Leto VII., štev. 23 (»Jutro« XV., St. lis a) LJubljana, ponedeljek 4. junija I934 Cena 2 Din upravmstvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — TelefoD št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. [nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeijska co&ja »j uuu« rm* ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošt prejemana Oin 4.-, po raznatei dh dostavljen« Oin 5.- mesečne Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 0. Telefoi it 8122, 3123, 3124. 3125 tn 8l2b Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi St 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tarifo. Kralfevska počastitev jugoslovanskega Verduna Nje Vel. kralj med svojimi najzvestejšimi - Velike patriotske svečanosti v Šabcu -Odkritje spomenika žrtvam za svobodo in domovino - Otvoritev železniške zveze šabca preko novega mosta z ostalo Jugoslavijo &abac, 3. junija. Prva žrtev velike svetovne vojne, legendarno mesto v borbah za narodno osvobojenje in uedinjenje je danes proslavilo svoj veliki narodni praznik, stoletnico šabaške cerkve, odkritje spomenika bojevnikom in posvetitev grobnice, zgrajene pod samim spomenikom. Razen tega so danes posvetili sokolski dom in otvorili železniško progo čez novi most na Savi. S to progo normalne širine je zdaj Šabac zvezan ne samo s prestolnico, temveč z vsemi kraji naše domovine. že od ranega jutra so prihajale v šabac iz vseh krajev njegove bližnje in daljne okolice ogromne množice. S snočnjimi večernimi in z današnjimi dopoldanskimi vlaki so prispele delegacije iz vse države. Ob 9.27 je prispel kot prvi čez novi most izletniški vlak iz Beograda. Bil je natrpan občinstva. S tem vlakom so tudi prispeli senatorji in narodni poslanci, delegati društva in korporacij itd. Sprejem Nj Vel. kralja Točno ob 10. je prispel ob sviranju narodne himne na postajo dvorni vlak. Okrašen je bil z zelenjem in cvetjem. Na postaji eo bili že zbrani ban drinske banovine Velja Popovič, poveljnik drinske divizije divi-zijski general Stankovič, predsednik šabaške občine Grozdič s člani občinskega odbora, odbor za proslavo s predsednikom dr. Petrovičem, podpredsednika Narodne skupščine Kosta Popovič in Karlo Kovačevič, senatorji Kosta Timotijevič, K. Smiljanič, Milivoje Jovanovič in Peter Djirlič, narodni poslanci Dragomir Stanojevič, Vasilje Tr-bič, Mihajlo živančevič, dr. Ivo Elegovič, Mi-hajlo Jevtič, Radovan Jevtič, Mita Isako-vič in drugi. Na postaji je bila razvrščena častna četa pontonskega polka. Prihod Nj. Vel. kralja so množice pozdravile z burnim in frenetič-nim klicanjem. Z dvornim vlakom Nj. Vel. kralja so prispeli predsednik vlade Nikola Uzunovič, predsednik senata Tomašič, minister za prosveto šumenkovič, pravosodni minister Maksimovič, minister za trgovino in industrijo Demetrovič, prometni minister Milosavljevič, vojni minister general Milo-vanovič in minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novak. Kralj je najprej sprejel poročilo poveljnika drinske divizije generala Stankoviča, nato pa segel v roko prisotnemu banu drinske banovine Velji Popoviču in pregledal častno četo. Kralja je nato pozdravil predsednik šabaške občine Grozdič s krajšim govorom. Tolmačil je neizmerno radost šab-čanov, ki jim je prvi vlak iz Beograda pripeljal v njihovo sredo svojega ljubljenega vladarja. Kralju je ponudil sol in kruh po starem slovanskem običaju. Nj. Vel. kralj je zatem pristopil k članom odbori za proslavo in k občinskim odbornikom, ki je vsakega posebej pozdravil. Pozdravil je tudi Floro Sanders, znano Angležinjo v činu rezervnega kapetana, ki je v vrsta.h 2. pešpolka sodelovala v borbah za osvobojenje in zedinjenje. Z ministri in drugim spremstvom se je kralj nato napotil v razkošno opremljeno dvorno čakalnico. Nato j»J Nj. Vel. kralj sedel v avtomobil in se s svojim spremstvom odpeljal s postaje do Saborne cerkve. Ogromne množice na obeh straneh ceste so priredile Nj. Veličanstvu triumfalen sprejem. Vsa pot je bila pokrita s cvetjem. Množice so neprestano vzklikale »živel kralj! živela Jugoslavija!« Kralj je s počasno vožnjo prispel najprej do prvega slavoloka, na katerem se je bleščal napis: »Svojega kralja in prvega zadružnika pozdravljajo zadružniki Podrinja.« Sredi mesta pred cerkvijo je stal drugi slavolok z napisom: »Sinovi šabca, srbskega Verduna, kličejo iz vsega srca z občudovanjem in ljubeznijo: živelo Nj. Veličanstvo, kralj Jugoslovenov! t Pred vhodom v cerkev so Nj. Vel. kralja pričakovali patrijarh Varnava s cerkvenimi dostojanstveniki, predsednik občine, predsednik beograjske občine z beograjskimi delegati, predsednik valjevske občine in mnogi ugledni meščani. Nagovor patri j ar ha Nj. Vel. kralj se je takoj napotil v cerkev, kjer se je pričel obred blagoslovitve, ki ga. je opravil patrijarh Varnava ob asistenci skopeljskega in šabaškega episkopa. Po posvetitvi je imel patrijarh Varnava govor, v katerem je dejal med drugim: »Slavni pravnuk nesmrtnega voditelja! V tern velikem in zgodovinskem trenutku za mučeniško mesto in ob stoletnici tega božjega hrama povzemam besedo, da pozdravim Vaše Veličanstvo, svojega ljubljenega narodnega kralja, sina kralja Petra Velikega Osvoboditelja in pravnuka nesmrtnega voditelja Karagjorgja.« Patrijarh je nato omenil krvavo in trpljenja polno zgodovino Šabca v zadnjih 400 letih, ki se deli v tri obdobja. V prvi dobi, ki je trajala kakib 300 let, je bil šabac neprestano torišče turških in avstrijskih vpadov. Eni in drugi so ga neprestano napadali, požigali, ropali in uničevali. Mesto je moralo doprinašati ogromne žrtve. Druga doba se pričenja z 1. 1913, ko so se združili okrog svojega voditelja Karagjorgja sinovi Mačve in šabca. Pri tej vsta]i so sodelovali tudi pravoslavni svečeniki, kakor priča ime popa Luke Lazareviča, ki je bil desna roka Karagjorgja. Nato je prišla tretja doba največje alare J» uttfenlitva, prišla so vojna leta od 1912 do 1918. Avstrijska vojska je prinesla v deželo dotlej nepoznane strahote. Avstrijski vojaki so vdrli v ta sveti hram in tu klali ljudi. Več sto ljudi so postrelili pred cerkvijo. Žene, otroke in starce so gnali po ulicah, da bi jih raztrgale granate. Ti zločini spadajo med najhujše v svetovni zgodovini. Navzlic temu pa se je treba spomniti tudi svetlih momentov. Prvi svetli trenutek je vstaja Karagjorgja, ki je prinesla Srbiji svobodo. Drugi svetli trenutek je bil sto let kasneje, ko je pokojni kralj Peter Osvoboditelj prišel v šabac, tretji trenutek pa se odigrava danes, ko je Nj. Vel. kralj Aleksander prišel na to proslavo. S prvim trenutkom se je začela svoboda, z drugim so pripravljali velike osvobodilne vojne, današnji dan pa je velikega zgodovinskega pomena za vladavino Nj. Vel. kralja, junaka, in mu zato kliče: »živel!« Govor Nj. Sv. patrijarha so prisotni sprejeli z burnim odobravanjem in s klicanjem »živel kralj«. Pevski zbor je zapel padlim junakom »Večnaja pamjat.« Pred spomenikom borcem Po končani službi božji se je Nj. Vel kralj v spremstvu patrijarha, duhovnikov, članov vlade, narodnih poslancev in senatorjev, generalov in zastopnikov društev in ustanov napotil iz cerkve pred spomenik Ko so množice ugledale kralja, so znova izbruhnile navdušene ovacije, ki jih ni bilo ne konca ne kraja. Poleg spomenika je stala častna tribuna, na katero je stopil Nj Vel. kralj v spremstvu predsednika vlade Nikole Uzunoviča, visokih cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov ter delegatov iz vse države. Spomenik je posvetil patrijarh Varnava ob številni asistenci. Nj. Vel. kralj Aleksander je nato pristopil k spomeniku in ga odkril. To je bilo znamenje za nove manifestacije ljubezni do kralja in domovine. Po odkritju spomenika je predsednik od-bora za postavitev spomenika dr. Dragomir Petrovič izročil spomenik predsedniku šabaške občine v varstvo. V svojem govoru je naglašal, da je bilo mesto nekoč srbski, sedaj pa je jugoslovenski Verdun. Mesto je srečno, ker vidi v svoji sredi Nj. Vel. kralja, svojega ljubljenega vladarja. Navajal je nato borbe, ki so se bile po vsej Srbiji, zlasti pa na Ceru, Gučevu, Mačkovem kamnu, Dobrem polju, Kajmakčalanu in v šabcu ter vsem Podrinju. Iz tega slavnega mesta so izšli veliki poborniki duha in dela kakor Miloš Pocerac, Zmaj iz Nočaja, pop Luka, Zekič, Uljubašič, Vuk Karadjič, Stojan No-vakovič, Jovan Cvijič, Lazarevič, Veselino-vič in drugi. Ljudstvo se raduje, ker mu je božja previdnost dala kralja iz narodne dinastije. Načednik šabaške občine Petar Grozdič je prevzel varstvo spomenika s pesnikovimi besedami »Pokoljenja dela sude«. Zahvalil se je za žrtve, doprinešene za svobodo naroda in obljubil, da bo mesto varovalo spomenik, kakor zasluži. Nj. Ved. kralj je nato položil na spomenik prekrasen venec. Za njim so položili vence predsednik vlade Nikola Uzunovič, predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik Narodne skupščine Karlo Kovačevič, predsednik šabaške občine Grozdič, predsednik beograjske občine Miljutin Petrovič in delegati iz vse države. Med viharnimi aklamacijami zbranih množic se je Nj. Vel. kralj nato v spremstvu patrijarha Varnave, članov vlade in odposlancev napotil peš do Sokolskega doma. Na vsej poti je bil deležen izrazov najgloblje ljubezni. Ljudje so svojega vladarja obmetavali s ovetjem in mu neprestano klicali »živel kralj! živela Jugoslavija!« Otvoritev sokolskega doma Ob 11. je kralj prispel pred Sokolski dom, kjer so ga pričakovali starešine Sokola. Kralj je pozdravil prisotne in odšel v svečano dvorano. Na odru je bila razvrščena častna sokolska četa z zastavo. Ko je kralj s svojim spremstvom zavzel mesto, je patrijarh Varnava posvetil dom. Po cerkvenem obredu je povzel besedo starešina šabaškega Sokola dr. Dragomir Tufegdzič, ki je dejal: »Srečen sem, da lahko kot starešina Sokola pozdravim danes Nj. Vel. kralja, velikega dobrotnika in Sokola. Obenem izročam sokolski pozdrav ljubljenemu starešini Sokola kraljevine Jugoslavije prestolonasledniku Petru. Današnji dan je dan slave vsega Sokolstva.« Nato je dr. Tufegdžič navajal, kako je bil v šabcu ustanovljen Sokol 1. 1907. Leta 1914 so pričeli graditi dom. Nato so nastopila strahotna vojna leta. Delo so mogli nadaljevati šele 1. 1919. Današnja proslava in posvetitev doma naj bo obenem izraz zahvale in hvaležnosti vsem, ki so dali svoje življenje za kralja in domovino. Po končanih govorih so se ponovile ovacije Nj. Vel. kralju. Kralj se je poslovil od prisotnih in se v spremstvu patrijarha Varnave in predsednika vlade ter drugih odličnikov napotil peš med špalir-jem množic in šolske mladine, ki ga je obsipala s cvetjem, v dvor vladike. Na vsej poti ga je ljudstvo triumfalno pozdravljalo Deputacija naroda pri kralju V dvoru je kralj sprejel številne depu-tacJje te šabca to In "Smt 1 Kralj ee je zanimal za odposlance in za njihove krajevne razmere. Prišli so tudi bojevniki, ki so bili večinoma odlikovani s Karagjor-gjevo zvezdo. Ob 12.15 je kralj zapustil palačo vladike in se napotil v Kazino, kamor je prispel ob 12.30. V Kazini je bil prirejen svečan banket za 120 povabljencev. Ko je kralj stopil v dvorano, so ga prisotni viharno pozdravljali. Kralj je zavzel svoje mesto na čelu omizja. Na njegovi desni je bil patrijarh Varnava, na levi pa predsednik vlade Nikola Uzunovič z ministri. Na banketu so stregla dekleta v krasnih narodnih nošah iz šabca in Po-drinja. Med banketom je pozdravil Nj. Vel. kralja g. Djoka Jovanovič, ki je dejal, da je današnji dan za šabac dan redkega slavja. Obenem pozdravljajo šabčani tudi svoje žrtve, ki so padle v osvobodilnih borbah od 1912 do 1918. Zahvalil se je vladarju za njegovo veliko pozornost in podporo. To niso besede laskanja, ker šabčani tega ne marajo. Tako govori samo ljudstvo, ki ljubi in spoštuje svojega vladarja nad vse. Narod je srečen, ker ima kralja, ki mu je geslo: Z narodom za narod! Nato je g. Jovanovič naglašal, da je ljubezen naroda najboljši temelj prestola. Vaš prestol, mili kralj, in Vaša dinastija slonita na tej ljubezni našega naroda in v tej ljubezni hočejo biti šabčani na prvem mestu. Govor Nj. VeL kralja Nato je v splošni tišini povzel besedo Nj. Vel. kralj Aleksander in dejal: Vaša današnja proslava zbuja spomine na velike in slavne dogocflce. Vrste se spomini ne le na svetovno vojno, s katero je današnja svečanost neposredno združena, temveč tutdi na prve dni naših osvobodilnih bojev. Tu, blizu šabca, na Nišaru je poleti 1. 1806 vodja Karagjorgje slavil s popom Lukom Lazarevicem svojo slavno zmago, po kateri je vsem postalo jasno, da mora popolna osvoboditev postati stvarnost. Pomen te naše zgodovinske borbe je preroški opevala guslarjeva črna vrana, ko pravi ženi na Nišaru padlega turškega poveljnika, stotnika Kulina: »Niti ide Kulin kapetane, niti ide, niti mu se nadaj. Hrani sina, pa šalji na vojska, Srbija se umirit ne može.« In res, Srbija se ni mogla pomiriti, čeprav je 1. 1813 kazalo, da je razbita. Dosegla je svojo popolno svobodo, svojo samostojnost. Ko je naposled stopila na svoje svobodne noge, ni nikoli pozabila svojih neosvobojenih bratov. Vojne, v katerih je sodelovala, kažejo to jasno, zlasti balkanska vojna, ki je dala Južni Srbiji svobodo, in svetovna vojna, ki je ustvarila našo veliko Jugoslavijo. Toda, medtem ko je Srbija Izvedla to svoje osvobojevalno in zedinjevalno poslanstvo do konca, je bilo treba pretrpeti ogromne žrtve in mnogo bede. Svetovna vojna je goltala kakor požar. Žrtve so bdle ogromne. Ni kraja, ni vasi, ni hiše, ki ne bi bila dala svoj krvni davek. Toda nihče ni žrtvoval tega, kar sta šabac in njegova okolica. Usoda, ki je doletela šabac in ves ta kraj, je bila strašno krvava in najbolj surova. Bila je v popolnem znamenju ognja in meča, popolnega uničenja in razbitja, v znamenju sovražnikove podivjanosti in brezboštva. Iz tistih časov je ostala Kakor eden izmed težkih ranjencev tudi cerkev v Šabcu, hram božji, ki ga je sovražnik oskrunil in ki slavi danes svojo stoletnico in svojo obnovo. Danes duhovniki njegovega oltarja posvečajo tu tudi spominsko grobnico padlih junakov, ki so šli v borbe in v smrt za kralja in za domovino. Tod so bile borbe tako hude in tako krvave, da ni prav nobeno čudo, če so grobnice na Ceru, na Mačkovem kamnu, na Gučevu, v Krupnju in v Prnjavoru premajhne, da bi mogle sprejeti vse znane in neznane junake k večnemu počitku. Sledove vojne vihre je še danes videti v Šabcu. Obnavljanje se vrši počasi in je težko, navzlic temu napreduje, čeprav počasi in s hudimi napori. Vi niste sedaj tisti Šabac poleta in procvi-tanja kakor nekoč. To ni tako lahko po vsem tistem, kar je tod divjalo in rušilo. Toda vi ste junaki, ki boste tuidi te ovire premagali. Vi ste se vedno vzpodbujal, zato tudi sedaj ne boste klonili. Vaš sokolski dom, ki ste ga danes posvetili, kaže, da zaupate vase in v svojo mladino z vidno in krepko vero in da boste delali čast tistim, katerim ste postavili spomenik zahvale in občudovanja. Vaša velika in narodna država, za katero so njeni in vaši junaki živeli in umirali, je sedaj stvarnost, je sila, o kateri govore s spoštovanjem i prijatelji i nasprotniki. Svoje poslanstvo opravlja v svobodi in miru. Skromno in postopno dozoreva na vseh straneh s svojimi naprednimi napori. Dokaz temu je tudi ta železniški most, ki je bil danes otvorjen in ki bo še tesneje vezal združeni Srem in Podrinje, ki sta bila že pred zedinjenjem duševno združena. Svoj govor je Nj. Vel. kralj končal a tem, da je dvignil čašo in dejal: Pijem na zdravje svojih dobrih Sab-čanov in za napredek mučeniškega in junaškega Šabca! Prisotni so sprejeli kraljev govor z nepopisnim navdušenjem. Po dvorani so še dolgo odmevali klici: živel kralj! Govor je napravil na vse prisotne najgloblji vtis. Po končanem banketu je kralj ostal nekaj časa v palači vladike, nato pa se je z avtomobilom odpeljal čez Prnjavor in Bogati č v Koviljačo. Na vsej poti so mu povsod velike množice ljudstva prirejale navdušene manifestacije. S sokolsko plamenico na grobu kralja Petra Sokolska štafeta iz Sarajeva je prinesla plamenico na Oplenac — Pričetek svečanosti sarajevskega zleta — Sokolska večna luč na grobu kralja Osvoboditelja Sarajevo, 3. junija, č. Velike sarajevske sokolske svečanosti so bile otvorjene snoči, ko je sokolska štafeta odnesla iz Sarajeva v Oplenac na grob pokornega kralja Petra Osvoboditelja gorečo baklo. Ob 8. zvečer so pričeli streljati s sarajevske trdnjave topovi v znak. da je sokolska štafeta krenila na pot. Med ljudmi po ulicah je zavladalo veliko zanimanje za otvoritev teka in živahno vrvenje. Ker so tekači že tekli v mraku, se je zdelo, kakor da pla-menica šviga po zraku. Prizor je bil zelo veličasten. Na mestu, kjer je bil pred svetovno vojno izVršen atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, je nosil baklo lOletni Sokol Gavro, sorodnik atentatorja Gavrila Principa. Na zelo hribovitem terenu so sokolski tekači povsod tekli z veliko brzino. Balčla je šla iz rok v roke, preko gora in dolin. Ob 23.40 js zvonjenje zvonov pozdravilo njen prihod v Rogatici, kjer se je kljub poznemu času zbrala velika množica ljudi, ki je pozdravljala tekače. Na okoliških hribih so kmetje v počastitev prižgali kresove. Zjutraj ob 5.40 je v Užicu sprejela velika množica in z njo vred vsa vojaška posadka sokolsko plamenico. Ob 8.40 ziutraj so sokolski tekači prispeli v čačak. kier ie bilo na ulicah vse polno ljudi. Pred Topolo so prevzeli plamenico zopet sarajevski Sokol«, ki eo jo ob 13.39 prinesli v cerkev na Oplencu, kjer so prižgali z njo večno luč pred grobom velikega kralja Petra Osvoboditelja. 355 km dolgo pot iz Sarajeva v Oplenac so sokolski tekači pretekli v 17 urah in 35 minutah. Oplenac, 3. junija. Danes Je v Oplencu naše sokolstvo priredilo slavje, ki bo ostalo v trajnem spominu našega sokolstva in vsega ljudstva v šumadiji. V Oplencu je bil oilj sokolske štafete, ki je iz Sarajeva prinesla bakljo, da prižge z njo večno luč na grobu pokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja in izkaže zahvalo in spoštovanje nesmrtnemu kralju, velikemu tvorcu narodne osvoboditve in zedinjenja. Za svečanost je vladalo v vsej šuma-diji ogromno zanimanje. 2e zarana so prihajali iz vseh krajev tisoči in tisoči v Topo k). Zelo številne so bile tudi sokolske kmečke čete in Sokoli. Vse mesto je bilo ▼ zastavah, v zelenju ln s cvetjem okrašeno Množice so prihajale v narodnih nošah, Sokoli v krojih. Pred vhodom v mesto je bil slavolok z napisom »Zdravo!« Množice so nestrpno čakale znamenja, da se sokolski tekači približujejo. Točno ob 13.30 je bil v Oplencu oddan prvi strel, znamenje, da se sokolska štafeta približuje. Množice so se razgibale ln vse Je hotelo predreti špallr, da vidi sokolske tekače. Zvonovi so začeli zvoniti. 17 minut pred 14. uro Je bila baklja pred vrati cerkvenega posestva sv. DJur-dja. Baklja je šla iz roke v roko. Pred cerkvijo je bila zbrana velika množica. Tu so bili tudi Sokoli in starešine. Bakljo je prevzel Sokol Ružička, jo izročil Sokolu Tazimanu, ta zopet načelniku Am-brožiču, ki jo je izročil prvemu podsta-rejšini Ganglu. Starešina Gangl je izroči! bakljo starešini sarajevskega Sokola dr Besaroviču. Med njimi je bil tudi predstavnik Nj. Vel. kralja Aleksandra polkovnik Pavlovič. Prvi podstarešina Gangl je zaprosil starosto Besaroviča, naj bakljo ponese v cerkev in v imenu vsega sokolstva prižge nad grobom vodje Karagjorgja in pokojnega kralja Petra Osvoboditelja večmo luč. Zbrani sokolski voditelji so nato krenili skozi šipalir in stopili v cerkev. Pri vhodu jih je pričakoval prota Kuz-mič z duhovniki. Med prepevanjem cerkvenih pesmi so se sokolski prvaki približali grob«u kralja Petra, kjer Je starosta Besarovič izrekel naslednje besede: >Prižlgamo večno luč hvaležnosti, ki naj s svojim zubljem vsikdar potrjuje, da so naša srca in duše prepolna hvaležnosti za Tvoja dela, veliki kralj, ki si vse storil, da zgradiš veliko Jugoslavijo. Naj Ti bo slava in večna hvala.« Medtem je starosta sokolske Ju/pe v Mo6tarju Milič, ki spada med najaktivnejše ustanovitelje eokolskih kmečkih čet, pristopil h grobu in prižgal večno luč. Pri tem je obljubil, da hočejo Sokoli vedno delati za dobro naše vasi in vsega ljudstva. Obenem se bodo tudi spominjali velikih del Karagjorgja in njegovih naslednikov, ki so ustvarili veliko in združeno Jugoslavijo. Po tej svečanost!, ki Je napravila na prisotne globok vtis, je bila kratka, služba božja. Po končanem obredu ln slovesnosti so prisotni odšli pred cerkev, kjer je namestnik starešine vsega sokolstva, podstarešina E. Gangl čestital sarajevskemu sokolstvu za pobudo in za izvedbo današnje velike sokolske manifestacije. Odgovoril mu Je starosta Besarovič, ki je izvajal, naj bi bila večna luč simbol ljubezni in zvestobe sokolstva do vodja Karagjorgja, do kralja Petra Velikega Osvoboditelja, do Nj. Vel. kralja Aleksandra in vsega kraljevskega doma. Tajnik Narodne skupščine Miloševič je čestital sokolstvu k prireditvi v itn emu Narodnega predstavništva. Zatem je starosta Sokola v Topoli, sodnik Nedlfc, v izbranih besedah pozdravil prisotne ln obljubil, da bodo njegovi Sokoli prevzeli večno luč v varstvo in skrbeli, da nikoli ne bo ugasnila. Starosta sarajevskega Sokola dr. Besarovič je nato pristopil k odposlancu NJ. Vel. kralja Aleksandra polkovniku Pavloviču in se mu zahvalil za visoko vladarjevo pozornost. Naprosil ga je obenem, naj zahvalo sokolstva ln izraze udanosti sporoči na najvišjem mestu. Izročil mu je tudi sokolsko povelje, ki ga Je načrtal akademični slikar prof. Hadfti Damjanovič. Povelje Je sestavljeno s črkami Mirosavljevega evangelija. Slovesnost so zaključili z vzkliki kralju to Jugoslaviji. Pozornost je zbujala skupina sredmješolcev lz doma kralja Aleksandra na Topčidersfcem brdu v Beogradu, ki Jo je vodil njihov ravnatelj Batagd-žič. Beograjski dijaki so položili na grob kralja Petra krasen venec in Imeli nato krajšo spominsko svečanost. V Sarajevu so računali, da bo sokolska štafeta prispela v Oplenac ob 4. popoldne, v resnici pa je prispela dve uri in 17 minut prej. To je dokaz, s kakšno ljubeznijo bo sokolssi tekači izvedli spominsko zamisel sarajevskega Sokola. Na vsej poti so sokolske tekače pozdravljali prebivalci z navdušenjem, jih bodrili in jim kazali pot. Povsod so med tekom štafete zvonili v cerkvah, raz griče se je oglašalo pokanje možmarjev, na gorah pa so goreli kresovi. Davi zarana je bila štafeta med Užicami in Vardištem. Tako Je Štafeta sarajevskega Sokola ob ogromnem zanimanju ljudstva na vsej poti prenesla iz Sarajeva v Oplenac bakljo, s katero Je na grobu kralja Petra Velikega prižgala večno luč hvaležnosti vsega sokolstva do kralja, ki nam je ustvaril našo sedanjo, veliko ln silno Jugoslavijo. Dve klerikalni zmagi na senčurskem terenu Prvi sadovi bojevniške akcije na Gorenjskem Kranj, 3. junija. Bojevniška akcija !n vse, kar je z njo v zvezi, je rodila danes prve žalostne sadove. Ne bojevniško hujskanje samo po sebi, temveč neumljiva zaščita, ki jo ta hujskajoča demagogija uživa od strani, kjer bi bilo to najmanj pričakovati, je deprimirujoče in razkrajajoče vplivala na nacionalne ljudi. Posledice so se pokazale pr: današnjih ponovnih občinskih volitvah v Šenčurju in Tnbojah, torej na torišču žalostnih Šenčur« ki h dogodkov. V Šenčurju je dobila nacionalna lista JNS z nosilcem g. šterom 182 glasov, nasprotna lista g. Umnika pa 352 glasov. Vseh volilnih upravičencev je 782. V Trbojah (Smledniku) je dobila nacionalna lista z nosilcem g. Bohinjcem 176 glasov, nasprotnišfca lista s nosilcem Burgerjem pa 385 glasov. Tako sta obe občini po zaslugi bojevnikov in njihovih protektorjev prišli ne ▼ bojevniške, temveč v klerikalne roke, ▼ roke g. Ummika, ki ga vsa naša Javnost dobro pozna izza časov šenčursklh dogodkov in šemčurskega procesa. Ali si že član »Vodnikove druži*"? MANIFESTACIJA JADRANSKIH STRAŽARJEV V belem Celju so zborovali predstavniki JS iz vse banovine Celje, 3. junija. Belo Celje je doživelo včeraj Ln dane« dva veličastna dneva Jadranske Btraže la na izredno mogočen način manifestiralo za jugoslovenski nacionalni pomorski program. že t soboto »ta se vse mesto in blitoja okolica odela v državne zastave. Preko glavnih ulic so bile izobešene pestre vrste zastavic, predstavljajočih zastave pomorskih držav in pomorske znake. S popoldanskim tržim vlakom sta prispela iz Splita predsednik izvršnega odbora Jadranske straže g. dr. Ivan Tartaglia in glavni tajnik JS g. dr. Ivo Rubič. Slavnostna akademija Zvečer je priredilo Celjsko pevsko društvo • eodeloranjem drugih kulturnih društev zelo dobro obiskano slavnostno akademijo r Mestnem gledališču. Akademiji so prisostvovali tudi gg. predsednik Izvršnega odbora JS dr. Tartaglia, glavni tajnik JS dr. Rubič, predsednik ljubljanskega oblastnega odbora JS podban dr. PlrSnnaJer, zastopniki organizacij JS lz Maribora ln drugih krajev ter (Predstavniki civilnih ln vojaških oblastev ln uradov, mestne in okoliške občine ter nacionalnih in kulturnih organizacij. Spored uspele akademije bo izvajali erkester Glasbene Matice v Celju, podmladek JS dri. realne gitonmazije, dija-Skl godalni kvartet Glasbene Matice ter mešani zbor Celjskega Zvona, moStkl zibor celjske »Olj/ke« in mešani zibor Celjskega (pevskega društva. Danes ob pol 7. je priredila celjska že-lezničarska godfba budnlco po mestu Ob pol 8. je prispel poseben vlak z gosti iz Maribora, gostje iz Ljubljane in Zagreba so prispeli z jutranjim in dopoldanskim vlakom. Pri obeh vlakih ob pol 8. se je zbrala na peronu velika množica, Llpoldom na čelu ter ostali predstavniki. Za godbo mariborskih poštarjev so stopale zopet nepregledne vrste podmladkaric vseh eeljsikih šol z zastavicami ln slikami. Sledile so pestre ženske narodne noše, celjski Sckol s praporom, skavti, člani društva »Soče« in ostalih nacionalnih društev. Sprevod so zaključili celjski in okoliški gasilci. Zbor pred magistratom Ob % 12. je bil stik pred lepo okraše- ki je živahno aklamiirala goste. Po po- | nim magistratom. Prostor pred magistra- adravnih besedah predsednika krajevnega odbora JS župana g. dr. Goričana so se gostje podali z železničarsko godbo na čelu v Narodni doni, kjer sta se pričela občna zbora ljubljanskega in mariborskega odbora Jadranske straže. Celjski mornarji Takoj po prihodu vlakov so se člani mornarskih sekcij podali na vrt hotela Union, da prisostvujejo ustanovnemu obč" nemu zboru mornarske sekcije r Celiu. — Zborovanje je vodii v imenu pripravljalnega odbora gosp. Rudolf Pibrovcc, ki je pozdravil došle goste in vse udeležence in poročal o pripravah za ustanovitev mornarske sekcije v Celju. Po kratki debati je bil izvoljen prvi odbor nove mornarske sekcije s predsednikom gosp. Ulago, podpredsednikom gosp. Vltavskim in tajnikom gosp. Pibrovcem. Skupščina obeh oblastnih odborov Ob pol 9. sta pričeli v Narodnem domu ločeno zborovati skupščini ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora JS. Skupščino ljubljanskega oblastnega odbora j-e vodil predsednik g. podban dr. Pirkmajer, ki je prisrčno pozdravil vse na-vzočne delegate krajevnih odborov. K ob* tirnemu poročilu, ki je bilo že prej poslano delegatom in o katerem je »Jutro« že poročalo, je podal še nekaj pojasnil zlasti glede organizacije jadranskega tedna. Pri tej priliki je izrekel zahvalo neumornemu tajni" ku dr. Jegliču za njegovo res vzorno požrtvovalno delo. Psri volitvah je bil z velikim odobravanjem ponovno izvoljen za predsednika dosedanji predsednik dr. Pirkmajer, na predlog predsednika ljubljanske krajevne organizacije g. Josipa Pogačnika pa so bili nato prav tako soglasno izvoljeni v upravni odbor gg: dr. Ljudevit Bohm, hon. univ. profesor, Jože Bekš, šef davčne uprave, Božo Betriani, sreski prosvetni referent, Janko Brilli, poslovodja, Fran Jančigaj, magistrat" ni direktor, Ivan Jovanovič, brigadni general, dr. Željko Jeglič, svetnik drž. žel., Josip Breznik, prosvetni načelnik, dr. Jure Koče, tajnik Zbornice za TOT, Nada Kmetova, dr. Vkdo Murko, uradnik Mestne hranilnice, dr. Fran Orožen, sodnik, A. Petelin, ravnatelj Zveze gostilničarskih združenj, dr. Kari Petrič, ravnatelj Higi-jenskega zavoda, dr. Karel Pirjevec. ravnatelj trgovske akademije, Viktor Pirnat, referent banske uprave, Josip Pogačnik, generalni tajnik TPD, dr: Valentin Rožič, senator, Josip Ručigaj, Fran Seunig, novinar, dr. Ivan Slokar, gen. direktor Zadružne gospodarske banke, Fran Stupica, vele-trgovec, Kari Soss, predsednik Združenja trgovcev, Kvintilijan Tartaglia, komandant žendarmerije. Fran Tepina, Josip Znidar-5ič, sreski načelnik, dr. Janko Vovk, odvetnik: v nadzorstveni odbor pa so bili izvoljeni gg: Tomo Jederlinič, učitelj, Veko-slav Keršovan, upravnik policije, Tone Kos, bančni uradnik. dr. Ivan Pintair, zdravnik. di. I. C. Oblak, odvetnik, dr. Josip Režek, novomeški župan, in dr. Niko Zu-panič, bivši minister. Po končanih volitvah je predsednik noreča! o delovnem programu, ki obsega zlasti tudi propagando za železniško in cestno zvezo Slovenije z morjem. Proračun za leto 1934. v višini 85.000 Din je bil soglasno sprejet. Skupščina Je nato razpravljala še o predlogih krajevnih odborov, zlasti glede voznih olajšav za člane JS. Z odobravanjem je bil sprejet predlog gospodične Minke Rabičeve iz Mojstrane, da naj JS preskrbi vsem šolam primerne slike o naši mornarici, kar bi med deco zelo olajšalo propagando za naše morje. Skupščina je še razpravljala o pripravah za kongres JS, ki se bo prihodnje leto vršil v Ljubljani in ie končno odobrila pravilnik za socialni sklad. Skupščino mariborskega oblastnega odbora je vodil predsednik mariborski župan dr. Lipold, ki je podal zanimivo poročilo o delovanju. Mariborski oblastni odbor šteje sedaj že 61 krajevnih in se lepo razvija. Poročilo podrobno navaja akcije, ki jih je lani izvedel oblastni odbor, zlasti Jadranski teden in jadranski dan in propagandno potovanje, pri čemer so bili ustanovljeni 4 pripravljalni krajevni odbori in 7 pover-jeništev. Za predsednika je bil z odobravanjem ponovno izvoljen dosedanji predsednik dr. Lipold. V upravni odbor pa so bili izvoljeni gg: dr. Vinko Rapotec, Ladislav Jerše, dr. Milan Gorišek, dr. Alojz Goričan, inž. Ignac Vidic, prof. Rudolf Pregelj, Janko Pire, Ante Lavrenčič, Miloš Oset, Milan Makar, Jaša Petrovič, Vladislav Bertoncelj, Franjo Kadunc, dr. Ivan Jančič, Drago Humek, dr, Matija Heric, Stanko Detela, poročnik Pavličič, inž. Janko Kukovec in prof. Jakob Perhavec; v nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg: dr. Josip Lesko-var, Franjo Bureš. Ferdo Pinter, inž. Fran Hanterlechner in ga. Marica Majstrova. Predsednik je nato razvil program bodo" čega delovanja. Po sprejetju nekaterih predlogov je skupščina odobril« pravilnik o socialnem skladu JS. tom je napolnila večtisočglava pestra množica sredi morja zastavic in simboličnih slik. Ko se je neprestano vzklikanje mladine poleglo, je spregovoril predsednik celjskega krajevnega odbora JS župan g. dr. Goričan z balkona mestnega magistrata, na katerem so se zbrali ostali predstavniki. Iskreno je pozdravil v imenu celjske občine vse predstavnike Jadranske straže ter zastopnike civilnih, vojaških in duhovnih oblastev. Naglasil je, da je mladina naš up in poroštvo lepe bodočnosti, zato Ji velja poseben pozdrav. Omenil je veliki gospodarski in nacionalni pomen morja za našo državo. Zato moramo dvigati pomorsko zavest med narodom. Delati moramo, da se bodo naši zasužnjeni bratje vrnili pod naše okrilje. Ogromno dela še bo treba, da se uresničijo cilji Jadranske straže, potem pa bomo postali ena najbolj konsolidimndh in najmočnejših držav. « Predsednik izvršnega odbora JS g. dr. Tartaglia je, burno pozdravljen, naglasil, da manifestacija Jadranske straže v Celju, kjer so se celjski grofje pred 800 leti bavili z idejo, da zgradijo Jugoslovensko državo, ki bi segala do morja, danes utrjuje vero v zmago jadranskih idealov. V imenu izvršnega odbora je izrekel globoko zahvalo za opravljeno delo v Celju, kajti ni kraja v državi, ki bi bil še bolje razumel pomen Jadranske straže za povečanje veličine našega naroda in države. Ce bi ne bilo nasprotne prekomorske propagande, bi se bila naša država že razvila v močno pomorsko državo. Jugoslavija še vedno ni pomorska država. Od morja je odvisen razvoj naSe drža- ve. 9e vedno nam ni uspelo, da bi vse naše kraje gospodarsko povezali z morjem. Večji del prometa še vedno ne gre preko domačih, ampak preko inozemskih pristanišč. Jadranska straža hoče razširiti in poglobiti pomorsko zavest v vsej državi. Današnji dan dokazuje, da je postala akcija Jadranske straže velik jugoslovenski nacionalna pokret. V tem pokretu prednja-čl napredna Slovenija. Podmladek jamči za trajnost dela po programu Jadranske straže ter bo z ljubeznijo do morja, domovine in kralja nekoč prevzel vodstvo jadranskega pokreta in izvedel njegove cilje v čast in slavo nacije ter kralja. — Govor g. Tartaglije je bil sprejet z burnim odobravanjem in živahnimi vzkliki kralju. Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Jadranske straže podban dr. P i r k-m a j e r je poudarjal v svojem govoru, da izvršujemo s širjenjem organizacij Jadranske straže veliko in koristno nacionalno delo, ker kažemo s tem narodu nove perspektive v sedanji depresiji. Preko meje se oglaša naša kri, ki je ne moremo pozabiti, s katero nas vežejo skupni ideali in s katero hočemo vedno ostati eno. Hočemo, da ji obvarujemo narodni jezik, narodne običaje, slovensko pesem in slovensko molitev k Bogu. Naše delo je posvečeno bodočnosti, mladini in domovini. Z ustanavljanjem podmladkov Jadranske straže širimo med mladino pomorsko ter nacionalno državno zavest. Slednjič je podban dr. Pirkmajer izrekel mladini globoko priznanje za njeno delo. Predsednik mariborskega oblastnega odbora župan dr. L i p o 1 d je sporočil pozdrave s severne meje in izrazil željo, da bi bili sprejeti sklepi današnjih skupščin v Celju kmalu in v polnem obsegu oživo-tvorjeni. Godba je zaigrala državno himno, nato je pa nagovoril množice starosta celjteke sokolske župe br. Josip Smertnik, ki je v imenu jugoslovenskega Sokolstva, zlasti Se celjske in ljubljanske sokolske župe izjavil, da hoče Sokolstvo roko v roki z Jadransko stražo izpolnjevati svoje dolžnosti do kralja in domovine. V imenu ZagTeba Je pozdravil navzoče magister F e r o š, v imenu podmladkov v Celju pa sedmošolec š u b i c. Manifestacija je bila s tem zaključena. Popoldne so priredile vse celjske šole na Glaziji lepo uspelo akademijo s pevskimi točkami in rajalnimi nastopa. Akademije se je udeležila izredno velika množica. Velike svečanosti je zaključila javna tombola. V celoti Je pohod jadranskih stražarjev zapustil v belem Celjai najlepše vtiske in prav gotovo bodo tudi udeleženci odnesli prijeten spomin. Skrb za sadje in vrt Plodovit občni zbor sadjarjev in vrtnarjev Danes dopoldne je Maribor, 3. junija. | Viljem Rohrmann in g. Humek. je imelo Sadjarsko in ! Izčrpno in pregledno tajniško poročilo vrtnarsko društvo v dvorani Zadružne go- j je podal tajnik, nadzornik šolskih vrtov Slavnostno skupno zborovanje Po obeh občnih zborih se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje Jadranske straže. Predsednik mariborskega oblastnega odbora JS župan g. dr. Franjo Lipold je iskreno pozdravil vse številne udeležence in udeleženke, zlasti pa gg. zastopnika bana načelnika dr. Breznika, zastopnika komandanta dravske da vizije polkovnika Golu-boviča, komandanta dravskega žandarme-rijskega polka polkovnika Tartaglio, predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Vrančiča, zastopnike celjskih oblastev in uradov, višjega državnega tožilca N. Grasellija, zastopnika mariborskega škofa opata Juraka, zastopnika šumske direkcije inž. Božiča, zastopnika poštne direkcije upravnika Boca, celjskega župana dr. Goričana, narodnega poslanca Ivana Prekorška, zastopnico Jugosl. učiteljskega udruženja šol. uprav. I. Zupančičevo, zastopnika invalidskega udruženja Kovača, zastopnike zagrebške »Istre«, Saveza emigrantskih udruženj v Zagrebu, Družbe sv. Cirila in Metoda, Društva jugosl. akademikov v Celju, Udruženja železničarjev in brodarjev, Zdravniške zbornice, Sokola, s-Soče« Zveze Maistrovih borcev, zastopnika Jadranske straže v Zagrebu mag. pe-roša ter zastopnike Udruženja rezervnih oficirjev, Zveze trgovskih združenj, društev >Jadrana« in »Nanosa« in Glasbene Matice v Celju. Na predlog g. Lipolda je bilo z burnim odobravanjem sklenjeno, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. živahno pozdravljen je nato spregovoril predsednik izvršnega odboia JS g. dr. Ivo Tartaglia. Naglasil je, da Jadranska straža ni običajno kulturno ali turistično društvo, ampak mnogo več, da vodi nacionalni pokret za naš Jadran, ki se je iz malih začetkov mogočnS razvil in zajel vse ozemlje naše države. Pomen in veličina Jadranske straže preveva ves narod, ki ve, da se ne more razvijati brez morja. Zato želi Jadranska straža, da se vsi naši kraji in ves naš narod ne samo duhovno, marveč tudi gospodarsko in materijelno poveže z morjem, na katerem je bodočnost in veličina Jugoslavije. Malokatera pokrajina je tako spoznala važnost morja kaJcor dravska banovina. Tu je delo zelo veliko in tepehi so ogromni. Ce bi bili vsi kraji tako organizirani, bi se bilo jadransko vprašanje že daleč odmaknilo. Obilno 'elo v dravski banovini dokazuje veliko f "vilo članstva, več desettisočev podmlad- ka, mornarske in ženeflke sekcije. Tudi Celje mogočno nosi prapor Jadranske straže. Predsednik je ob koncu svojega govora izrazil željo, da bi dobila Jadranska straža kmalu svoj dom ob morju, kamor bi vsako leto pošiljala nekaj stotin svojega podmladka, ki naj nekoč doseže velike cilje jadranske straže. Nato je predsednik ljubljanskega oblastnega odibora g. podban dr. Pirkmajer prečital resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno. Resolucija ugotavlja, da je cilj JS, da v sveti in nesebični službi za kralja in edinstveno domovino z vsemi sredstvi propagande razvija smisel našega naroda za naš Jadran in da učvrščuje v narodu zavest o veliki važnosti morja za našo zemljo. Ker je mladina najvažnejši del naroda in njegova bodočnost, zato poklanja JS vso pozornost njenemu nacionalnemu jugoslo-vensikemu oblikovanju in skrbi, da se zlasti v mladini razvije zavest o prvenstveni važnosti morja za našo zemljo. Gojiti hoče v njej ljubezen za to morje kot najdragocenejšega dela naše jugoslovenske zemlje, da bo pripravljena vedno stati na braniku za kralja in domovino, ako bi se kdaj drznil kdo stegniti neprijateljsko roko po onem, kar je samo naše in božje. Iz teh razlogov vse sile osredotočiti izvedbi socialnega programa ter s skupnimi močni in žrtvami postaviti ob morju svoj dom za v8« dravsko banovino. Delo obeh oblastnih odborov pa bo posvečeno tudi čim prejšnjemu zbližanJn dravske banovine z morjem, in to s cestno kakor tudi z železniško' zvezo. Slavnostni obhod Do 11. ure so mesto napolnile velike množice prebivalstva iz Celja ln okolice. Ob 11. se je formiral na Glaziji ogromen sprevod, ki je odkorakal po vseh glavnih ulicah pred mestni magistrat. Sprevod je otvorila celjska železničarska godba. Sledili so člani zagrebškega krajevnega odbora JS s krasnim praporom ter člani mornarsikih sekcij iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Celja ki so vzbujali splošno pozornost. Za njimi je korakalo, neprestano vzklikajoč in prepevajoč, nepregledno vrst podmladkarjev vseh celjskih šol z neštetimi malimi zastavicami, večjimi zastavami in simboličnimi slikami. Za njimi so stopali funkcionarji Jadranske straže z gg. dr. Tartaglio, dr. Pirkmajerjem in dr. spodarske banke svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število sadjarjev iz mariborske okolice in nad 200 delegatov raznih podružnic iz vse banovine, živ dokaz velikega zanimanja za umno gojenje sadja. Namesto obolelega predsednika gosp. Humek a je vodil občni zbor prvi podpredsednik, ravnatelj banovinske sadjarske in vrtnarske šole v Mariboru g. Priol. Toplo je pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika bana sreskega načelnika dr. Se-nekoviča, sreskega načelnika Milana Ma-karja, narodnega poslanca Antona Krej-člja, ravnatelja mariborskega preizkuše-valnega in kontrolnega urada inž. Mohor-čiča in predsednika Združenja sadnih izvoznikov Slavka Kranjca. V nadaljnjih besedah se je spominjal najvišjega zaščitnika sadjarjev Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na predsednikov predlog je bila vladarju poslana udanostna brzojavka, pozdravna pa kmetijskemu ministru dr. Kojiču, banu dr. Marueiču, podbanu dr. Pirkmajerju, častnemu predsedniku društva g. Rozmanu in društvenemu predsedniku g. Hume-ku. V stvarnem, izčrpnem poročilu je podpredsednik predočil navzočim zboi»>valcem v,se hibe našega sadjarstva in vrtnarstva ter naglašal potrebo po intenzivnejšem delu za prehod iz dosedanjih kmetskih nasadov k pridobitnemu nasadu. Naši starejši sadonosniki so izčrpani in ne prinašajo zadosti koristi. Nujno potrebno je misliti na obnovitev sadonosnikov, na regeneracijo sadnega drevja. Prav tako se bodo morali lotiti sadjarji strokovnjašike-ga gojenja sadja ln vzajemno pospeševati saditev drevja. Glavna naloga sadjarjev pa bo boj za ohranitev dosedanjih pozicij na tujih tržiščih. Dolžnost podružnic bo, spraviti sadje v denar. V to svrho je nujno potrebno, da se organizirajo v okviru podružnic zbiralnice ali skladišča za sadje, kjer bi se pridelki strokovnjaško sortirali in pakovaJi. v sklepnih besedah je podpredsednik naglašal, da čaka društvo še ogromno delo in je dolžnost vsakega člana, da ohrani društvu zvestobo in mu pridobi tudi novih članov, ker le na ta način bodo zrasle podružnice v mogočno drevo, v matico vseh slovenskih sadjarjev in vrtnarjev. Zborovale® Je nato prisrčno pozdravil kot zastopnik bana sreski načelnik dr. Se-nekovlč, za njim pa narodni poslanec g. Krejči, a pismene pozdrave so poslali podban dr. Pirkmajer, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Zldanšek, g. g. S k ulj iz Ljubljane. Iz njegovega poročila posnemamo, da preteklo leto prilike za naše sadjarje niso bile baš rožnate, vendar je razveseljivo dejstvo, da se je članstvo zavedalo, da je le v skupnosti in v organizacijskem delu mogoč skupen napredek, število članstva je naraslo pa 7580. V društvenem področju je 201 podružnica. 51 podružnic ima lastne drevesnice, v katerih je 57.837 dreves. Društveno glasilo »Sadjar in vrtnar« je obhajalo lani 20-letnico svojega izhajanja in je bilo ob tej priliki natisnjeno v 10.000 izvodih. Zaradi lanske slabe letine je bila udeležba na sadni razstavi v Beogradu bolj skromna in je društvo poslalo na razstavo samo 50 zabojev izbranega sadja. Kakor vsa prejšnja leta, si je tudi lani društvo mnogo prizadevalo, da bi iztrebilo divjega zajca, ki je zaščiten po lovskem zakonu in ki napravi po naših sadovnjakih veliko škodo. Da bi imeJo pri vnovčenju sadja čim večji uspeh, je bilo društvo v stalnih stikih z zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in je obenem pristopilo kot zadružnik h Kmetijski družbi. Po tajniškem poročilu se je razvila živahna debata, v katero je prvi posegel delegat ljubljanske podružnice in preglednik računov, urednik »Slovenskega Naroda« g. Ante Gaber, ki je predlagal, naj se sprejme programatični govor podpredsednika g. Priola kot resolucija. Kritično je omenjal, da je banovinski svet pri sestavi proračuna premalo upošteval važnost našega sadjarstva. Predlagal je, naj bi društvo najelo strokovne učitelje, ki bi bili plačani iz državnih sredstev, a našim učiteljiščem naj se nudi večja možnost kmetijskega pouka. Organizira naj se tudi trgovina s sadjem. Nato so govorili še gg. Kovačec, Verlič, Peržan, prof. Verbič, šolski nadzornik Močnik, štampar in inž. Skubic. Blagajnlško poročilo je podal prof. Verbič, po podanih poročilih je pa sledil referat podpredsednika Priola o pospeševanju koščičastega in lupinastega sadja naše banovine. Sprejetih je bilo nato več predlogov odbora in podružnic. Pri slučajnostih se je razvila stvarna debata, v katero je poseglo več govornikov. Znani mariborski vrtnar Jemec se je zavzemal za ustanovitev vrtnarske šole v Mariboru. Po občnem zboru so si udeleženci ogledali banovinstto vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, z večernimi vlaki so se pa zadovoljni z uspehom občnega zbora vrnili domov. 100® malih pevcev zbranih v Ljubljani Razveseljiv uspeh mladinskih pevskih zborov Ljubljana, 3. junija. Dneva mladinske glasbe — sobota ln nedelja — sta dosegla izredno lep uspeh. Tako stoti koncert Trboveljskih slavč-kov, ki se je vršil snoči v veliki unionski dvorani, kakor tudi današnji nastop 19 mladinskih pevskih zborov sta nadvse zgovorno izipričala, kako ogromen napredek je v nekaj letih napravila gojitev pesmi v naših šolah, tako da v nekaterih primerih doseza že polno umetniško vrednost. Prireditev se je vršila pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, ki ga je zastopal komandant 40. pešpoika polkovnik živanovič, med drugimi pa je obe- ma koncertoma prisostvovala tudi množica zastopnikov naših kulturnih in posebej glasbenih korporacij in institucij ter zlasti veliko število glasbenih vzgojiteljev, kritikov in skladateljev. Trboveljski »lavčkl, katerih uspešno delo pod vodstvom dirigenta Avgusta šuligoja je dalo pobudo ne samo za intenzivnejšo gojitev glasbe na naših šolah, temveč je tudi zdramilo celo novo slovensko in jugoslovensko mladinsko vokalno produkcijo, so s svojim stiočnjim sporedom podali nekakšno revijo sodobne slovenske in jugosloven- ske mladinske glasbe. Zadeti so IT kompozicij 17 avtorjev, Prelovca, Grgoševl-ča, Tajčeviča, Matetlča-Ronjgova, Oster-ca, Pahorja, Kogoja, Milojeviča, Kretiča, Pozajiča, Mirka, MokTanjca, Preglja, Bravjiičarja, Premrla, Adamiča in Papan-dopula, tako da je koncert podal prav na-izjorno sliko sodobne jugoslovenske mladinske pesmi. Mali pevci, ki so s svojim jubilejnim nastopom živo izpričali, njihov zbor kvalitetno v-siržema rase, so zlasti mnogo navdušenja vzbudili z znamenitim istrskim »Narekovanem za ocem«. ki ga je Ivan Matetič-Ronjgov eioail ob nedavni hrastniški rudniški katastrofi nalašč za slavčke ln ki je po melodiji prav lz tistega zadnjega dna, odkoder tekstu, ki izraža krik otroka nad očetovim grobem. Trboveljski slavčki znajo peti najbolj črno bolest in najbolj solnčno radost iprav iz tistega zadnjega dni, odkoder znajo zajemati samo otroci, ki jim je dodeljenega na svetu rmncgK> trpljenja. Pretresljivo lep je solo male Koritnikove. Ljubljana je sprejela njihov jubilejni nastop z navdušenjem in priznanjem, ki ga ta naš edinstveni rfror in njihov nenad-kriljivi dirigent tudi v .polni meri zaelu-žijo. Koncert mladinskih pevskih zborov, ki pomeni v našem kulturnem, glasbenem življenju resnično velik, Izreden (praznik, se je pričel z nastopom združenih »borov pod vodstvom dirigentov šuligoja. Tolikšne množice mladih pevcev iprl ras še nismo videli na koncertnem odru: okrog 1200 šolarčfkov ln šolarčic se je zbralo na podiju in še po balkonu na od.ru so se morali izvrstiti. In vsa ta množica otrok, ki se je zbrala na svoj veliki praznik iz vseh krajev Slovenije, iz mest, lz trgov ln vasi, iz delavskih, kmečkih ln gosposkih domov, se je v pesmi strnila v eno samo čisto, silno harmonijo. Zapeli so Grbčevi »Greje ln s« smeje« in »Snežinke« ter Adamičevo »Svatovsko«. Mogočen aplavz, ki so ga doživeti, nI pojenjal, dokler niso vseh treh ponovili. Bilo je v resnici veliko doživetje. Bil je to prvi veliki triumf, ki ga je slovenska mladinska vokalna glasba doživela po uspehih slavčkov. — Sledili so nastopi 19 mladinskih zborov z vseh koncev io krajev Slovenije: &t_ Vida (vodja Maks Juvan), Ljubljane (licejska osnovna, Albina Svetek), Jesenice (osnovna šola — Lojze Rabič, mladinski Bbor Sokola — Lado Razinger), Medija Izlake (Drago Korošec), Dolnja Lendava (Mirko Ljubič), Komenda (Anton T rabič). Gornja Lendava (Ama Zupan), Šmartno ob Paki (Oskar Hudales), Plainina pri Sevnici (France Gruden), Šmartno pri Litij«! (Maits Kovačič), Brežice (cerkveni zbor — Vlado Lemfpl), Novo mesto (meščanska (— Karel štrbemk), Žiče pri Konjicah '(Emil Ulaga), žetale (Božo TomažIČ), Zagorje ob Savi (>Ivan Kopriva), Radeče pri Zid. mostu (Franjo Čuk), Ig pri Ljubljani (Mara Petrovčič), Litija (Maks Pirnik). Koncert je podal živo, bogato sliko glasbene kulture naše šolske mladine, ki je bila še toliko zanimivejša, ker so z malimi pevoi in njihovo pesmijo druga za drugo stopale pred nas podote naše zemlje, človeka in besede, kakor se javljajo od pokrajine do pokrajine, od narečja do narečja, od vasi do vasi. Dvorana je izvajalce Po vrsti nagrajala z navdušenim odobravanjem, ki se je stopnjevalo do viška pri nastopu novomeških Dolenjskih šikrjančkov ln malih pevcev s Planine pri Sevnici, ki so se — naj bo to mimogrede omenjeno — v svoji podjetnosti pripeljali v Ljubljano ▼ dveh udobnih avtobusih. Po kvaliteti je bil ta festival veliko, najtoplejšega priznanja vredno dejanje, enakega priznanja pa zasluži tudi sama tehnična stran prireditve. Nikakor nI majhna reč, spraviti v Ljub-Ijano nad 1000 malih pevcev z najbolj oddaljenih koncev banovine, iz krajev, ki Bo nekateri oddaljeni od železnice in prometa po nekaj ur hoda. Uspeh prireditve pomeni torej velik uspeh dela naših učiteljev, ki jim moramo izreči prav toiplo zahvalo, popoldne se je vršila posebna konferenca, na kateri so vsi vodje naših mladinskih izftorov sklepali o načrtih za bodoče delo. Za julij se pripravlja strokovni tečaj, katerega namen bo poglobitev glasbene izobrazbe naših šolskih zborovodij. Prihodnje leto se bo po vsej priliki vršil velik s kupni koncert pod milim nebom v Ljubljani in Mariboru, za katerega bodo vei šolski zbori naštudirali isti program, po par letih skupnega smotrnega dela pa naj bi se vršila široko zasnovana tekma mladinskih zborov. V zvezi z naglim napredkom šolskega pet.ja se pojavlja tudi potreba, da se v našem šolstvu osnuje mesto posebnega nadzornika za petje, ki naj ibi vociil in nadzoroval vse to delo, ki je enako velikega pomena za vzgojo mladine ln z& občo kulturno povzdigo naroda. Jevticev obisk v Parizu Pariz, 3. junija. AA. Pod naslovom »Jugoslovenski zunanji minister Jevtič bo uradno sprejet v Parizu 11. in 12. junija« priobčuje današnji »Matin« na svoji prvi strani neke poedinosti o Jevtičevem bivanju v francoski prestolnici. Dne 11. junija bo priredil Barthou svečano kosilo v prostorih zunanjega ministrstva v čast zunanjega ministra Jevtiča, predsednik republike Albert Lebrun pa ga bo počastil z obedom v Elizejski palači 12. t. m. List piše nato o Barthoujevem obisku v Bukarešti in v Beogradu in pravi, da so brez podlage vesti, po katerih naj bi se Barthou na poti v Beograd in Bukarešto ustavil na Dunaju ter nato nadaljeval pot v Moskvo. Barthou bo samo vrnil obisk jugoslovenskemu in rumunskemu zunanjemu ministru Jevtiču in Titulescu. Zasedaj ni govora o Barthoujevem obisku na Dunaju ln v Moskvi, možno pa je, da bo Barthou v kratkem obiska! London, toda tudi ta obisk je za sedaj samo v načrtu. Nesoglasja v vodstvu francoskih neosocialistov Pariz, 2. junija č. Listi poročajo, da so nastala v vodstvu novoustanovljene neoso-cialistične stranke velika nesoglasja glede politike stranke. Vodja in ustanovitelj stranke narodni poslanec Renaudel je odstopil kot predsednik. Postani in ostani člar Vodnikove družbe" Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 8. junija. Z današnjo nedeljo je poletje vendarle aačelo zmagovito prodirati v našo deželo. Kuhali smo se nekoliko v Boparici. Ker imamo pravkar na sporedu tudi ljubljanski velesejem, niso izletniki pozabili vzeti s seboj dežnike in pelerine. Vendar Je za čudo bila današnja nedelja brez dežja. še zvečer pa je bilo nebo zastrto — vsaj nad Ljubljano — s sivimi oblaki ki prav nikakega jamstva nimamo, da ne bo v teku tedma še kaj deževalo. Ali pa morda res ne? To bi bilo fino! Vsekakor je danaSnja nedelja, ko je soinčno vreme samo omogočilo najlepše telovske para.de, potekla dopoldne po vsej Ljubljani zelo svečano. Popoldne pa smo se razšli, kakor nam je najbolje kazalo. Saj smo neposredno po prvem, denarja je v žepu kakor peška in na velesejmu ropotajo »ringelšpili« in mamijo »zlate deklice«, da se še marsikateremu zakoncu milo stori pri srcu. Obisk velesejma je bil zares izredno zadovoljiv, ker so pritisnile tudi množice z dežele. Tako j® prav za prav Ljubljana imela danes prvič svoje pravo velesejmsko lice. Razen domačinov so namreč prispeli tudi razni inozemci, a Lz Jugoslavije je bila zlasti lepa udeležba iz hrvatskih krajev, posebno iz Zagreba. Mnogo Ljubljančanov je popoldne napravilo majhen izprehod do Št. Vida, kjer je Društvo kimetskih fantov in deklet priredilo svojo običajno tekmo koscev in gTabljic. Prireditev je ob sodelovanju godbe s Preske lepo uspela. Prisostvovalo je tekmi nad 2000 ljudi, ki so prišli na ta kmečki praznik od blizu in daleč. število prireditev v Ljubljani sami nI biLo najskrominejše, še več pa jih je bilo na deželi. O najvažnejših poročamo posebej. Kake hude nesreče se zaenkrat niso primerile in tudi na policiji so imeli izjemoma nekaj počitka. Nesreče Berta Klirova, 22-letna modistka, stanujoča v Trnovski ulici 7, se je peljala z nekim znancem na motornem kolesu proti Viču, kjer sta pa oba padla in se je Berta nekoliko potolkla na glavi. Morala je iskati pomoči v bolnici. Na Dolenjski cesti je v soboto zvečer neznan avtomobil i st precej brezobizirno drveč podrl 50-letnega posestnika Ivana Podlogarja iz Želimelj pri Ljubljani in ga precej težiko poškodoval V bolnici so ugotovili, da ima Podlogar resne notranje pošikodlbe. Ivan Dimic, 11-letni posestnikov sin i® Zagoriee, je zlezel na sosedovo češnjo ir» obiral sladki sad. Fant pa je imel smolo, da ga je sosed zasačil in napodil s češnje. Ko je fant splezal z drevesa, ga je sosed pograbil in ga tako neusmiljeno pretepel, da so morali ubogega Ivana, ki je marogast po vsem telesu in se mu povsod poznajo krvne podplutbe, naglo prepeljati v botaico. Njegovo -stanje je resno. „čraa mlaka" v Tivoliju V razvoju našega gledališkega življenja bel°žl današnja nedelja pomemben g;odek: v Tivoliju so brez hrušča in trušča po dolgem oklevanju vendarle otvorili letno gledališče pod milim nebom, ki je že dalj časa ležalo zgrajeno in pripravljeno, pa menda zavoljo nekih inesporazumljenj med graditelji in vodstvom gledališča nI ustrezalo namenu. Danes so ga otvorili z Golievo »Kulturno prireditvijo v črni mlaki«, ki ji je prisostvovala prav velika množica občinstva. Prireditev je odlično uspela. Naenkrat se je izkazalo, da je naš letni teater prav r! včerajšnjih tekmah sta izpadli Avstrija in Nemčija — Finale se bo odigralo prihodnjo nedeljo Včeraj sta se v Milanu in v Rimu odigrali iteimfinalni tekmi za svetovno prvenstvo, in sicer med Italijo in Avstrijo ter med Čei?koslovaško in Nemčijo. Zelo negotov je bil izid prve tekme, dočim se je v drugi tekmi Češkoslovaška smatrala za favorita. V naslednjem poročili o tekmah: Italija: Avstrija 1:0(1:0) Milan, 3. junija. Današnja semifinalna tekma med Italijo in Avstrijo se j-e odigrala ob močnem deževju. Igrišče je bilo zelo slabo ter so ga morali nasuti z žaganjem, tako da je bilo vsaj nekoliko uporabljivo. Ob močnem deževju je otvoril tekmo švedski sodnik Eklun pred 35.000 gledalci/ 2e ob pričetku se je videlo, aa Avstrijci najbrže ne bodo dosegli forme, ki »o jo pokazali v četrtek v tekmi proti Madžarski. Namesto Horvatha, ki je bil pri zadnji tekmi ranjen, je nastopil v napadu Scball ki pa je bil zelo slab ter je spravil avstrijski napad iz koncepte. Edini gol tekme je dosegel v 18. min. Meazza. Avstrijski napad je igral zelo raztrgano. Boljša je bila kriiska vrsta in obramba. Odlikoval se je zopet vratar Avstrije Platzer, ki je držal neverjetne žoge. Zlasti v drugi polovici je imel mnogo prilike, da je pokazal svoje sposobnosti. Proti koncu tekme so Avstrijci igrali nekoliko boljše, kar pa ni zadoščalo niti za izenačenje. Čeprav so Italijani dosegli zmago s slučajnostnim zgoditkom, je bila njihova zmaga vendarle zaslužena. Češkoslovaška : Nemčija 3 :1 (1 : 0) Rim, 3. junija. V stadionu Partito Fasct-sta Nazionale se je danes odigrala druga semifinalna tekma med češkoslovaško in Nemčijo, ki jo je pred samo 15.000 gledalci vodil italijanski sodnik Barlassina. češkoslovaška se mora zahvaliti za svojo zmago edinole vratarju Planički, ki je delal naravnost čudeže ter držal strele lz daljave 2 do 5 m. Nemci so forsirali W sistem, kar se pa je spričo izvrstne krilske vrste če-hoslovakov izkazalo za taktično napačno. V 20. min. je Nejedly dosegel vodstvo za čehoslovake. V drugi polovici je bila čeho-slovaška v premoči, vendar pa so Nemci baš v tem delu igre dosegli v 18. min. po napadalcu Noacku od Hamburger Sportvereina, ki so ga postavili danes prvič v moštvo, izenačenje, čehoslovaki so v 28. in 35. min. dosegli še dva gola. Zabil jih je zopet Ne'dly. Finale češkoslovaška Italija Finalna tekma za svetovno prvenstvo, ki nam bo po raznih peripetijah prinesla novega svetovnega prvaka, se bo odigrala v nedeljo 10. junija v Rimu med češkoslovaško in italijansko reprezentanco. Ilirija t železničar remis Včerajšnja tekma še ni prinesla končnoveljavne odle* čitve v podsaveznem prvenstvu Z včerajšnjo tekmo se je podsavezno prvenstvo približalo zaključku. Borba je bila važna. Tega sta se zavedali obe moštvi, zato je bila vsebina tekme nenavadno temperamentna. Po položaju v podsaveznem J prvenstvu se je tej borbi pripisoval odloči-en pomen, vsaj v toliko, ker bi bila zmaga enega ali drugega moštva utegnila popolnoma razbistriti vrh tablice. Z gotovo rezervo: zmaga Železničarja bi bila morala biti prepričevalna in izdatna, pa ga Ilirija ne bi bila mogla več doseči. Nasprotno bi si bila Ilirija vsaj s pičlo zmago dokaj utrdila pot za končni skok na prvo mesto. Neodločen rezultat je negotovost glede prvega mesta podaljšal vsaj še za teden dni. Iliriji sta potrebni samo še dve točki za prvo mesto, s pogojem, da si ne poslabša količ" nika. V preostalih dveh tekmah si bodo belo-zeleni nemara priborili vsaj še ti dve točki, dasi imajo najboljše nade, da jih spravijo na varno vse štiri razpoložljive. V tem primeru bodo gladko zlezli preko Železničarja, ki je sedaj, čeprav trenotno, na prvem mestu, v toliko na slabšem, da mora prekrižanih rok gledati, kako mu bodo drugi krojili usodo, dočim ima Ilirija svojo usoMusic ln the Air*. Njeno delovanje v Ameriki je torej uspešno. In ker je Lilian potrebna oddiha pa tudi čaščenja bo po končanem filmu spet prišla pogledat v Evropo, predvsem v Berlin. zatreskali v ljubko Katfoo iz SubotSce. ki ji je zopet enkrat dana v tem filmu možnost, da glumi naivno mladenko, ki je komaj prišla iz penzionata. Takšne so bile prve vloge Katice Nagyjeve, z njimi si je utrla not v široki svet Že takrat so vedeli umni možje, filmski strokovnjaki, da se v tej mali naivki skriva velika umetnioa. In Kati ni razočarala niti strokovnjakov, nitj nas. Ker je zelo priljubljena tudi na Francoskem, nastopa tudi v francoski verziji imenovanega filma. Doroteja Wieck: »Uspavanka" WlUy Fritsch ▼ filmu »Hčerke Njene Ekscelence« Lilian in lntke Lilian Harvey je nedavno dovršila svoj tretji film pri ameriški tvrdki Fox. Film se imenuje: »Suzana, to sem jaz!< Vsebina je povsem moderna, nov tip. V osred-Ju dejanja stojita slavna plesalka Suzana (Lilian Harvey) in igralec z lutkami, Toni (Gene Raynmond). Dejanje se križa sem ln tja z lutkami, mestoma pa teče vzporedno med plesom in življenjem lutk ln plesom žive lutke Suzane. Lilian Harvey Mali oglasi Mizarske stroj© oot« ia maio r»W jene, r najbtrijiem »tanju, iaiiko ibv«Mic Ktein & Sti«J« Fttidi it-etopetro Peter Angj-lo, d. t o. x., Ljubljana, TrrieTa o«t* to. 81. Telefon" 3S49. 158-29 Stanovanje peteobno, »oJoino, akod«r-do, poleg ttnČT-arae, pri-praTuo ta idTavnike, oddam t aTgTist