Tokrat preberite
I Na poti v energetsko družbo...................................................3
Iz Petrolovih logov ......................................................4-7
/Prenovljeno/
Mnogi so veseli, da smo spet tukaj /Tepanje I./.............................8
/Ekologija/
Deponija v Pesniškem dvoru sanirana.........................................9
/Na obisku pri najemniku/
Delavci na bencinskih servisih so ambasadorji Petrola ..................10-11
Skrb za naravo prinaša vedno nove naloge...................................11
/Zdravje/
V skrbi za varnost in zdravje pri delu.....................................12
Nafta Lendava..............................................................13
/Pokojninsko zavarovanje/
| Ali pravočasno mislimo na starost?..........................................14
/Konvencija Petrol 2001/
Neposredni stiki so pomembni.............................................. 15
/Zakon o gospodarskih družbah/
| Vsaj polovica vrednosti delnice na trgu odvisna od komunikacije družbe z investitorji, s trgom, z javnostjo 16-17
Evropska unija............................................................ 18
/Šport/
Dobro smo se odrezali..................................................... 19
Pričakovali so več.........................................................19
Zupančič ob drugo mesto....................................................20
Nesreče pokvarile uvrstitve................................................21
Vrtimo naftni globus.......................................................22
Prišli - odšli.............................................................23
Za razvedrilo..............................................................23
PETROL
Mnogi so veseli, da smo spet tukaj /Tepanje /./
Deponija v Pesniškem dvoru sanirana
Neposredni stiki so pomembni
Direktor Sociusa Leonardo F. Peklar
Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana
Ureja uredniški odbor: Rajko Muljavec, Bojana Pečko, Edo Škufca,
Jelka Žmuc Kušar (glavna in odgovorna urednica)
Oblikovanje: Petrol Trgovina - Iris Lukšič, Tehnična ureditev: Janez Jerala, Naslov uredništva: Ljubljana. Dunajska 50,
Vodstvo podjetja: dipl. prav. Janez Lotrič, predsednik uprave Nadzorni svet: dr Miran Mejak, predsednik,
Naklada: 2300 izvodov, Tisk: TČR Delo. Priprava naslovnice: SOLOS d.o.o.
Energetika v širšem pomenu besede postaja v Sloveniji vse bolj zanimivo poslovno področje. Ne samo zaradi tega, ker je energija še vedno svetovno strateško blago, temveč predvsem kot posledica odpiranja trga, kar je bilo utemeljeno s sprejemom novega energetskega zakona. V Petrolu smo že pred leti, konkretneje 1999, predvidevali sprostitev trga, kakor tudi neizbežne trende vključevanja privatnega kapitala na področje, ki je bilo pri nas vseskozi v domeni države. Na tej podlagi je nastala tudi strategija Petrola, ki cilja na preoblikovanje iz trgovske družbe v energetsko družbo. Preoblikovanja v energetsko družbo smo se lotili pretehtano in po korakih. Najprej smo se usmerili v širitev ponudbe energentov in oskrbo lokalnih skupnosti z energijo. Naslednji korak bo sofinanciranje objektov za proizvodnjo energije in istočasno vključevanje v trgovino z električno energijo. Ob tem bomo pospešeno razvijali področje obnovljivih virov energije. Naš cilj pa je pridobiti čim večji tržni delež pri prodaji energije oziroma energetskih virov in se sčasoma pripraviti tudi za vstop na sosednje trge.
Pomembno mesto v energetski politiki Petrola zavzema plinska dejavnost. S plinom se je Petrol v preteklosti veliko ukvarjal. Celo današnji Geoplin je izšel iz Petrola. Tranzicijski proces je izoblikoval povsem novo strukturo slovenskega gospodarstva in tako je danes tudi Geoplin izven Petrola, mi pa imamo v tej družbi zgolj finančno naložbo. Seveda pa se z izločitvijo Geoplina v Petrolu nismo odpovedali plinski dejavnosti. Skupaj z italijanskim in drugim slovenskim partnerjem smo ustanovili družbo Apegas d.o.o., ki je orala ledino v Sloveniji pri pridobivanju koncesij za oskrbo plina v lokalnih skupnostih. Žal so bili pogledi lastnikov na razvoj družbe neusklajeni. Temeljni problem je bil, daje italijanski partner želel omejiti poslovanje družbe zgolj na utekočinjen naftni plin, medtem ko je Petrol vseskozi zagovarjal usmeritev v oskrbo lokalnih skupnosti s plinom ne glede na to, ali je zemeljski plin ali UNP.
Različni pogledi družbenikov so onemogočali razvoj družbe Apegas, ki je v bistvu vse do letošnjega leta upravljala samo tri koncesije v celoti in še eno delno. Napetost v odnosih je dosegla višek v letu 2000, ko praktično ni bilo mogoče sprejeti v družbi nobene odločitve.
Borut MEH:
Na	potit/
energetsko družbo
V Petrolu smo pripravili strategijo za razrešitev problema. Izhodišče je bilo, da eden od partnerjev odkupi delež od ostalih dveh. Po dolgotrajnih pogajanjih sta družbenika sprevidela, da Apegas brez udeležbe Petrola ne more biti uspešen in sta se odločila prodati svoja deleža. V juliju je bila podpisana pogodba, s katero je Petrol postal 100-odstoten lastnik družbe. To je šele začetni korak. V prihodnjih mesecih bomo sektor plinske dejavnosti pripojili k družbi Apegas, jo dokapitalizirali in tudi preimenovali v Petrol plin d.o.o. S tem bo Petrol postavil na noge pomembnega igralca na trgu plina v Sloveniji, hkrati pa racionaliziral dosedanje poslovanje na tem področju, ki je delno potekalo v okviru matične družbe, delno v odvisni družbi Apegas. Nova družba bo upravljala trinajst koncesij in imela blizu 600 plinskih kontejnerjev pri kupcih.
Prednost naše družbe bo tudi v tem, da se pri poslovanju ne bo omejevala zgolj na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin, kot je praksa pri konkurentih, ki so posnemali vzorce iz tujine, pri tem pa zanemarili dejstvo, da je slovenski trg majhen in je zato takšna specializacija prej ovira kot prednost.
Konkreten rezultat prednosti, ki jo prinaša takšna politika, smo dosegli v Sežani. Koncesija je bila pridobljena v Apegasu za oskrbo z UNP, ker ni bilo možnosti za priključek na zemeljski plin. Že v lanskem letu so naši sodelavci našli možnost za priključitev na distribucijsko omrežje italijanske družbe ACE gas, ki oskrbuje z zemeljskim plinom Trst, vendar projekta v okviru lastniške strukture
Apegasa ni bilo možno uresničiti. Po prevzemu Apegasa pa smo intenzivirali dogovarjanja in konec septembra že podpisali pogodbo o nakupu zemeljskega plina od ACE gasa. S tem smo dosegli dvoje. Občanom Sežane smo zagotovili cenejši energetski vir in jih tudi vzpodbudili za priključevanje na plin. Apegas pa je postal uvoznik zemeljskega plina in je pri oskrbi Sežane neodvisen od edinega prodajalca zemeljskega plina v Sloveniji, Geoplina. Ob tem je potrebno povedati, da Petrol že uvaža zemeljski plin iz Hrvaške za potrebe občine Rogatec.
Plinske dejavnosti se lotevajo samo uspešne in kapitalsko močne družbe
Pospešenega razvoja Petrola na področju plina ne smemo gledati samo kot razvoj neke dejavnosti, temveč kot prilagajanje trendom, ki veljajo v svetu, s ciljem zadržati in okrepiti tržno pozicijo. Neizbežno se bo v prihodnjih letih potrošnja preusmerila s kurilnega olja EL na utekočinjen naftni plin in v končni fazi na zemeljski plin. V Petrolu ne moremo in ne smemo tega procesa zgolj spremljati, ampak aktivno delovati in s tem obdržati dosedanje potrošnike kurilnega olja EL in pridobiti še nove. Pa še nekaj je - kupec plina je mnogo bolj zvest kot kupec kurilnega olja EL, tudi zaradi načina oskrbe. Širitev plinske dejavnosti pa je v začetni fazi izjemno kapitalsko zahtevna in ni mogoče realizirati velikih dobičkov v kratkem času. Najslabše bi bilo, če bi zahtevali že na začetku velike donose, zato se te dejavnosti lotevajo samo uspešne in kapitalsko močne družbe. To pa Petrol je.
	
f
Samo zadovoljni prodajalci dosegajo dobre rezultate
Pred dvema letom je naša družba kupila podjetje Shell Slovenija, ki je imelo enega od bencinskih servisov v Velenju. Ob prehodu v Petrol so najemnik in zaposleni dobili navodila za poslovanje, ki veljajo pri nas. Vendar jim spremljanje zalog ni ustrezalo, manki so se večali in zaposleni niso bili zadovoljni z osebnimi dohodki. Nato so odgovorni sklenili, da bodo zamenjali najemnika in ponudili delo poslovodji drugega bencinskega servisa v Velenju, ki ga je tudi sprejel. Odkar imajo novo vodstvo, dosegajo najboljše prodajne rezultate pri prodaji dodatnega asortimenta v celjski enoti in na lestvici so se povzpeli v sam vrh. Spremenil se je sistem nagrajevanja in zaposleni prejemajo višje plače kakor pri prejšnjem najemniku. Zato je čutiti zadovoljstvo med zaposlenimi, ki kljub obilici dela radi in polni energije prihajajo na delo.
Stanko Rak
Infomat najdejo obiskovalci zaenkrat samo na Lomu I
Internet na bencinskem servisu
V začetku letošnje turistične sezone smo na bencinskem servisu Lom I za dva meseca poskusno postavili infomat po zgledu nekaterih tujih naftnih družb. Prve izkušnje so bile zelo dobre, saj je bilo v prvih 40 dneh odprtih kar 32 tisoč spletnih strani. Največ obiskovalcev si je ogledalo vremensko napoved (1122), elektronsko pošto jih je poslalo 980, dnevne novice pa je prebralo 840 ljudi.
Posebej zanimivo je bilo pošiljanje elektronske pošte, saj ima infomat vgrajeno kamero, ki obiskovalca fotografira ali posname desetsekundni video, ki ga je možno poslati skupaj s pošto. Te storitve sa se množično posluževali zlasti tuji turisti, ki so svojim najdražjim poleg lepega pozdrava poslali še lepši nasmeh.
Na svetovnem spletu so obiskovalce najbolj zanimale spletne strani CNN, Petrola (stran “turizem”, “bencinski servis” in “storitve”), Matkurje, Urada za meteorologijo, Dela in Dnevnika.
Ker je bila Petrolova stran zelo dobro obiskana, lahko sklepamo, daje tudi taka oblika promocije zelo zanimiva. In nemalo jih je prijetno presenečenih nad dodatno ponudbo, ki smo jim jo namenili.
Edo Škufca
Tudi na kolesarje nismo pozabili
Pred kratkim je bila med Gozdom Martuljkom in Ratečami zgrajena kolesarska pot, ki poleg rekreacije omogoča obiskovalcem Kranjske Gore in bližnjih krajev ogled tega dela Gorenjske s kolesom. Kolesarska pot je dovolj široka in nezahtevna, tako daje zelo primerna tudi za nekoliko bolj športno naravnane družinske izlete v naravo.
Ker petrolovci poskrbimo za vsakega popotnika, tudi kolesarji ne morejo biti izjeme. Zato smo ob tej poti, ki vodi mimo našega bencinskega servisa Podkoren, organizirali kolesarsko počivališče, kjer se žejni obiskovalci lahko osvežijo s pijačo, lačni pošteno najedo, utrujeni pa spočijejo. Kmalu bomo postavili tudi igrala za najmlajše obiskovalce, da jim na zelo preprost način razložimo slogan - postanek je pomembnejši od poti.
Vsem, ki si želijo lep kolesarski izlet s pogledom na prečudovite gorenjske planine, toplo priporočamo to kolesarsko pot in seveda - obisk našega bencinskega servisa.
Edo Škufca
Tudi za utrujene kolesarje so poskrbeli
Graf: Število odprtih strani glede na ure v dnevu (tipičen dan)
September - mesec sladkih muk
Kurilno olje, ki predstavlja enega pomembnejših artiklov, s katerimi se ukvarja Petrolova veleprodaja, je postalo naše veselje in naša nočna mora. Od sredine avgusta je prodaja stalno naraščala in se vrtela na 80 odstotkih dnevnih razvoznih kapacitet. V začetku septembra se je stanje nadaljevalo. Nato so Američani na črni torek izgubili svoj svetovni gospodarski center, mi pa smo v sredo doživeli histerijo na trgu. Samo tega dne smo od gospodinjstev prejeli za 2,7 milijona litrov naročil, kar predstavlja petdnevni razvoz. Enako obsedno stanje se je nadaljevalo še v četrtek, petek in soboto. Realno mesečno prodajo smo dosegli že v petih dneh. Zaposlili smo vse razpoložljive ljudi, dodatno najeli študente, na pomoč nam je priskočila maloprodaja ter sprejemala klice in naročila. Spet se je pokazala solidarnost, ki v težkih trenutkih vlada v Petrolu, vsak je pomagal po svojih močeh. Kupci so vedeli, da bo sredi meseca sledila podražitev, zato je bil pritisk še večji, dogovorjene ure dobave so se zamikale, nekateri kupci so nas razumeli, drugi so grozili z inšpekcijo in nas zmerjali z monopolisti.
Tudi fantje na bencinskih servisih so zavihali rokave in delali, dokler so zvonili telefoni. In še “naši” šoferji. Prvo točenje ob 5. uri zjutraj, zadnje iztakanje pri kupcu ob 23. uri zvečer. Stalen nasmeh, malo tarnanja in naprej.
Sobota in nedelja sta bili tako v prodajnem oddelku kakor na bencinskih servisih delovna dneva, dekleta so ostala v Zalogu do poznih večurnih ur. Ko se je naročanje umirilo, so štela denar in knjižila. Dela pač še dolgo ne zmanjka. Dovoljenja šoferjem za delo v nedeljo je na bencinske servise dostavil kar dežurni inštruktor iz OEM Ljubljana -Kranj.
Prav vsem zaposlenim v veleprodaji, maloprodaji, v polnilnici, dispečerskem centru in avtoprevoznikom bi se rad zahvalil za dobro opravljeno delo in veliko požrtvovalnost, ki so jo pokazali v tem - mučnem septembru.
Roman Mazi
Bencinskemu servisu v Žlebiču so dnevi šteti
Uspešno delo mojemu nasledniku
Uspeh, ki ga ne smemo spregledati
Slovenska Bistrica je prelep štajerski kraj, kjer vseh 30 tisoč prebivalcev skrbi za njegov ugled, med najbolj prizadevnimi pa so sodelavci bencinskega servisa. Njihov trud je potrjen s številnimi internimi priznanji Petrola in Turistične zveze Slovenije. V letošnjem letu so za svoje prizadevanje, prijaznost, zlasti pa za urejenost servisa dobili od občine posebno priznanje, zlato vrtnico, ki jo je v zadnjem tednu septembra podelila Turistična zveza Slovenska Bistrica. Servis dosega tudi dobre prodajne rezultate, saj se vsi zaposleni trudijo po najboljših močeh in zavzeto sodelujejo pri vsakodnevnih prodajnih dejavnostih. Po težko pričakovani rekonstrukciji pred dobrimi tremi leti je postal samopostrežen, spada v skupino Hip Hop, krajane oskrbuje s plinom v jeklenkah, posluje s tujo gotovino, skrbi pa tudi za okolico vse do Poljčan, Slovenskih Konjic, Oplotnice, in v smeri proti Mariboru do Zgornje Polskave. Že dalj časa pa ugotavljamo, da je servis preobremenjen in da bi bilo v kraju potrebno odpreti še drugi sodoben objekt, ki bi imel tudi avtomatsko avtopralnico.
Časi, ko so ljudje strpno čakali v koloni pred bencinskim servisom, so že zdavnaj minili. Zdaj se vsem mudi, mi pa moramo poskrbeti, da bomo čim hitreje ustregli njihovim željam in zahtevam, saj jih bomo le tako obdržali.
Najbolj uspešni pa bi bili, če bi v Slovenski Bistrici zgradili nov sodoben bencinski servis. In morali bi pohiteti, da nas konkurenca ne bo prehitela.
Valerija Rojc
Skoraj štiri desetletja je služil svojemu namenu. Čeprav bi glede na promet zaslužil vmes tudi kakšno “lepotno” rekonstrukcijo, je žal ni doživel, tako da je od zgraditve do rušenja ohranil svojo prvotno podobo, le nekoliko postaral se je.
Začetek gradnje novega objekta je tik pred zdajci, a še vedno se najde kakšno soglasje, ki ga je potrebno pridobiti. Pota administracije so v tej državi res zapletena.
Sosedje iz ribniške komunale so se že preselili, tako da bo za gradnjo na voljo precej večje zemljišče. Ker bo to edini bencinski servis v Ribnici, bi ga morali čim hitreje postaviti, a pogoji za delo v jesensko zimskem času niso najprimernejši. Tako nam preostane samo to, da gradbincem zaželimo lepo vreme in ne pričakujemo nemogočega.
Andrej Gerjevič
Šole in otroški vrtci se grejejo s plinom
V občinah, kjer so se odločili za plinifikacijo, so pomembni porabniki tudi šole in vrtci. Tako smo poleti priključili novo šolo z večnamensko dvorano v središču Tržiča. Objekt bo ogrevan že letošnjo zimo, medtem ko se bodo učenci vselili šele v prihodnjem šolskem letu. Pripravljen je tudi projekt za priklop vrtca Palček, a tam vodi ves postopek občina Tržič, ki je izjemno zainteresirana za priklop vseh objektov, ki so v njeni lasti.
V Radovljici je na zemeljski plin priključena srednja gostinska šola, avgusta pa smo dokončali priključek za zemeljski plin na kotlovnici za ogrevanje osnovne šole Antona Tomaža Linharta. Srednja ekonomska in turistična šola že uporablja tekoči naftni plin, zdaj pa čaka še na uporabno dovoljenje za priklop na zemeljski plin.
Tatjana Špes
oktober 2001-5
Bencinski servis Jagodje II ali raj za popotnike
Lahko bi bil, vse pogoje ima, vendar ni - kljub velikemu trudu vsega prodajnega osebja. To vsak dan potrjuje dogajanje na izredni lokaciji nad Izolo, kjer se v trenutku razpne razgled na prostrano morje in dogajanje na njem. Morje in morski zrak, ki prodre globoko v pljuča, človeku dobesedno podarita nekaj let življenja.
In vendar nekaj manjka. To izpričujejo osamela prostrana parkirišča, poleti ni pričakovanega vrveža, ki se začne zgodaj zjutraj in raztegne pozno v noč. Ljudje, popotniki, tudi domačini sicer pridejo, najpogosteje kupijo samo gorivo in gredo naprej. Postali bi dalj časa, marsikaj bi kupili in bilo bi jih več. Prepričan sem, da bi bilo tako, če... Ob prvem svitu, ko povpraševanje po gorivu narašča in se zaspani potniki v želji po kisiku vlečejo iz pločevine, se začne odvijati znana zgodba. Najprej se namenijo proti robu vzpetine, do zidu, ki omejuje našo parcelo, se pretegnejo in že je na utrujenih obrazih prepoznati novo življenje, novo energijo. Priti z betona, mračnih in z dimom zasvojenih mest in cest tja gor. Saj to so nebesa, pravi raj, neverjetno! Radi bi posedeli, popili kavo in pojedli slaščico, hitro pri-
pravljeno hrano in se zatem še zadovoljno sprehodili po prodajalni v prepričanju, daje tukaj prava ponudba. Toda kam naj sedejo? Skoraj ne morejo verjeti, da na takem mestu stoji samo bencinski servis. Razočarani naredijo po pusti okolici nekaj korakov, redki zavijejo še v trgovino, nato se napotijo naprej. Med popotniki, ki se ustavijo, jih je vedno več iz držav, ki pričakujejo tako ponudbo, medtem ko imajo Vzhodnjaki precej “obvezne opreme” s seboj.
Prebivalce, ki so na tem delu prelepe domovine navezani na “domačina” Istrabenz, bomo za prodajo svoje osnovne dejavnosti pridobili prav skozi dodatno ponudbo, ki je na voljo na izjemni lokaciji. Majhna restavracija z velikim srcem, ki se arhitekturno in s prijaznim osebjem prilega temu predelu, je nujna. Zaradi nje bi cvetela tudi osnovna dejavnost. Sedeti na terasi, jesti topel rogljiček, počasi srebati omamno kavo in z najlepše razgledne točke na svetu v poletnem prebujajočem se jutru občudovati nežne morske valove v daljavi, zvečer pa ob sončnem zatonu, ko nevsiljiv vetrič nežno boža po licu, v prijetni družbi... Ali ne bi bilo vredno tudi zaradi tega obiskati bencinskega servisa? Zgodba bi se ponovila jeseni, pozimi in spomladi, čeprav z drugačnim scenarijem.
Ivan Pipan
Veliko popotnikov še ne pomeni dobrega prometa
Prodajalci na Jagodju II so bili onega dne prav presenečeni, ko se je avtobus ustavil na bencinskem servisu, izletniki pa so se napotili v trgovino in marsikaj kupili. To, da se je avtobus ustavil in natočil gorivo, ni bilo nič nenavadnega. Bolj neobičajno je bilo, da so turisti prišli v trgovino in se zanimali za blago. V poletnih mesecih so se na bencinskem servisu ustavljali predvsem avtobusi iz vzhodnoevropskih držav in medtem ko je voznik kupoval gorivo, so se dopustniki udobno namestili okrog črpalk, izvlekli iz torb malico, se zadovoljno krepčali in mežikali proti soncu, nato so ostanke pometali po tleh ali čez ograjo in se končno napotili še v sanitarije. Siti in očiščeni so se med klepetanjem povzpeli na avtobus ter odpotovali proti cilju. Prodajalcem pa ni preostalo drugega, kakor da so pometli smeti in pobrali vrečke. Nekdo si je moral potem še nadeti gumijaste rokavice, ki sežejo prek komolcev in očistiti zamašene sanitarije. Kaj je privlekel na dan, niti ni bilo potrebno vprašati, saj je izraz na njegovem obrazu vse povedal.
Ne le poleti se ob večerih srečujejo zaposleni na bencinskem servisu še z drugačnimi težavami. Za zgradbo se pogosto ustavi nekaj avtomobilov, iz katerih poskačejo fantje in dekleta, začno popivati in na ves glas navijati radio. S tem spravijo na noge prebivalce iz okoliških hiš, ki od daleč vpijejo ali po telefonu jezno zahtevajo od prodajalcev, naj takoj naredijo red. Toda kako naj dva človeka dosežeta tisto, kar ne uspe niti policiji, ki na pozive z bencinskega servisa in iz okolice niti ne reagira več. Našim zaposlenim pa ne preostane drugega, kakor da proti jutru, ko se mladina utrudi in naveliča, ter se končno odpelje, spet začno pospravljati nesnago okrog objekta.
Če bi bil za servisom prijeten gostinski lokalček, bi se ustavljali drugačni gostje in razgrajači tukaj ne bi imeli kaj početi.
Jelka Kušar
Zaenkrat lahko popotniki samo stoje občudujejo lepote narave
Z Magno po nakupih
Iz Petrolovih logov
V poletnih mesecih je uporaba Magna kartice še posebno zanimiva, saj potrošniki že pregovorno več zapravimo kot sicer skozi leto. Prav zato smo se lotili akcije z naslovom “Poletna Magna krajša razdalje”. Letaki, ki so jih delili študentje in prodajalci na naših bencinskih servisih, so opozarjali na ugodnosti, ki sojih uživali imetniki Magne:
- obročno plačilo kurilnega olja, - 0,15 tolarja popusta na liter kurilnega olja, če je bilo plačano z Magna kartico.
Podarili pa smo tudi enoletno članarino kupcem, ki so naročili blago do 31. avgusta. Tako imamo danes 46 tisoč imetnikov Magna kartice, ki so najlojal-nejši kupci v Petrolu.
Med akcijo smo merili tudi uspešnost posameznih bencinskih servisov in študentov, ki so delili kupone. Najbolje so se odrezali študentje, ki so delali na bencinskem servisu Ljubljana - Barje I (jug) in Novo mesto I, zato jih bomo za nagrado popeljali na izlet s Petrol/Ma-gna balonom. Reportažo in vtise lahko pričakujete v naslednji številki časopisa.
Roman Dobnikar
Nagradna igra “Skuter 0’le”
V Sloveniji je registriranih več kakor 30 tisoč motornih koles in skuterjev. Večino skuterjev poganjajo dvotaktni motorji, zato mnogo proizvajalcev motornih olj nudi olja za te motorje, nekateri pa prav posebna olja za skuterje. Med slednjimi je tudi Petrol, ki že več kakor leto dni prodaja dvotaktol za skuterje, s katerim zagotavlja brezdimno zgorevanje ter večjo zaščito pred obrabo in drugimi poškodbami in podaljšuje življenjsko dobo izpušnega sistema.
Ker želimo povečati zanimanje za svoj proizvod, smo letos že drugič organizirali nagradno igro “Skuter 0’le” s privlačnimi nagradami. Potrebno je bilo pravilno odgovoriti na preprosto vprašanje in letak oddati na enem od Petrolovih bencinskih servisov. V obeh letih je bil odziv izjemen, saj je bilo razdeljenih skoraj 200 tisoč letakov in feliks kartic, svoje pa so prispevale tudi mikavne nagrade. Lani smo na primer podelili skuter gilera stalker, čelado best in 50 majic skuter o’le.
Letošnja nagradna igra je potekala do
Bi
1. septembra, odgovoriti pa je bilo potrebno na vprašanje, kakšne barve je plastenka dvotaktola za skuterje. Odziv je bil tudi tokrat nad pričakovanji, saj smo prejeli več tisoč pravilnih odgovorov. Glavna nagrada je bil darilni bon za počitnice v vrednosti 50.000 tolarjev, druga nagrada varnostna integralna čelada grex G06, tretja pa plastenka dvotaktola za skuterje. Žrebali smo 15. septembra in rezultate smo že objavili na vseh bencinskih servisih. Vendar smo nagrajence obvestili tudi po pošti. Tudi s to nagradno igro je Petrol dokazal lastnikom skuterjev, da jim ponuja visokokakovostno specialno dvotaktno olje, ki ga proizvaja Texaco, ena največjih svetovnih naftnih družb.
Jernej Pavlin
Energopetrol Sarajevo se pripravlja na privatizacijo - priložnost tudi za Petrol
Možnost, da Petrol sorazmerno enostavno in hitro dobi pomemben tržni delež v maloprodaji naftnih derivatov na področju Federacije BiH, je strateška povezava in partnerstvo s finančno izčrpanim Energopetrolom, ki pa ima razvejano močno maloprodajno mrežo. Sicer je potrebna temeljite rekonstrukcije oziroma obnove, vendar so objekti na strateško pomembnih lokacijah. Mednarodna skupnost je oblikovala skupino mednarodnih strokovnjakov, ki pripravlja temeljito revizijo poslovanja Energopetrola v zadnjih letih (potrebno je ugotoviti dejansko premoženje in obveznosti), na tej osnovi pa bo nato objavljen tender za javno prodajo. Glede na to, da bosansko hercegovska trgovina naftnih derivatov še nima glavnega igralca, ocenjujemo, da je to za Petrol ena najpomembnejših priložnosti za nastop v BiH in bi jo nedvomno morali izkoristiti.
Barbara Gorjup
Nagrajeni najboljši prodajalci Protona
Od aprila do julija je potekala nagradna pospeševalna akcija za prodajo motornega olja Proton, s katero smo v poletnem času spodbujali prodajo na bencinskih servisih. Da bi čim bolj pravično razdelili nagrade, smo iskali najboljše prodajalce v več kategorijah, saj se zavedamo, da se bencinski servisi med seboj zelo razlikujejo. Kriterij za nagrade pa je bil prihodek od prodaje motornega olja Proton v odnosu do števila kupcev goriva.
Tudi nagrade, ki jih je prispevala družba Texaco, so bile zelo mamljive. Vsak redno zaposleni na nagrajenem bencinskem servisu bo namreč prejel denarno nagrado v višini okrog 40.000 tolarjev.
Trudili so se vsi, prav pa je, da naštejem najboljše bencinske servise: Loški Potok, Semič, Bizeljsko, Vinica, Šentjernej, Križevci, Poljčane, Žalec, Slovenska Bistrica, Odranci, prav tako pa tudi inštruktorje:
Milan Zagorc, Rudi Oberžan, Jože Stanič.
Seveda pa v sektorju pospeševanje prodaje snujemo že novo podobno akcijo, ki bo zajela zimsko obdobje ter dodatno spodbujala prodajalce našega motornega olja.
Jože Gostiša
Bencinski servis Energopetrola na Zetri v Sarajevu je obnovljen, večina ostalih pa je v slabšem stanju
r'li 3 "S sci
Mnogi so veseli,
da smo spet tukaj
sta se pohvalila prodajalec Andrej in pomočnik poslovodje Marjan, ko sem obiskala Tepanje I nekaj tednov po tem, ko so ga ponovno odprli
Okusi so različni
Predelan, posodobljen - pravzaprav nov bencinski servis. Na Tepanju I ni ničesar več, kar bi spominjalo na stari skromni objekt. Vse je tako kakor na drugih Petrolovih bencinskih servisih. Toda v prometu se vendarle razlikuje od servisov ob avtocesti. Res se na Tepanju I ustavljajo predvsem tranzitni potniki, vendar so obenem stalne stranke, tako da prodajalci mnoge poznajo in vnaprej vedo, kaj bodo želele. Objekt stoji na zelo primerni lokaciji, to se pravi, dovolj oddaljeno od Maribora, pa tudi primerno daleč do Celja in Ljubljane, da se splača na njem ustaviti. Mnogim voznikom je všeč tudi to, daje vedno nekdo od prodajalcev zunaj in ko je bil servis ponovno odprt, je marsikateri kupec rekel: “Hvala bogu, da ste spet začeli delati!” Morda tudi zato, ker so prodajalci vedno pripravljeni zamenjati žarnico, varovalko ali brisalce.
Med rednimi strankami je precej voznikov tovornjakov, ki pogosto kupujejo tudi v trgovini, saj si mnogi med njimi sami pripravljajo hrano, čeprav stojijo tik pred restavracijo Na jasi. Zato jim pride prav, da lahko izbirajo na primer med različnimi testeninami in polivkami, kar je zelo hitro skuhano, še bolj pa so bili zadovoljni, ko je bilo prav to blago v akcijski prodaji (“To tudi mi kupimo,” je dodal prodajalec Andrej). In če se komu pokvari kuhalnik, novega prav tako dobi na bencinskem servisu.
V trgovini ponujajo še nekaj blaga v akciji in kakor pravita Andrej in Marjan, gre vse dobro v kup, “le na vidnem mestu mora biti”, še bolje pa je, če na blago tudi opozorijo. Pogosto zdrkne žeton v avtomat za kavo. Kdor kupi nad 200 litrov goriva, ga dobi zastonj, drugi ga kupijo, ker jim je kava Magna všeč in nekateri so prav presenečeni nad njeno kakovostjo.
Jelka Kušar
24 ur na dan skrbimo za dobro \ počutje I strank
Tudi
za
tovornjake
je
poskrbljeno
Akcijsko blago pozdravlja že ob vhodu
‘Končno sem našla tisto, kar sem povsod iskala“
Deponijo gudrona v Pesniškem dvoru, kjer je odložen odpadek iz rafinacije odpadnih olj, smo že pred leti samostojno sanirali do take stopnje, da je popolnoma pod nadzorom in se njena vsebina ne more več razliti preko nasipa. S čiščenjem odpadne vode v čistilni napravi se je njena kislost zmanjševala, tako da je zdaj povsem nevtralna in nenevarna, medtem ko je bila pri zgraditvi deponije močno kisla in jedka. Nepovratno smo iz deponije izčrpali tudi dva metra debelo zgornjo plast oljne emulzije, jo predelali in odstranili v skladu s predpisi. Na površini deponije je ostala le še tenka plast oljne emulzije, ki je ni bilo možno izčrpati.
Zaradi zelo izredno kisle odpadne vode se pred leti v deponiji ni mogla razviti nobena oblika življenja. Ko pa se je kislost zmanjšala, so se v vodi zaredili razni mikroorganizmi. Z izluževanjem topnih snovi iz trdne spodnje plasti gudrona se je v teh letih plast oljne emulzije spet odebelila na okrog 2 cm, poleg tega so na površini deponije plavali razni ostanki, sodi, deske, ostanki starega splava, kar je kazilo videz deponije. Plast oljne
		
Ekologija
Deponija v Pesniškem dvoru
sanirana
Da bi preprečevali širjenje smradu in pogin vodnih ptičev ter zagotovili čiščenje odpadne vode v skladu s predpisi, je bilo potrebno pričeti z nujnimi ukrepi za odstranitev oljne plasti in plavajočih odpadkov ter za spremembo tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode.
Plavajoča zavesa potiska oljno emulzijo in plavajoče odpadke proti napravi za posnemanje oljne emulzije
emulzije je tudi zapirala dostop zraka do odpadne vode, zaradi česar so se v deponiji razvile anaerobne bakterije, ki so ob pomanjkanju zračnega kisika predelovale žveplove spojine v strupen in smrdeč plin žveplovodik in se je kakovost odpadne vode spremenila, tako da čistilna naprava ni mogla več popolnoma očistiti odpadne vode. Še veliko bolj škodljivo za okolje pa je dejstvo, da je plast oljne emulzije predstavljala past za vodne ptice, ki se niso uspele rešiti, če so pristale na njeni površini.
Posnemalna naprava zbira in filtrira plavajoče odpadke in oljno emulzijo
S Hidroinženiringom je bila podpisana pogodba za spremembo tehnologije za čiščenje odpadne vode, z Ekolom pa za odstranitev ostankov emulzije in plavajočih odpadkov. Dela so bila zelo zahtevna, saj je moral Ekol za odstranjevanje ostankov oljne emulzije izdelati posebno posnemalno napravo, saj tako tenke plasti ni možno izčrpati, Hi-droinženiring pa je izvedel rekonstrukcijo tehnološkega postopka v čistilni napravi za odpadno vodo.
Obrat za obdelavo odpadne oljne emulzije in čistilna naprava za odpadno vodo
Po dveh mesecih napornega dela v neznosni vročini, ko se poletno sonce upre v črno površino oljne emulzije, so bili odstranjeni vsi plavajoči odpadki, izločeno je bilo tudi nekaj več kakor 300 m3 oljne emulzije in prvič v zgodovini deponije v Pesniškem dvoru se je na površini prikazala voda. Strokovnjaki Ekola pričakujejo, da bo možno v treh tednih dokončno odstraniti tudi vse sledi odpadne emulzije. S popolno odstranitvijo oljne emulzije bo omogočen dostop zraka do vode v deponiji, zaradi česar se bo zmanjšalo anaerobno gnitje in posledično izločanje smradu v okolje, pa tudi vodne ptice bodo lahko nepoškodovane odletele z vodne površine.
Tudi Hidroinženiring zaključuje rekonstrukcijo, tako da smemo v kratkem pričakovati ponoven zagon rekonstruirane čistilne naprave za odpadno vodo, ki bo očiščena v skladu s predpisi in ne bo niti malo obremenjevala okolja.
S sanacijo tega okoljskega problema smo v Petrolu ponovno dokazali, da imamo zdrav odnos do okolja in da nam ni vseeno, kako izvedbe sanacijskih projektov vplivajo nanj.
Matjaž Zaletel
Del sanacijske ekipe z lokalnimi nadzorniki, od leve: Albin Sužnik, predsednik odbora krajanov, naša upravitelja deponije Jožef Frešer in Boštjan Mihalič, direktor Ekola Martin Jenko
Delavci na bencinskih servisih
so ambasadorji Petrola
in tudi zato se najemnik bencinskega servisa v Bistrici ob Sotli Jožef DEBELAK in njegovi zaposleni trudijo za čim boljši uspeh. Vendar vse ni odvisno samo od njih
Od daleč je zgradba bencinskega servisa prav zanimiva
V deželah, kjer že dolgo oddajajo bencinske servise v najem, se lastniki zavzemajo za to, da bi se na njih zaposlili predvsem člani družine. Tako imajo vsi isti cilj - doseči čim boljši uspeh ter čim več zaslužiti. In čim večji je njihov uspeh, tem več bo dobil tudi lastnik. V Petrolu je nekoliko drugače. Še pred nekaj leti je vse objekte upravljalo podjetje, ki jih je postopno začelo oddajati v najem, z njimi vred pa odhajajo k najemnikom tudi zaposleni. Vsem je zagotovljeno delovno mesto in nihče ne ostane brez dela, za kar se je posebej zavzemal naš sindikat. Zato so bencinski servisi kot družinska podjetja pri nas dokaj redki. Vsekakor pa smemo tako imenovati Bistrico ob Sotli, saj je Jožef Debelak poleg žene, ki je nameščena kot snažilka, a opravlja še nekaj drugih nalog, in sina, ki ob rednem delu obiskuje večerno poslovodsko šolo, zaposlil samo enega prodajalca. Tako zdaj vsi vlečejo v isto smer in kljub nekaterim zunanjim vplivom, ki marsikdaj povzročajo skrbi, bi smeli reči, da dokaj uspešno delajo. Čeprav želijo doseči veliko več. Toda
stranke so predvsem domačini. A ker je v kraju in bližnji okolici malo možnosti za zaposlitev, se mnogi po zaključenem šolanju odselijo. Tako so stranke bencinskega servisa kmetje in ljudje, ki so zaposleni v osnovni šoli, zdravstvenem domu in obratu Gorenja, ta tri podjetja pa edini “veliki” kupci. V nekaterih predelih Slovenije prinašajo kmetje dokajšen del zaslužka, tukaj imajo največ po 5 hektarjev zemlje, kar pomeni, da se težko preživljajo. Še težje pa bo po vstopu v EU, in če jih odgovorni ne bodo pravočasno podprli, mnogi ne bodo mogli preživeti. To se bo odražalo tudi na bencinskem servisu in Jožef Debelak, ki ne misli samo na današnji, ampak tudi na jutrišnji dan, se tega dobro zaveda. Vendar je po naravi optimist in tudi iz slabega poskuša izvleči vsaj nekaj dobrega.
Ko se je izučil za trgovca, je sprva delal v domačem kraju, podjetje je bilo ukinjeno, Jožef Debelak pa je v Petrolu v Celju vprašal, če imajo zanj zaposlitev. Dobil jo je na bencinskem servisu v Žalcu, kamor se je iz Bistrice ob Sotli vsak dan vozil s pony ekspresom.
Najemnik Jožef Debelak se z vsemi dobro razume
Čeprav je bilo naporno, se rad spominja tistih časov, posebej še poslovodki-nje, ki gaje veliko naučila in mu pomagala. Tako je takrat, ko je bil v popoldanski izmeni, naslednjega dne pa v jutranji, smel prenočiti kar na bencinskem servisu.
Po vojaščini je delal na servisu v Celju, leta 1981 je odšel v domači kraj. Področje je bilo zelo nerazvito, a na srečo so se politiki zavzeli zanj, med boljšimi odločitvami pa je bila gradnja bencinskega servisa. Ker je bilo v tistih letih tam veliko več cestnega prometa, saj so ljudje z vseh strani potovali v Kumrovec, pa tudi v rojstni kraj Marije Broz, so prvotno načrtovali tudi motel, a so pozneje misel opustili in postavili samo servis. Ko je bil objekt zgrajen, je Jožef Debelak takoj začel delati na njem, vendar kot delavec Petrola. Leta 1997 so mu ponudili, da ga vzame v najem, kar je tudi storil, vendar je “težko napisal odpoved in še vedno bi se z veseljem vrnil v Petrol”. Prepričan je, da je
Čeprav imajo snažilko, mora tudi prodajalec včasih zgrabiti za metlo
Na obisku pri najemniku
'MIOMA
Diplome in priznanja potrjujejo, da v Bistrici ob Sotli znajo delati
bilo vsem lepše pod isto streho. Pa ne samo zato, ker je glavni del skrbi ležal na drugih, ker je bolje zaslužil, ker ni bilo treba skrbeti, kaj bo, če kdo zboli, saj so ljudi premestili z drugega bencinskega servisa, česar najemnik ne more storiti. Sicer lahko najame študenta, ki pa ne sme delati samostojno, in če prodajalec zboli, mora on sam ves dan ostati na delovnem mestu ali obratno. Toda bencinski servis je odprt tudi ob nedeljah in praznikih.
Čeprav se domačini počasi izseljujejo, ostaja promet na bencinskem servisu takorekoč nespremenjen, ali se celo rahlo dviga. Nekoliko niha prodaja hrvaškim kupcem, ki je odvisna predvsem od cene goriva na tej in oni strani meje, pa tudi od cen ostalega blaga in ne nazadnje od kupne moči. V škodo pa je servisu konkurenca, ki se pojavlja v zadnjem času in jo včasih celo sami povzročamo. Tako ima v Bistrici ob Sotli na primer kmetijska zadruga cenejši Proton kakor bencinski servis in najbrž ni potrebno vprašati, kam se napotijo kupci. Če pa ima blago enako ceno kakor drugod, ga stranke kupijo na servisu - delno zato, ker pridejo obenem po gorivo, delno zato, ker se Jožef Debelak z vsemi dobro razume in ga ljudje radi obiščejo. Za tiste, ki želijo nekoliko posedeti in morda tudi kaj spiti, pa je postavil za bencinskim servisom mizo in dve klopi, kjer je zlasti v hudi vročini zelo prijetno, saj drevesna krošnja, ki se vzpenja nad mizo, preprečuje sončnim žarkom, da bi motili goste.
Za boljše vzdušje poskrbijo na bencinskem servisu tudi z urejanjem okolice in z gojenjem cvetja, kar ne ostane neopaženo. Že trikrat so dobili občinsko priznanje, leta 1990 so v Sremskih Karlovcih prejeli drugo nagrado med
vaškimi bencinskimi servisi, dvakrat so bili drugi v enoti. Letos so bili nekoliko razočarani, saj jim tekmovanje med servisi ni bilo najbolj naklonjeno. K slabšemu dosežku precej pripomore poševna zunanja stena, ki je iz stekla in čeprav jo umivajo dvakrat na teden, ni tako čista, kakor bi morala biti. In če se komisija pojavi tretjega dne, število točk takoj pade.
Poleg tega steklena stena tudi ni funkcionalna. Dokler nad črpalkami ni bilo strehe, se je termometer poleti v trgovini povzpel tja do 60° C. Zdaj, ko so namestili še dve klimatski napravi, se termometer ustavi pri 22°C. Račun za elektriko pa pri 50 tisoč tolarjih. Vsota res ni nizka, a stranke so zadovoljne, ker se v trgovini dobro počutijo, čeprav je v njej le toliko prostora, da se s težavo obrnejo, čokolada ohrani prvotno obliko in sladoled se ne stopi. To pa je za Jožefa Debelaka najbolj pomembno. Ne samo zaradi njega samega in bencinskega servisa, ampak tudi zaradi Petrola, ki ga predstavlja s svojo ekipo. Končno so delavci na bencinskem servisu ambasadorji Petrola.	Jelka	Kušar
Skrb za naravo prinaša
vedno nove naloge
Skrb za zdravo okolje je bila v Petrolu vedno pomembna in posvečali so se ji zaposleni na vseh ravneh. Naloge pa so se neprestano povečevale. Sprva je bilo nepisano pravilo - nobena kaplja naftnih proizvodov ne sme steči v zemljo. Ker tega ni bilo možno doseči, je bilo potrebno najti zaščitna sredstva in sodelavce naučiti, kako jih morajo uporabljati, kako z njimi ravnati. Sčasoma so se začele pojavljati večje težave, med katerimi je potrebno posebej omeniti gudron (snov, ki ostane po predelavi rabljenih olj). Prvotno smo imeli dovoljenje, da ga odlagamo v Pesniškem dvoru, ko pa so se ekološke zahteve začele povečevati, smo dobili odločbo, da ga moramo odstraniti in lotili smo se aktivnosti, ki bi nam pomagale izpolniti zahteve. Končno ga je pred nedavnim uspelo spraviti pod nadzor.
Medtem je bila v sektorju za razvoj ustanovljena služba za ekologijo, ki je ob reorganizaciji prešla v tehnično tehnološko področje v sektor varovanje okolja, varnost pri delu in požarna varnost. Njene najpomembnejše naloge so aktivno vključevanje v pridobivanje lokacijskih dovoljenj in dovoljenj za gradnjo ter rekonstrukcijo bencinskih servisov, skladiše in drugih objektov v Petrolu, priprava natančnih navodil in obratnih odredb o varnem delu ter izvajanje del v nevarnih območjih, pregled, dopolnitev in potrditev elaboratov o varnem delu, nadzor nad izvajanjem del in vgradnje čistilnih naprav, lovilcev olj in maščob, tehnološke in fekalne kanalizacije, tehnoloških instalacij in rezervoarjev, priprava in izdelava dokumentacije za tehnični pregled in prevzem objektov, vzdrževanje in nadzor objektov med obratovanjem, aktivno vključevanje v delovanje ISO 14001, kakor tudi nadzor in vzdrževanje objekta in naprav v deponiji gudrona v Pesniškem Dvoru. Letos je bila ustanovljena še služba za ekološke projekte, ki deluje v okviru področja drugih poslovnih dejavnosti. Njeno delo pa je usmerjeno v dve področji, v
- iskanje poslovnih priložnosti pri ravnanju z odpadki, torej v sežigalnice odpadkov, sortirnice in kompostarne v posameznih občinah in regijah,
- čiščenje komunalnih vod, kar pomeni gradnjo čistilnih naprav v posameznih občinah. Čiščenje komunalnih odpadnih vod poteka v dveh vzporednih dejavnostih, v
- nadzoru nad poslovanjem podjetja Aquasystems, kjer smo lastniki 25. odstotnega deleža,
- razvoju nove dejavnosti - v razvoju trga, pridobivanju koncesij za gradnjo čistilnih naprav. Pri tem uveljavljamo koncept partnerstva med javnim in zasebnim kapitalom, kar so med drugim tudi koncesije. V vseh primerih občine podelijo investitorju pravico in obveznost, da
- zgradi objekt na zemljišču, ki je last občine,
- opravlja na njem storitev,
- objekt po dogovorjenem času prenese v last občine.
Ko smo začeli s to dejavnostjo, smo najprej pripravili načrt dela, kako se bomo lotili projektov, nato smo se začeli pogovarjati z lokalnimi skupnostmi in jim ponudili gradnjo naprav kakor tudi čiščenje odpadnih komunalnih vod.
Doslej smo obiskali že več občin, obenem načrtujemo, da do leta 2005 pridobimo vsaj deset koncesij, da prihodnje leto začnemo s prvimi investicijami in da do leta 2003 začno delovati prve naprave.	Mateja	Mikec
Foto BUENOS DIAS
v
Zakonodaja
1
V skrbi za varnost in zdravje pri delu
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil sprejet leta 1999 in je usklajen z direktivami Evropske unije, nalaga delodajalcem večjo odgovornost za varnost in zdravje delavcev kakor doslej.
Najpomembnejša novost zakona je zahteva, da vsak delodajalec sprejme izjavo o varnosti z oceno tveganja, to je dokument, ki v bistvu predstavlja politiko in analizo stanja varnosti in zdravja pri delu v podjetju ter določa ukrepe za zmanjšanje oziroma preprečevanje tveganja za nastanek poškodb in bolezni, povezanih z delom. Ker so morali delodajalci marsikaj prilagoditi novim zakonodajnim zahtevam, je bil za njegovo uveljavitev določen dveletni rok, ki se je iztekel 27. julija letos. Vendar je bil za mnoge delodajalce ta rok prekratek in so zahtevali, da se podaljša.
Na Inšpektoratu RS za delo se s tem niso strinjali. Menili so, daje bilo časa več kakor dovolj in ugotavljali, da so se mnogi delodajalci spomnili na določbe novega zakona šele tik pred njegovo uveljavitvijo, ker v nasprotju z Evropo področje varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji nima velike veljave, ukrepe za večjo varnost in boljše počutje delavcev v podjetjih pa mnogi razumejo le kot nepotreben strošek. Po ocenah Gospodarske zbornice in Obrtne zbornice bi v primeru, če rok ne bi bil podaljšan, skoraj polovica delodajalcev kršila zakon, ker niso storili vsega, kar narekuje, oziroma niso pripravili in sprejeli izjave o varnosti z oceno tveganja. Zato je bil prvotni rok za uveljavitev zakona tik pred iztekom podaljšan, de-
lodajalci morajo urediti varnost pri delu do konca letošnjega, kmetje pa do konca prihodnjega leta.
V Petrolu smo izjavo o varnosti z oceno tveganja že sprejeli
V Petrolu smo pripravljali izjavo 0 varnosti z oceno tveganja v okviru prve faze projekta “Sistem varnosti in zdravja pri delu”. Sestavili smo jo še pred iztekom
L/
1
prvotnega roka, sprejela pa ga je uprava družbe. Hkrati je projektna skupina v predvidenem roku izdelala izjavo o varnosti z oceno tveganja za Petrol Gostinstvo ter za vse najemnike in solastnike bencinskih servisov, ki so jo prav tako že sprejeli. V projektni skupini so poleg strokovnih delavcev sektorja za varstvo okolja, varstvo pri delu in požarno varnost sodelovali še mnogi drugi delavci Petrola, vključeni pa so bili tudi predstavniki Inštituta za varstvo pri delu Maribor. S sprejemom izjave o varnosti je prva faza projekta “Sistem varnosti in
zdravja pri delu” uspešno zaključena, zato se kot vodja projekta še enkrat iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so v razmeroma kratkem času opravili vse potrebne in zelo obsežne naloge.
O poteku priprav
Za pripravo izjave o varnosti smo zbrali vse potrebne podatke - splošne podatke o delodajalcu, opise glavnih delovnih procesov po lokacijah oziroma tehnoloških celotah, podatke o številu zaposlenih, spiske in opise delovnih mest, podatke o nezgodah v zadnjih petih letih, spiske nevarnih snovi, uporabljenih pri delu oziroma v tehnološkem procesu, spiske delovne opreme z evidencami pregledov opreme, spiske prostorov z zapisi o meritvah delovnih pogojev, zapise o preskušanju instalacij in protipožarnih instalacij ter podatke o usposabljanju. Delovna mesta z enakimi nevarnostmi smo razvrstili v skupine. Sledila je podrobna analiza delovnih mest glede na nevarnosti na številnih lokacijah OE veleprodaje in maloprodaje ter na drugih organizacijskih enotah in vseh najemnih bencinskih servisih. Na koncu smo obdelali podatke, ocenili stopnjo tveganja po delovnih mestih ter opredelili ukrepe za preprečevanje	oziroma
zmanjšanje tveganja.
Sodelovanje predstavnikov delavcev
Dva člana sveta delavcev sta bila vključena v projektno skupino, njene aktivnosti in osnutek ocene tveganja pa so bili podrobno predstavljeni vsem delavskim in sindikalnim predstavnikom. Predsednik sveta delavcev je sodeloval tudi pri strokovnem pregledu celotne dokumentacije o ocenjevanju tveganja, ki so ga opravili v sektorju VO, VPD in PV skupaj s pooblaščenci za varstvo pri delu. Svet delavcev je obravnaval predlog izjave o varnosti z oceno tveganja ter na skupnem posvetovanju z vodstvom družbe ter izjavil, da na predloženo dokumentacijo nima pripomb.
Vsebina izjave o varnosti z oceno tveganja v družbi Petrol
Izjava o varnosti predstavlja politiko var-
nosti in zdravja pri delu v podjetju in na podlagi analize stanja oziroma ocene tveganja določa ukrepe za njeno uspešno izvajanje. Lahko jo opredelimo tudi kot program za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki je povzet v listini s pisno izjavo in podpisom predsednika Petrola:
izvajamo vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev.
V oceni tveganja, ki je podlaga za izjavo o varnosti, je predstavljen opis delovnega procesa z ocenjevanjem tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare na delovnih mestih ter določenimi varnostnimi ukrepi. Iz nje je torej razvidno, ali so delovni postopki povezani z nevarnostmi, in če so, ali smo storili vse, da je preostalo tveganje zaradi obstoječe nevarnosti dovolj majhno oziroma sprejemljivo. Cilj ocene je zagotoviti, da se nihče ne bo poškodoval ali zbolel zaradi dela. Zato je ocenjevanje tveganja trajen proces za izboljšanje ravni varnosti in varnostne kulture v podjetju, kar pomeni, da jo moramo nenehno dopolnjevati in posodabljati, hkrati z njo pa tudi ukrepe.
Kljub potencialnim nevarnostim, povezanim z dejavnostjo Petrola, kaže ocena tveganja, da je na večini delovnih mest stanje dobro, kar pomeni, da je izvajanje varnostnih ukrepov ustrezno. Izjava o varnosti je zajeta v zelo obsežni dokumentaciji, v kateri so predstavljeni vsi predpisani podatki o delodajalcu, organizacijskih enotah in odgovornih osebah, strokovnih delavcih za varnost pri delu in predstavnikih delavcev, tehnoloških procesih, delovnih mestih in številu delavcev, o ocenjevanju tveganja za delovna mesta oziroma skupine delovnih mest po tehnoloških celotah oziroma lokacijah ter o varnostnih ukrepih za preprečevanje oziroma zmanjšanje tveganja vključno z imeni odgovornih oseb in roki za izvedbo ukrepov. Dokumentacija je narejena s posebnim računalniškim programom, ki omogoča redno dopolnjevanje ob novih nevarnostih in spremembah ravni tveganja, hranijo pa jo v sektorju za varstvo okolja, varstvo pri delu in požarno varnost.
Marta Feldin
Nafta Lendava izdeluje za Petrol rezervoarje za utekočinjen naftni plin
Ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom ima veliko
prednosti
Idealna rešitev za mesta, kjer ni plinskega omrežja
Kurilna sezona se je letos začela zelo zgodaj in marsikdo je pred dilemo, kako naj se ogreva. Za mesta, kjer se ni možno priključiti na plinsko omrežje, je najboljša rešitev ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom, ki se ga da urediti hitro in enostavno. Potrebno je le poklicati Petrol, kjer dajo v najem rezervoar z utekočinjenim naftnim plinom.
Na ta način se ogreva veliko vrtcev, šol, manjših podjetij in ustanov ter gospodinjstev, kar dokazuje, da je tak način ogrevanja varen in ima številne prednosti - minimalno onesnažuje okolje, uporaba je enostavna, težave z ogrevanjem hitro rešene, cena je sprejemljiva in še kaj.
Rezervoarje za utekočinjen naftni plin izdeluje za Petrol Nafta Lendava, kupujejo pa jih tudi Istragas, Apegas, Plinarna Maribor in še nekateri. Lendavčani so eden največjih proizvajalcev te vrste rezervoarjev v Sloveniji in vsako leto jih proizvedejo okrog sto. Do zdaj je njihova prostornina merila 1400, 2600 in 4800 litrov, od letošnjega leta izdelujejo tudi podzemne 2600- in 4800-litrske. Večji rezervoarji so namenjeni za ogrevanje vrtcev, šol, manjših podjetij in drugih ustanov ali poslovnih objektov. Manjše, 1400- in 2600-litrske uporabljajo v zasebnih stanovanjskih hišah. S povezavo večjega števila 4800-litrskih rezervoarjev je možno ogrevati tudi večje poslovne in stanovanjske objekte.
Pri večji porabi plina vgrajujejo v rezervoarje električne izparilnike, ki pospešijo vpli-njevanje utekočinjenega naftnega plina. Nafta Lendava, ki jih izdeluje edina v državi in ima za to verificiran certifikat, proizvaja dve vrsti izparilnikov, s kapaciteto 30 in 60 kg na uro.
Nekajletne izkušnje in tak način ogrevanja sta bila zelo dobro ocenjena. Vse rešitve in postopki ustrezajo ekološkim, ekonomskim in varnostnim predpisom. Tudi rezervoarji so opremljeni z ustrezno varnostno opremo, ki zagotavlja zanesljivo delovanje, ter z opremo, ki je namenjena za polnjenje in praznjenje rezervoarjev.
Naftin sektor Strojegradnja, ki izdeluje rezervoarje in opremo, ima že skoraj 60 let delovnih izkušenj in ustrezen strokovni kader. S tem postaja Nafta Lendava ena vodilnih družb pri ekoloških sanacijah, obnovi, gradnji in rekonstrukciji vseh vrst rezervoarjev, opreme, objektov in naprav v energetski dejavnosti Slovenije.
Štefan Prša
Pokojninsko zavarovanje
Ali pravočasno
na staro
Anketa o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju
Sredi poletja smo vsi zaposleni prejeli brošuro s splošnimi informacijami o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju in anketo.
Število zaposlenih in število vrnjenih odgovorov
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
30	2
Petrol d.d.,
Najemni BS Petrol Gostinstvo
-jubljana
Poslanih je bilo 2455 anketnih listov, na katere je prišlo 391 odgovorov, kar predstavlja 16 odstotkov.
Število zaposlenih in število vrnjenih odgovorov
Odgovore je poslalo 291 moških in 100 žensk.
Starostna struktura
do 30 let
nad 50 let
30 do 40 let
40 do 50 let
Starostna struktura
In kako so anketiranci odgovorili na nekatera vprašanja?
Kako ste obveščeni o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju?
Ali že varčujete za starost?
Ali se nameravate vključiti v si-
stem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja?
Kaj menite o možnosti, da bi vam delodajalec plačeval del premije ali celotno premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje?
V odgovorih je bilo tudi nekaj zanimivih komentarjev:
■ Lepo, da Petrol želi zagotoviti lepšo prihodnost zaposlenim. Naj se začne s tem čim prej. Pohvale vredna poteza Petrola. Petrolovo finančno igračkanje, neresne zadeve.
Kako ste obveščeni o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju?
zelo podrobno
precej dobro
slabo ali sploh
dobro
■ Bankovec ima dve strani, naštete so pozitivne, katere so druge, ne vem.
• Mislim, da sem v letih, ko mi plačevanje ne prinese dodatne pokojnine.
■ Nobene besede ni o odpravnini.
■ Zdi se mi, da je trenutno preveč ponudnikov.
Ali ze varčujete za starost?
drugo (delnice, nepremičnine)
ze plačujem v H
ze rentr:
varcujem
ze plačujem
II. m lil, steber
nič od tega
Zastavili ste tudi nekaj vprašanj:
- Kdo dobi po moji smrti preostanek pokojnine?
Če zavarovanec umre v času, ko plačuje premijo, je do zbranih sredstev na njegovem osebnem računu upravičen tisti, ki ga določi zavarovanec ali zakoniti dedič. Če zavarovanec umre v času, ko prejema rento, ni dedovanja.
- Kaj se zgodi, če zaposleni menja službo?
Ob menjavi službe ima zavarovanec več možnosti:
-Ostane v obstoječem pokojninskem načrtu (če je novi delodajalec vključen v isti pokojninski načrt).
-Sredstva prenese v drug pokojninski načrt (kadar novi delodajalec plačuje v drug pokojninski načrt oziroma bi posameznik želel plačevati sam).
Kaj menite o možnosti, da bi vam delodajalec plačeval del premije ali celotno premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje?
vseeno mi je, nimam mnenja
pozitivna poteza podjetja 93%
- Sredstva pusti na računu, da mirujejo (pri tem se lahko vključi tudi v drug pokojninski načrt).
- Kdo zagotavlja letni donos?
Za zajamčeni donos v skladu z zakonom jamči pokojninska družba.
Mateja Božič Nina Milač
Ali se nameravate vključiti v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja?
ne vem, ne razmišljam
Konvencija Proton 2001
Kdor je uspel priti na predavanje, je z zanimajem prisluhnil
Če je poslovno na pravi način povezano z družabnim, je še toliko bolj koristno
Neposredni stiki so
pomembni
v
preteklih letih se je izkazalo, da so neposredna srečanja s kupci in partnerji zelo koristna za obe strani, zato smo se tudi letos odločili, da povabimo v Portorož mehanike, ki kupujejo naše motorno olje, predstavnike velikih kupcev, vse tiste, ki bi jih še želeli pridobiti, pa tudi ostale poslovne partnerje. Program je bil zelo zanimiv, saj se je začel z dvema predavanjema - o razvoju di-eselskih motornih olj s poudarkom na novem Protonu Diesel Energy SAE 5VV-30 je spregovoril predstavnik Texycy, o Petrol 2EK0 je predaval naš sodelavec Tone Mihevc - nadaljeval s predstavitvijo blagovne znamke Proton in sodelovanja med Nato so se pri malici vrste	Petrolom in Texacom, z vožnjo s ferrarijem in terenskimi vozili, družabnimi igrami,
tesno strnile	Pa tudi na pogostitev nismo pozabili.
Naslednjega dne je bilo še Petrol VIP Ferrari srečanje, namenjeno poslovnim partnerjem in dirka za veliko nagrado Petrola - Petrol Grand Prix. Gostje so se oba dneva dobro zabavali, obenem so imeli dovolj časa za resne razgovore s predstavniki Petrola, tako da so resnično povezali koristno z zabavnim, in kakor so mnogi dejali, seje “splačalo priti”.
Jelka Kušar
v vožnji na skiroju in še v čem
vlečenju vrvi,
Na drugi strani ograje: “Moj ni prav nič bolj umazan"
ciljanju v tarčo,
oktober 2001 - 15
Popoldne so se pomerili v metanju sodčkov,
’Zakon o gospodarskih družbah
vsaj	polovica vrednosti
delnice na trgu Odvisna od
komunikacije investitorji,	s	trgo
Zakon o gospodarskih družbah, njegove spremembe in dopolnitve govorijo o ustanovitvi in prenehanju družb, kakor tudi o upravljanju. V zadnjih dveh številkah našega časopisa je direktor Sociusa Leonardo F. PEKLAR odgovarjal na vprašanja o vlogi in nalogah nadzornega sveta, o odnosih med lastniki in nadzornim svetom, med notranjimi in zunanjimi člani, pa tudi o skupščini. Toda spremembe in dopolnitve zakona so posegle tudi v sklad lastnih delnic, porajajo se vprašanja o prodaji in nakupu delnic, o vplivih na njihovo ceno, pa o sovražnem in prijateljskem prevzemu. In vse to so teme tretjega dela razgovora, ki ga objavljamo tokrat.
Novi zakon prinaša spremembe v zvezi s skladom lastnih delnic. Kaj je sklad lastnih delnic?
Sklad lastnih delnic je možnost, ki jo daje zakon o gospodarskih družbah, da delniška družba na podlagi statuta ali na podlagi sklepa skupščine pridobi pravico, da odkupuje lastne delnice. To pomeni, da ima na primer Petrol pravico od kateregakoli delničarja kupovati svoje delnice. Povsod v svetu velja za te delnice poseben status in tako je tudi pri nas. Delnice, ki so v skladu lastnih delnic, niso glasovalne, saj ne bi bilo logično, da bi uprava z delnicami lastne družbe glasovala za sklepe, ki jih je sama predlagala. Poleg tega tudi ne prinašajo dividende. Ko jih družba proda, pridobijo spet vse pravice. Zakon omejuje sklad lastnih delnic na 10 odstotkov in oblikovati ga je možno v namene, ki so navedeni v 240. členu ZGD in pravi:
Družba sme pridobivati lastne delnice le:
- če je pridobitev nujna, da bi družba preprečila hudo neposredno škodo,
- če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe,
- če delnice pridobi zato, da bi delničarjem zagotovila odpravnino
po določbah tega zakona,
- če je pridobitev neodplačna,
- da pridobi delnice pri nakupni komisiji,
- na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva,
- na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Ker so sklad v preteklih letih uporabljali v razne druge namene, je dodana nova alineja, ki zelo natančno ureja vsakršno drugačno pridobivanje ali odsvajanje lastnih delnic. Skupščina mora sprejeti sklep, če gre za namen, ki ga ni v zakonu, ali gaje potrebno natančno opredeliti, ali prepoveduje pridobivanje delnic samo zato, da bi z njimi trgovali. Skupščina mora s sklepom določiti najvišjo in najnižjo ceno, po kateri se sme kupiti delnice. Omeniti je še potrebno, da mora biti tak sklep o pridobitvi lastnih delnic sprejet s tričetrtinsko večino. To pomeni, da zakon bolj natančno ureja to področje, ki je bilo doslej neurejeno.
Zdaj je možno trgovati samo preko trga vrednostnih papirjev.
Družba, ki kotira na organiziranem trgu, lahko pridobi lastne delnice samo preko borze.
Kdaj in zakaj podjetje kupi ali proda svoje delnice?
Za to je lahko veliko razlogov. Podjetje namerava na primer povečati donosnost s pomočjo umika določenega števila delnic. To pomeni, da bo dosegalo enake rezultate, medtem ko bo kapital zmanjšan. Podjetje kupi svoje delnice, ki so na trgu podcenjene. Tretji razlog je lahko v tem, da gre podjetje v ekspanzijo, da želi prevzeti druga podjetja in njihovim delničarjem v zamenjavo ponuditi lastne delnice. V Sloveniji je že več takih primerov: Mercator, Sava, pivovarni in prevzem poteka tako, da dobi delničar podjetja X v zamenjavo določeno število delnic podjetja Y. Prevzem ne poteka z denarjem, ampak z delnicami. Podjetje lahko oblikuje sklad lastnih delnic tudi zato, da bo delnice prodalo zaposlenim, pri čemer gre za potezo, ki v Sloveniji ni dovolj pogosto poudarjena: zaposlene lahko motiviramo za boljše delo tako, da postanejo solastniki. Pri nas je zadeva nekoliko sprevržena, ker smo tako in tako vsi lastniki. V tujini se vlade preko davčne zakonodaje in podjetij zelo trudijo, da bi bili zaposleni tudi delničarji. S tem so bolj motivirani in čutijo večjo pripadnost podjetju. Družbe oblikujejo sklad lastnih delnic tudi zato, da z njimi nagrajujejo zaposlene, upravo in nadzorni svet. V anglosaškem svetu z lastnimi delnicami posegajo na trg kapitala, s čimer želijo doseči ugodnejše cene, kar je tudi pri nas že postalo praksa. Lastne delnice pridobivajo podjetja zato, da bi preprečila veliko gospodarsko škodo. Podjetje A dolguje podjetju B večja sredstva, a jih ni sposobno vrniti, ima pa njegove delnice. V tem primeru je jasno, da bo podjetje B kot plačilo sprejelo tudi svoje delnice. Z lastnimi delnicami večkrat operirajo takrat, ko bi nekdo tretji prevzel podjetje, in jih poskušajo umakniti s trga. Poznamo primer iz Amerike, ko je predsednik uprave Chryslerja Lee A. lacooca branil družbo pred prevzemom kasnejšega predsedniškega kandidata Rossa Perota. Zaposlenim je rekel, da prevzem ne bo mogoč, če bo vsak od njih kupil nekaj delnic. Podjetje pa za
kon o gospodarskih družbah
to nima denarja. Vendar tam ni šlo za sklad lastnih delnic, ampak za manipulacijo, ki je na koncu uspela.
A možno je tudi to.
Da, sicer redko, a je možno. Čeprav zakon o prevzemih zelo jasno pravi, da takrat, ko se prevzem začne, podjetje nima pravice do tega.
Kdaj pa podjetje proda svoje delnice?
V nekaterih primerih gre lahko za zrcalno podobo nakupa. Pomembno je, da pri tem postopku podjetje ne posluje s kapitalsko izgubo, da delnic ne kupuje dražje, kakor jih pozneje proda. Upoštevati pa mora tudi tedanjo tržno vrednost. Ni dovolj, da revalorizira samo nabavno vrednost, kajti vrednost delnic je pogojena s tržno ceno, ki je seveda lahko bistveno višja.
Kdo odloča o nakupu ali prodaji, uprava, nadzorni svet, skupščina?
Formalno je za oblikovanje lastnega sklada potrebno imeti določbo v statutu oziroma sklep skupščine. Najprej je prepuščeno upravi, vendar v Sloveniji nadzorni sveti pogosto zahtevajo, da uprava ne posluje s skladom lastnih delnic brez njihove vednosti. Včasih sprejmejo samo sklep, drugič oblikujejo posebna pravila, ki služijo kot okvir, v katerem posluje uprava. Uprava mora poročati nadzornemu svetu in vsem delničarjem, kajti poročilo o skladu lastnih delnic je sestavni del letnega poročila.
Kaj najbolj vpliva na ceno delnic poslovanje družbe, razne govorice?
Če bi znal na to stoodstotno odgovoriti, ne vem, kje bi bil zdajle. Zagotovo pa bi bil zelo premožen gospod. Vseeno bom poskusil odgovoriti. Pred nedavnim smo imeli posvet o dodani vrednosti za delničarje in na koncu smo se strinjali, da je v pogojih razmeroma majhnega trga vrednostnih papirjev in na podlagi izkušenj z velikih trgov vsaj
polovica vrednosti delnice na trgu odvisna od komunikacije družbe z investitorji, s trgom, z javnostjo. Ključen element seveda ostaja poslovanje. Vendar nekatera podjetja izjemno dobro poslujejo - kot primer lahko omenim Petrol -a trg ne sledi pozitivnim spremembam, ki so se dogajale v preteklih letih. Tako ostane odprto vprašanje glede komunikacije z investitorji, ki jo podjetja v Sloveniji v glavnem podcenjujejo.
Delnice so včasih tudi podcenjene.
Vsekakor. Če primerjate strukturo vrednosti najbolj prometnih delnic v svetu in pri nas ter knjigovodsko in tržno vrednost, ugotovite, da smo v Sloveniji v kotaciji A na dobrih 70 odstotkih knjigovodske vrednosti. V svetu presegajo
Pomembno je kdo drži volan in kako ga zna obračati
knjigovodsko vrednost na posameznih področjih celo nekajkrat. Pri nas je več kot očitno, da so nekatere delnice tako podcenjene, da bi se jih zelo splačalo kupovati. Druge delnice imajo tako ceno, da bi lastniki dobili vee iz likvidacijskega postopka, če bi podjetje ukinili, kakor če posluje. Po mojem mnenju je cena delnice v Sloveniji aktivna takrat, ko so aktivni lastniki, ko se lastništvo premika, k čemur lahko pripomore tudi samo podjetje.
Če se začne govoriti, da se velika uspešna družba zanima za nakup nekega podjetja, začne vrednost njegove delnice rasti.
To je nekoliko poenostavljena trditev.
Pomembno je, kdo govori, problem pa je predvsem v tem, da se v Sloveniji zelo veliko govori, in da zelo slabo čuvamo poslovne skrivnosti. Zato je tudi več govoric in če bi na vsako reagirali, ne bi bilo posebno dobro. Po drugi strani je v Sloveniji veliko prevzemov, ki potekajo povsem po določbah zakona o prevzemih. Javnost o njih ni obveščena in mali delničarji so v bistveno slabšem položaju, ker ne vedo, da se to dogaja, in ne vedo takrat, ko bi morali, ampak potem, ko je prevzem že zaključen. Tisti, ki ve za proces, proda po bistveno višji ceni kakor mali delničarji, ki naj bi jih ščitila zakonodaja. To predstavlja velik problem.
Govorimo o sovražnih in
prijateljskih prevzemih.
Najprej poglejva, o čem govoriva. Obstajata dve teoriji. Prva, ki jo upošteva tudi slovenski zakon o prevzemih, pravi, da je sovražni prevzem tisti, ki poteka brez soglasja uprave in ji je sovražen, posledica pa je praviloma njena zamenjava. Zame je sovražen prevzem tisti, ki je sovražen do podjetja. Če pridejo novi lastniki, ki zamenjajo upravo, še ne pomeni, da bo to slabo tudi za ostale delničarje, za zaposlene, za samo podjetje ali okolje. Če pa nekdo prevzame podjetje zato, da ga bo zaprl, ker mu konkurira, je lahko slabo za okolje, zaposlene, morda tudi za ostale delničarje.
Kako pa to vpliva na vrednost delnice?
Prijateljski prevzem je povsem jasen in transparenten, zelo pozitivno vpliva na rast cene delnice. Sovražni prevzem je v osnovi pripravljen tajno in večina niti ne ve zanj. Ko pa se izve, vsak prevzem med potekom pozitivno vpliva na ceno delnice. Kdor ga zamudi, in želi pozneje prodati delnice, dobi zanje manj. Poglejte slovenske primere, pri vseh je bilo tako.
Jelka Kušar
	
	
Zadnja novica
Naložba za prihodnost
Sindikat in svet delavcev sta z upravo družbe podpisala pogodbo o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju
Sindikat in svet delavcev podpirata uresničitev projekta
V začetku leta 2000 je začel veljati nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je znižal osnovo za pokojnine s 85 na 72,5 odstotka povprečne plače. Obenem je bil uveden drugi steber pokojninskega zavarovanja, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki omogoča dodatno varčevanje v času aktivne delovne dobe (o vsem smo v časopisu Petrol obširno poročali).
Mnenja o njem so bila med ljudmi zelo različna - nekateri so bili navdušeni, drugi niso verjeli, da bo zaživel, tretjim se je zdel odveč.
V nekaterih podjetjih so se zelo hitro odločili, da bodo drugi steber spravili v življenje, saj so bili prepričani, da bo koristil zaposlenim. Med njimi je bil tudi Petrol. Uprava je najprej ustanovila delovno skupino, ki je pripravila projekt, nato se je odločila, da se bomo vključili v Pokojninsko družbo A. V pokojninski načrt se lahko vključijo sodelavci, ki so več kakor 12 mesecev zaposleni v Petrolu, poskrbljeno pa je tudi za sodelavce na najemnih bencinskih servisih, v gostinstvu, hotelu Špik in v Apegasu. Svet delavcev je projekt podprl, prav tako se je sindikat strinjal s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta. To je upravi družbe dalo možnost za uresničitev celotnega projekta. Najprej je s sindikatom podpisala pogodbo, v prihodnjih dneh pa bodo zaposleni dobili izjavo o pristopu k Pokojninski družbi A, kar bo omogočilo kolektivno vključitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Jelka Kušar
Avstrijska naftna industrija odklanja ukinitev bencina normal, ki jo načrtuje EU
Strokovno združenje avstrijske naftne industrije odklanja predlog Evropske unije, naj bi po letu 2005 v EU prepovedali prodajo bencina normal. Komisija EU je utemeljila svoj predlog s tem, da je delež tega-goriva v uniji zelo skromen. Toda prav v tem primeru se spet kaže, da odločitev, ki temelji na povprečju, v posameznih državah lahko globoko poseže v navade porabnikov. In prav na to opozarja avstrijsko strokovno združenje.
* V Avstriji so lani porabili 623.000 ton bencina normal, kar predstavlja 31,5 odstotka celotne porabe.
* Infrastruktura za oskrbo z bencinom normal je v Avstriji razpredena po vsej državi.
* Liter bencina normal je v primerjavi z
evrosuprom 95 povprečno za 20 do 25 grošev cenejši. Če bi bencin normal ukinili, bi morali vozniki v letu dni izdati za gorivo preko 200 milijonov šilingov več kakor doslej.
* V proizvodnji bi višje število oktanov pripeljalo v rafinerijah do višjih stroškov, večjega števila emisij in s tem do močnejše obremenitve narave.
Zato se strokovno združenje zavzema za to, da bi tudi po letu 2005 na bencinskih servisih prodajali bencin normal, ter pričakuje od “pristojnih avstrijskih organov, da bodo tako stališče zastopali pri organih v Bruslju”. Končno tudi nemško naftno gospodarstvo zastopa enako stališče.
Boeing
Komisarka za okolje v Evropski uniji Margot VVallstrom je ostro kritizirala ameriškega proizvajalca letal Boeing
zaradi novega tipa letal, ki “žre kerozin”, V pismu, naslovljenem na podpredsednika uprave Harryja Stoneci-pherja, očita družbi “brezobziren odnos do okolja”. Stonecipher je v odgovoru, objavljenem v časopisu, menil, da “je na voljo še veliko fosilnih goriv”. Načrtovano letalo sonic cruiser naj bi porabilo za 15 do 20 odstotkov več kerozina kakor običajna letala in prevažalo okrog sto potnikov. Za VVallstromovo pa se sprašuje, ali za uro krajši polet preko Atlantika opravičuje občutno povečane emisije C02. Stonecipher je okolje označil kot “presneto pomembno", istočasno pa omalovaževalno govoril o “slavnostnem okoljskem vozilu”, s čimer je mislil predvsem na Boeingove-ga konkurenta Airbus Industries. Njegov predsednik Noel Forgeard pa je kritiziral Boeing, češ da “prelahko” jemlje povečano porabo kerozina. Novi A380 superjumbo bo lahko prevažal po 555 potnikov in porabil 35 odstotkov manj kerozina kakor sonic cruiser.
EU komisarka kritizira
Po dobrem mesecu počitka so se med seboj pomerili tekmovalci v “Pokalu 1.4”, tokrat na krožni hitrostni dirki Petrol 2001 Grand Prix na portoroškem letališču. Dirka je bila sestavljena iz dveh tekov, čase pa so na koncu sešteli. Nastopila sta tudi dva tekmovalca Petrol Racinga Alex Humar in Aljoša Tušek, zaradi težav z avtomobilom pa je moral nastop odpovedati Jaka Valant.
Ekipi Petrol Racinga je po prvem delu dirke kazalo zelo dobro. Prvi tek je namreč pripadel Alexu Humarju, ki je bil najhitrejši že na treningu, poleg tega je odpeljal tudi najhitrejši krog. Njegova prednost pred Rokom Černjavskim je znašala že 2,3 sekunde, kar je napovedovalo ogorčen boj v drugem delu dirke. Pravi boj pa se je odvijal tudi za četrto mesto med Aljošo Tuškom in Lucijo Živec, ki je sicer startala s tretjega mesta, vendar so jo problemi z zavorami potisnili na peto, njen zaostanek za Tuškom pa je bil pol sekunde.
Dobro smo se od
Ekipe Revoza, Petrola, AMZS in sponzorja Velog-Fulmena so se na progi za motokros v Rakeku pomerile v polfinalnem tekmovanju, ki je potekalo v prijetnem, čeprav tekmovalnem vzdušju. Turistični rally, ki so ga morale opraviti vse ekipe, se je odvijal po čudoviti pokrajini, da pa sama vožnja ne bi bila preveč lahka, so poskrbele razne tekmovalne naloge. Najprej je bilo na vrsti streljanje z velikansko fračo na cilj. Druga naloga je bila bolj tehnične narave, saj je bilo potrebno izbrati med množico akumulatorjev najprimernejšega za določen tip vozila. Vožnja turističnega rallyja je bila za posamezno ekipo omejena na 30 minut, kar pomeni, da najhitrejši in najpočasnejši niso prišli v izbor za finaliste. Na koncu poti pa je sovoznike čakala še preizkušnja v spretnosti na predelanem dvokolesu skozi drevored stožcev. Petrolovci smo se dobro odrezali, saj smo na drugem polfinalnem tekmovanju osvojili dve stopnički, prvo in tretjo. Na prvo se je zavihtela ekipa iz poslovne stavbe, na tretjo ekipa Petrol 5.
Druženje je minilo v prijetnem vremenu, za popestritev pa so poskrbeli pogumni vozniki terenskih vozil off-road kluba Mamut, ki so vse udeležence popeljali tudi po razmočenem in težkem terenu. Zdaj napeto pričakujemo, kaj nam bo prineslo finalno tekmovanje.
Andrej Medved
Petrol Racing v “Pokalu 1.4”
Pričakovali več
Po trdno prespani noči so se tekmovalci pomerili še v drugem teku, kjer pa je bila zgodba popolnoma drugačna.
Alex je namreč zaostal za Rokom za dobrih 7 sekund in tako končal na drugem mestu. Aleks pa nad doseženim ni bil razočaran. “Moram reči, da sem rezultat pričakoval. Obe vožnji sem odpeljal podobno, kar kažejo tudi časi, le Rok je bil danes dosti hitrejši. Glede nadaljnjega dela sezone pa mislim, da je še vse odprto,” je povedal Alex. Slabše volje je bil Aljoša Tušek, ki je moral odstopiti zaradi okvare motorja, pa tudi s časi ni bil zadovoljen. “Preveč smo se ukvarjali s pripravo motorja, pri tem pa pozabili na podvozje in zavore, ki so tokrat nagajale. Potem pa še ta smola z motorjem! Zdaj predvsem upam na boljšo prihodnost, čeprav sem nekoliko že izgubil voljo.”
Kakor sem že zapisal, na dirki ni nastopil Jaka Valant, saj mu je zaradi zamaknjene jermenice le dan pred dirko pokrivilo osem ventilov, tako da avta niso uspeli pripraviti.
Vodja ekipe Petrol Racing Primož Lemež po dirki z doseženim ni bil zadovoljen: “Vsekakor smo pričakovali zmago na domači dirki, na žalost pa se nam ni izšlo. Po prvem delu je vse kazalo na naše slavje, v drugem delu pa se je vse spremenilo. Na žalost sta se prav na tej dirki pokvarila kar dva dirkalnika, tako da res ne moremo biti zadovoljni.”
Davor Smodiš
Petrol Racing v pokalu Seicento Petrol
Zupančič Ob drugo ITI6StO
Po dveh gre včasih hitreje
Ekipa Petrol Racinga je na domači dirki precej pričakovala tudi od peterice voznikov v Seicento Petrol pokalu. Najbolje je kazalo Matjažu Zupančiču, ki je bil skozi vso dirko uvrščen na drugo mesto, po koncu pa mu je žirija pribila 30 sekund kazni. Razlog je bil v tem, da je med dirko enkrat nekoliko krajšal progo, vendar s tem praktično ni nič pridobil, kvečjemu je kakšno sekundo izgubil. Takoj po dirki je Petrol Racing vložil priziv na odločitev žirije. Zupančič pa je bil na cilju precej slabe volje: ‘Zadovoljen sem z
nastopom. Kazen, ki mi jo je dala žirija, pa je povsem neutemeljena. Ob sekanju dvojnega ovinka namreč nisem nič pridobil.” Drugi najuspešnejši voznik Petrol Racinga je bil Robert Čimžar, ki je med dirko tudi zletel s ceste. Svoj nastop pa je takole komentiral: ‘Zadovoljen sem, da sem prehitel tri tekmovalce Petrol Racinga, vseeno pa sem od dirke več pričakoval, saj je bil avto tokrat zelo dobro pripravljen.” Več smole je imel Jernej Pitako, ki je vozil odlično, a je presekal gumo in ni skrival razočaranja: “Do težave z gumo sem
zelo dobro vozil, kasneje pa sem zaradi menjave pnevmatike izgubil preveč časa za odmevnejši rezultat.” Podobne težave je imel tudi Mladen Stepanovič: “Dirka je bila dobra, a sem na istem mestu prebil gumo kakor Pitako. Avto je tokrat sicer bolje deloval, a zaradi izgube časa nisem imel možnosti za boljši rezultat.” Med dirko je moral odstopiti Marko Jager, ki mu je odpovedala sklopka. “Zelo sem razočaran,” je bilo vse, kar je povedal. “Lepa in zanimiva dirka,” je dejal Primož Lemež, vodja Petrol Racinga, ki je nato še dodal: “Čestital bi skupnemu zmagovalcu Kaučiču, od naših voznikov sem zadovoljen z Zupančičem, vsi drugi pa so zaostali za mojimi pričakovanji.”
Dirka je bila odlično organizirana in pokazalo se je, da se jo da tudi na letališču dobro pripraviti. Tekmovanje, ki si ga je v dveh dneh ogledalo več kakor 4 tisoč gledalcev. Po dirki pa je prišlo obvestilo, da so Zupančiču pribili 30 sekund zaradi napačno prevoženega dvojnega ovinka. To ni razburilo samo vodstva Petrol Racinga, ampak tudi vodstvo Petrola. Res je Zupančič napačno prevozil dvojni ovinek, vendar v pravilniku lepo piše, da se dirkaču pribije 30 sekund le, če je s tem pridobil mesto, ali čas na uradnih treningih. Matjaž pa s tem manevrom nikakor ni pridobil mesta. Nad odločitvijo se je najbolj razburil Primož Lemež: “Ne morem verjeti, da se nam to dogaja. Očitno so se nekateri funkcionarji zarotili proti Petrol Racingu. Ne vem sicer, zakaj, vendar so nekatere njihove odločitve v škodo naše ekipe več kot smešne. Diskriminacije doživljamo že od dirke na Gorjancih, ko niso upoštevali naših pripomb na preložitev tekmovanja, kasneje pa so nam zavrnili še protest in pritožbo. Od takrat naprej se naša mlada ekipa praktično ni več pobrala. Tudi odločitev o pribitku časa Zupančiču sodi v isto kategorijo, zato smo resnično lahko jezni. Na dirki se je marsikaj dogajalo, pa ni bil nihče tako strogo kaznovan. Zdaj pa, ko smo spet našli pravi dirkaški ritem, so nas kaznovali in to povsem neupravičeno. Ne vem, kako bo to vplivalo na naše mlade tekmovalce, vendar bi se morali z nekaterimi funkcionarji temeljito pogovoriti o njihovih odločitvah, ki so v glavnem usmerjene le proti naši ekipi.”
Davor Smodiš
' Zmaga je naša!”
V Cerkljah na Dolenjskem
Na dirkališču Mobikrog v Cerkljah na Dolenjskem je potekala letošnja osma dirka za Seicento Petrol pokal, ki je bila najbolj razburljiva in polna obratov v triletni zgodovini pokala. Žal pa se je slabše zasukalo za večino voznikov Petrol Racinga. Na treningih je predvsem zablestel Marko Jager, ki je zaostal le za Borisom Brianom in je tudi po startu uspel obdržati drugo pozicijo ter jo ohraniti vse do predzadnjega kroga pred ciljem, nato gaje eden od tekmovalcev nešportno zadel, kar je Marku precej poslabšalo uvrstitev. “Dva kroga pred ciljem sem bil še drugi, nato meje Pirjevec zadel s strani in me nato potiskal še toliko časa, da me je zavrtelo. Izredno sem razočaran, saj sem imel priložnost za resnično vrhunski rezultat, a sem končal le na osmem mestu, kar seveda ni moja krivda,” je na cilju povedal vidno razočarani Jager. Nič bolje se ni godilo Matjažu Zupančiču, ki je začel dirko s četrte startne pozicije. Podobno kot Jager se je od blizu srečal z enim od tekmovalcev in zato padel povsem na rep razpredelnice. Po tekmi pa je dejal: “Nekateri vozniki ne vedo, kaj je športna vožnja. Vate se na primer zaletijo sredi ravnine in ne odnehajo, dokler te ne zavrti. Sam sicer podpiram borbeno vožnjo, a biti mora v normalnih mejah. V uteho mi ostaja nagrada za najhitrejši krog na
Zadnji pregled pred startom
Šport
Nesreče pokvarile
uvrstitve
Vsi si želijo zapeljati na stopničke, a žal so samo tri
dirki, a imam vseeno grenak priokus, saj sem bil že drugič zapored poškodovan.” Na deseto mesto se je uvrstil Mladen Stepanovič, ki tudi ni mogel verjeti, da so nekateri vozili tako grobo: “Sam sem s svojim nastopom sicer zadovoljen, saj tudi nisem imel velike smole z nesrečami. Če pogledam avtomobile svojih tekmecev, sem prepričan, da vsi niso bili tako srečni kot jaz. Vesel sem, da je bila proga mokra, saj potem moč avtomobila ni odločilna. S svojim seicentom, ki ni ravno vrhunsko pripravljen, v suhem zagotovo ne bi bil tako hiter.” S svojim nastopom je bil izredno zadovoljen tudi Robert Čimžar: “Res sem zadovoljen, saj sem končno pokazal vožnjo, ki jo obljubljam že vso sezono. Nisem imel večjih težav, zato lahko le uživam v zares dobrem rezultatu.” Na devetnajstem mestu najdemo še Jerneja Pi-taka, ki je vsekakor pričakoval več, a je možnosti za boljšo uvrstitev zapravil že na treningu, kjer mu je nagajal avtomobil. “Na treningu mi je nagajala elektronika, zato sem osvojil povsem zadnje mesto. Do dirke smo napako odpravili, nato sem prehitel še nekaj konkurentov, težav pa z njimi nisem imel. Zadovoljen sem,” je komentiral svoj nastop Pitako. Kot zadnji voznik Petrol Racinga je na dirki nastopil Aljoša Tušek, ki je odpeljal dve dirki za slovenski nacionalni pokal. Vozil je peugeot 306 in vožnji končal na četrtem in petem mestu. “Bilo je zanimivo, a nimam dovolj izkušenj s takim avtomobilom, da bi lahko ciljal na višje uvrstitve. Bilo pa je vseeno zanimivo,” je dejal. Z razpletom dirke za Petrol Racing, posebno v Seicento Petrol pokalu tudi njegov vodja Primož Lemež ni bil zadovoljen, končno je kazalo na precej boljši razplet: “Zelo sem razočaran nad razpletom, saj bi si na vsak način zaslužili boljše rezultate. Nešportnim potezam bi radi naredili konec, in za to se trudimo že vso sezono. Danes se je zgodba ponovila, kajti sodniki tudi tokrat niso bili dorasli svoji nalogi. Komaj čakamo, da bo te kaotične sezone konec.”
Davor Smodiš
Vrtimo naftni globus
Agip bo zamenjal bencinske servise s TotalFinaElfom
Italijanska družba Agip se je s francoskim TotalFinaElfom dogovorila za mednarodno menjavo bencinskih servisov. Italijani bodo prepustili Francozom 40 objektov v Italiji ter za to dobili 74 servisov v južni Franciji. S tem bodo svoj tržni delež v Franciji podvojili na 8 odstotkov. Na enak način je Agip pred nedavnim dobil v Franciji ob avtocestah 21 bencinskih servisov, ki imajo 110 milijonov litrov letnega prometa. Zamenjava je del načrtovanega prestrukturiranja Agipa, po katerem naj bi tržni delež v Italiji zmanjšali z 41 na 31 odstotkov, obenem pa povečali prisotnost v sosednjih državah, predvsem v Franciji, Španiji in v alpskih deželah. Istočasno naj bi s pomočjo modernih in učinkovitih naprav mreža bencinskih servisov postala bolj donosna.
Lani je Agip prodal naftni družbi Tamoil v Italiji 217 bencinskih servisov in rafinerije s kapaciteto 900.000 ton.
V ZDA 10 koncernov nadzoruje 83 odstotkov trga bencinskih servisov
National Petroleum News je v svoji študiji ugotovil, da se konkurenčni boj na ameriškem trgu na bencinskih servisih zaostruje, čeprav številke tržnih deležev kažejo, da se koncentracija povečuje. Pri prodaji bencina ima največji tržni delež ExxonMobil s 17,4 odstotka, sledijo mu BP z 12,4, Citgo/PdV z 10,3, Marathon z 8,6, Chevron s 7,7, Motiva (Shell/Texaco/Aramco) s 7,5, Equillon (Shell/Texaco) v 6,7, Tosco s 4,8, Sunoco s 4,3 in Phillips s 3,6 odstotka. Supermarkti dosegajo trenutno komaj triodstotni delež, vendar se zelo trudijo, da bi ga povečali. Bencin pa uporabljajo kot vabo, s katero poskušajo voznike pritegniti v veletrgovine. Njihov cilj je 16-odstotni tržni delež v trgovanju na bencinskih servisih.
Statoil se pogaja o plinovodu proti Poljski
Norveška naftna družba Statoil se že nekaj časa pogaja s poljsko vlado o gradnji plinovoda od Norveške proti Poljski. Pri tem so dosegli dokaj velik napredek, vendar še ni jasno, kdaj bo znan dokončen rezultat. Znano je le to, da naj bi letno transportirali skozi plinovod 5 milijard kubičnih metrov plina, prva dobava naj bi stekla leta 2008, dobavna pogodba naj bi veljala 16 let. Vrednost pogodbe naj bi znašala 100 milijard kron.
Izvoz ruske naftne industrije je na meji kapacitet
Proizvodnja nafte v Rusiji se je v letošnjem prvem polletju povečala za 7,5 odstotka na 340 milijonov ton. V istem obdobju se je izvoz nafte povišal za 4,5 odstotka na 129,5 milijona ton, tako da so skoraj dosegli vrh transportnih izvoznih zmožnosti, ki znaša 140 milijonov ton letno. Delno razbremenitev vidijo v baltskem cevovodu, ki naj bi začel delovati v letošnjem decembru. V prvi fazi naj bi po njem transportirali 12 milijonov ton letno, ko bo zgrajen, naj bi njegova kapaciteta znašala 32 milijonov ton.
Angola želi čim hitreje povečati proizvodnjo nafte
V Angoli imajo velike težave s proračunom. Nalog, ki sta jih ji naložila denarni sklad in svetovna banka kot osnovo za nadaljnje kredite, niso izpolnili. Poleg tega naj bi bil del dohodka iz naftnega posla stekel v žepe sprijenih politikov. Zato je razumljivo, da poskuša vlada čim hitreje povečati proizvodnjo surove nafte. Kakor piše Neue Zuricher Zeitung, so mednarodne naftne družbe vložile v Angolo skoraj deset milijard dolarjev. Od vsote je leta 1999 odpadlo 900 milijonov samo za licence
na treh obetavnih blokih v globokem morju na Exxon, BP in TotalFinaElf, ki načrtujejo, da bo iz globine nad 2000 metrov priteklo več nafte, kakor so jo do zdaj v celoti načrpali v Angoli. Investicije naj bi znašale po 4 milijarde dolarjev na leto. Znane zaloge države ocenjujejo na 5,4 milijarde sodčkov, tekoče raziskave pa nakazujejo, da obstaja še nadaljnjih 5 milijard. Do leta 201 5 naj bi dnevna proizvodnja dosegla 2,5 milijona sodčkov.
ExxonMobil Nemčija dosega na liter manj kakor pfenig dobička
Po besedah predsednika ExxonMobila za srednjo Evropo sta Esso in Mobil Nemčija, ki sta se lani združila, v letu 2000 pri litru nafte zaslužila manj kakor pfenig. “Skrajno nezadovoljiv rezultat” je posledica izgub v poslovanju bencinskih servisov, ki pa so jih izravnali z dobičkom iz predelave. Položaj na bencinskih servisih tudi v letošnjem prvem polletju še ni zadovoljiv, rešuje pa ga zaslužek v trgovinah servisov. Operativni prihodek izvira predvsem iz upstrea-ma, ki predstavlja 80 odstotkov poslovanja.
Lukoil je leta 2000 potrojil neto dobiček
Lukoil je po večmesečni zakasnitvi objavil rezultate poslovnega leta 2000 po zahodnih standardih. Visoke cene surove nafte v lanskem letu so tudi po izračunih GAAP omogočile “najboljši rezultat v zgodovini podjetja”. Neto dobiček se je povzpel z 1,06 na 3,3 milijarde dolarjev. Trend pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Največjo odgovornost za “utrjeni položaj” družbe pripisujejo “investicijam v glavno poslovno polje kakor tudi v nova poslovna področja”. Potrebno pa je dodati, daje rezultat leta 2000 naredil na analitike precej manjši vtis kakor na samo podjetje. Številke so nevtralne, pravijo. Neto dobiček je res za 6 odstotkov presegel pričakovanja, zato pa je obratni dobiček za 5 odstotkov pod pričakovanjem. Celotna podoba je povsem neuglašena.
Prišli
a razvedrilo
OEM Ljubljana - Kranj
Gregor Kozorok, prodajalec
Sektor za računovodske storitve
Janja Štrumbelj, pomočnica vodje oddelka
OEM Ljubljana - Kranj
Matjaž Plemelj, prodajalec
OEM Maribor
Milan Burina, vodja izmene,
Jože Kovačič, prodajalec
OEM Novo mesto
Dragutin Mutak, prodajalec
OEM Primorska
Saša Petrovčič, prodajalec
O EV Celje
Rajko Robida, prodajni predstavnik
OEV Maribor
Bojan Kumer, skladiščnik
OEV Nova Gorica
Branka Štemberger, referentka,
Anton Petrič, poslovodja skladišča
OEV Novo mesto
Franc Tomaž, voznik OE
Sektor marketinške komunikacije
Ines Vrenko, organizatorka
Sektor pospeševanje prodaje
Stanislav Papež, vodja službe
Sektor gostinstvo
Stanko Agbaba, natakar
Sektor za računovodske storitve
Milena Breskvar, samostojna referentka
Odšli
oklober
2001
KOKOŠJI
MLADIC
DIAMETRALNO NASPROTNA TRDITEV
Človeko-
ljubna
ORGANI-
ZACIJA
STARO-
PERZIJSKI
KRALJ
IZTOK
JEREB
PRISTAŠ
RASIZMA
INDIJSKO
MODRO
BARVILO,
INDIGO
POLNA
LUNA
SESITEK
ČEKOVNIH
GOLIC
TELESNA
IZLOClNA
PARKIRNI
PROSTOR
SLASCICA ALI INDIJANSKI OTROK
NAS
NEKDANJI
MINISTER
(ANDREJ)
PREBI-
VALEC
ČIČARIJE
OČKA,
ATEK
REKA V GR. MIT.
AM. PISEC (EDGAR A.)
GLAS PRI UDARJANJU S CEPCEM, BIČEM
ŽUŽELKA
PRIKAZO-VALKA NOVE MODE
KDOR NI KMET
AMERIŠKI
PESNIK
POUND
ANGLEŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(MICHAEL)
PETROL
MUSLIM. M. IME (ANAGRAM SAAB)
ZDRIZ,
KLEJ
EILMSKI
TRAK
STOPNJA PRIDEVNIKA, KI NIMA PRIMERJAVE
VILI
RESNIK
DIRIGENT
KONDRASIN
PESNICA
(MAJDA)
UDOBEN
STOL
ITALI-
JANSKI
AVTO
ANTON
FOERSTER
KOVINSKI TRAK IZ DVEH DELOV
NEKD.
IRANSKO
NOMADSKO
PLEME
FIGA
MANJŠI
KAVELJ
KITAJSKI
DRŽAVNIK
risbo
KIH
DELAVEC, KI NAKLADA
ZVEST
AP0LL0NI0
OKRASNI
GRM
BIBLIJSKI OCAK
ITAL.
POLITIK
MORO
EGIPT. FARAON (PIRAMIDA PRI GIZI)
HALOGENA PRVINA (ZNAK La)
VNETJE
NEBNIC
DELNIŠKA
DRUŽBA
PRVOTNA
GRŠKA
MODRICA
PETJA
RIM. MIT. PODZEMLJE
IGRALKA
GARDNER
JOŽICA
IT. REKA, PRITOK PADA
IVAN
TAVČAR
DESKA V ZID. ODRU
STARO-
GRŠKO
PLEME
PRIPADNIK STRANKE 0PTIMAT0V V ST. RIMU
PERZEJE-VA MATI V GR. MIT.
NORDIJSKA BOŽANSTVA
SANKE
OKRAJŠAVA ZA NEKD. DINAR
ZELENICA
SL. PESNIK (IVAN)
DELAVSKA
ENOTNOST
AKER
IZVIRNO
KRAŠKA
PLANOTA
PLAZILEC
ZRAK (LATINSKO)
PTIC
SEVERNIH
MORIJ,
NJORKA
SESTAVINA
MASCOB
PETER
VILFAN
MINISTRICA
PETRIN
RDEČA
VETRNICA,
AKTINIJA
(LATIN.)
ZENSKA
OBLIKA
IMENA
ERVIN
MOČVIRNAT SVET, CRETA
VEČJA
KAMNITA
GMOTA
NE PELJI MIMO, MISLI NA ZIMO
PETROL