&JF ff
UREDNIŠTVO IM UPRAVA! LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. • TELEFON 55-22 DO 55-2«
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
i i" 11	........
IZHAJA VSAK DAM RAZEN
PONEDELJKA	j
I JI S ER A X N1 ODDELEK
LJUBLJANA
TELEFON £8-32 BD
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA 8TEV S-90*01-1
ODIASI PO CENIKU ■**	1	' *«H'‘ "**■
MESEČNA NAROČNINA U DIN
GLASILO OSVOBODIL NE FBONTE
SLOV
NIJE
IV. KONGRES LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE
V llubeznš do domovine in povezanosti s Partijo pod vodstvom lita bo mladina še odločneje nadalievala delo za zgraditev socializma
Iz referata sekretarja Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije tov. Janeza Hočevarja
Drugi dan kongresa Je imel popoldne sekretar CK LMS tov. Janez Hočevar obširen referat o borbi za izvajanje linije KP pri graditvi socializma in krepitvi enotnosti organizacije Ljudske mladine Slovenije. V svojem referatu je uvodoma poudaril, da se vrši kongres LMS v času, ko se narodi nove Jugoslavije pod vodstvom Partije neodjenljivo in samozavestno borijo za izpolnitev petletnega plana, ko junaško premagujejo vse težave, odločno stopajoč po poti v socializem.
V tej junaški bitki je Ljudska mladina doprinesla svoj veliki delež in tako z dejanji potrdila svojo neomajno zvestobo Partiji in delovnemu ljudstvu. Četudi so postali nekateri pogoji naše socialistične graditve po krivični obre-kovaini gonji iz držav ljudske demokracije težji, se je mladina z delovnim ljudstvom vred še odločneje lotila graditve socializma, zavedajoč se, Sa bomo edino na ta način pred vsem svetom dokazali, kdo ima prav in na čigavi strani je resnica.
Krivični udarci proti Partiji in delovnemu ljudstvu Jugoslavije so še bolj utrdili enotnost mladine. Tov. Hočevar je v svojem referatu v zvezi z informbirojevsko gonjo ugotovil:
»Vsa mladina je z ogorčenjem odbila izdajalsko vlogo- resolucije In-formbiroja In se še bolj oklenila naše Partije. Njeno okrepljeno delo v času objave pisem med VKP(b) in CK KPJ, njeno navdušenje ob V. kongresu KPJ, ki je našlo svojega odraza v delu na gradiliščih in na manifestacijah, povečanje vsestranske aktivnosti mladinske organizacije po V. kongresu, uspehi njenega tekmovanja za kongres SKOJ-a, za skupni kongres, zlasti pa za drugi kongres KPS, — vse to je priča predanosti in zaupanja naše mladine KPJ.
Tega zaupanja ne morejo omajati napadi VKP(b) in ostalih Komunističnih partij držav ljudskih demokracij v tisku in radiu, niti prekinitev kulturnih stikov, trgovinskih odnosov in gospodarske diskriminacije, kar služi samo enemu cilju, to je načrtnemu sabotiranju graditve socializma pri nas.
Jasno je, da je graditev socializma pri nas pod takimi pogoji še posebno internacionalistična dolžnost naše Partije, kar ni lahka stvar in zahteva od vseh ljudi požrtvovalnosti In vztrajnosti v premagovanju težav, predvsem pa vere v zmago pravice in resnice. Zato je razumljivo,
da se je tudi med mladino našlo nekaj poedincev, ki so se izrekli za resolucijo Informbiroja. Med njimi najdemo ljudi, ki nimajo nič skupnega z našim ljudstvom in njegovimi napori. To so domišljavci, ljudje s slabo preteklostjo. Osnovna značilnost teh ljudi pa je oportunizem, kapitulantstvo pred težkočami, ki se pojavljajo v zvezi z graditvijo socializma. To so dezerterji z naše socialistične fronte in ljudje, ki so izdali revolucionarne tradicije naše mladine. V svoj namen poizkušajo izkoriščati nebudnost in formalizem v političnem delu nekaterih organizacij, podžigajo malomeščansko intelektnalščino na šolah in tako padajo v odkrito izdajstvo domovine. Zato so ti poeldinci obdani s prezirom vse poštene, svojemu ljudstvu, Partiji in državi predane mladine.
Nekateri tovariši v mladinski organizaciji mislijo, da je spričo privrže-
nosti naši Partiji in patriotizma, ki ga je mladina pokazala v odnosu do Informbiroja, vprašanje Informbiroja odpravljeno z dnevnega reda našega političnega dela. Zavedati se morajo, da države 'ljudskih demokracij in SSSR svoje napade stopnjujejo še z večjim besom in da jim ne gre za noben marksistično-leninistični princip. Na vse kriplje si prizadevajo, da bi preprečili graditev socializma, samo da bi imeli svoj »prav«. Zato mora imeti mladinska organizacija pred očmi, da je osnovno sredstvo proti poizkusom Informbiroja poglabljanje v teorijo marksizma-leninizma, teoretično razumevanje bistva spornih vprašanj med VKP(b) in našo Partijp, temeljit študij gradiva V. kongresa KPJ in II. kongresa KPS in Zvezne skupščine. S tem se bo dvignila zavest naše mladine in budnost proti vsakomur, ki bi poizkušal sovražno delovati med mladino.«
V mu® borbo proti vsem sovražnim vplivom
Zatem je tov. Hočevar pokazal na glavne sovražne vplive proti katerim se mora organizirana mladina boriti čedalje ostreje, da bi še bolj utrdila enotnost svojih vrst in omogočila mladini, da na ideološki osnovi marksizma-leninizma raste in se oblikuje v socialističnega človeka. Med graditvijo socializma se čedalje bolj zaostruje razredna borba. Ta borba dobiva svoj odmev tudi v mladinski organizaciji, rezultat te borbe pa je odvisen od ideološko-politične vzgoje mladine.
»Sinovi in hčere bivših izkoriščevalcev, ki se danes povezujejo z imperialisti, skušajo prenašati sovražno stališče svojih staršev do pridobitev naše revolucije med mladino in razmahniti svoj vpliv tam, kjer pi političnega dela. Nekaj takih primerov smo imeli na naših šolah in na univerzi tam, kjer je del mladine I/ bogatejših slojev mesta in vasi «
Zaradi načelne in politične nebudnosti nekaterih mladinskih organizacij se je takim poedincem posrečilo vriniti se v organizacijo. Na zunaj se U ljudje kažejo dobre člane organizacije, v resnici pa podtalno rovarijo, razširjajo v.ojno-hujskaške in sovražne parole, prikrito razbijajo enotnost mladinske organizacije, omalovažujejo delavnost in patriotizem mladine ttd. Mimo politike skušajo speljati delo mladine samo v vsakdanje prakticistič-no manj pomembno delo ter tako mladino odvrniti od glavnih ciljev.
»Zavedati se moramo,« je poudaril tov. Hočevar, »da poskuša sovražnik izkoristiti vsako slabost naše organizacije pri Izvojevanju partijske linije. S povečanim političnim delom, z razkrinkavanjem sovražnikovih metod, z izključevanjem tistih redkih poedincev iz organizacije, ki se izkažejo kot nosilci sovražnega vpliva med mladino, moremo doseči, da bo enotnost LMS čedalje bolj čvrsta.«
V nadaljevanju svojega referata je nato tov. Hočevar podrobno analiziral sovražne vplive, ki jim je izpostavljena zlasti mladina na podeželju, na vasi. Spričo čedalje ostrejše diferenciacije na vasi in v borbi proti kapitalističnim elementom je treba zlasti med kmečko mladino poglabljati in utrjevati ideološko, politično in vzgojno delo, da se bodo tudi vaški mladini jasno odprle oči in bo postala tako zavesten borec za socialistično pre-f	m	.....
obrazbo vasi. Mladinska organizacija mora biti politično budna zlasti proti vsem poskusom obujanja ostankov klerikalizma in podtalnim metodam reakcionarne duhovščine, ki ne izbira sredstev, da bi si še nadalje ohranila vpliv nad mladino in jo vzgajala v sovraštvu do nove Jugoslavije in socializma.
»Mladinska organizacija,« pravi tov. Hočevar, »mora odločneje nadaljevati borbo proti razdiralnemu in protiljud-skemu delu klerikalne duhovščine med kmečko mladino. Slovenska mladina ne sme nikoli pozabiti zločinov, ki Jih je v daljnji in bližnji preteklosti zagrešil klerikalizem nad našim narodom, zlasti pa nad našo mladino... Ne smemo dovoliti, da bi vzgajali mladino ljudje, ki so z Rožmanom na čeln bili desna roka osovraženega okupatorja v izvrševanju najgrših zločinov proti svojemu naroda. Toda s svojimi črnimi grehi še niso prenehali, kajti sovraštvo enega dela katoliške duhovščine do naše Partije in ljudstva Je v njih globoko zakoreninjeno. Zadnji procesi proti nekaterim duhovnikom so pokazali vso hinavščino in brezno moralne pokvarjenosti, ki se ne ustavlja niti pred posiljevanjem in izkoriščanjem otrok. To je moralna slika ljudi, ki hočejo Imeti monopol nad vzgojo mladine!«
Med škodljivimi vplivi Je tov. Hočevar navedel tudi vpliv malomeščanske stihijnosti.
»Malomeščansko miselnost med mladino je opaziti na nekaterih šolah in na univerzi, povsod tam, kjer Je dotok iz malomeščanskih krogov še močan in kjer ni bila naša organizacija dovolj budna in ostra proti tem vplivom. Malomeščanski vplivi na mladino se odražajo v vrsti pojavov. Značilna zanje je liberalnost do vseh nezdravih in sovražnih pojavov med mladino, opravičevanje ljndi, kl se eksponirajo kot sovražniki države. Brezidejnost, ki se opaža včasih na prosvetnih prireditvah in zabavah Je prav tako odraz malomeščanske stihijnosti. Med dijaško mladino so značilni primeri tega vpliva, ki se odražajo v nadutosti poedincev, v tem, da nekateri dijaki mislijo, da bi oni našli boljšo rešitev v pogledu socialistične rekonstrukcije kmetijstva Itd. kot pa Centralni komite KPJ. Na univerzi, na šolah so tudi še poedinci, ki vidijo v nekulturnem ponašanju, v
Koroški partizan Tavčmanov Franci-Lenart
Ob prenosu posmrtnih ostankov tov.Franceta Pastorka iz Mežice v Železno Kaplo
V nedeljo 10. aprila bodo prenesli
posmrtne ostanke tov. Franca Pastorka - Lenarta, komandanta I. koroškega bataljona, iz Mežice na pokopališče v Železno Kaplo.
Franc Pastork, s partizanskim Imenom Lenart, je padel 6. aprila 1943 v bojih za Mežico. Dal je svoje življenje v borbi za svobodo Slovenske Ko-roške.
Kot Mn ene najbolj zavednih družbi na Slovenskem Koroškem iz Lobnika bUzu Železne Kaple je bil Franc Pastork med prvimi, Id so se odločili, da s puško v roki priborijo koroškim Slovencem svobodo in pravico. Avgusta 1942 so gestapovci zaprli njegovega brata Jurija z ženo in sestri Nano in Tino, njega pa nasilno mobilizirali v nemško vojsko. V oktobru 1942 pa je Že zbežal fašističnim oficirjem in se Hi partizanom. Kot partizan je zaveden, tovariški, hraber in neustrašen, ve« predan vzvišenemu cilju. Ml katerega se je boril on bi tisoče drugih. Prt nekem spopadu s sovražnikom Ja bil Lenart ranjen bi je izgubil desno roko. V marca 1943, ko Je t»U tot a vrvi koroški partizanski bataljon, st Lenart postal njegov komandant. Ni mu pa bilo usojeno, da vodil svoje borce v
nartov gestapovce škega
drzni akciji v Mežici, kjer je Le-1 ranjen
vas, potolkel mnogo voJa-Lenart tetto
ranam. Ko je ležal smrtno ranjen, je poklical tovariša in mu izročil svojo brzostrelko, rekoč: »Čuvaj Jo! Ce je ne bom rabil jaz, bo potrebna drugemu borcu za svobodo. Čuvaj orožje, ker le z njim si bomo koroški Slovenci priborili pravico.« To so bile njegove zadnje besede.
Čeprav Je Lenart umrl, Je med koroškimi Slovenci živel spomin na komandanta prvega koroškega bataljona. Kadar so partizani na Koroškem preživljali najtežje čase in kadar so po-živinjeni nemški fašisti najbolj divjali, so si vzeli za zgled predanost in borbenost tov. Lenarta. Nekoč, ko ga je nek tovariš vprašal, kaj misli o tem, ali bodo preživeli partizansko borbo, mu Je Lenart todgovoril: »Ni važno, če preživimo. Važno je, da zmagamo!« In res tovariš Lenart je padel, pred njim in za njim je padlo še veliko tovarišev partizanov, slovensko ljudstvo pa je zmagalo.
Lenart je padel kot žrtev nemških fašistov. Spomin nanj in na vše tiste, ki so žrtvovali svoja življenja v pravični borbi, pa je bU In Je koroškim Slovencem toliko bolj trpek, ker sadov te borbe la teh žrtev po krivdi zapadnih Imperialistov še ne uživajo, ker zasužnjena Koroška še ni priključena mbodaà JiràftreJA
dekadenčnih plesih in navadah nekaj revolucionarnega in modernega. Prav tako se kaže vpliv te stihijnosti pri nekaterih mladih umetnikih. Domišljajo si, da so kulturne veličine, ki lahko vse kritizirajo, sami pa ne morejo prenesti kritike. Med delavsko mladino se še držijo socialno demokratski ostanki tam, kjer ni bilo političnega dela in prihajajo pod vpliv tako razpoloženih starejših delavcev. Ta vpliv, čeprav šibek, se opaža v praznovanju delovnih dni, v pomanjkanju delovne discipline, v nezadostni skrbi za stroje, štednji surovin itd.«
Nekateri mladinski aktivisti zelo poenostavljajo borbo proti malome-
ščanskiip vplivom, kar samo škoduje mladinski organizaciji. Celo vrsto malomeščanskih pojavov preprosto zreducirajo na »ozke nlače.in dolga krila«. Treba se je zavedati, da so malomeščanski vplivi še močni zlasti med mladino v mestu, čeprav je velik del te mladine patriotičen, mnogi med njimi so bili v brigadah ln vestno izpolnjujejo naloge, ki jim jih daje mladinska organizacija. Ljudska mladina si mora prizadevati- da to mladino še močneje pritegne k stvari naše Partije, ostro in dobronamerno pa se je treba postaviti proti njenim malomeščanskim navadam in predsodkom.
Nafvažnejše naloge v ideološko politični vzgoji
V nadaljevanju svojega referata je tov. Hočevar navedel najvažnejše naloge, ki jih mora Ljudska mladina Slovenije izpolniti pri ideološko-polt-tični vzgoji mladine.
Mladinska organizacija mora zaostriti borbo proti vsem sovražnim vplivom, ki jih poizkušajo poedinci vnašati med mladino, pa naj bodo to vplivi imperialistov, z oblasti vrženih kapitalistov v mestu ln na vasi, vplivi reakcionarne duhovščine in malo-meščanščine, zaostriti borbo proti dezerterjem, oportunistom in kapitu-lantom, ki pod plaščem Kominforma združujejo vse sovražnike, ki hočejo pri nas zavirati graditev socializma. Tako ima naša organizacija naslednje naloge:
1.	Vzgajanje mladine v duhu aktivnega socialističnega patriotizma je osnova dela mladinske organizacije. Mladino je treba seznanjati z junaško dobo narodno osvobodilne borbe, zlasti tisto, ki v njej ni sodelovala. Mladinska organizacija naj stalno spremlja In aktivno sodeinje v naporih delovnega ljudstva pri graditvi socializma. Dati je treba večjega poudarka študiju zgodovine naših narodov in njihove kulturne dediščine.
2.	Vzgoja v mladinski organizaciji naj bo usmerjena v borbo proti vsemu, kar je kapitalističnega, kar ovira ln nasprotuje graditvi socializma v naši deželi in nasprotuje svobodi nar ših narodov, kar ne služi koristi socialistične domovine. Mladina se mora globoko zavedati bistvenih razlik med socializmom in imperializmom, poznati mora vso podlost in pokvarjenost postopkov imperialistov proti Jugoslaviji, kar jo bo še bolj podžigalo k delu za moč, neodvisnost in blaginjo v naši državi. Organizacija mora kot celota naštevati proti tem pojavom in ne sme dopuščati, da se krha ostrina ln načelnost v borbi z njimi.
3.	Mladinska organizacija naj na osnovi dosedanjih uspehov socialistične graditve vzgaja mladino v zaupanju v ustvarjalno moč našega ljudstva, ki bo v borbi za socializem zmagalo kljub oviram imperialistov in načrtnim oviram s strani Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, kar zahteva v Izvrševanju petletnega plana veliko napora vsega ljudstva ln tndi mladine. -Neprestano mora bedeti nad poizkusi saboterjev in oportunistov, ki hočejo izkoriščati resolucijo Kom-informbiroja, da bi oslabili vez med mladino ln Komunistično partijo ter oslabili delovni elan mladine v socialistični graditvi. Zaradi tem mora poglobiti študij teorije marksizma-leninizma, da bi mladina mogla pravilno izvajati linijo naše KF in dojeti l}nljo V. končnem KPJ ta n.
4.	Intenzivneje kot doslej je treba nastopati proti reakcionarnim predsodkom, praznoverju, mistiki, idealizmu, ki so. plod dolgoletnega klerikalnega nasilstva nad našo mladina Preiti je treba k odločnejši propagandi marksističnega svetovnega nazora med mladino, organizirati v tej smeri predavanja, seminarje, tisk in študij. LMS naj privzgaja mladinskim množicam karakterne lastnosti komunistov, partizanov in graditeljev socializma, ki so poštenost, tovarištvo, Iskrenost resnicoljubnost, hkrati pa naj trebi med mladino pojave nemoralnosti, hinavščine ter drugih ostankov stare, lažne buržoazne morale. Skratka: vzgoja mora stremeti za tem, da bo mladinska organizacija šola socialističnega človeka.
V drugem delu svojega referata se je tov. Hočevar podrobno pomudil pri vzgojnem delu LMS in med drugim dejal:
»Politično in vzgojno delo mladinske organizacije mora biti povezano z vsakdanjo borbo v premagovanja vseh težav, ostankov preteklosti, sovražnih vplivov in reakcionarnih predsodkov, ki nekje bolj, drugod manj ovirajo mladino pri mobilizaciji za graditev socializma. Vzgojno delo ni nekaj abstraktnega, ampak mora odražati borbo z našimi razrednimi sovražniki ln njihovimi vplivi. Takšna borba pa zahteva ostro politično budnost, poznavanje sovražnika, zahteva konkretne ukrepe. Precej je razširjeno mnenje, da je s študijem političnega minimuma vse vzgojno delo opravljeno.' Posledica takega mišljenja je, da je marsikje študij samemu sebi namen, da je abstrakten, nepovezan s političnimi problemi na področju aktiva ali študijskega krožka, da se pri študiju ne vpoštevajo ti problemi in da na osnovi Studita aktivi ne sprejemajo konkretnih sklepov za politično ali organizacijsko delo aktiva.«
S posebnim poudarkom se je tov. Hočevar pomudil prt organizaciji kulturno prosvetnega dela, ki še vedno ni povsod prodrlo dovolj globoko. Kulturno prosvetno delo je bistven sestavni del pravilnega vzgojnega dela med mladina Mladinska vodstva pomen tega dela v praksi še vedno preveč podcenjujejo. Zavedati se je treba, da ni socialistične miselnosti brez socialistične kulture, zato ne moremo ločiti vzgoje mladine od kulture in prosvete. Pri razvijanja socialistične zavesti ima velikansko vlogo kultur-no-prosvetno delo zlasti na podeželju, kjer je treba risano dvigati kulturno raven kmečke mladine.
tudi kaže, da mla-aappstaSrljajo
Dosedanja praksa tati« taHss BES
3.	Lotiti se je treba odločnejšega in brezobzirnejšega razkrinkavanja vloge, ki jo je imela reakcionarna katol. duhovščina pred vojno in med okupacijo, razgaliti vse njihove strašne zločine med narodno osvobodilno borbo in sedaj v graditvi socializma, ki predstavljajo nacionalno izdajstvo brez primere. Z razkrinkavanjem protidržavne vsebine in ciljev Marijine družbe, vrtcev itd. moramo doseči, da bomo hitreje osvobajali mladino izpod vpliva reakciolarne duhovščine.
6.	Mladinska organizacija se mora boriti proti vsem poizkusom bivših izkoriščevalcev, kulakov in špekulantov, da bi škodovali državi. Pomagati mora Osvobodilni fronti m oblasti pri prisiljevanju sabotersko razpoloženih špekulantov in kulakov k izvrševanju gospodarskih dolžnosti, preprečevati, da bi izkoriščali zaostalost dei mladine za svoje politične in izkoriščevalske cilja
7.	Vztrajno in nenehno politično delo med mladino za likvidacijo pojavov malomeščanščine, s pojasnjevanjem reakcionarne vsebine teh pojavov, pomagati mladini z raznimi oblikami vzgojnega dela, da premaga malomeščanske predsodke in navade. V organiziranja pestrega, zdravega in idejno kvalitetnega knlturno-prosvet-nega, fizkulturnega, športnega in zabavnega življenja more naša organizacija videti najučinkovitejše sredstvo za pravilno vzgajanje mladine. Pomanjkanje političnega dela in premajhna skrb organizacije za razvedrilo in zabave mladine samo pripravlja ugoden teren za širjenje malomeščanskih vplivov.
»lo in zdravo razvedrilo
vse tiste oblike fizkulturnega in zabavnega življenja, brez katerih ni pravega življenja, veselega in zdravega razpoloženja v mladinski organizaciji. Odločno je treba prelomiti s prakso, ki kaže na to, da je organizacija začela pozabljati spričo konkretnih gospodarskih in drugih nalog na razvedrilo in zabavo mladine in se tako začela oddaljevati od njenih življenjskih potreb. Posledica tega je, da si mladina išče zabavo drugje, saj ima pravico, da se po trdem delu razvedri. Vse to velja v posebni meri za pionirsko organizacijo, ki je vendar vzgojno-zabavna otroška organizacija. Mladinska organizacija naj poslej v večji meri poskrbi za zdravo razvedrilo mladine na vasi, v tovarni, v ustanovi in šoli, tako da bo življenje v mladinski organizaciji resnično odraz življenjske radosti naše mladine in njenega čedalje lepšega življenja v svobodni ljudski državi.
Pri organizacijskih vprašanjih je tov. Hočevar nakazal številne aktualne probleme in dal mnogo konkretnih pobud za nadaljnje zboljšanje organizacijskega dela. Vsa vodstva morajo dnevno razmišljati o zboljšanju načina dela, kajti naloge mladine naraščajo in dobivajo čedalje širši organizacijski obseg.
Ob zaključku svojega referata J« tov. Hočevar prikazal v glavnih obrisih letošnje delovne naloge Ljudske mladine Slovenije in dejal:
»Ljudska mladina Slovenije bo skupno z mladino vse naše domovine sodelovala pri Izpolnjevanja letošnjih nalog, id nam Jih Je postavila Komunistična partija r interesa vsega delovnega ljudstva. Na avtocesti »Bratstva in	•*»	«*-
novanjskih bita..., v :a>,. __ao at
lato 5000 kmečke' In 6DM šolske mladine. Naša delegacija, Id je bila na skupnem kongresu SKOJ-a in LMJ, n
IV. kongres Ljudske mladine Slovenije
Institut za proučevanje ljudske prehrane
Pred III. kongresom Ljudske fronte Jugoslavije
Z dobrim političnim delom bo Fronta zagotovila izpolnitev vseh nalog
Petkratna udarnica delegat za m. kongres LF
Frontne brigade so pomagale rudarjem izpolnjevati plan
Krajevni in vaški odbori Fronte naj pravočasno poskrbijo za pomoč pri obdelovanju zemlje
tudi mladinski aktiv Slivnica, ki se je odrezal v tekmovanju za IV. kongres LMS. Ta mladina je prispevala 500 delovnih ur pri graditvi zadružnega doma, pridobila 40 novih članov ter dosegla največ uspeha v kulturno-pro-svetnem delu.
Dodatni frontni plan, ki so ga sprejeli na konferenci poudarja v glavnih nalogah: pospešeno zbiranje odpadkov, organiziranje tedna cest, v katerem bodo delali člani Fronte najmanj
100.000	prostovoljnih ur; ureditev šolskih igrišč; pospešitev spomladanske setve in skrb za odkup spomladanskih in jesenskih pridelkov. V krajih, kjer koljejo živino, bodo iz odpadkov izdelovali milo; pri tem bo sodelovala AF2. Posebno skrb bo Fronta posvečala izobraževalnim, tečajem ter dvignila število obiskovalcev za najmanj 60 odstotkov. S tem političnim delom med vaškimi in krajevnimi odbori OF bodo zagotovili 100 % izpolnitev setvenega plana ter dvig plana oljaric za 5 % Za pomoč kmečkim obdelovalnim zadrugam bodo organizirane posebne frontne ekipe. V predelih, kjer bo pogozdovanje, bo Fronta pomagala, da bo plan pogozdovanja 100 % dosežen.
Sklepi, ki jih je sprejela konferenc«, narekujejo Fronti dvig zadružništva, okrepitev organizacijskega dela v Fronti, organiziranje aktivov za večji hektarski donos, poživitev kultumo-prosvetnega dela v obdelovalnih zadrugah tid. Za pomoč v gozdni proizvodnji bodo ustanovili delovne brigade po 100 frontovcev.
Posamezni vaški odbori OF so si napovedali tekmovanje v okrepitvi frontnih organizacij, v dvigu vzgojno-poll-tičnega dela in predvsem v razširitvi frontnega študija.
Z gobo In vodo briše notranji emajl in je tako urna, da ji nosilec emajla komaj sledi. V delu se je že tako izpopolnila, da ji zaupajo odgovorno delo pri izdelkih za izvoz.
Maja 1947 je prvič prejela udarniški naslov in od tedaj dalje se je njena storilnost še stopnjevala. Se štirikrat je potem prejela udarniški naslov. Največje priznanje je prejela, ko je bila na odprtem partijskem sestanku v jeseni 1948 sprejeta v Partijo. Od tedaj dalje dela še z večjo zavestjo za zgraditev socializma. Pri tem je ne vzpodbuja samo zavest, da ustvarja lepše življenje svoji hčerki, temveč zavest, da je med prvimi borci za lepše življenje naših narodov
nje Je dalo tudi ostalim brigadam U
večji delovni polet.
Čeprav je bilo njihovo taborišče 80 kilometrov oddaljeno od rudnika, so brigade vedno pravočasno prišle na delo. Prehodna zastavica je romala lz brigade v brigado, dokler si je ni za trajno osvojila bačko-palanaška brigada, ki je opravila 1740 prostovoljnih delovnih ur v rudniku. Kulska brigada je samo do 18. februarja opravila po rednem delovnem času 2320 delovnih ur. Posamezni brigadirji so presegali normo tudi za 26“ «. Niso bili redki slučaji, ko so brigadirji-frontovci pri nakladanju premoga v osmih urah napolnili namesto 28 po normi predvidenih vagončkov tudi 44. Zadnje dneve je nad Borom besnela ledena burja. Toda frontovcl pri zunanjih delih so vztrajali na svojih mestih.
Ko niso pravočasno na delo prispele nove brigade, so se brigadirji bačko-palanaške in bačko-topolske brigade odločile, da ostanejo v Boru še 10 dni in počakajo nove brigade. Od 1. januarja do 10. marca so brigade Ljudske fronte delale v borskem rudniku
830.000	ur. Koliko tisoč ton premoga je to! Tako so zavedni frontovcl lz Vojvodine pokazali svojo ljubezen in vdanost naši Partiji in Ljudski fronti ter svojo visoko politično zavest.
Poleg dela v rudniku so frontovcl in brigadirji v svojem prostem času obiskovali kmete v sosednih vaseh in jim pripovedovali o zadrugah, o naprednem zadružnem življenju. Uspeh njihovega dela na vasi pa je bil, da se je v Zlotu združilo v zadrugo 50 kmetij. Tako so brigadirji-zadružniki doprinesli dvojen delež, ko so bili v Boru. Pomagali so rudarjem pri izpolnitvi plana in doprinesli svoj delež pri socialistični preobrazbi vasi.
Je obvezala, da bo mladinska organizacija v Sloveniji mobilizirala v industrijo in rudarstvo 8380 mladine. Ljudska mladina Slovenije bo naredila vse, da bodo te glavne obveznosti v celoti izpolnjene.
Uspehi, ki smo Jih dosegli v drugem planskem letu kljub polenom, ki so nam jih metali pod noge tisti, od katerih smo pričakovali vse kaj drugega, nam utrjujejo vero v naše lastne sile. Tretje leto petletke pa bomo izpolnili še z večjim uspehom, ker se ne bomo zanašali na nikogar in bomo Izkoristili vse naše možnosti. Naše le-tošoje operativne naloge, tako v pogledu delovnih akcij, mobilizacije za težko Industrijo, Uot v pogledu pomoči frontnim brigadam pri dokončni zgraditvi zadružnih domov, pri izvajanju investicij v našem socialističnem zadružnem sektorju, bodo nova delovna šola, kjer bo raslo na tisoče novih predanih mladih kadrov, gorečih graditeljev socializma.
Naše delo bo vedno obrodilo bogate «dove, če bomo gojili in bogatili lastnosti, ki jih mladina Ima, če bomo Imeli vedno pred očmi dva najvažnejša principa mladinskega dela, principa, ki sta neločljivi del mladinskega gibanja, t. J. vzgajanje mladine v ljubezni do svoje domovine in nerazrušljiva pove-
Kljub mili zimi imamo letos v Sloveniji pozno pomlad. Marec, ki nam Je druga leta prinesel že polno mladega zelenja in živega cvetja, je letos nagajal do konca. V začetku mrzel ln vetroven se je proti koncu spremenil v pravega sušca ter dušil bujno rast, ki je klicaia po dežju. Marčevo vreme je vplivalo tudi na razvoj pomladanskih del, ki kljub veliki volji našega kmeta in zadružnika, da bi zemljo čim prej obdelala in posejala, niso napredovala tako naglo kakor običajno. Oranje in setev sta se sicer v marcu začela skoraj po vseh okrajih, a prav razmahnila sta se le po redkih krajih. Tudi tam, kjer so zaradi ugodnejših vremenskih pogojev lahko izkoristili prvo polovico marca, so proti koncu nekoliko popustili v pričakovanju, kdaj bo zemljo napojil dež.
Prav zaradi tega lahko računamo, da smo do danes izpolnili v Sloveniji šele kakih 12 do 15 »/# pomladanskega setvenega plana. V goriškem okraju, kjer so v začeiku najbolj hitro napredovali, so posejali 2.5«/* žit, pri čemer so setveni plan Jare pšenice že daleč prekosili, 15.8»/* vrtnin, pri čemer so presegli plan saditve zgodnjega krompirja in plan setve graha, 4.2 % krmskih rastlin in 5.4 % pcdsekov. Tako je bilo stanje proti koncu marca. Prva semena so vrgli v pripravljeno zemljo do tega roka tudi v kamniškem okraju, kjer je najbolj napredovala setev ovsa, nekaj pa so posejali tudi ječmena, ianu in zgodnjega krompirja ter krmnih rastlin. Podobno je stanje tudi v krškem okraju. V lendavskem okraju se Je setev v marcu bolj pacasi raz-vijaja, ker je dolgo prevladovalo mrzio vreme; to velja tudi za tolminski okraj, kjer se je v nekaterih okrajih začela setev prav v zadnjem tednu marca. V mozirskem okraju so do konca marca posejali žita 8»/*, vrtnin 3»/», podsevkov 33 %, v novomeškem okraju pa so posejali 10.6 % žita, vrtnin 0.4 %, krmnih rastlin 11.16 «/, in podsevkov 15.7 %. Podobne številke poročajo tudi iz okraja Celje-okolica in okraja Ilirska Bistrica. Zaradi vremenskih pogojev se je zakasnila setev tudi v grosupeljskem okraju. Kmečka obdelovalna zadruga v Stični je že posejala oves in nekaj ječmena. Na državnem posestvu v Boštjanu, kjer so preorali vse njive ki jih bodo posejali «o pomlad, so posejali do konca marca 56 % ovsa in nekaj vrtnin. Dobro je napredovala setev na posestvih republiške direkcije državnih posestev v Radgoni, kjer so posejali že
zmott širokih mladinskih
množic a Partijo.
Usodne povezanosti med Partijo In 'našim ljudstvom, z njegovo svobodo in socialističnim napredkom, te nerazrešljive povezanosti med Partijo in našo mladino Informbiro ih dezerterji z naše socialistične fronte ne razumejo. Njihove klevete niso niti najmanj oslabile ljubezni naše mladine do socialistične domovine, njihovo onemoglo, besno sovraštvo ni niti za las zrahljalo povezanosti med mladino in Partijo. Nasprotno! Vse te žalitve z njihove strani so naletele pri našem ljudstvu in pri mladini na še upornej-še delo pri graditvi socializma.
Pot, ki nam jo Je pokazala Partija, Je za nas popolnoma Jasna, zato bo mladinska organizacija storila vse, da v borbo za ta sveti cilj vključi slehernega poštenega mladinca- da ne bo nobenega mladega patriota, ki bi izpadel iz mladinskega odreda v bitki za socializem, kajti zmaga je na naši strani, Je na strani Partije in .našega ljudstva. Resnica bo zmagala, klevetniki pa bodo ostali osramočeni. Petletni plan bomo uresničili, čeprav z velikimi napori. Trdno bomo zabetonirali temUe socialistične družbe, neodvisnosti naše domovine, temelje naše moči, blaginje in napredka. Vse io bomo uresničili pod vodstvom dragega maršala Tita.«
Sekretark« okrajnega komiteja Idrija je govorila predvsem o nalogah nove mladinske organizacije, ki združuje prejšnjo skojevsko in mladinsko organizacijo. Združitev je zbližala mladino b Partijo, vendar bo morala mladinska organizacija še naprej skrbeti, da bo dosegla mladina tisto raven, ki jo je imela skojevska organizacija. V tekmovanju za IV. kongres LMS je dosegla mladina idrijskega okraja večje uspehe, predvsem je razširila in utrdila svojo organizacijo, uspešno sodeluje tudi pri ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug n. pr. v Bukovem, Candariču in Vojskem ter pomagala tudi pri njihovi obdelavi.
Tovariš Erbežnik, kapetan JA, je v svojem referatu govoril o vzgoji mladine v naši Armadi. Njegova izvajanja so delgati prekinjali z vzklikanjem Jugoslovanski armadi in njenemu voditelju.
Sekretar okrajnega komiteja Trebnje je poudaril uspehe osnovnih organizacij, ki so se zlasti v predkongresnem tekmovanju razširile. Vključenih v organizacijo je bilo nad 800 mladincev in na novo formiranih 19 mladinskih aktivov. Dober primer mladinske organizacije je v Primskovem, kjer je vključenih v mladinsko organizacijo že 92 0/* mladine. K temu je mnogo pripomogel prav izobraževalni tečaj, ki ga obiskuje 29 mladincev. Tudi v St. Janžu, Krmelju in Dobrni so bili osnovani novi aktivi. Fizkul-turo in kulturno prosvetno delo je znala mladinska organizacija v St. Janžu pravilno izrabiti in se je ravno iz vrst fizkulturnikov in kultumo-prosvetnih skupin vključilo v mladinsko organizacijo 130 mladincev.
Tovarišica Anica Zavar, sekretarka kmečkega aktiva LMS Obrežje-Jeseni-ce je povedala, kako študira mladina njihovega aktiva. Mladinska organizacija v tem kraju je dosegla,da prav mladina vaščanom tolmači vse uredbe ln da kmetje sami pridejo k sekretarju aktiva ali kateremu drugemu mladincu in ga prosijo za nasvete glede odkupa, davkov, setvenega plana, kontrahaže in tako dalje.
O političnem delu med šolsko mladino je govoril tov. Drago Seligar, član biroja CK LMS.
O delu mladinskega aktiva Pregarje je poročal delegat Alojz Skrtnik, v nadaljni razpravi pa so sodelovali še Dolfka Paulus, sekretarka okrajnega komiteja Celje-okolica, tovarišica Mimica Ogreuc, mladinka iz aktiva vinogradniško obdelovalne zadruge Železne dveri, sekretar jeseniške železarne tov. 'Tone Varl, sekretar okrajnega komiteja Grosuplje Milka Knez in delegat mladinske organizacije Narodne milice v Ljubljani. Vsi so v svojih referatih poročali o delu svojih mladinskih aktivov, tov. Vlado Sestan, član biroja CK LMJ pa je v svojem referatu poudaril trdnost mladinske organizacije, ki bo ostala kljub vsem klevetam zvest pomočnik naše Partije v njeni borbi za socializem.
V imenu mladincev I. tankovske brigade je izročil kongresu pozdrave tov. Pero Malobabič, delegacija mladinskega aktiva Tovarne avtomobilov v Mariboru pa je v imenu vseh mladincev obljubila kongresu, da bo dosledno izpolnjevala naloge, ki jih bo postavil IV. kongres LMS.
Institut za proučevanje ljudske prehrane srbske Akademije znanosti bo
letos raziskoval prehrano v Vojvodini. Posebno pozornost bodo posvečali kolonistom, ki so prišli v Vojvodino iz vseh krajev države. Letos bo prvič raziskoval prehrano gozdnih delavcev.
V	več znanstvenih delih bo objavil rezultate svojega raziskovanja. Med drugim bodo objavili rezultate o raziskovanju kalifornijskih jabolk glede na vitamine, o hranilni vrednosti in vplivu koruze na organizem, o možnosti Izpopolnitve tehničnega procesa pri pripravljanju in spravljanju kačka-valja in izboljšanju njegove kvalitete.
Institut je posvetil dosedaj največjo pozornost raziskovanju koruze. Raziskovali niso samo v laboratorijih, temveč tudi na terenu v krajih, kjer uživajo v glavnem koruzni kruh. Raziskovali niso samo s pomočjo ankete, ampak so tudi v določenem številu kmečkih gospodarstev proučevali spremembe v prehrani in to raziskovanje dopolnili z raziskovanji v laboratorijih.
Institut je raziskoval prehrano delavcev borskega in aleksinaškega rudnika. Pri tem so pomagale tudi množične organizacije, posebno pa AFZ, ki so omogočile, da je raziskovanje zajelo čim večje število družin. Kako zna ceniti naše ljudstvo znanstveno delo, vidimo iz tega, da so se delavci borskega rudnika odločili, da bodo napravili za institut zelo kompliciran In dragocen aparat, ki ga doslej nismo izdelovali doma in ki bo v kratkem gotov.
V	Makedoniji imajo že 528 obdelovalnih zadrug
Tudi v Makedoniji se Je začelo po objavi resolucije II. plenuma KPJ množično gibanje za ustanovitev kmečkih obdelovalnih zadrug. Ob koncu lanskega leta so imeli 237 obdelovalnih zadrug, do 15. marca je to število naraslo na 415, 1. aprila pa je bilo v vsej Makedoniji že 528 takih zadrug. Danes ima že vsaka peta vas svojo obdelovalno zadrugo, skupna obdelovalna površina zadrug pa predstavlja eno šestino obdelovalne površine v Makedoniji.
Med vsemi okraji Makedonije prednjači bitoljski okraj, kjer je sedaj že 73 obdelovalnih zadrug, ki obsegajo skoraj 70 % vseh kmečkih gospodarstev v okraju. Socialistični sektor kmetijstva prevladuje tudi v okrajih Stru-mica, Demir Hisar, Resen, Sv. Nikola, Kavadar in Stip. Na strumiškem polju so že vse vasi vključene v obdelovalne zadruge. V demlrhisarskem okraju Je vstopilo v zadruge 80 % vseh gospodarstev in tudi v resenskem okraju ni kraja, ki ne bi Imel obdelovalne zadruge.
Proizvodni uspehi rudarjev v kostolaškem in ibarskem premogovnem bazenu
Delovni kolektiv premogovnega bazena Kostolac so po uvedbi brigadnega sistema dela in po postavitvi realnih norm dosegli letos velike uspehe, kar je pripisati tudi mehanizaciji dela. Celotni bazen je izpolnil četrtletni plan že 25. marca, do konca meseca pa je dosegel 106.9 «/« četrtletnega plana.
Tudi delovnemu kolektivu ibarskih rudnikov je ob dobri organizaciji dela in množičnem tekmovanju uspelo izpolniti proizvodni plan s 1012., čeprav je letošnja proizvodna naloga ibarskih rudnikov za 42 »/0 večja od lanske
Nova elektrarna v Slavonskem Brodu
V Slavonskem Brodu so imeli v nedeljo slovesnost, ko je začela obratovati nova električna centrala, ki bo oskrbovala z električno energijo Slavonski Brod in Bosanski Brod. S tem je razbremenjena električna centrala tovarne lokomotiv, mostov in železniških konstrukcij »Djura Djakovič«, ki je doslej oskrbovala mesto z električno energija
Republiška industrija Srbije je presegla plan I. četrtletja
Industrija LR Srbije je izpolnila kot celota proizvodni plan za prvo letošnje trimesečje s 102,9 %.
Zlasti dobre uspehe so dosegla podjetja glavne direkcije grafične industrije, ki je izpolnila trimesečni plan z 252,4 %. Podjetja glavne direkcije kvasa in testenin so izpolnila plan s 146.1 «/*. Glavna direkcija konoplje in lanu je izpolnila plan s 104 %. Glavna direkcija tekstilne industrije Je izpolnila plan s 100.1 »/o, glavna direkcija kemične industrije pa s 100 %.
Ti uspehi so bili doseženi zaradi vztrajne borbe podjetij za izpolnitev dnevnih, desetdnevnih in mesečnih proizvodnih planov. V največjem številu podjetij so uvedli dober brigadni delovni sistem. Dela so normirali, kar je tudi prispevalo k doseženemu uspehu.
Sporočilo ministrstva za železnice glede na plan prevoza za mesec maj
Ministrstvo za železnice FLRJ objavlja v sporazumu v gospodarskim svetom FLRJ na podlagi 24. čl. uredbe o planskem prevozu blaga na železnicah naslednje:
Po uredbi o sklepanju pogodb za drugo, tretje in četrto četrletje 1. 1949. (Uradni list FLRJ št. 25 z dne 26. marca 1949) se pogodbe lahko sklepajo do 20. aprila t. 1. Ker je treba Izročiti prijave za letošnji maj najkasneje do dne 12. aprila leta 1949., bodo prijavljala podjetja svoje količine blaga na nakladalnih postajah, v kolikor te količine niso določene že v pogodbah. Te prijave je treba oddati dosedanjim glavnim direkcijam za eksploatacijo železnic. To ne velja edino glede premoga, za katerega bodo morali oddati proizvajalci popolne prijave t. j. navesti bodo morali tudi namembne postaje. Podjetja, ki tega ne bodo storila, bodo morala poslati 5 dni po objavljeni pogodbi in najkasneje do konca aprila nakladalni postaji na predpisanem obrazcu ime namembne postaje.
V	kolikor to postaja ne bo označena pravočasno, prevoz ne bo upoštevan v planit.
V nedeljo, 3. t. m. je bila v Mariburo okrajna konferenca Fronte mariborskega okoliškega okraja. Na njej so razpravljali o organizacijskih nalogah o gospodarskih vprašanjih, o zadružništvu itd. Sprejeli so dodatni plan za leto 1949. ter sklepe o bodočem delu Fronte.
Konferenco je pozdravil v imenu izvršnega odbora Osvobodilne fronte tov. dr. Makso Snuderl, politično poročilo je podal predsednik OOOF tov. Srečo Globačnik, o organizacijskih nalogah pa je govoril sekretar tov. Srečko Plevnik.
Razvila se je živahna diskusija, v kateri so delegati razpravljali največ o zadružništvu in ustanavljanju novih obdelovalnih zadrug. Tov. Olga Kožuh, predsednica novoustanovljene obdelovalne zadruge v St. Juriju ob Pesnici je poudarila, kako je treba konkretno prikazovati ljudstvu prednosti naprednega socialističnega kmetijskega gospodarstva pred drobno proizvodnjo in kako je treba očistiti frontne vrste škodljivih elementov, ki zavirajo graditev socializma. Zadružni aktivist tov. Franc Pušnik je omenil delo in podporo frontovcev v zadružnem gibanju.
Najboljši frontni odbori okraja so bili v znak priznanja za uspešno delo nagrajeni. Prvo nagrado je prejel Jo-, sipdol, ki je pri volitvah zmagal z najboljšim tekmovalnim uspehom. Prejel je umetniško sliko maršala Tita. Ce-merljšak ima največ zaslug v utrjevanju Fronte na vasi, v politično-ideo-loškem dvigu članov ln pri graditvi zadružnega doma. Dobil je knjižno nagrado. St. Jurij ob Pesnici, kjer so ustanovili največjo obdelovalno zadrugo v okraju, je prejel prav tako knjižno nagrada Knjižno nagrado je prejel
Med delegati, ki bodo zastopali celjske frontovce na III. kongresu LFJ, je Izvoljena tov. Albina Drev, petkratna udarnica iz tovarne emajlirane posode. To čast so ji člani. OF v Celju izkazali za njeno požrtvovalno delo v proizvodnji. Albina je najboljša delavka med številnimi ženami, ki so zaposlene v tovarni emajlirane posode.
V proizvodni brigadi »Aleša Beblerja« tekmuje z ostalimi brigadami In pri tem presega normo do 45 «/».
Koncem decembra preteklega leta ni bil proizvodni plan v borskem rudniku dokončno Izpolnjen. Vsi napori rudarjev, da bi nadomestili primanjkljaj delovnih moči, so bili brezuspešni. Takrat so priskočile na pomoč frontov-ne brigade. Prva je prišla zaječarska brigada, čez nekaj dni so prišle še be-gejska, bačkotopolska in zrenjanska. Dobršen del brigadirjev v teh brigadah so bili zadružniki obdelovalnih zadrug iz Vojvodine. Brigadirji-frontovci so sami zahtevali, da delajo v rovih, da se z ramo ob rami z rudarji borijo za plan. V začetku so bile pri delu še razne težkoče, saj so bili prvič na tem delu, toda čez nekaj dni so se v jami že počutili kot na svojih njivah.
Med brigadami se Je razvilo živo tekmovanje. V začetku niso frontovcl, čeprav so dajali vse od sebe, dosegli zadovoljivih uspehov. Zato so organizirali svoj glavni štab in večkrat posvetovanja komandantov brigad. Na svojih brigadnih sestankih so razpravljali o vsem, kar je zaviralo njihovo delo in sprejemali nove obveznosti. Brigade so razdelili na delovne skupine, v jami pa so te skupine razdelili še na trojke, ki so začele živo tekmovati med seboj.
Brigadirji bačkopalanaške brigade so se odločili, da bodo vsak dan prostovoljno delali po dve uri. Puljska brigada se je zavezala, da bo trikrat tedensko delala po štiri ure še preko svojega rednega delovnega časa. Zaječarska brigada pa je sklenila, da b# opravila 2000 ur preko svojega dela. Med brigadami se je začelo tekmovanje za izpolnitev obveznosti. Bačko-palanaška brigada je za svoje uspehe prva dobila zastavico sindikalne podružnice borskih rudarjev. To prizna-
Okvimi četrtletni plan dela okrajnih poverjeništev za socialno skrbstvo predvideva poleg drugega tudi pomol pri obdelovanju zemlje socialno šibkim posameznikom in družinam. To pomoč organizirajo okrajna poverjeništva za socialno skrbstvo preko krajevnih ljudskih odborov in s pomočjo množičnih organizacij. Za to pomoč pridejo v poštev tisti posamezniki in družine, ki nimajo za poljska dela sposobnih članov ali sami ne morejo opravljati težjih del, to so predvsem sirote, vdove, invalidi, stari, onemogli, defekti*, družine, katerih hranilci služijo kadrovski rok ali so težje bolni.
Bliža se pomlad in z njo pomladansko oranje in setev. Da bo letošnja akcija za pomoč siromašnim družinam pri obdelovanju zemlje pravočasna, enotna ln uspešno organizirana, morajo okrajna poverjeništva za socialno skrbstvo čimprej dati vsem krajevnim ljudskim odborom in krajevnim socialno skrbstvenim svetom konkretna navodila za organizacijo prostovoljnega dela. Poročevalci za socialno skrbstvo pri krajevnih ljudskih odborih bodo s pomočjo krajevnih skrbstvenih
svetov najprej ugotovili družine, ki pridejo za to v poštev. Nato bodo določili, katere množične organizacije bodo sodelovale, za koliko prostovoljnih delavcev bodo poskrbele, pri katerih družinah in kdaj bodo delali. Posebno važno je, da pri tej akciji tesno sodelujejo krajevni odbori Fronte, ki naj to nalogo vnesejo v svoje delovne plane.
Izkušnje lanskega leta pravijo, da je za uspešno izvedbo te akcije potrebno najtesnejše sodelovanje množičnih organizacij z organi socialnega skrbstva prav tako pri krajevnih kakor pri okrajnih ljudskih odborih. Sektorske konference socialnega skrbstva, seje krajevnih socialno skrbstvenih svetov ter osebni konlrolno-in-istruktorski obiski nudijo referentom okrajnih poverjeništev dovolj priložnosti za propagando in popularizacijo te akcije, kakor tudi za ugotavljanje stanja, pomanjkljivosti in uspehov ter za posredovanje in pomoč pri tistih krajevnih ljudskih odborih, kjer radi organizacijske šibkosti neaktivnosti množičnih organizacij ta akcija slab« uspeva.
TRETJI DAN KONGRESA LMS
Včeraj zjutraj Je IV. kongres LMS nadaljeval svoje delo. Delegati so razpravljali o uspehih in napakah mladinske organizacije v tovarnah, ustanovah, vaseh in šolah. Pri tem so mladinski aktivisti iz osnovnih mladinskih earganizacij poročali o svojih izkušnjah. Posamezne referente so delegati večkrat prekinjali z navdušenimi klici Partiji in Titu. Veliko navdušenje je Veljalo tudi posameznim delegacijam, ki so prinesle kongresu pozdrave svojih aktivov.
Prva je včeraj pozdravila kongres
mladinska delegacija »Saturnusa« In obenem poudarila borbo njihovega mladinskega aktiva v proizvodnji, kjer s preseganjem norm za 25 do 30“/«, v predkongresnem tekmovanju pa celo od 50 do 70 •/• dosega odlične rezultate. »Pri nas imamo 24 udamikov-mladin-eev, med njimi so tudi večkratni udarniki,« je dejal vodja delegacije, »mladina pa je vsa organizirana«.
Zastopnik mladinskega aktiva Zavoda za fizkulturo je pozdravil kongres: »Ker ljubimo Tita in Partijo, ki nas vodi po pravilni poti v socializem, smo Izpolnili vse tekmovalne obveznosti za
IV.	kongres. Predvsem smo zboljšali učni uspeh. Obveznost za prostovoljno delo smo prekoračili za 3600 ur. v počitnicah pa gremo prav vsi v delovne brigade.«
Tudi mlade padalce, ki so prišli v kongresno dvorano, so delegati pozdravili z viharnim navdušenjem. Prinesli so pozdrave vseh padalcev in drugih članov Ljudske tehnike, kjer se uspešno udejstvujejo kot letalci, radio-ama-terji, motoristi, šoferji, strojniki itd.
Popoldne je kongres pozdravila delegacija pionirjev odreda »Bratstva in enotnosti« iz Vitanja. Pionirji so poročali kongresu o svojem delu in obljubili vsej mladini Slovenije, da bodo Ja v najprej izpolnjevali vse naloge
tako, kakor jih učita maršal Tito in Komunistična partija.
Zastopnik tržaške antifašistične mladine je govoril o borbi mladine proti angloameriškim imperialističnim okupacijskim silam, proti restavraciji neo-fašizma in proti vojnohujskaškim elementom, ki hočejo napraviti iz Tržaškega ozemlja strateško vojaško oporišče proti državam ljudske demokracije.
»Vsak vaš korak naprej ne pomeni samo utrditve vaše mladinske organizacije, temveč tudi veliko pomoč tržaški mladini v njeni borbi proti provokatorjem in vsem sovražnikom graditeljev socializma v Jugoslaviji,« je končal svoj pozdrav predstavnik tržaške antifašistične mladine.
V imenu antifašistične mladine istrskega okrožja je pozdravi' kongres tov. Rogerij Novak, ki je dejal, da je njihova mladina tesno povezana z mladino Jugoslavije, ki ji je za zgled in pobudo pri njenem delu.
Clan mestnega ^komiteja LMS v Ljubljani tov. Marinka Golouh je podala referat o Ideološko - političnem delu med mladino iri pri tem opozorila na napake mladinskih vodstev. Doslej je bilo to delo preveč formalistično, vodstva niso daia osnovnim organizacijam zadostne pomoči, obenem je bilo to delo preveč oddaljeno od vsakdanje politične problematike. Stremeti je treba za tem, da bo mladina znala ocenjevati probleme kritično ln samokritično, in za tem, da bo vsak član Ljudske mladine Slovenije Uk mladinca z značilnimi lastnostmi patriotizma, poštenosti in Iskrenosti. Mladinska organizacija mora skrbeti v bodoče tudi za to, da se odstranijo zlasti v šolah pojavi malomeščanstva, v tovarnah pa socialdemokratske težnje.
¥ Sodniji smo doslej izpolnili pomladanskega setvenega
okoli 15 plana
c
o
73 % žita, 10 % vrtnin, 20 »/* krmnih rastlin in 103 % podsevkov.
Se vedno se opaža, da okrajne setvene komisije ne posvečajo dovolj pažnje dobri evidenci. Nekateri krajevni odbori niti niso sestavili krajevnih setvenih komisij. Premajhna delavnost teh komisij in odsekov za poljedelstvo pri kmetijskih zadrugah je vzrok, da tu in tam kmetom primanjkuje semen. Z naglimi ukrepi se da še vse popraviti in z dobro mobilizacijo krajevnih virov kakor tudi z zamenjavami v drugih okrajih poskrbeti, da bo vsak kmet imel dovolj semena. Pomanjkanje semen, predvsem krompirja in ovsa, se Javlja prav po takih krajih, kjer so o preskrbi s semeni ni razpravljalo na množičnih sestankih.
Zelo pomanjkljiva so tudi poročila glede ogroženega sektorja, kar Je združeno s slabo evidenco in s slabo razdelitvijo pomladanskega sestvenega plana na posamezna gospodarstva. Marsikje pa se pojem ogroženega sektorja tolmači veliko preozko. To niso zgolj tista zemljišča, kjer obstaja nevarnost, da bedo ozimni posevki zaradi škodljivih posledic zime, mišje nadloge ali iz kakšnih podobnih vzrokov propadli. Ker pojmujejo ogroženi sektor tako ozko, mnogi evidentičarji poročajo, da na njihovem področju ni
V vseh republikah so bile priprave za pomladanska kmetijska dela v glavnem pravočasno končana. Polni razmah setve je do konca marca oviralo edino slabo vreme, zlasti v gorskih predelih. Z začetkom lepih dni je bila setev pospešena. Doslej so po podatkih zveznega kmetijskega ministrstva zasejali po vsej državi več kot 50.000 ha površine. Na Hrvatskem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini sejejo žito, vrtnine, industrijske rastline in živinsko krmo, v Sloveniji žito in živinsko krmo, v Črni gori In Makedoniji pa niso do konca marca sejali industrijskih kultur. Največ žita so do tega časa posejali v LR Makedoniji, ker je bil plan izpolnjen z 9 •/«, in v Crni gori, kjer je bil izpolnjen z 11 “/*. Tamkaj so začeli predčasno z delom. Setev vrtnin in živinske krme najbolj napreduje v LR Hrvatski, kjer so posejali več kot 14 •/• planiranih površin. V AP Vojvodini so doslej zasejali z raznimi kulturami več kot 12.000 oralov, največ z ječmenom in ovsem.
Kakor v drugih krajih države, prednjačijo tudi v Vojvodini v pomladanski setvi kmečke obdelovalne zadruge.
Obdelovalne zadruge prve pri setvi
ogroženega sektorja. Toda ogroženi sektor je predvsem tista zemlja, za katero obstaja zaradi pomanjkanja delovne sile, vprežne živine ali pa tudi zaradi sabotažnih poskusov vaških bogatašev nevarnost, da ne bo pravočasno obdelana in ne posejana. Takemu ogroženemu sektorju pa je treba posvetiti največjo pozornost, ker ga je po vseh naših okrajih nekaj. Zanj je treba pravočasno organizirati pomoč, ne samo da bo zemlja obdelana in posejana, temveč da bo posejana tudi s tisto kulturo, ki jo je določil setveni plan.
Naši traktoristi so v marcu pogumno bili boj za Izpolnitev svojega delovnega plana. Do konca meseca so ga izpolnili 17.4 %. Največ so zorali traktorji državnih posestev, za njimi hite traktorji »Ustroja«, bolj daleč za njimi pa so traktorji naših zadrug. Zaradi suše in drugih neugodnih vremenskib pogojev se traktorskim plugom hitro kvarijo lemeži, kar močno ovira delo.
Za traktoriste Je več ali manj povsod poskrbljeno, kar se tiče njihove prehrane ln prenočišč. To ugodno vpliva na njihov delovni zagon, kar se je pokazalo tudi na državnem posestvu v Razdrtem, kjer traktoristi niso mogli napraviti vsega, kar so želeli, ker ni posestvo posvečalo dovolj pažnje njihovi prehrani.
Od vseh zasejanih površin v tej pokrajini pripada polovica posestvom kmečkih obdelovalnih zadrug. Brigade kmečke obdelovalne zadruge »Maršal Tito« v Stanišiču so si napovedale tekmovanje v vseh pomladanskih kmetijskih delih, da bi tako čim bolje izpolnile povečani plan poljedelske proizvodnje. Tako so brigade obdelovalne zadruge »Crven! proleter« v Kačarevu končale s setvijo ječmena, sončnic, nemške detelje in grašice, s setvijo sladkorne pese pa so začeli tri dni pred rokom. Nova kmečka obdelovalna zadruga »Sandor Petefy« v Vardarcu v Baranji je že pred ustanovno skupščino zasejala svoja polja z žitom in sladkorno peso. V kikindskem okraju so zadružniki in drugi kmetijski delavci izpolnili doslej več kot 76*/« plana setve ovsa in ječmena za živino, v nekaj dneh pa bo končana setev žita.
Pomladanska setev na Hrvatskem, zlasti pa v Dalmaciji in Istri se je pričela pred rokom. V republiki so doslej posejali več kot 2500 ha z vsem: pomladanskimi posevki, predvsem z žitom, vrtninami la živinsko krmo.
Uovo gaienje pravio ko roških Sloveno**
Avstrijska vlada odklanja priznanje OF za Koroško
Dunaj, 0. aprila. (Tanjug) Po včerajšnji seji je avstrijska vlada objavila sporočilo, da odklanja priznanje Osvobodilne Ironte za Slovensko Koroško. Vlada je sprejela ta sklep na predlog ministra za notranje zadeve Helmerja, ki se je izgovarjal, da statut Osvobodilne tronte baje nepravilno predpostavlja stanje v Slov. Koroški. Helmer je prav tako odklonil, da bi priznal tudi sam naziv Osvobodilna fronta, zanikajoč s tem obstoj slovenske narodne manjšine na Koroškem.
S to odločbo Je avstrijska vlada zopet dokazala, da sploh ne želi zagotoviti nacionalnih pravic in enakopravnosti slovenskega naroda na Koroškem.
Odpuščeni iz službe, ker so člani OF za Slovensko Koroško
Dunaj, 7. apr. (Tanjug) Avstrijski veleposlanik grof Orsini Rosenberg je odpustil iz službe novo skupino slovenskih delavcev in jim ukazal, da morajo zapustiti zemljo, ki so jo imeli več let v najemu ln obdelovali. Sporočili so jim, da so odpuščeni zaradi tega, ker so oni in njihove družine člani Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško.
Seja namestnikov zunanjih ministrov
London, 6. aprila. (Tanjug) Na današnji seji namestnikov zunanjih mi-
nistrov je med nadaljevanjem razprave o čl. 35 mirov, pogodbe z Avstrijo, ki točno določa odstotek avstrijske proizvodnje nafte, katerega mora dobiti Sovjetska zveza, sovjetski delegat Zarubin odločno vztrajal na stališču, da morajo predstavniki zahodnih velesil načelno privoliti v sovjetsko zahtevo, to je na 60®/0 proizvodnje nafte, šele nato bo lahko dal podrobne podatke o proizvodnji nafte v sovjetski coni Avstrije. Ker se o tem vprašanju niso sporazumeli, so namestniki zunanjih ministrov prešli na razpravo o točki, ki govori o proizvodnji rafinerij nafte v Avstriji, ki naj bi pripadla Sovjetski zvezi. O tem vprašanju bodo razpravljali še na jutrišnji seji.
Jugoslovanska delegacija za Svetovni kongres pristašev miiru v Parizu
Beograd, 7. apr. (Tanjug) Komite Jugoslovanskih intelektualcev za obrambo miru, Zveza sindikatov Jugoslavije, Antifašistična fronta žena, Ljudska mladina Jugoslavije in zadružne zveze so se odzvali pozivu Mednarodnega urada intelektualcev in Mednarodne demokratične federacije iena ter določili svoje predstavnike ra delegacijo, ki se bo udeležila svetovnega kongresa pristašev miru v Parizu. Na podlagi teh predlogov je Sestavil jugoslovanski komite za pripravo svetovnega kongresa pristašev miru tole delegacijo:
Josip Vidmar, profesor dramaturgije; Mitra Mitrovič, članica Centralnega odbora Antifašistične fronte žena Jugoslavije; Cedo Minderovič, književnik; Nikola Milanovič, sindikalni funkcionar; Vlado Sestan, član Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije; Ivo Andrič, književni^ in
član Vseslovanskega komiteja; Mihajlo Vučkovič; Vanja Radauš, kipar; Jovan Popovič, književnik; Krešimir Baranovič, skladatelj; Milo Milutinovič, slikar; Petar Bogdanov - Kocko, skladatelj; Oskar Danon. skladatelj; Svetozar Rittig, duhovnik; Vitomir Vidakovič, prota; Risto Tošović, član Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije; Fazlija Pirič, član univerzitetnega komiteja Ljudske mladine beograjske univerze; Vida Tomšič, predsednica Centralnega odbora Antifašistične fronte žena; dr. Boža Filipovič, univ. profesor; Vera Aceva, članica Glavnega odbora Antifašistične fronte žena LR Makedonije; Olga Miloševič, generalni sekretar Rdečega križa Jugoslavije; Ivan Božičevič, generalni sekretar Centralnega odbora sindikatov Jugoslavije; Branko Pavlič, sindikalni funkcionar; Radisav Ne-deljkovič, predsednik Srbske zadružne zveze; Nikola Mitrasinovič.
Mirovna pogajanja na Kitajskem
NankJnška vlada mara kapitulirati pred ljudstvom
Peking, T. april*. Agencija Nova Kitajska je objavila članek z naslovom »Zahtevamo, da nankinška vlada kapitulira pred ljudstvom«, kjer pravi
med drugim:
»Kuomintangova vlada Je odgovor ca za kontrarevolucionarno državljansko vojno, ki jo je vodila po japonski kapitulaciji. Vsi važnejši in odgovornejši strankini, politični ter vojaški funkcionarji te vlade so odgovorni v skladu z resnostjo vsakega posameznega primera. Ce hočejo, da jim bo ljudstvo zadnji trenutek oprostilo, morajo jasno ločiti pravilno od napačnega, se skesati in to iskreno z dejanji dokazati. Ce tega ne bodo storili, jim Jjudstvo ne bo .oprostilo njihovih velikanskih zločinov.
Številni Kuomintangovi, strankini, politični in vojaški funkcionarji so se Že začeli očiščevati z dobrimi deli, številni vodilni vojaški in politični funkcionarji nankinške izdajalske vlade pa še danes niso pripravljeni kaj takega Storiti. Kakor Cangkajšek in njegovi tvesti sodelavci še naprej propagirajo vojno, 3e upirajo nadaljnjemu napredovanju narodno osvobodilne armade, nastopajo proti temu, da bi sprejeli £ točk mirovnih pogojev Komunistične partije, nasprotujejo tako imenovani kapitulaciji in smešno blebetajo o tako imenovanem »enakopravnem ter častnem miru«.
sZakaJ zahtevajo »enakopravni ln častni mir«? Ohraniti hočejo reakcionarne sile »enakopravno« in »častno« kot kapital za vrnitev k staremu. Zar htevajo celo brezpogojno ustavitev operacij, da bi ostali na sedanjih postojankah, kakor tudi, da naj narodno osvobodilna armada ne prodira južno od Jangceja, da bi osvobodila 290 milijonov zatiranih sonarodnjakov. Skratka, ravnajo kakor bi ne bili tolpa izdajalskih vojnih zločincev, kakor da bi ce doživeli »dokončnega neuspehaa ln predrzno zahtevajo, naj bi se raz-govarjali enakopravno s kitajskim ljudstvom ln njegovim voditeljem, Komunistično partijo. Ce bi dovolili takšne razgovore, bi to pomenilo, da smo izdali ljudstvo, Izbrisali razliko med pravilnim in napačnim odstranili vojno odgovornost, pomenilo bi, vzpodbujati kontrarevolucionarne vojne zločince, naj znova začno vojno.
Danes je mogoč na Kitajskem samo en mir, to Je kapitulacija kontrarevolucionarnih elementov pred ljudskimi revolucionarnimi silami. Samo
tako zavest lahko Imenujemo »jasno razlikovanje med pravilnim in napačnim ter kesanje«.
Kuomintangovi strankini, politični in vojaški funkcionarji, ki ste pripravljeni očistiti se z dobrimi deli pred ljudstvom in domovino, napočil je zadnji trenutek. Hitro potegnite jasno črto med seboj in kontrarevolucionarnimi zarotniki, ki nasprotujejo kapitulaciji pred ljudstvom. Pogumno priznajte svoje napake, opustite svoje kontrarevolucionarno stališče in stopite na stran ljudstva.«
Agencija Nova Kitajska poroča nadalje: Čeprav so v Pekingu mirovni razgovori, pa Kuomintangovo letalstvo bombardira prometna središča :n uničuje mimo prebivalstvo osvobojenih področij. Kuomintangova letala so napadla zadnje dni številna mesta in vasi ob progi Peking—Hankov in prometna središča v pokrajinah Kjangsu, Anhvej in Honan. Tako so 4 dni zaporedoma bombardirali mesti Hsučang in Loho v osrednjem Honanu ter glavni mesti pokrajine Anhvej, Hopej m Pengpu.
Oddelki narodno osvobodilne armade so na Osrednji ravnici znova zasedli okrožno mesto Hančuan, 35 milj zapadno od Hankova.
Zasedanje Generalne skupščine OZN
New York, 6. apr. (Tass) Danes so se pričele seje Generalnega komiteja. V pristojnost tega komiteja, ki ga sestavljajo predsednik in 7 podpredsednikov Generalne skupščine ter predsedniki vseh 6 komitejev Generalne skupščine, spada splošna vskla-ditev dela.
Najprej so sprožili vprašanje ustanovitve posebnega odbora za proučevanje metod, ki bi omogočile Generalni skupščini, da čim bolj naglo in temeljito uresniči svoje funkcije. Po krajši razpravi je Generalni komite sklenil, da bo poslal to vprašanje posebnemu političnemu odboru.
Nato je prešel komite na proučevanje vprašanja o uporabljanju ruskega jezika na Generalni skupščini. To vprašanje je sprožila delegacija Sovjetske zveze že lan' na pariškem zasedanju. Hkrati so proučevali tudi kitajski predlog, naj bi kitajski jezik sprejeli kot delovni jezik na tem zasedanju. Komite je sklenil, da bo ti dve vprašanji proučil komite za administrativna in proračunska vprašanja.
Šolske oblasti v Trstu nastavljajo fašistične begunce
Trst, 7. apr. (Tanjug) Šolske oblasti v Trstu so zaradi izmišljene obtožbe organa Vidalijeve frakcije Komunistične partije »II Lavoratore« odpustili iz službe učiteljico na Giopadi Klavdijo Trost ln nastavile na njeno mesto fašističnega begunca Megušarja. Prebivalci Gropade in Padrič so protestirali zaradi tega pri šolskih oblasteh. Prav tako so odpustili v Devinu dosedanjega učitelja, na njegovo mesto pa še niso imenovali drugega. Tudi prebivalci Devina so «e proti temu pritožili, vendar brez uspeha.
Poljska nota ZDA zaradi zadrževanja poljske imovine
Varšava, 7. apr. (Tanjug) Poljski veleposlanik v ZDA Winiewicz je izročil ameriškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri protestira proti zavrnitvi upravičenih zahtev poljske vlade, da se poljskim državljanom vrne imovino, ki so jo hitlerjevci odvzeli med drugo svetovno vojno in je sedaj v ameriški okupacijski coni Nemčije. Poljska nota poudarja, da je stališče ameriških oblasti glede vrnitve poljske imovine sankcioniranje nasilja, ki so ga izvršili hitlerjevci nad poljskimi državljani in da bo poljska vlada prisiljena smatrati ZDA odgovorne za vse izgube poljskih državljanov med vojno.
Obsodba
vohunov madžarske obveščevalne službe
Novi Sad, 7. aprila. V Novem Sadu je bila razglašena sodba zoper špijone, vtihotapljene iz Madžarske, da bi v Jugoslaviji na račun madžarske državne varnosti razpečavali obrekovalno gradivo zoper našo državo in vohunili. Obsojeni so bili:
Konrad Jožef na 9 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Gyorge Radek na 7 let, Antal Suranyi na 8 let, Ladislav Pele na 9 let, Jožef Szolga na 7 let, Istvan Pinter na 9 let in Jovan Hrnjak na 7 let odvzema prostosti s prisilnim delom.
W
FIZKULTURA in ŠPORT
Velik uspeh atletov ljubljanskega Miličnika na prvenstvu Narodne milice v crossu
Atenska vlada grozi zaradi stavke z razglasitvijo obsednega stanja
Atene, 7. aprila. (Tanjug) Vrhovni štab grške demokratične armade odločno zanika trditev monarhofašistič-nega generalnega štaba, da so oddelki demokratične armade napadli čete atenske vlade na Gramosu z albanskega ozemlja. Poročilo poudarja, da skuša atenski generalni štab na ta način prikriti svoje težke poraze, ki mu jih je zadala demokratična armada na zahodnem Gramosu Po poročilu monarhofašističnega generalnega štaba so izgube vladnih čet v bojih na Gramosu veliko večje kot izgube demokratične armade. Cete atenske vlade so imele 247 mrtvih in ranjenih, izgube demokratične armade, ki je prešla v ofenzivo, pa so polovico manjše. Zlasti hudi boji so na področju Tamburi—Profitis—Ilias. V svoji zadnji oddaji je atenski radio poročal, da se nadaljujejo boji na Gramosu z nezmanjšano srditostjo.
Monarhofašistično naglo sodišče v Halkisu na otoku Evbejl je obsodilo 15 grških domoljubov zaradi vzdrževanja zvez in podpiranja demokratične armade na smrt. Med obsojenimi je tudi pet žensk. Naglo sodišče na področju Ftiotida je obsodilo na smrt tri borce demokratične armade, naglo sodišče v Larisi (Tesali ja) pa nekega demokratično usmerjenega državljana, ker je pomagal partizanom.
Po poročilu atenskega radia se Je vlada odločila, da bo uporabila proti državnim uslužbencem, ki so začeli stavkati, zakon o obsednem stanju, ki določa aretacijo stavkujočih in postavitev pred naglo sodišče. Vojaško poveljstvo za Atene in otoke je prepovedalo stavko državnih uslužbencev, češ da ograža »javni red« na področjih, kjer je bilo razglašeno obsedno stanje.
V	Mariboru vzgajajo trgovske kadre
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS je priredilo v Mariboru v prostorih Ekonomskega tehnikuma trimesečni knjigovodski tečaj. Tečaj, ki se je začel dne 27. januarja ter bo trajal do konca aprila, poseča 20 tečajnikov in tečajnic, ki kažejo prav dobre učne uspehe. Predavajo predvsem strokovnjaki predavatelji iz vrst profesorskega zbora Ekonomskega tehnikuma, pritegnjeni so pa tudi strokovnjaki neposredno iz trgovske mreže. Kot glavne predmete poučujejo knjigovodstvo, organiza-cljo tehnike trgovine, računovodstvo, načrtovanje, politično ekonomijo, gospodarski sistem, statistiko in evidenco ter zgodovino narodno-osvobodilne borbe. Pouk traja dnevno po 0 ur, svoje teoretsko znanje pa izpopolnjujejo tečajniki tudi s tem, da obiskujejo večja trgovska podjetja. Tako so si ogledali Mestno trgovsko podjetje »Metropc, mestno trgovsko podjetje »Papir« ter Narodno banko v Mariboru. Ko bodo tečajniki končali tečaj, bodo nameščeni po svojih prejšnjih službenih mestih kot usposobljeni pomožni knjigovodje. Tako se bodo v naši trgovski mreži Izpopolnile vrste uslužbencev s teoretično in praktično usposobljenimi ljudmi. Ze lani sta se uspešno končala na ekonomskem teknlkumu dva knjigovodska in 1 poslovodski tečaj.
Pouku sledijo tečajniki z veliko pazljivostjo ter se zanimajo za vse podrobnosti. Učno osobje kaže pri predavanjih veliko požrtvovalnost ter pazljivo spremlja napredek vsakega posameznika.
Tečajniki imajo tudi dobro organiziran mladinski aktiv, ki skrbi predvsem za uspešen študij in politično izobrazbo
V	Prekmurju bodo kmalu začeli smolariti
Poslednje priprave za začetek smo-larjenja v prekmurskih gozdovih so v teku. Sredi aprila bodo smolarji zarezali prva drevesa, ki bodo celo poletje dajala našemu gospodarstvu izredno važno surovino: smolo.
Smolarjenje je v Prekmurju popolnoma nova gospodarska panoga. Uvedla jo je ljudska oblast takoj po osvoboditvi. Do takrat so bila vsa ogromna bogastva, skrita v prekmurskih borih, neizkoriščena. Danes dajejo prekmurski gozdovi polovico tiste količine smole, ki je določena v planu naše republike.
Do zdaj se je uvajalo smolarjenje v Prekmurju samo v državnih gozdovih. Prekmurski kmetje so še vedno napačnega mnenja, da smolarjenje škoduje drevju, čeprav je Gozdarski institut v Ljubljani po temeljitem proučevanju ugotovil, da to ne drži. Pač pa je korist, ki jo dajo drevesa s smolar-jenjem velika. Od 500 do 1000 dreves da preko 1200 kg smole, lz česar se izdela okrog 200 kg čistega terpentina, poleg ostalih postranskih proizvodov. Udeležba kmetov pri pridobivanju smole je bila do zdaj malenkostna, saj so prispevali le do 10 % pridobljene smole, čeprav bi je lahko prav toliko kot *o Jo dali državni gozdovi. Letos so začele pridobivati kmete za smolarjenje kmetijske zadruge preko svojih odsekov. Med prvimi, ki se je odzval smolarjenju v Prekmurju je Stefan Banfi Iz Moščancev, ki je že prvo leto prepustil smolarjem preko 500 borov.
Za uspešno izvedbo smolarjenja razpolaga gozdno gospodarstvo v Murski Soboti z zadostnim številom smolarjev, ki so se usposobil deloma v triletni praksi, deloma pa na lanskoletnem štiritedenskem smolarskem tečaju, katerega se je udeležilo 36 smolarjev iz vse Slovenije. V Prekmurju in po okoliških gozdovih smolari 48 smolarjev, od katerih oskrbujejo nekateri tudi do 1500 dreves.	H. K.
Poroča.11 smo že, da je bilo preteklo nedeljo v Skoplju tekmovanje za prvenstvo Narodne milice v crossu, kjer so zmagali tekmovalci lz Slovenije. Razveseljivo vest Izpopolnjujemo z nekaterimi podrobnimi podatki. V teku na 4 km, je zmagal Kogej Janez (Slovenija) v času 13 :44 minut. Izmed slovenskih tekmovalcev je bil Zavee Leopold na petem mestu, Počkar Jože na sedmem, Hrib Pajo na osmem, Dobovšek Feliks na desetem in Guštin Maks na 15. mestu. Prvi tekmovalec Bosne ln Hercegovine je bil Sarič Ismet in je s časom 14 :07 zasedel drugo mesto. Najboljši tekmovalec Hrvatske Blaže-vlč Ivan je zasedel tretje mesto, prvi tekmovalec Makedonije Bogojevski Dlmko četrto mesto, prvi tekmovalec Srbije Smiljkovič Radomir 12. mesto, prvi tekmovalec Crne gore Ralvčevič Vojln pa 19. mesto.
V tekmovanju za moštveno prvenstvo
je na prvem mestu Slovenija s 1671 točkami, slede Makedonija 5245 toči«, Srbija 5154, Hyvatska 5037, Bosna ln Hercegovina 4429, Crna gora 4216 točk.
V	teku na 8 km so se slovenski tekmovalci plasirali takole : 1. Pavšič Janez v času 26:51. S. Opaškar Jože, 7. Gomboc, 8. Čebulj. 11. Bemok ln 17. Božič. Najboljši tekmovalec Makedonije D emir Sali je zasedel drugo mesto, najboljši tekmovalec Srbije Mladenovič Bogoje peto mesto, prvi tekmovalec Hrvatske Matič Djuro 6. mesto, najboljši tekmovalec Bosne ln Hercegovine Kosovac Nurlja 16. mesto, najboljši tekmovalec Orne gora Ulevič Tanir pa 18. mesto.
V	moštvenem prvenstvu Je zmagala Slovenija s 6231 točkami pred Makedonijo s 5988. Hrvatsko s 6540. Srbijo s 5481, Črno goro s 5262 ln Bosno in Hercegovino s 4400 točkami.
Dan konjskega športa v Ljubljani in Mariboru
V okviru dneva konjskega športa, katerega so proslavili v vseh večjih
krajih države, so prireditelji konjskega športa preteklo nedeljo tudi v Ljubljani dostojno počastili svoj praznik.
Mesto je oživelo že v zgodnjih jutranjih urah, kjer so se na ulicah pojavili prvi jahači odhajajoči na zborno mesto v klubsko jahalnico v Trnovem, od koder je bil start točno ob 8.
Skupno z Jugoslovansko Armijo In Narodno Milico so tekmovalci konjskega športa Partizan v Ljubljani otvorili konjsko sezono ter z 80 jahači In vozači krenili iz klubske jahalnice v Trnovem čez Vič po Večni poti, čez Dravlje v St. Vid ter se pridružili še ostalim jahačem in vozačem na bivšem nogometnem igrišču Slovana. Pot, ki so jo prejahali deloma v hodu, kasu in galopu je bila dolga nad 10 km.
Točno ob 10. pa je krenila po ljubljanskih ulicah dolga povorka jahačev in vozačev na čelu z konjeniško fanfaro in novim praporom kluba. Ljudstvo je z navdušenjem občudovalo, predvsem mlajše tekmovalce, ki so komaj pred dobrim dvema mesecema za-
čeli s praktičnimi vežbami v jahanju in v tem kratkem času pokazali lepo lzvežbanost in vztrajnost na konju.
Želeti bi bil», da Ljubljana še T letošnjem letu dobi svoj moderni hipodrom, ki ji kot prestolnici Slovenije pripada.
Čeprav je Borec novouatanovljenl klub, ki se bori z začetnimi težavami, je preteklo nedeljo z uspehom proslavil dan konjskega športa, kar je predvsem zasluga Jugoslovanske armije, ki je dala na razpolago konje in opremo.
Konjskemu športu so prireditelji posvetili pozornost že v petek 1. aprila s predavanjem na ljudski univerzi. Predavatelj Jule Novak je na kratko orisal razvoj konjskega športa od nastanka do danes In poudaril njegov pomen v novi Jugoslaviji. K nedeljski prireditvi so se poleg klubskih članov m mladincev odzvali tudi tekmovalci s podeželja, kot na primer iz Peker, Limbuša, Lepega dola ln drugod. Jahači in vozači so s svojimi nastopi nudili številnemu občinstvu iz mesta in okolice dovolj priložnosti spoznavati lepote konjskega športa.
V nedeljo Odred - Dinamo (P)
Predtekma: 2ELEZNICAR-KLADIVAR
Ljubiteljem nogometne igre se obeta prihodnjo nedeljo zanimiva prvenstvena borba, v kateri se bo slovenski ligaš pomeril tokrat na svojem igrišču in sicer s pančevskim Dinamom.
Uspešen nastop Odreda v Zagrebu z Metalcem in nepričakovana zaslužena zmaga v Sabcu nad Podrinjem dokazuje, da je moštvo slednjič prebolelo dolgotrajno krizo, hkrati pa daje slutiti, da bo borba med obema nasprotnikoma velika.
V	prvi predtekmi, ki je prvenstvena, bodo ob 12.45 nastopili mladinci Odreda in Železničarja, od 14. pa Železničar (LJ.) in Kladi var za slovensko nogometno prvenstvo. Glavna tekma se začne ob 15.30.
NASI NOGOMETAŠI V BELGIJI
Nogometno moštvo »Dinama« iz Zagreba in splitski »Hajduk« bosta gostovala 17. in 18. aprila v Belgiji. »Dinamo« bo odigral dva tekmi v kraju Charleroi, »Hajduk« pa dve tekm] v Liegou in na povratku iz Belgije v Marseilleu z moštvom »Olympique«.
Nogometaši Crvene zvezde iz Beograda
bodo odigrali v tem mesecu več mednarodnih tekem v inozemstvu. 17. in 18. aprila bo Crvena zvezda sodelovala na nogometnem turnirju v Anwersu (Belgija). Prvi dan turnirja bo nastopila proti Wiener Sport klubu z Dunaja, Antwerpen pa bo nastopil proti enemu vodilnih moštev Svice. Drugi dan se bodo pomerili zmagovalci in premagani. Na povratku bo Crvena zvezda igrala 23. aprila v Reimsu (Francija) proti tamkajšnjemu moštvu, 20. in 24. aprila pa bo nastopila v Parizu proti mešanemu moštvu Star France in Red Star.
TENIS
Turnir v Monte Carlu
V	torek se je začel v Monte Oarlu mednarodni teniški turnir.
V	prvem kolu je od Jugoslovanov na-
stopil samo Milojkovič, ki je premagal Ninsona (Francija) 6:3, 6:1. V II. kolu je Milojkovič premagal Belardinellija (Italija) z rezultatom 6:3. 6:3, Branovič dementila (Francija) 6:L 9:7, Paiada Di-laka (Francija) 6:0, 6:3. Mitič pa Caccio (Italija) s 6:2. 6:1. Rezultati tretjega kola: Remia (Francija) - Milojkovič 3:6, 6:4, 6:2:	Paiada - Roison (Švedska) 6:4,	6:4;
Mitič-Huan (Nizozemska) 6:3, 8:1; Branovič-Lemise (Francija) 6:2, 5:7, 6:0;
Izid IV. kola: Mitič-Harper (Avstralija) 6:4. 9:7, Branovič-Remis (Francija) 6:3. 7:5, Abdeseelam-Palada 8:6. 6:2. 6:4. Med prvo osmorico v igrah posameznikov sta se uvrstila dva Jugoslovana. V prihodnjem kolu se bodo srečali Mitič-Tho-mas in Branovič-Cueoeli. Igra dvojic: Mitič. Paiada-Beleli. Thomas (Francija) 7:5, 6:1, 6:4. V polfinalu igrata Mitič. Paiada z dvojico Cochat- Abdeeseiam.
TELOVADNA AKADEMIJA
Telovadno društvo Ljubljana Zg. Šiška (Triglav) ponovi v soboto 9. aprila 1949 uspelo telovadno akademijo. Vabljeni! — Uprava.
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI. Drevi ob 20. bo v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici, predaval predsednik Republiške zveze kmetijskih zadrug tov. Jože Stvarnik
>o socialistični rekonstrukciji naše vasic
Telovadni dvoboj Vojvodina i Slovenija
V	soboto 9. t. m. prispejo z dopoidenv dkim brzo vlakom v Ljubljano mladino! in mladinke iz Vojvodine, ki bodo v deljo 10. t. m. ob 9 dopoldne nastopili v telovadnici na Taboru proti reprezentancama Slovenije. Tako Vojvodinci ka» kor Slovenci so se za to »rečanje dobro pripravili in se bo v nodeljo nedvomno ravvila lepa in oaira borba za zmago. Videli bomo najtbolj&e mladince in rala-dimke. med katerimi rastejo naši bodoči mednarodni tekmovalci in tekmovalke. Ker vlada za tekmo veliko zanimanje, opozarjamo občinstvo, predvsem pa ljubitelje orodne telovadbe in mladino, da si pravočasno nabavijo vstopnice v prostorih Telovadne zveze Slovenije — Narodni dom, od 8. do 12. are. Cena vstopnici je 10 din.
Veleslalom v Krnici
Smučarska gekcij-a telovadnega društva Kranjska gora je pred dnevi priredil« množični izlet smučarjev v Krnico, kjer Je izvedla tekmovanje v veleslalomu. Na^ »topilo je 19 članov, 10 mladincev ln t pionirjev. Poleg domačih tekmovalcev so tekmovali (izven konkurence tudi znani alpski smučarji:	Praček Ciril. Praček
Lojzka. Pohar Silva, Oblak Meta itd. Tekmovalna proga je bila dolga 1200 m z dvajsetimi vrati. Med člani je zmagal Hočevar Alojz v času 1:28.0; med mladinci Pečar Alojz 1:20.0; med pionirji pa Budinek Franček v času 1:38,0. V tekmovanju izven komkurenoe (člani) j« prispel prvi na cilj Praček Ciril v času 1:11,0.
Strelci tekmujejo
V	okviru tekmovanja strelskih družin v Ljubljani pred mestno skupščino je bil 6. aprila strelski dvoboj med družinama »Slovenskega poročevalca« in Električne cestne železnice. Uspehi na tekmovanju so pokazali, da so člani
lir
članice, tekmovali
_______	. po
obeh družin marljivo trenirali. Nasto-in čl
1 pušl . .. .. . . lala družina ECZ. Vsak strelec je imel
pili so člani In članice, tekmovali pa so z zračnimi puškami, ki jih je izde-
po 5 strelov iz ležečega, klečečega in stoječega položaja. Zmagala je družina »Slovenskega poročevalca« s 793 krogi proti 711 krogom. Naiboljša tekmovalka je bila Anica Tomšičeva (SP), ki je dosegla 126 krogov. Za n1o je imela naiboljši uspeh Stazika Skaoi-nova (ECž) s 101 krogom. Naiboiiši moški strelec je bil Vlastja Simončič (SP) s 115 krogi, za niim pa se uvrstil Lojze Martinčič (EC2) s 103 krogi.
Nastop pionirjev na Viču
Rajon Rakovnlk-Vič priredi v čast IV. kongresa Ljudske mladine Slovenije pionirsko tekmovanje »Med dvema ognjema«, ki se ga bodo udeležili pionirji I., VI.. VII.. IX. In klasična gimnazije. Tekmovanje bo v nedeljo 10. t. m. ob pol 2. popoldne na dvorišču IX. državne gimnazije na Viču za pionirje, za pionirke pa 17. t. m ra istem igrišču in ob istem času Za tekmovanje Je veliko zanimanje. Zmagovalno moštvo bo dobilo primerno nagrado.
VREMENSKA NAPOVED za petek 8. aprila:
Ponoči močnejši dež, deloma s nevihtami in viharnimi vetrovi, v višini nad S9Q m sneg, čez dan razjasnitve, vendar še spremenljivo z močnimi in hladnimi severovzhodnimi vetrovi in popoldanskimi krajevnimi plohami, deloma v obliki snega. Popoldanska temperatura med + 5* in + 8* C v noči na soboto jasno in • lank.
KULTURNI PREGLED
Cankarjeva laloiba v letu 1949
Prva naloga Cankarjeve založbe je
da izdaja dela marksizma-leninizma. V kratkih, a dela in uspehov polnih letih po osvoboditvi smo dobili po njeni zaslugi že številna dela s tega področja.
Kajpak založba iz raznih objektivnih razlogov, ki smo jih navedli že pri Poročilih o programih drugih založb, tudi letos ne bo mogla poslati na knjižni trg toliko izdaj, kolikor bi bilo potrebno spričo nagle socialistične preobrazbe, ki smo ji vsak dan priča v naši deželi. Težave s papirjem znatno vplivajo ne samo na izbiro, temveč tudi na naklado številnih de!. Vzlie temu pa Cankarjeva založba s svojimi izdajami odločilno sodeluje pri politič-no-ideološkem oblikovanju naših ljudi.
Letošnji program Cankarjeve založbe obsega najprej klasike marksizma-leninizma. Dobili bomo dve knjigi Zbranega dela Marxa-Engelsa, v štirih knjigah pa Izbrano delo V. I. Lenina.
V posebni izdaji bo izšla Mantova »Beda filozofije«. Poleg tega bo v po-lebni knjigi Izšlo znamenito Leninovo delo »Materializem In empiriokritici-zem«. V novi izdaji bomo dobili Stalinov »Marksizem in nacionalno-koio-Bialno vprašanje«. V tej zbirki Izide
tudi knjiga Lenina-Stalina »O socialističnem tekmovanju«.
Med domačimi deli s tega področja omenimo na prvem mestu drugi del knjige o V. Kongresu, v kateri bo zbrano nadaljnje gradivo zgodovinskega kongresa KPJ. Skupaj s prvim delom, v katerem so zbrani temeljni referati na V. kongresu in ki smo ga dobili lani, bo ta knjiga neizčrpen vir vsakdanjega študija vsakega komunista, zavednega frontovca in mladinca. Prav tako nas bo razveselila knjiga o II. kongresu KPS, ki bo vsebovala referate z II. kongresa KPS.
Letos dobimo v prevodu II. del Titove knjige »Graditev nove Jugoslavije«. Izšla bo težko pričakovana nova, predelana izdaja Speransove knjige »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. V posebnih knjigah bodo izšli govori in članki tovarišev Edvarda Kardelja, Miha Marinka in Moša Pijade. Studiju gospodarskih vprašanj je namenjena knjiga Borisa Kidriča »Gospodarski problemi FLRJ«. Med publicističnimi deli omenimo še Molotova »Govore in članke« ter knjigo »Razvoj kapitalizma v Sloveniji«, ki jo je napisal Danilo Vojska.
V	zbirki »Mala knjižnica marksiz-ma-leninizma« bodo izšle naslednje brošure: Stalinova »O socialistični graditvi na vasi«; Lenin »Otroška bolezen v levičarstvu«; Engelsova »Ko-spekt Kapitala«; Leninovo »Agrarno vprašanje v Rusiji«; »Proletarska revolucija in renegat Kautsky«; »O par-tijnosti tiska«.
V	zbirki »Ekonomsko-filozofska knjižnica« bomo dobili Glezermanov »Marksistični filozofski materializem«. Kozlova »Nastanek kapitalističnega načina proizvodnje«, Kuznecova »Kapital in presežna vrednost«, Morozova »Akumulacija in osiromašenje proletariata«. Trahtenberga »Kapitalistična reprodukcija in ekonomske krize«, Ostrovitianova »Prednosti socialističnega sistema pred kapitalizmom«, Surokina »Socialistično planiranje narodnega gospodarstva«, in Vigodskega »Krožno kretanje In obrat kapitala«.
S področja marksistične literarne In filozofske teorije bomo dobili knjigo Manca-Engelsa »O literaturi«. V tej knjigi je zbrano vse, kar sta Marx in Engels zapustila s tega področja. Izšel bo tudi Gorkega članek »O literaturi« in Belinskega “»Kritični članki«. Slovenska prevodna književnost se bo obogatila tudi z »Zgodovino filozofije« Aleksandrova In s knjigo »Kritika zgodovine zapadno - evropske filozofije litega avtorjih
Načrt leposlovnih izdaj obeta Cankarjeva »Izbrana dela« v eni knjigi in drugi del Colakovičevih »Zapiskov iz narodno osvobodilne vojne«. Prvič bomo dobili v slovenskem prevodu znameniti roman Gorkega »Življenje Klima Samgina »v štirih obsežnih knjigah. Seznanili pa se bomo tudi z lanskim Stalinovim nagrajencem Pavlen-kom, čigar roman »Sreča« je letos v leposlovnem programu Cankarjeve založbe.
Novi svet št. 3
V najnovejšem zvezku vodilne slovenske revije najdemo na prvem mestu govor Juša Kozaka ki ga je imel kot upravnik slovenskih narodnih gledališč ob trideseti obletnici dramskega gledališča v Ljubljani dne 6. februarja. V govoru je s toplimi besedami orisana vloga slovenske Drame v kulturnih naporih slovenskega naroda v minulih 30 letih. V zvezi s tem kulturnim praznikom je Jože Tiran pod naslovom »Ob jubileju našega gledališča« opisal pomembnost tega dogodka. Govorjeno v številkah, je Drama v tem času vprizorila približno 520 del najrazličnejših avtorjev ln dala okoli 7200 predstav; med vprizorjenimi deli je več kot 100 slovenskih del. Tiran navaja potek proslav in konča svoj članek:	»Vsi naši napori naj
veljajo Uiti dovrtenoiU gledališke
umetnosti, ki jo terja od nas novi čas in ljudstvo, v katerega službi smo, in ki nam preko svojih zastopnikov ljudske oblasti nudi tudi vso pomoč«. V zaglavju »Kritika« piše Herbert Grtin o treh letnikih »Knjižnice slovenskega gledališča«, v kateri je doslej izšlo 17 gledaliških del. Ti trije prispevki dajejo ton tej številki Novega sveta, ki se je z njimi oddolžila 30 letnici naše Drame.
Velik del te številke zavzema proza. Ferdo Godina je priobčil črtico »O Marici iz Loške doline«, ki se godi v času italijanske okupacije. Hlepinova Marica je dekle, ki se najprej spozablja z okupatorjevimi oficirji, pa je v njej še toliko ponosa in zdravja, da pretrga sramoten tok življenja in se pridruži partizanom, kjer tudi pade in tako častno umre. Alojz Rebula je prispeval dve poglavji Iz romana iz tržaškega življenja pred 40 leti pod naslovom »Srečanje s Pennadorom«. V objavljenem odlomku se tržaški študent Miran, Slovenec s Krasa, seznani s Scipiom Slataperom, italijanskim tržaškim pisateljem, avtorjem knjige JI mio Carso’. Rebula piše sočno in barvito prozo. Ime Janeza Vipotnika se je topot prvič pojavilo na straneh »Novega sveta«. Njegova »Rekvizicija«, odlomek iz zgodbe »Preko meje«, slika dogodek iz partizanskega življenja, rekvizicijo na Kočevskem. Vipot-
nik Ima sposobnost lahkega, stvarnega pripovedovanja, ki ga prepleta s humorjem in življenjsko vedrino. Četrti prozni prispevek te številke je »Celica novega življenja« Franceta Kosmača; to je prijetna reportaža o vinogradniški zadrugi Železne dveri v Slovenskih goricah.
Lino Legiša objavlja obširno študijo o Ivu Andriču in o njegovem književnem razvoju, ki nas ne seznanja samo z enim od najvidnejših pisateljev Jugoslavije, temveč kliče tudi po prav takih študijah o drugih jugoslovanskih književnikih.
Pesniške prispevke so dali za ta. številko Jože Udovič t.Zalostinka’), Lily Novy (,Na svoji zemlji’) in Tit Vidmar (.Jesenski dan’). Dušan Zeljeznov piše o makedonski liriki v slovenščini, ki so jo preložili naši najboljši pesniki. Na koncu številke je poročilo ob stoletnici ustanovitve Mickiewiczevega lista. »La tribune des peuples« (Helena Menate).	F. N.
Nove knjige in revije
Prejeli «mo:
Edvard Kardelj:	Prešernovo mesto v
politični zgodovini alovenskera naroda.
Boris Kidrič: Nekaj misli ob obletnici Prešernove smrti. Izdal Slovenski knjižni zavod. Strani 23 Ljubljana 1949.
A. N. Ostrovski: Veviht«. Drama. Izdat Slovenski knjižni zavod. Strani 96. Ljubljana 1949.

KOLEDAR
Petek, 8. aprila: Viljoaka.
Sobota, 9. aprila: Ljubomir.
SPOMINSKI DNEVI
8. IV. 19«. — I. SXOUB Toneta Tomšiča napade na cesti Gornji grad—Črnivec nemško kolono 300 mož, ki sia jo podpirala 2 težka in 1 lahek tank. Naše enote so kolono deloma obkolile, zato so 6e Nemci morali umakniti nazaj v-Gomji grad.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromostje. Trg Franceta Prešerna 5.
•
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR je odprlo društveno knjižnico na Miklošičevi orati št- 7, pritličje, desno. Knjižnica je odprta vsako sredo in petek od IG. do 19.
ŠKUD — Univerza. Člani dramatske sekcije! S študijem pričnemo v petek 8. t. m., ob 19. uri. Sestanek bo v slavi stičnem seminarju (NUK). Obvezno za vse prijavljene! — Odbor.	912-n
O kirurgiji ožilja bo govoril proi. dr. Božidar Lavrič na prihodnjem poljudno znanstvenem predavanju Prirodoslovnega druživa v torek 12. t. m. ob 20. uri v mineraloški predavalnici na univerzi. Vstopnice dobite pri vratarju! 926-n Iščemo Janeza Marinška, sina Frančiške in Antona, umrlega v Ameriki, oziroma tiste, ki o njem kaj vedo, da se ja vij» pismeno ministrstvu zunanjih zadev, konzularni oddelek. Beograd. Kneza Miloša 14.
Ljubitelji psov! Kinološko predavanje v petek odpade. — KU Slovenije. 922-n
Petek. 8. aprila, ob 20: Gow-D’ Usseau: Globoko & korenine. Red A.
Robota, 9. aprila, ob 20: Potre: Lacko in Krefli. Red D.
Opera v Ljubljani
Robota, 9. aprila, ob 20: Puccini: Madame Butterfly. Gospvanje Ksenije Vidali-jeve. Zaključena predstava za Sindikate Nedelja. 18. aprila, ob 20:	Verdi: Tra-
viala. Premiera. Izven.
Gostovanje Anite Mezstove v Madame Butterfly odpade, namesto nje bo pela kot gost Ksenija Vidalijeva.
Za sindikalno predstavo Puccini »Madame Butterfly« pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice: Trgovine!: št. 14, 20, 49, 5l. Administrativni: št. 2. Zdravstveni: št. 1, 6. Železničarji: Min. za lok. promet, »Tine Rožanc«. Komunalni: Podjetje za gradnje, Mestna vrtnarija, pogrebni zavod. Lesni: št. 4, 5. Kemični: Št 2, 4. Tekstilci: št. 9, 15; 16. Grafični: Št. 1, 13. Gradbeni: št. 20, 27. 32. 33. Bone sa nakup vstopnic dvignite obvezno v petak dne 8. aprila 1849 med 17. in 18. uro na oddelku za kulturo in prosveto KSS-a. Podružnice opozarjamo, da dvignejo bone an nakup vstopnic med določenim rokom, ker jim sicer zapadejo. — Vstopnice na izdane bone dvignite obvezno v soboto med 8. in 10. uro na Upravi SNG. Gradišče 4/1.
GLEDALIŠČE V MARIBORU
Petek, 3. aprila, ob 20; Baletni večer Rimski Korsakov: Capriccio espanioie. Ch. W. Glnok:	Don Juan. Borodin:
Polovski plesi. Premiera. Izven.
Sobota, 9. aprila, ob 20: Ingolič: Likof Red L-2.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Sobota. 9. aprila, ob 20: A. T. Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Zadnjič. Nedelja 10. aprila, ob 15: A. T. Linhart: Veseli dan ali Matiček sa ženi. Popoldanska predstava.
RAJONSKO GLEDALIŠČE MOSTE Sobota. 9. aprila, ob 20: Feldman: Iz temnih dni
Predprodaja vstopnic v Slovenskem knjižnem zavodu. Zaloška cesta. 851-n GLEDALIŠČE LM »KAJUH« Mladinska dvorana (Frančiškanska ul. 5)
Sobota, ob 20: škavrkin: Izpit za življenje. Predstava za LMS.
Za mladinsko predstavo dvignite vstopnice takoj na MKLMS. Za sindikalne podružnice dvignite vstopnice do soboto na KSS. — Blagajna odprta od 11. do 12. in
od 17. do 19. ure.

929-11
Koncert kvintetov bo drevj ob 20. t Filharmoniji. Slovenski Sindikalni kvintet bo pel: Jereb:	Novembrska, Mirk:
Jutro. H arnik: Kam si 51 a /nlados»t ti moja. Vodopivec: 2ebljarska, Jereb: O Kresu. Sporede ostalih nastopajočih kvintetov: Slovenskoga vokalnega. G-orenjske-ga. Mariborskega in Fantov na vasi smo že javili. Opozarjamo na_ začetek točno ob 29. Predprodaja vstopnic v Knjigami muzikali j. _	919-n
Koncert Anite Mczetovc jo preložen- kor je umetnica trenutno zaposlena s premiero v Beogradu.	920-n
Obvestila
STARO-KATOLISKA CERKVENA OBCSNA V LJUBLJANI OBVEŠČA: a) župni urad, kakor tudi odbor cerkvene občine poslujeta za stranke vsak torek in petek od 5. do 7. ure popoldne. ob nedeljah in praznikih pa tudi po maši. Pisarna je v Križankah, vhod z Napoleonovega trga štev 1-1. soba štev. 6 ;
_b) 2. številka »Slovenski starokato-lik-A je izšla Letna naročnina 15 din Naročila sprejema pisarna pod a) ;
c) Spored bogoslužja v staro-kato-liški cerkvi (Križanke) bo v tekočem mesecu naslednji : na cvetno nedeljo (10. t. m.) blagoslovitev in razdelitev oljčnih vejic med navzoče pred službo bo':jo ob 10. uri; na veliki četrtek (14 t. m.) ob 7. uri zvečer sv maša. med mašo pa skupna spoved in sv. obhajilo v spomin zadnje večerje; na veliko soboto ob 7. uri zvečer obred Vstajenja Gospodovega. r,a to pa blagoslovitev velikonočnih jestvin ; na velikonočno nedeljo bo služba-* božja ob 9. uri. Tako bo na željo vernikov služba božja tudi vse nadaljnje nedelje in zapovedane praznike cb 9. uri in ne več ob 10. uri.
SKLEPANJE POGODB Agentura za sklepanje pogodb v minis irstvii za komunalne zadeve LRS, Mestni ljudski odbor Ljubljana in Glavni odbor voj. vojnih invalidov, Ljubljana sklepaju pogodbe za II.. III In IV. kvartal 1919 s potrošniki, katerim je po splošnem drž planu razdelitve dodeljen kontingent iz lokalne ProioT« d?Je Lr:s- do vključno 29. aprila 19*9 anevno razen nedelj od 9. do 13. ure dopoldne in sicer;
L Agentura zg. sklepanje pogodb v MKZ v komercialnem oddelku Ministrstva za. komunalne zadeve LRS. Ljubljana. Cankarjeva ulica 18. priti.
2.	Koristniki kontigentov iz proizvodnje MLO, Ljubljana naj se javljajo na sekretariatu za gospodarsko koordinacijo MLn. Ljubljana, Lingarjeva ulica 1 (Kresija).
3.	Glavni odbor voj. vojnih invalidov pa sklepa pogodbe na Gosposvetski cesti štev. 2-1.
Potrošniki morajo predložiti vse potrebne specifikacije, osnovni potrošniki pa naj — v kolikor to še niso storili — takoj javijo prevzemnike dodeljenih kontingentov. Pogodbe izpod minimalnih količin se ne bodo sklepale. Vse potrebne podatke (točna specifikacija blaga, natančen naziv in naslov potrošnika, nakladalna postaja, štev. tek. bančnega računa) morejo zunanji potrošniki poslati do 20. aprila 1949 tudi pismeno — Ministrstvo za komunalne zadeve LR Slovenije, komercialni oddelek.
OKRAJNO SUBISCE V MAiUBOKU
Z uredbo vlade LRS z dne 22. marca 1949, ki je bila objavljena v Uradnem listu LRS fit. 11 iz leta 1949., je bilo ustanovljeno novo okrajno sodišče za okraj Maribor - okolica. To sodišče posluje po-čenši s 1. aprilom 1949 za območje okraja Maribor - okolica. Za območje okraja Maribor -meso posluje od istega dne okrajno sodišče za okraj Maribor - okolica. Obe okrajni sodišči imata, svoje prostore v zgradbi sodišča v Mariboru.
Opozarjamo na to prebivalstvo, ki naj se od slej ne obrača na »okrajno sodišče v Mariboru*, marveč na ono od navedenih dveh okrajnih sodišč, bi je za dotično pravno zadevo krajevno pristojno. 1043-1 Ministrstvo za pravosodje LRS
PADALCI, POZOR!
Vsi tečajniki, ki ste že položili padalski izpit, pa še niste skakali, se javite danes na upravi letalskega društva »Mi lana Hudnika* v Ljubljani. Skoki se bodo vršili v prihodnjih dneh.
Vsi vodje krožkov letalskega društva »Milana Hudnika« naj se javijo dne H. t m. v prostorih društva. — Uprava društva.	1045-1
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije obvešča:
ODDAJA POTROŠNIŠKIH POTRDIL ZA MAJ
Potrošniki, ki so upravičeni do prejema živilskih nakaznic, naj oddajo svoja potrošniška potrdila do 12. aprila pri podjetjih. ustanovah ali krajevnih ljudskih odborih. V podjetjih oddajo potrdila vsi tisti uslužbenci, ki delajo v podjetjih z najmanj 10 uslužbenci ne glede na območje okraja, v katerem stan uje-jo, in svojci teh uslužbencev kolikor so upravičeni in so prejeli cele živilske nakaznice* ter če ne žive ločeno od hranilca — uslužbenca. Vsi ostali upravičenci naj oddajo potrošniška potrdila na svojih krajevnih ljudskih odborih.
Podjetja in ustanove opozarjamo, da morajo sestaviti spiske potrošnikov lofio-no po okrajnih ljudskih odborih, v katerih potrošniki stanujejo, in po kategorijah nakaznic, to je na ta način, da vpišejo v sezname najprvo potrošnike, ki so upravičeni, do najtežjih nakaznic, nato pa vse ostale po vrstnem redu, ne pa po ružinah kot so to storila za april nekatera podjetja. Ko na ta način vpišejo vse potrošnike iz enega okraja, vpišejo na isti način tudi potrošnike, uslužbence, ki stanujejo v drugih okrajih. Spiske izdelajo v treh izvodih. Potrjena potrošniška potrdila predlože istočasno z dvema izvodoma spiskov okrajnemu ljudskemu odboru (rajonu) zaradi pregleda, nakar jih hranijo kot kartoteko 4 mesece. Na potrdilo vpišejo kot registrsko številko tekočo Številko, pod katero je vpisan posamezen potrošnik v spisku potrošnikov. Ko vpišejo v spiske vse potrošnike, sestavijo rekapitulacijo po okrajih In vrstah nakaznic takole:
OLO Ljubljana okolica. Vrsta nakaznic (TD. SD itd.). OLO Kamnik itd. Skupaj nakaznic.
Spisek potrošnikov podpiše vodja podjetja- ustanove in predstavnik sindikalne podružnice, ki so tudi odgovorni za pravilno in pravočasno sestavo spiskov ter kategorizacijo. Spiski naj vsebujejo po-datke navedene v našem navodilu v dnevnem časopisju dne 18. oziroma 19. marca.
Podjetja naj zaradi pravočasnega prejema nakaznic opozore vse svoje uslužbence na oddajo potrdil, ker mora biti vsak vpis v spisku potrošnikov krit s potrošniškim potrdilom. Spiske potrošnikov morajo podjetja oddati do 16. aprila pristojnim okrajnim ljudskim odborom istočasno s spiski potrošnikov za industrijske nakaznice.
Krajevni ljudski odbori oddajo spiske potrošnikov prav tako 16. aprila- vendar jih posebej opozarjamo, naj ne vpisujejo v spiske osebe- ki niso upravičene do prejema nakaznic, oziroma da vpoštevajo pri sestavi spiskov upravičencev samo-oskrbovance z maščobami in žitaricami. Krajevni ljudski odbori sestavijo spiske na Istih obrazcih kot dosedaj.
Okrajni ljudski odbori morajo vse spiske pregledati, ali se ujemajo s predloženimi potrdili- oziroma če je kategorizacija pravilna. Predložena potrošniška potrdila uničijo tako. da jim odrežejo desni spodnji voga.1, nakar jih vrnejo podjetjem oziroma krajevnim ljudskim odborom.
Sumarje naročil oddajo ministrstvu za trgovino in preskrbo 21 aprila in sicer naročila podjetij ločena po okrajih ter posebej naročila od kraievnih ljudskih odborov. — Iz pisarne MTP.
Preskrba
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso. vampe v dozah, eolaž konzerve in mesne izdelke v netek dne 8. in v soboto dne 9. aerila t- 1. na odrezek živilskih nakaznic in sicer:
TDa iam 1200 ar mesa in 1 dozo vam-nov 500 ar na odrezek Meso 11-1250 april in 11-850 a mil: TDa 1000 ar mesa in 1 dozo vampov 500 ar na odrezek Meso 11-1100 aDril in 11-750 april; TDb 700 ar mesa in 1 dozo vampov 500 ar na odrezek Meso 11-900 april in 11-600 april; R-žl 250 gr mesa in 1 dozo golaž 350 ar na odrezek Meso 11-450 april in 11-300 april: R-Ž2 250 ar mesa in 1 dozo aolaž 350 ar na odrezek Meso 11-450 april in 11-300 april : TD 250 ar mesa in 1 dozo eolaž 350 ar na odrezek Meso 11-450 april in 11-300 april ; R-2a 400 er mesa in 1 dozo vampov 500 gr na odrezek Meso 11-700 april in 11-450 april: SD 250 ar mesa in 1 dozo vampov 250 ar na odrezek Meso 11-400 april in 11-250 april: LD 250 ar mesa in 150 gr mesnih izdelkov na odrezek Meso 11-300 apri! in 11-200 april: Nav 200 ar mesa in 100 ar mesnih izdelkov na odrezek Meso 11-250 april in 11-150 april; Doi 50 ar mesa in 50 ar mesa na odrezek Meso 11-100 april in 11-50 april: OM 1 100 er mesa in 100 ar mesa na odrezek Meso 11-150 april in 11-100 april : OM 2 100 ar mesa in 100 gr mesa na odrezek Meso 11-200 april in II-100 april.
Meso si lahko nabavijo tudi zamudniki, na odrezka objavljena v prejšnjem tednu.
Nadalje si lahko nabavijo meso tudi bolniki na dodatno nakaznico za mesec april, dajalci krvi na dodatno nakaznico za mesec marec in april, noseče žene na odrezek z označbo 1 ali II ali III ali IV. udarniki na odrezek z označbo I ali II ali III.
V petek bodo delile meso od 7. do 12. in od 14. do 17. ure prodajalne, ki so določene za delitev mesa bolnikom, v soboto pa bodo delile od 7. do 17. ure vse prodajalne mesa.
Cena bo nabita na vidnem mestu v prodajalni.
Odrezke z obračuni je predložiti pristojnemu RLO. KLO v torek dne 12. t. m.
OPOZORILO PODJETJEM
IN USTANOVAM
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča vsa podjetja in ustanove zveznega in republiškega pomena in družbene organizacije, ki zaposlujejo več kot 10 uslužbencev oziroma nameščencev, da takoj prevzamejo enotne vzorce tiskovin za sestavo spiskov živilskih in industrijskih nakaznic z navodili na pristojnih rajonskih ljudskih odborih oziroma krajevnem ljudskem odboru Polje.
Nadalje opozarjamo vse ustanove, podjetja itd. mesta Ljubljane, ki so planirali potrebe kuriva za 1. 1949-50 pri imenovanem poverjeništvu, da ure-dijo vse potrebno za takojšnje plačilo dobavljenega kuriva.
Trg-, podj. »Kurivo« ne more niče-sar kreditirati, zato je neogibno po-trebno, da imajo kompetenti zagotovljen kredit za takojšnjo poravnavo računa.
LJUBLJANA MOSKVA, avstrijski film »Otroci Pratra«, tednik. — SLOGA francoski film »Nesrečniki« I. del, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15,
TRIGLAV: sovjetski barvni film »Pravljica o zemlji sibirski«, tednik. Predstave ob 17. in 19.30.
SISKA: sovjetski film »Daljna nevesta« tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN:	nemški film
• Kemija in ljubezen«, tednik. — UDARNIK: ameriški film »Veliki diktator«, tednik Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL: sovjetski film »Prva plesalka«, tednik. — DOM: govjetski film »Otok brez imena«, tednik.
KRANJ MESTNI: francoski film »Kapetan F rak.os-. tednik
JESENICE MESTNI: sovjetski film »Silva«, tednik.
PTUJ- francoski film »Beli valček«, tednik.
SPORED ZA PETEK Poročita so ob:	6.10. 7.00, 13.30, 15DO.
19.30 in 22.00 uri. Slede važnejše oddaje: 6.00 Budnice. 6.30 Jutranji koncert. 14.00 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana p. v. Alberia Jermola. 14.30 Pesmi in plesi slovanskih narodov. 15.00 Gospodarski pregled. 15.10 Slovenske umetne pesmi. 15.45 Marijan Kozina- Ilova gora. Izvaja simfonični orkester Slov. filharmonije, dirigira Samo Hubad. 18-00 Igra godba na pihala Doma JA p. v. Stjepana Die-ska. 18.30 Pogovor s pionirji. 18.50 Pionirski zbori. 19-00 Oddaja za ljudske odbore. 19.20 Filip Kutev: Lazarska suita. 20.00 Koncert vokalnih ansamblov. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet. Slovenski sindikalni kvintet. Fantje na vasi. kvintet SKUD »Slava Klavora« in Gorenjski vokalni kvintet. 21.30 Pisan glasbeni spored 22.30 Komorni orkestri izvajajo vedro glasbo. 22.50 Komorna ura Joban-nesa Brahmsa. Sodelujejo: Manja Mlejnik. Ali Dermelj. Mihael Gunzek in Pavel Šivie.
ZASLUŽEK
PEKOVSKEGA pomočnika In pomožno moč za nekaj ur dnevno sprejmemo. Naslov v SP Celje	12224-4
PREVZAMEM INSTRUKCIJE vseh predmetov do 6. razreda gimnazije. Naslov v ogl oddelku.	12493-4
OPREMLJENO SOBO, hrano In piačo nudim ženi, ki bi v dopoldanskih urah kuhala štiričlanski družini. — Ing Vadnal, Ljubljana, Vodovodna cesta 3.	12446-4
POSTRE2NICO za nekaj ur dnevno sprejmem. Vse ostalo po dogovoru. Zglasite se: Ilirska ulica 6. 12452-4 PISANJE na stroj ali druga administrativna dela sprejmem na dom. Ponudbe pod Takoj ali pozneje na ogl. oddelek.	12431-4
FOTOGRAFSKEGA pomočnika (za laboratorij, fotografskega vajenca za fotografsko stroko in snažilko za nekaj ur dnevno sprejme Univerza v Ljubljani (Geodeski oddelek), — Aškerčeva štev. 30.	12405-4
POŠTENO DEKLE za vsa hišna dela nekaj ur dnevno sprejme takoj družina dveh odraslih oseb z majhnim otrokom v stalno službo. Vse drugo po dogovoru. Mulej Marta, Bled, Zagorice 63.	12551-4
ŠIVILJSKO POMOČNICO za nekaj ur dnevno Iščem. Naslov v oglasnem oddelku	12604-4
USMILJENKO ali drugo iščem k trem starejšim osebam za gospodinjsko pomoč za Sežano. Dopise na: Ljubljana, Pleteršnikova ulica štev. 3 — J. Štolfa.	12544-4
PISARNIŠKO MOC, lahko upokojenec, po možnosti tudi samo trikrat tedensko. z znanjem strojepisja, sprejme zidarsko podjetje Puklavec Vtktor, Sv. Petra cesta 3. Ljubljana (hotel Soča).	12581-4
FRIZERKO sprejmem takoj ali po dogovoru za nekaj ur tedensko. Salon »Mila« J Gradinski. Ljubljana, Celovška cesta 53.	12517-4
PUNČKO, staro 11 mesecev, dam v oskrbo. Naslov v ogl. odd. 12520-4
ZLATA ZAPESTNICA naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 12282-5 RJAVE SEMIŠ SALONARJE, črne čevlje št. 39Vi, črno obleko za srednjo postavo, prodam. Okorn, Hrenova št 19, dvorišče.	12288-5
LEPO PERJE prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	12287-5
SOD 1101, rolete lz blaga, 77 in 115 centimetrov širine, dve sobni svetilki prodam. Hočevar, Groharjeva ulica 27.	12290-6
MOŠKO OBLEKO, dobro ohranjeno, za malo postavo in nizke moške čevlje štev. 42 prodam. Ogled v sredo 6. aprila od 16 dalje. Kapusova 3. za Domobransko vojašnico. 12292-5 2ENSKE ČEVLJE, črne, športne in škornje št 38 prodam. Alešovčeva cesta 29-1.	12232-5
DVIGALO prodam. Ponudbe pod Vinta železna na ogl. oddelek 12234-5 ČEVLJE, ženske št. 41, sive, svilene rjavo obleko, glavnik, žensko svileno rumeno ruto, črne otroške čevlje št. 23 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	12241-5
PRODA 51 PLAŠČE m zračnice za kolo ln fin črn kostim. Mestni trg 12 II nadstropje.	12240 5
VALVAZOR, dve knjigi, prva izdaja, nepopolni. Veliki Toussaint Langen schedt, oba tečaja, za angleščino in italijanščino, nad 20 angleških romanov izdaje Tauchnitz. Der Auf-merksame 1. 1813—182» — prodam Ponudbe pod Knjige na ogl oddelek SP Celje.	12385-5
MOTORSKE GUME, še neuporabne, dve 19x3.50, ena 19x3.25 in 3 m pred vojnega črnega sukna za moško obleko prodam najvišjemu ponudniku. Ogled in ponudbe pri hišniku Okraj nega sveta Kranj. Sejmišče števil ka 4.	12377-5
ŠTEDILNIK za vzidati, mali. s pio ščicami, vse staro, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	12227-5
KUHINJSKO OPRAVO prodam. Zrinjskega številka 6. — pritličje, desno.	12277-5
DVA PRAŠIČKA, osem tednov stara, domače prireje, prodam. Naslov oglasnem oddelku.	12228-5
FOTOGRAFSKI APARAT »Delta«, 6x9, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	12230-5
3IAR510RN0 PLOŠČO 53x103, terano-sivo, za umivalnik, prodam Naslov v oglasnem oddelku.	12348-5
TRODELNO OMARO za obleko prodam. Ogled popoldne. — Celovška cesta št. bloka 5, stan. 2, šiška — Vukašinovič.	12349-6
NOV DIVAN, majhen kuhalnik, nov, prodam. Ogled do 12. Naslov v ogl oddelku	12350-5
GLOBOK VOZIČEK, otroški, prodam ali zamenjam za športnega in nekaj krompirja. Grubarjevo nabrežje 14, pritličje.	12369-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, šivan, sive barve, malo rabljen, prodam. Pešl. Tržaška cesta 13.	12340-5
DVA IRSKA SETERJA, šest mesecev stara, z rodovnikom, proHam Ulčar, Kamnik Maistrova 16.	12212-5
ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, prodam. Završnik, Čevljarska ulica št. 2-1.	12427-5
BOLNIŠKI STOL. podoigasto posodo za v posteljo, amerikanske rjave visoke čevlje št 42. malo nošene, 2 kg volne za žimnico in svetlo obleko iz čiste svile, primerno za birmo, pro dam. Naslov v ogl. odd. 12511-5
PRODAM
OMARO, leseno posteljo, posteljno omarico, umivalnik ter razne stvari, čisto, rabljeno, zaradi selitve ugodno prodam. Vrhovčeva štev. 3-III, desno.	12158-5
MOŠKO KOLO, malo rabljeno, potrebno popravila, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11697-5
MOŠKO KOLO Italijanske znamke, dobri plašči, prodam. Kurilnica, Nebotičnik.	12355-5
HARMONIKO Scandali, koncertno, 120 basov. 4 registri, prodam. Ponudbe pod Koncertna na oglasni oddelek Slov poročevalca.	12356-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. — Perme, Št. Vid štev. 20 — Ljubljana.	12357-5
ŠPORTNI VOZIČEK, ventilator in okensko okovje prodam. — Cerkvena ulica 3.	12325-5
ŠKARJE za pločevino, skoraj nove. režejo železo 3 do 4 mm debeline — prodam ali zamenjam za mast. Rimska cesta 5, pritličje, ievo. 12261-5 SIV KOSTIM za srednjo postavo — predvojno blago, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	12264-5
ŽENSKO KOLO, zelo dobro ohranjeno. prodam ali zamenjam za les. — Vižmarje 10.	12267-5
NOVE ŽENSKE ČEVLJE, črne, z gumo š: 37. in lepo modro pleteno obleko za srednjo postavo prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	12249-5
LEPO VITRINO, trd les. prodam za 16.000 din Naslov v ogl. odd.12255-5 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, prodam. Hranilniška cesta št. 14. I. nadstropje.	12254-5
2 m BLAGA za moški ali ženski zimski plašč ter črne salonarje št. 38 prodam Ogled samo od 16 do 18. — Naslov v ogl. oddelku.	12259-5
DVE POSTELJNI MREŽI prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 12258-5 VOZ GNOJA prodam. Predjamska številka 36.	12310-5
PERILO za dojenčka prodam. Naslov
v	oglasnem oddelku	12316-5
STROJ za mletje kosti in stroj za razkuževanje žita naprodaj. Ogled vsako popoldne od 14 do 17 v Bobenčko-
vi	ulici 11.	12315-5
OGLEDALO, stoječe, brušeno, naprodaj. Jadranska ulica 22, visoko pritličje. desno.	12319-5
PLOŠČICE za tla, za vrt ali verando, prodam. Ponudbe pod Poceni na ogl. oddelek.	12321-6
OKOLI 8 ms TRAMOV, 40 kosov za weekend-hišico, 30 m3 ploščic za tla prodam Ponudbe pod Primerna cena na ogl oddelek	12306-5
BLAGO za moško obleko rjave barve prodam Naslov v ogl. odd. 12322-5 ELEKTRONKO, novo, prodam Ponudbe pod AK 1 na ogl odd. 12545-5 PETELINA Leghorn, enoleten, cepljen proti kugi prodam. Moste, Za-kotnikova 4.	12294-5
ŽENSKE ČEVLJE štev. 40, dva para otroških od 3 do 4 let, prodam. Kapusova 2, za Domobransko vojašnico.	12293-5
GOJZARICE in Buknjo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12208-5 GOJZARJE št. 41, moške, prodam. — Ogled po 14. Jerko. Hubadova št. 3, Bežigrad.	12297-5
ŽELEZNA OGRAJA, 27 cm — poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. 12305-6 KUHINJSKO OPRAVO, rabljeno, prodam ali zamenjam za živila, Tržaška cesta- 42-11.	12309-5
KUPIM
PAR SODOV. 200—400 1, kupimo. — Ponudbe poslati na : Krajevna gospodarska podjetja Dol pri Hrast niku.	12037-6
ŠEST BATOV z obročki premer SO.5 ali 81 mm kupim za »Opel Kapitan«, Ponudbe pod Privat na oglasni oddelek.	12207-6
MAJHEN VOZ zapravljivček za ponija kupim. Ponudbe pod Zapravljivček na podružnico SP Kranj. 12378-6 3 gr ZLATA, 22 karatnega, kupim. — Ponudbe pod Za zobe na oglasni oddelek.	2499-6
RADIJSKI APARAT kupim Ponudbe pod Slikar na ogl. odđ.	12589-6
ZAMENJAM
POLNOMASTNO MLEKO v prahu in pravo kavo zamenjam za sladkor. — Vižmarje 10.	12268-7
SPALNICO, kompletno, s peresnico in žimnico zamenjam za dober radio ali novo kolo. Ponudbe pod Orehov les na oglasni oddelek.	12084-7
ZAMENJAM roza in svetlomodro volno za zeleno in rdečo. Naslov v ogl. oddelku	124S3-7
ZAMENJAM ŽIMO ali kupim nepremočljivo blago za vetrni jopič. Vzamem tudi gosto platno Naslov oglasnem oddelku.	12484-7
LEPO SREBRNO LISICO zamenjam za dve kuni belici ali zlatici. Naslov V oglasnem oddelku.	12409-7
ZAMENJAM domače kranjske KLOBASE za posteljno perilo, odeje ali prešite odeje. Naslov v oglasnem oddelku.	12476-7
ČEBELARJI ! Za satnice ali «osek zamenjam fimež in nekaj suhega leto-phona. Naslov v ogl. odd. 12466-7 SEMENSKI KROMPIR, pripravljen za saditev — zamenjam za koruzo ali koruzno moko. Naslov v oglasnem oddelku.	12505-7
kg KAVE zamenjam za maščobo ali prodam. Jernejeva 29.	12478-7
KROMPIR zamenjam za mast ali sladkor Naslov v ogl oddelku. 12480-7 ZAMENJAM BROKAT SVILO za balonsko svilo ali nov balonski plašč Naslov : Jugoreklam, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 11-	124S2-7
KROMPIR dam za Neylon nogavice št. 9. Ponudbe z navedbo količine pod Krompir na ogl. odd. 12592-7 SUHO MESO. prekajeno slanino ali mast dam za blago za črno moško obleko. Naslov v podružnici Slov poročevalca Kamnik.	12572-7
NEPRAŽENO- KAVO zamenjam za olje Naslov v ogl. oddelku. 12579-7 PLINSKI RESO na tri grelce zamenjam za električnega. Naslov v ogl oddelku.	12590-7
ZAMENJAM ženski dežnik za žensko kopalko in uro budilko za foto-sto-jalo Naslov v ogl. odd	12436-7
ŠUNKO dam za cement — Naslov v oglasnem oddelku.	12437-7
ZAMENJAM 1 kg prave nepražene KAVE za med. sladkor, prekajeno slanino, meso ali surovo maslo Naslov v ogl. odd.	12420-7
NEKAJ AJDOVE MOKE in fižola zamenjam za koruzni zdrob Dravlje. Vodnikova 265	12421-7
BUKOVA DRVA zamenjam za prešito odejo ; drugo po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku.	12422-7
ZENSKE ČEVLJE s srednjo peto 40 — zamenjam za čevlje z nizko peto 38. Furlan, Vižmarje 195. št Vid pri Ljubljani.	12423-7
PRAVO KAVO (4 kg)	zamenjam za
Jedilno olje Ponudbe pod Prava kava na ogl oddelek.	12447-7
KUHINJSKO OPREMO, kompletno — zamenjam za novo ali malo rabljeno žensko kolo št. Vid - Gunclje številka 23.	12448-7
ZLATO URO zamenjam za radio za razliko cene po dogovoru Ponudbe pod Radio na ogl. odd	12450-7
KROMPIR zamenjam	za	koruzni
zdrob. Naslov v ogl oddelku 12458-7 ZAMENJAM KROMPIR za mladega prašička ali za cement. Naslov v oglasnem oddelku.	.2459-7
NOVO ŽELEZNO ČRPALKO, veliko, za gnojnico zamenjam za koruzo. — Naslov v podr. SP Kranj. 12556-7 KUHINJSKO OPRAVO zamenjam za radijski aparat. — Kranj, Stražišče št. 88.	12558-7
ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno, zamenjam za dober radio. — Oplotnik Ernest, Trbovlje. Loke 252.	12560-7
KROMPIR zamenjam za pravo nežga-no kavo. Naslov v podružnici SP Kranj.	12557-7
ZAMENJAM saksofon bas za saksofon alt. Informacije v nedeljo dopoldne Naslov v ogl. oddelku.	12486-7
SVILEN PAJČOLAN in perje za blazino zamenjam za polnomastno mleko v dozi ali prodam. Masarykova štev. 58.	12442-7
GUMO in zračnico za kolo, novo, normalno. zamenjam za sladkor ali za šunko. Ponudbe pod »39« na oglasni oddelek.	12443-7
ODLIČNO ŠPORTNO KOLO z novimi gumami zamenjam za dober radio, Siegl, Milčinskega 62.	12491-7
ZA DOBER radijski aparat dam mast, sveže ali prekajeno prašičevo meso. Ponudbe pod Protivrednost ta ogl. oddelek.	12456-7
ZAMENJAM ZLATO za posteljne mreže, dobro ohranjene, razliko doplačam. Ponudbe pod Mreže na podružnico SP Trbovlje.	12564-7
MILO zamenjam za polnomastno mleko v prahu. Podgora št. 40. St. Vid nad Ljubljano.	12414-7
PETELINA, mladega, težkega, in kozlića zamenjam za krmilno peso ali koruzne izdelke Cesta dveh cesar jev št. 6.	12416-7
KORUZNE IZDELKE zamenjam za žimnati vložek za globok otroški voziček ali jabolka. Naslov v oglasnem oddelku.	12419-7
KRZNEN PLAŠČ zamenjam za klavirsko harmoniko z vsaj 80 basi ali dober radio ali ga prodam Naslov v podružnici SP Trbovlje. 12561-7 KROMPIR dam za dobro ohranjeno otroško posteljo. — Lltostrojski blok III. stop. 3.	12425-7
FINO ŠUNKO 4 kg dam za sladkor in riž, nekaj v denarju. Naslov v ogl. oddelku	12605-7
KORUZNE IZDELKE zamenjam za suho meso ali perutnino. Naslov v oglasnem oddelku.	12587-7
MOTORNO KOLO ENS 500 ccm zamenjam za zidno opeko ali cement. — Puklavec Viktor, zidarski mojster, Ljubljana VII, Poljane 56.	12582-7
KROMPIR zamenjam za kavo, event, lužni kamen. Naslov v oglasnem oddelku.	12526-7
DVA PLAŠČA 28 wulst zamenjam za 26xl5/,B žična. Naslov v oglasnem oddelku.	12527-7
LEP KROMPIR, semenski, zamenjam za blago ali živila. Naslov v oglasnem oddelku.	12531-7
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zelo lep, zamenjam za novo ogrodje kavča. Ponudbe pod Obojestransko zadovoljen na ogl. oddelek. 12535-7 KROMPIR, beli ali semenski, zamenjam za zapestno uro, sladkor spomladanski plašč, električni kuhalnik od 15 dalje. Naslov v oglasnem oddelku.	12514-7
15 leg ŽIME ali volne za žimnice kupim ali zamenjam za protivrednost. Pismene ponudbe na naslov: Kmet Vili, Ljubljana — Sv Petra cesta štev. 25.	12523-7
PROZOREN CELULOID za ščitnik k motorni prikolici kupim ali dam zanj kakršno koli protivrednost. Pismene ponudbe na naslov : Kmet Vili, Ljubljana. Sv. Petra cesta 25.	12524-7
MOTORNO KOLO 350 ccm, zelo dobro ohranjeno, registrirano — zamenjam za novo spalnico iz trdega lesa — nefurnirano. Ponudbe pod šifro Vožnja takoj na SP Maribor. 12395-7 BUKOVA DRVA zamenjam za betonsko železo ali zidno opeko. Krušeč, Št. Vid 13 nad Ljubljano. 12408-7 PRAVO KAVO dam za krompir. Pogačar, Spodnje Pirniče 9, pošta Medvode.	12410-7
DVOSOBNO STANOVANJE, zelo lepo. komfortno, v centru z vsemi pritiklinami, kopalnica, parket, plin, elektrika in lepo dvorišče v vili — bi zamenjala za prijetno enosobno stanovanje. Naslov v ogl. odd. 12525-10 TOVARIŠICA, ves dan odsotna, išče sobo ; gre tudi kot sostanovalka. Naslov v ogl. oddelku.	12528-10
OPREMLJENO SOBO iščem pri manjši družini. Ponudbe pod Fant na ogl. oddelek.	12530-10
ZAMENJAM komfortno dvosobno ali večje STANOVANJE z lepim vrtom v Kamniku za podobno v Ljubljani, najraje na Mirju ali v bližini. Ponudbe pod Malo vrta na oglasni oddelek.	12537-10
SOBICO oddam za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah, drugo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 12522-10
RAZNO
NEPREMIČNINE
STANOVANJSKO HIŠO ali vilo V Ljubljani, event, tudi pol hiše kupim. Ponudbe pod Gotovina na razpolago na o g. odd.	12089-8
HIŠO, 20 minut od Kranja, na lepem kraju. — zamenjam za enodružinsko hišo od škofje Loke do Št. Vida pri Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku SP.	12186-8
PARCELO, po možnosti za Bežigradom ali v Šiški kupim takoj. Ponudbe pod Bežigrad na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	12583-8
V NAJEM
ŠIVALNI STROJ posedim proti primerni odškodnini. Ponudbe pod Zanesljivim na ogl. oddelek. 12333-9 PARCELO 655 kv. m oddam v najem na Viču. Ponudbe na ogl. odd. pod Rodovitno.	12488-9
POSESTVO s 3'h ha zemlje, z vsem poslopjem na deželi na Dolenjskem — oddam takoj v najem. Kdor želi. naj se javi osebno takoj. Ponudbe pod Ugodna prilika na podružnico SP Trbovlje.	12563-9
SOBE — STANOVANJA
SOBO iščem ; najraje v centru mesta. Ponudbe pod Pomoč za vse na ogl. oddelek.	12289-10
POMAGAM v gospodinjstvu, če dobim sobo. Ponudbe pod Dvakrat tedensko na ogl. oddelek	12472-10
ŠTIRISOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku.	12462-10
SOBICO išče soliden absolvent univerze za čas do novembra. Ponudbe pod Takoj na ogl. odd. 12502-10 DVOSOBNO STANOVANJE v strogem centru Celja zamenjam za kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod Celje na oglasni oddelek.	12506-10
OPREMLJENO SOBO išče inženir, poročen. brez otrok Ponudbe pod Solidna zakonca na ogl. odd. 12598-10 DIJAKU ali vajencu z dežele do 18 let starosti nudim sobo v centru — Ponudbe pod 1. maj na oglasni oddelek.	12573-10
ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom -zamenjam z dvosobnim. — Naslov v ogl oddelku.	12435-10
STANOVANJE In honorar nudim pridnemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Ponudb6 pod Čistilka urada na oglasni oddelek SP	12591-10
URADNICA išče prazno ali opremljeno sobo za takoj ali kasneje. Ponudbe pod Instrukcije — ugodnosti na oglasni oddelek.	12451-10
KOMFORTNO dvosobno stanovanje s pritiklinami v centru Celja zamenjam za enako ali večje na deželi — predvsem v Savinjski dolini Predpogoj elektrika Naslov Slov por Celje	12383-10
SOBO. delno ali popolnoma opremljeno prosim takoj, ker sem popolnoma brez stanovanja Ponudbe pod Lepo prosim na ogl odd.	12497-10
OPREMLJENO SOBO Iščeta študenta tehnike Ponudbe pod študenta na ogl. odd.	12490-10
OPREMLJENO SOBO v Celju oddam pridnemu dekletu, ki bi v prostem času pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe pod Sončna na Jugoreklam, Celje.	12467-10
ENOSOBNO lepo stanovanje v Ljubljani, kuhinja 4x4. soba 5 50x5. zamenjam za enako v Celju Ponudbe Sadje MLO Celje, takoj. 12550-10 SOBICO oddam pošteni ženski, ki bi pomagala v gospodinjstvu v dopoldanskih urah Izve se popoldne : Sta-retova 23.	12415 10
MAJHEN KABINET oddam zaposleni ženski osebi z lastno posteljnino za pomoč v gospodinjstvu. Vprašajte popoldne. Naslov v ogl odd 12548-10 SOBO v šiški ali bližin! išče pošten železniški uslužbenec ima kompletno posteljo .ves dan odsoten. Ponudbe pod »12549« na ogl. oddelek 12549-10 ZARADI PREMESTITVE zamenjam trisobno STANOVANJE za Bežigradom za enako ali dvosobno v Beogradu. Ponudbe pod Preselitev na ogl. oddelek.	12533-10
SAMSKO SOBO z lastnim perilom — Iščem. Ponudbe pod Ves dan odsotna na ogl. oddelek.	12519-10
MLADI PES VOLČJAK se je zatekel. Dobi se Ob železnici štev. 1. Rozman.	12508-11
TOVARIŠA, ki Je našel knjigo Nekrasov: Neorganska kemija, prosim, da jo proti nagradi odda na Tyrševi cesti 31-11.	12479-14
PAPAGAJČEK, zelen, je ušel. Poštenega najditelja prosim naj ga vrne proti nagradi na naslov : Tomc — Stari trg 21.	12445-11
IZGUBIL SEM denarnico z dokumenti in cca 2000 din na PutnikovenUj vlaku za Planico dne 27. marca 19^5. Najditelj naj denar obdrži, ostalo pa naj vrne na naslov : Mesar Ivan, Radeče 87 pri Zid. mostu. 12453-14 CRNO LISTNICO z raznimi legitimacijami odnosno dokumenti na ime Rihtaršič Dušan sem izgubil v četrtek v Ljubljani v bližini »Harmonika« na Tyrševi cesti ali pa v Celju pred Slovenija avto, pred javno bolnišnico ali menzo za prehodne goste. Poštenega najditelja prosim, da listnico vrne proti nagradi ali pa sporoči na naslov »Okrajni odbor <jF Dravograd«.	12504-J4
PđDPISANA obžalujem in preklicujem vse žalivke, ki sem jih izrekla proti Kati štibrič in njenemu možu lz Fužin. Zahvaljujem se, ker je odstopila od tožbe Zavašnik Ivana« Ljubljana.	12470-14
ZLATA ZAPESTNICA, obložena s temnimi ln rdečimi kamni, se Je izgubila v Tivoliju (telovadiš?©. Tičji stan) do Opere dne 5. IV. med 17. in 18. uro. Prosimo poštenega najditelja, naj jo odda proti nagradi Miklošičeva cesta 34-1. Hkrati svarimo vsakega pred nakupom. 12449-14 DVOJE KLJUČEV sem izgubil 5. t m. med 15. in 16. uro od Tržaške 101 po Bobenčkovl ln Cesti v Rožno dolino. Oddati proti nagradi na ogl. oddelek.	12512-14
DNE 3. t m. sem izgubil v Cerknem DENARNICO z osebnimi dokumenti in denarjem — Poštenega najditelja prosim, da vrne dokumente, denar pa naj obdrži. — Šturm Jože. postaja Sv. Lucija-Tolmln.	12601-14
LETA 1943. oktobra mi je bila vzeta tritonska diatonična harmonika in je bila skrita v cementni shrambi v bližini Mokronoga. Kdor jo izsledi, dobi dobro nagrado. Javi naj se na podružnico SP Novo mesto. 12374-14 PROSIM TOVARIŠA, ki je zamenjal čevlje od Zidanega mosta proti Ljubljani, da mi sporoči svoj naslov. — Fazlič, Zagreb. Vlaška 41.	12407-14
V 26. letu starosti nas Je za vedno zapustila
TiNKA DEŽMAN
uslužbenka OOOF Jesenice aktivistka in članica KPS
Požrtvovalno, dobro in Iskreno tovarišico bomo ohranili v častnem opominu Pogreb bo v petek 8. aprila 1949 ob 16. uri iz Fizkulturnega doma v Radovljici.
Jesenice, 6. aprila 1949
Okrajni odb»» OF. Okrajni komitet KPS.
★ Umrl je naš zvesti sodelavec tovariš
MATIJA MOHOR
član KP, član OZB. član KLO
Pogreb bo v soboto 9, aprila cb pol 10 dopoldne v Šenčurju.
Šenčur. 7. aprila 1949
Množične Organizacije.
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je zapustil naš ljubljeni oče in stari oče
FRANJO JAKI
drž uradnik v pokoju
Pogreb nepozabnega bo v Eoboto, 9. aprila ob 16. na Frančiškansko pokopališče.
Maribor. 7- aprila 1949
Globoko žalujoči Ljudevit. Olga Iraja, vnuki ; Marija Grebenc ter ostalo sorodstvo.
Umrl nam je dragi mož. oče. brat
IVAN KRAJNS
Pokopali ga bomo v petek 8 aprila Sv. Marjeti pri Moškanjcih
Mezgovci.
aprila 1949
V globok! žalosti žena Ana. hčerki Marija in Anica, sin Ivan, zet Jože. vnuka Vlado In Ivek. bratje ln sorodniki.
+ Za vedno je zaspala naša zlata mama
IVANKA GASPARIČ
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 9. aprila ob 16-30 z žal iz kapelice sv Marije.
Ljubljana. Logatec. 7 aprila 1949
Žalujoči: Franci, sin; Mimi. hči; Dragica, snaha ; Janez Franček, VI-kec. Tatjanca, vnučki in ostalo sorodstvo
Umrl je naš član in sodelavec, tovariš
LADO TOMEC
ekonom
Nepozabnega tovariša ln zvestega sodelavca bomo spremili na zadnji poti danes 8 t. m. ob 16 SO uri na pokopališče
Sindikalna podružnica ministrstva za lokalni promet.
Zapustil nas je naš dobri
JOŽE SEDLAR
čevljar
Pogreb* bo v soboto 9. aprila ob 1«. z zal na pokopališče pri Sv Križu.
Ljubljana Beograd, Kočevje, Maribor. Britof pr! Kranju. Cikago. dn® 7 aprila 1949
žalujoče
Sirk Rakaš Rot
^terear
»oblek
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knalijeva ulica Štev, 5/11, = Telefon uredništva in uprave Štev, 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike Štev. 38-23. = Tiskarna «Slavenske» ooročevaicai - Odgovorni
urednik Cene Kranjg