DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ithaja kot priloga .SLOVKUCU" 1%'ti« rta* prvi %n ire{11 četrtek meseca. Ako j« ta dan prasnik, u,de .DOMOLJUB- dan poprej Cena m ;» ffO kr. »a celo Uto. — Spin m dovui naj te polivajo uredniitvu .DOMOLJUBA', Ljubljana, v eeme-nUkik ulicah it. *. Naročnina m Mi«r«h pa opram,hti, .DOMOLJUBA* Vodnikov« ukce H f. — Namantia M rtprejemajo m plačujejo po dogotoru. filter. 13. V LJubljani, 5. julija 18»4. Leulk \ II. Leona XIII. apostolsko pismo. Prelepo pismo so razposlali po svetu sveti Oče Uon XIII — Papež sa svoje zsdnje pismo niso porabili naslova »okrožnica«, ker to pismo ni namenjeno samo katoličanom, marveč je namenjeno vsem narodom sveta in zato je I.eon XIII. imenuje »apostoljsko pismo«. Prebravši pismo, reči moramo: To je beseda božja! To je glas iz nebes! Leon XIII. spominja se v tem pismu Izveličnrja, ki poslavljajoč so od učencev priporoča svoji in dragim, naj bodo vsi eno. Te jedinosti v Bogu, v katoliški cerkvi želi tudi l.eon XIII. vsled starosti poslavljajoč se s sveta, vsem narodom aveta. Zato se obrača do n e v e r u i k o v , ki blodijo v temi in smrtni senci in aicer najprej do teb zato, »ker ljubezen tje najurnejc bili, kjer je ailu za pomoč naj-veča«, kakor pravi v leni pismu Leon XIII. V Ijubeznipolmh, očetovskih besedah govori zatem papež vzhodnim razkolnim cerkvam, po-vdarjajoč, da jih le nauk o papežu loči od katoliške cerkve, katerega je vzhodna cerkev prejSnja stoletja očilno priznavala, kakor jasno spričuje njena zgodovina. Posebe se obrača l^eon XIII. do slovanskih narodov. Spominja se zaslug sv. Cirila in Metoda za sv. vero in časti, s katero ju je Leon XIII. proslavljal pred nekaj leti, omenja srečnih časov, ko »o bili slovanski narodi tesno spojeni z rimsko stolico ter izraža željo, naj bi ae kmalu zopot vrnili v blagor Slovanov in cerkve. Zatem razkriva, v kake zmote je zavedel p r o-t e s t a n t i z c m ljudi, kako vse razdvaja, kako 1 z g u b I j a pod seboj vsa pozitivna tla, zanikajoč celo božanstvo Kristusovo. Nadalje naštova dolžnosti katoličanov, znova obsoja človeški družbi nevarno družbo prostozidarjev, našteva blagodejne nasledke krščanske preo-anove človeške družbe, obsoja vojaška bremena ter pojasnjuje, kako bi se najprimerneje rešilo sedanje socijalno in politično vprašanje in k sklepu nam v nebeško-lepem vzletu opiše Leon XIII. podobo krščansko prenovljenih razmer na a v e t u. Najnovejše apostoljsko pismo »Preclara gratulati-onis« zopet kaže Leona XIII. kot >luč s neba« v pravem pomenu besede. Aposlolj*ko to pismo diše božjo modrost in ljubezen ter v malo besedah obsega neizmerno veliko. Ta jasnost in točnoat in vseobsežnost v besedi, kako žarno odseva iz nje veliki duh Leonovi Tn iskrenost, gorkota, ljubeznivost, prizanesljivost v besedi, kako ljubo žari iz nje prelepo srce Leonovo! A ta velik duh Leonov in to lepo srcc se kažeta tem večji in lepši, čim prozorneje odseva iz nju živa vera Leonova, ki se v ponižnosti vklanja v vsaki besedi pred vsemogočnim Bogom. Nemogoče je po našem prepričanju, da bi ta najnovejša apostoljska beseda bila pri raznih narodih brez vapeha. »In če se doseže le del pričakovanih vspehov«, pravi l,eon XIII. v pismu, »bo to zelo pomenljivo pri sedanjih splošno razrušenih razmerah, v katerih se n e-zadovoljnost s sedujnostjo druži s strahom pred prihod nosijo«. Sklepamo pa to veselo sporočilo o prelepi okrožnici s željo: Bog živi in ohranjaj velikega Leona XIII. Bog mu obujaj in ohrani po širnem svetu, vzlasti pa v naši slovenski domovini vedno več poslušnih in delavnih sinov in hčeri! Kaj je novega Kraa-sko. Sejem d« Bučki 18. junija ;e bil dobro obiskan Prignali so HOOu gtav lena je bil* precej visoka - Novo polto so dobil. , 1. julijen v Hralah pri Postojni. - V Planini so dobili 22. junija postajo za brzojave - S Suborja smo prejeli lo is sporočilo: »Noeojlnjo noč zgodil se je na Suhorji vel.k zločin. T11 j e vlomili so v cerkev in ukradli c i • borij s sv. ho * t i j s m i. iz cerkvene omare so vzeli kelib in čolnič s kadtlom Vlomili so od zadej skoz. okno Tabernakelj so z največjo lahkoto odprli, ker »e je slabo zapiral, a kedo bi s. b.l kaj takega m.sl.l pri trdnem omrelji?! - Včeraj videl, »o v vasi dva na pol gosposka klateža, »lara od 20—23 let. Kupila sla bila pri oltirju hlebec kruha, zavil ga jima je v rumen papir. Bal tak papir rabili so kot pripomoček k vlomu Namazali ao ga z apnom in prilepili na Sipo. da se ni Culo razbijanje Sipe. — C. g. Ignacij Žitnik, deželni poslanec, je postal v Rimu doktor modroslovja Vrnil se je iz R.ma v Ljubljano, kjer je prevzel službo duhovnega pastirja v ljubljanski kaznilnici Dal mu Rog zdravja in vspehov v novi časti in novi alužbi. — Od Sv. treh Kraljev na Vrhu se nam pite Svetolrikraljska župna cerkev na Vrhu je dobila nov kinč. Te dni sta se postavili v presbiteriju dve umeini okni, kateri je izdelala tvrdka Neuhauser dr. Jele & Co. v Inomostu na Tirolskem. Obe sta prekrasno slikam. Jedno okno ima podobo svetega Cirila, drugo pa sv. Metoda. Podoba stoji pod pri-prostim baldahinom, nad koj.m se razprostira preproga Griaaillenleppicb). širina je pa izpolnjena s primernim obrebkom (Bordure. Okni imata okrogli lok in sla v svitlobi po 2M cm., iiroki po 73 cm. Slog je renesansk. Okni sta svetli in ob solnčnem svitu se pokaže v živih barvah »ajskomila krasota. S početka je bil presbiterij gotskega aloga Prenovljavalni duh renesance je pa ta slog predelal — V Kamniku sta po noči 28. junija pogoreli na Klancu dve hisi. Govor*, da je bilo zažgano. — Za novo znamenje v Komendi napravil je Franc TonCič, kipar v Kamniku lepo podobo lurske Matere božje. po Slovenskem? S Štajerskega. V stolni cerkvi v Mariboru s« j, na god »v Alojz.ja vrtilo prav slovesno pno sv ohba- j.lo Milostljlvl knezoSkof ao otrokom v ganljivih btiedab razložili, kako svet in vesel je dan prvega sv. obhajila, ter so potem obhajali 1&0 dečkov in deklic. Po s*, obhajilo ao blagoslovili 2 novi Šolski zastavi. I.epe slovti nosu se je udeležilo obilo vernikov — Zakrament svttt birme delijo mil. knezo«k"f od I —9. julija v celjski de-kaniji. V župnijski cerkvi v Gnžah bodo posvetili veliki oltar kakor tudi novo lurtko cerkvico. — Svitli < tiar so darovali gasilnemu druitvu v Rajhenburgu itfl gold — liež. glavar grof Ldmuud Allems in dež odbornik dr. NS anis. b rta nadzorovala deželne toplice slatinikc in dobrnake. — Na vinorejski Soli v Mariboru be ( odeli z 15. septembrom 7 deželnih ustanov Prosilci, v^; lrt let stari, se morajo vsaj do 16. avg. ovebno v Mariboru pri ravnate\ju vinorejske Solc oglasiti, ter |>rine«ti krstni list. spričevalo o nravnosti, cepljenju oaepnic Šolsko in obožnoeli spričevalo — V Ljubnem v gortij. Savinjski dolini >o ustanovili posojilnico — 1'rvi ljudsS shod sklice »Slovensko društvo« v Mozirje dne julija. — ti Franc SrSen, trgovec v Ljutomeru, je na dunajski razstavi dobil zlato kolajno sa ljutomersko vit in žganje. — G. Janko Karba, učitelj pri .Sv. Križu pn Ljutomeru, je dobil učiteljsko službo v Ljutomeru. — V Rutah je zgorela Vošnjakova tovarna za žveplenkr »kode je okoli 5t)isNi gld.; 1HO delavcev je brc* dela — V Mariboru je /ačel izhajati nov list »Štajerski kmet« Ze I fttev kaže. da list namerava v slabi alovenlčic: Sirili krive, liberalne nauke, n«' podučevati — kakor trdi — ampak motiti slov. kmete. Komur ae list vsiljuje na; ga posije nazaj ! — V Mariboru so zaprli 4 po 16 ib 17 let slare fante, ki ao na veC krajih vlomili in kradli To so nadcpolni mludeniCi! — Na mariborski g.mnazi,-so -I slov. o«mo*olci napravili zreloatni izpit z odliko — (»koli Konji« ao imeli dne 21. juo. točo. - V laporju jc umrl č. g kaplan Franc Nendl N v m. p ! Listek. t Franc Košar. Govor milost, knsta is Škofa lavantinskega dr Mihaela Napotnlka ob pogreb« stolnega dekana Franca Kotarja v stola! cerkvi v Maribora dne M junija 1894 Mtaioria luiti io (asdiboi. V »lavi J« rponin pravi4a«ga. (Pr«f 10. 7., Zbrani žalujoči kristijani! Človek ne pozna .vojega konca, ampak kakor k,ve ribe n. trnek in ptiče v zanjke. tako se love ljudje ob hudem času, ki naglo nad nje pride. (Prid. 9 12) To besedo najmodrejlega prepovednika stare saveze, ki I« v podobi izraža, kar pove Jezus Kristus večna reinu« jasno in določno opominjsjoč: Čujte, ker ne vesie ne dneva, ne ure (Mat. 26. 28i — lo besedo sv. pi»®» pravim, vidimo popolno potrjeno na dragem rajnem ob katerega grobu stojimo vtopljeni v grenko lalo*t Ravno pred osmimi dnevi zapustil nas je veder in v««*1 in danes se je vrnil kot mrlič. Človek no pozna svojeg« konca. Pretekli pondeljek je kakor strela z jasnega pr«' tresla nafta srca telegralična vosi: Stolni dekan Franc Košar je umrl! In danes smo se v imenu liospodov«« ubrali v tem svetišču, da čutno spremimo na zadnjem polu mota po vo^i bo^ji io duhovnika Gospodovega, ki ,e bil nsm vsem neizrekljivo ljub in drsg. Kolikor dalje ,mo imeli preblsgega v svoji sredi, tem dalje želeli smo, da med nami ostane. In imeli smo ga, skoro bi ne bili upati smeli, dolgo med seboj in vendar premalo, da mnogo, mnogo premalo časa. Zato pa nai oči nase izdajajo, kar pretreaa danes nafta srca. V Gospodu žalujoči poslušalci' Dobro vem, da je pokojni znal vse prikriti v svoji ponižnosti, kar bi mu bilo donalalo prazno slavo ljudij. Vendar pa je vredno in pravično, da zvestega služabnika < lospodovcga slavimo kakor zasluži po smrti, ker časteč služabnika slavimo in hvalimo Gospoda samega, zaradi njegovih obilnih in velikih miloetij, katere mu je naklapjal. Poleg tega pa zaslužena hvala blateno v Goapodu apavajočega vspod-buja in opominja tudi živeče, vnema jih, naj bodo jednako goreči v dobrem, vžiga jih, naj ga poanemajo v krepostih, ki ao dičile slavcema in ga delale toliko časti in posnemanja vrednega 8 tem pa nadalje rajnega tudi najlepše priporočamo v pohotni in hvaležni sponnn. To so važni razlogi, da o prečastnem in premilem prelatu Francu Koiarju, o prehlngem motu in velevred-nem duhovnu Gospodovem, spregovorim nekaj malo spominskih beaed, kajti več storili v tem trenotku zalo oi čssa, zlaati pa mi ni dovolj moči in kreposti zaradi prevelike žalosti, ki je prevsela mojo duio ler jo vklepa in jo bode stmkala Ae dolgo. Vi dva zavetnika umirajočih av. Mihael in av. Jožef in ti Seraf v človeški podobi, sv. Frančiaek, patron prerano umrlega, prosite za nas, za - me in za moje poslušalce! I. Franc Košar ao je rodil dne 10. septembra Ib23 v Itraalovičab v savu\jaki dolini blagim, bogaboječim Mariftem, ki so svoje drago dele vzgajali v strahu Gospodovem in je kmalu poslali na nauk v ondotno Solo. I>ovr*ivši ljudako šolo podal ae jo nadarjeni dobrosrčni mladenič na gimnazijo v Novo mesto na Kranjakem, kjer se je pod izvratnim vodstvom profesorjev is reda oo. frančiškanov izredno marljivo učil od I. IbJlo—1840 ler naravnosl pozornost vzbujal a avojim vzglednim, brezmadežnim vodenjem. Takrat je bil njegov stric P. I^nart Košar pro-vincijal franuškanake redovne pokrajine sv. Krita. Na-daljne modroalovne fttudije, kakor ao jih takrat imenovali, dovršil ja Košar v Ljubljani I. 1841 in 1848. Ondi sta mu bila iskrena prijatelja in somišljenika monsgn. Luka Je ran ter vladni svetnik in državni poslanec Anton pl. Glohočnik. Kakor prejšne nauke, tako je Franc Košar dovršil v letih 1843 do 1846 v Celovcu bogoslovne študije s sijajnim vspehom, tako da ga je fie-le 33 let starega dne 15. septembra 1846 v malnika posvetil Anton Martin Slo mi e k knez in škof nepozabnega »pomina. Košar bil je med prvimi ordinandi, na katere je Slomšek v mašnikovo posvečenje položil svoje roke. Novomafinik Gospodov deloval je potem blagonotno kol duhovniški pomočnik v Polčah od oktobra 1846 do aprila 1847, za tem dva meseca v Vojniku, od koder se je vsled bolezni na očeh in ker je kri pljuval, podal kot deficijent k svojim domačim v Brasloviče. V tem času sklonil je mladi duhovnik, popolno se darovali llogu in zato je prosil za vsprejem v kongrecijo duhov-nov-miiijonarjev sv. Vincencija Pavljanskega. Ker pa ga je bolehnost skoro vedno nadlegovala, zato ni mogel izvršiti lepega namena. V aprilu leta 1855 postavili so ga za poskuSnjo kot kapelana v njegovi rojstni župniji in ker se mu je zdravje precej zboljšalo, poklicali so ga v (ebruvariju prihodnjega leta kot kornega vikarja in stolnega propo-vednika v Si. Andraž v lavantlnsko dolino; ondi je ob jednem bil ludi knezoskofov dvorni kapelan in ipiritual bogoslovcev IV. letnika. Ko so bili Škofijsko stolico prestavili is Št. Andraža v Maribor, imenovan je bil Franc Košar za častnega knezoškofijskega konzistorijalnega svetnika in določen za duhovnega vodjo lavantinskega duhovniškega seme niAča. To težavno in važno službo je preslavno opravljal do 1. februvarija leta 1865. To leto preselil se je vele-zasluženi kot župnik, dekan in okrajni Šolski nadzornik v Kozje, kjer si je pridobil neminljivih sa-slug; bil je dober pastir izročene mu duhovne črede, iskren prijatelj ljudstva in oče sebi podrejenih duhovnikov. 8 pomočjo duhovnov v dekaniji, ki so mu bili udani v iskreni ljubezni, plačeval je več let troSke za vzdrževanje jednega papeževega znava, ki so znaiali okoli 240 gld. na leto. — Leta 1870 na praznik sv. Janeza apostola povrnil se je v Maribor, kjer je kot član lavantinskega stolnega kapiteljna izvrševal najrazoejše posle. Bil je eaoonieus poenitentiarius, proavnodalni in sjrnodalni izpraševalec, prisednik škofijskega in zakonskega sodišča, zagovornik zakona in obljub. Od leta 1872 do 1881 predaval ja na bogoslovakem škofijskem učiliiču cerkveno pravo. Od leta 1878 vodil je stolni kanonik Koaar kot knezoako lijaki komisar in duhovni voditelj zavod Šolskih sosier iz III. reda sv. Frančiška. Kongregacija ta ae pač mora svojemu modroati-polnemu roditelju zahvaliti za tako lep napredek, kakor so kaže v zadnjih 15 letih. So v oporoki spominjal se je pokojnik toga aebi tako drazega zavoda ter mu v podporo od avoje prav majhne zapuščine volil 200 gld. Pa ne le pri Šolskih sestrah v Mariboru jo bil Košar reden in pozneje izreden apovednik, marveč tudi v samostanu čč. sester frančiskank in Solakih sester v Št. Petru pri Mariboru. To pa te ni vse. Poklicu zvesti služabnik bil je mnogo let svetovalec hvalevrednega katoliškega gospej-nega društva, kateremu je volil 100 gld.; ustanovil je in vodil do aedaj krasno društvo za podpiranja potrebnih duhovnov v škofiji; tudi temu druilvu jo niklonil v oporoki 100 gld. Sploh je sedaj v Bogu počivajoči Košar požrtvovalno pospeševal vsa društva, bogoljubne bratovščine, bil je o svojem času načelnik tiskovnega društva, član katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, katerega se je spomnil v oporoki a 100 gld , kakor ludi z jednako svoto katoliškega podpornega društva v Celju j .ploh bil ie pokojni član več bogoljubnih društev m odpustkov Jbo£t,b bratovščin, k.kor posebe ud blagodejnega tretjega reda sv. Frančiška Asiikega; vaU.ll je rad pnja elj.ko podpiral reveže, k.kor je tudi v oporoki dotetl. razdelili med reveže v Mariboru, Braslovčah in Kozjem po 50 gld. in revežem v Polčah in Vojniku po ?0 gld Omeniti oi je ludi, da ao Kosarja izvolili l. 1870 u deželnega poslanca, ter da si je kot poslanec s .voj.m ljubeznjivim in .prav|jivitn vedenjem sploSno priznanje, •poslovanje in ljubezen pridobil. Po smrti učenega kneza in Škofa Jakoba Maksimilijana blaženega spomina imenoval je ludi že v Bogu počivajoči solnograski knez in nadškof Franc de Pavla Kder zvedenega stolnega kapnularja za kapiteljskega vikarja ali oskrbnika osirotele Škofije lavantinake; tudi ta težavni po.el je oskrboval pokojni v srečo in blagoslov velike Škofije, dokler ni dobila novega Škofa. Dnč 15 marcija lanskega leta imenoval je Nj c in kr. apostolsko Veličanstvo presvitli cesar Franc Jolef I. v zaslugah ia krepostih obogatelega moža za infuliranega stolnega dekana; Kj. svetost papež Leon XIII. pa je Kosarja Ze leta 1888 odlikoval s častnim dostojanstvom papeževega dvornega prelata ter mu podelil zaalužm kril pro Ecclesia et Pontifice. Popolno zdrav in krepak mol ter neumorno delaven bi bil moral biti, da bi bil izvrševal vse raznovrstne in težavne dolžnosti, ki ao bile natorno sklenjene z najraznovrilnejsimi službami, katere je opravljal mon-»ignore Košar. Toda pokojni prelat bolehal je vedno vsled arčne nspake, a vkljub temu m le popolno natančno .polnoval raznih svojih stanovskih in .lužbenih dolžnostij, marveč je poleg tega Se odlično deloval na .lovstvenem polju. Svojedobno je marljivo udeloval in pozneje tudi vredoval slovenskemu narodu zelo priljubljene »Drobtinice« : .pisal je v nemškem in slovenskem jeziku temelino, neprekosljivo delo: »Življenje in delovanje knezodkofa Aniona Martina SlomSeka«; objavil je izvrstno razpravo o celibatu katoliškega duhovnistva, krasen spi. o sveti kstolilki cerkvi in Se mnogo druzega, kar je bilo objavljeno po raznovrstnih čaeopisih. Naposled spiaal je tudi doaedaj najbolj izvratno knjigo za molitev in premišljevanje, »Nebeška hrana«, ki ae je v .to in tisoč izvodih prodajala med prebivalce po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem in Se dalje čez te meje. Sadovi blagodejnega delovanja, katerih si je pridobil kot bogoljubni cerkveni govornik, kot moder duhovni voditelj in kot poljuden ljud.ki pisatelj, ostal, bodo v trajni veljavi. V lem oziru pač sme pokojni reči •am o sebi: Non omni. moriar multaque par. mei vitabil Libitanam. (Od. III. 30. 7.) Da, re.: Franc Košar bil je kakor .teber, ki, čim ZZ. T^ lem krepkeJe 8t0ji in v kar je odločen, da podpira in no.il Kaj pripovedujejo v Podzemlju o kačah. Zapisal Janko Barli. .Mlada Vida j« prt»o pi«u Rano, rano nad lorjami — Da d« konea j« p*rpl»l» M ja aajUs volka kafe,' Vtlko kače, aaglavai-o. Kala j« atla davat r«p«r Na sakloa iopt d«rti klj»»,.. Atajaraka nar pena.') Kača, kača - čudna beseda! Da kdo v družbi«, katera se prijetno zabavlja v hladni aenčici, ali pa , zelenem gaju na mehki mabovini nenadoma v.klikn«: kača, kača, povejte mi, kdo ae ne bt prestrašil. Skočili bi vsi sč .vojih .edelev, kakor, da jim obleka gori, a na licu bral bi vsem strah in nemir, rnoAkim in ženskam, mlademu in staremu. l>a. ni je skoraj besede, katera bi tako delovala na vsakega, kakor beseda kača. To j» vsakemu prirojeno in ni ga božjega stvora, kateregs bi se vsaki tako ogibal, kateri bi bil vsakemu tako oduren, kakor je kača. Najjasneje znamenje je to božjega pro-kletstva Vendar bodi vam kača Se tako odurna, upam. ds me bodete prijazno poslušali. če vam povem kaj o kačah po nftrodni govorici. Ne bodem preiakoval, če ima kater« kača res devet repov, kakor nam pripoveduje gorenj, pesemca, ne bodem dokazoval, da kača, če jo vrtel v ogenj pokaže četvero nog. niti knko se knčji .trup zagovarja. o lem se je že tu pa tam povedalo r>, zapiaai bodem le, kar pripovcdnjejo o kačah moji (teli Kranjci ob bregovih srebrnaate Kolpe To raj čujte t Velka masa i Veliki Šmaren) je tako velik praznik, da le kača iz drevesa pade, če je gori dopolzela S. Malo malo (Mali Šmaren) so pa vsa kače po drevesih, zato tega dne niti lešnikov ne beri, a le manje kaj druzega delaj, ker bi te kača upičtla, ker praznika a« posvečuješ Pri nekaterih hilah ao popraje vaaki kači, katero so ubili, odrezali glavo in jo xa hiini hram potak-nili, to pa zato, da ao se Ščurki, atrijčki in drugi takovi svatovi pobrali iz hiSe za vaelej. Drugod po aloventkeo pripovedujejo, da kači četvero nog irase, če se ji rep odseka, a iz takove kače postane potem: »akok«, kateri je tako močen, da najtrdnejla vrata podere, če ie * nje zaleti.1! V Beli Krajini pripovedujejo pa aamo to. ■)OI.: 81. Vra, „Narodo. pitni ilirska itd.* Ra*d>l«k I. Zagrtb 1839. - «r. 47. *) Kako j« sagovarjal fokiaaki d.laroe Matajat v Kropi dekli« •trap. kaUra ji p« p^j drsitga dns mrla. gl. Novi«« IM? »tr. 147. - Ker bi aords koga lammal U sagovor. naj gs aapi*««« Glui Uko-U: ,T»« rtojl ,„» tTeta M ti gAri il0ji «n sUt Mi. m t«m stola aedi «n .vol aol, avoii Šoopas; k nj«a,a j« pertla bolj*. j» ptrotila uiail^ntga Je,o«, pa jo r«kla trikrat »d«. » dragim Mkaj U a« f«rtigj«l toga Ilovtka od stropa plkoig.'" Drago j« po,r*dal Jtd,n kiUrj ^ kj4Dik# p^^i, » aldt* UM: ,Koa gftra Senpolaja, tam jo ena sUiioa, hodi po nji >" proaia v itn*no 1». Štnpolaja, proaim v ia«ou bsviet, TMh svtlnikov In svttnie boljih, v imena sv. tr.b Kralj«'. » ».no Boga Ooota, Sina in av. Doba Amen Prooiai, da bi W t« poitinHjtk. r«i!i p«* od tega llov«ka (ali livlno).' ) 01. J. Vijanski v Slov. Olaaniku 1859. rtr. 18». da kača četvero nog pokaže, če jo vrže« na ogenj. Kače vedo tudi za neko zelišče, katero ima čudovito moč, da oni, kateri ga poduha precej zaspi. To zelišče dubajo kače na angeljsko nedeljo, potem zaspg in se ne prehude cele zime.1) Drugi pa pripovedujejo, da kače po zimi ne zaspe, nego »e vrnejo samo v veliko podzemeljsko luknjo, katera se zove »gadina« in kjer je kačja kraljica ali kačji lev. Naj zadostujejo te prazne vere, povem raje dve, tri pripovedčice.*) Med Krupskim gradom in vasico Dolčnci je dosti prostorna luknja, prav tik vode Krupe. Tam je pred letmi bivala kačja kraljica, bela kača, debela, kakor odrasel moški čez pas.*| Vsakega leta je prišla le trikrat iz svoje gadine. Se pred kakovimi dvajsetimi leti so jo baje videvali. Pokojni Stampohar. Bog mu daj nebesa, bodil jo je čakat. Prijatelj mu je sicer govoril, da pusti belo kačo v miru, vendar on se ni dal pregovoriti. Nekega dne čakal jo je zopet na visokem drevesu blizu luknje. Dela kača prilezla je res iz luknje. Stari Stampohar, dasi se je neznansko bal te ogromne kače, vendar je pomeril, sprožil in belo kačo ranil. Nil, sedaj se je stan navžil straha, kolikor se ga ni v vsem svojim življenju. Hanjena bela kača počela je tako žvižgati in piskati. da je staremu vse v ušesih zvenelo. Kmalu pripolzela je od vseh strani brezštevilna množica kač, vse so visoko v zrak skakale in iskale onega, kateri je belo kačo ranil. Bela kača pobrala se je v luknjo in od sedaj je ni nobeden več videl. Kače ao «e dolgo iskale lovca, ko je bilo pa vendar vse iskanje zaman, razšle so se na vse strani. Čez dolgo «e-le upal si je Stampohar iz drevesa, na pol živ, na pol mrtev; sreča, da gn kače niso dobile, ker bi ga raztrgale na drobne koščeke. Svoje dni hodil je deček v gojzd po drva. Nekega dne, ko je korakal mimo globoke jame. se mu je o«muknilo in padel je v jaino. V jami bilo je mnogo 't Ntkaj podobnega g| Valjavac: Narodo« pnpovjmiti. str. 254. *) Na »podnj«m Koroikem je na Svečnlco moral getpodar s porečo »T».-o it oerkv« domov priti in trikrat iti okrog hiše, sato. da odien« kač«, .'•« m taakaj nahajajo. — Na sv. Ulaia dan blagoslovljeno tvsčo trikrat krog vrat žmnskaga blava n««U in veakikrai s njo kni narediU, da živino strupena žival n« piči. UI. 0. Dular .Star* večidel vraln« navad«". Novic« 1865. str. 19. ') Bela kača j« dolga kot blod, prebiva po hribih med »ka lovjem in prav lapo žviiga. Kogar piči bala kaos, o« pomaga mu aoboao zagovorilo. Kaojki Kolsvaa j« videl Istauo belo kačo, ko je patel kote sa« nedelj« popoldne. Tako j« mahala z repom, da j« braatj« na tla padalo. - Tako J. Tuiek .1'ripovedk« ii Martini-vrba". Slov. Olasnik. 1858. str. 80. — Na Uorenj»k«m mislijo, da bela kača mati va«h dragih kač, da ima d«mantno krono na glavi, ant, a aa glavi ima kron«. Kdor bi gs ubil iti »q vati briljant io krooo, poetal bi go«podar telaga mu In nesmrten. C«sarj«vo spramstvo ima aa r«pn svonfek. — Tako dr. Fr Krauas: 8ag«n sod March«n d«r 8tldslav«n. B. IT. str. 187. kač, a prva med njimi bila je kačja kraljica ali kačji lev — velika, bela kača z bliUečim demantom na glavi. Deček bal se je neopisno kač, vendar mu one niso ničesar storile. Hitro se jih je privadil, le lačen je bil. Videl je pa, kako ližejo kače neki kamen, počel ga je tudi on lizati in ni bil več lačen. Tako Je preživel v luknji med kačami sedem dolgih let. Ko je minolo sedem let, rekla mu je kačja kraljica. — »Sinko, ti bi šel rad domov, ali ne?« — »Seveda, da bi tele, — odgovoril ji je deček — »samo ne vem kako.e — »To te naj nič ne akrbi, vendar gorje ti, če nas izdaš!« — Deček je prisegel kačji kraljici, da jih ne hode izdal, potem ji je pa sedel na rep in ona ga je vrgla iz jame. Ael je deček vesel proti domu. Ko so ga zagledali domači, začudili so se zelo, ker so mislili, da je že davno mrtev. Na vse načine so ga silili in prosili, da jim pove, kje je bil tako dolgo. Branil se je deček, branil dolgo, a ko oni vendar le niso mirovali, povedal jim je, da je bil v jami pri kačji kraljici. Sedaj zopet niso mirovali, dokler jim ni obljubil, da jim pokaže belo kačo. Šli so tedaj k jami. Deček je splezal od jame na deseto bukev in glasno zažvižgal. Zažvižgal je prvič — nič; zažvižgal je drugič — zopet nič; zazvižgal je tretjič in pokazala se je iz jame kačja kraljica, bela kača z demantom na glavi in žalostno spregovorila: »Sinko, sinko zakaj si mi prisegel, da nas ne bode« izdal?« — Potem je rekla onim, kateri so tamkaj bili, da ji dopuste, da se «e jedenkrat obrne, a ko se je obrnila, podrla je devet bukev, le desete nt mogla, na kateri je čepel dečko. Sreča njegova, da je splezal na deseto bukev, ker drugače bi bilo po njem. Belo kačo so potem ubili, vzeli ji demant in ga drago prodali. Povsod jc razširjena prazna vera, da se na sveti večer ali badnjak blago (živina) med seboj pogovarja, Skoda pač, da to govorico razume le oni, kateri ima praprotovo seme na kres ali na Ivanje ubrano pri sebi, ali pa oni, kateri ima pri sebi nekaj, za kar ne vč, da ima. Hlapec spal je na badnjak pri blagu v hlevu in čul je vola, kateri je volu govoril: »Slaba bode, borme slaba v prihodnjem letu. Naš dobri gosjiodar bode oral, a ko bode izoral tri korake tretje brazde, izoral bode veliko kačo, katera ga bode tako vpičila, da bode vale (precej) umrl. Njegova žena, katera tega že jednega čaka, vdala se bode v drugo, a za svatbo bodo zaklali mene. Slaba bode v prihodnjem, slaba, Bogu bodi potoženo!« — Tako je pripovedoval vol volu, a hlapec zapomnil si je to dobro. Ko sta šla z gospodarjem spomladi na njivo orat, moledoval je gospodarja na vse pretege, da njemu drevo prepusti. Gospodar se je sicer branil, čet, da njemu pristoji častno delo, da pluži; ali ko hlapec ni popustil, prepustil mu je drevo. Hlapec držal je z jedno roko drevo, z drugo pa 6tko (srpico, s katero se plug čisti), a ko sta priorela do tretje brazde, izorala sta debelo kačo, kateri je hitro odrezal z 6tko glavo. Prišedti domov, našla sta gospodinjo mrtvo, bila ji je bat, ko je kruh pekla, glava odrezana. Sedaj je le le hlapeo povedal, kar je na badnjak čul od vola in vesel je bil svojega življenja gospodar, a menda tudi vol. 18» avoto katoliik«g« podpornega društva v Celju ; lo je pokojni član več bogoljubnih društev m od u ko boptih bratovščin, kakor poaebe ud blagodejnega lr g« J. sv Frančiška Aaiškega; v,lasti je r. P podpiral revete, kakor je ludi v oporok, določd, razdeliti med reveže v Mariboru, Braslovčah m Kozjem po 50 gld. in revežem v Polčah in Vojniku po 80 gld. OfllMlti mi je tudi, da ao Kosarja izvolil. I. 1870 za deželnega poalanca, ter da ai je kot poalanec a avoj.m ljubeznjivim in aprav|jivim vedenjem splošno priznanje, apoštovanje in Uvezen pridobil. Po smrt. učenega kneza in škofa Jakoba Maksimilijana blaženega spomina imenoval je ludi že v Bogu počivajoči solnograški knez io nadškof Franc de Pavla Eder zvedenega stolnega kapiiularja za kapiteljskega vikarja ali oskrbnika osirotele škofije lavantinake; ludi ta težavni posel je oskrboval pokojni v srečo in blagoslov velike škofije, dokler ni dobila novega škofa. Dn* 15 marcija lanskega leta imenoval je Nj. e. in kr. apoatolako Veličanalvo presvitli cesar Franc Jožef I. v zaslugah in krepostih obogatelega moža za infuliranega stolnega dekana; Nj. avetosl papež Leon XIII. pa je Kosarja že leta 1888 odlikoval a častnim dostojanstvom papeževega dvornega prelata ter mu podelil zaalužm križ pro Ecclesia et Ponhfice. Popolno zdrav in krepak mož ter neumorno delaven bi bil moral biti, da bi bil izvrševal vse raznovrstne in težavne dolžnosti, ki so bile nstorno sklenjene z najraznovrstnejšimi službami, katere je opravljal mon-aignore Košar. Toda pokojni prelat bolehal je vedno vsled arčne napake, a vkljub temu ni le popolno natančno spolnoval raznih svojih stanovskih in službenih dolžnostij, marveč je poleg tega še odlično deloval na slovstvenem polju. 8vojedobno je marljivo sodeloval in pozneje tudi vredoval slovenskemu narodu zelo priljubljene »Drobtinice« ; spisal jc v nemškem in alovenskem jeziku temeljno, neprekoaljivo delo: »2ivljcnje in delovanje knezoškofa Aniona Martina Slomšeka«; objavil je izvrstno razpravo o celibatu katoliškega duhovništva, krasen spis o sveti katoliški cerkvi in še mnogo druzega, kar je bilo objavljeno po raznovrstnih čaaopisib. Naposled spisal je tudi dosedsj nsjbolj izvrstno knjigo za molitev in premišljevanje, »Nebeška hrana«, ki ae je v sto in tisoč izvodih prodajala med prebivalce po Štajerskem, Koroškem, Kranjakem in Primorakem in še dalje čez le meje. Sadovi blagodejnega delovanja, katerih si je pridobil kol bogoljubni cerkveni govornik, kot moder duhovni voditelj in kol poljuden ljudaki pisatelj oatali bodo v trajni veljavi. V lem oziru pa« ,me pokojni reči ssm o sebi: Non omnia moriar multaque par. mei vitabit Libitanam, (Od. m. 30. 7.) Da, res: Franc Košar bil je kakor steber, ki, čim huje ga obtežujejo, tem krepkeje stoji in podpira v kar je odločen, da podpira in nosi! Kaj pripovedujejo v Podzemlju o kačah. Zapisal Janko Barli. .Mlada Vida ja prooo pi«u Rano, rano m »d sorjaai. _ Da do konea j« pšrpltla M ja aajšU Talko kafe,' Volko kačo, tatlavačo Kaša jo mala dovot rvpot, Na mkiom rop« dtvai kljae®,.-ftujsrsks oar. pešam.1) Kača, kača — čudna beseda I Oa kdo v družbici. katera se prijetno zabavlja v hladni senčici, ali pa » zelenem gaju na mehki mahovini nenadoma vaklikot; kača, kača, povejte mi, kdo se ne bi prestrašil. Skočili bi vsi sč svojih sedežev, kakor, da jim obleka gon, a na licu bral bi vsem strah in nemir, moftkim in ženskam, mlademu in staremu. Da. ni je akorej besede, katera bi tako delovala na vsakega, kakor beeeda: kača. To j« vsakemu prirojeno in ni ga božjega alvora, katerega bi ae vaaki tako ogibal, kateri bi bil vsakemu tako oduren, kakor je ksča. Najjasneje znamenje je to božjega prekletstva Vendar bodi vam kača še tako odurna, upam. da me bodete prijazno poalušali, če vam povem kaj o kaAah po narodni govorici. Ne bodem preiakoval, če ima katera kača res devet repov, kakor nam pripoveduje gorenja pesemca, ne bodem dokazoval, da kače, če jo vržet v ogenj pokaže četvero nog, niti kako ae kačji atrup zagovarja, o tem se je že lu ps tam povedalo *i, zapisal bodem le, kar pripovednjejo o kačah moji Beli Kranjci ob bregovih srebrnaale Kolpe Toraj čujte ! Velka maša Veliki šmaren je tako velik praznik, da še kača ii drevesa pade, če je gori dopolzela Na Malo mašo (Mali šmaren) ao pa vae kače po drevesih, zato tega dne niti lešnikov ne beri, a še manje kaj druzega delaj, ker bi te kača upičila, ker praznika a« posvečuješ Prt nekaterih hišah so popreje vaaki kad. katero so ubili, odrezali glavo in jo aa hilni hram potak-nili, to pa zalo, da so se ščurki, strijčki in drugi Ukori svatovi pobrali iz hiše aa vselej. Drugod po slovenskem pripovedujejo, da kači četvero nog zrase, če ae ji rep odaeka, a iz takove kače poatane potem: »akok«, kateri je tako močen, da najtrdnejša vrata podere, če se » nje zaleti.') V Beli Krajini pripovedujejo pa aamo to, »)OI.! St. Vran .Narodno p*a, tam jo ena rtazioa, bodi po nji »»»"J* "" ja« prosim v imen«. .v. Sonpolaja, prosim v imenu Marij« Uovico, vaoh .votnikov in ivotni« bokjib, v imena sv. treh Kralj«'.' a«nu Bog.OioU, Sina in ar. Duba Amon Prooiai, da bi šel «t"P P"4 * ilovoka (ali širina)." ) 01. J. Vijan.ki v Slov. Olatniku 1869. otr. 18«. da ksča četvero nog pokale, če jo vrže« na ogenj. Kače vedo tudi za neko zelišče, katero ima čudovito moč, da oni, kateri ga poduha precej zaspi. To zelišče dubajo kače na angeljsko nedeljo, potem zasp4 in se ne prehude cele zime.1) Drugi pa pripovedujejo, da kače po zimi ne zaspe, nego se vrnejo samo v veliko podzemeljsko luknjo, katera se zove »gadina« in kjer je kačja kraljica ali kačji lev. Naj zadostujejo te prazne vere, povem raje dve, tri pripovedčice.1) Med Krupskim gradom in vasico Dolčnci je dosti prostorna luknje, prav tik vode Krupe. Tam je pred letmi bivala kačja kraljica, bela kača, debela, kakor odrasel moški čez pas.*| Vsakega leta je prišla le trikrat iz svoje gadine. Se pred kakovimi dvajsetimi leti so jo bege videvali. Pokojni štampohar Bog mu daj nebesa, hodil jo je čakat. Prijatelj mu je sicer govoril, da pusti belo kačo v miru, vendar on se ni dal pregovoriti. Nekega dne čakal jo je zopet na visokem drevesu blizu luknje. Dela kača prilezla je res iz luknje Stari štampohar, dasi se je neznansko bal te ogromne kače, vendar je pomeril, sprožil in belo kačo ranil. Nil, sedaj se je stari navžil straha, kolikor se ga ni v vsem svojim Življenju. Banjena bela kača počela je tako žvižgati in piskali, da je staremu vse v ušesih zvenelo. Kmalu pripolzela je od vseli strani brezštevilna mnoiica kač, vse so visoko v zrak skakale in iskale onega, kateri je belo kačo ranil. Heta kača pobrala se je v luknjo in od sedaj je ni nobeden več videl. Kače so še dolgo iskale lovca, ko je bilo pa vendar vse iskanje zaman, razšle so se na vse strani. Čez dolgo še-le upal si je štampohar iz drevesa, na pol Živ, na pol mrtev; sreča, da ga kače niso dobile, ker bi ga raztrgale na drobne koščeke. Svoje dni hodil je deček v gojzd po drva. Nekega dne. ko je korakal mimo globoke jame, se mu je osmuknilo in padel je v jamo. V jami bilo je mnogo 'i N«kaj podobnega gl Valja««:: Narodna pripovjesti, str. 264. *) Na spodnjem Koroškem js na Svetnico moral gospodar s gorato svečo ia oarkv* domov priti ia trikrat iti okrog bike, sato, da odlsn« kau«, č« aa tamkaj nabajajo. — Na ev. Dlaka daa blagoslov-ijsao iTei-o tokrat krog Trat živinskega blava naaU in vaakikrat s ajo krik narediti, da litine atrupeoa žival ne piči. Oi. 0. Dular: .Stare večidel vrstne navade". Novic« 1865. str. 19. *) Bela kača ja dolga kot hlod. prebiva po hribih med skalovjem ia prav lepo Iviiga. Kogar piči bela kača. na pomaga mu nobeno isgovorilo. Ranjki Kolavsa je videl letečo belo kaoo, ko je pasel koie ene nedelje popoldne. Tako j« mahala t repom, da j« hraatje na tU padalo. - Tako J. Tuiek: .Pripovedke ia Martini-nba". Slov. Olaanik. 1858. str. 80. — Na Uorenjikem mislijo, da je bela kača mati vasb drugih kad, da ima demantno krono na glavi, da je ljudem dobra, ako je ne kalijo, da ne j« dragega, kakor samo krono lika. 01. J. Novak: ^Nar. Pripovedk« ia Podbresja* v Slov. Glasniku 1868. str. 112. Kskor Bolgari pripovedujejo, ibero s« kače vsako j«s«n okrog "ojega cesarja Oa odredi vaakl četi stalno mesto ta timsko blvaltMe ia da ji poglavarja. Ta poglavar Ml v aradl, ostal« kače pa okrog "»g*, da ga topli. Prav tako napravi tadi eesar a svojim spremstvom. Kačji otui j« dvoglav, jaaik aa j« briljant, a aa glavi ima kron«. Kdor bi ga abil in ma visi bnljant in krono, po«*al bi go«podar <*l««a svsta la neamrtan. Ce«arj«vo spremstvo ima aa repa avonček. — Tako dr. Pr. Kransa: 8agsn and Marobaa d«r Sudslavsn. B. II. sir. 187. kač, a prva med njimi bila je kačja kraljica ali kačji lev — velika, bela kača z bliščečim demantom na glavi. Deček bal se je neopisno kač, vendar mu one niso ničesar storile. Hitro se jih je privadil, le lačen je bil. Videl je pa, kako ližejo kače neki kamen, počel ga je (udi on lizati in ni bil več lačen. Tako je preživel v luknji med kačami sedem dolgih let. Ko je minolo sedem let, rekla mu je kačja kraljica. — »Sinko, ti bi šel rad domov, ali ne?« — »Seveda, da bi šel«, — odgovoril ji je deček — »samo ne vem kako.« — sTo te naj nič ne skrbi, vendar gorje ti, če nas izdaš!« — Deček je prisegel kačji kraljici, da jih ne hode izdal, potem ji je pa sedel na rep in ona ga je vrgla iz jame. Sel je deček vesel proti domu. Ko so ga zagledali domači, začudili so se zelo, ker so mislili, da je že davno mrtev. Na vse načine so ga silili in prosili, da jim pove, kje je bil tako dolgo. Branil se je deček, branil dolgo, a ko oni vendar le niša mirovali, povedal jim je, da je bil v jami pri kačji kraljici. Sedaj zopet niso mirovali, dokler jim ni obljubil, da jim pokaže belo kačo. Sli so tedaj k jami. Deček je splezal od jame na deseto bukev in glasno zažvižgal. Zažvižgal je prvič — nič; zaivižgal je drugič — zopet nič; zazvižgal je tretjič in pokazala se je iz jame kačja kraljica, bela kača z demantom na glavi in žalostno spregovorila: »Sinko, sinko zakaj si mi prisegel, da nas ne bodeš izdal?« — Potem je rekla onim, kateri so tamkaj bili, da ji dopuste, da se še jedenkrat obrne, a ko se je obrnila, podrla je devet bukev, le desete nI mogla, na kateri je čepel dečko. Sreča njegova, da je splezal na deseto bukev, ker drugače bi bilo po njem. Belo kačo so potem ubili, vzeli ji demant in ga drago prodali. Povsod jc razširjena prazna vera, da se na sveti večer ali badnjak blago (živina) med seboj pogovarja, Skoda pač, da to govorico razume le oni, kateri ima praprolovo seme na kres ali na Ivanje ubrano pri sebi, ali pa oni, kateri ima pri sebi nekaj, za kar ne vč, da ima. Hlapec spal je na badnjak pri blagu v hlevu in čul je vola, kateri je volu govoril: »Slaba bode, borme slaba v prihodnjem letu. Naš dobri gospodar bode oral, a ko bode izoral tri korake tretje brazde, izoral bode veliko kačo, katera ga bode tako vpičila, da bode vale (precej) umrl. Njegova žena, katera tega že jednega čaka, vdala se bode v drugo, a za svatbo bodo zaklali mene. Slaba bode v prihodnjem, slaba, Bogu bodi potoženo!« — Tako je pripovedoval vol volu, a hlapec zapomnil si je to dobro. Ko sta šla z gospodarjem spomladi na njivo oral, moledoval je gospodarja na vse pretege, da njemu drevo prepusti. Gospodar se je sicer brani), češ, da njemu prietoji častno delo, da pluži; ali ko hlapec ni popustil, prepustil mu je drevo. Hlapec držal je z jedno roko drevo, z drugo pa 6lko (srpico, e katero se plug čisti), a ko sta priorala do tretje brazde, izorala sta debelo kačo, kateri je hitro odrezal z 6tko glavo. Prišedši domov, našla sta gospodinjo mrtvo, bila ji je baš, ko je kruh pekla, glava odrezana. Sedaj je le le blapeo povedal, kar je na badnjak čul od vola in vesel je bil svojega 2iv|jeqja gospodar, a menda tudi vol. 13* Gospodarske in obrtnijske stvari. I. Greda na solato. .ledno veliko napako ima nai kmet pn svojem sejanju na njivah in vrUh, namreč to. da seje in sad. kar vae vprek zmeteno. kolikor mogoče raznih vrat lita in aočivja na jednem prostoru. Med jaro rež pogosto naseje okroglega graha ne meneč »e. da ob žetvi u ali zaduii žito, če je dobro uspel za časa, ali pa aaiu hira med naglo rastočo režjo. Med koruzo sadi »e navadno grah buče. včasih te kumare in solnčnioe, in ko se spravljajo ti sadeži nekateri pred koruzo, po-maodra se ta zraven do ne male Škode. Tudi med krompir se sadi razno aočivje. n. pr. grah. bob itd. Ne porajta na« kmetič na to. koliko zamude je a tem pri pletvi in okopavanji sadežev, niu ga ne izuči akulnja, videč, kako v lako tesnem prostoru zavirajo rast različni sadeži eden drugemu. Enako »e to godi na vrtu. Med zelje se navadno seje solata, tu in tam te korenje, pesa. kumare in druga drobnjav. Marsikateri ali morda skoraj vsak kmet ima te sicer dosti rodne zemlje, ali vsaj prostora za to, da bi ai napravil toliko koristno gredo za aolato posebej, da ne bi mu trebalo je sejali edino v zelniku, kjer se ob okopavanju zeija itak mora iztrebili solata, med tem ko se ta s.astna hladilna jed pozneje čeato pogreša. Temu se lahko ptide v okom z nalaH za lo narejeno gredjo ali ogonom. na katerem enako v zelniku pognojenem prostoru ie v ranej spomladi po-cja sama aolata. Kdor pa boče ludi v pozni jeaeni dobička od te zemlje, lahko privrže zraven nekaj korenjevega semena, katero — ne prego*to — ne dela napotja za čas, ko aolata raste. Tako bode tudi v pozni jeseni imel na onem prostoru pridelek enako, kakor na njivah. Glavno pa je lo, da ima tukaj ivoj poseben prostor aolata, kjer se lahko brez zaprek razvija io skoraj celo četrtletje daje ljudem prijetno hladilno jed v vročem poletnem času. Seveda za to ae mora te posebej skrbeti. Kdor hoče aolato te tudi pozno jesti, mora je nekaj tudi pozno sejali. V ta namen se labko čedno iztrebi okoli kre»a kos grede, na kalen del se v tem času se zopet vaeje nekaj solate. Zopet v ukinem kosu se ta čas v»qe nekaj endivije, katera a svojimi sadikami lahko na jesen založi celo gredo in te v pozno zimo daje okusne in zdrave t»ri-kuhe. Ne »me ae pa pozabiti zraven na dobiček v gredi glede semenske solate, katera ae ondi labko ohrani in zori, ker s« oadi lažje čuva nego v preteanem vriu. \ saj je tudi »eme dobrih vrat vredno akrbi in truda, da se ohrani za prihodnje leU, če ne poAtevamo te onih novcev, katere nam je izdati za-nje. Pa le nekaj «e lahko razvija in ohrani v takfini gredi, kar tudi ni brez vradnoaU glede porabe v kuhinji kakor tudi glede na zdravilno moč in to je hren Njegova prikn ha ne aa. manjkati o ve^ih praznikih aU pojedinah - na kmetih tudi ob kolini ae — m do-.Ukrat mnogim ob pravem čaw pnpomore k zdravju. Vreden torej je, da ae mu odkaže poaeben prostor, da more v rodm zemlji v miru rasti in ae razvijati. Vsega tega pa navadno na vrtu in zelniku ni, ker ae vedno kaj okopava, * tem se mu pa korenine pokvarijo. Prav v solatni gred. ima hren zavoljo tega pripraven prostor, ker »e ondi le v spomladi enkrat orje ali koplje, pozneje pa le pleve. Solati pa hren prav malo Škoduje, ker »e mlad v apomladi prav ponižno obnaSa in le na jesen začne razprostirati koftato svoje lisge. 1'rav s korenjem vred se torej lepSi izkoplje za porabo po zimi. drugi »e labko pobere v spomladi, ko ae orje; aeveda se ne sme pozabili ga zasejati a tem, da ae manjle korenine pokopavajo za seme. Kaj je druzega namen tem vrsticam, kakor da naj hi nai kmet obračal večjo pozornost na razna preko-nsina sočivja, jih obilno in v pravem redu oskrboval. za kar bo žel obilen njih pridelek. II. Vil prt ii valih, kako jih odpraviti? Dosti je sredstev to nadlego preganjati, ali treba je imen ozir na to, katero je \i.pe«nejSe, tuanj nevarno in tudi cenej te. Pred nekaj leti se je kot zdravilo čez vse priporočal petrolrj, ali le kmalu ae je pokazalo, da je to kaj nevarno zdravilo. Žival ki je namazan, del oblizala. bodisi sama ali druge, navadno je zategadelj hudo zbolela, še slabte je torej priporočati v U namen enako huda zdravila, ki ao jih že mnogi rabili v svojo zgubo, p. živo srebro itd. Bo|jSe se je drfati starih izkušenih domačih zdravil, med katerimi je nujbuljia svinjska mast. Z njo se dolični deli dobro vribajo, k čemur jako pomaga krtača, kajti glavno zdravilo tuka| je Hak snagu. Potem se dobro zepet namaže z mastjo, kar se večkrat ponavlja in zraven pazi na snago, še boljte je ob priliki kake koline shranili žolč od živali, a katero tekočino se u»ive zalege dobro vribajo. Seveda vse to se mora pospešiti s snago in primerno knno, ker obilni zarod ulij je le najprej znamenje zanemar-jenja v tej zadevi pri živini. Tudi »e priporoča sledeče zdravilo: Skuhaj v majhnem loncu zavitek tobaka h katerej tekočim pozneje prilij nekaj petroleja in s tem ulive dele dobro onbaj. Sploh pa pri tem velja tudi načelo enako: Lažje se je uesnage varovati, nego jo trebiti I Kmečka pisma. ! . VI. Ljubi prijatelj! Tvoje podučljivo pismo me je zelo razveselilo in Se bo|j navdušilo. PoSebno pAzljivO »em prebiral vae vrstice o judib. No tega pa do sedaj vedar nisem mielil, da ao nam kristjanom tako nasprotni. Prosim te, piši mi Se kaj rafl o njih, da jih le bo(j« •pottmm in da ae jih a svojimi sosedi »e bofl vem ; Jaz pa Tfbodeih katero 6 osle« ljubeznivem ao-•edu zaptaal. ' ■*' S potjo, katera is Triiča skozi judov živalski vrt k jezeru ns Koroftko pelje in katero nam ji On te prad letom na vsak način zapreti hotel, smo precej na čistem. Kljub vsemu priaadavanju naAega Mallnerja m čudnega faftnovega očeta, bodo jo fte nafti lisci in bevci, aore m cika po njej na planin« mahali. Neznano mi je pa, kako se bode koOčaln ona homatija, ki ja s potom v tesni zvezi. Ze pred letom dnij smo namreč pri nafiem gospodu okrajnem glavarju pomoči iskali, ker so nam kar meni mč tebi nič zaprli pot, katera ta od nekdaj Kranjsko z (Jorotanoin veže, in nas z živino nazaj obrnili Kilo nas je v Tržiču mnogo posestnikov, ki smo odločno svoja pravice zahtevali, a boteli so nss na avit način ob pot pripraviti; ker se pa mi po njihovih mislih neumni kmetje nismo na limanice speljati dali, žugalo se nam je s silo. Zgodilo se nam je fte mnogo druaih krivic, od katerih pa do lani ni nihče drugi vedel, kot mi sami. Žive dute ni bilo, ki bi se bil aa nas potegnil, in že smo skoro obupali in pričakovali, da nas jud popolnoma pohrusta, kajti njegovi pomagači letali so okoli nas in na vse mogoče načine nas k prodaji nagovarjali. 1'lanina za planino, kmetija za kmetijo je zginjala v po-žreftno in nenasitno judovsko žrelo, tako da je nad Tr-žičem le malo planin ae naših, in ae tem se jako slabo godi, ker so v sredi te velikanskegu posestva (okoli 10.000 oralov, to je ena tretjina <-eleg* trtiftkega okraja vnegainogočnega barona in tako tudi ograjeni v živalskem vrtu. Jud na te na vse mogoče načine pritiska, da bi jih k prodaji prisilil. — Kar s« uglasi »Slovenec« in se krepko za nas potegne. Veliko je bilo nafte veselje in zopet smo postali pogumni, ker smo videli, da nismo več sami. Spomnil se nas je tudi g. poslanec P o v ft e v deželnem zboru, kateri je potem deželno vlado naprosil, da se za nafte paftne pravioe pobriga. G. Žitnika pa srao naprosili, da se je za nafto pol potegnil in malo potipal gospoda v Kranju. Kes vso hvalo smo gospodama poslancema za to dobroto dolžni. Načela se je preiskava in sedem bilo nas je pn okrajnem glavarstvu zasliftanih, jeden pa v Radovljici. Mi smo potrdili, kar je g. Žitnik v dež. zboru govoril in naft vrli zaveznik (liogalaj je v Radovljici posebno dobro opravil. I^ecej potem pa ae po okraju razSin govorica, da smo vse preklicali in ae nekaj podobnih čenčarij. Mi smo se med tem časom seznanili s nsftiml soboritelji od Radovljice, ae posvetovali, kaj nam je storiU in Čakali, da se na jedno ali drugo stran pntotba refti. Toda kakor vse kaie, zaspalo je vse. Tudi »Slovenec« je v svoji 124. Al. tega mnenja. Mi pa ae ne akladamo s tam in nikakor ne maramo, da bi samo pri strahu ostalo, ker strah sam ja le predober kup. Č« sedem prič v Kranji ni dobro opravilo, imamo 4« sedem pripravljenih, da resnico potrdijo, No pa vaa-mimo, da te je tu Slo aa malenkostno stvar, (kar pa seveda ni r«s|, ki ne nora imeti neprijetaib posledic, vi ii ,.„ k večjemu da od nas dva v luknjo spravi; v Radovljici pa nI bilo tako, kajti ondi je Slo za obdoltitev uradniške oblasti. To pa niso več mačje solze in zato to ne more in na sme zaspaU. Ako je totite(j G. svoj« trditve dokazal, je steni svoje in je prost, ako je pa po krivam doltil, j» obratoval javno oblast ia zasluži kazan za to. Totitelj sam zahteva kazen, ako jo sasluži, Oe pa je prvo resnično, pa tudi brez nasledkov ne more biti. Ako se vsa zadeva v kratkem ne refli, in ne pojaani, naredili ae bodo na merodajnem mestu potrebni koraki. Jaa mislim, dragi Lojze, da bode tako postopanje najboljše, in da bomo svoja pravice le dosegli, ako ne-ustraSsno in odločno postopamo in ne pusUmo, da z nami kot svinja i mehom delajo. Pravica je ista aa naa kot za bogatine in avoje velike davke tudi poftteno plačujemo, zakaj pa bi se potem vsacega »oskrbnika« ali pisala bali. Sedaj pate nekaj prav novega ii Hornove baronije ; je popolnoma resnično, ker sem videl z lastnimi oCmi. Jud ima v svojem obftirnem s viaocim in gostim plotom ograjenem poaeatvu toliko raaliCne divjačine, da nima dovolj pata niti po baronovem avetu, niti po trav* mkih in zelnikih ograjenih tišjih posestev, ampak da je začela mlade smrečice in jelke objedali, kakor nekdaj triiike in kropenske kožice, katere ao pa vendar Se pravočasno zatrli, ker drugače bi ne bilo nič za požreino judovsko zvenno ostalo. Kakor znano, se je v tem kosjem boju posebno obrtna družba odlikovala; v boju z Bor-novimi kozli hočemo se pa mi poskusiti. Te jednako svojemu gospodarju predrzne potasU niti drevesnim deblom ne pnsanos6, ampak so jih mnogo s svojim rogovjem odrgnili in omsjiti. Kaj pa je baron rekel nato? Saj se je njegova divjačina vendar veliko huj« zoper gozdni zakon pregreftila, kot pa nate krave, ki se mladega zasada niti ne dotaknejo. Najel je tropo delavcev, ki poAkodovana drevesca urno izsekavajo, na gromade mečejo in kurijo kresove na čast Uorau. Mallnerju ia Nakemiju, slau glavici. Ti velikanaki kreaovi pričajo, da se naft prijazni sosed te naiih navad poprijema in da se tudi naAega jezika kmalu nauči, s čemur bode posebno ustregel učitelju od sv. Ane, kar ga n« bode več nadlegoval, naj Rovtarje zaradi njega nemško v Soli uči. Mallnar iSče te vedno novih delavcev, da bi bilo neprijetno dalo končano, predno bi u komedija med svet prišla, kar pa ae ne agodi kmalu, ker is Kranja se mu ni bati nevarnosti. Azijatski kosil ao te lani to hudodelstvo zakrivili in so bili te na smrt obsojeni, a obsodba se ni izvrtila, ker oni niso —koze revetev, ampak — kozli judovi. Ti predraneti seveda tudi ne delajo nobenega razločka med Bornovim ia kmetovim; toda ga ii moret zarubiti, kakor on naSa krave. Taka je aaSa, včaaih ni bilo tako. Slaba nam poje, alaba. Te pozdravlja Gorenjec Jaka. Razne novice. (Seve »ai*) bodo gg. ljubljanski novomašniki letos Uko-le obhajali: g. Franck Beroik, 6. avg. na Trati pri Poljanah; f. Plik, K n i ž e k 5. avg. ^Jakobu v Ljubljani; g, Andrej Krajec, 6. avg v StaHCert« pri Koivji; R. Jana. Medved, 29. jul. v & Vidu pn Zati∋ g. Anton Mezeg, 12. jul. pri Sv. Petru v Ljubljani; g. Jano« Priatov, 39. julija na Breznici: g Janez Stru k e lj, 29. jul. v Št. Vidu nad Ljubljano; g Frančišek Traven. 29. julija v Smledniku; g. Jožef V o 1 c, 5. avg. v OUevku; g. Jožef V r a n k a r, 5. avgusta v Sditahču ; g.Frančišek Bleiweia, 29. jul. v Nakl«m ; g. Anton Č a d e ž, v praznik sv. Ane pn M P. na Brezjah; g Janez Dolin ar, 5. avgusta na Dobrovi; g. Frenčitek F in ž g ar, 5. avg. na Breznici; g. Jožef Juvanec, 22. julija v Planini; g. Anton Oblak, 29. julija v Horjulu. (Peavet glede lovskega aaksna vrSil ae je 27. junija pod predsedstvom dež odbornika dr. Fr. Papeža. Želeti je le. da bi se v deželni zbornici poslušali nasveti kmečkih zastopnikov. Bog daj, da bi oe veljalo i tu: Posvetovanja dovolj, sadu malo! (Pri velitvi v »krajši ielski ivet kočevski) sta bila včeraj od učiteljstva potom kompromisa izvoljena gosp. Tomšič m Windiach. prvi Slovenec, drugi Nemec. Spletke nekater.h slovenskih učiteljic z nekaterimi kočevskimi učitelji ao se torej izjalovile. |li Naklepa) smo prejeli od najveljavnejših občinskih mož podpisano sporočilo, v katerem we v imenu laranov zahvaljujejo bivšemu g. administratorju Anton Mali-ju za njegovo neutrudljivo io blagonosno delovanje v naklanski fari, ter mu žele obilo blagoslova božjega tudi na njegovem novem mestu v Javoru. (lajava. Z Dobrove, 30. junija. Ker sem zvedel, da zlobni jeziki razširjajo po svetu lažnjivo novico, da jaz ali kdo od moje družine pisari okrog pisma brez podpisa, iajavOam. da je to grdo obrekovanje in tem hujše obsodbe vredno, ksr izhaja od takih ljudij, ki so se sami s piaarenjem brezpodpisnih pisem že večkrat prav grdo pregrešili. Matija Rant. (Maiaikeve peavečevaaje ia neve sv. urie.) Mil. knez in škof lavantinski bodo delili av. mašnikovo po-avečevanje koncem julija in aicer subdijakonat 21, dija-konat 28 in prezbilerat 25. julija. Gg. novopoavečenci opravili bodo Najvišemu prvi dar sledeče: Cemažar Janez v Selcih - Kranjako 29. julija. Janžekovič Jožef na Polenšaku 19. ,Vguata. Končan Fortunat dne 12. avguata v Petrovčah (v Zalaki fari). KovačiC Franc pri 8v. Juriju v Slovenskih goricah o. avguata Pirtovšek Martin pri sv. Martinu napaki dne 19 avgust*. Preskar Karol pri sv. Miklavžu na Polju dne 5. avgusta. Rožman Alojzij v Ljutomeru, dne 19 avgusta. Sket Mihael pri sv. Križi na Slatini, 29. julija Slamberger Lovrenc, na Hajdinju pri Ptm„ 5 .v-gusts. Sijanec Alojzu, 26. avgusta pri ,v. Križu na murskem polju, Terstenjak Lrnest, dne 26. avgusta pri sv. Barbari blizu Vurberga. Zaroko Gašper pri sv. Kriti nad Manborom, 5. avgust« Čede Jožef v Grižah. dne o. avgusU. J a n e ž i č Rudolf pri av. Miklavžu blizu Ormoža, 26. avguata. Novak Anton, 16. avgusta pri sv. Mihaelu v Šoštanji. Palir Jokob na Tinskem, 15. avgusta. (Strašna lesroia v prea»gekepih.) V Karvinu na Šlezijskem ao ae po noči 13. jun. vneli aopari v pre-mogokopib grofa Zarischa. Delavcev je bilo takrat veliko na delu. Bila je strašna noč. Delavci ao padali deloma trumoma mrtvi na tla. Nekaj jih je pomrlo valod opeklin, drugi so se zadušili. Od onih, ki ao delavce reAevali. pomrlo jih je 25. Vseh mrtvih ao do sedaj našteli 262. — Nekaj ao jih že izvlekli iz jam ter alovesno pokopali, drugih aedaj še iščejo. Od ponesrečenih je bilo 126 oženjenih. Bog se usmili duš ponesrečenih, njih ostalim družinam pa obudi veliko blagih dobrotnikov I iposebai vlak na sv Vilarje in k Mariji Pomagaj 1 Naprotoni smo od tukajšnjega potovalnega odbora javiti, da bo letošnji poaebni vlak na a v. Viša rje in k Mariji Pomagaj mnogo ugodnejši urejen, kakor je bil kedaj doslej Čas odbods še ni določen, a bode pnbodnji list nstančno poročal Na Marijiao-Celje in Doaajl pelje poaebno ugodno urejen posebni vlak po zelo znižani ceni d n č 10 a v-guatana večer. Natančneje priobčimo prihodnjič. Pranasoaaki »rodeči paper ».1 Mcwra aeptembra jiretečenega leta so ae zbrali v Ilimu dHegatje lož ce-Icga aveta. in aicer iz tega vzroka, da bi izvolili »proti jiapeža« zoper »v. Očeta Leona XIII. Volitev so je isti-nito izvršila in framasonakim »rudečim papežem« je bil izvoljen Adrian Lemmi. Zojkt to volitev jo pa takoj ugovarjalo 26 angleških in amenkanskih odpoalam ov. ki ao se izjavili, da volitve nc pripoznavajo in jo no sprejmG. Na čelu teli nezadovoljnih je ■velemojatrinja« miš« Diana Vautrlianova. ki je tedaj zastopala evropsk« žensko lože. Nezadovoljni so zapustili takoj po volitvi Kim ter se odpeljali v London, kjer se jo vršilo »protizboro vanje«. Udeleženci ao razglasili, da ni Adrian Lcmmi nikakor vreden »papeževe časti«, to pa radi tega, ker je bil 1. dne 23. mana 1844 v Mareeillu jedno leto zaprt v ječi kot tat; 2. bil je pod policijskim nadzorstvom; 3. kot agent laike vlade jo pri nakupovanju tobaka v Ameriki take pregreške napravil, da so so ljudje spod-tikali; 4. izneveril je denarje, kojc jc bil prejel od angleških in amerikanskih lož, da so razširi framasonstvo po Laškem. Ta ugovor je provzročil, da jo izatopilo več lož iz zaveze, katere načelnik jo »rudeči papež« Lemmi. Mias Diana Vaughan objavlja liste, v katerih slika Adriana kot navadnega lopova. Ume se, da ao prostozidarji za-stran tega škandala grozno vznemirjeni, toda ti možje »o ae škandalom privadili, ker ao večinoma vai enaki, m se le vrste v teh ulogah po geelu, da razlika mika. laki so brezverci! DsaaJ, SO. junij*: »7, 87, 78. 88, 46. OraJeo, »0. jonija: 48. I. 83. 17. 49. Lil«, W. jonija: 4. M 4«. 84. «3. Trst, 83. junija: 78, 49. 1, 63 10. Pr*eda)a štavilka ..DOMOLJUBA" Izida rfat IS julija 1894 zvo«m-. Trtnc cene v Ljubljani dnd tO. junija. m PtaaP-a m.sk. . . 7 SA 8*4. . . . . 6 11. Jatese. .... 6 — Oves. .... « šjda. ... Pr«««, . l — klorata . . . I 6 71 Krompir. . . . 1 fl« L*'a. hkti . . _ _ •irak..... — — Kttol. . . . h - Msala kgr. — 82 Mast. Hp«h «v«4 - e« 61> \7W 8p«h povoj««, kft, . Sorov« aaaaU. , Jajoa. joda« . Mlak«, llur. . . 0«v«j« un, kgr . TaW» Snnjako . . Kaštraa«*« „ Pišaao« .... (Jolth ..... *«oo. 100 kgr . SUM. . . Drva trda. 4 kak. mir I- 9 ipVsi stroji za kmetijstvo M viMrstvo la m«*tarstvo! Btflfek* mM. triasn lt: iialJ T^P Uatlloko aa «a«|o ■T- — '""I"" h> moUantn ^ IG^ELTE^D^J av a a 1 Cw biti amii1 frUmuka aiiilijilT TalatT U arebralb kolaj« • šaatalh la prlaaalalk dlplo Franc Iv. Ktfizda 3 i r Kwizdov restitucijski fluid c. ln kr. prlv. oanaževalna voda za konja. Ceaa 1 steklenice 1 fl. 40 kr. a. t. I B*M HTltul 90 Irt r d »ornih hlavih; v »•■ laikih la hh>«I> Uavtk a lsra4ala» mila-«•■ v kr.p-&«»J. pr.d la fo dlje trajajo-ha napora. pn lavlajaaja adov, olrpne- ImU kit Itd., ia vepoeabtjaj« konja ta ara« Naltl >• u f»rtn lunli lo | takima la IVlUlT realitaoljakl a al«. Glavna zaloga lOkrožna lekarna Korneuburg pri Dunaja. Boblva a« r vsak lakaraab la AraaraarUaklk I prodaj al-altak avstro-•craklk. Najcenejši in najboljši vir nakupovanja! Ubald pl. Trnkoczjf lekar zraven rotovža r Ljubljani priporoča: Ovet sopar trganj• (Gtchtgeiat) Lajia in preganja balatia« * krila, sagah ki rekah. - Steklenica 60 kr., 6 eteklrnic 9 gld. »6 kr. Karljln oeljsko kapljica aa šo-lodeo — Steklenica 80 kr., 6 ste-kleoie 1 gld. Plattlnskl sellMai ali prsni strop xa ilrtUmi in etrske; raztvarja Sili U lajša k«l«tin«. n.pr.pri kašljl. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Odraialns ali MsšUoe krogljloo tistfjo Mod«« pri uhasaajl atato- aaia leUdel. - «k»tulja 21 kr.. jeden zavojček a 6 Ikatuljami velja 1 gld. 5 kr. itapa aa ftlvlao sa ae trs a |« potrato pri kratek, keojik Is prašišlfc. - Zarodek a ra bilnim navodom vred velja le 60 kr., 6 zavojikov samo 2 gld. Ovot sa konj« Najbolje mašilo ia konje, pomaga pri prologa lil, etokofl Mf, «tr> ssa)i v koks, v krUi >id. s kratka pri vssa|ik bri«zabr«iil nprtlu t*lf»«. Ciflt itsklaaici j« 10 as»ea» Vnanja naročila raipoiilja proti povictju tneaka 14$ 24 S Hiša na prodaj! , ia.H4ar.U- hiIMI« O*')*«. H*' v" t atj, *.>h* iu »t»nu y'>* »t vollkcm v iiim. *l v. i l'r*i» prii«to%ol>no u lasto« rokt vosaatnik 154 3 3 Janez Zalokar. Na prodaj ja ii prost« roka mala kmetija abstajata ii kila, pri kitari j« lopa »»"»k« »rta i« aakalika »rta u ulirjm, Mus dva araia siis. aa aral trasaiks. d»i arala gorili a«kal*a sada«|a dmja ia drag« gasfadarske pa.lapjs. Kmnija l»li na laai. rarai, aola.-bi legi. ia j« od.ial Utrnite poalaje Sern.ce na leai. rarai. aolača. Jegi, ia J* od.faljena aro hfcla od tr*s in )«• mika p Mlaj« Se »mre. Pogqi in e*n« t* uva pr: lastniku, vas Čajne, hia. atevilka U. s 3 Ges. tali. pil. „Avstr. Feniks" na II u n a ju. Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo čez štiri in pol milijona goldinarjev avstr. vHj. Druiba zavaruje: "proti škodi po toči.:: Pogoji 80 Jako ugodni in uvedene najnižje sUlne premile nc tooi zavarovati. ne more precej zavarovalnine plačati, dovoli ae mu obrok ttSS 18M- - škode" ■»p««- ■MtoMfeJ P"™"' "»J « »'"•»« do generalnega Profttovoljno ne prodA posestvice v Artičah pri Mrežicah lik rent«, minut saditi vrt. irak j« prav zdrav in »v vi. 1'onlopj« j* pripriTDO za v»a!u.ga, oncl.itu u ponzijoniranoia (oipodi Cona gld I |Mi Natančneje pori Janez Zorko v Artiiak it. 36 pri Broiicak P VI. zvezek: OVES[TJ Andrej Kalan izael j« ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pošti 2.1 kr. v Katollfikl Hukvarnl in TIskarni v IJiiMJanl. — Tudi III. in IV. zvezek sta Se v zalogi. Domača, zanesljiva tvrdka! Tovarniška salona pristnih švtoaraklk lidolkov t A7ijboljAe in najoenefie žepne in stenske lire ur« budilnlce zlat«, »rebra« In aikalnals vsrilleo, merft Ijaaa, pntana, zap««tniet, ii^ih igle 181 prodaja in ima t zalegi lt-H Fur Sik d en t l.jubljanl Mestni trg, aaspr. rotovfa Popravila tudi najtežavnejša izvrli^e tekom 14 doij. — Za blago pn ajoon kup Ijeno istotako za natančno popravo jam6. Ceniki h podobami »o franko na razpolago. i varstveno znamko laliuda j« ii»-oporekljivo najbol|še sredstvo, da d.1.* anoinobolo parilo za Ciš&nje volnenega, svilnega^ in barvastega blaga. kakor dokazano najLoljfa raaku-ievalno aredatvo ta vsakeršno parilo in pii t •m popolnoma neškodljivo za perilo in roke tof. i Zaradi Izvrstne kakovosti so sloveča ludi Scbicht-ova štedilna jedrčna mila, katerib ne preaega noben konkurenčni izdelek. Ta m:la imajo po Um, kake vrste da ao. jeduo teli-lo varatvenili znamk: 30:! 12-t Jurij Schleht, Istje obLabl (AussIga.d.E.J, tovarna aa milo, avefie in palmovo Jadrtno o^e. Žejo pogasimo naj^igumeje in njj-cenejo t dobrim in ukusniiu domaČim risom (domača pijača) kateri se prireja na najpripro. sU-jSi n.iiin iz predmetov, ki s<- doM pri gosp. Z Bajo vlou, trgovcu • pri črnem psu« na Munnem trgu t Oradou. -Predmete za prireditev moAU razpošilja g. Sojovic vsak dan v velikih mnolinah po poštnem povzetju. Mnogo priznaln ih p i aeiu avedo£i o dobroti tako prirejenega rno-Ala. Mala uosku-inja sado&a. da se vsakdo prepriča o istinitoati. Za prireditev pol iiartšaa mošta valjajo predmeti la a gl. in vilje. 142 (3-3) Jedino priatna Kneippova aladna kava bratov Ola v rudeiih, ilirioglatih zavitkih ae dobiva v Ljubljani pri M »aguerjevl vdovi in v vseh špecerijskih in kooaumnih pro dajal nicah. 186 (90-4) Kuverte 8 firmo vizttnlce in trgovske računa pri poroša KatoL tiskarna ▼ LJubljani. Zaloga in zavod za iz?rši b? cTilnUi.ifl i mwM oik za precastito fthvttn ,,pri radefem križu', Viljema Skarila li, Htltirjisst I, Dunaj, II., Fmritiiutrmi 28 priprti* za psalad i« pofatj« 1894: Civilno in duhovniško ter redovnico obleko za duhovnike kot: Havelok, vrhne duhovniške auknj« 10624-14 Litiirjrlfiio opralo | aalaudno po cerkvecilt predpisih iivrleoo: blroU, kolarjo, naprinio«, vsakovrstna duhovniika Aapioa. - Paranaonto preskrbuje po oajirtji ceni. Iirriuja N tata«, iz saj-k«l|ieji lrfihi|i klafi. aa Haint itdalaaa; aeuj«j«|*4» vtaaa so nanj (M»v Mar Jtr Pla*aje .e tadi .a obroke. - Blag« p« »frl I, .» mpolag«. - Ceniki la vaerel sa ubtev« bre*pla/n®; "ku Podfoaforn&ato-klali apiieiio-*ele2«ii sirup prireja l.knraldar JallJ Horbabnj na Daaajl. Ta lt *2 let * na;v».-Jim ntpehom rabljeni, od mnogih idrav. sikov najbolje primani in priporo-ani prml alrnp raaUplj* slai upokojuje kadolj. poauu»J*uJe pdt. daje alaat do Jadl poapodnje prebadanj* in rndllaant, ulo JaAl m kropi. 2*1**0. ai j« v uruoa v lahko ai prlavajajo*! obliki, j* j»ko korutno i* narajanja krat, raztopljiT« foa-forno-apnan* aoll, ki ao v njem. pa Dootbno pri slabotalk otroolk po«p*«uj*jo narojanja koatlj Cena itoklaniei Har-babnyi«v«*a apntao-l«l»uJ»g* .inipa j« 1 gld. M kr., po p«iti SO kr. ve« ta »avijanja. (1'olovibuk «Wklon« ni.) ^vnriln ' P'^ po- O* urilo a nar od bani, ki h pojavlja o pod jodnakimi ali podob-oimi ime »i. a m vsadarpoivojl iisUvi la srojana a dlaka popolnima railiina od nai*ga orijri-nainura tt let ot*toj*Wa pod-foaforaaata klaloga apanao-_ ftalanaaca slrapa. Zakiaia naj t« atrap. oblastveno protokollrava varata« v a* ki (toklonlol in pro« »o. aa Aajta aa sapaljatl alti i nitjo oaao, alti a drnalnal protvoaaml, da M knpUl kaka poaarodbal 80-H0 »7 IS «0 Osrednja raipoii jalnira u pronn-ij« aa Dnaaja. la-karaa ,.anr Banakar*l«kelt" JULIJA KtUil VT-Ja, Vsabaa Kalaaratraaa« 7». Prodajaio ga gotpudjt lekarni?«rji V l.jabljam J. Beokoda. Dak. HI.«.*, UUld pl. TrnkAnj, W Mavr, dalj« za prodaja}« v ''olja, J. Kapfar-•rhmied. liaumba-novi de.ii.-i. na K«ki J. tlmainar, ti. Prodam. A. tkiiiodt«*, Aai Muiam. I«karaita V l'r dam M Muzam, drog . v Br»i»h A Buppart, na Hotodjoin (Omlndj: K Mull«r . v Gelovon: P. Hanier P. BiroWebor J. Ko m»t'«r. A K«ger t Nov»mm*«tu A. pl 8ladoti