbijaj me! Dovoli, da grem s teboj v tvojo palačo.
—	Ah, ali želiš napraviti kariero?
—	vzklikne carica.
—	Katarina, prisegam ti pri sveti Madoni, da ne bom od tebe sprejel niti srebrnega rublja. — Nocoj si me napravila za najsrečnejšega smrtnika in to mi zadostuje. Zadrži vse svoje časti in odlikovanja, ki jih poklanjaš ljudem, ne potrebujem tvojega bogastva, ki ga poklanjaš svojim miljencem, — jaz sem zase dovolj odličen in bogat.
Toda svoje poljube mi daj, svoje objeme, svoje milovanje!
Naj bom srečen v tvojem naročju,
—	osreči me s svojo ljubeznijo in Gianettino ti bo zvest kakor pes.
Oh, velika Katarina, morda bi bilo dobro, če bi si izbrala zvestega psa za spremljevalca, skozi življenje, %01pravijo:
"Dober pes je boljši, kakor nabita puška, stokrat boljši kakor pa vsak človeški čuvaj.
Pazil bom nate, moje roke in noge bodo le zate na tem svetu. Boril se bom zate, branil te bom! Tvoj ču-
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Siten Cirilček
Cirilček je bil šele dve leti star, toda kljub temu je znal biti včasih tako siten, da mu vsa hiša ni bila kos. Nekega dne je zopet sitnaril, cmeril se je in drl, da je bila mati vsa iz sebe. Zastonj ga je tolažila, ponujala mu to in ono stvar in ga božala, da bi ga umirila. Cirilček se za vse njene ljubeznivosti še zmenil ni. Kar naprej je pel svojo lepo pesem, ki je šla materi prav do srca in vabila še sosede, da so stikale glave in se menile o negodnem otroku, ki je za samo nadlogo pri hiši. Bogve, koliko časa bi se bila še razlegala prelepa pesem po hiši, da ni prišel domov oče, ki mu ta pesem ni bila prav nič všeč. Nekaj časa je gledal malega sitneža in materino razneževanje, nato ga je začela roka srbeti, da bi bil fantu nekaj gor-kih naštel. Toda mahoma ga je obšla druga misel in spoznal je, da je fantovi sitnosti krivo samo dolgočasje, ker nima nikakega dela in nobene stvari, s čimer bi premotil svojo sitnost. Vzel je fanta v naročje in odšel z njim v hlev. Fant se je branil, se vso pot cmeril, ko pa je prišel v hlev in ga je oče posetavil na tla poleg lepega konja, ki je stal v ogradi, se je mahoma umiril. Ves je postal živ, stegoval je ročici in skušal pobožati konja po lepi grivi. Oče ga je dvignil k sebi, da je lahko dosegel konja za vrat in nato se je začel učen pogovor med očetom in sinom.
"Vidiš, to je naš ljubi Pram", je rekel oče, "ki nam pomaga delati. Zdaj je v hlevu in je vesel, da lahko počiva, ampak prej je bil na polju in je moral orati. Ali vidiš, kako mu tekne zob, ki sem mu ga na-sul v jasli?"
"Ali kruh tudi jé?" je vprašal fantek.
"Tudi, če mu ga daš."
In oče je privlekel iz žepa suho skorjo kruha. Vedno jo je nosil s seboj, da se je lahko prikupil živini in jo poplačal za trdo delo. Dal je fantu skorjico.
"Na, daj jo konjičku, da te bo rad imel. Ampak ne v roko, da te ne
Mladinski kotiček
ugrizne. Živini dajemo kruh le na roki."
Fantek je ubogal, vzel skorjo kruha na roko in jo ponujal konju. Konj je prhnil, toda fantek se je zbal in odmaknil roko.
"Ne boj se," je rekel oče, "nič ti ne bo storil. Samo mirno drži roko, pa konjiček ne bo zgrabil zanjo, ampak le za kruh."
"Res se je fantku posrečilo, da mu je konjiček vzel kruh z roke in fantek je bil presrečen. Nato sta se z očetom še veliko pomenila o konju: Kako stopa, zakaj ima podkev na nogi, zakaj se mu dlaka sveti, kako ga vprežemo, zakaj ima uzdo. Konjiček je mirno stal v svoji o-graji, zobal oves ter včasih zadovoljno strigel z ušesi ter zdaj pa zdaj zamahnil s košatim repom, da je od-podil nadležno muho. Cirilček je bil presrečen in ga je oče odpeljal nazaj v hišo, ni bilo več sledu o njegovi emeravosti in sitnosti. Zdaj si je privezal pručico okoli vratu in je bil konj in vlačil voz, strigel z ušesi in copotal z nogami, kakor je v hlevu videl konja.
Poslej domači niso bili nikoli več v zadregi, kako bi zmotili malega Cirilčka, kadar ga je spet sitnos prijela. Samo v hlev so ga peljali, zdaj h konju, zdaj h kravi ali teličku, ali volu, včasih tudi k malim pujskom in vsakikrat je fanta ob živini minila slaba volja. Kmalu je natančno poznal vso domačo živino in vedel je, kaj je vsaki potreba, d:t je zadovoljna in zdrava. Po cele popoldneve je presedel na dvorišču sredi med kokošmi in se pogovarjal z njimi, jih krmil in hodil za putkami v hlev gledat, če so že znesle jajčka. Živali so postale njegove tovarišice, pa tudi njegove učiteljice.
Zdaj je iz Cirilčka že davno postal Ciril. Postaven kmetski fant je, Id pridno pomaga očetu pri delu na polju in pri hiši. Še vedno pa ima rad živali in nikoli se ne zgodi, da bi pretepal živino, ki mu pomaga pri
delu, nikoli ne naklada konju pretežkega bremena in ga ne bije, če žival ne more speljati, ampak ji rajši pomaga, da ji olajša breme. V mladih letih ga je oče naučil ljubiti in ceniti živino, in ta ljubezen mu je ostala še do današnjih dni.
Kosmata pošast na podstrešju
Metka je bila zelo strahopetna deklica. V vsakem grmičku, v vsakem kotu je videla strahove in prikazni. Mati ji je zastonj dopovedovala, da je strah okoli kraja votel, v sredi ga pa nič ni.
Kadar jo je mati poslala v bližnje mesto, je vso pot kar trepetala od strahu, da jo bo zdaj-zdaj zagrabil strah in jo odnesel s seboj. Pot v mesto je držala skozi temen gozd. Tekla je skozenj, da je vsa zasopla pritekla iz njega. Zaradi prestanega strahu je bila včasih tako zmedena, da je pozabila, kaj ji je mati naro-I čila in se je praznih rok vrnila domov. Najbolj strah pa je bilo Metko zvečer. Kakor hitro se je zmra-¡ čilo, je nihče več ni spravil iz hiše. Ni upala v drvarnico po drva, ni upala v klet po krompir, ni upala v trgovino po sol. Nikamor. Tiščala se j je k materi, a še pri njej se ni čutila prav varne.
Vaški otroci so Metkino straho-petnost dobro poznali in so si na njen račun privoščili marsikatero burkasto šalo. Sosedov Peter jo je nekajkrat počakal za oglom in jo tako prestrašil, da bi bila kmalu iz-koprnela od groze. Drugi otroci pa so posmehljivo križali za njo:
"Metka, joj, nikar ne hodi dalje!
Sani peklenšček te čaka ob poti." *
Približala se je jesen. Dnevi so postajali deževni in hladni.
Mati je naročila Metki:
"Skoči na podstrešje po plašč. V skrinjo sem ga shranila. Brez plašča
ne moreš več iti v šolo."
Metka se je dolgo obotavljala in obljubovala: "Bom že šla". Nazadnje je mati izgubila potrpljenje in ji je ukazala z ostrim glasom:
"Pri priči mi pojdi, drugače te pošljem v kot klečat!"
Metka se je zbala kazni in je res šla. S trepetajočim srcem se je vzpenjala po stopnicah navzgor in se plašno ozirala na vse strani. Že je bila vrh stopnic, že je hotela skočiti k skrinji, da bi hitro potegnila plašč iz nje — tedaj pa ji je zastala v žilah kri. V kotu med staro šaro je zagledala nekaj temnega, kosmati pošasti podobnega. Zakričala je in stekla po stopnicah navzdol, kar so jo nosile noge.
Bolj mrtva kot živa je pridrvela k materi v kuhinjo in se je tesno oklenila.
'Za božjo voljo, kaj pa je?" se je zavzela mati.
"Strah!! Uh, kakšen strah!" je eaječala Metka, drgetajoč po vsem telesu.
"Prismoda! Le kje neki?" se je nasmehnila mati, ki je bila takih prizorov že vajena.
"V kotu na podstrešju stoji in je i strašno črn in kosmat." je vedela povedati Metka. Oči so ji kar gorele od groze.
Mati ni verjela v strahove, a ker j je bilo Metkino opisovšanje tako ži-| vo, tako prepričevalno, si je na tihem mislila: Nemara se je kakšen ! potepuh vtihotapil na podstrešje, da bi tam kaj pouzmal. Pri sosedu so nedavno zalotili takega uzmoviča pod streho...
"Čakaj, pojdem pogledat, kaj je" je rekla in se oborožila z burklja-mi.
"Nikar, nikar, te bo!!" je zaklicala Metka. Bala se je za mater, a še bolj se je bala, da bo ostala sama.
Mati pa je že počasi lezla po stopnicah na podstrešje. Stikala je tod,
stikala tam, a našla ni ničesar. Nenadoma so ji oči obvisele v temnem kotu. V trenutku ji je bilo jasno vse. — Na železnem klinu je visel, star, dolg kožuh iz črne ovčje volne in prav tako črna in kosmata kučma. Prejšnjega dne je oboje vzela iz skrinje, da bi iz njiju iztepla plah. To je storila vsak® leto, kadar se je približala zima. Ded je ob mrzlih zimskih dneh hodil v kučmi in kožuhu k maši... Zasmejala se je na glas in odšla iz podstrešja v kuhinjo nazaj.
Metke pa ni bilo nikjer. Le kam je izginila? jo je zaskrbelo. Poklicala jo je in glej — Metka je previdno pomolila glavo izpod štedilnika, kamor se je skrila, in vprašala:
"Ali te ni zgrabil?"
"Kaj me bo", je rekla mati in zadovoljno položila burklje v kot. "Takšnega strahu se niti drobna miška ne boji. Pojdi z menoj, pa boš videla."
Prijela je Metko za roko in jo potegnila za seboj. Metka se je upirala z vsemi štirimi, a mati jo je s silo privlekla na podstrešje. Boječe se je ozrla v kot — resnično, resnično, strah je še zmerom stal tam!!
"Beživa!" je zakričala in se ho-¡ tela izviti materi iz rok.
Mati pa jo je prijela okoli pasu in jo pritirala prav do kosmate po-¡ šasti.
"Zdaj si pa le oglej svoj strah!" je rekla in razgrnila kožuh.
Metko je postalo sram. Torej navadnega ovčjega kožuha se je zbala?! Oh, kako je še prismojena in otročja!
Mati jo je poučila:
"Zapomni si: človek se ne sme bati drugega kot greha in hudobnih ljudi. Strah je na sredi votel, okoli kraja ga pa nič ni, kakor sem ti žo stokrat povedala. Ali zdaj vidiš, d» je res tako?"
Metka je pokimala in se oddahnila. Ves strah v njenem srcu je skop-nel, kakor skopni v toplem spomladanskem soncu sneg.
T. K.
vaj bom, ko boš v nevarnosti in zaupaj gondolierju, ker te on ljubi čisto in iskreno, za vse to pa zahtevam edino le tvojo ljubezen.
—	Pojdi z menoj, moj zvesti Gia-nettino — reče Katarina — pojdi z menoj v palačo, nocoj bova ostala skupaj, uživala bova ljubezen.
Kaj pa se bo jutri zgodilo, o tem bom še premišljala in sklepala.
—	Toda v tvoji bližini bom smel ostati ali ne? Ti me ne boš odbila?
—	Ne bom, — ostal boš pri meni tako dolgo, dokler me boš ljubil.
—	Potem bom vedno pri tebi!
Gianettino se napoti s carico po
drevoredu.
Za grmovjem se vrže Katarina še enkrat gondolierju okrog vratu, še enkrat počiva njegov sladki objem-še enkrat izpraznita oba čašo ljubezni do dna.
—	Sedaj pa zaostani nekoliko za menoj, moj Gianettino, da te kdo ne bi videl, da ne bi kdo zvedel, da si bil z menoj na jezeru in da sva uživala vse sladkosti ljubezni.
Tako sta prispela do dvorca, Katarina odpre neka majhna vrata in onadva sta vstopila.
Skupaj sta prišla v njeno spalnico.
Katarina pa odpre sedaj neka druga vrata in zapove Gianettipu, naj sopi v sosednjo sobo.
Ta soba je bila prekrasno urejena, kakor da bi bila ustvarjena za ljubezen in za ljubezenske sestanke.
Sredi sobe je stala pogrnjena miza, posode so bile iz zlata, čaše iz kristalnega stekla, mnogo sveč pa je razsvetljevalo vse te dragocenosti.
—	Sedaj bovn večerjala, — reče Katarina gondolierju, ki je sedel poleg nje na divan. — Dolg izprehod po jezeru in sveži zrak sta me utrudila. — lačna sem postala!
_ Tudi jaz sem lačen, — odvrne
Benečan, ki je s pogledi požiral lepo ženo, — lačen sem — tebe si želim!
Katarina ga poljubi in se nasmehne, potem pa ga je poljubljala dokler mu ni glava omahnila na blazine.
Katarina pritisne na zvonec, kmalu za tem pa so se odprla vrata, v majhnem vozičku, ki je prihajal naravnost iz kuhinje, se je pripeljala večerja v srebrnih posodah.
—	Ali vidiš, — reče carica, ko. je postavljala skodele na mizo, — v to sobo ne sme nihče stopiti, niti sluga, niti služkinja.
Tukaj streže carica ljubljenim!
Gianettinu se je zdelo, da je prišel v krnljesvo vil.
Gianettino, ubogi gondolier, ki se je nekoč moral klanjati vsakemu kavalirju je sedel sedaj poleg carice; stregla mu je sama Katarina Velika s svojimi belimi rokami, kakor da bi bil on car.
Oh, ubogi Gianettino — neumni Gianettino!
Ti si car ene noči, car nekaterih ur, car si od večera do jutra!
Drago boš plačal vsak požirek, ki ga boš tukaj popil, vsak grižljaj, ki ga boš tukaj pojedel, vsak poljub, ki ga vznmeš z ustnic te carske žene, — to kratko srečo boš plačal s svojim življenjem.
Ta večerja je bila sestavljena iz jedil, katerih Gianettino v svojem življenju nikdar niti videl ni. Carica pa se je privila k njemu, — nežno je pladila lepega mladeniča.
—	Oh, moja lepa carica. — vzklikne gondolier, — sedaj šele vem, da ima človek lahko nebesa tudi na zemlji, sedaj mi je šele jasno, zakaj te tvoj narod tako ljubi, zakaj tvoji ljudje tako slepo verujejo v tebe. Ni človeka, ki bi se mogel premagati, če te enkrat vidi!
—	Jaz pa. moj ljubljeni Gianettino, razumem sedaj, zakaj hrepene ene po vsem svetu po črnih glavah Benečanov, sedaj mi je jasno, da ljubezen ni vezana na čast in poklic, temveč da lahko preleti vse zapre-
ke, vse zidove, če se nahaja za njimi človek, katerega ljubi srce in po katerem hrepeni žejna duša.
—	Ali me boš vedno ljubila? — vpraša gondolier.
—	Vedno!! — odvrne Katarina.
In zopet je bilo v sobi tiho, — bog
ljubezni je priplaval v sobo in čuval nad njima, — smejal se je, ker še ni nikdar videl ljubavnega para, ki bi si bil tako neenak.
Naenkrat pa se je carica Katarina iztrgala i/ naročja in objema lepega Gianettina.
—	Oh Bog, — vzklikne carica. — pozabila sem, da moram poslati v Petrograd neko povelje, za katero mi je mnogo in katero mora biti že jutri zjutraj izvršeno.
—	Če ni ničesar drugega, — odvrne Gianettino, — pošlji glasnika v Petrograd, če imajo tvoji ljudje do-bVe konje, bo tvoje povelje že čez nekaj ur v Petrogradu.
—	Za to ne morem uporabiti katerega koli glasnika, — odvrne carica Katarina, — gre namreč za neko tajno sporočilo poveljniku Petro-pavlovske trdnjave.
—	Petro-paviovske trdnjave? — vzklikne mladi gondolier in prebledi. —• Ali ne imenujejo tako ječe,
v katero si zaprla grofico Klariso. Pineberg?
—	Da, upornica se nahaja v Petro-pavlovski trdnjavi, — odvrne carica. — Priznavam ti, dragi Gianettino. da se moje povelje nanaša ravno na to ženo.
Poglej, Gianettino, nocoj sva bila srečna, ležala sem v tvojem naročju, najine ustnice so se dotikale, neštetokrat sva se poljubila.
Nesrečnira pa je ležala v ječi, — v njeno dušo ni prisvetil niti žarek upanja.
Zato bom javila poveljniku Petro -pavlovske trdnjave, naj ji da drugo celico v prvem nndstropju.
Ne vem sicer, če bi mogla Klariso Pineberg ponutoititi, — o tem naj
odloči bodočnost, — nama naj bo dovolj, da sva zboljšala njeno stanje in ublažila njeno usodo.
—	Oh, ti si angel. — vzklikne gondolier in poljubi caričino roko, — zares bi ne bila mogla nnjti za to átvar boljšega glasnika od mene.
Zadovoljen sem, da lahko vsaj malo pripomorem k olajšavi in pomilo-ščenju te nesrečnice.
še nocoj bom odjezdil v Petrograd in izročil poveljniku Petro-pavloveke trdnjave tvoje povelje, — kar napiši listino, Katarina m jo podpiši.
—	Takoj, dragi prijatelj, — odvrne carica Katarina in estani, — potrpi samo nekaj trenulkov, takoj bom prišla z^pet nazaj. Samo napisala bom povelje za v Peti ograd.
Katarina je odšla iz sobe, v kateri sta z Gianettinom večerjala, šla je skozi spalnico in stopila v svojo sobo, prižgala luč in sedla k pisalni mizi.
Vzela je pero in jela pisati.
—	Gianettino bo presenečen, — prav dobro vem. da ne bo ničesar iz-klepctal, ko se bo jutri začelo daniti, — je Katarina zasmchljivo za-šepetala.
Katarina napiše na polo papirja nekaj vrstic, potem pa se je podpi-^ sala in pritisnila na listino svoj k ra-" ljevski žig.
Zložila je papir, ga spravila v ovoj, dobro zapečatila in se vrnila h Gianettinu.
—	Tako, prišla sem, — reče Katarina, — sedaj pa hiti, dragi moj, ne izgubljaj po nepotrebnem dragocenega časa. Na dvorišču boš našel konja, ki te bo že čez nekaj ur prinesel v Petrograd.
Katarina mu izroči zapečateno pismo.
Gianettino pogleda pečate z nekakšnim spoštovanjem, potem pa ,spravi pismo v žep.
Ni mu bilo žal, da je moral tako pozno na pot.
Ljubo mu je bilo. da bo mogel pomagati Klarisi. Misel, da bo osvobodil ženo, ki jo je še pred nedavnim tako ljubil, iz vodne celice ga je malo potolažila.
Jutri bom lahko sprejel caričino ljubezen, vest pa mi ne bo mogla ničesar očitati, — ne bo mi treba neprenehoma misliti samo na to, kako trpi uboga Klarisa v strašni temnici.
Gianettino ni hotel izgubljati časa.
Poljubil je carici Katarini njeno mehko roko, potem pa je odšel po tajnih stopnicah iz hišo ter prispel na dvorišče, skozi katerega ga je pripeljala Katarina.
Tam je našel iskrega in plemenitega konja, ki je bil /e osedlan, držal pa ga je sluga, ki je Gianettina spoštljivo pozdravil.
Gianettino je bil dober gondolier, znal se je boriti z morjem, kljub temu pa je znal tudi jezditi.
Gianettino skoči na konja in hoče odjezditi.
— Samo trenutek še, gospod, reče sluga, — dobil sem namreč nalog, d» jezdim z vami.
Gianettino pa udari svojega konj» z dlanjo, konj pa se spusti v dir.
Ko je prispel na cesto, je konj zdirjal kakor vihar.
Noč je bila sedaj temna, veter jc tulil, — strašno je šumelo v zrak1!, deževalo je in neprenehoma grmelo-
Vse to pa Gianettina ni motilo.
Podil je svojega konja, — neko tesno čuvstvo mu je stiskalo dušo, vedno se mu jo zdelo, da bo priš«1 prepozno, da ne bo izvršil nalogi ki mii jo je poverila carica.
Mislil je na Klariso. Spomnil se je, kako jo je videl na dnu adm«' ralske ladje, kako je bila zvezan.'»» knkor divja zver, — hudo mu je bi' lo ob tej misli, — občutil je globok0 soííaljc napram svoji nekdanji
Iju-m
bici.
(Dalje prihodnjič)