Velja po pošti: ss
Ha celo leto naprej . K 26'— - 13-— 0-50 2-20 29-35--
2a	pol leta »
zi	četrt » »
ia	en meseo »
ia	Nemčijo celoletno
ss	ostalo Inozemstvo
: V upravništvo: s
ga oelo leto naprej . K 22-40 id pol leta » . » 11*20 ia četrt » » . » 5*60 sa en meseo » . » 1-90 ga poliljanje na dom 20 v, na nescc. — Posamezne Stev. 10 v.
Oredniitvo Je v Kopitarjevih alioah štev. 6/HJL Rokopisi se ne vračajo; aefranklrana pisma M ae ma sprejemajo. — Uredniškega telelona stav. 74» ass
■■"i1 Inseratl:
Eaostolpna petitvrsta (72 mm):
sa enkrat..... po 11 v
sa dvakrat.....» 13 »
aa trikrat ...,.» 10 • sa več ko trikrat . . » 9 ■
V reklamnih notloah stane enostolpna earaondvrsta 10 vinarjev. Pri večkratneu •bjavljenjn primeren popust.
vsak dan, izvzemši nedelje In pr.aznlke, ob 5. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 0. 1 «" 8prejema naročnino, lnserate la reklamacije. ....... Dpravniškega telefona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 4 strani.
Pred absolutizmom.
Ljubljana, 11. nov. Velikansko pozornost vzbuja med politiki avdijenca, ki sta jo imela pri vladarju pred nekaj dnevi prof. Redlicli in gali-ški minister dr. Duleba. Vladar je baje izjavil proti prof. Rcdlichu glede na parlamentarne dogodke svoje začudenje, ker sc Bienerthcvi vladi očitajo protislovanske tendence, ko ni za to nikakih dokazov.
O avdijenci gališkega ministra krajana dr. Dulebe poroča »Poljska korespondenca«, da se je vladar v razgovoru večkrat dotaknil notranje r političnega položaja in zelo polivali! sedanjo vlado.
Korespondenca »Centrum« poroča, da so poročila o avdijencah vztievoljila slovanske kroge, osobito Čehe. Čehi naj-ostrejše obsojajo Bienertha, češ, da se skriva za krono in da dela na to, da se za-tcmnc in napno razmere med krono iti češkim ljudstvom. Naglašajo, da so in-tencije sedanje vlade jasne, ker se je po neoficielnih poročilih izjavil vladar proti stremljenjem češke delegacije. Zmerni krogi v češkem taboru izjavljajo, da ne morejo več pomirjevalno vplivati na svoje tovariše in na češko javnost iu naglašajo, da jc vlada odgovorna, če nastane konflikt med krono in med češkim ljudstvom.
»Fremdenblatt« javlja, da se snide državni zbor prihodnji teden. V zbornici se iplošno sodi, da se najbrže prihodnji teden ortnelno zaključi državnozborsko zaseda nic.
Duleba je izjavil v zbornici, da je vladar pohvalil posredovanje Poljskega duba in da upa na pozitiven uspeh. Dulc-sovo pomirjenje ni imelo uspeha. Sicer Poljsko kolo« najbrže ne sklene resolucije- proti S 14. a krščanski socialci že stikajo svoje glave in se povprašujejo, kaj čc se mora državni zbor umakniti zgolj zato Bienerthu iu § 14. da brez zapreke nagrade Andrassyja, Košuta iu Wekerla.
Medtem stranke nadaljujejo pogajanja. Celo Nemci se že straše posledic S H. Sklenili so zato, da žele. naj sc pogajanja nadaljujejo, ker je vzdrževanje parlamenta velike važnosti in se mora vse zgoditi, da se vzdrži. Strah pred S 14 z ozirom na Mažare je prešinil tudi Ncmce, ki sc sicer ne bi strašili sainodrštva, ko bi sp šlo zgolj zato. da jim S 14 odvzame neprijetno dolžnost vladne večine dovoliti vladi nove davke.
Igra v državnem zboru postaja vele-zanimiva. Senzačna poročila o vladarjevih izvajanjih so samoobsodba sedanje vlade, ki je zanje odgovorna. Kako je sedanja vlada nepristranska nasproti Slovanom, sc vidi najbolj u. pr. na Koroškem.
Slovani se ne strašimo tudi § 14. Nava--jeni smo bojev, zato smo trdno prepričani, da v sedanjem opasnem trenutku zmagamo Slovani!
Politični knrz
se vedno bolj razkrinkuje kot popolnoma enak onemu, ki vlada na Dunaju in v Budimpešti: sovražen je Slovanom. Jasno je, da se hoče Bosno izročiti v posest Mažarom iu Nemcem; da bi pa upor slovanskih domačinov tega ne preprečil ali saj zaviral, se je vlada poslttžila starega, preizkušenega svojega sredstva, da izigrava eno narodnost proti drugi in tako loči odporne narodne sile. Na tem načelu: Loči iu vladai — je zgrajen že novi volivni sistem, sistem verskih kurij. Če se našim državnikom ne more ravno očitati velikost, ženijalnost, se jim pa mora priznati lisičja pretkanost, s pomočjo katere vodijo že toliko časa za nos neneinške, oziroma nemadžarske narodnosti. Res, boljšega orožja si slovanofobska vlada za Bosno ni mogla izmisliti, ko jc. versko-ku-rialni volivni sistem. Antagonizeni med Srbi in Hrvati ie že itak dan, ako se ga še umetno podžge, potem bo vlada imela lahek posel s svojimi nameni. Tačas si ie vlada izbrala Srbe, da jih gladi in podpira proti Hrvatom, katere prav frivolno zapostavlja. Tako je te dni neko hrvaško bosensko sokolsko društvo prijavilo svoj pristop k sokolski zvezi v Zagrebu, a vlada jc pristop prepovedala, češ, Bosna jc samosvoja upravna pokrajina, pa zato bosenska društva nc morejo biti de! izven-bosenskih društev oziroma zvez. Ta izgovor je seveda naravnost smešen, saj imamo danes že nešteto mednarodnih zvez, katerih člani so iz najrazličnejših držav. Da. sarajevsko nemško turnarsko društvo je član vsenemškega turnarbunda — ampak seveda, kadar sc gre vladi za i tj ene lepe namene, je dober vsak izgovor, četudi bi ga pes na repu prinesel.
Gorica, 11. uov.
Nedavno ie o priliki občnega zbora : Pododbora S. D. Z. za Priniorje« izšel v »Slovencu« dopis, ki se jc mimogrede dotakni! čudnih razmer na realki: Kako neki profesor pri svojih predavanjih i/, naravoslovja tako gori v ljubezni za svobodomiselnost, da še svoje dijake muči ž njo m jim vedno in vedno ubija neke »moderne nazore«. A ta dopis je zadel v sršenovo gnezdo. Zavrelo in završalo je med svobodomiselnimi učetijački in v pričakovanju. da dobijo gotovo kako odlikovanje, so sc postavili krepko na branik in
so sklobasali neko resolucijo, kjer branijo svojo diko in izjavljajo svečano in v veliki pozi, da se dotični gospod profesor obnaša v šoli vedno korektno, ne govori proti Cerkvi, se ne oddaljuje od predmeta itd. Bože mili in to so mu nesli, celo v kabinet, da je z lastnimi očmi prebral in se čudil.
In zagrmel in zabobnel je v šoli — v 6. razredu iti razdelil dijakom bele listke iu jim položil na srce in jih prav po očetovsko opozoril, naj dobro in natanko premislijo. kaj zapišejo o njem. Dijaki v nemi grozi pred svojim polbogom, ki ic kot paša s sedmimi repovi jezno zrl na nje, so zapisali, da je profesor priden, dober, da o njem nič slabega ne vedo itd. Profesor je nekaj v brado zamrmra! kot v znak zado-voljnosti: češ, zdaj pa imajo klerikalci. In Bosna miruj!
G. profesor naravoslovja prosimo vas, vsaj nc bodite tako naivni! Medtem, ko ve cela realka, ko ve celo mesto, kako se v šoli bodete s Cerkvijo, ss kregate s katolicizmom in skušate mladino frosvobo-domisliti že v nižjih razredih. Pustite katoliško cerkcv in krščanstvo, katerega niti od daleč nc poznate in držite se svoje stroke, naravoslovja iu sicer objektivno.
Recimo o priliki mesinskega potresa. Se spominjate, kako ste celo uro govorili zoper Cerkev, krščanstvo itd. in razred se vam je bučno smejal? »Aber die grofic Naturkraft aclitet die Heiligen nicht, \vir sind moderne Menschen und itd., itd.« Se spominjate li še drugo! Mi ne moremo molčati, čc se na tak način razlagajo disciplinarni predpisi. Kaj podobnega, siccr ne fako shematično in v toliki meri. sc je zgodilo v posameznih slučajih tudi od kakega drugega profesorja na realki. Nekdo jc razlagal v šoli Renanov evangelij: »Kako je imela Devica Marija več, več otrok in Jezus ni bil edinorojencc, ampak jc imel več, ali najmanj, tri brate.«
Toliko za danes. Cc bi pa kak liberalen list zahteval natančnejšega pojasnila, smo mu vedno na razpolago . . . Visoki goriški deželni šolski svet pa opozarjamo, da korenito poseže v obstoječe razmere na realki iu čuva, cla se izvršuje poduk na temelju zakona.
Pisma 11 Hrieiifa.
Bejrut, 31. oktobra.
Precej je utihnilo v Turčiji od lanskega leta; nič več tistega razburjenja in valovanja, nič več nioritev. Neka čarobna tiliota preveva vso ogromno, a tako silno ruzdrapano turško državo.
Znano bo morda bralcem, da se ie z uvedbo konštitucije proglasila tudi splošna vojaška dolžnost. Doslej so služili velikemu sultanu samo pravi verniki, musli-mi; a neverniki, kristjani iu judje, so bili izključeni od te vzvišene in prijetne služ-
be. Z letošnjim letom se je pa začela rc-krutacija kristjanov in drugovercev, z eno besedo, vseli podložnikov visoke porte. Nabralo se je že precej močno število zlasti Grkov in Armencev, ki so z vso vnemo stopili v »sladki« vojaški jarem; a ne z zavestjo, da b! branili- svojo domovino, marveč, da bi maščevali krivico in posirove« Iost, ki se je zgodila pred meseci v Adam in drugih krajih Armenije. Ne ljubijo velike Turčije, a ljubijo tem strastneje in tem gorečnejc svoj nekdaj kulturno tako visoko stoječ, a vsled turške in kurdske podivjanosti propali narod.
V višjih krogih v Carigradu so kmalu spoznali njih nakano; a jih sedaj ne morejo odsloviti, ker bi bilo protipostavno. Vprašali so le na novo dohajajoče, če se hočejo morda odkupiti, ker se lahko vsak odkupi z gotovo svoto; odgovorili so vsi, da nc. Zato jc izdala vojaška oblast ukaz krščanskih rekrutov ne več {sprejematli. dokler sc drugače ne ukrene.
Prejšnji teden je bil v Bejrutu in celi okolici Libanonski tako silen deževni naliv, da prebivavci ne pomnijo takega. Vsi hudourniki Libanonski so silno tia-rastli in napravili žc itak revnemu prebivalstvu ogromno škodo. Mladi nasadi v vinogradih so izginili s prstjo vred v valovih. Borovce in pinje jc preobrnil in polomil deloma vihar, deloma jih je vzela voda. Tako je žc itak precej goli Libanon podoben popolnoma puščavi.
Pasja reka, ali kakor jo imenujejo Arabci Nahr-el-kalb, je narastla v nekaj urah za 10 m in odtrgala železen most železnice. ravno malo prej predno je vlak privozil: železniška zveza jc popolnoma pretrgana. A kar je najhuje, vzela je tudi vse cevi in razdrla rezervat* vodovoda ■mesta Bejrut.
Kako zlo za mesto, ki šteje svojih 180.000 prebivavccv, a popolnoma brez. pitne vode. Prisiljeni so bili tedaj odpreti stare zanemarjene vodnjake, ki so jih zaprli pred kakimi 20 leti in piti okuženo z raznimi bacili napolnjeno vodo. Čc nc popravijo v najkrajšem času vodovoda, se izcimijo lahko najhujše bolezni, zlasti tifus.
Ker se ie vreme pred časom izpre-vrglo, ni zdravstveno stanje v Bejrutu in okolici nič kaj ugodno. V mestu samem je nad 10.000 bolnih samo na influenci.
Odmevi brezverske framasonske francoske politke se čutijo tudi malo v Bejrutu, kjer so ustanovili že štiri lože in eno, brezversko šolo, ravno nasproti jezuitskemu vseučilišču. Šola je pričela delovati i. letošnjim letom, a uspeli je zelo klavern. Že pred nekaj meseci so razposlali vabila na kristjane, jude in mohamedance; a vseh učencev se je priglasilo le 150, od katerih jih je pa že zapustilo zavod 18. Večino tvorijo judje, kar jc samoobsebi
LISTEK.
Včeraj, 10. t. m., se je vršilo prvo predavanje »Leonove družbe« v tei sezoni. Bilo je obilo občinstva, zlasti iz profesorskih krogov.
Predaval je prof. A. Robida o »Slovenski dramatiki in vzrokih, zakaj ne napreduje.« Izvaja, da prave dramatike največ zaradi tega nimamo, ker niso pisatelji črpali iz ljudskega mišljenja, marveč so slepo kopirali tuje slovstvo. Oprijeli so sc iiaturalistiške struje. a ta že po svojem histvu ni za Slovence. Potem pa se imitacije teh pisateljev gibljejo v uajhu ših ekstremih. zanesli so k nam neke nove 'ideje«, pa brez motivacij in razvoja. Predavatelj sodi. da bi bolj kazalo lotiti se foinanticizma, ker da jc naš narod mehak in sanjav. Romantiki bi seveda morali čr-Mti iz narodnih pesmi iu narodnega bla-Ka, ki ga imamo v izobilju. Slabše kot s ,ragcdijo in igrokazom v obče sc nam Rodi glede na komedijo — naše komedije s,» neduliovite in sirove razun Detelovega eenjaka . ki pa so bavi / že davno ne-vtuahio snovjo, — Narodne igre, kar -jih
imamo, nimajo umetniške vrednosti. Edino, kar imamo, je drama v klasičnem stilu in tu gre po predavateljevem mnenju krona Medvedu. Potem se bavi predavatelj s publiko, tehniko, odrom, kritiko, o kateri sc precej nepovoljno izraža, nadalje obširneje obravnava gmotno, oziroma založniško mizerijo pri Slovencih, povdarja. da nam manjka pisateljev širokega duševnega obzorja (ta moment je vedno povdarjala ravno kritika v našem katoliškem časopisju) iu zahteva zlasti, da se pisatelji vglobe v ljudsko psilio in zgodovino.
Jako dobro jc predavatelj zbral vso našo dramatiško literaturo in sestavil sta-tistiško tabelo slovenskih premijer. Klasičnih iger in tragedij imamo Slovenci (>. naturalističnih iu realističnih modernih dram 14. enodejank in dialogov II. romantičnih in bajirh iger 5, narodnih m ljudskih 10, satir 8, veseloiger, komedij in ghun 9, slavnostnih iu priložnostnih 7, drugega drobiža brez literarne vrednosti U, torej vsegaskup 81. Štete niso igre za ljudske odre.
Predavanje jc želo obilo pohvalo in sc v celoti objavi. Debate so se udeležili profesor Grafenauer, Rebolj in F. Terseglav.
Patt! Bonrget. — A. Kalan.
(Dalje.)
Res,« dejal je Darsy, ko si jc ogledal prstan prav od blizo in od vseli strani, »to •ie delo zelo spretnega umetnika,« ter je dal prstan nazaj. Iu igra se je nadaljevala. Toda oderuh jc bil sila raztresen in to jc kazalo, kako živo je zamišljen v neko stvar. Gledal pa je ves čas skrivaj na prstan in vedel sem takoj, na kaj tako misli; Bordin pa se je delal, kakor da bi tega ne bil uič opazil. Jaz, ki sem vedel za njegove namene, opazil sem, da je tako rav-na! s prstanom kakor lovec škrjancev z ogledalom. Svoje roke je pregiba! na vse strani, ko ie mešal karte, tako da se je rubin videl sedaj od ene, sedaj od druge strani in bliskal se je tako vabljivo, kakor da bi so zavedal, da ga porabi za maščevale. Ko smo vstali od igre, jc strup žc delovni. Dars.v je stopil k slikarju v nekaki zadregi, ki sc mi je pojasnila čez kakih deset minut, kolikor časa sta sc sama razgovarjala.
Se že lovi,« dejal mi je moj prijatelj in se glasno zakrohotal, ko je Dars.v odšel. Kaže se. da d'Estourmel ni lagal.
1 1 'speli je gotov. I >arsy me je namreč po-
prosil, če bi mu hotel za štiriindvajset ur zaupati moj prstan, on bi si želel prerisati okvir.«
In ti si mu ga dal? . . . Torej jc res, da je rubin ponarejen?«
Kamen je pravi; vsaj sem ti že povedal, da so ini ponujali zanj štirideset tisoč frankov.«
Že vem. kaj bo! On ga nese zlatarju, kjer zve za njegovo vrednost; jutri pa pride in ti pove, da ga je izgubil, prepričan, da se nc boš kdove kako jezil za kamen, o katerem misliš, da jc ponarejen . . . Ti pa mu zagroziš, da ga daš zapreti iu porabiš ta njegov strah, da mu izsiliš'še. drugo menico, ki mu jo je Rene podpisal. Tako dobi Darsy deset tisoč frankov, katere jc v resnici posodil — za obresti se pa obriše. In kakor sodijo pravniki, bi bilo to pravično.«
»Na debelo si sklepal«, odgovori mi Bordin ironično, za kar so pa nisem dosti zmenil, ker me jc ta uganjka res preveč zanimala.
Ti dovoliš, da ti nc odgovorim,« jc nadaljeval, »saj sva se tako dogovorila. Samo prosim te. da prideš jutri točno ob pol petih v klub. Darsv ho že tam; jaz pa pridom ob petih. Tc pol ure oti porabi, da tebe izpraša, kaj sodiš o meni. Poveš
umevno in grški shizmatiki, katoličanov jc dosedaj le 12.
Njih program ie: ni Boga, ni vere, ne morale. Zato se branijo mohamedanci
pošiljati svoje otroke v tako šolo, in izvrstno je odgovoril nek mohamedanec učitelju, ki ga je vprašal, zakaj ne pošlje svojega otroka v fratnasonsko šolo: »Vi nimate Boga, a mi ga imamo; vi ga hočete odpraviti, če odpravite Boga, pade tudi Mohamed, ki je njegov prerok, tega pa ne damo, maa salami!«
Jezuitska gimnazija je letos izvan-redno obiskana, ustanovili so tudi trgovsko in obrtno šolo, ki jo prav pridno pose-čajo; vseh učencev je nad 500. Bolj ko hoče uveljaviti framasonstvo svoj vpliv nad Sirijo, ljutejši odpor najdejo v Jezui- i tih, ki jih vse ljudstvo ceni in spoštuje kot j svoje največje dobrotnike, saj so oni pri- ; čeli z ogromnim kulturnim delom na polju šolstva in ljudske izobrazbe v Siriji.
Š.
NOV MAŽARSKI ŠKANDAL V BOSNI.
Letošnje leto je imelo sarajevsko zborno poveljništvo oddati več svojih gradbenih del za proračunano svoto štiri milijonov kron. Med drugimi ponudniki se je nahajala tudi tnažarska tvrdka bratov Griimvald, ki je ponudbo znižala za celih 1,115.000 kron! Griiinvaldi so seveda dobro vedeli, kaj nameravajo — saj so bili gotovi, da bodo kot mažarsko pod- : jetje dobili v času sile dovolj visokih za- 1 ščitnikov, ki bodo skrbeli zato, da bo osta- i Ia pogodba — pogodba, a oni bodo delali, kakor jim bo velela lastna korist. In po- | veljništvo je res šlo na lim in jim oddalo ) dela, dasi je tudi za nestrokovnjaka bilo na prvi pogled jasno, da taka ponudba ni mogla biti reelna. Zle posledice tega nepremišljenega koraka zbornega poveljni-štva so danes že očividne: Glasom dogovora bi morale biti vojaške lope do 1. decembra letos gotove in stavljene vojnemu erarju na razpolago; toda dela niti še do polovice niso izgotovljena, kar pa je napravljeno, je iz tako slabega rnaterijala, , da se žc danes lahko reče, da bo moral vojni erar čez 2—3 leta za poprave šteti zopet najmanj en milijon kron. Sedaj so stopili v akcijo zaščitniki mažarstva, ki podpirajo Griinvvalde v njih prošnji, da se poenal za zakašnjenje zgradb, ki je v dogovoru določen s 1000 kronami za vsak dan in vsak objekt, zniža, ob enem pa da se naknadno poviša gradbena svota za
1 milijon kron! Da bodo Griiinvaldi uspeli si lahko mislimo in židovsko - mažarski kapitalizem si bo mel roke nad izvrstnim kšeftom. Tako uvajajo Madžari svojo gospodarsko akcijo v Bosni in v tej smeri bodo nedvomno nadaljevali.	i
ŽELEZNIŠKI ODSEK V DRŽAVNEM !
ZBORU.
Navzlic krizi delujejo razni odseki. V današnji seji železniškega odseka je poslanec Doibernig poročal o zvišanju tarifov na Južni železnici in predlagal resolucijo pododseka, ki izraža grajo železniškemu ministru.
Dr. E 11 e n b o g e n utemelji drugo resolucijo, ki tudi izraža ministru Wrbi nezaupnico ter mu naroča, da mora pred pretekom enega leta, za katero vel ajo j zvišani tarifi, odseku poročati o nadlajnih ' korakih v tej zadevi.
Poslanec S c h r a f f 1 je predlagal podržavljenje Južne železnice.
Minister Wrba se je kratko otresel nezaupnice, češ, da tudi on obžaluje, ker v zadregi ni mogel drugega ukreniti, nego dovol ti zvišanje tarifov. O podržavljenju te železnice pa sedaj ne kaže govoriti, ker bi delničarji takoj zvišali svoie zahteve nasproti državi.
Rojaki! Slovenke! DručtvaT Spominjajte se z darovi Slo- J :: vencev v Št. Ilju! ::
ROPARSKI NAPAD NA DEČKA.
E s s e n , 11. novembra. V torek zvečer sta dva moža napadla dečka Gustava Uhlenbrucka ter ga oropala. Nesel je namreč na pošto 500 mark v zlatu, da jih zmenja v srebro. Ko se je vračal s pošte, sta ga roparja napadla in mu vzela denar, ki ga je imel v platneni vrečici. Na dečkove 'klice so prihiteli ljudje, ki se roparje zasledovali. Roparja sta streljala na zasledovalce, vendar so enega ujeli.
NAPADALEC ŽENSK PRIJET.
Zagreb, 11. novembra. Policija je zaprla nekega 26-letnega moža, ki je preganjal na cesti dekleta in jih ranil z nožem. Bil je menda že prej kaznovan zaradi nravnostnih prestopkov.
DINAMITNI NAPAD V MONAKOVEM.
Monakovo. 11. novembra. Zvedelo se je, da je 6. novembra zopet bil po-izkušen napad z dinamitom, ki pa se e vsled srečnega naključja preprečil. Poleg denarne omare v mestnem ljudskem kopališču v Monakovem je nekdo položil pet patron, ki so bile nabasane z Nobelovim dinamitom. Bržkone se je hotelo blagajno razstreliti. Pri pravi uporabi eksplozivnih snovi bi se zgodila velikanska nesreča. Patrone so še pravočasno našli. O storilcih ni sledu.
POLICIJA POTEGNJENA ZA NOS.
E s s e n (ob Renu), 11. novembra. Tukajšnjo pol'cij-0 je nekdo potegnil. V poli-, cijski urad ie prišel neznanec, ki je dejal, da je instalater ter mora zamenjati električne žarnice. V vseh uradnih prostorih je odvil žarnice in jih vzel seboj. Dejal e. da bo nove kmalu prinesel. Novih žarnic pa ni bilo in zvečer je bila policija brez električne razsvetljave ter so se moral poslužiti sveč. O instalaterju ni nobenega sledu.
Dnevne novice.
+ Hrvaška Kmečka Stranka je izrekla svoje odobravanje, da je njen predsednik Stepan Rad č in več drugih č.anov glavnega odbora posetilo ustanovni shod Vseslovenske Ljudske Stranke, s kojo veže Hrvaško Kmečko Stranko čustvo slovanske solidarnosti,, udanost dinastiji in delo za politiška prava najširš:h plasti naroda. Z ozirom na napade strank hrvaške saborske večine izjavlja H. K. S., da na besede mažarofilnih in židovskih liberalcev nič ne da, S ovensko Ljudsko Stranko pa presoja po n enih delih. H. K S. posebno, kar se hrvaških strank tiče, to naglaša, da je predsednik najmlajše stranke na Hrvaškem, dr. Mile Starčev;č. v nasprotju s programom Starčevičanskc Stranke Prava nedavno pozival Avstrijo da se naj vmeša v hrvaške zadeve, list te stranke pa je pristaše Hrvaške Kmečke Stranke imenoval »cesarjevce« in »avstrijske špione«, ker H. K. S. stoji odnek-daj na stališču, da je ed:na rešitev za Hrvaško, da se odcepi od Mažarov in naslonjena, oziroma združena s Slovensko, postane odločujoč faktor v politiškem razvoju monarhije. Ta sluča-j dokazuje ne-zdravost javnih razmer na Hrvaškem. Kar pa zadeva hrvaške liberalne stranke, treba pomniti, da so biii liberalci tudi Khuenovci in mažaroni. Dr. Basariček e v tej seji naglašal, da H. K. S. ni nikoli bila proti veri in duhovščini. Na odbor je došlo tudi pismo, v katerem pristaš H. K. S. iz Dalmacije piše, da zbližanje med H. K. S. in S. L. S. osobito pozdravlja, ker je
mu, od kake rodovine da sem, kdo so ti \ Gorki, če mu to slučajno še ni znano, j Vpraša te gotovo, če sem bogat. Pripoveduj mu, da sem bil zelo bogat, da pa živim zelo zapravljivo in da me igranje veliko velja. Sploh vse tako uredi in ga potrdi v misli, da sem v zadregi . . .«
Seveda sem prišel na sestanek. Dar-sy je bil v resnici že tam. Čudil sem se, da je moj pri atelj tako točno uganil vsa vprašanja, ki mi jih je stavil oderuh; videlo se mu je, da si no hlepi kupiti rubin, o katerem je vedel, da je pravi, ter mislil, da ga ima njegov lastnik za ponarejenega. Velikansk dobiček ga je tako prevzel, da je nestrpno prčakoval slikarja.
»Ali je gotovo, da pride danes vaš prijatelj,« dejal je in neprestano gledal na uro.
»Gotovo, saj bova skupaj večer ala.«
»Jaz mu moram dati nazaj rubin, ki ml ga je zaupal.«
Pogledal me je in izvlekel je iz žepa prstan, skrbno zavit in ga je tehtal v roki. Jaz pa kakor da bi prezrl ta njegov pogled, v katerem se jc odsevala skušnjava, da izvrši to tatvino.
»To je nekaj čudnega, tak lep kamen, pa ponarejen ... In ta okvir! Reči moram kar sem dejal včeraj: To je res nekaj posebnega! ... Zdi se, da jc morala
biti ta Gorka zelo bogata, da se je kratkočasila s takimi malovrednimi igračkami . . . Poznam M. Bordina kot slikarja, a ne poznam ga kot milronar-ja . . .«
»To tudi res ni,« odgovorim in nadaljujem s svojo vlogo; pripovedoval sem mu, kako zapravljv je ta umetnik in kako strasten igralec. Bil sem v zadregi, kako bi še obrekoval svojega prijatelja, pa ine vendar Bordin tega reši, ko vstopi v dvorano temnega obraza, begajoči h oči in ves razburjen. Nisem še v;del igralca, ki bi bil tako izvrstno igral svojo vlogo.
»Ah, vi ste mi prinesli nazaj moj prstan, gospod,« dejal mu je nenadoma. »Prav žai mi je, da sem ga vam posodil. Brez njega sem bil in zato sem imel smolo .. . Ali ni to čudno, dragi moj,« pristavil je. obrnivši se do mene. »Po kosilu sem šel poslušat godbo v Monte Car-lo. Treba samo odpreti oči tukaj in takoj se prepričamo, da se tu ne sme igrati. Kdo pa je plačal vse to zapravljivo razkošje, stavbe, terase, cvetne nasade? Kdo? Oni, ki izgubljajo pri zeleni mizi... He. moj dragi, enega si lahko takoj ogle-daš . . . Igral sem in izgub I. Ne povprašuj me, koliko ... Da, zelo nezadovoljen sem sam s seboj.«
(Dalje.)
S. L. S. tista stranka, ki se more med vsemi strankami v avstrijski monarhiji pohvaliti s svojim delom med narodom. Vsi govorniki so poudarjali, da je boj zoper cerkev in duhovščino hrv. narodu tuj iu da ga vodijo le nekateri člani internaci-onale, ki ga umetno hočejo zanetiti, Da ie nastal konflikt med mnogimi kleriki in H. K. S., to pohaja zlasti od tega, ker predvsem višji klerus ni bil demokratičen.
+ C. kr. deželna viada za Kranjsko razglaša: Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februarja 1885 (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev. kateri hoče o v prhod-nji spuščami dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1909 pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okolišu se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je zg asilo izvršiti p:smeno ali ustno; obenem pa je naznaniti ime in priimek, potem stanovališče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce splch pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisi a zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje.
+ »G!iha vkup štriha«. Kranjskim liberalcem že ne zadostuje »Slovenski Narod« več, da bi v njem napadali svoje sodeželane, ki ne trobijo v njih svobodomiselni rog. Iskali so zaveznika in ga našli v »Grazer Tagblattu«. Ponedeljkova večerna številka prinaša članek na uvodni strani, kateremu se takoj vidi, da je prišel izpod peresa slovenskega liberalca, ki hoče v žlici vode utopiti škofa Jegliča. Slovenski liberalci so zopet pokazal kake zaveznike imajo in da se vedno s svojimi bratci najdejo. Včerajšnji pročodrimovski »Alldeutsches Tagblatt« se pa pase na liberalni zeleni knj.žici. Gliha vkup štriha! Sedaj, ko so se taki ljudje zopet našli, ve pošteno slovensko ljudstvo, 'kaj mu je storiti.
+ Nemška propaganda v Kočevju.
Deželno predsedništvo je potrdilo pravila krajevne skupine v Kočevju društva > Ostmarkbund deutscher Osterreicher« s sedežem v Kočevju.
+ Odposlanci deželnega odbora kranjskega v Pragi. Praški listi poročajo, da pride te dni v Prago odposlaništvo kranjskega deželnega odbora študirat če-iko deželno upravo. Na čelu odposlanstva bo 'kranjski deželni glavar dvorni svetnik >1. S u k 1 j e.
+ Dr. Bral zopet na vseučilišču. Od-stopivšega poljedelskega ministra dr Brafa je profesorski zbor češkega vseuči-iišča v Pragi pozval, da prevzame zopet predavanje o narodnem gospodarstvu. Dr. Braf se pozivu odzove.
—	Pozor, bratska društva! Neko društvo na Gorenjskem je v letošnjem poletju vprizorilo »Rokovnjače«. Ker iz neprevidnosti ni prosilo lastnika te igre dr. O. F, Eiricha, advokata na Dunaju, je ta na-'ožil društvu globo 50 K; zažugal je, da bode, a'ko društvo te globe takoj ne plača, vložil tožbo proti društvu in vsem članom, ki so vprizarjali igro. Vsled prošnje društva je dr. Eirich znižal globo na 25 K. Da naša društva obvarujemo morebitne škode, zato jih opozarjamo na ta slučaj. Bodite previdni!
—	Na Rakeku je priredilo kat. slov izobraževalno društvo v nedeljo, 7. t. m prvi zabavni večer. Na sporedu je bil nagovor, deklamacija Gregorčičeve »Dražbe«, Sardenkov dvogovor »Samostanska iilija« in šaloigra »Pri gospodi«. Dekleta so prvikrat nastopila, pa so častno rešila svojo nalogo-, tako da je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Na splošno željo se predstava ponovi v nedeljo.
—	Govori braniteljev v zagrebškem veleizdajniškem procesu. Prvi natis govorov braniteljev v zagrebškem veleizdajniškem procesu se je hitro razprodal. Sedaj se pripravlja drugi natis.
—	Škrlatica v Trstu. Iz Trsta poročajo: V bližnjem Trebiču je izbruhnila epidemija škrlatice. Tržaška mestna uprava je prepovedala ood strogo kaznijo uvoz mleka iz okužene občine.
—	Požar v tržaškem pristanišču. V torek je v Trstu izbruhnil požar v skla dišču za kavo tvrdke Lutherer & Peter na Kolodvorskem trgu. Vsled velikanskega dima je bilo gašenje zelo otežkočeno. Škoda je zelo velika.
—	Roparjevo pokopališče? V Bizek-Borčecu, blizu Zagreba, kopljejo temelj za novo cementno tovarno. Pri tej priliki so delavci izkopali več človeških okostnjakov. Stvar se je prijavila orožnikom v Podsusjedu, ki so poročali državnemu pravdništvu. Ker ljudstvo dotični breg kjer so se našli okostnjaki, nazivlje »Bre-zovičevo pokopališče«, je oblast odredila, da se dalje koplje za človeškimi okostji. Brezovič jc bil namreč glasov.t ropar, ki je stanoval v svoji hiši v Lisičinah, 800 korakov od onega mesta in je bil pred mnogo leti v Zagrebu obsojen in obešen. Res so kmalu naleteli zopet ua člo\vškc kosti, in sicer vsega vkup na šest okost-
njakov, ki pa niso bili popolni, marve< manjka enemu kost od roke, drugemu ot noge, a od enega se je našla ie glava. Me< drugimi sc nahaja tudi okostnjak kakeg; 12-letnega dečka. Ker več Brezovičevil roparskih pajdašev Še živi deloma v ječi \ Lepoglavi, deloma pa so svojo kazen ž( odsedeli, je oblast odredila najstrožje po izvedbe, kdo je pred kakimi 30 leti brej sledu izginil in bi mogel biti žrtev roparjev.
—	Zahvala. Blagorodni gospod lekarnar Gabrijel Piccoli mi je izročil v spomin na svojo blago pokojno gospo soprogo 50 kron kot podporo za uboge šolske otroke na Breznici. Za ta velikodušni dar mu izrekam najprisrčnejšo zahvalo. -Tomaž Potočnik, župnik.
—	Nova srbska afera v Zagrebu. I2
Zagreba se poroča: Vsled ovadbe je državno pravdništvo vpeljalo hišno preiskavo pri tukajšnjem trgovcu Božidaru Po"' poviču star. zaradi oporoke njegove umrle žene. bivše hišne posestnice Jelene Po-povič. Sumi se, da oporoka Popovičeve, v kateri se voli nad 100.000 kron v srbske namene, in ki jo je sestavil predsednik zagrebške srbske cerkvene občine dr. Teo< dorovič, ni bila spisana po volji umrle Popovičeva je svojedobno nevarno obolela in se o tej bolezni ni poročalo sinu Božidaru, ki je živel na Duna u kot usluž benec neke tvrdke. Šele 8 dni po smrti matere so mlajšega Popoviča poklicali v Zagreb, kjer pa je našel v srbski bank oporoko svoje matere, ki je bila podpi sana od predsednika Matijeviča in med tem časom umrlega trgovca Nikoliča Mladi Popovič je že takrat ugovarjal opo roki. a je pravdo izgubil. Sedaj pa je 1 nova začel proces zaradi materine opo roke. Sumnja se je baje povečala, da je dr. Teodorovič po zvijačnem potu dosegel oporoko v omenjeni -obliki. Včeraj dopoldne je preiskovalni sodnik povabil dr Teodoroviča, ki ;e predsednik zagrebški srbske pravoslavne cerkvene občine, n; sodišče ter ga je pustil po kratkem zašli šanju zapreti. Dr. Teodorovič je ugovarja aretaciji, vendar je sodišče odločilo, d; ostane ukrep preiskovalnega sodnika v veljavi. Aretacija je vzbudila veliko presenečenje in razburjenje. Dr. Teodorovii je splošno premožen mož. V isti zadev je bil že preje aretiran umirovljeni pod po kovnik Krbavac, kakor smo že po ročali.
—	Iredenta v tržaškem občinsken svetu. Iz Trsta poročajo: V včerašni večerni seji občinskega sveta v Trstu, st je prebral dopis cesarskega namestnka s katerim se razveljavlja sklep mestne© sveta, da se imenuje neka cesta »XX settembre«. V dopisu se utemeljuje pre poved s tem, da je ime povzeto iz političnega dogodka inozemske države, in b imelo imenovanje značaj demonstraciji proti državi in patrijoti&nim čustvom. Mestni svet. je sklenil proti glasovom Slo vencev, da rekurira proti razveljavljenju
—	Umrla je 9. t. m. v novomeški ženski bolnici soproga gostilničarja in pose stnika. bivšega dolgoletnega župana v ob čini Prečna, gospoda Jožefa Drenika v Vrš inu pri Novem mestu, po daljši bo lezni.
—	Novi podžupani Prage. Za nova podžupana praškega občinskega sveta sta bila izvoljena pristaša Mladočehov: inženir Jan Seifert in Vaclav Kasalicky.
—	Senzacijonelne aretacije. Te dni so javlja.e novine o aretacii neke prespo-štovane družbe — ponarejalcev bankovcev v Ferrari. Takšnim »malenkostim« v Italiji ni kazalo posvečati preveč pozornosti. Ali sedaj srno doznali, da je bil tehniški vodja teh fabrikantov cenenega denarja giasoviti apostol Marksizma v Dal-miciji, Jakob Dorbič, ki se je vedno in povsodi predstavljal kakor poseben ek-semplar nedotakljivih in nepogreš.jivih, J. Dorbič je doma iz Šebenika. Bival je mnogo let v Splitu, kjer je osnoval socialno demokratično stranko in nje glasilo »Socijalist«. Kakor vodja svoje stranke, je bil Dorbič neizprosen in brezobziren mož, Pri demonstracijah je bil vedno prvi iti tudi večkrat kaznovan radi tega. Oblečen vedno po zadnji modi, kakor pravi giger-le, :e Dorbič živel »ko mali bog«. Pred dvemi meseci je izginil iz Splita,_kjer jc ostavil ženo in štiri otročiče v največji bedi. Kam je šei? . . . Iz Ferrare poročajo, da so ga zasačili pri ponarejanju bankovcev. Iz Kotora pa javljajo, da s-t ondi zaprli nekega Faccanotrja, ki jc bi eden najvplivnejših članov italijanske družbe za zgradbo črnogorskega pristanišča v Baru. Faccanoni je obdolžen, da It ponaredil podpis na neki, na več tisoi kron glaseči se menici.
—	Ukradeno kolo. V nedeljo dopoldni sc je peljal s kolesom v Ljubljano Pete Veit, podobarski pomočnik. Ko je prišel 1
j Tivoli pred zverinjak, je spravil kolo n: oder ter je šel v zverinjak. Ko pride vun ni bilo kolesa. Odpeljal je kolo nek nilai fantalin. Kolo ima štev.lko 90.330, je prostim tekom ter je še čisto novo. Prei nakupom se svari.
—	Ameriške vesti. V Ne\v-Yorku 1 poročil o. K. Zakrajšek Josipa Skrabet
iz Trojan z Ivanko Zajec iz Zatičine, Henrika Derganca iz Toplic z Marijo Kokalj, Filipa Korošca z Marijo Teršan in Josipa Majcena z Dorotejo Lenček. — Umrli pa so: Marija Gostič, ki je zapustila žalujočemu možu dvoje otrok, vendar je najmlajši odšel po 14 dneh k materi v nebo; po štiriletni bolezni je umrl Anton Ger-čar, ki zapušča ženo in hčerko; umrl je tudi Josip Rabič, ki tudi zapušča ženo in hčerko. — V Clevelandu je umrl v bolnici rojak Janez Pevec. Bil je v bolnici samo štiri dni. Doma je bil iz Trbincev, župnije Mirna na Dolenjskem. V Ameriki je živel dve leti. V stari domovini zapušča starše. Pogreb je bil 27. oktobra. — V bolnici Sv. Aleša v Clevelandu je tudi umrl Janez Eršte, doma iz Cesnika, župnije Trebnje na Dolenjskem. Pokojnik je bil šele devet mesecev v Ameriki, kjer zapušča dva brata, doma pa starše, štiri sestre in enega brata. Pogreb je bil 25. oktobra.
—	Iz šale je nastala resnica. France Zupančič, delavec v Šmartnem pri Savi in delavec Martin Jerančič, sta se pred Malnerjevo hišo začela za šalo pretepa-vati, iz šale pa je kmalu nastala resnica, kar je tembolj umevno, ker je bil Jerančič pijan. Zupančič je udaril svojega nasprotnika dvakrat za uho in ga pahnil od sebe. Jerančič je pa stekel po vile, da bi se maščeval nad Zupančičem. A ta mu jih je iztrgal iz rok, in ga udaril z držajem tako po ustih, da mu je izbi 1 zob, mu poškodoval čeljust in zobno meso. Obdolženec vse to prizna v polni celoti, zato bo pa tudi sedel pet tednov v ječi.
—	Izum Slovenca. Gospod Ferdinand Makuc, pirotehnik v Gorici, je izumil puško, ki bo velike vrednosti za vojaštvo, posebno v času vojne. G. Makuc je delal na tej iznajdbi celih 15 let. Puška služi predvsem za signaliziranje podnevi in ponoči. Vojaški krogi v Gorici so se zelo zanimali za to iznajdbo in g. Makuc se je produciral s svojo iznajdbo v goriški top-ničarski vojašnici pred posebno komisijo pod vodstvom polkovnika. Komisija je izdala laskavo priznanje, da je njegova iznajdba popolnoma uspela in da je velike važnosti v času vojne.
—	Zaradi litra vina je ubil prijatelja. V Pulju sta se sprla 27. septembra t. 1. 2S-letni Anton Roviglia in njegov prijatelj Ivan Francot v neki gostilni, kjer sta igrala igro »moro«. Francot se je namreč branil^plačati liter vina, ki ga je zgubil pr,; igri. Šla sta iz gostilne in se še na cesti prepirala. Roviglia je udaril kljub temi svojega prijatelja tako nesrečno na sence, da je Francot drugi dan umrl. Obtoženca, ki zelo obžaluje svoje dejanje, so porotniki oprostili.
—	Nepošteni voznik. Pavel Lustrek ie izgubil na dvorišču pri »črnem orlu« v Idriji denarnico z 330 kronami. Filip Kolenc je videl Franceta Bloja, voznika v Idriji, kako se je pripognil in nekaj v svoj dežnik spustil. Lustrek je Kolencu tožil svojo nesrečo in ta mu je o Bloju povedal, kar je videl. Kmalu je ta naletel osumljenca na cesti in ga prijel zaradi denarja, a Bloj mu je vse utajil. Tudi orožnikom je tajil, da je denar prikril. Ko so ga pa ti trdo prijeli, je prišel z resnico na dan. Za kazen so mu naložili tri mesece težke ieče.
-— Naslov »gospa« za poštarice.
Osrednje društvo avstrijskih poštaric na Dunaju je vložilo na trgovsko ministrstvo memorandum, v katerem se prosi, naj se poštaricam v vseh avstrijskih deželah uradno prizna naslov »gospa«, ne glede na to so li omožene ali samske. V vlogi se povdarja, da so večia poštna ravnateljstva na Dunaju, v Gradcu, Lincu in drugod že ugodila tozadevni želji.
—	Proti Ferrerju. Okrajno glavarstvo v Kopru je razveljavilo sklep občine Milje, da se imenuje neki prostor po Ferrerju. Občinski zastop v Milji se bo proti odredbi okrajnega glavarstva pritožil.
Koro ke novice.
k Izzivan e Slovencev na železnici.
Iz Celovca se nam piše: Pripravljen je že človek vsled pogostih slučajev, da se mu na celovškem kolodvoru na slovensko zahtevo voznega listka pred nosom zaloputnejo blagajniška vratca, da mora vsakokrat par pikrih vtakniti v žep, in zraven še biti vesel, da se ga ne vtakne v luknjo kot je obljubil mestni župan, a nad vse me ie iznenadi.o, ko v četrtek na postaji Velikovec - Sinčavas prvič niso poznali imena »Celovec«. Ravno pred enim mesecem sem se vozil z iste postaje v Celovec, brez vsake sicer običajne žaljive opazke se mi je izročil listek. A v četrtek je uradniku bilo popolnoma neznano ime glavnega mesta, ko-je se ravno v Sinčivasi sliši vsak dan tolikokrat. Ko sem v tretjič zahteval vozni listek v Celovcc in obenem odštel pri beliču natanko, ko ikor stane vožnja v Celovec — da bi žc po svoti lahko vedel, da hočem v Celovec — mi ie službujoči uradnik porogl ivo velel, naj mu dotično postajo poiščem v voznem redu. Predrznost, ki presega že vse meje! Ali ni nikogar, ki bi s krepko roko pose-
gel vmes? Kako pridemo do tega, da nas i sme že vsak železniški uradnik izzivati in nam ne glede na zakone in poslovne predpise teptati naše vitalne pravice? Aii se že res na domačih tleh ne smemo več po-s uževati svojega jezika? In vsega tega še ni dosti, nazadnje, ko se malo oddaljiš od blagajnika, moraš še mirno vtakniti v žep opazke, kakor: »Ist das ein Trottell« kot se je izrazila proti uradniku za menoj stoječa stranka, najbrž zato. ker sem pov-darjal, da uradnika nič ne briga, ali znani nemško ali ne, ampak da je njegova dolžnost, da v slovenskem kraju zna vsaj toliko slovensko, da se more razumeti s slovenskimi strankami.
'k Tragična smrt dveh prijatejic. Iz Prevali se poroča, da sta se preteklo nedeljo pripeljali dve dami z vlakom. Ena je šla v trg, da nakupi potrebne stvari. Nazajgrede pa jo je zadela kap in obležala je mrtva na tleh. Velika množica ljudi se je zbrala okoli trupla. Ko je prijatelj;ca zvedela o njeni smrti, se je v razburjenosti zgrudila na tla in v par trenotkih umrla. Kdo ste obe gospodični, še ni do-gnano. Pričakujemo poročila iz Prevali.
Štajerske novice.
š Deželnozborske dopolnilne volitve.
V	celjskem mestnotrškem volivnem okraju je bil včeraj izvoljen nemški nacionalec zdravnik dr. Evgen Negri z 497 glasovi za štajerskega deželnega poslanca.
š Umrla je v Celju profesorjeva vdova gospa Marija Orešek, stara 85 let. —
V	Velenju je umrl poročnik v rezervi in rudarski inšpektor g. Gvidon Navratil.
š Na povelje pohabljen. Mariborsko okrožno sodišče se je pečalo z izredno afero. Nadporočnik Sidorovič je bil s svojimi tovariši od 102. pešpolka dne 6. januarja 1905. v neki gostilni. Ker se jc poročnik Klatz žaljivo izrazil o častnikih omenjenega polka, je bil Sidorovič vsled ukaza polkovnega poveljnika in divizijskega poveljnika pris.ljen dvobojevati se s Klatzom. V dvoboju pa mu je Klatz presekal na desni roki vse žile in kite. Roka je postala nezmožna in Sidorovič pohabljen za celo življenje, je bil vpoko-jen z 1165, pozneje z 1465 kronami. Ko je Sidorovič ponovno prosil za zvišanje pokojnine, se mu je grozilo z disciplinarno kaznijo. Vložil je tožbo proti erarju pri dunajskem deželnem sodišču, ki pa se je odklonila. Sedaj je tožil svoje bivše predpostavljene, na katerih povelje se je moral dvobojevati, za 50.000 kron odškodnine in 2500 kron letne rente. Okrožno sodišče v Mariboru pa niti ni razpravljalo o tožbi, in jo je vrnilo z ozirom na izrek deželnega sodišča na Dunaju. Tudi graško nadsodi-šče je potrdilo ukretp mariborskega sodišča.
Liulillanske isiice.
lj Predavanje dr. Jeršeta v S. K. S. Z.
je bilo v torek nad vse dobro obiskano, tako, da je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Govoril je prof. dr. Jerše o temi: Človek, sin svojega časa. Jedro njegovega izbornega predavanja je bilo v tem, da nam je na drastičnih primerih in pa tudi na jasnem, stvarnem in konkretnem dokazovanju pokazal, kako se okolica (milije) človeka zrcali v človekovi duši, .življenju, dejanju iu nelianju. Slikal je zunanje socialne faktorje, ki vplivajo mnogokrat na posamezne osebe, ovirajo prostost njegove volje ter ga šiloma tirajo seboj. Taki so: verska mlačnost in mate-rijalizem, brezvernost in malobrižnost, vseobče hlepenje po vživanju, sugestija javnih razmer, slabo> časopisje, materijel-ne. kulturne ter politične razmere ter vpliv vseli zunanjih naravnih faktorjev. Vsi ti faktorji večkrat človeka store takega, kakor je. da postane »žrtev razmer« in mnogokrat neprostovoljno orodje javne razigranosti. Volja posameznika izgine v volji mase. Volja miljeja obsorbuie in asimiluje voljo posameznika. G. predavatelj je to težko tvarino tako jasno in poljudno razložil, da so mu vsi mnogo-brojni poslušalci nepretrgoma pritrjevali, kar znači, da je bila vsebina, kakor tudi način prednašanja velezanimiva za vse mnogoštevilne poslušalce. Z burnim ploskanjem so se zbrani poslušalci, ki so poslušali celo zunaj dvorane, zahvalili gosp. profesorju za izborno predavanje. Gosp. govorniku čestitamo na izbornem predavanju.
Ij Krščanska ženska zveza. Jutri, dne 12. t. m., zvečer predava v »Krščanski ženski zvezi« g. Slavko Ravnikar. Začetek ob 7. uri zvečer v navadnem lokalu. K obilni udeležbi se vabijo čč. članice.
Ij Pevce »Ljubljane« vabim k skušnji prihodnji petek ob osmi uri zvečer. Pride o naj gotovo in točno vsi gg. pevci, ki reflektirajo na sodelovanje pri društvenem koncertu in pri izletu v Benetke. —
Pevovodja.
Ij Slovensko deže'no gledališče. Danes. v četrtek se ponav ja velika opera d' Albertova Nižina« za par - abonente. — V soboto se igra prvič Eyslerjeva opereta »Umetniška kri«. To c ena najnovejših
dunajskih operet, katere dejanje se vrši 1 v velikem mestu; nastopajo bogati meščani in gledališki igralci in pevci. Opereti, ki ima predigro in dve dejanji, sta spesnila besedilo priljubljena libretista Stein in Lindau, uglasbil pa jo je Edvard Eysler. — Glavne uloge pojo gg. Povhe in Iličič ter gdč. Hadrbolčeva in gdč. Tha'erjeva. Opereta se igra na nepar. — V nedeljo popoldne se ponavlja detektivska burka »Olimpijske igre«.
lj Shod delavstva ljubljanske predilnice sc je vršil včeraj zvečer v prostorih S. K. S. Z. ob prav veliki udeležbi. Shod je vodil društveni predsednik tovariš Kos. o ustanovitvi trgovskega in obrtnega sodišča v Ljubljani pa je govoril tovariš Iv. Nep. Gostinčar. Ko je še tovariš Jeraj priporočal delavstvu, naj se v obilnem številu udeleži v nedeljo volitve, je predsednik Kos zaključil shod.
li Dva purana jc ukradel včeraj z dvorišča »Puntigamske pivnice« na Blei-\veisovi cesti dosedaj še neznan tat. Purana sta vredna 10 kron. Ukradene je bilo od 29. na 30. oktobra v kurilnici stavbene tvrdke Czeczoviczska na Kodeljevem 13 metrov gumijeve cevi vredne 90 K. Premer cevi je bil 4 V-j cm. Pred nakupom se svari.
Razne stvar i.
Modri magistrat. V Neuniarktu na Nemškem imajo zelo občutljivo mestno predstojništvo. V neki svoji seji so namreč mestni svetniki sklenili, da se izreče meščanstvu ukor, ker 'kritikuje v gostilnah skiepe mestnega predstojmštva. Razlog: »Tako kritikovanje more škodovati ugledu magistrata«. — To bi bilo zopet nekaj za ljubljanskega župana Hribarja!
Ce!o mesto pogorelo. Iz Peterburga se poroča, da je mesto Pogar v governe-mentu Cernigov popolnoma pogorelo. 540 hiš je uničil požar. Brez strehe je 5000 ljudi.
Nad 80.000 kron zaigral v loteriji.
Pred kratkim so pokopali na Dunaju v XIV. okraju moža, iz čegar zapuščine se ie dokazalo, da je pol sto.etja neprestano igral v mali loteri;i. Pri pregledovanju zapuščine so našli v njegovi blagajni nič manj kot 161.000 loterijskih listkov, ki so bili urejeni po letih. Stavljene vsote, ki so bile z veliko natančnostjo zaznamovane na zadnji strani listkov, so znašale od 20 vinarjev do deset kron. Mož je znesel v loterijo od lita 1859. do leta 1909. nič manj kot 80.500 kron. Čudno :e, da možakar ni zapustil nobenih zaznamkov, koliko je tudi v loteriji zadel. V svoji oporoki zahteva od svojega brata, ki ima neko posestvo na Zgornjem Avstrijskem in kateremu zapušča primeroma malo vsoto denara, da se zaveže, da ne bo nikdar igral v loteriji.
Ure na ženskih klobukih. Ekscentrič-ne dame v Ne\v Yorku so iznašle novo sredstvo, s katerim vzbujajo pozornost na-se. Začele so namreč nositi na svojih klobukih ure. Za ženske seveda ta moda ni posebno praktična, ker same itak ne morejo vedeti, kako gre ura, k večjemu, ako bi tudi bile. Glavni namen jim je pač, da gledajo drugi ljudje na njihove klobuke, ko primerjajo čas svojih ur z ženskimi. Tudi za mestno upravo je to dobro, ker ni treba postavljati javnih ur. Dame pa imajo s to modo zopet nov izgovor, ko se gledajo v zrcala in lepa ne\vyorška izložbena okna. Pogledati hočejo samo — na uro.
SLOVENSKA KATOLIŠKA IZOBRAŽEVALNA DRUŠTVA!
Naznanite takoj svoje odposlance na sestanek voditeljev slovenskih izobraževalnih društev, ki se vrši dne 17. t. m. v Ljubljani. Vsako društvo naj odpošlje vsaj enega zastopnika, pridejo naj pa agilni možje in mladeniči tudi iz krajev, kjer še ni izobraževalnih društev. Ta sestanek bo povzdignil delo naših izobraževalnih društev, zato naj ne bo društva, ne župnije, ki bi ne imela na tem sestanku zastopnika!
Telefonska m telara poročita.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 11. novembra. Na dan -je prišlo. da komunike o včera'šnji avdijenci voditeljev Po jakov pri cesarju, ni bil sestavljen od Poljakov, ampak od vlade. Poljaki so radi tega zelo hudi. ker v komunikeju je samo hvala o vladi, zamolči se pa izjave cesarjeve o nalogah parlamenta in o misiji poljskega kluba. Načelnik poljskega kluba Glabinski je obiskal vodite je Slovanske Jednote ter jim izrečno izjavil, da ni ničesar vedel o komunikeju in da ie komunike nepopoln in pobarvan.
Dunai, II. novembra. Načelnik poljskega kiuba Glabinski si je izprosil za 4. uro popoldne konferenco s predsedstvom »Slovanske Jednote«, da poroča o detajlih konference. Vtis komunikeja na Poljake je popolnoma drugačen kot so Nemci in vlada pričakovali. V poljskem klubu so bili iako živahni prizori, tako živahni, kakor se jih tu !c redkokedaj vidi. Vodi-
telji poljske oficijelne politike so čuli bridka očitanja, da se sedaj hoče porabiti Poljake za naskakovalno kolono za proti-slovansko in torej tudi protipoljsko politiko. Voditelji so čutili potrebo se opravičevati. Danes popoldne ima poljski klub zopet sejo, prej ima sejo parlamentarna komisija poljskega kluba ter se seje parlamentarne komisije udeleži tudi Bienerth.
Dunaj, 11. novembra. Položaj je zelo napet. Vlada dela z vsemi silami na to, da bi parlament potisnila ob stran in da bi potem vladala brez skrbi s § 14 ali celo ex lex. Vlada bi ta ex lex rada tako priredila. da bi zborovali odseki državnega zbora, zbornica pa ne, pa to ji bedo že parlamentarne stranke prekrižale.
KOŠUT PRITISKA NA CESARJA.
Budimpešta, 11. novembra. Upanje je, da se razvozlja kriza na podlagi kompromisnih predlogov vlade. Težave so še z vojaškimi koncesijami, a v avdijenci Ko-šutovi in Andrassyjevi pri cesarju se tudi ta točka poravna. Košut je izjavil, da bo v današnji konferenci neodvisne stranke stavil predlog, naj stranka tako, da varuje svoje principe, podpira vlado, ki bo narodu pridobila koristi. Upa, da dobi večino.
SMRTNA KOSA.
Senožeče, 11. novembra. Umrl ie v Senožečah Anton K u r a 11, davkar v p.. 64 let star. Pogreb se vrši jutri v petek ob 3. uri popoldne.
t JOSIP MARKOV.
Lvov, 11. novembra. Nenadoma je umrl izdajatelj staromaloruskega lista »Haličanin«, Josip Markov. — Markov je bil tudi predsednik društva malo-ruskih pisateljev in časnikarjev ter se je udeležil vseh slovanskih časnikarskih kongresov.
ARETACIJE V AFERI BANKE COOPE-RATIVE V TRENTU.
Trent, 11. novembra. Aretirani sta bili mati in setra zaprtega blagajnika banke cooperative, Colpi-ja. Ta aretacija je v zvezi s povrnitvijo ukradenega zneska. Aretirane bodo baje še druge osebe.
OBSOJEN ODVETNIK.
Peterburg, 11. uovembra. Odvetnik dr. Hillerson, ki je bil zagovornik v procesu zaradi preganjanja Židov v Bi-alstoku, je bil obso.en zaradi nekega huj-kajočega govora na eno leto ječe.
Znanost in umetnost.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani priporoča cerkvenim pevskim zborom sledeče »Božične pesmi«:
14 božičnih pesmi za mešani zbor. P. Angelik Hribar — P. Hugolin Sattner. Part. K 2-—, glasovi po K —'50.
Z v e I i č a r nam je rojen za ženske glasove in Offertorium in testo Epi-pTianiae Domini za mešani zbor. Fran Kimovec. Part. K —'40.
R i h a r r e n a t u s. Fran Kimovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part. P 3-—, glasovi po K —'40.
Ta krasna zbirka obsega poleg raznih drugih za Gospodove praznike zloženih pesmi tudi 2 božični, 4 postne, 2. velikonočni itd. Neprecenljive so zasluge Rihar-jeve, ki je položil temelj slovenski cerkveni glasbi; njegove pesmi so pri nas ljubke znanke. G. Kimovec jih je mojstersko preuredil tako, da odgovarjajo današnjim zahtevam in pokazal, kako zamore dobra harmonija povzdigniti še tako preprost uapev.
Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, I del za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grum. Part. 2 kroni. — Ta bogata zbirka obsega poleg raznih udomačenih masnih ali za cerkveno leto prirejenih pesmi tudi 2 adventni, 4 božične, 1 za Novo leto, 2 za Sv. Tri kralje, 2 za Ime Jezusovo, 5 postnih, 3 velikonočne in mnoge druge pesmi.
Za Miklavževo darilo pridnim otrokom priporočamo sledeče knjige iz zaloge »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki bodo služile naši deci v pouk, pa jej pripravile tudi mnogo veselja in prijetne zabave:
» A n g e 1 j č e k «. Anton Kržič. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Dobi se še 15 raznih letnikov, in sicer od letnika 1894 do 1908. Vsak letnik je zase celota in velja trdo vezan 1 K.
Slovenski A B C v podobah za otroke. 80 vin., vez. 1 K 20 vin.
Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. 1 K 60 vin. Kdor hoče svojim otrokom napraviti veselje. obenem pa jih igraje naučiti brati, naj jim kupi te dve knjigi, ki imata lepe, večbarvne podobe, poleg njih pa kratke pesmice, ki se sliki prilegajo in so prirejene za otroški ražutn in domišljijo.
S p i 11 m a n n o v i 'h povesti je izšlo 19 zvezkov: ravnokar smo izdali:
XVII. zvezek. Obsega: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritje Amerike. 60 vin., vezano 80 vin.
XVIII.	zvezek. Preganjanje i n -d i j a n s k i h misijonarje v. 60 vin.,
vezano 80 vin.
XIX.	zvezek. M I a d a m o r n a rj a. Povest iz Kajene. 60 vin., vezano 80 vin.
Spillinannove povesti vplivajo med vsemi drugimi najbolj bhtžilno na otroška srca in jih navajajo k ubogljivosti, resnicoljubnosti iu krepostnemu življenju.
, KATOLIŠKA BUK VARNA < V LJUBLJANI.
* Nova srbska drama. Znani srbski pisatelj dr. Vladati Ojorgjcvie. ki je nedavno v Bcroliiiu izdal roman >Golgotlui«, v katerem opisuje zadnje zgodovinske dogodke v Srbiji, je sedaj dovršil dramo »Kraljeva ljubovnica«. ki se bo prvič predstavljala v Berolinu.
272«
,5«
m f. n il. a1
5-1
((
pospešuje tek do jedi, olajšuje pre-bavo ter uspešno razkrojuje snovi zavžitih jedil.
Gospodičina
ki jc vešča strojepisja in stenografije išče
I primerne službe, 1
are tudi kot blagajničarka. Prijazne ponudbe do 21. t. ni. pod: „Takoj" na upravništvo „Slovenca".
3138 3—1
i usrnserp na mi
isrcisa na prsfflSssi mnogo
opremljena z vso opravo se odda takoj v najem. Ista je na prav dobrem prostoru Več pove lastnik Jakob Kosec ali pa Anton Globočnik v Železnikih št. 39. Gor.


31'17
1-1
Za mnogobrojne izraze sožalja, ki smo jih sprejeli cb smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina in svaka, gospoda
trgovca in posestnika,
bodi izrečena najtoplejša zalivala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo in spremstvo na zadnjem potu. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. dekanu Erzarju in gg. kaplanoma Rakovec in Rodič, g. nudučitelju Bartlu in gosoodičnam pevkam, cenj. rodbini Klemen iz Črmošnjic, s!, požarni brambi ter sploh vsem, ki so s spremstvom ali na drug način ;:epo-zabnemu pokojniku izkazali poslednjo čast.
Semič, 10. novembra 1909.
Žaliijoes rodbina ousteršld-oersa nc.
o se
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
PODRUŽNICO
iz Sv. Petra ceste št. 26 premestil v

že rabljeni a dobro ohranjeni
mizarski stroji,
ene zimske enovprežne
sani
in
konj
najmanj 15 pesti visok, ne pod 5 let star, zanesljiv za vožnjo in tek. Ponudbe in popis z označeno ceno na 3040 upravništvo ,,Slovenca". 4—1
i Is ,5raOSE!™". - Ela fi se slnži s oiorcl. g
Išče se ne daleč od sredine mesta
ter se priporočani slav. občinstvu za dosedanje zaupanje in obilni obisk. Dobi se trikrat na dan svež kruh, raznovrstne slaščice, likerji itd. Na razpolago je lepa posebna soba.
Z odličnim spoštovanjem
Jakob Zalaznik,
3159 3-1
slaščičar.
5)
obstoječ iz 1 večje in 1 manjše sobe, s posebnim vhodom, v pritličju ali v prvem nadstropju, ki bi bil pripraven za pisarno. Ponudbe se prosi z navedeno letno najemščino pod šifro „pisarna" na upravništvo tega lista. 3153 (3—1)
i Službo gospodinje
išče v vsakem oziru pridna in poštena kuharica srednjih let, ki se dobro razume na kuho. Najraje bi šla k enemu ali dvema gospodoma pa tudi kot pomočnica k gospodinji na gostilno ali v hotel. Službe si želi na deželi kje na Štajerskem ali pa tudi dru-ood na Slovenskem. Prijazne ponudbe spre-Vsled sklepa z dne 6. novembra 1909 E ?-22/9 sc prodado dne 15. in j fcma uprava lista pod šifro »Kuharica" 2-1
Bražbeni oklic.
3232/9
z hrastovega lasa, nekaj skoro novih, od 400—G00, 1200, litrov proda po nizki ceni
Ljubljana, Seien-bnrgove ulice 6.
26. novembra 1909 dopoldne ob 9. uri v Medvodah št. 9 na javni dražbi: in sicer
1« nnvpmhra sneceriisko. 26. I1U V	ta. za špcccrijsk0 trgovino, izvežban v ob
— - o	-------1.---- | sevanju s strankami, z dobrimi pr'™™*™
j se išče za takoj ali ob novem letu. : Ponudbe, ako mogoče s sliko, prevzame | uprava tega lista pod napisom »Poslovodja i v mestu.«	3151 1 — 1
pa galanterijsko in manufakturno blago, j "^T^-mr,. do*Mi—i.
Reči sc smejo ogledati dne 15. in 26. novemba 1909 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v Medvodah št. 9~.
C. kr. okrajna sodnija, Ljubljana, oddelek V.
dne 6. novembra 1909.	3145 1~1

nainoveiše ftMabo lesenskeln a narejene mtZm zimske, za gospode, slame, čečke in deklice po najnižji ceni edino
2629 1	ftUIMSmipiltlt ESa&UMMHta SEa JBWSB8Mj
Prostovoljna prodaja!!
Svoje na Dachbergu pri Mariji v
Rojah blizu Št. Paula v lepi Lavantinski
S«posestvo jSE
njiv, gozdov, travnikov in lepega sadonos-nika v obsegu okoli 36 oralov, dalje močno zidane hiše, novo urejenega svinjaka, vse v dobrem stanju pradainra h prsssfe roke. Posestvo prodam z vsemi pripadki vred, ali pa samo posestvo, kakor si kupec želi, po nizki ceni. Kupci naj se oglasijo pri lastniku: Janezu Sternatu, posestniku na Dachbergu, pošta Marija Roje pri St. Paulu, Lavant. Koroško.	3132 3-1
Na prodaj je v Reški dolini 15 minut od postaje
M	W	m.
mlin, žaga z vodno silo, kmetija za rejo 24 goved. Več se izve pri županstvu na Premu in pri lastniku Emestu Peganu, trgovcu v Trstu.	3129 3-1
S to službo jc združena plača 1400 K in aktivitetna doklada 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
Zahtevajte povsod sledeče izborne _ snažilne in čistilne predmete: ^
ie: mast za
v prid družbi Sv. Cirila in Metoda. Dalje. Ilirija in Praxin kremo.
Mneitistiio
Sv. Cirila in Metoda. Dalje: Polerin čistilo in Ilirija Čistilni prašek.
a mrčes: Prašek
BI
S tem naznanjam sl. občinstvu, da za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Hna Pečnik rojena Zuolfcnk, na katerikoli način, nisem plačnik.
k
3157
& ®|5S fe; VM fek KISU S&ff iS. »H
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse avstrijsko državljanstvo Sno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje
slovenskega in nemškega jezika.
srsi
.	V Ljubljani, dne 3. novembra 1909.	_
vlakovoojav . .......... ,.„,.......-.................^MreEHMggreag^
škatljicah.
Tc predmete, ki se dobe v vseh trgovinah izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
lil S111, LM»i.
Kakovost izborna. Cene nizke
in=
3E
3E=
'■d
Spljet, Celovec -_to Trst
. Delnlika glavnica -K 3,900.000.
»ii.
2
priporoča promose na ogrske iraMe srečke, polovice pe 1 ii, cele po 12 R, Mm 15. novemlsra, alavni lioHiteli K 288.000,
/fm s/ o/ ^ist m m
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po Čistih
RezesrvsBl foad