JUTRA
Uredniitvo in uprava: Maribor, AI*k»androva o«
Oglasi p« tarifu
Ogla*« *pr#)«m« todl oglasni eddslsk .Jutra" v gubljant, Prtlsmovs
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
v uprevi ali po poSti 10 Din, doitavljen na dom pa 12 D!n
. pgiffimr gisggfrinr ggre^rnr
MariborsM
Leto III. (X.), štev. 254
Maribor, četrtek 7. novembra 1929
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnsm £ak.zav. v Ljubljani it. 11.409
Valja mesečno.
c »ata it, 13 adea K. 4
Likvidacija prošlosti — organizacija bodočnosti
Se dober teden dni in Maribor ie kot sedež državne uprave in samouprave Mariborske oblasti — bil. 10. tm. preneha Poslovati mariborski veliki župan, s 15. ta. pa oblastni komisar. Ves upravni aparat dosedanje oblastne samouprave P° s 15. tm. ukinjen in njegovi posli preidejo na bansko upravo. V tem trenotku *e ni jasno, kaj bo z okrajnimi zastopi in ^rajnimi cestnimi odbori. Dosedanjo o-blastno uradništvo bo deloma prevzeto ^ prevedeno v odgovarjajoče skupine državnih uradnikov, deloma v bansko stažbo, deloma pa odpuščeno. Do 4. dec.
1.	mora biti likvidacija županij in oblasti do konca izvršena.
Dne 11. tm. prične poslovanje bana dravske banovine na sedežu v Ljubljani ta obenem prične funkcijonirati banska Uprava v .osmih oddelkih, kakor smo to z? Včeraj podrobno opisali. Dejanski organizator in uradni šef vseh oddelkov ®anske uprave bo banski pomočnik. Z dnem, ko prenehata obe slovenski oblaki s svojim poslovanjem, t. j. 15. tm. prežame banovina vse oblastno premože-n'e- S tem dnem preidejo v bansko u-Pravo zdravilišča Rogaška Slatina in Do-°rna, vsi oblastni razsadniki, vse oblast-j16 kmetijske šole, vse oblastne bolnice ta hiralnice itd. Oddahnil si bo marsikdo, ** ie dozdaj bil stalno pod Damoklejevim Mečem oblastnih mogotcev, ki so pri nastavljanju osobja še vedno v prvi vrsti upoštevali priporočilo gotovih ljudi, ki so b,!i pred 6. januarjem javno, po 6. janu-®riu pa na tihem zagrizeni partizani. Oddahnili si bodo tudi razni zdravniki po naših bolnicah, kojih službena razmerja Se vedno niso bila urejena, dasi je od Prevzetja bolnic s strani oblastne samouprave poteklo že dobro poldrugo leto. vsi ti bodo sedaj končno prišli do svojih Pravic in — tako upamo >— do objektivne Rešitve njihovih perzonalnih vprašanj, potrebne bodo mnogoštevilne reparacije
ie zahteva vse naše javnosti upravl-*e!la’ .da se 'zvrše strogo po kriterijih zakonitih predpisov.
v Ji?nska uprava se bo vzdrževala in bo *rsila svoje delo do 1. aprila 1930 deloma z vsemi dozdajnimi dohodki obeh o-u*5*"'11 samouprav, deloma z državnimi Dmr i’ «° preneŠeni iz državnega stv una **a ^ansko upravo (za zdrav-Po i Za Pospeševanje kmetijstva itd.), di nn\.a* r*'u	— kakor smo že tu-
glo i~ Vali ~ financiranje banske uprave
s pospw skega Prora5una* ki bo urejen novim zakonom o samo-
PROTI ILUZIJAM DEMOKRACIJE. — O DRŽAVNIH IN VLADNIH OBLIKAH. — MADŽARSKA LAHKO RAČUNA S PRIJATELJSTVOM
ITALIJE.
BUDIMPEŠTA, 7. novembra. Rimski korespondent »Budapesti Hirlapa« je imel daljši razgovor z italijanskim diktatorjem Mussolinijem o državnih in vladnih oblikah. Mussolini je razvil med razgovorom sledeče misli: »Noben narod, ki zapusti tla svojih tradicij, ne more zaznamovati zgodovinskih uspehov. Vsaka vladna oblika je izraz socijalnih strasti kakor tudi gospodarskih in intelektualnih za htev naroda. Ne verjamem v življen-sko sposobnost umetno importiranih idej. Ravno tako pa sem mnenja, da tudi čisti teoretični koncept ne more zadostiti vseh narodov in vseh političnih atmosfer. Obsojam demokracijo, kar sem že ponovno naglašal, ker si demokracija že v naprej ustvarja
tip posameznega človeka ali naroda in živi potem v domnevi, da ta tip tudi dejanski obstoja. Ravno v tem pa leži izvOr velikih zgodovinskih tragedij.«
Tekom nadaljnega razgovora se je Mussolini izrazil tudi o Madžarski. Izjavil je med drugim, da bo Madžarska s svojo tisočletno državno tradicijo in staro ustavno obliko že našla modus vivendi.
Kar se tiče boja za revizijo trianon ske mirovne pogodbe, pa je Mussolini odločno izjavil: »O tem vprašanju ne morem reči nič drugega, kakor ponoviti besede, ki sem jih izrekel ob velikem odobravanju italijanskega parlamenta: »Madžarska lahko vedno računa s prijateljstvom Italije«.
Čno* nri’h,financah. V tem zakonu bo to-raznnhl. ieno> s katerimi dohodki bodo
uprave banovine in ob£inske sa™-že v kratkem dodeljen ban-
22 rfn'Ve bo Sfcl v našI banovinl kakih iz n« članov, ki jih bo imenoval kralj 'Sinil	gospodarskih in socialnih
ta t.y.Drfbivatatva, Člani banskega sve-ocpm - Dt virilisti tudi načelniki vseh svet ,° ^ov banske uprave. Banski zhct, Samo Posvetovalni organ bana nrav,-™ razpravl o banskem proračunu, P%v‘ce '^ločevanja ne bo imel.
“ l Sa *>ans*Ia narava bo koncentrirana.v
Konkordatska pogajanja z Uatikanom
BEOGRAD, 7. novembra. Kakor poroča »Pravda« iz Rima, so konkor-dafska pogajanja med Vatikanom in jugoslovansko vlado že toliko napredovala, da bo pogodba v kratkem podpisana. Glavne določbe se nanašajo na novo razdelitev diecez v Jugoslaviji. To vprašanje bo rešeno na ta način, da jugoslovansko ozemlje ne bo več podrejeno inozemskim škofom.
mednarodni kongres agrarnih strank
BERLIN, 7. novembra. Pogajanja, ki jih je uvedla nemška kmečka zveza z vsemi agrarnimi strankami in kmečkimi zvezami v Evropi v svrho sklicanja velikega mednarodnega kongresa v Berlinu, so se končala z upehom. Kongres se bo vršil meseca decembra v Berlinu. Razen medsebojnega podpiranja v političnih vprašanjih je glavni cilj ustanavljajoče se zelene internacijonale povzdiga racionalnega gospodarstva z intenzivno izgradnjo strokovnega šolstva, kakor tudi uvedbo cenih kmetijskih strojev.
Avstrijske reparacijskr obveznosti
PARIZ, 7. novembra. Odbor za ureditev reparacij vzhodnih dežel je včeraj zaključil razpravo o reparacijskem dolgu Avstrije. Ker so avstr, delegati iz-
javili, da Avstrija ne more prevzeti repa-racijskih obveznosti, je bilo sklenjeno, da se izroči kompleks vseh vprašanj drugi haaški konferenci, ki bo odločila o tem, ali naj se avstrijski reparacijski dolg sploh črta, oziroma, na kak način naj bi se vršilo plačevanje.
Napeti odnošaji na Poljskem
BERLIN, 7. novembra. Kakor poročajo listi iz Poznanja, postaja napetost, odkar so se pojavili v poljskem parlamentu oboroženi oficirji, vedno večja.
V	Varšavi, Lvovu, Lodzu, Pfemyslu, Dombrovi itd. so se vršile velike delavske demonstracije proti vladi in Pilsud-skemu in manifestacije za pravice sejma. Vlada je v vseh mestih in industrijskih središčih ojačila policijo in pripravljeno je tudi vojaštvo. Po zanesljivih poročilih baje pripravljajo socijalisti državni prevrat. Na zadnji seji vladne večine je baje polkovnik Slavik izjavil, da je vlada dobro informirana o vseh socialističnih namerah. Vso akcijo naj bi vodili socijalistični voditelji iz Gdanskega.
Pogajanja za sestavo vlade na Češkoslovaškem
PRAGA, 7. novembra. Designirani ministrski predsednik Udržal je sprejel včeraj zastopnika češke narodne socialistične stranke dr. Franka, ki je izjavil, da se je njegova stranka že odločila, da odpošlje svoje zastopnike k pogajanjem za sestavo nove vlade in nove vladne večine v parlamentu in sicer na podlagi javnosti že znanega prorama.
Rngieški poslanik pri sovjetski vladi
LONDON, 7. november. Kakor p<t-roča diplomatični korespondent »Dai-ly Telegrapha«, bo za angleškega poslanika v Moskvi imenovan bivši po-slaniški upravnik v Moskvi, sir Robert Hodgson.
Večer koroške pesmi.
Prvič po desetih letih bomo imeli v Mariboru v nedeljo priliko slišati pravo narodno pesem, ki smo jo doslej poznali le poumetničeno. Naši rojaki iz Korotana bodo zapeli 23 narodnih pesmi, ki so nam večjidel še neznane. Izvajanje pesmi bo pristno narodno, pesmi bodo pete tako, kot jih poje slovenski koroški živelj že dolga stoletja. Od pesmi, ki so občinstvu že znane, omenjamo le: »Mav čriez izaro«, »Vigred približa se«, »Č8j so tiste sfzdice«, »Pojdam v rute« in »Spov ptičke pojo«. Ostale pesmi so širši javnosti še povsem neznane. So to: »Saj čl frajda več na svijte«, »Horjanč’ce so dro lape«, »Moja ljubca m’ je pošto posva-va«, »Bodi zdrava, sestra draga«, »Treba ni, treba ni«, »Kadar Zila noj Drava«, »Je pa Krajč’č posvava«, D5čva je ščin* kelca«, »Draha Minka, bodi zdrava«, »Sonter pojd«, »Niederlih s’m se podava« in »Pojdamo v Škufce«. Pesmi.so večji del ljubavnega značaja, prožete z narodnim duhom in bodo občinstvu gotovo ugajale. Občinstvo naprošajo prireditelji, da si nabavi vstopnice že v predprodaji, da bo večerna blagajna olajšana in da $e bo koncert mogel pričeti točno ob 20. uri. Vstopnice se dobe pri Zlati Brišnik v Gosposki ulici ter v podružnici Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti.
Požar na Dravskem polja.
Pri gostilničarju Zdolšku v Sv. Lovrencu je nastal v torek v skednju ogenj, ki je kmalu zajel zaloge sena in slame ter uničil lesene hleve. Le z velikim trudom so rešili zbegano živino. Škoda znaša do 100.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. —
PolicHska kronika.
Od srede na četrtek sta bili aretirani radi razgrajanja dve osebi, radi manjših prestopkov pa je bilo vloženih 14 ovadb, med njimi pet radi av« tomobilskih predpisov. — Aretiran Jfc bil F. Z., ki je v pozni uri razgrajal na Koroški cesti pred neko gostilno in klical stražnike »na korajžo«. Moral je k »Grafu« in korajža se mu je do jutra ohladila. Moral pa bo razen tega še prispevati v sklad mestnih ubogih. —
Za lesen in zimo KARO-čeviJe. VI.
Ljubljani in Maribor zaključno s 15. tm. izgubi svojo dosedanjo pozicijo kot center važne državne upravne oblasti in pa samouprave za velik teritorij bivše mariborske oblasti. Mi smo stali vedno odločno na braniku gospodarskih in kulturnih interesov, ki so svoj čas bili merodajni za ustanovitev mariborske oblasti. Ali se je prebivalstvo Maribora samega dovolj zavedalo velikega pomena, ki ga je imel Maribor kot važen politično-upravni in gospodarski center, o tem danes ne bomo razpravljali. Dejstvo je, da je v najvažnejših momentih, ko je v preteklih dobah šlo za obrambo Maribora in njegove pozicije, vladalo med nami znatno mrtvilo. Danes, ko je zahteval velik državni interes demontiranje Maribora in njegovo zopetno uvrstitev med provin-
cialna mesta, lahko z mirno vestjo izrečemo sodbo, da se pozicije, katere je zavzemal Maribor, niti vredni nismo Izkazali.
Ostane nam okrožni inšpektorat, glede katerega smo že izrekli svoje mnenje in upanje, da bo njegov delokrog čim bolj obsežen. Veseli nas, da se vsaj v tem pogledu krije z našim mnenjem tudi mnenje gospodov okrog »Slov. Gospodarja«, ki sicer navadno vedno rečejo, da je črno, kar ni označeno kot belo. Tudi oni želijo »v interesu državne uprave in v interesu ljudstva, da se inšpektoratu dodeli Cim večji delokrog« in naj se »ideja dekoncentracije državne upravne oblasti, ki je dovedla do ustanovitve banovin, izvede tudi v banovini sami.« List izreka željo« Ml bi »vsi oddelki banske uprave
bili zastopani tudi v Mariboru za vse o-zemlje okrožnega inšpektorata (dozdajne mariborske oblasti), ker bo to v prid ljudstva in v prid banovine same in ker je to v skladu z idejo upravne preosnove celokupne naše države«. Upamo, da so gospodje, ki so pri navedenem listu merodajni, to svojo željo Že tudi sporočili banu, ki lahko ministru za notranje zadeve takšen prenos poslov na okrožne inšpektorje predlaga.
Tako se torej izvršuje likvidacija dosedanje ureditve naše države, z njo žal tudi likvidacija Maribora kot važnega centra, in se pričenja gradnja nove državne stavbe. Upamo, da državi, njenemu gospodarskemu, socialnemu In kulturnemu razvoju in napredku jpc njenemu političnemu prestižu na ztf v prid
Literarni razgovori
PISATELJ Dr. IVO ŠORLI,
Mariborski in dnevni drobiš
Svojo notarsko pisarno ima v tisti veliki rujavi Mii na Aleksandrovi cesti, v kateri so se nastanili odvetniki kakor lastovice pod cerkvenim krovom. Tja sem se tedaj napotil, premeril široke in zložne stopnice ter potrka! na njegova vrata. Bil je slučajno sam v svoji sobi, ki je okrašena z veliko sliko kralja Aleksandra ter z manjšimi originali naših slikarjev. Nemoteno sva pričela najin literarni razgovor.
»Kdaj ste pričeli pisati?« je bilo moje prvo vprašanje.
Zamislil se je in dejal:
»Leta 1896. v šestem razredu goriške gimnazije. Profesor slovenščine mi je prerokoval, da bom pisatelj, zato sem tudi pričel s prozo. Kaj sem takrat napisal se več ne spominjam, kajti moje prve tiskane stvari so bile pesmi. Prinesel jih je »Ljubljanski Zvon« in od takrat sem postal sotrudnik vseh mogočih naših revij in založb. Ob maturi smo z Josipom Murnom, Ivanom Prijateljem in drugimi izdali znani almanah »Na razstanku«, a prva moja samostojna knjiga je izšla šele leta 1903.; bil je to roman »Človek in pol«.
»In poznejša dela?«
»Tri leta pozneje mu je sledila »Pot za razpotjem«, 1. 1907. so izšle »Novele in črtice«, poslej pa sem pisal samo za literarne revije. Sodeloval sem pri »Slovenki«, »Domačem Prijatelju« Zofke Kvedrove, »Ljubljanskem Zvonu«, katerega sem med vojno polnil skoraj sam, kajti pisal sem vanj pod tremi psevdonimi, pri »Domu in svetu« za časa Cankarjevega urejevanja, pri »Slovenskih Večernicah«, »Plamenu« itd. Naslednje moje samostojne knjige so pa izšle po vojni. Prva sta bila natisnjena »Bob in Tedi«, potem so prišli »Čirimurci«, 1.1924 je izšel »Zadnji val«, a še istega leta mu je sledila novela »Golobovi«, moja poslednja knjiga.«
»Kateri pisatelji, domači in tuji, so vplivali na vaš razvoj?*
»Učil se nisem nikjer in zavestno tudi nisem pripadal nobeni šoli, čeprav so trdili, da sem naturalist. Mogoče to ni bilo prav, a teorija mi je bila vedno tuja in kar sem ustvaril, sem ustvaril iz sebe, iz notranje potrebe in občutja. Vodilna sila sta mi bila vselej le notranji nagon in potreba po pisanju in objavljanju. Groteske, na primer, katere najbolj ljubim in cenim, sem pisal vslej tedaj, ko se mi je najslabše godilo. Iskal sem poti iz grde in težke vsakdanjosti v boljši svet ustvarjanja, kajti znano je, da kdor ima v življenju preveč grenkobe, išče sladkobe v nmetnosti, v lepšem dopolnilu vsakdanjosti. Bral pa sem seveda mnogo. S slovenskim slovstvom sem se v glavnem seznanil že kot srednješolec, v francosko, angleško in sploh svetovno literaturo pa sem se poglobil kot družabnik grofa Pina v Gradcu 111 Velikovcu ter kot viso-košolec v Gradcu in na Dunaju. V tisti 'dobi sem tudi največ pisal; ž njo bi sev tem oziru dal primerjati samo Še čas, ka-
terega sem preživel kot notar v Pulju.
V	novejšem času čitam manj, le toliko, da ohranim zvezo z najvažnejšimi pojavi našega in tujega slovstva.
»Kateri domači in tuji pisatelji vam najbolj ugajajo in katera svoja dela najbolj cenite?«
»Od starejših imam najrajši Kersnika in Mencingerja, od poznejših Tavčarja, od živečih pa Vladimira Levstika in nekatere dela Ivana Perglja. Iz tujih literatur sem poslovenil »Damo s kamelijami«, Maupasantove »Novele« in Cervantesove »Tri novele«, ki so izšle v samostojnih knjigah. S svojimi deli, posebno z nekaterimi, nisem zadovoljen. Kakor sem že dejal, so mi najljubše še groteske, a rad imam tudi nekatere krajše stvari, ki so izšle v revijah, kakor n. pr. »Disonance«, objavljene v »Dom in svetu«.
»In sedaj? Zakaj ste sedaj utihnili?«
»Vsakdanje delo mi ne pušča časa za pisanje, a mimo tega smatram sedanjo dobo svojega življenja kot najneprimer-nejšo za slovstveno ustvarjanje. Človek med 50. in 60. letom ni ne mlad ne star. Mladostna čuvstvovanja so ugasnila, spo mini se pa še niso prebudili, zato čakam, kakor je čakal tudi Tavčar, ki nam je dal svoje najboljše baš po tej osrednji življenjski krizi.«
Tako sva dovršila razgovor o njegovem lastnem delu in prešla na splošna naša literarna vprašanja, pred vsem na vprašanja slovenskih slovstvenih skupin krog »Doma in sveta«, socijalistov. itd. »Najznačilnejši pojav današnjega našega slovstva je kaos in iskanje. Vse disorien-tacije pa so krive pred vsem razne teorije, kajti teorije so vsaki umetnosti vedno škodljive. Prava in resnična umetnost je neodvisna od teorij in tendenc, pa najsibodo te takšne ali drugačne. Razvili pa se bomo takoj, čim pride močna in zdrava reakcija na sedanje beganje. Naš slovenski jezik bo zopet zacvetel in bo kot književni jezik vedno ostal samosvoj. Tudi kulturno zbližanje z brati Hrvati in Srbi se bo razvijalo le zelo polagoma in prav je tako, kajti oni, ki hočejo to zbližanje za vsako ceno forsirati, stvari samo škodujejo. Zdravo in normalno zbliževanje je pa vsekakor pravilno in potrebno.«
»In naposled še eno vprašanje: »Kaj sodite o naši slovstveni kritiki?«
»To, da sodi vsaka skupina po svoje in je zato naša kritika vedno neobjektivna. Pravega, objektivnega in autoritativnega slovstvenega kritika Slovenci doslej sploh še nismo imeli. Najboljši med sedanjimi je morda še Vidmar, toda on stavi previsoke zahteve in pozablja, da gozd ne obstoji samo iz treh visokih dreves. Če ni solnca, šibkejše Še preje pogine.«
Tako sva dovršila najin literarni razgovor. Poslovil sem se in odšel, dr. Ivo Šorli je pa zopet postal notar. Poklical ie svojo uradnico in ji diktiral suhoparne akte... *
-r.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 7, novembra ob 20. uri »Piskro-vez« ab. C. Kuponi.
Petek, 8. novembra. Zaprto.
Sobota, 9. novembra ob 20. uri 'Koncert Brandl-tria«. Izven.
Nedelja, 10. novembra ob 15. uri »Piskro-vez«. Kuponi. — Ob 20. uri »Morala gospe Dulske«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Petek, 8. novembra ob 20. uri »Koncert Brandl-tria« v dvorani Glasbene Matice.
Koncert tria Brandl v mariborskem gl®
dališču bo v soboto, 9. novembra. Opozarjamo še enkrat na ta kar največ obetajoči glasbeni dogodek in kličemo v spomin zadnji koncert Zikovcev, katerega radi njegove prav posebne intimnosti in ubranosti publika kar ne more pozabiti. Ravnotako bo tokrat postavljen v orke-sterskem prostoru poseben oder, ki daje izvrstno akustiko in intimno razsvetljeno; prijetno temperirano gledališče pa bo dvignilo ubranost publike in jo zane-
slo v najvišje sfere muzikalnega uživanja. Za to jamčijo tudi prvovrstne umetnice in odličen program.
Nedelia v marib. gledališču. V nedeljo, 10. t. sc vprizorita prvič v tej sezoni dve predstavi m sicer: popoldne ob 15. uri dobro uspela opereta »Piskrovez«, ob 20. uri pa zabavna komedija »Morala gospe Dulske«. Za obe predstavi veljajo kuponi.
ISKa!
V HMI
sprejme za slučaj smrti In doživetja v*e zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do najve* Din 51.000'— na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo g
27 IB
I
Prijateljem Vodnikove družbe.
Kdor hoče dobiti krasne knjige Vodnikove družbe, ki izidejo ta mesec, naj se nemudoma vpiše za člana. Rok traja samo Še do 15. t. m. Članarina znaša samo 20 Din. Prijave sprejema podružnica Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13. —
Pogreb žrtue rajhenbursfce železniške katastrofe
Med tem ko so v Ljubljani spremili k pokopu vlakovodjo Mirka V o d-
1	a k a, se je včeraj popoldne vršil v Mariboru pogreb druge žrtve rajhen-burške nesreče Rudolfa Arzenška. Iz kapelice starega mestnega pokopališča v Strossmayerjevi ulici so spremili na pobreško pokopališče strojevodjo Rudolia Arzenška številni stanovski tovariši, železničarji in množice občinstva, ki so sočustvovale s težko prizadeto rodbino.
Ob 16. se je pričel premikati skozi mesto veličasten, toda ginljiv sprevod. Pred kapelico je »Frohsinn« zapel »Vigred se povrne . . .«, delavsko godbeno društvo pa jc zaigralo »Blagor mu . . Pred krsto je član S. K. Železničarja nosil na črni blazini številna odlikovanja, ki si jih je pokojnik priboril pri raznih športnih tekmovanjih, njegovi stanovski tovariši pa so nosili vrsto svežih vencev, med katerimi so se nahajali tudi venci S. K. Herkulesa iz Zagreba in Težkoatlet-skega saveza v Zagrebu. Med sprevodom, ki se je pomikal po Gregorčičevi in Gosposki ulici, čez Glavni.trg in preko državnega mostu na Pobrežje. sta svirali železničarska godba »Drava« in delavska železničarska godba, nad pogrebci pa je krožilo letalo tvornice »Zlatorog« z žalnimi trakovi in se poslavljalo od bivšega pilota na njegovi poslednji poti.
Ob odprtem grobu je govoril v imenu S. K. Železničarja g. Milan M 0-z e t i č. od tovariša pa so se poslovili tudi raziti strojevodje.
Pokojnik je bil znan kot eden izmed najboljših strojevodij ljubljanske železniške direkcije. Bil je zelo priljubljen in je užival med železničarji kot strokovnjak in tovariš splošen ugled, o čemer ie pričala tudi udeležba s strani občinstva na njegovi poslednji poti.
Razstaua narečnih uezenin u (Tlariboru
G. Popovič iz Novega Sada je razstavil te dni del svoje bogate zbirke narodnih vezenin in drugih zanimivih predmetov, ki so v tesni zvezi z zgodovino naše države. Razstava človeka osupne. Je to zbirka, ki jo je mogla ustvariti samo neprimerna ljubav do domovine in velika misel medsebojnega spoznavanja doma, spoznavanje kulturnili vrednot in dobrin našega- troimenega naroda i v tujini. G. Popovič je v to svojo nalogo zastavil ne samo vso svojo energijo, zastavil je v to tudi vse svoje imetje, bogato dedščino svojih prednikov. Razstava je zgolj propagandnega značaja. Propagira naj zanimanje za narodno zgodovino in umetnost, osobito umetnost v narodnih vezivih in nošah, ki posegajo po več stoletij nazaj. Pri nas se o narodni umetnosti mnogo govori, poznamo pa narodno umetnost naše domovine tako malo, da moramo biti g. Popoviču za bogat študij, ki ga razstava nudi, res hvaležni.
Umevno je, da je vzbudila ta razstava vsepovsod mnogo zanimanja, posebno v inozemstvu, Franciji, Angliji in zlasti v Ameriki.
Je bogato in okusno opremljena, pač prva te vrste v Mariboru. Zanimiv je študij motivov, ki so nam jasna priča, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi ne-le sorodni, temveč skoro da eno tudi v motivih, barvah in tehniki posameznih umetnin. Lepot naše narodne umetnosti sc človek v tej razstavi lahko naužije. — Vstopnina 5 Din, ki pa velja za večkraten obisk tekom teh dni, je več nego nizka. Z njo pač stroški razstave sigurno niso poravnani. Posebej se opozarjajo šole (3 Din od osebe) da te prilike ne zamudijo. V mnogobrojnem obisku od strani občinstva pa bi se naj dalo prireditelju za požrtvovalnost in ljubav do stvari satne primerno zadoščenje. Kdor obišče razstavo iz zanimanja in v svrho študija, jo bo obiskal enkrat, dvakrat in mogoče še!
Himen.
Včeraj 6. t. m. se je poročil v Mariboru g. Joško Finžgar, posestnik v Sv. Marjeti na Dravskem polju, bivši oblastni poslanec, ugleden narodni in sokolski delavec^ z gospodično Mici Pleterškovo iz Ješence pri Račah. Bilo srečno! — Upokojitev ljubljanskega velikega župana.
Dosedanji ljubljanski veliki župan dr. Fran Vodopivec je na predlog predsednika ministrskega sveta upokojen.
Tudi v šolah več uvidevnosti! Prejeli smo iz krogov prizadetih staršev in objavljamo:
Na eni izmed tukajšnjih dekliških meščanskih šol se pri pouku ročnih del stavijo na učenke zahteve, ki postajajo iz dveh razlogov vedno bolj nemogoče. Dekleta se morajo skoro vedno pozno v noči baviti z ročnimi deli, ako hočejo izdelati vse, kar gospodična učiteljica od njih zahteva, in morajo pri tem zanemarjati ostale predmete. Na drugi strani pa ta gospodična zahteva od učenk izdelovanje velike množine ročnih del, ki pomenijo mnogokrat luksus in za katera morajo starši kupovati drago svilo in volno. Ali se gdčna učiteljica zaveda, da smo starši povečini bolj revni kot ne in da nam je nemogoče, njene zahteve na-pram učenkam trajno izpolnjevati. Prosimo šolsko oblast, da javno obrazloži, v koliko smo starši dolžni kupovati tako drago blago za ročna dela. Uvidevnost je prvi postulat prave pedagogike — in u-pamo, da naš klic no bo glas vpijočega v puščavi, -r
Gostovanje orkestra graške opere Koncertni biro Glasbene Matice, ki se vedno odlikuje s svojimi visoko kvalitativnimi prireditvami, otvori letošnjo koncertno sezono z gostovanjem celokupnega orkestra graške opere pod osebnim vodstvom generalnega direktorja glasbe, prof. Kabasta. Koncert, o katerem bomo še spregovorili, bo drugo nedeljo, dne 17. novembra. —
Koncert v mestnem parku
se bo vršil v nedeljo, 10. tm. radi prihoda koroških Slovencev mesto ob običajni uri od 10.30—11.30. —
Hišne preiskave v Mariboru in okolici* Policija in žandarmerija sta izvršila včeraj po raznih delavskih stanovanjih v mestu in okolici številne hišne preiskave in sicer v zvezi s komunističnimi le* taki, ki so se pojavili v železniški delavnici in v premogovnem revirju. Kolikof nam je znano, je bil rezultat preiskav negativen i v .Mariboru in v okolici, tudi niso bile izvršene nobene aretacije. —• Imenovanje v agrarni banki. Dosedanji inšpektor pri kmetijskem ministrstvu, naš rojak Miloš' Štibler, je imenovan za šefa revizijskega oddelka privilegirane agrarne banke v Beogradu.
Po soglasni sodbi občinstva pri vče* rajšni razprodani premijerl je
,»Stari Heidelberg*'
nainežneišl film, kar se jih jo sploh keda! videlo. Nihče naj ne zamudi redke prilike v »K i n o Union«.
Nabavite, ali rezervirajte sl vstopnic« v predprodaji.	Telefon	2329.
Društvo mestnih uslužbencev v Mariboru
priredi za svoje člane mestne uslužbence
ciklus predavanj iz raznih panog občin*
ske uprave. Otvoritveno predavanje bo
v sredo, dne 13. t. m. ob 17.30 v mestnj posvetovalnici. Predaval bo občinski svetnik g. dr. Andrej Veble o predmetu: Postanek občine, njen razvoj, dolžnosti in pravice.
Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini
priredi v soboto 9. novembra zvečer v gostilni Vombek (pri Taferni) Martinovo zabavo s pestrim sporedom. Gostje so bodo zabavali ob prvovrstni godbi na lok, ob petju »Lune«, s plesom, srečolovoni i. dr. Gostilničar bo poskru za dobro jedačo in pijačo. Dohodek pr»* reditve pripade v prid ubogim šolar^|j5
SK Železničar, plesna šola.
Radi Martinovega večera, ki se bo vr šil v soboto, 9. tm.. odpade plesna sola petek. Odbor. —
Tajnosti zvezdnatega neba
SIBIRSKI, ARICONSKI IN JUŽNOAFRIŠKI NEBEŠKI ORJAKI. - SILEN UČINEK PADCA VELIKEGA METEO RJA NA ZEMLJO.
^ Na nebu se je nenadoma nekaj zabli-ščalo. »Zvezda je ugasnila« — pravijo priprosti ljudje. V resnici je zažarel v vsemirju meteor, mrtev komad zvezde, ki je davno razpadla. Tako pa nas uči znanost, ki je prevrgla že celo vrsto napačnih nazorov o tajnostih zvezdnatega neba.
Zamislimo si tedaj samo sledeče: Lepega dne nastane nenadoma hrušč in trušč, kakor da drvi na tisoče brzih vlakov. Trdi, masivni komadi nebeškega prahu se pojavljajo v prostoru in pričenjajo padati na velemesto. Učinek enega samega meteorja more biti strašnejši od bojnega viharja. Zgodovina še ni zabeležila podobnega slučaja, vndar ga zvez-doznanstvo ne izključuje.
Meteorji so dokaz o obstanku drugih solnčnih sistemov in drugih planetarnih skupin, ki se vrste okrog zvezd, ki jih vidimo na našem nebu.
Pred meseci so odkrili v južni Afriki Ogromen meteorit. O njegovem obsegu obstojajo samo približni podatki, ker je Popolnoma zarit v zemljo. Strokovnjaki računajo, da je težak 50—70 ton. V new-Vorškem prirodopisner.i muzeju se nahaja znamenit Ahmighito-meteorit, ki teh ta 36 in pol tone in so ga smatrali za največjega na svetu, dokler ni bil odkrit še večji nebeški kamen v južni Afriki
In vendar je tudi ta orjak iz vsemirja majhen, ako ga primerjamo z drugimi, Se ne raziskanimi meteoriti. Dne 30. a-prila 1908 so ob 7. zjutraj zapazili v sibirski guberniji Jenisejsk cel roj meteoritov. In čeprav se je zgodilo to nad slabo obljudeno pokrajino, vendar je nenavadni prizor opazovalo na stotine ljudi, ki so ob enem čuli silno grmenje, ki je spremljalo ta pojav. Potresna opazovalnica v Irkutsku je natančno zabeležila potrese, ki jih je povzročevalo padanje meteorjev na zemljo.
Ko je prispel ta roj meteoritov v področje zemeljskega ozračja, je potisnil pred seboj ogromne plasti zraka. Meteoriti so padali s tako brzino, da se zrak ob straneh ni mogel razpršiti, temveč se je vedno bolj zgoščeval. Ko so meteoriti Padli na zemljo, se je razpočil zrak na vse strani. V Irkutsku in Kirenskem so natančno zabeležili ta zračni val. Cele milje daleč je zračni pritisk porušil drevje. uničil velika krdela severnih jelenov,
odnesel več hiš z vsem inventarjem vred in raztopil mnoge kovinske predmete. Kar je objel ta zračni val, vse je gorelo. Osemdeset kilometrov naokrog so zapazili šumske požare. K sreči je tamkajšnja pokrajina popolnoma neobljudena in slučajno tedaj tamkaj ni bilo niti nobenega lovca.
Toda tudi ti sibirski meteoriti so manjši od znanega meteorja, ki je napravil celo žrelo v Ariconl. Nikdo ne ve, kedaj je padel ta meteor na zemljo. Morda pred mnogo tisočletji. Dejstvo, da je padel orjaški kamen z neba, je ovekovečeno v velikem žrelu, ki ima v premeru 1300, globoko pa je 140 m pod ravnino, ki ga obdaja. Visok pa je meteor 170 metrov. Ustanovljena je bila že posebna družba, da izkoristi železo tega velikana.
Vzemimo, da so meteoriti iz 1. 1908 padli na zemljo pet ur kasneje. V tem času bi se naš planet že tako premaknil, da bi kamenje padlo na severno Švedsko ali Norveško. Katastrofa bi bila potem seveda mnogo večja kakor v Sibiriji, ker bi bila uničena številna Človeška življenja. In če bi se pripetilo to 10 ur pozneje, potem bi padel ta roj kamenja naravnost na Newyork, kar bi povzročilo katastrofo, kakršne ne pomni človeška zgodovina.
Kadar pride kak meteor v zračni prostor, drvi s tako naglico, da radi trenja z zrakom zažari in postane kakor kepa žarečega oglja. Zato ga vidimo, da leti kot zvezda, ki se je odtrgala. V večini slučajev taki odpadki popolnoma zgore, še predno pridejo na zemljo, ker se železo in drugi elementi pretvorijo v okside ter se izgube v zračnem prostoru. Ako pa ta čudni roj vendarle doseže zemeljsko površino, potem govorimo o meteoritih.
Vsa telesa, ki spadajo v naš solnčni sistem, se gibljejo v obliki elipse, parabole ali hiperbole. Planet in večina poznanih nam kometov se gibljejo v elipsah, nekateri kometi so zavzeli obliko parabole, večina meteorjev pa se giblje v hiperbolah. Ta oblika dokazuje, da so meteorji krenili iz vsemirja v področje našega solnčnega sistema. Torej so naši gosti, ki so nas prišli posetit iz neznanih delov vsemirja. V zračnem prostoru nad zemljo lete z brzino 42 km v sekundi.
Rešilna misel
Rano zjutraj. Mlada dama je vstopila ^.trgovino pariškega trgovca z orožjem, pila je očividno razburjena. Opažalo se Je> da se hoče obvladati, kar pa se ji je Popolnoma ponesrečilo. Nervozno se je tresla. Hotela je kupiti revolver, a je zahtevala, naj ga trgovec nabaše pred njenimi očmi, da bi bil takoj uporaben. Trgovec je pazljivo opazoval dame. Spo jninjal se je še dobro, da bi pred kratkim neki slaboumnež, ki je kupil samokres, skoro izvršil velik pokolj, da mu niso tega še pravočasno preprečili. Najraje bi, da ne bi prodal orožja. Gotovo ta dama nekaj razmišlja. Ali namerava « Samomor »H Pa koga ubiti. Toda, Jl„ae pr^a samokresa, pojde po
pretil krvfvTetetr	W	°”
Se^ikvo^Pra, S11 lem sreč,la mi‘
k« t/ 1 » ra^» gospa, samo iz-
bTŽm	-^f^kres želite?« Dama
-Pler-?' S Prstom je poka-
onlh’ t* ♦	UP n?ivečji samokres od
°n h, katere ji je pokazal. Takni
»kaeala, da je nevesta v orožju. Tršo-
N“°s me
Popoldne je nastalo na trgu Thcatre
2	,Velik0 razburjenje, sUna sem ac ja. Neka dama z ogromnim re voljnem v roki je pričela brez cilja divie f* 1 na Potnike. Priskočil je stražnik jo podrl na tla, ji iztrgal revolver iz rok Jo odvedel na policijski komisarijat.
ArLam Se 3e razJasnila tragedija. Jeanne ie 7163,11 3e Imela ljubčka. Silno rada ga ,toda 0n se i' ie izneveril in jo stil. In sedai in hotela, da se zato
maščuje nad vsem človeštvom. Oči-viduo se ji je omračil um.
Toda od devetih strelov, ki so bili izstreljeni iz neposredne bližine, nikdo ni bil ranjen. Kako to? Samo trgovec z orožjem ve, da je bil revolver napolnjen — s slepimi naboji.
Najuečji optimist na svetu
. Šofer Said Abdul v Bombayu je peljal te dni nekega gospoda, ki je bil namenjen v Avstralijo, na parnik »Naldera«. Ko sta prišla do obrežja, je gost izjavil, da nima dovolj denarja pri sebi, da bi plačal pristojbino za vožnjo, obljubil, pa mu je, da mu bo poslal denar po slugi iz kabine na parniku, kjer ima spravljenega. Said je res potrpežljivo čakal. Toda, predno je prišel sluga, je parnik že odplul. A Saida to ni niti najmanj motilo. Rekel je svojim prijateljem, da se bo gospod že enkrat vrnil in plačal pristojbino. Čakal je na svojem mestu in obenem navil taksameter, da je beležil naprej pristojbine. Čeprav je vedel, da bo preteklo tedne in tedne, predno se parnik vrne, je Said vztrajal na svojem mestu. Pil je, jedel in spal v svojem avtr in se nikakor ni dal odvrniti od svojega sklepa. Obstoji pa tudi policijska odredba, kako dolgo sme taksi čakati ob obali. Ko ga je neki stražnik pozval, naj se odstrani, je Said mirno odgovoril, da se ne sme premakniti z mesta, ker čaka gospoda, ki mu je to ukazal. Naslednjega dne je postala policija proti njemu ener-gičnejša in ga je obsodila na denarno globo. A tudi to Saldu ni nič motilo. Vztrajal je dalje na svojem mestu. Taksameter je kazal že 3760 dinarjev izdatkov, dočim je stala vožnja sama komaj 20 Din. Končno so Saida odposlali na opazovalnico, da ugotove, ali je ori zdravi pameti ali ne.
Tokio — raj arhitektov
Tujec, ki potuje v Tokio, se nadeja, da bo videl staro Japonsko, toda že ob vstopu v prestolico se mu nudi povsem nepričakovana slika. Ulice so razrite in razkopane, kakor najživahnejši odseki modernega bojišča. Nebotičniki se vzpenjajo nad papirnatimi hišicami preteklosti, kupi stavbnega kamenja, peska in opeke se gromadijo drug za drugim in tisoči delavcev, zidarjev in polirjev prehitevajo v poslu drug drugega.
Tam, kjer so nedavno še uspevala polja riža, se danes košatijo luksuzni deli bogatega japonskega mesta. Tokio je pravi raj arhitektov. Prestolica se razvija z nenavadno brzino. Vse se trudi, da čim preje sleče s poslednjih ostankov preteklosti znake orijenta in si nadene evropsko lice. Prizadevanje Kemal paše v Angori je naravnost neznatno v primeri z gigantskimi deli in žrtvami Japoncev, ki so staro mesto zravnali z zemljo in zidajo novi Tokio.
Marsikomu tolika doslednost ne ugaja, vendar vzbuja napor, ki se pri obnavljanju Japonske manifestira, splošno začudenje in priznanje. Mnogi se vprašujejo, odkod toliko bogastvo, toliko denarja za tako razkošje. Toda Japonci vedo, kaj delajo. Arhitekti nimajo vezanih rok in dan obračunov še ni prišel.
Center Tokia je verna slika in izraz ameriških poslovnih središč. Široke ulice in prostrani trgi, napravljajo vtis New-yorka ali Čikaga. Tisoči trgovin in izložb ponujajo evropsko blago, le jezik domačinov se razlikuje od velikih evropskih jezikov. Dvigala dvigajo novega Japonca v pisarne, ki se nahajajo v višjih nadstropjih in šum japonskih strojepisk odmeva po hodnikih.
Japonci so zavrgli tudi svoje postelje in jih nadomestili z evropsko udobno posteljo. Stavbe niso slaba imitacija evropske arhiktekture, kakor jih običajno srečujemo na vzhodu, temveč so sodobne in trajne. Veličastni parlament, ki bo kmalu dograjen, bi prav lahko služil v ponos najmodernejšim evropskim pre-stolicam. Pozornost vzbujata tudi kolodvora v Tokiju in Jokohami. Primitivne nosilnice je zamenjal taksi. Elektrifikacija napreduje v divjem tempu. Lokalni promet oskrbujejo električni vlaki, ki bodo kmalu vezali tudi Tokio z Jokohamo in mestom Kobe. Avtomatski telefoni so instalirani v vseh večjih mestih. Tramvajske proge se širijo v vseh smereh in časopisna podjetja grade nove centrale in uvajajo najmodernejše stroje.
Tako je mesto povsem izbrisalo stari, za Evropejca toli prikupljivi izraz, in ga zamenjalo'z novim zapadnim, ki je poenostavil ves moderni svet. Le na vaseh, na deželi, še diha stara Japonska brez vsakršnega zapadnega vpliva, priprosta in originalna.
Zažgal lastno hčerko
Pred porotniki v Aleksandriji se je vršila te dni razprava, ki priča o strašni rodbinski maščevalnosti, ki je še vedno običajna v Egiptu. Obtožena sta bila bogata posestnica Meseda Loyd in njen sin Jusuf, ki sta hčerko oz. sestro živo zažgala na grmadi. Oba sta priznala svoj zločin in se zagovarjala s tem, da je umorjenka s svojini nečednim življenjem osramotila rodbino. Bila je zato ob sojena v smrt na grmadi. Pri izvršitvi te »obsodbe« so se odigrali strahoviti prizori. Grmado so napravili ponoči in jo polili s petrolejem. Obsojenko, ki se je z vsemi svojimi močmi branila in obupno klicala na pomoč, so zvezali na rokah in nogah in jo potem vrgli na grmado, ki so jo takoj zažgali. Med vpitjem in kričanjem zbrane množice je nesrečnica med strašnimi mukami zgorela. Porotno sodišče je zverinsko mater in njenega sina obsodilo vsakega na 15 let težke ječe.
Tempo sodobnosti.
»Meta, morate me uslišati.«
»Velja, Stane. Toda vnaprej morava določiti, kdo dobi avto in kdo bo skrbel za otroka.«
Uspeh.
»Pomlajevanje je pri vas nepričakovano ugodno delovalo. Izgledate naravnost sijajno.«
»Tudi jaz se čudim. Sinoči me vratar ni niti pustil v kino, ker je bil za mladino vstop prepovedan!«
Spori
SK Rapid v Ptuju.
V nedeljo gostuje v Ptuju kombinirano moštvo SK Rapida proti prvemu moštvu SK Ptuja.
Službeno MO.
Za nedeljsko medmestno tekmo Celovec : Maribor so nominirani naslednji igralci: Koren II, Koren I, Barlovič, Sei-fert, Kirbiš, Prevolnik, Hreščak II, Bertoncelj, Terciletz, Starc, Priveršek, rezerva: Brockl in Schmid. Navedeni igral-c morajo biti od 14. v oblačilnicah SK Maribora v Ljudskem vrtu. S seboj imajo prinesti čevlje in črne hlačke. Drese stavi SK Maribor na razpolago V nedeljo dne 17. trn. bo v Mariboru medmestna tekma Gradec:Maribor, na kar Hube opozarjamo. —Tajnik.
Sodniška sekcija službeno.
V nedeljo 10. t. m. se bo vršila mladinska prvenstvena tekma Rapid :ZeIezničar ob 13. Sodi g. Bizjak. Medmestno tekmo Celovec :Maribor ob 14.45 sodi g. dr. Planinšek. Obe bosta na igrišču 1SSK Maribora. — Načelnik.
Hazenska tekma Maribor - Mura
se ima glasom sklepa LHP-a odigrati v nedeljo 10. t. m. ob 11. dopoldne na igrišču ISSK Maribora. Ker je »Mura« tek* mo že dvakrat odpovedala, ni verjetno, da se bo tretjemu pozivu odzvala.
Sokohtoo
Sokolsko društvo v Mariboru
poziva svoje članstvo, da se udeleži v civilu z znakom sprejema koroških Slovencev, ki prispejo iz Celja v nedeljo ob
11.	dopoldne. Zvečer ob 8. priredijo pevski koncert v dvorani Uniona, katerega naj se članstvo v polnem številu udeleži.
Skrivnostne tri deževne kapljice
Tadž Mahal, sijajni mavzolej Indij«, skriva v svojem belem marmornatem zidovju skrivnost, katere rešitev dela: učenjakom in gradbenikom preglavice že več stoletij. Palačo »Sanje v marmorju«, kakor imenujejo Indijci ta mavzolej, je zgradil v 17, stoletju po naročilu šaha Dšehane francoski arhitekt Austin iz Bordeauxa kot grobnico za mlado ša-hovo ženo, lepo Mumtaz Mahal. Krasna zgradba, ki jo je 22 let gradilo 20.000 delavcev, je kneza tako vzradostila, da je dal arhitektu dovoljenje, da napravi v notranjosti mavzoleja na kteremkoli si bodi mestu kako svoje znamenje. In znamenje, katero je vzidal Austin, je bilo vredno genijalnosti, ki jo je pokazal že pri gradnji palače. Znamenje obstoja nam reč v tem, da padejo pri vsakem dežju, bodisi pri plohah ali drobnem dežju na gotovem mestu s stropa po tri deževne kapljice na tla. Te tri kapljice — več ali manj jih niso nikdar opazili — padajo že nad 300 let pri vsakem dežju v notranjost palače.
Najstarejša zakonska dvč-jica na svetu
Jose in Aiarija Pacifico iz Curitybe v Braziliji sta praznovala te dni stoletnico odkar sta stopila v zakonski stan. Oba sta nedvomno najstarejši zakonski par na svetu in še vedno čvrsta in zdrava. Zena je stara 122, mož pa 129 let. Najmlajša hčerka ima sedaj 76 let. Prebivalstvo je proslavilo nenavadni jubilej obeh starčkov s tem, da ju je bogato nagradilo z raznimi darovi, tako da bosta lahko nemotno in brezskrbno uživala leta, ki so jima še usojena.
Nova italijanska zračna križarka
Te dni se je vršil poizkusni polet novega italijanskega bojnega letala, ki je največje te vrste. Je to dvokrovnik, 10 metrov visok in 28 metrov širok, ki more nositi 12.000 kg bencina in 8000 kg bomb. Zračna križarka ima 6 motorjev, od katerih ima vsako tisoč koniskih sil. Letalo preleti 210 km na uro.
po ceui, hitro in oku irožič. Grajska ul. 2.
Vskladiščenje	|	Tovorni	avto
pohištva ter vsakovrstne robe, ocari- Ford 2 tone in Fiat 1.5 tone in 2 peči
njenje in vsa spedicijska dela prevzame po nizki tarifi špedicija A. Rels-mann, Vojašniška ul. št. 6.	2848
na žagovino v dobrem stanju po ceni na prodaj. Vprašati pri Juriju Eh!, Maribor, Maistrova ulica 6.	2843
Stanovanje
dve sobi, predsoba, kuhinja s pritiklinami se takoj odda. Naslov v upravi lista.	2850
Gospod se sprejme na stanovanje.
Loška 5 I.	2851
Sprejmem 2 gospoda
na stanovanje in hrano. Slomškova ul. 9 I., Studenci.	2852
Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	223!
Dostojevski:
Selo Stepantikovo
humoristični roman
prevod Vladimira Levstika
Broširani 44 Din, vezana v
platno 56 Din.
Po poiti pa 2 Din več.
Tiskovna zadruga v Mariboru
Aleksandrova cesta 13
karpl,
Ščuko In lini se dobilo dnevno po nsj-nlijl ceni pri tvrdki
Ferdinand Greiner
Maribor, Uosposka ul. 2
II
Tlnnauer
Novo otvorjena trgovina s premogom in lesom
Maribor Gregorčičeva ul.9
vhod tudi skozi Slovenska ul. 8
se priporoča cenj. občinstvu za blagohotna naročila.
Crae brazkoskomCiic I Postrežba totna In solidni
Zahvala
Za nam iskazana sočutja ob prebritki izgubi našega ljubega in dobrega soproga, oziroma očeta, gosp.
Franca Kervlna
izrekamo' tem potom vsem najprisrčnej-šo zahvalo. Posebno pa se zahvalimo g. nadrevidentu Petek-u za njegov trud, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter vsem onim, ki so ga v tako lepem Številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča rodbina Kervlna.
Tovarnlika zaloga oerila In volnenih pletenin
zato pri največll Izbiri Izredno nizke cene.
tamoveznlce	čepice	klobuki	1.1. dL
JOS. KARNIČNIK, Maribor« Glavni 11.
tidafa Konzorcij »Jutra« v Uubljanl:
predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Btozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedevlnskl roman iz starih Benetk 211
Ta nemi prizor med Imperijo, Bembom in Rolandom je imel v sebi nekaj prestrašnega. Roland je prišel tik do Imperije. Zdelo se je, da ne vidi Bemba. In ta je ta hip že začutil brezumno nado, da Roland ne prihaja zaradi njega.
Hripav vzdihljaj je napel njegove prsi.
Toda v istem trenotku je mahorrla vztrepetal. Silna roka je bila padla na njegovo ramo, in ko je kardinal dvignil glavo, je zagledal dva prsta pred svojim obrazom lice Skalabrina. Krik groze, ki se je dvignil iz najgloblje globine njegovega bitja, je zamrl pred časom: Skalabrino je zamašil škofu usta s cunjo.
Ko je bil Bembo onemljen, ga je orjak prijel z obema rokama in ga odnesel iz salona.
Imperija je napol blazna prisostvovala temu strašnemu prizoru, ne da bi mogla črhniti besedico.
Ko je Skalabrino izginil z Bembom, ji je bilo, kakor da se ji je odvalil kamen od srca.
Pogledala je Rolanda, in njegov obraz se ji je zdel sicer resen, skoraj žalosten, a ne strog in neizprosen.
»Ah,« je zamrmrala s prisiljenim usmevom, »priznati moram, da sem se ustrašila... v prvem trenotku... Mislila sem..., saj se mi boste smejali... mislila sem., da hočete napasti mene... To je bil brezumen prazen strah... Kajneda? ...
Zenski vendar ne boste storili zlega... da ne... Vi, ki ste tako plemeniti in velikodušni, se ne boste hoteli ponižati... z umorom...«
»Milostljiva,« je dejal Roland, »umreti morate.«
Ona je vsa preplašena odskočila in pogledala topo okrog sebe.
»Evo vam strupa,« je povzel, »ki vas umori brez muk.«
»Ubili ste Davilo, milostljiva; a to me ne briga. Toda umorili ste tudi svojo hčer; to je vzrok, da ste v mojih očeh pošast, ki ne sme živeti dalje. Bianka je mrtva.... Poginite tudi vi.«
Ona se je zagrohotala.
»Umreti!« je kriknila in oskalila zobe. »Umoriti se, ko se mi odpira življenje v toliki krasoti! Vi blaznite, gospod.«
»Življenje,« je dejal Roland. »Se je v enaki krasoti odpiralo Leonori, ki ste jo obsodili, Bianki, ki ste jo umorili, in meni, ki ste me pahnili v nesrečo. Ali ne razumete, da je mera katastrof in hudodelstev napolnjena do vrha? In da pomeni vaše življenje smrt vsemu, kar se vam približa? Dovolj je milostljiva; eno minuto imate časa, da se odločite...«
»Oh,« je vzkliknila ona in razpustila svoje lase v gesti tragične groze, »vi blaznite, saj vam pravim!«
»Jaz, da naj se umorim!... Umorite me vi, če hočete in če morete!«
V	tem trenotku pa se je vrnil Skalabrino in se po-
- MarThl^Irf V F C F E N T K Mfi
stavil pred vrata.
»Morilca!« je zarjula. »Vidva sta sama morilca! Toda ne mislita, da se vama dam ugonobiti, ne da se branila... Klicala bom na pomoč... Pomagajte! Pomagajte!
Ta hip je planil Roland nadnjo. Prijel jo je za roko in jo potegnil k mizi, kamor je bil postavil steklenico.
»Milostljiva,« je dejal mrzlo — »izberite: ta strup, ali pa beneškega krvnika.«
»Krvnika!« je zajecljala.
»Ne vem, kdo vas je ovadil, milostljiva, toda tisti dan, ko sem odšel iz Benetk, je bila obljubljena vsota petsto Srebrnjakov tistemu, kdor more pokazati Svetu Desetorice sled, kam je pobegnila Imperija, morilka Ivana Davile.«
»Krvnika!« je ponovila ona vsa prepadena. »Ne, ne, nikar! Umorim se... prisežem vam... samo eno uro me pustite še živeti...«
»Pred vrati vaše palače čaka voz. Ako hočete živeti še mesec dni, pojdite z nama!«
»Ne, ne, oh, ne! Milost! Tako mlada sem še! Milost! Ljubila sem te, Roland! Ljubim te še vedno!«
Kruto je bilo poslušati ječanje te ženske.
Roland se je čutil presunjenega.
Morda bi jo bil zares pomilostil...
Ali je Skalabrino slutil, kaj se godi v duši njega, ki ga je imenoval svojega gospodarja?
Kdo ve?
Toda v trenotku, ko se je Imperija vrgla na kolena in iztegnila svoje roke, odrevenele v obupu, je orjak pristopil s težkim, mirnim korakom in prijel za steklenico s strupom. Nato se je obrnil k Imperiji, ki mu je zrla z grozo nasproti; zgrabil jo je za lase, potegnil ji glavo nazaj, in ko je hotela kurtizana še enkrat zakričati, ji je izlil vsebino steklenice v usta.
Bilo je kakor strela.
Strašen . . . bliskovito nagel krč je stresel Impe-rijino telo...
Nato je obležala nepremično, vsa trda.
Skalabrino je vstal. Njegovo čelo je bilo znojno, njegovo lice spačeno, s hripavim glasom je zahropel:
»Zdaj pride on na vrsto!
XVIII.
Kaj je pisal Roland Aretinu.
Roland je prisostvoval temu usmrčenju, ne da bi branil Skalabrinu le z najmanjšo gesto. Da, v zadnjem hipu se mu je res že smilila! Kričanje kurtizane mu je trgalo srce. Toda Biankin oče se mu nikdar ni zdel tako strašen kakor danes, tako mogočen in divji kakor v trenotku, ko je prijel Imperijo za lase.
Skalabrino ni predstavljal krvnika.
Bil je sodnik v pravem pomenu besede.
Če pomislimo, kaj je bil Skalabrino nekdanje čase, ter vpoštevamo, da je ta Človek, ki je živel dotlej brez vsake ljubezni, začutil v sebi rast očetovskega čuvstva v vsej njgovi sili, in da je Bianka, njegova hči, ki jo je začel oboževati oddaleč, pomenila zanj simbol no-
' V Ma rlEorti, cine 7. XI. i?#.
vega življenja, Imperija pa je hladnokrvno izročila tega otroka Bembu, potem moramo uvideti, da je bilo njegovo dejanje zgolj manifestacija tiste skrivnostne, vse-oblastne sile, ki ji pravimo pravica.
Toda čemu bi razlagali to dejanje?
Naš namen ni kazati ljudi boljše ali slabše, nego so bili. Mi pripovedujemo; to je vsa naša dolžnost in naloga.
Imperija je ležala mrtva sredi salona, ki je bil še pred eno uro poln njenih oboževalcev.
Tu so jo našli drugo jutro.
Rim ji je pripravil sijajen pogreb, žaloval za njo in ji postavil spomenik na javnem prostoru.
Roland in Skalabrino pa sta nemudoma zapustila salon smrti ter se vrnila h kočiji, ki jih je čakala. .
V to kočijo je bil Skalabrino zanesel Bemba.
Čvrsto ga je povezal, zaklenil vrata kočije s ključem in šel nazaj h gospodarju, kar bralec že ve.
Roland je sedel v kočijo tako, da je imel kardinala nasproti. Skalabrino je zlezel na kozla, in kmalu je težka kočija pustila Rim za seboj ter zdrdrala v galopu po cesti v Florenco — po cesti v Benetke!
Ko je Skalabrino pograbil Bemba in ga vlekel v kočijo, je dejal kardinal sam pri sebi:
»Moja zadnja ura je prišla!...«
V kočiji se je onesvestil. In v tej nezavesti se mn je zdelo zares, da umira.
Nato, čez par ur, ko je videl, da mu nihče ne stori nič žalega, je dobil pomalem zopet vso oblast nad svojim duhom.
»Kam ga vlečeta?«
»Kaj hočeta storiti z njim?«
Nerazrešljiva vprašanja! Najbolj gotovo se mu je zdelo, da ga ne namerjata ubiti, in da mu mož, ki sedi mirno in nemo njemu nasproti, noče ničesar žalega.
Ta mož je bil Roland.
Bembo ga je motril dolgo časa, študiral ga do pičice in si dejal naposled:
»Ni mogoče, da bi me bil ta človek obsodil na smrt. Toda kaj mi hoče?«
A zdajci se je spomnil Črne Jame.
»Da, da: Roland ga hoče pahniti zopet v kako temnico.«
Groza ga je stresla.
Groza ga je stresla.
»Toda človek uide tudi iz najbolje zastražene ječe!«
»Dokaz je že to, da je on danes tukaj in živ! Tn dokaz je Roland sam, ki je pobegnil iz beneške temnice.«
Prva noč je minila, ne da bi bil Bembo črhnil besedico.
Ko je bil še nezavesten, sta mu vzela cunjo iz ust in mu celo razvezala vrvi.
V nekem neopaženem trenotku je Bembo z neskončno previdnostjo poizkusil, ali ne bi mogel odpreti ko-čijinih vrat. Toda videl je, da so vrata na obeh straneh skrbno zaklenjena.