194. številka. Ljubljana, nedeljo 26. avgusta. X. leto, 1877. ENSKI Itdaja vsak dan, isvcemii ponedeljke in dneve po praznici h, ter volja po polti prejeman za avstro-ogersk M četat leta 4 šom se računa umi, uvidih« puuounijka m uuevo po praznični, ter voija po pošti prejeman za avitro-oeenke 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., na 10 kr. sa meseo, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — e delele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. , za en meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ni Za gospode učitolje na ljudskih šolah in 4tjake velja iniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 5dkr po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za'oznanila se plačuje od atit-vrste b kr., če so oznanilo enkrat tiaka. f> kr., čo se dvakrat in 4 kr. če »o tri- ali večkrat tiska, HP? ~~ S°koP'B»,«« ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". ;vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rjklamaoijsv .oznamla, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej Dop'«i naj ee iavoie frankirati. Telegrami. Peterburg 24. avgusta. Iz Gornjega Studena se 23. t. m, oficijalno poroča : Po tem, ko so Rusi deset naskokov (ali šturmov) turških odbili v Sipki soteski, naredili so Turki 21. t. m. dve daleč noseči bateriji, prodirali so po izkopanih rovih naprej in so iz pušk streljali do večera 22. avgusta. Tri Karakioiji so Turki tudi prijeli, A izid je še neznan. Dalje so prijeli Turki z veliko močjo pri Ajaslarji 22. t. m., porinili Jiuse nazaj, a ti so svoje pozicije nazaj dobili. Ponavljan turšk napad na Ajas-lar je bil od Rusov 23. t. m. sijajno odbit. Dne 23. avgusta zjutraj so Turki zopet Sipko-sotesko prijeli. Boj je trajal strašno hudo do polu dne. Več obupnih turških napadov je bilo odbitih. Izgube Rusov so velike. Bukarelt 23. avguBta. („N. Fr. Pr.u) Velika* bitva se vojuje onstran Balkana v Sipki. Z vsem stoji 80.000 Rusov proti 90.000 Turkom. Bitva je krvava in se bojuje pri »trašnej vročini. Atene 23. avgusta. Na otoku Kreti je ostaja začela se. Turske družine beže v trdnjavo, kristijanje pa v gore. V Batvpetronu pri Canei, in v Buhalichori pri Retirnnu so bili uže boji. London 23. avgusta. „Standard" poroča, da so Turki 22. t. m. prijeli Trnovo, drug dan pa ta svoj napad ponavljali. Ob istem času je knez Mirski napad Osmana paše pri Selvi odbil. Vojika. Turki se divje Mre in hrabro, to se jim mora tudi od sovimnikov priznati. Kakor denašnji telegram kažei napali so Turki, ko so bili uže desetkrat v soteski Sipki krvavo in strašnimi izgubami odbiti, Ruse še ednajstič 22. in po^em 23. avg. še večkrat o 6 a j a n o , obupno napali. Ali Rusi so jih tudi jnnaško pobili in nazaj vrgli. Tudi pri teh bojih na Sipko je moralo pasti strahovito mnogo ljudij. Rusi sami priznajo za sebe, da je njih izguba velika. Koliko vsa večja mora biti turška, ker Turki so z nižave v navzgorje napadali na šance. Da nijso nič opravili, kljubu temu, da so vso svoje moči zastavili, bode imelo velikansk vspeh, ki še bode valjda kmalu poka/oval. S u le j man paša, ki je tu pri Sipki gnal svoje Turke zaporedom več dni v smrt, je isti, ki je tudi devet dni marširal skozi tri ure dolgo črnogorsko dolino in tam dal pobiti si 10.000 mož. Videti je, da temu vojskovodju nij Človeško življenje nič. Če jih pade nekaj tisoč men j ali več, to je Sulojmauu vse eno. Če bode pa Turkom dolgo? Dunajska Turkinja „N. Fr. Pr." je imenovala napad na Sipko „heroischer \Vahn-sinn", junaška znorelost, predno je gotovo vedela, da ga je Sulejman res naredil. Kaj bode rekla zdaj? Tudi na drugih krajih so bili Turki nazaj vrženi. Z njihovo ofenzivo bode torej, upamo, kmalu pri kraji in potem se utegnejo stvari močno in naglo pospešiti. Vsakako je dobro znanje tudi to, da zdaj uže nekaj časa Carigrad molči, ali če govori, ne ve nič gotovega povedati, temuč se na kako govorico zanaša. hiši. O rus kej vojski pišejo angleški dopisniki, da računa generalni štab na 180.000 mož pomočno vojske, ki je uže prišla ali še pride v Bulgarijo. — Zadnji dežji zdravja ruskih vojakov nijso škodili. — Potje po Bolgariji so kmalu zopet dobri, ker se iz blata dela hitro prah. Iz Belgrada se piše: UŽo več dnij so pri knezu Bhodi in posveti, katerih se udeležujejo minister Ristić, vojni minister in ve5 tu birajočih ruskih veljakov. Mej tem se je ukaz razdal okrajnim načelnikom, naj vse pripravijo za mobilizacijo milice. O A b h a z i h piše nekov M. A. Lerei iz Kutaisa „N. Fr. Pr.u: Boj mej upornimi AL-hazi in Rusi je strašno krvav postal in spominja na boje prvih naseljencev v Ameriki z Indijanci. Kakor je tam šlo „skalp zaskalp% tako je tu geslo: „glavo za glavo". Ruske vojske tam imajo strašno teško in nevarno stanje, kajti Abhazi sc zašancajo navadno visoko v košatih drevesih in postreljajo tu z viška s svojimi dobrimi puškami, katere so jim Turki prinesli v deželo, dosti ruskih vojakov prej, predno ti vedo, od kod in kdo strelja, od kod kuglo lete. Vlada je temu narodu preveč zaupala in mu preveč svobode dalo, pa ga premalo omikavala, zato so postali v pravem pomenu besede smrtni sovražniki Rusom. En del Abhazov je muhamedanske vere, večji del pa žive čisto brez vsake vere, ne poznajo ne talin udu, ne korana, ne sv. pisma, temuč le vedno vojskujejo se, kjer morejo. Poljaki in njih adresa. Naenkrat imajo vse novine Poljake in poljsko vprašanje v pretresovanji. In čas je pač tak, da more na nagloma vsako posa- 1.is tek. Popotna pisma. v. V Novem mestu. Pozdravljeno bodi, ti slavno središče dolenjske strani, ti staro Novo mesto! „Kje so časi, kje so dnevi," ko smo leto za letom romali k tebi od juga preko Krke, in od severa črez pogorje, čegur imo, akoravuo tako pošteno in tako etimologično in naravno opra \ičeno, vendar nema pravice biti „hotVah'g", in je tudi ne bode dobilo, kakor nekdanji leb-jajtiir Hočevar ne, katerega si ti volilo, — ti nehvaležni Jeruzalem dolenjski! Priromali smo k tebi jeseni, redno vsako leto, ter za-jjeli klopi pred katedrom, s katerega so uli-vali šo tedaj frančiškanski patri, „kutarji", kakor smo jih poredneži imenovali, vedo in učenost v trde naše glave. Učili smo se, v cerkev smo hodili, še več pa smo — ljubili. Oh, ravno tu v drevoredu, miino katerega me vleče moj prašni vozuik s prašnim konjem, ravno tu je pognala prva ljubezen svoj cvet v mojem srci, in vrh tega cveta se je svetil okrogli, rudeči in malo debeli obraz davkarjeve Manice, ki je bila moj uzor, moje solnce, moje življenje, moja duša, moja vednost, moje vse, in zarad katere sem pozabil naloge izdelovati, zamudil toliko Šolskih ur in pisal celo „penitencije". In sedaj me vleče prašna klusa kmetova tu mimo, ljudje me srečujejo, nihče me ne pozna, in še kostanji, ki so čuli neke-daj vse moje izdihljaje po poti od „kapitel-skega marola" do tukaj, že ti kostanji mi nu migajo in me no pozdravljajo, nego leno po-vešajo svoje veje in peresa; pa ga tudi nij vetriča v teh pasjih dnevih, da bi jih majal. — In glej, tu stopa stara Barba, ki mi je postiljala posteljo in otepavala hlače in tam gre nekdanji in menda še sedanji pismonoša, ki v prostih urah vedno rake lovi — Bog pomagaj, nihče me ne pozna. In nje, davkarjeve Manice, tudi nij tukaj — oh več jo nij tukaj. Pisala je, ko sem se ločil, da me ne bode pozabila — pa pet mesecev pozneje je vzela pa davkarskega adjunkta in sedaj ima uže otroke. Potolažila so je zarad mene, kakor jaz zarad nje. Oh, spomin ! Za mano, vse za mano, kar jo bilo! Veselje, bolečino, stv.tli in nado — Izginilo jc vso, mi — zatoniln, Enako solncti, ki ia K<>:e pade ; Preteklost kriju zastor mi U man Življenju novo zdaj se mi /.: cunja — tako sem citiral poluglasno in melanholično, ter zlezel počasi z voza, ki se je bil ustavil na sredi trga novomeškega; in krenil sem mimo lepih očij novomeških gospic, ki so stopale in korakalo po „promenadi", proti nem-škutarskej kazini. Povsodi, koder koli sem hodil, izpremlji-vala me je sreča taka, da sem vsakoga, ko- mezno vprašanje slovanskega hitro na videlo priti zdaj, ko se krvavo rešuje največji del slovanskega vprašanja, orijentalno. Zato se je naenkrat začelo govoriti o poljskem vprašanji. Povod ali vnanji uzrok k temu je dal ga-liški deželni zbor, ki je od 8. t. m. zbran. Odsek njegov je sklenil adreso na cesarja narediti in osnova te adrese je bila pred dvema dnevi obelodanjena. V tej osnovi adrese se Poljaki zahvaljujejo cesarju, da jim je dal vse pogoje n a-rodnega razvijanja, gojenja materinega jezika v sodiščih in učiliščih, z ustanovljenjem univerze itd. Poljaki naglašajo, da le oni, ki so pod Avstrijo izmed delov poljske narodnosti uživajo svobodo; dalje zahtevajo razširjenje avtonomije, obžalujejo, da se je v njihovem zboru z direktnimi volitvami nekoliko vzelo, ali nečejo v podrobnosti zahajati zarad važnih vnanjih dogodkov, katerih se pa Poljaki ne boje, a upajo, da bode avstrijski prestol, pod katerim se poljska narodnost razvija, v tehtanji dogodkov prevago dal, katere dogodke je le potem mogoče v ravnotežje trajnega miru nazaj pripraviti, če se pravičnost za vse narodne individualitete enako razdeli. Poljski narod se postavlja na stran svobode, na stran zapada proti groznemu (sic!) navalu vzhoda in„Poljaki, da si uže 100 let oropani svoje politične eksistence, nijso nič izgubili od svoje životne moči, zdaj njih neupogneni duh še denes na tistej strani stoji, s katero so s stoletno zgodovino in brezkončnimi žrtvami zvezani." Potem še zagotavljajo Poljaki, da so na vsako žrtvo pripravljeni. Novejša poročila pa celo poročajo iz Lvova, da so v klubu uže sklenili to osnovo adrese še poostriti. Na konci namreč, kjer govori zdaj še nekoliko mej vrstami bojazljivo za ustanovljenje Poljske, hočejo „šlahčiči" poljski na gališkem zboru pristaviti pasus, ki bode naravnost svaril pred zvezo z Rusijo in priporočal zopetno vzpostavljenje Poljske. Če se bode to res zgodilo, potem je v klubu zmagala tista stranka, katera je uže ondan meeting delala, katero ščujejo Magjari in rabijo vsi revolucionarji, stranka Krapulinskih in Vašlap-Bkih, ki imajo dosti dolgov, pa malo veljave, ki so oficirji brez vojakov, vodje brez naroda. Precej, ko Be je rusko-turška vojska začenjala, prizadevali so si sicer vsi neprijatelji Slovanstva Poljake v kako zaroto in akcijo •zaplesti proti Rusom, hoteli so rabiti jih za gar sem hotel poiskati, ali po katerem je le moje srce za trenotek hrepenelo, našel takoj po prvih stopinjah. In tako se mi je tudi tu zgodilo! Ne bodem trdil, da sem posebno hrepenel videti nekdanjega znanca „slovečega" doktorja Bo hm a, pa prvi, ki mi je prikorakal nasproti, bil je on, ta ljuba kočevska duša, Bolim sam. Pa tudi ta me nij spoznal. Obšel me pa nij nikakor oni melanholični cut, kakor malo trenotkov prej, ko sem ugledal kostanjev drevored novomeški, ki me nij hotel nikakor pozdravljati, akoravno pa je ne-kov „konneks" mej kostanjevim lesom in životom doktorja Bohma — ker prvega niti tesarji niti mizarji ne obrajtajo mnogo, dru-zega pa tudi drugi ljudje ne, vendar melanholičen nijsem mogel postati v novic, — nego veselje me je navdalo. Vesel sem bil, da sem bil zdrav! Pri vsakem doktorju medicine človeka pač ne obišče takov čut, kadar ga nam- orodje. Vladen nemško-prusk list zadnje dneve poroča, da je zlasti Mithad-paša, ko je v Carigradu na krmilu bil, močno trudil se celo našo Avstrijo pridobiti za „poljske" namene, a brez vspeha. V Carigradu so potem osnovali poljsko legijo, ki je pa žalosten konec vzela uže pred porodom. V Galiciji so se nekateri brezposledniki v poskušajo zarot spuščali, a nič dosegli, nazadnje pa zaprti bili. Celo poljski pametnejši listi, kakor „Czas", so svarili svoje rojake pred vsacim prenaglje-njem. Poljski poslanci v državnem zboru so v orijentalnej debati modro molčali. In tudi, ko se je adresa začela v gališkem zboru snovati, bilo je videti, da previdni in izpameto-vani poljski elementi prevladujejo nad onimi, ki s slepo jezo rohne proti rojenim bratom Rusom, pomagaje le sovražnikom Slovanstva. Če so tedaj v poljskej adresnej osnovi prišli mej vrstami ti pojavi nekoliko in bojazljivo na beli dan, in če se obistini, da se bodo še bolj naglasih, — nič hudega ne bode. Poljska je mrtva po lastnej krivdi, in peščica plemenitašev brez naroda za soboj (kajti v ruskej Poljski je kmeta še le ruska vlada osvobodila, v Galiciji pa je popolnem nezaveden ali pa odločno proti sebičnim plemeni-tašem) — ta peščica šlahčičev ne bode opravila nič. K večjemu- pojde na najvišji ukaz cel gališki zbor doni6v, ker Nemčija in Rusija in Avstrija ne more pustiti te poljske agitacije. Poljaki morajo izpoznati, da prvič v Slo-vanstvu, drugič pa v Avstriji imajo bodočnost. Svoje „šlahčičke" velike Poljske, kjer je 30.000 le popačenih plemenitašev človeške pravice uživalo, drug poljski narod je bil jim za delavno živino, ne bodo nikdar več dosegli, ker je bila tako korumpirana, da je bila pogina vredna. Če Poljaki trde, da so kot neodvisna država v starem svojem smislu, ko so vladali nad velicim delom mnogo pridnejih in reelnejih Rusov, še življenja zmožni, še krepki, ne veruje jim tega noben resen in in pošten človek v Evropi. Glas vpijočega v prognanstvu. Omenili smo uže nedavno na kratko, da je stari, v prognanstvu živeči madjarski revo-lucijonar Lajoš Košut poslal svojim rojakom pismo, v katerem priporoča zvezo Avstro-Oger-ske s Turčijo. Lovori njegovega pajdaša Klapke so ga vzbudili iz spanja. Toda njegovemu pismu se povsodi le rogajo, in ako Magjari sami ne reč ugleda, tega Karonovega pomagača. Pa pri doktorju Bbhmu so mi je to uže večkrat zgodilo. In čeravno me je stari prijatelj Me-fisto uže parkrat učil: Der Geist der Medissin iat leicht zu fassen; Ilir diirchstiidirt dio gross' und kloino VVeli, Um es am Ende geh'n zu lasaen, Wie 's Gott gcfallt, bi vendar jaz teh verzov doktorju Bbhmu ne rekel dvakrat v obraz, ker mož bi bil močno razžaljen; on ve, da je „der Geist der Medi zin" jako neukreten, kadar ga je treba ubijati v glavo; saj on bi bil pač še sedaj kakov vojaški zdravnik z dvema ali tremi zvezdami na ovratniku, ko bi bil „der Geist der Medi-zin so leicht zu fassen". Pa njemu nij bil posebno lehak, in zato je sedaj v Novem mestu okrajni zdravnik. In tudi drugi del onih Goe-thejevih besed ne velja njemu, ker on niti nij preštudiral „die gross' und kleine Welt", pravijo, da je smešno, je temu uzrok le pijeteta do moža in pa njih ljuto sovraštvo do Rusov. Ker pa drugi listi uže ene-dni sem pišejo o tem zadnjem KoŠutovem proglasu, hočemo tudi mi navesti iz njega nekaj bolj važnih stavkov. Košut pravi, da Be po vsem Ogerskem razlega krik: „Vstani, Ogerska! kdo bode stražil tvojo zemljo, ako ne ti sama!" K temu dostavlja, da ta klic ne prihaja samo iz grl Magjarov, nego vsi „zvesti sinovi ogerske domovine ga ponavljajo brez prenehanja."J Videti je torej, da Košut hoče tudi Srbe, Hrvate in Rumune, ki žive pod krono sv. Štefana, prištevati k turkoljubom; tuđite smatra zdaj, ko se mu ravno dobro zdi, „za zveste sinove ogerske domovine". Pa mož se jako moti. Vidi se mu, da mu je dolgoletna odsotnost od domovine uže hudo uplivala na spomin. Ko bi on slišal klicanje Slovanov, ki imajo nesrečo, živeti pod gospodstvom Arpadovih azijatskih potomcev, presvedočil bi se prav lehko, da klicanje teh narodov nij v nobenem soglasji s kričanjem onih njegovih rojakov, ki staremu Bovražniku naše avstro-ogerske države v strastnih telegramih in ljuto razsajajočih taborih žele zmage, na kvar tlačenim Slovanom, na kvar splošnej omiki, po katerej težiti je pač prva naloga V3acega človeka. Košut posublja dalje Andrassvjevo politiko, češ, da Rusom preveč prija. On misli — in tukaj se mož gotovo ne moti — da bode Rusija po zmagovito končanej borbi 8 polu-mesecem imela pri svojih slavjanskih sople-menikih še večje simpatije, negoli zdaj, in da bode potlej tudi za Magjare začel postajati drug čas. To zadnje pa hoče stari prognanec zavarovati in zapretiti. On bi rad, da bi se ruska moč Vnieila, potem „bodo slovanska plemena uvidela, da jim je bila Rusija lažnjiv malik, in obrnili se bodo Slovani tja, kjer vlada prava|svoboda,M to je, k turkoljubom. Potem pa še dostavlja: „Mi, Magjari, jim pojdemo prijazno nasproti in z najrečjim sočutjem; spremljevali jih bodemo na potu Bvobode (?) in jih podpirali, kakor smo jih dozdaj (!) tudi v bodoče, kolikor za« visi od nas." Te besede so pač dražljivo-ironične. Kdaj pa so Magjari Slovane podpirali? Ali je res ta stari revolucijonar znorel, ali ga je spomin popolnem zapustil? Ali nič ne sliši, kako vlada na Ogerskem ravna se Slovaki, in za to tudi rajši za sorodnega brata Hočevarja agitira, nego bi prepustil svetu sukati in gibati se, „wie 's Gott gefšillt". Srečala sva se, pa niti poznala, niti pozdravila b tem kočevarskim doktorjem, ker za njim se je v uhodnih vratih nemškutarske kazine prikazal majhen, pa životen in po stopinji, katero zavzima v javnem življenji, oblasten možic — Lov še v Cene, kakor so ga nekedaj v Ljubljani imenovali, ko je še hodil „cipeu lovit na krakovske travnike. Ta mož prevzel je sedaj vso mojo pozornost, ker on je v Novem mestu dandenos prva osoba. Naroden je bil nekdaj, in v rodu je z narodno rodovino; pa dandenes, ko ne hodi več Bcipu lovit, dandenes je hud neraškutar. „Cene, riro nategni!" so klicali včasi za njim, in takrat je bil mož še jako prijeten in se nij bal, ako ga je kdo izmej višjih z ostrim očesom pogledal. „Riro" pa je rad nategnil in Icaterim je ugrabila edini literarni zavod „Matico" in si ukoiistila njeno premoženje? Ali ne zna, kaj še uže leto dnij godi z ubogim dr. Miletićem in drugimi? Ali je morebiti res tako malo grozodejstev, da mu niti eno ne pride na misel! Ta nesramnost je res prav — magjarsko-turška! Tudi za bolezen, ki se zove „pansla-vizenj," je izumil Košut dober lek. On hoče, naj ho Avstro-Ogorska res zjedini s Turčijo proti Rusiji in naj tej reče: „Ti vidiš, da hoče Turčija pravico dati svojim narodom. Ako nadaljuješ vojsko, hočeš s tem le pokazati svojo moč. Jaz pa ti tega zaradi svojih životnih interesov ne morem pripuščati. Zato: nehaj prolivati kri." In jako biblično pristavlja Košut: „In kri se bode nehala prolivati!" Nehote spominjajo te s tako gotovostjo izgovorjene besede na one : „Bodi luč" itd. Le težko, da bi Košutova beseda imela tak gotovo vspeh, kakor one biblične. Najmanje pa, česar Košut želi, je to, da se na Dunav in Sibinj postavi vojni oddelek, da plane, kadar bi se Magjarom in drugim turkoljubom dobro zdelo, v Turčijo. Tega pa mož ne pomisli, da bi tak sklep lehko v notranjem Avstro-Ogerske prouzročil nemir, pred katerim nas Bog obvaruj I Politični razgled. V Ljubljani 25 avgusta. Iz gaJUkega zbora se poroča privatno, da je celo še mogoče, da se cela adresna debata in adresa opusti, ker se ne morejo zjediniti o končnej redakciji osnove in ker je protiven pritisk velik. KM»'v*tt9i.i ban Mužuranič je poklican v Pešto, kamor je odpotoval. V M*eiti je bil denes ministerski posvet, katerega so se imeli udeležiti vsi ministri. Najbrž se je razgovarjalo o tem, kako bi se nagodbene obravnave zopet začele zdaj, ko Be avstrijski državni zbor zopet snide. Proti Jflac-NIuhonn je množica v Cherbourgu s tem demonstrovala, da mu je neprestano vpila „živela republika! živio Thiers!" Predsednik je bil baje zelen od jeze. IXvm.il.« berlinska Bismarkova „Na-tional-Zeitungu prinaša članek, ki se na konci glasi: „Rusija ima še veliko več dela pred soboj, kakor je bilo pred malo tedni misliti. Ali le naj tako mirno dalje dela, kakor jo bosta Nemčija in pač tudi Avstrija gledali in ne motili." Slaba tolažba za Magjare. Knez Mi i s m 4* »-i. je b svojo družino prišel v Gastein. vesel je bil, ako se je ujelo mnogo cip. „Riro nategni, Cene!" pa mu tudi dandenes od zgoraj velevajo, in on jo ravno tako rad nateguje, in samo s tem razločkom, da po „riri" ne plešejo več cipe, nego vsi njegovi podložni do zadnjega avskultanta in pisarja. nO Cene, Lovšev Cene!" tako sem vzdihnil, ko sem se pririnil mimo njega skozi vrata v gostilniško sobano, „oh Cene, quantum mutatus ab illo! '* Pa glej, komaj sem Izustil to Virgilijevo besedo, zapazil sem v kotu za dolgo mizo malega možička s cilindrom, na glavi po strani postavljenim, sedečega pred četrt litrom vina, o katerem četrt litru bi bilo le samo to interesantno poizvedeti, katero redovno številko zasluži v vrsti svojih prednikov tistega dne. Temu možu pak ne velja oni Virgilijev verz: ker kakor kaže ogled, se ta mož nij prav nič jzpremenil. Majhen je in debel, cilinder nosi po strani, in pred četrtinko litra sedi, kakor Tudi Kitajci imajo vojsko in sicar s Kašgarci. V zadnjej bitki so bili tepeni in so morali vmakniti se. Kašgarci so z Rusi bolj prijatelji, nego Kitajci. Dopisi. ■k sUTlnske doline 22. avg. [Izviren dopis.] Neveselo novico nam je done-sel zadnji „Slovenski Gospodar" od 16. avgusta, iz sosednega slovenograškega okraja. Tam so namreč uže dve stranki, ali bolje dva kandidata, dva župnika domačega tabora, oglašata za prednost pri prihodnjih volitvah. Gospod dr. Šuc, slovenograški in gospod dr. Lipold, šališki župnik, stojita si kot kandidata „in spe" na čelu vsak svoje stranke nasproti. Kar je pri tem najmenj veselo je to, da bi utegnila nastati raz rtija iz zgol osobnih u/rokov. Če boš ti, hočem tudi jaz biti, pa naj ne bo nihče od naju, kar se bo gotovo naj-poprej zgodilo, ker se navadno tretji veseli, če se dva prepirata. In kdo utegne tretji biti ? Nemškutar Šmid. Nas sosedne Savinjčane je vast o tej čisto neopravičenej razprtiji vznemirila. Ne moremo si namreč nikakor misliti, kako bi mogel kak olikan narodnjak pri sedanjih razmerah, ko smo uže Slovenci toliko izkušenj doživeli, iz osobne koristi v škodo svete narodne stvari delovati. Upajmo, da se bodo te razprtije kmalu poravnale, da bodo slovenograški in šoštanjski volilci združeni pripravnega kandidata postavili in ga tudi enoglasno volili. Mi savinski Slovenci smo za našo prihodnjo volitev v obče sami še prav malo storili. Ljudstvo je sicer po večem uže zdavno pripravljeno, ali težko je tudi nam najti moža kandidata, kateremu bi ljudstvo popolnem zaupalo, ki bi bil izvrsten govornik in sedanjim razmeram popolnem kos. Ker imamo mi štajerski Slovenci uže itak Čisto premalo poslancev v deželnem zboru, gledati moramo vsaj na to, da bodo ti možje korenjaki, ki bodo slovenski narod v nemškem Gradci pri vsakej priliki zdatno zastopali. Mi sicer poznamo moža, ki si je v kratkem času, kar v naši dolini prebiva simpatije vseh, kateri ga poznajo, pridobil. On je po vsem zmožen narodnjak in še po vrhu domačin. Bil bi, kakor nalašč, vstvarjen za našega poslanca, Bamo, če bi hotel ta posel prevzeti. Tudi za mesta in trge hočemo letos bolj krepkeje na noge stopiti, kakor kedaj poprej. Da bi bo le skoraj vstanovil centralni volilni koje sedel nekedaj, odkar so vpeljali novo mero, mej tem, ko je poprej posedal pred masličkom dobre kaplice, dokler bo jo še v masličkih točili. In tudi ta mož je za časa zadnjih novomeških volitev pridobil si slavno ime, ker je njegov predstojnik, o katerem sem ravno prej govoril, zapovedal iskati ga mej volitvijo, da tudi on odda svoj veljavni glas. In tudi tedaj bi se bilo lehko reklo s Heinejem, malo pre-obr njeno: „Sucht ilm nicht učim Kroisgerlclit j Sucht ihr. beiin Glas TokayorI čeravno jo bil ta „Tokaycrw pohlevni dolenjski cviček, kisel za vraga. In tudi ta mali možiček me nij izpozual. Zato pak sem sedel na drugo stran, in opa-zovaje od daleč njega in njegovo lilistersko družbo, ki se je zbirala okolo miz, imel sem prilike dovelj spoznavati cvet inteligencije novo- mite s svojimi poddružnicami; da bi začeli krepko delovati, zmaga mora biti povsod naša slovenska. Domače stvari. — (Ljubljanski mestni občinski zbor) ima jutri 27. avgusta ob 5. uri po po-ludne sejo. Na dnevnem redu je več šolskih zadev, poročila pravne in stavbene Bekcije. - — (Šest Metelkovih štipendij) po 42 gld. je izpraznjenih /a Kranjske učitelje, ki se zamorejo izpričati o lepem vedenji, marljivem službovanji in iskrenem gojenji slovenščine in učenji sadjereje. Prošnje naj se izroče po kraj nem šolskem svetu do 24. septembra c. k. deželnemu šolskemu svetu. — (Iz seje deželnega odbora kranjskega.) Predlogom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov je deželni odbor v zadnjej seji pritrdil, da se v učiteljskih službah definitivno potrdijo učitelji: Mat. Petrič v Strugah, France Koler v Štalcarjih in France Peruci na Vačah, in da se ljudska šola v Starem Logu provizorno razširi na 2. razreda, za 2. šolski razred pa začasno učiteljica v službo vzame — Za uravnavo reke Save pri Dolu je deželni odbor odločil 5000 gold. subvencije iz deželnega zaklada dodati oni veči svoti, ki je odločena iz državne blagajnice temu delu. — (Poskušana tatvina.) Poroča se nam od tukaj: Nek tat je te dni poskušal vlomiti v davkarski urad; zastavil je na več krajih dleto za vrata, pa se mu menda nij dalo odriniti jih. — (Tatvina.) Piše se nam od tod 25. t. m.: Včeraj popoludne je v gospodskej ulici vlomil nek tat v stanovanje črevljarja Volte, poiskal ključ od omare in si izposodil 75 gld. Čudno je, da je drug denar pustil in tudi žepno uro, ki je bila na omari. Morda pa o priložnosti onih 75 gld. tudi nazaj prinese. — (f Jožef Z u de rman n,) hranilnični knjigovodja v pokoji, je 19. t. m. v Gornjem Bitnu fare Šmartenske umrl, ter je bil 20. t. m. v Šmartnem pokopan. — (V Loki) je letos blizu sto tujcev, ki so prišli na poletenske počitnice. — (M ari b or s k a gimnazija) je v pre-tečenem šolskem letu imela 243 učencev, 124 Slovencov in 118 Nemcev, profesorjev pa 17, med katerimi so prof Majcinger, ValonČak, dr. Purgaj in dr. Pajek slovenščino učili. — (Strela,) Iz Bizavika pri Ljubljani Be nam poroča, da je predvčeranjem zjutraj meške, ki je rodila poslanca, nekdanjega da-carja Hočevarja. Pozneje pak sem stopal po mestu, po krajih, ki so mi bili znani iz starih študen-tovskih časov. Obiskal sem jih vse, in pri vsakej stopinji srečal starega znanca, koraka-jočega mimo, ne da bi pokazal, da me še pozna. In ko sem ugledal Krko, tekočo počasi pod mostom mimo Kandije, postalo mi je vendar malo tesno pri srcu. Tako se spreminjamo mi, in za nekaj let spremenili so bodo tudi oni, ki so sedaj tukaj. In tudi vsem tem gospodom, ki sedaj po mestu nosijo veliki zvonec nomškutarije, bode se isti nekega dne ubil in tužnega Brca bo pustil naž Cene svojo „riro", naš doktor svoje agitiranje in naš mali možiček svoj „literček" — ter dejali bodo vsi: „IlB sont passčs, ccs joura dc feto." X. Z. strela udarila v nek kozolec, da je zgorel. Bizavičaui ' priporočajo ljubljanskemu „Tag-blattu", naj še strelo denuncira in hudobno zatoži, kakor je naše fante na stroške čitalnice. — (Požar.) Iz Slovenske Bistrice se nam poroča, da je 17. t. m. treščilo v Š. Pircerjevo hišo v Vrhovijah. Ker so ljudje naglo na pomoč prihiteli, nij ogenj veliko škode naredil. Poškodovanec je bil zavarovan pri banki „Slaviji". — (Z 1 o m i s e 1 j n o s t.) Iz B i z a v i k a se nam piše: Ljubljanski bedasti list pristavil je bil v eni svojih poslednjih številk poročilu o požaru v Bizaviku opombo, da se jo tam nameraval tabor ali ljudski shod, vsled česar so domači fantje streljali in na ta način ogenj zatrosili. Odbor bizaviske čitalnice nas prosi, da konstatirnmo, da so odborniki ta dan bili s Čitalnično zastavo v Ložu, da se tedaj pod zaščito čitalnično nij mogel snovati shod, kakor žurnalističui nemškutarski butelj denuncirati hoče. Sicer pa list, čegar urednik z neumnostjo druži zlobnost, nij vreden, da bi se mu na njegova pobalinska zabavljanja resno in več odgovarjalo. — (Pogorel) je Janez Ledinek v Hudem kotu, škode je 5000 gold. Posestnik je bil zavarovan. Pri sv. Petru pod Mariborom se je na Malečniku vnela Fr. Golobova vini-čarija, ki je pogorela z živino in pohištvom viničarjevim vred. — (Tolovaj i napali) so v Tezni pod Mariborom hlapca Blažičevega iz Ptuja in mu raz voz vzeli 2 sodiča pive in 8 gld. Razne vesti. * (Kolera!) Iz Aleksandrije se telegra-fira 23. avgusta: Na irancoskej vojnej ladiji „Correge" je mej potom iz Saigone v Suez kolera začela se. 150 je zbolelih in uže 50 mrtvih. * (Brez staršev.) Pred devetimi meseci so našli v Zagrebu pred Pruknerjevo go-stilnico štiriletno dekletce, katerej je, kakor sama pravi, „Naučika" ime. Kljubu mnogemu poizvedovanju se dozdaj še nij posrečilo najti brezsrčnih staršev, ker otrok sum ne ve, od kod je in kako se piše. * (Utonil) je 171etni sin niitničnrja na savskem mostu v Zagrebu, Bragotin Vanič 21. t. m., ko se je blizu mostu kopal. * (Nevihta) je bila te dni v Kufsteinu na Tirolskem tako huda, da je streho s kolodvora odtrgala, čez ulico daleč zagnala in na štiri laške zidarje poveznila. Trije so mrtvi ostali, eden pa hudo polomljen. Tudi raz druge hiše je trgalo strehe. * (Draga pijanost.) V Istriji je šel nek živinski trgovec po noči iz krčme proti domu. Poprej pa je nekoliko pregloboko v kozarec pogledal in na polji zaspal. Pa pride po noči nekdo, ki je denarja potreboval in mu ukrade vseh 370 gld., dežnik in klobuk. — Drugi dan se je pa nesrečnemu kupcu moralo vendar nekoliko čudno zdeti, da je sinoči toliko za pil. * (Rodovitnost.) V Medlingu pri Du-naji živi zakonsk par, ki zdaj pričakuje 25. otroka. Od poprejšnji otrok jih živih 17. Nekateri so uže oženjeni, in rodovitna mati ima 12 letnega vnuka, ki bode kmalu dobil strijca ali pa teto, ali pa oboje naenkrat. Mati je perica. * (Previden tat.) V Budapešti je šel pred nekaterimi dnevi advokaturni koncipijent K. Da sprehod : zunaj mesta se pa tako napije, da po noči domov grede obleži na polji. Ko se probudi, vidi, da nema v žepu listnice z 2 gld. in dveh menjic svojega principala. Vse je šlo s tatom. Koncipijent si dva dni nij upal v pisarno. Tretji dan pa dobo po pošti pismo, v katerem se mu tat za ona dva goldinarja zahvaljuje, menjice pa nazaj pošilja, češ, da jih „žalibog ne more rabiti." * (OstraŠnem požaru) mesta Hos-tava na Češkem se piše, da je naredil 350.000 gld. škode. Ako se pomisli, da šteje mestice 2000 prebivalcev, se lehko umeje, kolika je ta nesreča. * (Sam o umora žal) je bilo te dni v Pragu nekemu mlademu človeku. Požrl je glavice žvepljenih klinčkov, pa ko ga je začelo ščipati po trebuhu, tekel je v bolnico in za božjo voljo prosil, naj mu še pomagajo, če se du. * (Iz turške voj ske.) Nemška „Frankfurter Zeitung" pripoveduje, kako se na Turškem vojaki kaznujejo. Nedavno se je eden bataljon redifov nekaj pregrešil v Karabunarji. General Sulejman paša to zve, zapove bataljonu postaviti se v vrsto; zdaj pokliče vse častnike od prvega do zadnjega in založi vsakemu prav gorko klofuto. Potem pokličejo častniki vse svojo podčastnike in vdanjo vsakega enkrat se sabljo, potem zopet otidejo. Nazadnje pa zapovedo podčastniki vsakemu vojaku, da se vleže na tla, in vsak je dobil s krepelcem dvajset gorkih — po zadnjej oplati. * (Vročina na Laškem) vedno dalje traje, oblaki, ki so dežja obetali, so zopet zginili z obzora. Vročina je v Rimu večjidel 37 stopinj R. v senci. Florenc ima 33, Be-netko 28.0, Neapel 29 4, Bolonija 34 7, Tu-rin 29'1, Genuva 30 stopinj. * (Invalida,) ki je G3 let krogijo nosil v glavi, pokopali so te dni v Berlinu. Zove se Itaabe. Leta 1813 je bil kot mlad vojak pri Licnu zadet od sovražne kroglje. Ta mu je obtičala v glavi. Vse zdravniške po-skušinje, izvleči mu takoj krogijo iz glave, so bile zastonj. S časom Be je kroglja zmuznila nižje in se je obrastla z meseno mreno. Mož nij čutil nobenih bolečin, samo glave nij mogel po svojej volji obračati. Meseca avgusta lanskega leta mu je kroglja začela bolečine delati. Šel je k zdravniku iu je dovolil, da se mu kroglja izreže. Rekel je, da ga je samo takrat zabolelo, ko mu jo je zdravnik preč rezal, kajti v 63 letih se je čisto z mesom zrastla. Rana se je kmalu zacelila. Na stare dni je mož zopet lehko svobodno gibal z glavo. Krogijo pa je nosil vedno v žepu soboj. Bila je iz sekanega svinca in precej debela. Tujci. 24. avgusta: Evropa: Nadškof J. Samassa iz Erlave. — Neuman iz Mainca. — Pečuik iz Kuke. — Szmrecsanyi iz Erlave. Pri Slonu t Mavec iz Gradca. — Felber iz Kranja. — grof Jen> son iz Bleda. — Frankenberger iz Dunaja. — Novak iz Kočevja. — Bold iz Kranja. — Frtih'ich iz Dunaj n. Pri Malici: Kristar iz Dunaja. — Bolmi iz Novega mesta. — Balf iz Reke. — Twerdy iz Dunaja. — pI. Jenny iz Gorice. Pri Zamorci: Arch iz Ljubljano. — Artel iz Kranja. Tržili cene t Ljubljani 25. avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.; — rez 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 t*ld. 71 kr.; — oves 2 gld. — 95 kr.; ajda G gld. 80 kr.; — pro»6 5 gld. 3ti kr.; — koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 3 g!d. 57 kr.; — fižol boktolitor 7 gld. — kr.; masla kilogram — gi. 94 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — apek hišen — gld. 74 kr.; — špob povojon — gld. 7 S kr.; jajce po 2»/, kr.; — uiloka liter 7 kr.; goveduiue kilogram 54 ki.; — toletuine 56 kr.; — svinjsko moso b'0 kr.; — aena 100 kilogramov 1 gld. 7i kr.; — slaniB 1 gold. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov (i fcold. 80 kr.; -- mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 25. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Knotni drž. dilg v bankovcih . 63 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 6u „ 80 „ Zlatu lenta ..... 74 „ 98 „ lfctiO diž. posojilo' . ! ! "1 . " — r> Akcijo narodne banke . '. . . 831 „ — „ Kreditne akcije . . 185 „25 „ London . . liiO „25 „ Napoi. . . ; ; ; ; ; ; ; y „ 64*/» „ C. kr. cekini...... 5 „ 72'/, „ Srebro 105 „40 „ Dižavne marke 59 „10 „ Vzame se takoj učenec pod 16 let star v Petkovo Štacuno različnega blaga v Veliki Medalji. (217 - 3) C. kr. pri v. Water-closeti fabrike Epstein .1 < o m p. na Dunaj I. XIU V U tU lio L1 UfivOlJ d, vse sedanje presegajoča. Popolnem brez vlaka in smradu. Postavi jih vsakdo prav lehko, in so na vsak *■««'./ //ffiri .vh-*u'uj *ulsti'4MnJen. in suttt smem I uiv ptuite Miuf/ove startne i>i'vint»'nte vsakem* ztives ntgjtitj*-iejie prHporoČafa, kujii ne rtajn se zlultnu jtltščati, h-ei- f«*/»o ntifjlu in ufjutlna mđravMJo* Prosim, da te moje vrste t) Ma/jitt' i Itn t- \ t • tt ih> m. v ii ikih iitt-snanite. Donos prosim, da mi pošljete paket prsnih bonbonov iz gladnoga ekstrakta. Spoštovanjem Kuri Ifoi"g;itiiklloi*, inžener, Dunaj IX., Liechtonateinatrasse Nr. 27. ■1 Pravi Hodovi sladiti bonboni so v modrem papirji. ^187—7) V Ljubljani pri Galtr* Piocolt, lekarna pri „angelju varim" na duuajskoj cesti. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne.u 1QS6