Od kmetije do kmetije
Razori, Brezje, Horjulska dotiiu. BuUjnova, Šentjošt in Zalog nad Polhovim Gradcem so kra-ji, Id so jih obiskali predsUvniki izvr&tega sveta in družbenopoUtičnih organizatij občine pod vod-stvom direktorja in pospeševalcev Kmetijske za-drugeTZO Vič .
Obiskali so nekatere kmetije, kjer se ukvarjajo predvsem z živinorejo, nekateri tudi s kmečkim turizmom in kjer so se preusmerili predvsem na prideiovanje lastne krme.
Skupna nabava strojev
Tone Doiinar iz Razorov. Ima 9 hektarov svoje in 5 hektarov najete zemlje, v hlevu ima 20 glav živine. Vsako leto odda 7 glav živine. Povprečna mlečnost njegovih krav je 15 litrov dnevno. Krmi-la kupuje ie kravam ob telitvi, drugače pa pravi, da sta travna silaža in seno prav dobra hrana. Letos je med koruzo mešal deteljo, kar imajo krave, kot pravi, zelo rade. Raje.kupuje gnojila kot krmila, ki so izredno draga, saj bi za 1,5 litra mleka moral porabiti en kilogram krmil.
Zaenkrat ima Tone še star hlev, prav kmalu pa bo sezidal novega, ta bo za pitance, v starem pa bodo ostale krave.'
Poleg dveh traktorjev ima še vrsto strojev, ker pa je pameten gospodar, takokot njegov znanec, sta večino strojev kupila skupaj.
Tonetova žena je zaenkrat še v službi, pa ne bo dolgo. Dela doma je namreč vse preveč, na poti je četrti otrok. Za večino stvari je Tone na kmetiji sarii, čeprav, kot pravi, mu veliko pomagata tudi brata in teta.
Dopolnilna Tonetova dejavnost Dolinarjevim 'predstavlja gozd, ki ga majo 18 hektarov.
Modernizirana kmetija ima naslednika
V Brezjah pri Dobrovi je urejena, velika in nova kmetija Jerneja Koprivca. Hlev, ki je sko-rajda zavidanja vreden, a tako nov, da v njem še nimajo vse predvidene mehanizacije, je veljal okoii staro milijardo. Ima tudi številne obdeloval- . ne stroje, ki pa jih je, za razliko od Toneta Dolinarja iz Razorov, kupil vse sam. Z nikomer se tako zelo ne razume, da bi si upai v »španovijo«, kot pravimo. Njemu tako najbolj ustreza.
Sicer pa Jernej ni sam, na kmetijj veliko naredi njegov sin, ki bo kmetijo tudi nasledil.
V hlevu je pri Koprivčevih navadno 30 glav živine, od tega osem krav. Tudi on krmo prideluje sam, ima svojo pšenico. Jernej Koprivc ima 9 hektarov svoje obdelovalne zemlje, 6 hektarov pa jo je vzel v najem. Poleg tega ima tudi 15 hekta-rov gozda.
Ne samo za ta dva kmeta, za vse kmetije je značilno, da se ob preusmeritvi na živinorejo po-javi problem - premajhno število lastne obdelo-valne zemlje, prenizko določen zemljiški maksi-mum.
Hribovska kmetija rodi veiiko žuljev
Franc Doiinar iz Butajnove ima več zemlje, 27 hektarov, od tega 14 hektarov gozda, vendar je njegova kmetija na 670 metrih nadmorske višine. Tudi on ima lastno krmo, vendar so njegovi žulji. ko jo pridela, pokosi, veliki, saj mora večino zemlje obdelati in pokositi ročno. Strmo področje je za stroje neprimerno oziroma strojev za takšna področja še nimamo. Tudi pri Dolinarjevih so obnovili hlev, ki je vedno poln. Vsako leto odda za mesto 4 do pet glav živine. V zbiralnico odda letno okoli 14 tisoč litrov mleka. Kot na vsaki takšni kmetiji, ki uspe, je tudi tukaj veliko gara-nja, še veliko več kot v dolini. Pa se kmet Franc prav nič ne pritožuje, saj so vsi pri .hiši voljni delati, vsi imajo radi zemljo, živino.
NINA ČOŽ