PRO OUSILO SLOVENSKI NAMSBlNB PODMRNB JBDNOtt mrtvih Jesti VROtIK Žrtev v Chicago. V Waah-"I^tonu. kJer imajo 99*topinj, onanjkuje vod«. Ljudje prenočujejo v parkih. V Montani je ps sneg! c hicago. — Deset oseb je pod-Lrio vročini v četrtek, šesti dan retrgane soparice. Živo sre-je splezalo do 94.9. To je ofi-l^jelna temperatura, v resnici pa u toplomer kazal ponekod Čez [100 Mnogo oseb ae je zgrudilo; oseb je bilo ogriienih od psov. 4 od četrtka na petek je na f^e ljudi prenočilo v parkih laa goli travi. VremensK biro, ki je zadnje dni napovedal dnevno ploho, se . tuiMte. Aoeeptaaco for NtMMk. s (odkov 1 Amerika. Vročina umorila nadaljnih 93 oseb žirom dežele. V Montani je sneg. Green, predsednik A. F. of L., se je izrazil za javno lastovanje Muscle Shoalsa. Ameriška vlada ne bo pomagala pri iskanju Amundsena, dokler ni naprošena. Po svetu. . Velesile pošiljajo nove bojne ladje v kitajske luke. Stavke ki-itajskih delavcev in dijakov se Širijo. - Norveška ekspedicija odide 'danes na sever. Francoska vlada se zopet maje; socialisti napovedali boj finančni reformi. V italijanski zbornici se pripravljajo na dan obletnice Mat-'teottijevega umora. Jugoslavija in Grčija sta sa sprli radi Soluna. Jugoslavija je znižala stroške vizuma Američanom. Chictgo, III., sobota, 6. Junija (Junc 6), 1925. for In aortioo IMS. Aot ol Od. a. Itl7, oothorUed o« Jum M. 1IIS. 8TKV.—"NUMBER 132 : scs ."t... k «40 Reiilia lilala grado jutri m pat Iskanje Amundsenove ekapediei-je prične okrog 15. junija. A-merika morda pošlje zrakoplov. , Oslo, Noiveška, 5. jun. — Dva tedna sta pretekla odkar je kapitan Roald Amundsen a petimi tovariši poletel na dveh eropla-nih proti severnemu tečaju in IHHM! se potem izgubil nad ledenimi ^akor hoče javnost, puščavami. Kje je, kaj dela 111 da li je šestorica Ae živa, je ie vedno misterij. Norveška vTada f* ttfetina, d* Uradna I parnik "Ingertre" odpluje jutri PREBS. GREEN IE UBLA2IL SVOJE STtUttE JR PA SE VEDNO ODLOfNO ZA JAVNO LASTNIŠTVO MUSCLE SHOALSA. it pripravlja v italijaaaki zbaraki Avenlinaka opoalelja priredi v abornlei demonstracije na dan obletnice Matteottijevega u-mora. Fešlatl ao zagroaili a sile. To veliko električno podjetje kaj * obratuje vlada. VVaahington. D. C. — Na vprašanja, da pove avoje mnenje Coolidgevi svetovalni ko^Uijl radi Muscle Shoalsa. kaj n|j ae naredi z ogromdim podjetjem v Muscle Shoalau, je predsednik Ameriške delavske federacije Green odgovoril, da ga je treba obdržati pod javnim lastništvom. Razvije in laatujc naj podjetje vlada, po tem ekaperimentu vidimo, kaki ao stroški in proflti v igri z električno silo. Vsekakor je Green zelo omilil svoje stališče. Nekoč, ko ao leta 1920 imeli železniški podjetniki konferenco v Montrealu, je Green trdno stal na stališču, naj vlada laatu-je železnice, zdaj zavrača vae to radi splošnega javnega laatova-nja. On pravi: "Kolikor se laatnifttva tiče, ne moremo govoriti naprej, kako bi se najbolj izplačalo. Odločitev radi lastništva naj bo urejena na podlagi razmer in faktorjev, ki imajo s tem opraviti. "A kolikor ae tiče kontrole, je sedaj precej aplošno * priznano, da je stališče javnosti na tem, da se industrijalna in trgovaka podjetja, ki ao temeljne važnosti za človeško družbo regulirajo temperatura ja bila 99. Vsled v Kings Bay. Na parniku ata dve prekomerne rabe vode je vodni vojaški letali. Parnik pride v tlak postal tako slab, da voda | Kings Bay okrog 16. junija in le-iploh ne teče. Lokalne oblasti so j talca bosta potem krotila nad le-poBvarile prebivalce, da ne sme- dom ob odprtem morju. Da k jo razlivati vode po tratah in vr- pojdeta proti severnemu polu, nI tovih kot pp navadi. l*e znano. Great Falla, Mont. —• Dne 4. Washington, D. C. — Morna-junija je tukaj padlo štiri palce rični department se morda odlo-inega. Sneg je bit moker in te- či za odposlanje zračne ladje v Uk. • arktične kraje v svrho zaaledo- Modena, Utah. — V tem kraju v*ija Amundsenove polarne eks-je temperatura padla na 38 v pedicije. Kapitan I^ndaowne je četrtek. V nižinah je deževalo, v četrtek poročal mornarlčnemu toda po gorah je zapadel' sneg. tajniku Wilburju, da bi bila zračna plovba na sever varna. Toda vlada najbrž ne stori ničesar, | dokler ni naprošena od Norveške ;za pomoč. Jigoslavija J« zaiiala stroška patrih Hatav Odslej bo zadostovalo 914 za ieat mesecev ne glede na kolikokrat kdo prekorači mejo. Na-redba pa je le začasna. Belgrad, Jugoslavija, 4. jun.— Ameriški poslanik Percival Dod- Paatavaa lovaaja daklat aa Japoaskam Love jih za delo v tovarnah. New York. — Največje zlo, ge je dosegel, da Je Jugoslovan- proti kateremu se borijo ženske »ka vlada omilila Izkoriščanje o- organizacije na Japonskem Je *b z ameriškimi potnimi liati postavno dovoljeni lov za dekie-potom visokih pristojbin za vidi- ti, da delajo kakor sužnjlce po >anje istih. Doslej je bilo treba tovarnah. ProetRucIJa je drugo garati $14 za vaak vizum; koli- nič manjše zlo. Tako piše Harry kokrat je kdo vstopil v Jugoala- Wildes. profesor gospaiarstvs in vijo, je moral vaakokrat plačati sociologije ns univerzi v Tokiju. IM. Po novi naredbi pa zadostu- Kakih »0.000 skavtov ae poda je $14 za šest mesecev ne glede v kmečke distrikte. kjer iščsjo na Htevilo vstopov v deželo. Na- novinke za tekstilne tovarne, ka-fedba pa je aamo začasna in po- tere Jih potrebujejo letno .Mr lajanja z ameriškim poslanikom LoOO. Rečeno Je sicer, da se taide-- _ ^ KANA52iA as&r ^.fcr VOLJ PEN AKJA. » vgAr9h9 #. , da Je mogo- -«e podaljšati delavnik tudi na trinajst in štirinajst ur. I*a (h.. tr Mi. Kanad- obvezna praznika na mesec j m Ottawa, Kanada. — Kanaa ... brexbrižno lahko utr- rka vlada ima denar za pomoč v ^\tana " let .Ure. katere Z-»dnji Indiji, ampak ne za ru-l*»J<>- ^ Harje tonu AUI IIUVC JHVilVBIi. , "Po mojem mnenju, kolikor ae zgdeva tiče podjetij vodno elpk trične in vodne sile, bi motila biti stališče naše javnosti, da ae ohrani javno lastništvo istih aa ljudftvo in da se ustanovi sistem za kontroliranje. Javnoat naj kontrolira obrat, oddajanje najem za določeno dobo z največ petdeaet leti. "Muacle Shoals naj po mojem mnenju obdrži vlada za razvoj in obrat Ko ao bili že potrošeni tako veliki vladni fondi, je najboljše, da ae vršijo daljni poizkusi. Komisije radi gonilnih ali bi na podlagi teh eksperimentov tudi lahko določale standaAe v privatnih podjetjih. Tu ne gre temo za električno silo, temveč za produkte pri tem velikem podjetju, zato je toliko bolj potrebno, da ga laatuje vlada. Ko so železniški delavci na konvenciji leta 1920 vprašali A meriško delavsko federacijo, naj vključi v svoj program javno lastništvo in demokratično obratovanje železnic, je Green v ognjevitem govoru podprl zahtevo železničarjev, češ, da bi bilo to v napredek detdle in bi slušUo Iz-|x>polnjenju transportacije. Takrat je naglasil, da imajo pr* mogarji ravno tiato pravico in da je bila še vaikdar vladna a-gentura poklicana, da zatre d*> lavce v privatnem lastništvu In opesaciji železnic in rudnikov. Z zatrdilom komisiji radi Muscle Shoalsa Je Green izročil tudi rezolučijo, ki Je bila sprojeta na konvenciji v Portlandu leU 1923, katera je endorstrala "jav-fno lastovanje in kontrolo vodnih sil, da služijo ljudstvo in Jih vzdržuje ljudstvo." Podal je tudi več drugih izjav delavsklk voditeljev, ki so za vladno laetova-nje Muacle Hhoelsa. Rim, 5. jun. — Italijanska kriza, ki je prišla pred enim letom, ko je 140 poalancev bojkotiralo parlament v protedtu proti umoru socialističnega poslanca Mat-teottija. doaeže mogoče višek 10. unija, ko bodo ti poslanci — ki ao frnani z imenom aventinska o-pozkija — priredili na U dan1 spominski obred v zborničnih prostorih ob obletnici Matteotti-evega umora. Farinaeci, glavni tajnik faši-alovske stranke in desna roka Mussolinija, Je pozval fašistov-ake poslance, naj preprečijo vaa-ko prireditev aventinske opozicije. £daj je vsa Italija razburjena. Spopad v parlamentu je neizogiben, ako se aventinska opozicija ne umakne. Toda znamenja ni, da bi ae umaknila. Obe stranki se pripravljata na bitko. Vse je radovedno, kako ae bodo udarili. Poslanci ne morejo biti aretirani. Orožja ne sme nihče nositi v zbornico. Ostanejo samo še pfati in čevlji. Ali bo moglo 300 fašistov vreči 140 protifašlatov «hl zbornice? VELESILE P0-SlUAJO NOVE BOJNE LASJE Pe vseh večjih kitajskih meatlh Je začelo vretl med delavci. Japonaka grozi 1 oboroženo Intervencijo. Inozemske šole ln tovarne na Kitajskem zapirajo vrata. Araaatska vlada sa iopot Mila RM • ifciallati ao aklenHi, da ne bodo ^podpirali Calllaozovaga fl nančnega programa. Denarna kriza ae vrača. Maroko je ve ||k faktor. Pariz, 5. jun. — Voditelji socialistične parlamentarne skupine katera tvori polovico vladnega levičarskega bloka, ao zaključil včeraj, da soeklisti ne bodo gla sovali za Caillauzov finančn program, ker noče sprejeti nji hove točke o prevzetju kapitala. Člani zborničnega finančnega odseka so včeraj ostro napadli Calllauza. Ako socialisti oatane-Jo pri avojem sklepu, bo moral finančni minister Calllaux podati ostavko. ■CalUauz je včeraj poročal, da denarna kriza še ni premagana, »ank je zopet začel padati. Ne-brojni špekulanti kupujejo švi-carske franke, holandske florl-be In angleške funte. Strah, da ha vojna v Maroku trajala dolgo in požrla velike vsote denarja, tudi slabo vpliva na vrednost franka. Jugoslavija la Grčija aa h morata zadialti Konferenca v Bol gradu ae je raz-Mla. ko jo vlada zahtevala arbakega governer ja v Solunu. Kanton, 5. jun. — Med voditelji urmade in vladno stranko *kuomintang je prišlo do spora n civilni konflikt je neizogiben Vlada je ukazala zapreti centralno banko, da prepreči posojila vojaškim poveljnikom, kl neprenehoma zahtevajo denar. Peking, 5. Jun. — Kitajska vlada je danea doaUvila italijanskemu poaiuiiku noto s protestom proti streljanju na dijake in delavce v Sangaju. Nota zahteva. da Italijanski pomorščaki v Sangaju nehajo izzivati in da oproste vae aretirance. London. 5. Jun. — "Dally Kx ipress" je prejel vest, da je Ja ponska opozorila kitajsko Vlado na re^noat situacije v Sangaju in drugih kitajskih mestih. Japonska vlada je baje sporočila V Peking, da bo Intervenirala z obo roŠeno silo, če kitajske oblasti niso v stanu pomiriti rebelev. Tok i Jo, 4. Jun. — Japonska vlada je danes odredila, da kri-žarka "Tatsuta" z 200 možm takoj odpluje v Sangaj. Manila. Filipini, 5. jun. — A-meriške mornarične oblaatl so poslale še dve bojni ladji s 300 možmi v ftnngaj. Sangaj, fc. Jun. — Včeraj n bilo krvavih spopadov, bili pa so manjši nemiri. Stavka je vedno vetja. Delavci v Inozemskih to- Atene. 4. junija. —• Pogajanja med Jugoslavije In Grčijo za nov alijančni pakt so se razbila v tel gradu in grška delegacija je bila pozvana domov. Pogajanja so iiprva tekla fladko, kmalu pa Je Jugoalavija začela zahtevati gotove privilegije, katerih Grki ne morejo dalj. Zahtevala je mod drugim, da v Solun prido arbaki governer In da se železnica od Soluna do srbska meje postavi pod akupno tontrolo. , Ampak ne za generalne stavke skušajo pridobiti Še transportne delavce, tako da popolnoma preneha vas promet In da mednarodna kolonija ne dobi več živil. Kitajski dijaki v ameriških in drugih inozsmsklh kolegijih so tddi zastavkall. Ameriška misl Jonska univerza Bt. John's. kateri načeluje K. L. Hawkspot, Je včeraj zaprla vrata. Mednarodna policija jo danes udrla v več prostorov, kjer so shajališča pristašev radikalne stranke kuomlUng; večja 1 nnošina revolucionarnih tiskovin je bils zaplenjena. Ruski general Gušen, kl Je obtožen, da vodi sovjetsko propagando med KiUjei. J« bil aretiran. Stavke delavcev in dijakov se pojavljajo v vseh večjih mestih. V Cangšl so dijaki napovedal bojkot Angležem in Japoncem. J' "»ornicl, ko je dovolila poov.*- r— - • 1MnoMi0 ko $7,500, kateri denar bo šel v , m enjjst le^ Antigo za odpomoč od hurikana J^^red- potrebe ^ ^ Pr /adetemu malemu otoku. ' nakit Je. čipko. Iz- '4Zakaj ae naši r^^fe "^bJ^v^ ^'^- < mcev?*' je vprašal *<>rth, delavakl poalanec delavska federacija ' i-ga. "Zakaj vlada ne ^ '^TIoLrom Bunji Huzuka ; v d^najatih letih (kmegU HLAVNOKT rEAKII« HdKO- IJOV. Chicago. (Vboolovaške sokol-ske organizacije v Ameriki bodo imele velike telovadne slav-nosti v Grant Park stadiju v Chicagu od 25. do 2H. junija. Ho kotake skupine pridejo tudi iz »tare domovine. Telovadilo bo okrog 30.000 Sokolov in prIČaku Je ae 200.000 gledalcev. Star Kitajec ae je zastrupil. Ivancouver, B. C. — Tragedija brezposelnosti ne pozna mej radi plemen. Glng Vung I*e Je bil brez posla In še star povrhu, zato je vzel strup v svoji zbili bajti. Zapustil Je na lističu zapisane beeede: "Belopoltnl delavci imajo unij«, zato dobijo dalo, kar Je dober business. Jaz pa nisem dobil dela In star sem tudi preveč, da bi se mogel naučiti po-aebne stroke. Mnogo belopoltnih prijateljev sem imel poprej, zdaj j»a umrem z ljubeznijo do njih — prijateljev. Ce bi bil rojen z belo poltjo, se bi bil mogoče nau-/il že mlad kake obrti in bi bil sedaj spoštovan mehanik z lepo plačo, -delom In hišo polno otrok. Ampak Jaz sem samo Kitajec, nimam dela ne obrti, zato rad umrjem." Tb je zadnje od Glng Vung I^eja. Izmučenega mota, ki zdaj umre. Francoski aMrtmam Plammartep , umri. Pariz. 6. jun. — Cam|lle Plam m ar Ion. znani pašnik ln aatro-n > ■ .«11 . Llabona, 6. jun. — Delavsks zvaza, komunistična orga»il*a< Ija Ja včeraj izzvala delavce na generalni štrajk v znak protasU prvtl dejnirtiranJu nekaterih vodilnih komuniatov v port4galsko afriško kolonijo. Camden Pumping Park postaji, v krasnem parku poleg reke Mla-sissippt. Navzoč bo Debs. — V Montani ae snlde strankin izvr-ševalnl odbor dne 25. junija, namreč v Missoull. Odbor se pripravlja za novo sgitacljo po vsej državi. — Pennaylvanski socialisti so pričeli z agltlranjem za socialistični list "American Ap-peal", kl ga prične Izdajati stranka pod urejevanjem Debaa s prihodnjim t letom. 1 Krediti ne bodo rešili fašizma v Italiji. Zato že skrbi sodanji goapodaraki rud a svojimi jeklenimi zakoni, ki učinkujejo v njem. In kadar bo fatizem zakopal Italijo Uko v dolgove, da ne bo mogla kreniti na deano ae iMO^lT^iškrPooga^^"^ levo, mu tudi novi krediti no bodo nič pomagali, ker bodo obresti od prejšnjih krvditov ie tnkff velike, da jih italijansko delovno ljudstvo ne be iuogl<> več nositi. In k*J petem? IVga vprašanja si ni zaatavile niU bančna tvrdka Morgan l Co., I*r njen pogM ne sega tako tlaleč v bodočnont ia ker sija ne upa zastaviti, ker ae zaveda, da povsod sledi baakrot, aha ao dolfovl tako visoki, da dolžnik ne more vel smagovati obreeti. da so maM člani apaomiU svojega sobrata} na zadnji poti do groba. Zavedali >ao ao žalostnega po-ala. Petj razaesajeni ki pri igrah veseli «o bili otožni i« žaJeatni za avojim sohrato*. Spravi je vodU kr. Anton TavžeJ, tajnik društva št. 174 S. N. P. b Bratje in aeatre, tukaj ae Vidi, kolikega pomena Je društvo nesroftl? otrok* * Bik _ prilike; ko Vaš anali dopolni ločeuo starost, vpišite aa v dru-štvp. Ne vemo k4aj doleti otroka aesreča. Slovenska narodna podpoma jedaota je dobri vsem, naj bo star ali mUd. Pozdravljaj vae brate in stra S. N. P. J. Našemu druitve-^ V P^ Brcno ao žal je. — Mm Buhatlelaik. I Hanvick, Pa. — Za vedno ja saspala Marija Pongarc, članica društva št 17« S. S. P. Z. v Ha*-wioku, Pa. Bo tritedenski mučni bolezni in teški operaciji ja morala v rani grob. Umrla je dae 17. maja v bolnišnici v navzočnosti svojega soproga, i Marija Pongarc ja kila rojeta leta 1887 v Višjigarmu, pristojna v Gradišče. V Ameriko ja prišla leta 19B0. V starem kraju zapušča še šivata očeta, mater, sestro in tri brate, v Ameriki soproga tar padoreate- _____ . WeiT6eiUca S. S. F, 2. jo poataia leU 19Ž1 meseca januarja pri društvu št 10 S. S. P. 1. v M000 Runu, Pa., nakar je pristopila leta 1028 k društvu št 17« v Uarvkku, Pa., ki ji jo darovalo krasen venec v zadnji spomin ln priredilo s lepim spr»-vodom civttui pogreb dne 20. maja ooDoiduc na uokoiadiAču v Springdalu, Pa. Moramo se min ulLU jiauttva št 41B, 8. M. P. 4' ca lep voneo ia korpuMlivno udeležbo pogreba S društveno sestavo. ■Veem, ki Št ai*« pri Wh p<* pornih organi%acij|Ai kUeem, pristopite! To vam Jo vzgled: še adada ia Čvrsta šana v starosti £7 let ae Je morala ukloniti »mri-ai keai. Ne odlašajUl Pristopite še ta meaec v aaSo armado, ki da dobro podporo v bolezni in v slučaju smrti na imaio ostali leno in dobro tolažbo. Vaam sorodnikom ln tebi soprog Prank. sinu Martinu fta ' ^ ■ ■ ■ bila arn osem dni in operirana „a sieptfu. Pogreb se je viiii ci-viao na 26. maja 11. na pokopališč v Irwin, Pa. Bila je članica mladinakega oddelka pri društvu št. Wl Si. P. h, kateremu ae peav leno_ Jn/al j iijem. Ciaastvo mladinske-Ka oddelka ae jo poluoštevilao u-deležilo pogreba, kakor tudi članski oddelek, in kraani venec so i**lttži|i na njeno krsto. Upa hvala tudi društvu *Prdnj*v%" št SO S. S. P. Z, za krasni venec, kataregs so dali v zadnji pozdrav. I4pa hvala Udi šolski mladinj ia učiteljici miss Boerio ko so jo UMp lepo pozdravili, da po. prekinili šolo in jo spremili k zadpjemu počitku. Podarili ao krasen venec. Hvala mojemu svaku Jacku Petemellu, in nje govi ženi za prvo pomoč in tolaž bo, ter kraani venec, ki »ta ga podarila na krsti, Hvala vsem sorodnikom za vence in tblažbo, družini Franka Kope za kraan venec in vaem, ki ste se udeležili pogreba. Nikdar ne bomo poaa-bill ljubezni, ki ste nam jo izkazali. I Počivaj v mifu, draga hčerka ia sestra, lahka ti bodi ameriški zemlja. Žalujoči ostali; Mike in Mary Stern, starša; Mary, Vran-ces, Agnes, sestre in irank, brat. BveleOi, Minn. — Noviee so tu kot skrite vijolice v trnje vem grmu. To se pravi, da poročevalcev manjka, t V veliki naselbin se zgode vsakojakc reši, svatbe, veseuoe, krsti, smrti, aii le malo se o tem poroča z dopisi po listih, posebno pa v Pro« vet i, ki smelo trdim, da je najbolj razširjena in ima poleg drugih listov tudi največ naročnikov. Zato dam poročilo v Prosveto. Dne 1. junija je bij pogreb starega naselaika Luka Čampa, doma ie Ribnice na Dolenjskem. Star je bil 65 let Na pogreb sta prišla iz Clev&inda, O., sin A-lojzij ia hči Pavla. To je žalostna novica. Na M, junija zvečer ob osmih bomo imeli nekaj veselega. Pevski zbor "Slovenija" priredi ta dan v družbi vrlih chiskoimakih sokolov in sokolia zabavo s petjem. Da tudi drugega ne bo manjkalo, se razume, kajti pri vsem tem bo fina godba, da bo lahko fMtsiH vsakdo, fieturii ne Al* Vzpodbujala ga bo godba %Uto pa aa avideoje vai od bU zu in od daleč dne 14. junija. Louis Janezič. H MUwaukee, WJa. Dolžnost me veše, da se zahvalim naši materi Slovenski narodni pod por ni jednoti za desetdnevno podporo, ki aem jo dobil pošteno plačano. Apeliram tudi na vsakega, ki še ni pri tej organizaciji, da nemudoma priatopi, ker S. tt. P. J. v resnici nudi izdatno pomoč ob čaau potrebe. Delavske razmere so tukaj kot povaod skoraj na ničli. Pa aaa "tolažijo", da bo še slabše. Zato so mora srečnega šteti, kdor dela* No svetujem aikomu »hoditi sem za delo«. Je tu še precej takih, ki se nič ne hrigajo sa napredek delavstva. Zadnjikrat amo imeli shod in prišel je *>yornik iz Chicaga, da je nam razložil več stvari, na šal, kmalu bi ga ne bil imel kdo poslušati. Govornik je bil sodrug flajec, komur vsa čast za priaa-do¥*nje. Napredujemo pa danes tako kakor je hoja rakova. Večkrat grem na sejo k organizaci ji za zgradbo alovenakega doma, na tU še bolj slabo kaže v na pradkii. Mogoče ho kmalu vse pogorelo. ^HH Pozdravljam čitatalje Prosvete ia člane S. N. P. J. — Toay klobuchar. >rkjja rada Fb£ayviiie. Dno U. m#ja ae je ogjptfla pri subratu Franku Pernisheku in pustila zdravo in krepko hčerko. i in mama sta zdravi. Pozdrav vaem čitefcdjem. — Uršula Per- SOBOTA, 6. JUNIJA Skcridan, W>0. — Delavce razmere so slabe. Tu je šest rudnikov, katero l**tuj* S^eri-dan, Wyo.f Coal Co. Ze od 1. a-prila 1922, to jp od rudarske atavke, sta obratovala samo dva njih rudnika, a sedaj na 15. preteklega meseca so zaprli še en rudnik, tako da obratuje samo e-den in še tisti le po eden ali dva dni na teden. ' Kakor vse izgleda, namerava kompanija izgnati od tu vse rudarje, ker je tudi dobila veliko električno lopato za nakladanje. Ce uapejo a tem strojem za nakladanje premoga, nas vse rudarje lahko tskpj odpuste. Do-tično mašino bodo spravili v rov Acmi. — Peter I$ryan, član društva št 327. McKeespojrt, P^. — Veliko či-tamo po jugoslovanskih Časopisih v Ameriki o slabih delavskih razmerah po vseh naselbinah. Mogotci bi rudarje radi prisilili, da pristanejo na mezdpp lestvico iz letu 1917 in 1916, tako da bi oni imeli še večjo Učiteljsko mc^ kot jo imajo sedaj. Člane S. N. P. J. torej obveščam, da so tu slabe delavske razmere. Prilike IH dpbiti delo. Sestal sem se s članom S. N. P. J. na Baltimore postaji, ko je ravno stopil z vlaka. Videl sem, da je tu nepoznan, in ko 'sem videl da npsi znak aaše jednote, sem takoj stopil proti njemu, da sva se spoznala. Začel mi je pripovedovati, da je prišel sem za delom, na kar pa mu nisem mogel raz tolmačiti dobrega. Povedal sem mu, kako je tu v resnici. Verjeti pa mi ni mogel, tem več mi je pokazal nek časopis naj čitam. Bes sem videl notri pissao, da se tu v McKečsportu potrebujejo delavci, torej sem videl, kako je siromak bil zapeljan. ■ Bratje delavci, ne pustite se zapeljati po kakih . buržoaznih časopisih, ne zapravljajo težko mriskižemh centov za vožnje. Ce mislite kam kreniti, prej vprašajte svoje znance, da sc preprir čate, če se gotovi, da dobite delo. ■Bratom torej naznanjam, da se tu ne more dobiti delo za ae daj. Tudi kako bo v bodoče ae bom oglasil v glasilu S. N. P. ■ M. Sabich. I So. Chicagu. — V nedeljo dne 24. maja je bilo mnogo zabav in veselic. Tudi za pevsko društvo "Triglav" je bil pomemben dan. Jfttbljeai smo bili na "birth-day party", katerega je obhajala hči šega vrlega pevovodja. Udeležba je bila splošne in zabaval smo se jako dobro z lepim petjem. — Trigiavčaa. Iz sovjetski Rastje Poroča Eric Verney iz Moskve m mwm — - - — ' — - »f •»■V kamo srčno softalje.—Draga se-«tra Mary nam oateaoA v s|x)nrt» nu. Počivaj mirno pod sak no trato. — Antaa JaAkM, taja*. Pa. — Nemila smrt je ucraMla našo te M i« 8 ma-smo sivo hčerka Anko ftteru UmHa je dne M. mala lm v la okeUoo Plntoville. Pa. - Pittsburgh Coal Co. ja zaprle •rudnik Montour 10, da je oata-io brea dela 1120 delavcev. Cin-•Innati mejna je zaiata še približno dve leti ia Coal Biack ravnotako. Pred mpsecem je kompanija dala pobrati iz teh rudnikov vae pumpe in tračnice ter sploh vse, kar se je dalo dobiti. Nato pa je zaprla, kakor pravijo, za zmerom. Budnik Pittsburgh Terminal Coal Co. št 8 obratuje še vsaki dan. Star Mine je dooedaj delala vsaki dan. a Krtek kompanija je tudi aedaj dala delavcem sa vaa-fci teden po par dal počitnic. Taliko zadostuje o delavskih raamerah. Z društvi dobro uspevamo. Imamo jik kar tri. in ai-car od S. N. P. J.v a. 8. P. Z. in U t J, katera dobro dujej* Pri aaa imamo lopo . jot ceste, da človeka ae ovira Kovinarska industrija. — Ce prav je po vsej Rusiji narastla produkcija industrije do skoriij sedemdeset odstotkov predvojne, sc kovinarska industrija vendar zplo počfai opomaga. Predlanskem le dosegla komaj 99 odst predvojne produkcije, lani pa *7.7 odst. Producira pa sedaj več kakor kdaj prej: avtomobilov, traktorjev, Diaelovih motorjev ter šivalnih in predilnlh atrojev. Konvencija je upošteval* kmete. — Na štirinajsti konvenciji ruske komunistične stranke v maju je bilo vprašanje radi kmetijatva eno najglavnejših. Med prvo dobo nove gospodarske politike, katera je imela povzdigniti industrijalni sistem v deželi, je bilo mesto bolj upoštevano. Med drugo dobo razvoja, se ima vlada boJj baviti z agrikulturo. Ključ do izboljšave je v tem, da vlada zalaga kmete s tvorni Aki mi in a tem pomaga njih življenjskemu standardu, da ae povzpe do delavskega. Geslo stranke v zadnjih amih Jfc, da pazi aa acla. Zmanjšanje davka na poljo-(Wc* bo pomagalo srednjim in malim kmetom. Zadnji dekret ki dovoljuj« kmetom, da ame jo najemati poljske deiavoa v čaau sel ve in Aetve pod gotovimi zakoni, je umerjen radi tega, da ao prsprsči izkorittaaje poljskih po vaHkfli in Žrtve na t^ni gtranj , . »i«ti so v četrtek oh Javili pod debelim trojnin J akm>m vest: Jfr*. AuZ J Beauchamp, misterijozna J I jarka, je včeraj v svojem t novanju, 4148 W. 22nd nt., i^ bile samomor s plinom, s £ korakom se je odtegnila 1.,^! -kemu postopanju, ker je Z kraljica banditov" imela v jem stepo vaa ju skrivališče i, arzenal za roparje. Pred eni! tednom je obiskala duhovnih Takrat je policija izvedela 1 hoče povedati vse kar ve o ro 1»rJi*. Toda ženska ni huteb povedati mesto tega je hI prostovoljno v smrt in s tcm j, oropala d^avo važne prič, „r(J bančnemu banditu Fernekesu. Taka je veat. Narodnost samo Wilke ni omenjena. Ime j, francosko. ^Nikče, razen plovil slovenskih krogov, ne ve, da i to bila Slovenka, ki je po mno gih zakonskih avanturah kottfs, dobila nekega Francoza. Tal« srno čikaški Slovenci v širši jav nosti oropani "slave", da m imeli v svoji sredi "kraljico bas ditov". Dejstvo, da je postila duhov, nika, dolfazujp, da ni bila "brez. verska niti rdeča zverina", od, kod torej pot do b^ntiitske kroi ne? Salo na stran Na dnu člov* ške družbe — in v CHicagu je to dno precej močvirnato—.so lJU(j. je vseh narodov in vsoji ver. Vi, jak ekonomskega izkoriščanja, ki pritiska na m Vi oni/iimiu I Cenjeni Zarkomett Ali si videl collinwoodskega šandarja kako je z obvezano glavo teluH k odvetniku? Njegov svak mu je nametal precej gorkih, ker je pretepel ženo. Prosekutor ga je vprašal, zakaj ae ja pustil nabri-sati po svaku, žandar je ps odgovoril, da jo napol hrljev in zato ai vidU svaka, dokler ni padla pest. Meto mu je psoaekutor dejal. naj gre domov ia se nsmaz« z božjo masžjp Po glavi, če je m taj možganov pod lupino. Nsjf brž ne bo nič pomagalo. Bog, u-smili ae gal — Vaegavodnei a Coliiawooda. i« * * št 91. IV starem kraju je živel reven, toda zelo pobožen kmet. Na sU»ai e imel veliko razpelo, pod kate-riirf je večkrat klečal in prosil i1 P® ns ra> bil vse ude. Ker kmet ni imel de-novo razT" nov krit is pitMfl poaniri : "IVijatelj. 1» ai mu pomagal, ko jo padel • "trne; ti ai mu zlepil skupaj raz*" te uda. ai ai BM#ei pomar ga ti, kako aaj ftebir Mo/ mr pogleda in ao zamtti. Od ga čaaa ga aieem več videl kie-4ati nrad "A, 6. PELUfSjU (Fed. Press.) I»eki na stavki. Vork. — Peki, organih ■v svojem lokalu št. Z, nada- jo z bojem proti podjetju U Podjetje je skušalo proti njim sodno prepoved, se mu ps ni posrečilo. Italijanski peki v Brooklynu r^or unijski peki v New*rku po višek po pet dolarjev teden. /dej dobi prvi pon»oč-j37 in drugi *82, če napečejo 4000 Atruc v 14 pošeh na te-^o napočeji) 5000 hlebcev l^u v 19 pečeh, dobe po $45 j40 na teden. Ako pa napoče-1000 struc v 19 pečeh na te-[ dobe $60 in $45. Kar nape-' voč, je prvi pomočnik pla-po 70c od sto štruc, a drugi ocnik G0c. ,va pogodba za rut^jc v Av-straliji. Sydney, Avstralija. — Rudarji pri svinčenih rudiščih imajo prantirano $3.96 na dpn do 1. januarja 1926, kakor ae glasi no-f pogodba, ki je za 36c višja na fcn. Ce bo cena svincu še šla goli, bodo tudi rudarji dobili večjo [odo. Zveza Japoncev bef^golt^ih za pomoč Vmcouvcr, B. C. — Tu se je ponižala Igrava delavska solidarni. Japonski in fcejopoltni uni-so se združiti, da pomagalo rudarjem v Novi Skoti ji. Ebrali so samo v ei*em dnevu 0419.73. Japonke so zelo prid-K pri pobiranju milqUarov ]>o cestah za pomoč stavkajočim rudarjem. ! iS. En Jej 1» za $10 do $12 na mesec. V DražOanih je bilo lani samo 300 prostih stanovanj, prošenj M stanovanja pa nič manj kot 15,000. J T8Z3V6 SidA^V^t^Sk^^d vprašani« n Nemškem Delavske družine' v velikem številu stanujejo po vagonih.. Berlin. (Carl Brannin za FP.) - Stanovanjsko vprašanje je najtežje, kateremu zre zdaj v o-braz nemško ljudstvo. Skoro v vsakem večjem mestu je ista pesem: na stotine siromašnih družin živi po ve£ah, podstrešjih, dostikrat tudi voč družin skupaj v eni sobi. Isto jc z vasmi. Veliko mladih ljudi bi se rado poročilo, pa nimajo stanovanja. Malo jih je toliko srečnih, da y kakih vrtovih lahko najamejo kak kurnik ali pa samo prostor, da si postavijo pokonci kak zaboj za glasovir. Ampak v resnici je teh malo. Med vojno ni nihče postavljal his in kar je vojna končala tudi ne. Privatni kapital je dognal, da je bolj obrestpposno vlagati denar v industrijo, hranilne družbe in kooperative pa je skoraj vse pometla jrojna. Tako nihče ni postavljal hiš. Vlada je bila tudi preveč zaposlena s paž-njo na vdepodjetnike, da ni imela časa paziti na ljudstvo. Tuko » ljudje nagatili skupaj po stanovanjih; zdravstveni zakoni »ploh niso več upoštevani. Stanovanjski urad v ^erliau Poroča, da je bilo mod vojno zahtev za 258,175 stanovanj, dobi-0 pa se jih je samo 26,769. Na--rti za gradnjo v letu 1925 so "wno za 10,000 stanovanj. Da se radosti i>otrebam, bi morali 'graditi najmanj 250,000 atano-ranj, na kar pa Še misliti ni. Na tekem novem apartmentnem >lod imenom "Človek — opica", moramo konstatirati nastopno: mož je bil naučen pod cesarsko vlado kakor klown v cirkusu. Ni nam znano, ali se je dresiranje vršilo v Ljubljani, Gorici ali Trstu, le toliko lahko rečemo," da je imelo popolen učinek na možgane moža, ki se skriva danes rad za delavne hlače, če znajo iste pisati ali ne, jutri pa zopet zleze za žensko krilo. Boji se sodne fh bravnave. Krilo se je naveličalo prenašati gqrje zakonu, ki je sla-bejši kakor pasja ^užnost. Vse to nam dokazujejo razne govo-rance in pisma, ki so jih prečastiti pisarili radi, oh Jehova se nas usmili, človeka opice. Ni naš namen obregniti so ob dopis, ko bi splošno članstvo ne bilo toliko prizadeto. C. kr. žan-dar, kakor ga navadno imenuje cela naselbina, poroča njed svojimi odstavki, da bi bil res vsaj na društvenem polju potreben mir. Nehote se nam vsiljuje misel, da moramo njih lastni izrek v £. A. S. zaobrniti, in evo nam stoji prava soha, ki je skoro vcčj0 vrednosti kakor izkopine starih Pompejev, ki so še danes nedosegljive svetemu pismu kakor se poučuj^. Čudni izrek, kakor ga je c. kr. sam zapisal, moramo o-brniti, da postavimo zadnjo besedo v ospredje, pa se bo glasilo "Opica — človek". Tudi ne bi nas zanimalo, ako kaki pajac v Collinvvoodu plešo svoj ples za ženskim krilom, aU če predstavlja svoje glume direktno pod svojim imenom. %o-da ko si je pričel jezik brusiti ob vse članstvo S. N. P. J., ki šteje po številu, smelo smom trditi, samo V Collinwoodu več kpt tri tisoč ali še rajši nekaj voč, zato se moramo oglasiti, da pusti naJ še napredne organizacije pri miru. Kravce je še pasel, ko so se pričele razvijati v mogočno drevo slovenskega nafoda. To mogočno drevo bo pričelo v dogled-nem času razvijati tudi svoje veje v naši stari domovini. Seveda ako ne bo zopet svetega paragrafa 13, ki je HabsbiirRovcem dajal polno oblast nad Življenjem svojih podanikov. Proti zaključku mojega dopisa moram Še enkrat apelirati na c. kr. ošabnost, naj pusti napredna društva v bodoče iz svoje ocvrte kolone. Ako ima kaj o-pravka z posameznimi člani, naj to dela privatno, nikakor ne da bi se celo cela društva blatila od osebe, kl si je sam nadal ime "Opica — človek". — Poi-oče-valeč. tt 'rv"n 7 tam I* sem šel kot srbski vojak ali dubrovolec na vojako. Ostal sem še v ki v ropi član največje, najmogočnejše in tudi najbolj bogaboječe slovanske organizacije v Amerike — Kranj sko-elo-venske katoliške jednote. Vračali smo se veterani iz svetovne klavnice. U New Yorka sem se, podal naravnost v slovenski Rini — Joliet, ker tam delijo odpustke. Ampak ja* jih nisem iskal ne ko sem odhajal ne ko sem se vrnil, kajti tudi izključili so me iz tc kranjskosloven-skokatoliške organizacije- Zopet so me hoteli poriniti v najmogočnejšo, ali sem hvalil njihovega boga. da so me izvrgli, kam da bi še nazaj pristopil. Pretopil sem k S. D. P. Z. kakor tudi moja soproga in po ujedinjenju sva člana 6. N. P. J. Postala sva torej v resnici člana največje slovenske organizacije, knava tudi dva člana pri mladinskem oddelku v starosti treh in Štirih let. Kakor sem bil še med vojpo dober podpornik K. S. K. #., je ta radi enega izgubila od 1919 do 1923 še tri člane, a S. N. P. J, pa pridobila kar vse. Ali nI to lepo za grešnike v Chicagu T Ko sem prišel iz Evrope leta 1920, sera ai *aral* av*, rmgaaa ilunoi* Uvrševalni odbor: UPRAVNI OlMCKi Predsadatk Vlaraat Calaksr: podpradMdiUk Aadrefr VldHfK IU P. O. f. gos los, J«tnatowa, Ps.j gl. ulalk »UtU«w Tarki Uialk MUškasa oddelka Wa» Mvvakl Si blagajnik Joka Vegrick; urednik glaalla lala Zavertnlk. aerevitali glaaUa Filip (hmIIiu. POROTNI ODHEg: Martla feleaalkar. prmUrdnlk. gos S7S. Itarbrrtoa, Oblet Praaaaa A. Tauehar,, SS17 H. Ki.lR..w«y Ava.. Cldcago. IU.; Juha KriinaSŠIČ. l«tlg Mf alagtoa. Ava« Wasl 1'ark. Oklu: Mary Uduvick. UU H. IUdgawa# Ava« Cki-eafo. Ul.j Joka Tasčelj. fes U, Slrabana. Pa. BOLNI<l ODBKIte , OSREDNJI OgROUli Uaa Novak, arsdaadaik, HI74I g Lavadale Ave« frftknar ul Jacob Aml.rošll. Bos tH«, M uaa Raa. Pa. Joaepli Zorku. RFU. 1, Bot IU, Waal Naartoe. Pa. Anton Šolar, Bos 104, tiroaa Kaša« SS laaesaoaš. Praak Klan. Bos S»». CkUkolai. Miaa.. sa aav. sap. Jaha Golob, llo* 144. Ročk SprUtSS, ,Wja. Nndaorni odbor:, Paul Bargar. pradaadnlk. 148 Wlllo« 81., CMcsgo, IU.| Rlahard 1. Sa-vartalk, R. Na. I, Ulnodak. Ul.; Praak Saje. 16tS W. Mik »U CMsaga. IIL Združitveni odbor: Predaadteikt Praak Alsš. 1114 8o. Cravford Ava., Ckkaga, IIL t Jaška Oven, list W. Mtk 8U Cklcago, lil.; Joka OUp, I4M 8o. Cllftoa Park Ava« Ckkago. UL « VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara. «UI 8t. Cla* Ave« ClovaUad. Pittaburg, CaL — Ko sem leU 1911 prišel v rimski Joliet, IIL, sem bil "pokorna ovčica" rimo-katoliške cerkve. Delal sem za sodnika Garyja po dvanajat ur na dan v jeklarni. Kadar sem delal ponoči, sem po prihodu domov pozajtrkoval In se šel priporočat svetemu Jožefu v Jolie-tu za nadaljnih dvanajst ur garanja v jeklarni. Zdaj ne garam voč po dvanajst ur na dan, temveč le po šest, kar je vsekakor |epa razlika. Zapuščal sem Joliet šc kot pobožaš ovčica ia se l**iajai a* severni zapad. kjer sem se name-Bil prodajat avojo bojecuost ka-kixif^'lumber-jackom". Ti so mi pa svetovali naj to opustim, kar je bilo leta 1913, da ne bo kak Hugo mislil, da je bilo že pred Kristusom. I a*ta 1914, ko je prišla svetovna vojna, sem začel misliti z možgani, ne a Hugotovimi, tem-vsč z lastnimi. Vsiljevala se mi je misel, da so nam Srhi bratje. t» sem bil proti Avstriji in irU l . ' ^ M ji je zgo- žgani od vroči*; vsa bo rujevo "g* Ji kot v Macedonijl ali AfrikU ka- S neveri i <'ga zapsda, kjer so ter i h preblvakl so se ml zdeli trn me spreobrnili "lumber-jackski" > sorodni. mri misijonarji sem se vrnil v JoijM Pog^v, ves« savedaiai trpi-1917. Takrat sem se nehalj^* v Ameriki, ^ mm v Arornsi. aaanoraoii i i« t*i ^^a aaa VZUOUNO ORROftJBi KAPA DNO OKROiJBi 1'OZORl 7 Koraapoadaaca s glarnlml odborniki, kl delajo v glafagp uradu, aa vrŠl takole i IflA PISMA, kl aa aanaiajo aa poak gl. pradaedalka aa aaakvai Prod-sodnIAlvo 8. N. P. j« sm7-8i Ho. Laaradala Ava« Cklcaga, IU. VBB SADKVH ilOLNlftKB l»OfH'ORH HE NAHI.OVKi ColalAko Ujal-šiva 8. N. P. j., mst-a9 Ho. Uaradala Ava« Cklcago, IIL DBNARNK POAlIJATVB iN STVARI, kl sa tlšaie aL Isvršavalaaga adkara la kdaeta voMa ss aaalova: Talalšivo 8. N. P. j, «457-5» Se. Uva* dak Ava« Ckkago. IU. V8B ZADKVK V ZVBZI BLACAJNlAKlMl pobu ta pošiljajo aa easlevi Bkssiništvo 8. N. P. j4 m&14i Ho. Uwadala Ave« Ckkaip, III. Vsa pritožba glede poslovanja ▼ g|. IsvršeTalaaai odboru se asi PSŠljeje Paal Bargarlu, pradsedaika nadsoraega odbora. Ilgar aaalov k sgorsl. Val prlalvl aa gl. porotal odaek sa naj pošiljalo aa aaalavi Martla laka-Sikar. Bas 17«, Bsrbertoa. OkK Vsi dopisi in dragi spisi, k v svosl S glaslkai jadaol 1657-59 Se. Lawnai>ir) ln treba plačati kako pristojbino za isto? — Odgovor: Kjer se vrši mnogo naturalizacij istega dne, sodni pisar ni dostikrat v stanu izpisati takoj vsa državljanska spričevala. V takem slučaju vam pošljejo "drugi papir" po pošti. Ni nika-ke dodatne pristojbine zu Izda-nju tuga dokuhienta. Vprašanje: Kna izmed mojih prič stanuje daleč od sodeča. Kaj se zgodi, uko ne bi mogla pravočasno priti tta sodišče? — Odgovor: V takem slučaju sodnik utegne odložiti zaslišanje na kasnejši rok. ubil 1 Ilamllton. O. — Moyd Kussell Js v četrtek v hipni blaznosti napadel in ustrelil svojo mater, brata in njegovo ženo ter svojih pet otrok. Otroci so bili stari od štirih mesecev do 12 let. Ali želiš snet! pravliao pisat In čltat angleško? Narali al MMa-venako-aMtrleSko slovnico", katero je ladala in Ima aa predaj Književna mstles H. M. P. J. ALI WM CITATE do^re knjige? Tedaj uročite knjige KijiževM nitki lit. J.. Človeku je potrebna duševna hrana kakor telesna. Največje zlo za delavca je neznanje. Čimbolj je delavce navaden, tembolj ga izkoriščajo od vseh strani. Dobra knjiga je naj-včjl sovražnik ae vednosti In duševne teme. Delavec se mora n8tl; vzeti ai mora-sam, česar mu nI dala revna šola. Citati smra dobre knjige. Ako ste ukažetjn!, če hrepenite po izobrazbi in duševnim razvedrilu, aho šalite čita ti povesti is delavskega šiv-Usnja, spoznati nekatere naravne resniee In če se hočeta ee-gnaniti s temeljnimi pogoji angleškega jeslks, naročite si sled« • e knjige: * Hlorensko-angleška slovnica Zajedald 1.71 gaju* biogenezlje ........... ..... Ui Jimmia fllgglna «......................... L00 Pater Malaventnra ........................Mi Kdor naroči Zajedalce In Zakon biogenezlje skupaj, dobi oba knjigi sa tri dolarje. Vse te knjige so lično la trpešao vesaae. Poštnina Je všteta. Naročila priložita Naročila za vee gvH oe KNJIŽEVNA MATICA t. N. P. J. 2*7 Ho. UiroM* A CB1CAOO, IL1* ..... .4* ft Smrt kopMirJa Stopalu Spisal Ivan Cankar. (Dalja.) . Spominjam se nekega čudnega hrepenenja iz tedanjih časov; tisti večer me je ovladalo popolnoma ... Samo da bi ji enkrat, samo enkrat v življenju poljubil to drobno, belo roko, da U se dotaknil z ustnicami teh tenkih prstkov! Včasi sem se vzbudil po noči, in ko sem se spomnil te drobne roke, teh tenkih prstkov, sem grizel v rjuho od bolbčine.. Postalo mi je težko. Megla s* je zgostile okrog mene in legls mi je ns dušo. Naslonil sem se s komolci na mizo; dihanje mi je bilo naporno in mučno; v obrazu sem čutil veliko vročino, In ustnice so mi bile vse ožgane. Več-jidel so bili že vsi pijani, in zato ni zapazil nihče ničesar Čudnega na meni... Smejejo se okoli mene,, kakor da bi trajal ta smeh sa večne časa, kakor da bi nikdar ne bilo konca te vesele noči! Tedl jas bi se rad tako smejal... Ali morda je vse to neumnost, morda eo vse to sanje. Moj hrbet je sUonjen, ker mislim, da stoji smrt sa menoj. Ali nI to neopravičen strah, ki izvira samo iz bolne domišljije? Za menoj ni morda ničeaar. Tresem se od bedaste bojazni kakor otrok v temi, — a vse je tiho, in . strahu ni od nikoder. Zaradi povsem neosnovanegs domnevsnjs si krstim uživanje in obračam glavo od solnca. Zaradi povsem neosnovanega domnevanja ... če upa v življenje surovi obraz adjunktov, sekaj bi ne upal jaz?... Tako je torej vse skupaj neumnoet in domišljija, in pričel bom življenje od začetka... Ah, samo da bi ne bilo domišljije; jaano je, da me je uničila samo domišljija. Tudi moj obraz bi ne bil več bled... Vstal sem izza mize, sli prijeti sem se moral trdno za stolico, kajti zavrtelo se je vse okoli ?HOBVST* sov *Jn mene, In noge so se mi tresle. Ko sem se obrnil, sem ugledal zrcalo ravno pred seboj; moj obraz je bil strahovito apačen; v tenfth ustnicah ni bilo niti kapljice krvi, in oči so bile globoko vdrte. A na ustnicah in v očeh je ležal tako čuden izraz, la sem sagnu sil sam sebi; izraz pohotnega starca, Id se vkljub sroji onemoglosti še ni nasitil Šivljenjs. Sedel sem zopet za mizo. Iz dna prsi se mi je začelo dvigati in sesalo je više, stisnilo ml grlo in zalilo oči s solzami. To je bila tako grenka otožnost, kakor je dotlej ni^em poznal; vse v meni je tisti trenotek trepetalo od smrtnegs straha... Nekdo blizu mene je govoril prav tedaj z visokim, nekoliko vinjenim glasom. "Sele to uro, ko se poslavljamo od vas, gospodična... šele to uro čutimo vsi žalostni in potrti, kaj izgubimo ob tem slovesu, jj. fiele to uro, ko gledamo po-slednjikrat vaše lepe, vedno vesele oči, čutimo vso praznoto, ki bo ostala v naših srcih po vašem ŽRTVE Povest Cplsal Pr. Serafk. (Dalje.) V Mici pa je zavrelo. "Torej tako? . . vzklikne. "Na tak način se je torej hočeš izne-biti? ... O — ti, pa ne pojde tako! . . . Ce ni drugače, prisilimo te!..." "Prisilite? . . Ali k poroki? . . . Na kak način pa?... Ali me mislite mar z tožniki gnati v cerkev ? ..." "Tožit te pojdemo, tožit!" zakriči Mica razjarjena, kajti potrpežljivost ji Je biU popolno-ms pošla. "Tožit te pojdemo, in čo je kej pravice na svetu, se ti ne bo godilo dobro!... Boš ti tako dekle spravljal v nesrečo!..." 'Tiste vaše tožbe se pa jaz Že kaj bojim! .. . Sicer pa vam povem še nekaj: da se pripeti kskemu dekletu ksj tsksgs, kskor se je vsšemu, je trebe zmersj dveh!.. ." Dolfetove besede so bile nesrsmne, surove, a so baš radi tegs ugajsle druščini, ki je sedels okrog njegs. In brž mu pritrdi nekdo, rekoč: 'Tisto je pa tako res, kskor le ksj, ha-haha!..." Mica je Imela še marsikaj na srcu in ns . jeziku. A Manici se je zastudilo v tej družbi. Potegnilo je mster zs roko ter jo šiloma vlekla venkej.»• XIII. < "I pa jo vzemi!" so nagovarjali ljudje Dolfeta, ko sta bili odšli Manica in njena mati. "Saj je lepo delde, da malo takih! . . . Bogata res ni, in to Ji tudi ni rsvno na čast, ds se ji je pred poroko primerilo ksj tskegs, pa kaj se hoče!... Le vsemi jo le,/e si ti krivi..." "Ksj bom jaz kriv!" se obregne Dolfe, kl ga Js Imel že Jsko v glavi. "Pri takih, ki tiče vedno v — župpištvu, se nič ne ve, kdo je krivi Saj vemo, kako so take stvsrl f.." Glssen grohot se je strnil s temi besedsml. Ljudem je upajalo, da je Dolfe govoril tako. Samo eden js bil, ki se mu je sdelo umestno pripomniti : "Dolfe, to ps ni lepo, ds govoriš o župniku Uko, ko sta vendsr taka prijateljs!" Ali Dolfeta se te besede niso prijele. "Eh — kaj I" je vzkliknil ter mahnil z roko po zraku. In zdaj so sačeli delati še drugi svoje opazke o župniku; očitali so mu marsikaj, kar je bil res zagrešil, a tudi obrekovali so ga In mu podtikali stvari, katerih nikdar, nikdar ni bil zakrivil. Najhujši pri tem pa so bili tisti, s katerimi ae je pajdašil in bratil, s katerimi je igral in popival. katere je gonil v boj zoper politične svoje nasprotnike. Baš (i so imeli največ prilike, pogledati mu v srce in seznaniti ae z nagibi vse-ga njegovega delovanja in poštenja. Imeli so oster vid in doznali so kmalu vse njegove slabe strani. Prevečkrat so videli na njem, <}a je strasten, pristranski, ošaben, sovražljiv, da sodi ljudi ssmo po zunanjosti, da se sam ne ravna po vzvišenih Kriatovih naukih!... Spoštovanje do njega Jim Je polagoma zamrlo, smatrali ao ga popolnoma sebi enakega, in pred oltarjem In na prižnici ae jim je zdel često samo še smešen ... In sdaj. ko so bili pijače polni, so se Jim razvozlali jeziki, in povedali so vse tisto, kar so po tihem že davno davno mislili. ...Če bi bil gospod Kajmund slišal vse to, kar se je govorilo sdaj o njem. moral bi bil prisnatl, da se Je v svojih nadah varal grozno grozno. Imel je rea veliko krdelo sa seboj,' a takih Je bilo ubogo malo, ki bi mu bili sledili iz pravega prepričanja. Bili so to večinoma taki ljudje, ki so se mu klanjali ali is straha ali iz aebičnosti, ljudje, na kateri* se prav nič ni mogel zanesti, ljudje, ki ao bili vaak hip pripravljeni, obrniti se od njega. Zapuativšl gostilno, sta šli Manica in njena mati nekaj časa molče druga t>ol«>g druge. Manica ae je bila utopila »|»t v premišljevanje svoje usode. Spomnila *• Je, kako so jo pred kratkim še stavile matere svojim hčeram v zgled-~ sdaj Je bila vsemu svetu v i*>*meh, v zasramo-vanje!... Srce m ji je krčilo pri tej ssveetl. In čim bolj je premišljala, tem manj Je mogla poj-miti, kako se Js sgodilo vse to. kako Je mogla »obresti v tako nesrečo!... In tsnova se JI je vsiljevalo vprašanje: "Zakaj, zakaj me ni Marija varovala? ... Raj nisem bila svetohllnka. ss j sem Jo odkritosrčni*. **tila, saj je bila Iskra-na vaaka moja molitev do njel... Zakaj, zakaj je dopustila to!.. Neverjetno, nemogoče se ji je adelo • » In začela je dvojiti o preteklosti In sedanjosti in o vsem, kar jo je obdajalo ... Bilo ji je, kakor bi sanjala le mračne sanje, in sladka nada ji je obvejala za hip srce, da se te sanje razpr-še, da posije zanjo zopet zlato solncc na nebu v .. Zdaj je bila tema okrog nje, tema, a zasvetila bo spet zarja na vzhodu, in tedaj bodo gledale nje oči spet oni lepi svet, ki so ga gledale prej; tedaj se bo veselila spet ptičjega petja, veselila rožnegn cvetja kakor v nekdanjih lepih časih; tedaj bo konec onih groznih misli, kl so jI sem-Intja polnile ubogo glavo . .. Bolj in bolj se je pogrezala v slsdke utopije, ko jo vsdrsmi ter prikliče spet v realnost odurni, očitajoči glas njene matere: "Res, lepo veselje delaš ti meni!..." j« začela. Oh, saj pravim no, kaj takega mi greš storiti..." Dokler je Mica še malo upala, da postane Manica žena Dolfetova, se ni obregala nad njo. Bila je sicer poštena in zares todi pobožna, a mislila je trezno in računila je, kakor računi večinoma vsaka ženska ... Da se je bilo hčeri to primerilo niti ni smatrala za posebno nesrečo, ker je mislila, da se vsled tega tem prej u-resničijo njene namere. "Ce bo mož videl," je mislila sama pri sebi, "d'a ni nobenega drugega izhoda, se tudi on ne bo protivil več, in Manica dobi odličnega ženina!..' , A ko je uvidela, da se njene želje ne uresničijo, ko se je prepričala, da Dolfe na ženitev sploh nikdsr mislil ni, izginila ji Je hkratu vsa ljubezen do hčere, ln ni ji prizanašala več. Niti na to se ni zdaj ozirala, da Je bila ravno on% tista, >1 Je ogrevala za Dolfeta in sicer v odločnem protislovju s svojim m6žem. Na vse je pozabila in govorila je, kakor bi t>ila hčerina po-pačenost kriva vse nesreče, skorsvno jo je dobro poznala ln akoravno je za gotovo vedela, da je bila v prvi vrsti njena neizkušenost, njena nevednost vzrok, da je prišlo tako .... T Manica je umela svojo mater. Čutila je/ kje tiči pravi vzrok njene ogorčenosti; bila je uver-jena, da bi Ji ne bila rekla nobene Žale besede, če bi se Ji bila uresničila njena želja, in to Jo Je bolelo, ker Je bilo krivično! ... S pogledom, ki je izražal trpkost in žalost, se ozre na mater in s zamolklim glasom reče: "Jaz vendar nisem krivs! . . . Jaz . . . Jas . . /' naprej nI mogla, ker jo je iznbva posilil jok. "Molči mi!... Kdo pa je kriv, če ne ti? . odvrne neusmiljena mati. "Sem kriva mar jas? ... Ali ga nisi Čula, kako je govoril? . *». 'Da se ksj takega zgodi, je treba vedno dveh'!" Manici je bilo, kakor bi Ji bil kdo zavaHl težak kamen na prsi. Te msterine bešede so Ji vzbudile hkrstu druge misli, misli, ki so s neznansko težo legale na njeno srce ... Zakaj se js njej, njej to pripetilo? ... To vprsšsnje se JI je sssadilo kskor nož v prsi, in bolečins, ki jI Jo Js provzročalo. jo je pekla kakor živ ogenj! ... Zakaj ne kaki drugi? . . . Samo tista razuzdana, zavržena dekleta učakajb kaj takega, dekleta pa, ki so poštens, kl se vedejo lepo, ne . .». Torej Je vendsr morsla kaj zagrešiti... Zavest da Je kriva, se Ji Je zajedla v meso, in bolesti, katero so jI bile vzbudile msterine brezsrčns besede, se ni mogla isnebiti več. Ko sta dospeli blizu domače hiše, se zdrzneta obe. Oče je bil že doma. 2e to, da sta bili Šil brez njegove vednosti s doms, Je bilo dovolj povoda za njegovo jeso. Tomsž je bil nssprotnik vsegs pohajkovanja, sato se je malokdaj prigo-dilo, da bi bil šel na sejem, še msnj pa je mk-ral. ds bi bili žena In hči potavall okrog. To ata vedeli obe in pričakovali sta, da Ju grdo ošteje. A prišlo Je še hujše, nego sts se nadejali! . ... Tomaž je delal tisti dan v Poljanah. Na večer, po končanem delu, si je hotel privoščiti Še kosarec vina. kajti delal je celi dan naporno. In stopil je v neko gostilno. Tudi tukaj se je nahajalo nekoliko ljudi, ki ao so vračali s sejms. Msd njimi Je bil Skrjanec, ki ga Je imel še precej "pod kapo". "lakaj pa ne piješ v vašem društvu, ftkrja-nec?" ga vpraša nekdo. "Kaj ? .. Tlato petjotako žlabudro da bi jas pil? .. Tako neumen pa nisem! Tisto naj pijejo devičarji in devičariee, da jim še bolj zamrzne kril..." "Pa vendar zahajaš še tjakaj T To ja da! . . . Človek mora biti pameten djnpnss!... 2upnik so prvi mož v župniji, hi-hl-hl ... in pet jot Je tako neke nove vrat« od-• Kdor ga pije, mu bodo odpuščeni vd • , I L odhodu... Zunaj je jesen, in list zs listom psda z drevja... vse, kar je lepega in cvetočega, nas ostavlja, a nam ostane zima In — smrt..." Ob tej besedi se je zdrznil govornik sam; prišla mu je menda na jezik povsem nepričakovane. Nekateri so se ozrli zsčudeni nanj, a nekdo je vzkliknil na koncu mize s pol osornlm, pol prestrašenim glasom: "Molči, sova!... Odkod ti pride smrt?" Kako je končal, ne vem natanko. Pil sem med tem mnogo in vsega, kar se je zgodilo pozneje, se spominjam samo še nejaano. In soprao mi je, če se spominjam tistega večera. Helena ni odgovorila na zadnjo napitnico; toda ko je utihnilo žvenketanje kozarcev, sem vstal jsz — čemu, to sam Bog vedi. Ali bilo mi je neizrečeno tesno pri srcu. Tisti čas sem se zavedal z vso bridkostjo nečesa, kaT mi ni prišlo na misel ne prej, ne pozneje... Nikdar v svojem življenju nisem imel Človeka, ki bi me ljubil tako, kakor si predstavljam ljubezen Jaz. Nikogar ni biLo, ki bi mogel priti k njemu v težkih urah, da bi mu pokazal svoje ranjeno srce in svoje objokane oči. Kakor zver sem se skrival, kadar ml je kapela kri iz boločih ran... In tisti čas sem vstal, poln sentimentalne zaupnosti. "Gospoda, tudi jaz... tudi jaz ... jaz sem list, ki pade jutri z drevesa..." Ali ko sem stal in še predno sem dokončal stavek, se je hipoma razdelila megla pred menoj, in ugledal sem omizje... dolgo omizje samih surovih, polpijanih obrazov. Sami surovi, polpjjani obrazi vse naokoli, po vsej dvorani; in začudene, razžaljene 1» prezirljive oči so gledale name od vseh strani. Zdelo se mi je, da mi padajo ti pogledi na obraz kakor zaušnice, da se mi plazijo po koščenih rokah navzgor, PO obleki, na vrat in na lica same gnusne gosenice... Stal sem kakor na sramotnem kamenu — v zasmeh in zgražanje poštenim ljudem... Osts naj bi bil doma za zaklenjenimi vrati — gobavec, ki se ga ogib-ljejo od daleč. V trenotku, predno sem sedel, mi Je .prišlo do grla, da bi zakričal, da bi Jih vprašal, kaj sem Jim storil. Mol« čeli so vsi okoli mene, ali jaz sem slišal besede, polne zaničevanja in šovraštva; vpilo je po dvorani pavimi glasovi, da bi jih ne 1 prekričati... To je bil blazni strah pred smrtjo; i se ne ženirali drug druge-I me bili pobili s pestmi ns tla., .. Telo mi je docela obnemoglo, in udje so mi bili kakor iz mehkega voska; sedel sem In gledal s široko odprtimi očmi, a videl nisem ničesar.. Naiodru so se oglasili glasovi klavirja; padli so v tišino, kakor bi zažvenketalo srebro na tleh. "Donite mize v stran..." Nastal je hrup In šum; družba je vstajala, in dvignil sem se tudi jaz. Helena je stala na odru poleg klavirja, in šel sem tja. Pred očmi se mi je lesketslo; stiskal sem pesti ter se grizel v ustnice, ds sem stopal s ravnimi koraki. Ko sem stal pred njo, sem se kotel nssmehljsti, toda moja lica so bils čisto trda kakor iz usnja. Z dlanjo sem se oprl ob kla- vir ter ae poklonil. Opazil sem v tistem hipu njeno pritajeno kretnjo; hotela se mi je umakniti, aH bil sem že preblizu. Nagnil sem se tako globoko k njej, da sem čutil vročino njenih lic; moj obraz je moral biti strašen, zakaj. njene oči so se razširile od bojazni. "Jaz sem tisti, gospodična Helena, ki vas je ljubil bolj nego svoje življenje... to sem vam povedal sato, da bi me ta beseda ne ti|čala v grlu, kadar umr-jem..." Moje tek) se je skrivilo, pol od razburjenja, pol od slabosti, in kolens so ml omahovala. Prijel sem njeno roko ter se je dotaknil z ustnicami; obenem sem čutil, kako me je vleklo polagoma k tlom... . \ * Težka roka me je stresla za ramo. "He, he, gospod kontrolor!" Ugledal sem pred seboj obraz adjunktov, in nikdar še se mi niso zdele njegove oči tako grozne. Oči jastrebove, ki si iščejo mrhovine. .. Izpreletelo me je hlsdno, in slabost me je minila v istem trenotku. Ozrl sem se po Heleni, ali okrog nje je stalo polno ljudi. .. Nihče me ni opadl, ko sem odšel s sklonjenim životom in tresočimi nogami. Irf. , Dva dni sem ostal doma, in ta-čas ,se je v meni mnogo izpreme-nilo. Ležal sem blizu okna in poslušal sem ves dan ln vso noč, kako je padalo listje. Slišal sem to monotettsko, žalostno šuštenje celo v spanju... In legel je na mojo dušo krasen mir. Ni^ ni treba ne strahu in ne kesanja. Vse pride tako mirno in polagoma in mine tako mirno in polagoma — čemu bi se vznemirjal? Roke položim v naročje in gledam, kako beži čas mimo mene. Ali mi ni boljše, nego da bi se pehal za njim ter piakal za vsako uro posebej in si delal skrbi zaradi prihodnjih, ki jih morda nikdar ne bo?... Listje je padalo, padak), in nekatere veje so bile ie čisto gole in črne. Potoo popoldne sem gledal skozi okno, in srce se mi je nenadoma razširilo v sladkootož-nem hrepenenju. Isza gore je sijalo jesensko solnce, in kolikor je bilo še listja na drevju, je trepetalo in se zvijalo v njegovih žarkih. Zrak je bil miren in topel. SOBOTA & JUXUr Odpravil 4*aszdomni "vit v suknjo in robecM vratu. Ker nisem hotel okn »ko trg mimo hiš in ljudi. J** počasi ob vrtu in po^poljskih g{ »k do gozda... Čudovita : njsjoča tišina naokoli; na J j* plavalo par belih oblakov v isti smeri se je plazilo po'' lja dvoje dolgih senc. Soln** je skrilo zs kratek hip; toda ' zahodu je pUmtelo visoko ro do srede neba. Ni še uga/ri Svetloba, ko sem stopil na šumeča, mehka tla, vsa* krita s rumenim listjem. Mla Jssem so stali'tod skoro v Z nih vrstah; svetla, tenka deb •0 bila ju strani, obrnjeni pr, žarečim zlatom. Sama mehka ranžna barva, kamor sem se zrl; svetlo oranžno listje nad m, no j in na tleh, in izza deb« je blišfelo Žareče nebo J svetloba me je upijanila. mo pogledi so plavali pol obnemoe od radosti po teh mehkih bi vah; oranžna luč mi je liia a obraz, roke so zamahovale otro< je, prešerno, kakor bi plavale razkošjem po teh Jasnih valovil Visoko vzravnan, glavo pokonci s široko odprtimi očmi ir. smeh ljsjočimi ustnicami sem šel tU lje, br*z smotra, brez misli, bre določnih sanj... Čutil »em aa mo nekaj tako neizmerno slad kega, nadzertiskega... moje ust niče so se dotikale drobnih prst kov Heleninih; njen obraz, ob robljen od zlatih las, se je vneh ljal nad menoj. Dušilo me je <* blaženosti; naslonil sem se n drevo ter gledal okrog sebe s pi janimi očmi; pred msno je tre petalo rumeno zlato, pred mm in pod mano in nad menoj; zlate je rosilo iz neba in kapalo je na me; čutil sem gorke kaplje m obrazu in na rokah... (Dalje prihodnjič.) šgMrsJte za "PrasvSo' -T DA SKUHAS DOBRO Pi VO, PI91 PO NASE PRODUKTE. v salogi slad. hmelj, tUdka la vse drage potrebščine. PoakuSl ia se prepričajte, da je doma pri m kuhani redno le najboljši in naje aejši. Grocertjam, sladčtšarjen in v prt dajalne žeMsnlne damo primera p post pri večjih naročilih. Pilit« p Informacije aa: ' • FRANK OGLAR, •401 Soperior Aveaee, Cleveland. Oj T VELIKI IZLET O PRILIKI TISOČLBTNICE TRETJI HRVATSKI VSESOKOLSKI IZLET Z VELIKIM BBZ0PARNIKOM AOUITANIA KATERI ODPLUJE IZ NBW VOSKA 29. JVLIJA Zapomniti sl, da je Aouitania službeni sokolski parnik in isletniki bodo imeli službene čakalce na potu kakor tudi v Zagrebu. Znlla-ne epne tretjega razreda kabine Is New Yorka in nazaj. Zagreb priredi sijajen sprejem izletnikom tega parnlka. Za usodnosti potnikov se bo zanimal goip. Ivan Kampotil, večletni uradnik Cunard linije. • Z^ nadaljna pojasnila se obrnite na naie zastopnike v vašem mestu. CUNARD LINE 1* It. Butati ftlaaia, III. a naše zastopnike ^ p^JbaJ i ZAKAJ SE TISOČE LJUDI poslušaje Zete ker ee v Pri pošiljanja denssfs v stare domovine? najnižje in vsake pošli Jate v je izplsčssi NAŠ PLOVBENII ODDELEK ____WlJara se potovanje ss V8R-SOKOL8KI KLET V ZAGREB s velikim prnlfen AQUITANIA, kateri odpotuje * New Yorka 29. julija, 1926. te e posebnim vlakom is Psrizs f NOUeotopnlkl akrbe sa Ves In sa vaše pritiJage med pefovssjesi I sa o v I n a UMI AMERICAN STATE BANK 1*0 Bine Ialaad Ave-, vogal 19. alte CHICAGO - ILLINOIS MI KUPUJEMO VAflK VLOGI V, JUGOSLOVANSKIH DINARJIH