232	v Ohio '	i	in Ohio	I
_	EQUALITY	! — Its
MSA Oglasi v tem listu	I Be8t Advertising LMsZZ,
JjPL^ so uspešni j	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	; _ Medium — j|
V0LUME XXVI.—LETO XXVI.	CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). december 16, 1943	_številka (number) 293
Velesile podpirajo spremembonaBalkanu
Malj Peter in premier Puric to videla Roosevelta, ko je bil v Kairu
Kairo, 8. decembra. (O.N. n
— Predsednik Roosevelt se n
•e srečal z jugoslovanskim kra- 1
toll Petrom in predsednikom n
pžidarjem Puričem, katerega s
J'ada v Kairu se ravno zdaj na- k
j^ja v velikih težavah radi no- č
J Političnih komplikacij. p
Peter in Purič sta videla z
Predsednika Roosevelta, ko se
nahajal tukaj na konferenci
?'ede Kine, a Purič ga je obi-
'tal ponovno, po sobotni objavi
^ovizorične partizanske vlade o
"a domačem ozemlju Jugosla- p
% t
I	1
Snovanje Titove vlade ni bilo .
nepričakovano	l
' c
vprašanja glede bodoč- v "osti jugoslovanske vlade v iz- t ^atistvu, ki so bila že povzro- p Cl'a več vladinih kriz zaporedo- t p v teku samo letošnjega le-[ 1 so postala zdaj še neizmer- c težja zaradi dejstva, da se t ; ^ ustanovila neodvisna vlada t Jj°d vodstvom generala Tita in s r' Ivana Ribarja.	c
formacija te vlade generala t , ^ ni prišla popolnoma nepri- c ^kovano, pač pa je bil marši-|1 presenečen radi trenotka, r 1 Je bil izbran za njeno usta- \ °v}tev, namreč na predvečer t
zavezniškega poskusa,
8 kupnimi močmi streti Nemči- 1 Jo. Ni
popolnoma izključeno, da I j 1 Tito končno priznal jugoslo-' | 'atisko kraljevsko dinastijo. Tu-ajšnji opazovalci opozarjajo, ] , a nova vlada kralja sploh ni ' ženila,
ter govorila sama o Seki le kot o začasni vladi, ter
i "Porabljala
izraz "delujoči" čla-111 za vse svoje ministre.
I ^^orica o proglasu jugoslovanske republike
T . :
,.JUgoslovani, ki so nasprotni- i . Puričeve vlade, nas zagotav-; ■ Ja3°> da ima Tito že pripravlje- • drugo izjavo, s katero bo i ^glasil
Jugoslavijo za repu- • - 'ko. Predstavniki opozicije, ki ^ bili pri kralju Petru ob pri-1, ; ^ Week-enda, so mu nujno' Ogovarjali, naj poskusi doseči j SP°razum s partizani, predno Vse možnosti za to izginejo, | 111 ne bo prepozno, j Ti krogi poudarjajo, da je pr-j Vl Predpogoj za to, da se znebi Kerala Draže Mihajloviča v,
: Rojstvu
vojnega ministra. Po-\ rri bi bilo potrebno reorgani-j j *lrati vlado na tak način, da bi I i v njej zastopani tudi taki! t>olitiki
v katere bi partizani
ftiogli
imeti zaupanje. Vendar je treba priznati, da je zelo I ^v°mljivo, da li se bo sploh a)o izvesti tako reformo vlade ^ izgnanstvu, da bi mogli pa-'°ti, ki v notranjosti Jugosla-na domačem ozemlju, na-• a'jujejo svoj odpor, imeti va-! zaupanje.
Pristaši dinastije delajo za sporazum
j Prijatelji dinastije, ki pa so nasprotniki Puričeve vlade, bi ^jraje videli, da pride do spo-^ZUma med Titom in kraljem, 1 ^ sicer na osnovi tega, da bi i ralj priznal Titovo vlado za >jo, ter se podal v Jugoslavi-'l0' da se mu pridruži, t , Za sedaj britanska vlada svo-•ješa stališča napram Jugoslaviji ni spremenila. Britanija še ] ^dalje priznava kralja Petra 5 k°t vladarja Jugoslavije, njego-[ v° vlado pa kot legalno, zako-
:o vlado. Dozdaj tudi vpraša- j c e diplomatičnsga pripoznanja j tove vlade še ni postalo akut-, ker partizani sami še niso ivili formalne zahteve za ta-priznanje. Prav lahko mogo-pa je, da se bo v kratkem javilo vprašanje glede pri-anja "de facto".	^
iričev kabinet je proti spora- v
zumu s Titom	k
Puričeva vlada ima povsem v ividno namen, braniti svojo ^ žici jo, ter noče napraviti no-nega koraka za sporazum s ^ tom. Oni, ki to politiko obso-jo, izražajo svoje pomisleke, ^ š, da bo kralj postal tako po-!d zan z usodo Mihajloviča, da v i končno u§oda dinastije same E ipolnoma odvisna od tega, kaj r i z vojnim ministrom.	s
c
Britanci so vedno smatrali,
i
, je kralj eden od redkih ste-
ov stabilitete in edinosti v ,
t
m trojnem srbsko-hrvasko-
avenskem kraljestvu, ter tudi ^
ta centralna točka, okoli ka-
,.	. .	• r
re velja po vojni nanovo sezi- „
iti to državo. Ako postane "
•alj preveč zapleten v notra- ^
e politične spore, bo njegova
ižnost v tem pogledu močno *
pela.
lada nastopila, ! a prepreči stavko c a železnicah
- ■■ ■ ■	C
Železničarske unije so 1 odglasovale za stavko, ki se ima pričeti 30. dec.
Predstavniki petih velikih ilezničarskih unij so včeraj v levelandu .na podlagi članske-a glasovanja, ki se je završilo ; pred časqm, naznanili, da se d 30. decembra stavka začela vajati, nakar je vlada v Wash-
j
igtonu takoj podvzela korake, a se potom pogajanja prepre-i grozeči zastoj železniškega rometa, ki bi bil katastrofa pr-ega reda za deželo.
Organizacije, ki so odredile) tavko, štejejo 350,000 članov, klep za stavko je bil sprejet a podlagi glasovanja, pri ka-erem je 97.7 procentov član-tva omenjenih organizacij gla-ovalo za stavko.
Vladni posredovalni odbor je klical konferenco z zastopniki elezničarskih unij za prihodnji lonedeljek v Chicagu, kjer se >o iznova odprlo vprašanje nezdnih povišanj, ki je odgovor-io za obstoječo krizo med vodstvom železnic in delavci.
Voditelji železničarskih unij so snoči izjavili, da pojdejo na tonferenco v Chicagu, ampak /zdržali so se vsakega drugega komentarja z ozirom na vladno ikcijo za preprečitev stavke.
POZDRAVI
Mr. in Mrs. Cyril Stanonik, ki sta se pred kratkim podala po poroki v Colorado, sta si tamkaj ustanovila svoj dom, odkoder pošiljata najlepše pozdrave svojim sorodnikom in prijateljem. Mrs. Stanonik je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Martin Zugel, 6308 Carl Ave. Prijatelji jima lahko pišejo na naslov: 1536 Ogden St., Apt. 3, Denver 5, Colo.
-»t	c.;.	Vli	i
Naciji izvršili čistko pri visoki armadni komandi?
Hitler je baje odstranil junkerske prvake, ki so menda skušali ustvariti kontakt z zavezniki
Včeraj so se razširile vesti, da so naciji izvršili čistko pri j visoki armaclni komandi, potem j ko se je odkrilo, da je junkerska | vojaška klika skušala za Hitler-! jevim hrbtom stopiti v stiko z zavezniki v svrho mirovnih pogajanj.
Poročila iz Londona, ki so delno potrjena od nemškega radija, pravijo, da so bili na najvišja vojaška mesta imenovani politični komandanti, o katerih ni dvoma, da bodo do zadnjega stali za nacijskim režimom, in da so bili odstranjeni vsi "mlačni" pruski oficirji, ki so osumljeni, da so tajno delovali za pobotanje z zavezniškimi silami.
Glasom teh poročil je maršal Edwin Rommel zavzel mesto maršala von Rundstedta, nemškega poveljnika v Franciji, ki je bil do sedaj načelnik obrambe v zapadni Evropi. Dalje se poroča, da je bil odstavljen gen. Falkenhousen, ki je poveljnik nemških sil v Belgiji,' in na njegovo mesto da je bil imenovan gen. Jungklaus, vodja nacijske elite in osebni prijatelj Heinri-cha Himmlerja, načelnika Ge-stapa. •
Govori se, da sta bila oba odstavljena generala, Rundstedt in Falkenhausen, zapletena v mirovne overture, katere je pruska vojaška kasta baje podvzela v Lizbonu.
NOV GROB
GOLDIE DUČIC
Ob 1. uri danes zjutraj je u-mrlk Goldie Antoinette Dučič, stara 15 let, stanujoča na 4709 Superior Ave. Zapušča očeta, pet bratov in sestro. Pogreb o-skrbuje A. Grdina in sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti bo-| mo poročali jutri.
URADNIKI DRUŠTVA "V BOJ"
Na letni seji društva "V boj" • št. 53 S. N. P. J. so bili izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje i leto: Predsednik Frank Barbič i podpredsednik John Šorc, taj-i nik Jos. F. Dum, 15605 Water-; loo Rd., blagajnik John Koss i zapisnikar Louis Dugar, nad'
-	zorni odbor: Joseph Siskovič
-	predsednik, Frank Petrič in An ton Brenčič, zastopnika za Cle
j velandsko federacijo Matt Pe i trovič in J. F. Durn, za farmsk t odbor SNPJ J. Šorc in Vinki i Starman, za podr. št. 48 SANJ o J. F. Durn in Frank Barbič, z; podr. št. 35 JPO, SS Frank Da car in Anton Ivančič.
Mm.
IP
Dorotny Maynor bo kot soli- j stinja nastopila pri koncertih; | ki jih Cleveland orkester prire-! di nocoj in v soboto večer v Severance dvorani. Dirigent orkestra je Erich Leinsdorf.
Miss Maynor bo pela arije štirih oper in sicer: "Depuis le jour", iz opere "Louise", — "L'amero s a r o costante", iz Mozartove opere "II Re Pastore" iz opere "Lenore", prvo dejanje Beethovnove opera "Fidelio", ter iz opere "L'Enfant Pro-digue".
Naši
fantje-vojaki ★ ★
Mr. Michael Suponcic, 6026 St. Clair Ave., je prejel od vojnega departmenta dve krasni medalji, ki sta bili podeljeni njegovemu sinu štabnemu saržen-tu Frank J. Suponcicu, za izredno odlikovanje pri napadih na oljne naprave v Romuniji. Na njegovi zadnji misiji, ki je bila slučajno 1. avgusta, ter najdaljša in v največjem obsegu izmed vseh takih napadov, je bilo njegovo letalo zbito iz zraka, j pri čemur je bil Frank opečen in poškodovan ter zajet. Sedaj 1 se nahaja kot vojni ujetnik v bolnišnici na Romunskem. Ena i z m ed medalij je takozvana " "Oak Leaf Cluster", druga pa za izredno hrabrost, takozvana Distinguished Flying Cross.
S/Sgt. Frank J. Supancic i-ima brata, First Sgt. Joseph , Suponcic, ki je že bil v bitki na Havajih, sedaj pa se nahaja v ^ Coloradi, ter sestro Dorothy 5 Suponcic, ki se nahaja pri ' WACs v Floridi.
Mr. Suponcic je poročal, da " je na željo župana Frank J. ' | Lauscheta nesel medalje poka-~ zati v mestno dvorano, ter se ' županu lepo zahvaljuje, za njegovo prijaznost.
Prostovoljno je vstopil k mor-1 narici dne 4. decembra Victor °; Tomsic, sin Mr. in Mrs. Louis b Tomsic, 881 E. 237 St., Euclid a i Ohio. Njegov naslov je: Victoi L" i Tomsic A/S, Co. 1869, U.S.N.T I S., Great Lakes, 111.
Albert Gregoric, sin Mr. ii Mrs. Louis Gregoric, 1171 Eas 74 St., je bil povišan pri morna rici in sicer v Ensign. Promovi ran je bil dne 2. decembra, dn< 14. decembra pa se je podal ' Princeton univerzo v svrho na daljnih študij.
Ensign Andrew R. Ipave< sin Mr. in Mrs. Andre v Ipavec 1194 E. 177 St., je nepričakovs
Dinastičn! interesi se bodo morali umak-
! B.B | KI	| H H
niti iguaski voip
Partizani prodrli
do predmestja Zadra 1
, i
LONDON, 15. decembra, p — Glasom zadnjih vesti so ] partizanske čete s svojimi ^ proti-napadi ob dalmatinski obali prodrli do predmestja Zadra.
Maršal Josip Tito istočasno poroča, da so zavez- \ niški zračni napadi prisilili ] nacije, da so zapustili ne- j davno zasedeni jadranski
polotok Uljan.
------ j
Zadnje vesti z | bojnih front	]
PAČIFIK — Ameriška letala I so stresla 356 ton bomb na ; japonske postojanke Arawe < ob južni, obali otoka New Bri- £ tain. Dan preje so Amerikan- 1 ci močno bombardirali kraj < Linden, ki je edino dobro pri- * stanišče na omenjeni obali. ! Ta dva zračna napada se tol- ' mači kot priprava od strani zavezniških sil za večjo ofenzivo v južno-zapadnem Pacifiku.
RUSIJA — Rusi so včeraj strnili "svoje sile, ki so prodirale od Kremenčuga in Čerkasija 1 in s tem očistili zadnje ostanke nemških čet na zapadnem 'bregu Dnjepra v razdalji 250 milj. — Na kijevski fronti nemška ofenziva tiči na mrtvi toCki in Rysom se je celo posrečilo zavzeti nekatere postojanke, katere so izgubili tekom zadnjih dni. Naciji poročajo, da so Rusi začeli dve veliki ofenzivi na' severnem koncu fronte. ITALIJA — Zračna armada 300 ameriških bombnikov je včeraj s svojih baz v Italiji vpri-zorila enega največjih napadov na Balkan, ko je bombardirala nacijska zrakoplov-ska polja na Grškem in pristanišče v Atenah. Osma angleška armada je ojačila svoje osem milj široko oporišče na bregu reke Moro.
FINSKA PLAČALA OBROK NA VOJNI DOLG
WASHINGTON, 14. decern-' ■ bra. — Finska je danes plačala • svoj redni obrok na dolg, ki ga 5 je napravila po zadnji svetovni , vojni. Obrok znaša $233,915.06.
. i no prišel domov pretekli petek : iz Bostona, Mass., kjer je poha-:jal v Institute of Technology. i Po devet-dnevnem dopustu se t ; bo podal na službeno mesto na -1 zapadno obalo.
e | Saržent Edward Dolšak, sin v j Mr. in Mrs. Frank Dolšak, 445 .-! E. 200 St., je bil premeščen z j Californije, v Kansas. Njegov 'naslov je: Sgt. Edward Dolšak j, 79th Cavalry Recon. Troops A.P.O. 79, Camp Phillips, Kan i- sas.
KAIRO, 13. dec. — (Posneto po "New York Times"). Po dveh letih okupacije začenjata Grčija in Jugoslavija polagoma oblikovati obrise svoje politične bodočnosti, in vsa razpoložljiva evidenca kaže, da velike zavezniške sile zrejo z zadovoljstvom na dosedanji razvoj dogodkov v tem, pogledu.
Peter in George se najbrže nikdar ne vrneta domov
Naznanilo nove jugoslovanske ustave definitivno upostavlja bodoče namene režima maršala Josipa Tita Broža, ki bi baziral na federativnem demokratičnem sistemu. Z ozirom na to je možnost povratka kralja Petia ali katerega koli drugega zastopnika dinastije Karad-jordjevičev postala zelo majhna, dasiravno to ni definitivno ali formalno izključeno, v kolikor se tiče uradnih izjav ali se utegne spremeniti za slučaj, da bi prišlo do kakega nenadnega kompromisa.
JNeaavna oojava pisma grsKe-I'd kralja George-a, v katerem c je izjavil, da bo počakal z odlo- ^ :itvijo glede povratka v Grčijo 3 svojim kabinetom vred, je j ^ močan dokaz, da se kralj zave-/ 3a svoje sedanje nepopularno-j sti in da je začel spoznavati, da11 se morda nikdar več ne vrne v frčijo.
Zavezniške sile so začele spo- j znavati novi položaj	]
Jasno je, da so zavezniške sile začele spoznavati spremembo -v stališču ljudstev v okupiranih « deželah in rastočo vrzel v njih • sentimentu napram njih ubež- 1 nim vladam. Zavezniške sile so i že več mesecev stalno večale svojo pomoč za Titove partizane, ki trdijo, da imajo v akciji proti sovražniku od 24 do 36 1 divizij.
Znano je, da premijer Churchill in zunanji minister Eden zreta na partizansko gibanje z rastočim odobravanjem, in polagoma prihajata do zaključka, da navzlic svoji obligaciji napram grškemu kralju George-u kot svojemu zavezniku, ne moreta na noben način pomagati njegovemu povratku, ako bi bilo to proti volji njegovih podanikov.
Načela Atlantskega carterja se. uveljavljajo
To predstavlja definitiven korak naprej od strani zavezniških sil za oblikovanje političnega programa v soglasju s | principi Atlantskega čarterja, kakor so bili nadalje razjasnjeni na konferencah v Moskvi, Kairu in Teheranu.
Polagoma se pripravljajo tla za organiziranje popolnoma novih vlad na Balkanu, ki bodo v soglasju z ljudskimi gibanji, dasiravno morda v konfliktu s položajem, ki je obstojal v do-tičnih deželah pred več kot dve-,ma letoma, ko so bile okupirane od sovražnika.
Spretna poteza Titovega režima
; Skrajno zanimivo bo opazo-' vati, da-li bodo premi jer Stalin, , predsednik Roosevelt in mini-, strski predsednik Churchill od-- govorili na poslanico, katere jim je poslal Titov "Izvršni od-
)or jugoslovanskega anti-faši-stičnega sveta za narodno osvo-joditev."
Ako bo kateri izmed omenje-lih treh na-poslanico odgovoril, so to pomenilo toliko kot da se omenjeni odbor priznava kot 'de facto vlado," in v tem smislu je bila to skrajno spretna 30teza od strani Tita, da se pre-zkusi stališče velikih zavezniš-rih sil.
LONDON, 14. decembra. — Angleško časopisje v splošnem adobrava sklep britsko-ameri-ške vlade, da se nudi vojaško pomoč v Jugoslaviji v prvi vrsti partizanom, ne pa gen. Mihajlo-viču, kajti priznava se, da so partizanske čete tiste, ki v prvi vrsti vodijo borbo proti Nemcem v Jugoslaviji.
Prireditev Slov. šole S. N. D.
V nedeljo popoldne ob treh se vrši božičnica Slovenske mladine šole S. N. Doma.
Naši otroci, učenci slovenske šole bodo podali lep program in pokazali, kaj vse so se naučili v slovenski šoli.
Program bo vseboval: igro, petje, glasbo in deklamacije.
Na božičnici bo navzoč tudi Miklavž, ki bo1 obdaril pridne šolarčke.
Slovenska javnost! Na naše otroke ne smemo pozabiti! Po-1 kažimo zanimanje za nje! To bomo storili s tem, da se udeležimo njih priredbe v nedeljo popoldne v Narodnem domu na St. Clair Ave.
Na gotovo svidenje! Pričetek ob treh popoldne.
Za prosvetni odsek SND
MM,
PROMETNA NESREČA
Včeraj proti večeru se je na W. 58 St. in Franklin Blvd. zgodila nesreča, ko sta prišla v ko-lizijo avtobus mestne železnice
■	in neki privatni tovorni avto. V , koliziji je bilo poškodovanih 11
■	oseb, dva od teh, voznik avto-
■	busa in neki potnik, tako resno, ) da sta bila odpeljana v bolniš--Inico.
-TUAN 2'	----—-ENAKOPRAVNOST____16. decembra.«
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
«H« AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO 8231 ST CLAIR AVENUE - HENDERSON 5311-li Luued Every Day Except Sunday« and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (cene NAROČNINI) ay Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland in po poŠti Izven mesta):
for One Year — (Za celo leto)___________________»6.5t
ror Halt Year — (Za pol leta)__________________________________ 3 .hi
For 8 Month« — (Za i me«ece)______________________________________2.O1
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico:	v
(Po poitl v Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
For One Year — (Za celo leto)_________________|7.5(
For Hall Year — (Za pol leta)_____________________4.0(
For I Monttu — (Za 3 mesece)_______________________2.2:
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Fok One Year — (Za celo leto)______________$8 0(
For Halt Year — (Za pol leta) ___________________________________________ _______4.51
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
LOUIS F. TRUGEH"	1
Rusija, partizani m ameriški Jugoslovani
Kakor pi va, tako je tudi diuga svetovna vojna ustvarila med Jugoslovani (kar se tiče stare domovine) dvoje političnih naziranj — republičansko-federalistično tei staro reakcionarno mOnarhistično. Pojma republikanizem in federalizem sta v našem slučaju eno in isto, kajti po mojem mnenju je federalizem na Balkanu absolutno nemogoč pod starimi režimi (monarhije), postati more fakt le tedaj, če balkanske države zavržejo stari, sttohneli in gnili monarhizem ter sprejmejo ljudovlade ali republike. Balkanska federacija je absolutno nemogoča pod romunskim, bolgarskim, grškim in jugoslovanskim kraljem, kajti federacija ima namen služiti ljudskim interesom, ki so v vseh omenjenih državah istovetni, med tem ko bi se, če bi se ustvarila balkanska federacija pod sedanjim režimi (kraljevske vlade), interesi posameznih vladujočih klik in vladarskih hiš nasprotovali in bi koncem konca prinesla taka formacija balkanske zveze neprestane konflikte, ki bi povzročili ali razpad te zveze ali pa vojne. Kjer je v ospredju "oseben interes vladujočih," je vsaka zveza, ki bi bila koristna skupnim ljudstvom, nemogoča, torej je treba te interese odstraniti, ali z drugo besedo, stare monarhistične vlade morajo iti v pozabnost in nadomestiti jih morajo resnično ljudske vlade.
Svet je v preteklosti nazival Balkan "sod napolnjen s smodnikom," ki je nevaren vsemu svetu, ampak isti svet pa ni pojasnil vzroke te nevarnosti. Če bi bila dana balkanskim ljudstvom prilika do samovlade v demokratični balkanski federacij?, bi tega "soda napolnjenega s smodnikom" ne bilo in ta ljudska zveza bi bila garancija večnega miru na Balkanu, ker bi ne bilo več prilik medsebojnega sovraštva, katerega so in še povziočajo reakcije in vladajoče klike. Ako hočemo imeti mir na zemlji, morajo ljudstva odpraviti reakcijo, in z reakcijo bodo izginile vse druge site, ki so nasprotne resnični ljudski vladi.
Vprašanje Balkana je tilno važno in bodoči mir je v veliki meri odvisen od tega, kako se bo lešilo balkansko vprašanje. Balkan je ključ do vzhoda in deloma juga. Za-padne sile — Francija, Anglija in Nemčija — so imete svoje interese, tako na Balkanu kakor tudi v Mali Aziji, Indiji in severni Afriki. Najkrajša pet do vseh teh delov sveta je preko Balkana. Naravno torej, da je vsaka izmed teh držav skušala uveljaviti na Balkanu svoj vpliv in prestiž. Ti vplivi so se ki esali med seboj in povzročili so neštete konflikte. Najbolj agresivna je bila seveda Nemčija, ki je imela na vseh balkanskih "prestolih," razen Jugoslavije, svoje "sinove" ali pa potomce in sorodnike Ho-henzollern dinastije. (V Jugoslaviji je imela veliko besedo kraljica Marija, hči romunskega kralja, ki je potomec Hohenzollerncev.) če hoče svet, da se ta nevarna kom-peticija za vpliv na Balkanu konča, se mora dati balkanskemu ljudstvu pravico samovlade, poleg tega pa se mora z vsemi sredstvi podpirati ustroj balkanske federacija. S tako federacijo se bo zaprlo vrata proti vzhodu vsakemu bodočemu aspirantu agresivnosti in svetovne nadvlade.
V naših listih je videti živahno komentiranje o partizanih, Rusiji, SANS-u, in o bodoči obliki — ali pravzaprav — kakšna naj bi bila Jugoslavija. Seveda so ti komentarji različni, kakor so različne ideje posameznih, ampak vsi ti komentarji kažejo, da je narod v Ameriki duševno zdrav in krepak in da zna ceniti svobodo, katero užh-a kot priseljenec v Ameriki. So sicer izjeme, kakor so povsod, ampak te izjeme so bile in bodo vedno nasprotne vsa!:emu napredku, kajti njih oseben dobiček je bil in je še sedaj, da ostane ljudstvo v temi, da ne misli in da pusti misliti in tolmačiti vse dogodke tej izjemi, ali če hočete, reakciji. Ampak radi te izjeme si ni treba beliti lasi — pustimo jo pri miru kakor bi jo sploh ne bilo; pojdimo preko nje do cilja, katerega smo. si postavili. Boljj
žalostno pa je dejstvo, da se v gotovih slučajih strinja s ! to manjšino ali reakcijo tudi napreden-delavsko orijenti-! ran list Prosveta. Ivana Moleka, urednika Prosvete, poznam osebno in zato ker ga poznam, si nikakor ne morem tolmačiti njegovo pisanje o Rusiji in partizanih. Kaj se je zgodilo z njim, da ne more slišati ime Stalin ali parti-8( zan? Na trgu je več knjig o Stalinu — proti Stalinu in za •v Stalina — čital sem eno in drugo, in, morda se boste čudili če vam povem, da jaz ne vidim v Stalinu tistega diktatorja, kakor ga vidi Molek. Kdor je prečital knjige za in proti Stalinu ter skušal biti nepristranski, mi bo potr-00 dil, da Stalin ni bil nikdar diktator v pravem pomenu be-25 sede, temveč diktator je bil "komintern," katerega je ustanovil Ljenin. Stalin tudi ni bil "internacijonalist" temveč je bil v prvi vrsti za Rusijo, za rusko ljudstvo, in-00 ternacijonalist pa je bil Trocky in kot tak je bil proti ru-_ skim interesom, ker je polagal več važnosti na uspeh sve-!d tovne revolucije kakor pa na uspeh ruske revolucije same. Stalin je bil in je z dušo in telesom za Rusijo, za ruski narod, za permanentno zvezo sovjetskih republik, . med tem ko je bil Ljenin in Trocky za to, da se gotove republike sovjetske zveze, če hočejo odcepijo, od celote. (Slučaj Georgija). Stalin je bil tisti, ki je odcepitev preprečil ter ohranil celoto sovjetske zveze.
Diktator! V Rusiji je 162 narodov in 162 jezikov. Če bi bil premier Josip Stalin tak diktator, ali bi >e ljudstva Rusije tako umirali na bojinih poljanah? Dikta-torji Rusije so hoteli postati tisti, katere so trije sodni 11 procesi spoznali krivim izdajstva ter jih postavili pred 0 puškino cev. Diktatura v Rusiji, ali v katerikoli drugi dr-žavi, ki se je porodila iz in v revoluciji, je morala biti, si-ct cer bi bila Ukrajina, Belo Rusija, Georgija in ves Kau-^ kaz postal plen tujih držav. Toda, če bi hotel vsaj delno opisati vse faze ruske revolucije in dela Stalina, bi vzelo > precej časa, skušal pa bom, če mi bo čas dopuščal, podati | našim ljudem jasno sliko o Stalinu in Rusiji, tisti Rusiji, a ki bo rešila Jugoslovane izpod jarma temne* reakcije. Pre-pričan sem, da ne bo dolgo, ko Rusija bo spregovorila v pi ilog naših bratov v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji, ki umirajo zato, da bo bodoči jugoslovanski narod prost in na a svoji zemlji svoj gospod. Trdno pa sem prepričan, da je ruska diktatura predhodnica najširše demokracije, od ka-- tere bo imel trajne koristi ves svet. .
Partizani! Uboga para! Vi se borite za svobodo svo-l> jega naroda, umirate v blatu in v potokih krvi in zato ker }> , umirate za svobodo in za boljšo človeško družbo, ste ko-j munisti. Louis Adamič, ki je s švojim peresom več kori-j stil svojemu narodu in svetu, kot kateri drugi izmed sinov n Slave, je tudi komunist. Če so vsi ti — partizani, ki preli--t j vajo svojo kri za svobodo svojega naroda, zame in zate, l- j in za vesolni svet in Louis Adamič, ki z besedo bojuje » gigantske borbo demokracije, potem bi bil sam rad njih
l- tovariš.
»_ --—— ■-
! UREDNIKOVA POŠTA
Brooklyn, N. Y. — Prireditev i Slovenske šole v Brooklynu, N. | Y. — Naši slovenski javnosti v i New Yorku in okolici želimo naznaniti, da bo imela naša tukajšnja Slovenska šola svojo I božičnico, in sicer v nedeljo, i dne 19. dec. v Slovenskem nar. i domu v Brooklynu. Začetek bo ' ob peti uri popoldne, in naši i rojaki in rojakinje so napro-šeni, da nas ta dan gotovo po-, setijo in se z nami vred povese-lijo predbožičnega časa.
I Kot se nekaj govori, je v teku pripravljanje za predstavo živih jaslic po starokrajskem načinu.
Na programu bo tudi igrica, 1 petje, deklamacije, itd. Seveda bo prišel v posete tudi Miklavž in bo obdaril mladež v dvorani.1
To pot se bo imela šola še po-' sebno za zahvaliti Miklavžu, ' kajti še preden je prišel okrog < njegov praznik, je bil nakazan naši Slovenski šoli dar v znesku -$500.00 in je namenjen za šola- ( nje oziroma za pomoč kakemu 1 izrednemu talentu, ki se zna po- ? javiti v naši šoli. Oseba, ki je £ poklonila ta dar Slovenski šoli, 5 ne mara nobene publicitete o f tem, ali dar sam pa je znak, da 1 med nami še živi globoka slovenska zavest—na eni strani ko-vražniki uničujejo naš, narod in I naso kulturo, po drugi pa vsta- s ja v srcih plemenitih ljudi zna- c čajna in vznesena narodna za-.ž vest, ki je pripravljena poma-jž gati naprej slovenskim talen-T tom, da naše ime in naša beseda r ne zamrje. V teh dneh je takii r
r plemenita gesta vsega prizna-. nja vredna!
Na 19. decembra upamo, se 3 bodo tudi naši ljudje v new-
■	yorski naselbini z enako toplo 5 in blago zavestjo v srcih prišli > na božično priredbo naše šole, • ter nam tako dali spodbudo za ] nadaljno delo. — Zanimalo vas 1 bo>prav posebno to, da bodo na-" ši šolarji, mali in veliki, v kraj-
■	šem igrokazu prikazali borbo' " in življenje našega človeka v'
domovini pod sovražnikovo oku-' . pačijo.	, !
' Vstopnina bo prostovoljna.' ' Bo programu bo igrala godba za ples. Vsi, ki se spominjate, ka-, ko lep večer smo imeli lani ob priliki naše božičnice, pridite ; tudi letos!	j
Anna P. Krasna. I
Veselica dr. Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ
Cleveland, Ohio. — Članice1 društva "Svobodomiselne Slovenke" št. 2 S. D. Z. se že dolgo z veseljem pripravljajo na svojo običajno letno veselico, ki se vrši v soboto, 18. dpcembra v avditoriju Slovenskega narod-i nega doma.
Ker se prireditve našega društva že zadnjih šest let vrše tik pred božičnimi prazniki, je postal ta datum sedaj že kar tradicija in čin nice imamo zabele- , (žen ta pomemben dan na dru-jžinskem koledarju kot nekak , 'predpražnik, kateremu je treba , posvetiti našo posebno pozor- . | nost..
O, to vam je bilo vrvenja in šuštenja med članicami, ko so v ovojih predpripravah naletele na vsakojake ovire, ki nas v teh izrednih časih tako rade iz-nenadijo. Posebno pri nakupovalnih turah, toda za naša dekleta ni bila nobena ovira ta-Ito velika, da bi je ne znale premostiti in rezultat je — garancija, da vas čaka zabava in postrežba po modi "starih dobrih časov", ko so bile še vse dobrote na izbiro po mili volji.
Zato pa vas članice prav radostno pričakujejo v posete v soboto večer.
Mary Klemene in njen štab v kuhinji — Josie Jeglich in njene natakarice v točilnici, Vida Shiffrer in njen sprejemni odsek sestoječ iz dvanajstorice lepih mladenk — Peconov orkester in njegovi valčki — vsi so pripravljeni in ker so strokovnjaki vsak po svoje, vemo, da vas bodo nad vsako pričakovanje zadovoljili.
Zato prav vljudno vabimo vse članstvo S. D. Z. in cenjeno občinstvo sploh na obilen poset.
Za društvo št. 2 S. D. Z.
Josephine Petrič, tajnica.
LETNA SEJA
Cleveland, Ohio. — Dne 17. decembra se vrši letna seja društva " V i p av s k i raj" št. 312! S. N. P. J. v navadnih prostorih. Pričetek ob 7. uri zvečer.
Poleg važnih zadev bodo na dnevnem redu tudi volitve društvenega odbora za leto 1944. Članstvo se opozarja, da se polnoštevilno udeleži. Po seji se bo pa vršila domača zabava.
Z bratskim pozdravom
John Strancar, tajnik.
S proslave Jugoslovanskega zedinjenja
v Chicagu
0
Dne 5. decembra so čikaški Jugoslovani obhajali praznik jugoslovanskega zedinjenja v paviljonu Pilsen Parku ob sijajni udeležbi ljudi iz čikaške-ga mesta in okolice. Prostrana dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička.
Med govorniki sta bila najznamenitejša Louis Adamič in| Žarko Bunčič. Navzoče občin-! stvo, ki ga je bilo prejkone nad tri tisoč, je obema priredilo prisrčne ovacije in naši ameriški vojaki so nosili Adamiča potem, ko je končal svoj sila zanimivi govor, med burnim ploskanjem in splošnim navdušenjem na ramah po dvorani.
V programu, ki ga je vodil Mr. Popovich, so sodelovala razna pevska društva. Med temi 1 je bil tudi slovenski moški zbor j | "Prešeren." članice in člani či-l kaškega. zabavne/ kluba-"Ljubljane" so-v slovenskih na- ■ rodnih nošah obstopili Adamiča na odru, preden je začel govo- 1 riti, kar nam je nudilo zelo lep in pester prizor. Zvonko Novak i je kot podpredsednik odbora za i to proslavo posloval v vlogi na-'i domestnega predsednika te pri-' i reditve, ker je moral predsed-|c nik Frank Barich potem, ko je 1 odprl z ognjevitim nagovorom |i program, oditi radi bolezni domov.	c
Na tej v duhu novih idej vr- c šeči se«proslavi je bila prečita- f na in soglasno sprejeta slede- ) ča resolucija:	ji
Mi ameriški državljani jugo- c slovanskega pokolenja, zbrani v J \ paviljonu Pilsen Parku na 3049 1 W. 26th St. v Chicagu dne 5. i decembra na proslavi petin-'s dvajsetletnice jugoslovanskega c narodnega zedinjenja, smo ne- z oporečno lojalni do Združenih e držav ameriških. Mi neomajno o podpiramo njihne vojne napore z v tem orjaškem boju za svobodo, pravico in demokracijo in v j ameriških vojnih industrijah 1, prispevajo delavci naše krvi noč ii
J Italijanski ujetnik
Nekje v Ameriki se nahaja ta e' italijanski vojni ujetnik, kate-i- rega vidite, ko obeša svoje perilo. Ujetniki dobijo obleko, dobro hrano in plačo za delo. Ofi-i. cirji dobijo plačo na podlagi svoje sarže. Ujetniki v ameriških taboriščih dobivajo po $3 r. mesečne plače če kaj delajo ali i- ne.
2! --i-
in dan z delom in denarjem k , tistim vojnim prizadevanjem po a vseh svojih močeh.
1- Mi jugoslovanski Amerikanci t. smo kupili vojnih vladnih ob-e veznic za^milijone in milijone e dolarjev. Na tisoče in tisoče naših sinov služi tej veliki deželi v oboroženih silah in veliko, ze-lo veliko naših hčera deluje v pomožnih vojnih enotah kakor tudi na obrambni fronti doma. Na stotisoče in stotisoče naših mož in žena dela v bistvenih vojnih industrijah. Mi se v polni meri zavedamo svoje dolžnosti, da ' moramo storiti za zmago vojne in miru vse, kar i je v naših močeh, k; Kot Amerikanci imamo vedno v le Ameriko najprej pred očmi.
-	Ali pri tem pa si seveda ne mo-remo kaj, da ne bi čutili tudi za
a deželo svojega izvora—za Ju-
0	goslavijo. Bolečega srca smo si svesti njene strašne nesreče, ki
-; predstavlja pretresljivo trage-dijo pod kruto pet« nemških fa-
-	šistov in njihnih pomagačev.
1	Mi globoko občudujemo pogum-
-	ni odpor jugoslovanskih ljud-
i stev in njihne junaške bojne si- I
-	le, ki so poleg ruske Rdeče ar-
-	made najizdatnejše zaveznice ■
-	Združenih narodov 11a evropski 1
-	celini. Z vsem srcem se jim pridružujemo v njihnem željnem 1
1 stremljenju za novo, združeno 1 1 in demokratično Jugoslavijo, pa i sklenemo:
■	1. Da bomo nadaljevali s 1 -I podpiranjem svoje ameriške' 1 vlade v njenih vojnih prizade- 1
■	vanjih in žrtvovanjih do konca * i tega strahovitega boja zoper ^
■	vse osiščne sile.
1 2. Da bomo delovali za edin- A : stvo med sabo in drugimi slo- c j vanskimi Amerikanci t.er pospe- ® ševali bratstvo in vzajemnost1 • med ljudstvom v Jugoslaviji in N drugimi slovanskimi narodi v' 1 Ev
ropi sedaj v tej vojni in v j2 miru potem.	r
3/Da bomo pozvali Združene J države in druge Združene naro- i: ! de, naj začno nemudoma zala- v gati jugoslovanske ljudske boj- ii |ne silo z orožjem, živili, obleko E j in zdravniškimi potrebščinami, da bodo te mogle pripraviti za-! v |Veznikom pot za njihen vpad v balkanske dežele .
4.	Da se bomo obrnili do pri- -stojne ameriške vzpostavitvene oblasti s prošnjo, naj priskoči zatiranim ljudem v Jugoslaviji ekonomično na pomoč, čim bo osišče pregnano z njihnega 0-zemlja.
5.	Da bomo zahtevali, naj se jugoslovanski svet, ki je naseljen s Slovenci, Hrvati in Srbi in ki je bil tem vzet med to voj-
no in še pred njo, vzpostavi m vrne Jugoslaviji.
6.	Da bomo izrazili svoje naj-j iskrenejše simpatije do juS0' ! slovanskih bojnih sil v Jug°sIa'
■	viji in svoje globoko občudova-j nje silne bojevitosti v njihnem
■	hrabrem boju za svobodo in j lepšo bodočnost nove, neodvisne, združene in demokratične
Jugoslavije.
7.	Da iz vsega srca odobravamo izjave zgodovinske moskov ske konference, ki je po našem mnenju prvi resnični korak na poti v dobo priprostega človeka, in
8.	Da prosimo odbor jug°sl°' vanskega narodnega zedinje11^; naj nadaljuje s svojim delom 1 smislu te resolucije.
Zvonko Novak, nadomestni predsedn1 •
S proslave se je poslal I predsedniku sledeči PoZ^rf'
i	Mi, ameriški državljani W> a slovanskega pokolenja, z ^
v paviljonu Pilsen Parku jj 2- 304S W. 26th St. v Chicagu. J* >- dne 5. decembra 1943 ob obha' i- janju petindvajsetletnice Ju»°
H slovanskega zedinjenja Vas, i- predsednik, prisrčno pozdravlJ 3 mo.
, ho-
li S svečano zaobljubo, da
mo kakor en mož podpiralisV ^ ~ jo vlado v tej vojni proti tira" stvu in v obrambi demokrat. )u ki edina more prinesti svob° in pravico vsem narodom; " ci naj so to veliki ali majhni, in. b- zagotovitvijo, da bomo P°sV ie li vse svoje telesne, umske a- denarne moči pospešitvi^
ii	ške zmage Združenih držav e- drugih Združenih narodov 11 v nacijsko-japonskim osiščem ^ >r spoštljivo obračamo do Vas,
a- zastavite svoj velik vpliv h svojo dobro voljo v dosego ^ h svobojenja, zedinjenja i" oS^e. ]- vanje nove, demokratične i'11
odvisne Jugoslavije, ki je ^ ;a našem mnenju neizogib«0 " ir trebna za mir Evrope in cel
sveta sploh. 'P	Zvonko Novak,
nadomestni predse««11
> ___
il Poslanica dr ju. Ivanu Hib(,rl"
Cenjeni dr. Ribar:	. A.1
Mi, ameriški državljani Ju» v ^ slovanskega pokolenja, zbraj1' paviljonu Pilsen Parku na 0 g J." W. 26th St. v Chicagu d^
decembra 1943 na proslavi P j indvajsetletnice jugoslova11^, ga zedinjenja Vas dr. Iva11 bar, in po Vas maršala Titav0j-e jugoslovansko osvobodilno .j sko iskreno pozdravljamo.
Vaš junaški boj proti 03 ^ n nim osvojevalcem in vsega
0	ničevanja - vrednim kvizlin^ u a vzbuja v vsakem Amerika^g
jugoslovanskega izvora s ter podžiga vse druge amer1 ^ e Slovane k še večjim napoi"0^.
pripravljanju te dežele za b 1 v a joče se ofenzivne operaciJe
r Evr°Pi-	tudi
Mi smo z vami, kakor s o ; . vsi drugi demokratični . celega svet! Zori se in ura . šega osvobojen ja ni več t Mi z vsem srcem pozdravlja ^ vaš junaški boj proti & iV
1	(in njegovim pomagačem- ^ zdravljamo zmago bojne zV.0i med Anglijo, Sovjetsko
> Jugoslovijo in Ameriko. ^ . in smrt nemškim fašisti^
-	nasilnikom, pogin njihni drz ^
-	in njihnemu "novemu redu
) Evropi!	gt
J Živela svoboda in neodvis*
■	j vseh narodov!
Zvonko Novak,
nadomestnrprcdsed^,
WHERE THE FUEL GO&
AN ARMY TRANSPO1^ burns 33,000 gallons of f«el a dry
CIGANKA
3	povest iz
§\	domačih'
hribov
wjL
Predstavnik: t	Albin Hrovatin
(Nadaljevanje)
'Jaz ti bom pomagala. V me-t0 Poj deva k orožnikom pa na Sodnijo. Gospodje te morajo va-
rovati."
Za nas cigane ni varstva, vse zaničuje, zapirajo nas 111 Preganjajo." "Tem bom pokazala!" se je Potovka razhudila. "če se bode aJ °mecovali, jim bo Jerca za-r°dla. in da Jerca ne piska na ""'e viže, to gospodje vedo." ^ tem trenutku je ciganka presunljivo zakričala: "°oh — tam je! tam je!" gozda je pridrvel divjak \ f"neni obleki, z rdečim pason klenim klobukom. Ciganka hotela bežati, od strahu pa so " otrpnile noge, tako da ni mo-p Prestopiti. Oklenila se je erce in zakričala: I Pomagaj mi! Pomagaj mi! bil me bo."
Ciganski poglavar je stal že ted njima. Kakor tigru so se režali beli zobje, v črnih j^h Pa mu je gorel ogenj. Z cem, ki ga je držal v desnici, široko zamahnil in oplazil ^nko po hrbtu: j i (Ali te imam, prekleta kro-
I l^kle je na glas zatulilo in j se trdneje oklenilo potovke; jo je odrinila ii] ciganu izpada zasolila dve krepki klo-ll> eno na levo, eno na desno, . ^ zavpila'nad njim: ; ^ Lump, ali misliš, da z žen-
arni lahko počneš, kar hočeš?"	#
j p'gan je bil trd od samega ^čudenja. Pogledal je žensko, j Je bila za glavo večja od i Jega, potem se je zbral in jo
ei'il proti nji: , Prekleta baba, posvetil ti
i °om;"
. Kakor bi trenil, ga je Jerca Iv 'Jela za roki, ga držala nekaj ,Sa kakor v kleščah in ga tre-^' potem pa ga je vrgla v i j av°. da je padel kakor poleno, Se zasmejala:
.. 'Haha —
takih koštrunov ko lu'u na-' Pr^e deset, pa se i J1 Jerca ne ustraši, že vse dru-tl Cl~>i možakarji so jo pri meni %ili."
LJJo mačka se je cigan hitro
pobral in je naglo jel za pasom in v hlačah nekaj iskati. ~~ "Vraga," je sopihal, "kje je |
či	v f\jy
noz ?	j
Ko je zletel v travo, mu je padel nož izza pasa. Potovka ga1 je s svojim bistrim očesom še 1T
S	1
pravi čas zagledala in se je brž K sklonila:	• A
"Tu je nož. Za spomin si ga' bom obdržala na takega juna-l ka, ti šalobarda zelena ti. Pridi j . a mi še v pest, ti bom puščala, _ r kri, da je svoj živ dan ne poli-j žeš več!"
j Ciganu je bilo treba orjaško J
Jerco le pogledati pa se je pre-j
pričal, da ji s silo ni kos. Zato r . ' , je začel zlepa:
"S teboj nimam kaj in tebi!
tudi ne bom nič storil."
"Hahaha, kako si milosten!" e	I
se je smejala Jerca. "Bodi ve-j
'sel, da te ne klestim kakor ka-j
•	kega smrkovca! Kaj še čakaš! in iščeš? Poberi se, drugače ti
e podkurim, da se boš komaj po-e biral!"
h; "Po to kanaljo sem prišel, ki mi je ušla; drugega ničesar no->> čem."
i'j "Kanalja to dekle ni. In če, ■ Vanda noče s teboj, je nimaš i- pravice siliti."
"Imam pravico. Moja je, njen n oče sem."
; "Lažeš," je zavpila ciganka;
"Samo je bil moj oče in Kata i- moja mati. Oba sta umrla." _ 'm "Vse, kar je bilo Samovo, sem
I jaz kupil.' '	si
l"| "A tako, dekleta kupujete in '"j prodajate cigani! Čakaj, to bom !naznanila!" je zagrozila Jerca.
*	"Prodati me hoče," se je ogla-silo dekle. "Kupca že ima."
"Kdo to pravi ?"	sr
0	v
"Jaz vem. Tisoč dinarjev si
1	hotelo, ni pa ti je ponujal sa- .' mo dve sto."	Jc
a| "Kateri oni?"	b(
J i
!-i "Starec z dolgo, sivo brado in lb v s črno kapucno. Rekel ti je tu-),j di, da se moraš hitro čez mejo P
i zgubiti." o j Cigana so te besede silno raz-' P elkačile. Prebledel je, ustnice so V! i-! mu zatrepetale, iz prs mu je P li zadonel zamolkel, skoro žival-, j ski glas, divje je sopihnil in zar-1 o jul:	ol
BOŽIČNA DARILA
Največja izbira lepih in koristnih božičnih daril po zmernih cenah. Pridite dokler je zaloga polna.
Oblak Furniture
6612 ST. CLAIR AVE.
Trgovina do Božiča odprta vsak dan od 9. do 9. zvečer
j Nemške čete so v bližini Caserte, v Italiji, uničile . most, da bi zaustavile prodirajoče zavezniške sile, toda kot kaže vrhnja slika, se je njih sabotaža slabo obnesla. ! Angleški vojaki so svoj "jeep" zavozili v.vodo in prekoračili reko brez mostu. V prizadevanju, da si ohranijo svojo zimsko linijo, so Nemci vprizorili serijo hudih pro-ti-napadov na skoro vso ameriško peto armado.
i BARUCH HAS NEW
IMPORTANT ROLL j - , ^ ^
e WASHINGTON, D. C. — 73-year-v ' old Bernard M. Barueh is the new S head of a -new unit within the office of wEtf mobilization to handle | policies for the various war agen-1 cies and to work with war and post-war adjustment problems. The appointment was made by James I ! F. Byrnes, war mobilization direc-a tor. This is the same role Baruch played in World War I.
Q "Prekleta mrcina! Za grmom si vohala."
"še žival se otepi je in brani \ n svojo prostost," mu je zabrusila potovka pod nos.
"Laže. Vse je narobe cula." "Ti se lažeš, da ti kar iz ust; smrdi."
j "Nazaj mora k družini. Tam j bodo možje razsodili, če se ji1 je res krivica zgodila."
"Tako noro še pišče ni, da ti j bo lisici v brlog lezlo pravico n iskat. Ne, midve poj deva v me-j sto na sodnijo; tam bova vse; 0 povedali."
j "Vanda!" je zagrmel ciganski .1 poglavar. "Ti veš, da morajo o vsi naši moški in ženske baša e poslušati. Kaj tiste čaka, ki te-J
ga ne storijo, to veš tudi." ..i Ciganica se je zopet krčevito oklenila Jerce in jo rotila: "Ljuba žena, ne daj me, ne £ daj me! Tvoja hočem biti. Ka-^ kor pes ti bom verna." ^ "Vanda," je zarohnel cigan, ►- "še zadnjič te vprašam, ali ho-
►	češ z menoj? Da ali ne?" r "Ne, ne, ne!"
^ Tedaj je cigan pobesnel. Za-
►	sukal se.je okoli sebe, iskal kaj
►	po travi ter pobral kamen. To-£ da v tem se je Jerca rešila de-y kleta, naglo je segla v koš in k- privlekla iz njega velik revolver. Namerila je na cigana in se;
: mu približala:
"Ali boš izpustil kamen, raz-j ibojnik? Pri tej priči! Sicer te! ustrelim kakor mače."
Ko cigan ni koj ubogal, mu je | ustrelila nad glavo v zrak: pol'! i Dcdec se je zvrnil po tleh in je I obležal in se ni ganil. Potovka ! se je hudo prestrašila, stopila k | njemu in dejala:
"Za božjo voljo, saj te vendar nisem zadela! Ni mogoče!" i Tedaj je cigan planil pokon-' ci, skočil k dekletu in jo s tako i silo udaril s pestjo po glavi, da .je zahropljala in se zgrudite. Hudobnež pa se je spustil po » bregu, zakrohotal se je in izgini! v gozdu. Za trenutek je j bila Jerca trda, potem pa je j sprožila tri strele za beguncem, i ne da bi merite na njega. Revolver je vrgla v koš in pocenila zraven dekleta, ki je težko so-tdo in bilo po obrazu vse s krvjo joblito. Dvignila ji je glavo in ,jo poklicala po imenu. Ciganka
pa ni dala glasu od sebe, le zdaj in zdaj je rahlo zaječala. Medtem so se sem od Ravnjakove' meje prikazali ljudje, ki jih je privabilo streljanje. Jerca jim je pomahala in jih jela klicati, naj hitro pridejo. Nista še minuli dve minuti in Ravnjakova hlapca Lipe in Florijan sta pri- j tekla, za njima še dekla Kristi-, na, slabotna ženkica v tridese-;
tih letih. Ko je ta zagledala ci-; —------
i ganico na tleh, je zavpila: 11 i "Ježeš Marija, kaj je to? Kdo r J je žensko ustrelil?"
(Dalje prihodnjič)	t
j Iskanje v vojni	|c
< pogrešanih	j
| Neki švicarski dnevnik pišs	^ | pod gornjim naslovom med drugim: |r
"Ranjen, ujet, mrtev? Pro-	J
s sim-povejte mi resnico!" Petde-	L | set tisoč pisem pride na teden
| — dvesto štirideset ženskih	I
1	rok jih odpira.	J
"Ali ni v času, ko se toliko	]<
| govori o napredku in civilizaci-	a
2	ji, a se niti vojne ne morejo	1 ^! preprečiti, neobhodno potrebno,	r
j da se vsaj vojne grozote neko- s ' liko omilijo?" je nekoč zapisal j ustanovitelj Mednarodnega rde- g
3	šega križa, Švicar Henri Du- p
-	mant, ko je slikal grozote bojev li pri Solferinu.	v
Od tega časa dalje je Švicar- j j sko ljudstvo vedno pomagalo p " j vojnim žrtvam vseh taborov, li e Tako se tudi danes dogaja. z e Leta 1870—71 je ustanovil r n Mednarodni Rdeči križ prvi in- n l> formacijski urad za vojne po- n " grešance v Baslu in od tedaj t: a j naprej se je izredno veliko sto- ji "jrilo za te bedne ljudi; sedaj se vJ nahaja pa tudi v Zurichu velik,'
-	informacijski uaad za pogreša- n -; ne v vojni, ta urad je veja Med- n
• narodnega Rdečega križa v Že- i ne vi.	j i
Kakor v zadnji svetovni voj- r
ni, tako čaka tudi danes tisoče i
pisem — to se pravi tisoče lju- i
jdi — na odgovor. 50,000 pisem i
'prihaja vsak teden v Zurich, c
; pregleda se jih pa tedensko le
20,000. Natančno je treba pre-; c
brati vsako pismo, kajti naj*;"
: manjša napaka se hudo mašču-i .	v . . . I
]e m onemogoča poizvedovanje . za pogrešanci.	^
I	i1
Izgubljen — mučna beseda! t
Koliko boli in solza je v njej.; r i Nekje v bojih, na begu ali umi- ; ku so bližnji izginili. Od maja j ali junija ni več glasu od njih. j Temna imena: Chemin des Da- i mes, Dunkergue . . . Vizije pisanih vojaških sukenj koloni-jalnili čet, spahijev, tujske le- , gije so oživele v naših očeh; prav tako motorizirani oddelki in ves vojni štab te strašne ; vojske.
In 240 rok ureja pisma in še pozno v noč iščejo ženske curiš-kega urada na zemljevidih neznana imena francoskih krajev. Na vsako vojaško skrajšavo se | mora natančno paziti, vsa*ko i- i me je treba večkrat preštudira- ; ti, kajti veliko dospelih pisem je pisanih s okorno ali nečitljivo pisavo.
"Boril se je v Belgiji in se ni mogel vkrcati ..." "Od 16. ; maja nimam od svojega moža j
STRAN 3.
nobenega glasu, če je ujet, ranjen ali padel, mi sporočite in mi povejte vso kruto resnico." Ali: "če je kaj hudega, sporočite na moj naslov, gre namreč za sina-edinca moje uboge sosede ... "
Ganljive so vse te vrstice, ki skrivajo skrb, nemir in nesrečo. Iščejo može, sinove, brate, zaročence. Klici na pomoč prihajajo celo iz Maroka, Alžira in preko morja. Iščejo ljudi, ki so, kot mi, neodgovorni za današnje krvavo dejanje ..."
SEZNAM
S KOM MORETE POMAGATI K
ZMAGI ★ •
MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI
Prodajte vašemu mesarju *
KOVINSKI ODPADKI
Povprašajte v vaši mestni dvorani ★
SHRANITE STARE ČASOPISE
Pokličite PR. 6100 za odpremo ★
KOSITRNE ŠKATLJICE
—	Operite jih
—	Strite jih
—	Shranite jih
—	Oddajte jih
na pristojna mesta za pobiranje ' *
Pobiranje v Clevelandu:
na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu;
na zapadni strani:
' tretjo nedeljo v mesecu
Sedaj je čas, da pregledate avto. Ta oglas ima namen,da imate svoj star avto v porabni službi v vojnem času.
To je način kako
STARTATE SVOJ AVTO
v mrzlem vremenu
Ako imate choke na	Potisnite notri	Predno zabrnete
roko, potegnite ga ven	pedal clutcha in ,	ignition, pritisnite
okrog % dolžine.	sicer do konca.	na starter.
^^^^^^^^^^^^	d abod^o cilindri bol.j prijeli.
To pomaga starterju, da	(Ako imate avtomatični
. . . ter potegnite ven nekako obrne motor, ne da bi obrnil	choke, pritisnite parkrat na
napol ročni throttle. kolesje.	accelator)
Sedaj - zabrnite	Naj se motor	Da ložje začnete,
ignition in pritisnite	segreje, predno avto	rabite zimsko lahko
na starter.	odpeljete. • -	olje.
Toda nikoli ne gonite motor-
Ko motor zastarta, počasi ja z vso silo. Naj dela poča-	. Olje, ki rado teče v mrzlem
potisnite notri c h o k e in si v začetku, s čemer se mo-	vremenu, dovoli kolesju hi-
throttle tor varčuje.	treji obrat in namaže hitreje.
s
s&as	TunajtenavaŠ	J^lt	^^
'si sohio reporter	pmhhedh
za novice	INI STANDARD Oil CO. ( SOHIO J
♦krat WTAM |srr	,0H,0) vS^y
DNEVNO cleveland 10::ŽO V. M.
.----.	BUY UO!t£ WAR BOND3J—JCAREIFOR VOD8 CAR FOR YOUB COOHTRT
SIROTE
Spisal NARTE VEL1K0NJA
(Nadaljevanje)	1 s
"Pritožili se bomo, pritožili, i | ker je proti zakonu!" In so se|4( pripravljali, da odidejo. Grabnar je povzel besedo. "Mislim, da se mora ona ® stvar z Boltarico vendar pojas-j niti: Ali je res, kar pravi Zi-1 ^ ma? Preko teh očitkov ne remo. Ali se ti, dečko, res kaj1 vmešavaš?" Nastala je tišina,| Zimovi pristaši so sedli nazaj.
"Če dado D o r i c i prestano jed!" je dejal Branko odločno. »
"To ni prav! Županu bi moral povedati!"
"In medtem bi Dorica jedla!" i?, "Že res! Toda ne gre za jed,j za ukazovanje gre. In tisto z Boltarico?"
i v
"Res pridržal /sem jo radi! malega!"	!v
"Slišite?" je dejal Zima. "Mir!" je vpil župan, ki je sedel kakor na trnju.	jg
"Da, slišimo!" je odgovoril; Žele.
"In županu nisi povedal?" "Nisem!"
"To bi bil lahko storil, to bi p bilo prestano!"
"Mislil sem, mislil sem . . . " ^ • "Nič mislil. Dorica mora po p redu od hiše do hiše, tako smo t sklenili in sklep se mora izpol- z njevati. Zapomni si!"
Branka so polile solze in u- v bežal bi bil, da se niso tisti hip odprla vrata. Žonta je privlekel j, Dolfka za roke.	n
"Tako! Jaz se ne bom mučil n s fantom! Ali naj postavim še n enega pastirja zanj? Osem o- j vac je pasel, pa mi izgubi eno." n
"Saj pol je ne more!" je dejal Krivec.	c
"Da, in je balinal, za hlačne gumbe so igrali in za kofuznik. p Gumbe so mu porezali, koruz- n nik pa snedli!"	j,
"Saj niso!" je moški dejal Dolfek.	t
"Tiho!" se je razhudil Žon- š ta. "In odgovarja. In je od še- k stih novih gumbov izgubil dva s in eno ovco! Možje, tu ga ima- s te!"	n
"Vse imam v žepu in še tri d povrh!" je Dolfek vlekel iz že- ^ pa gumbe. "Za gumbfe me pa ne r bodo!"	j
"In za ovce tudi ne!" je de- ^ jal Branko. Samo pes jih je v razpodil. Vaš hlapec ga je na- r ščuval!" je pokazal na Želeta.
"To je predrzno!" je kriča) I žele.	*
"Župan, kdo ima tu besedo. r In če jih je pes razpodil, ali l naj mu jih spet zbere? Ali to t ni izgubljeno?"	E
Žonta se je razjezil.	2
"Tu ga imate, jaz ga ne ma- * ram več!"	^
Žonta je odšel in pustil fanta ~ kar sredi sobe.
Zima je naglo preštel navzoč-ne in dejal:
"Možje! Rekel sem že, da čast občinskega zastopa ne prenaša, da bi nam segalo takole fante v besedo. V znak protesta odhajamo!"
Pogledal je po svojih pristaših.
"Ali naj mu zamašim usta!" je jezno vpil župan, ki je s silnim sovraštvom mislil na otro-k e, neposredne povzročitelje vsega tega.
Zima pa se je obrnil na vratih in dejal:
"Naš odhod mora priti v zapisnik! Da se bo vedelo, da ni-
j ste sklepčni! Vrag, da nismo ; prej zapazili, da manjka tudi | Žonta," si je dejal ves jezen. "Lahko bi bili šli že prej!"
Županu se .je nabralo čelo v gube.
"Lepa reč!" i "Sklepčni nismo!" je dejal j i Grabnar ter si grizel brke. "In , da je še Žonta šel! Fanta je vrnil, ker je ovce prodal!"
Dolfek je stal sredi sobe in ni vedel, kaj bi.
"Kam pa s fantom ?" je vprašal župan.
"Saj nismo sklepčni!" je dejal Grabnar. "Z Bogom, možje!"
Tako so odšli. Župan je po- r tegnil Branka za lase in dejal r ,ves jezen,:	r
"Zdaj imaš! Bova že še go- \ vorila!"	i
In ga je vlekel za seboj. j Dolfek je ostal sam v občin- c i ski pisarni.
J
9.	i
1
V tistem času je bila županja c pri župniku.	t
"Zares, tu je težko svetova- s ti!" si je gladil stari gospod I plešo
ter zamišljeno prestavlja-1 r ti z drugo roko svinčnik na mi- i zi.	1
"Pripravite moža za to, da 1 vzame enega za svojega."	I
Žena je zaihtela. "Zdravnik 1 je povedal. Na meni je, da jih ne bo, otrok. Kako naj to prenašam, gospod župnik? Nikdar nikoli ne bom imela znamenja, da sem živela! Živega znamenja, da sem živela!"
Strašen obup ji je legel na lice.
Stala je vsa ubožna in bedna pred njim, tako ubožna in bedna v svoji strašni bridkosti, da je vse trepetalo v njej.
"In če se gledam, če gledam to svoje zdravo telo, če poslušam vanj, če vijem te svoje roke in čutim svoje prsi, polne strašne bridkosti nerodovitno-sti! Za deset in več življenj i-mam zdravja in moči, pa vem, da je vse to zaman! O, ko bi vedele žene, ki padajo iz materinstva v materinstvo, kakšna je bolečina nerodovitnosti, ne bi bile tej strašni božji milogti v lice!" je kriknila ter sklenila roke v obupu.
"O, jaz sem videla sestro v porodnih bolečinah, kako ji je; trepetal zadnji živec v neizmer-j ni muki, kako se je borilo živ-, ljenje matere za življenje o-troka. In je v zadnjem hipu prišel zdravnik in rezal, o, rezal živega otroka, da reši ma-, ter. In ona ne vedoča, kaj delajo ž njo, je tiščala zobe od
PROTECT YOUR HOME FROM TUBERCULOSIS
ALGIERS — Soundphoto — Pvt.	I
Margaret H. Maloney, WAC, be-,	I came the first woman to be deco»; rated for bravery in this theate^ , sf war. Pvt. Maloney was awarded the soldier's medal for heroism.:
The citation by command of Geiv	p
Dwight D. Eisenhower read in' j	*
part: "Pvt. Maloney saw a soldier	z
fall to a pool of flaming gasoline.!	T
Without hesitation or thought of	r
danger to herself, she rushed into	-j
the flames and rescued the soldier.-'	u
Pvt. Maloney sustained sever«	j, barns "
_ ---n
•	muk ter ni crhnila. In ko so jo
l rešili, ko ji je odleglo —• kaj _ mislite, gospod župnik, kaj je
■	vprašala najprej?" si je oddah-nila od toka besedi. "Ali je živ" u je vprašala, "ali je živ?" kakor j<
•	da je vedela, da je bil fantek. p
In ko so vsi obmolknili ter se P ji nihče ni upal ziniti besede, je v udarila z glavo v blazine ter za- s-kričala od bolesti in bridkosti, da je stari zdravnik ihtel kot o- k trok. O, gospod župnik, tam v
■	sem jaz spoznala, kaj je otrok, b In koliko ljudje grešimo nad nedolžnimi dušami! In mene je Bog spoznal za nevredno te milosti! Moje telo bo ostalo ja- v
, lov klas, ki bo segnil brez zrna. u Ne bom vedela, čemu sem žive- n
: la!"
Mednarodna agencija 33 Združenih narodov in 11 pomožnih sil, za olajševanje trpljenja v osvobojenih de-želah, je bila pred1 nedavnim v Beli hiši ustanovljena. Predsednik Roosevelt se pogovarja z britskim ambasadorjem Lord Halifaxom, dočim Leighton McCarthy, kanadski minister, podpisuje pogodbo za svojo deželo. Ime novi agenciji je: United Nations Relief and Rehabilita-' tion administration (U. N. R. R. A.)
"No, no," je strmel župnik sočutno vanjo, ki je stala tako uboga in revna pred njim. Prijel jo je nemo za roko ter ji pokazal v cerkev. Molče je šla pred njim. Ustavila sta se pred velikim oltarjem, pred podobo sv. Ane.
"Ali je ta kdaj obupala? In kdo je bil njen otrok? Sama veste, županja.. Mati božja je bila njen otrok! Ne grešite!"
Obrisala si je solze in dejala:
"Saj ne obupujem. Toda saj vem vse, saj vem vse. Če bi kaj upala, bi grešila. Čudež je nemogoč!"
"Pravim, ali je ta obupala! 1
: An obupala n;iizaoeta r m Koga ) je rodila?" pokazal je na Jane-- za Krstnika v stranskem oltar-i ju. "On, Caharija, ki ni vere i imel, je onemel! Da, onemel, l ker ni imel vere — " ) "Jaz tudi nimam vere! Zdravnik mi je vse povedal."
^ "Če je zdravnik povedal! Kaj zdravnik! Zdravnik, da! Toda radi moža, mislim, ne začnite
CLEVELAND ORCHESTRA
j	Eric Leinsdorf, dirigent
i SEVERANCE četrtek, 16. dec., 8:30
' DVORANA sobota, 18. dec., 8:30 ' j DOROTHY MAYNOR, Soprano
i v Severance dvorani	CE. 7300°
i i
kar z vsemi sirotami, najprej z -enim otrokom. Ali ni drugih ljudi v vasi? Burja, Muhič in Lozar. Vsak po enega in gnez- . do bo prazno. Sam bom govo- ^ ril z njimi."
"Prosim, gospod župnik!" "Toda povem vam, da ne u-pam na uspeh. Tujih otrok se bo vsak branil. Burja, Muhič in Lozar. In če bi bili vsi enako -stari, enakega zdravja in sami dečki. Tako bo pa vsak mislil, da je opeharjen pri razdelitvi. In kdo naj vzame dekletce? Poroga se bo bal. Najprej bi i morali oddati malega, potem 'Dorico, za starejša dva bi šlo laže. Poznam ljudi!"
"Jaz vzamem mlajša dva!" je vzkliknila županja.
(Dalje prihodnjič)
EVialf oglasi
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
1	Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 3028
' ,
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo . streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplač-j ni proračun.
i Universal Roofing Service i 1106 St. Clair Ave.
CH. 8376—8371 Ob večerih: ME. 4767
RADI TEŽKOČ
dobiti delavce, smo primorani prodajati sladoled (Ice Cream) samo za na dom, ni pa nam mogoče servirati ga na različne - načine pri mizah v lekarni.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd.
Ekspertno
popravljanje vsakovrstnih ur. Delo jamčeno.
IVI. Blaskovich
5801 St. Clair Ave.
HE. 2882
Mr. in Mrs. Joe Sustarsic
GOSTILNA 6702 St. Clair Ave.
v Priporočamo
se vsem mladim in starim, da pridete k nam po vsakovrstna darila. Imamo srajce, nogavice, kravate in vsakovrstnega spodnjega perila za moške, tako tudi za žene in otroke, lepe plahte, kovtre in vse drugo, kar se potrebuje pri hiši.
Žene, ne pozabite, da katera potrebuje lepo gorko suknjo, da naj pride k nam, ker imamo Veliko zalogo za majhne in velike ženske.
Ravno tako imamo veliko iz-bero lepih oblek. Vse mere od 16 do 60. Pridite, se vam priporočamo.
ANZLOVARS
Vogal E. 62 St. in St. Clair
Opremljeno
sobo, kjer se lahko tudi kuha, se odda v najem poštenemu moškemu. Vpraša se na 1162 E. 60 St.
Ali vi iščete biznes?
Tu imate dobro priliko! Ta biznes se mora prodati, ker je bil lastnik vpoklican k vojakom. Fino poslopje na vogalu, gostilna in stanovanje. Licenca za liker. Proda se vse skupaj za $10,500, ali pa če hočete, se proda samo biznes brez poslopja.
George Strainic
15607 Waterloo Rd.
poleg North American banke IV. 6561 — KE. 4120
^DEboRATED^ Združeni narodi osnujejo načrte za pomoč
___
NAZNANILO	j
Vsemu cenjenemu občinstvu in našim odjemalcem
naznanjamo, da bomo prodajali vino na galone in stek-	1
lenice izven trgovine od 20. do 30. decembra, da bomo	J
tako ustregli našim odjemalcem za božične praznike.	4 Priporočamo se za naklonjenost ✓
RUDY BOŽEGLAV	i
WINERY 6010 ST. CLAIR AVE.	3
THE MAY CO.'S BASEMENT
ceia*11090 copatov!
- - za moške - ^nske ■ otroke!
SMART CORDUROY D'ORSAY	ŽENSKE SHEARLING SCUFF
Corduroy copati s flanelasto pod-	Topli, udobni copati iz dlake.	Blago v rdeči, zeleni, modri, peach
logo in "platform" podplati. Sred-	Usnjeni podplati in pete. Odprti	ali temno rdeči barvi. Usfijeni
nje ali temne rjave barve. Mere	au zaprti spredaj. Polne mere 4	podplati in pete. Mere 4 do 9 za
4 do 9 za dekleta in žene. RA-	do 9 za dekleta in žene. RACIJE	dekleta in žene. RACIJE PRO-
CIJE PROSTI!	PROSTI!	STI.
^	USNJENI STEPIN	VOLNEM H^O COPATl"
ŽENSKE D'ORSAYS IZ BLAGA	„	... . . „„„,„„<„,.
Criss-cross usnjeni step-ins s Copati z upogljivimi usnjenimi
Mehki podplati in z lepimi pom-	plaid podlogo. Temno rdeče, črne	podplati z vrhnim delom iz 80".'. pom okraski. Temno rdeče ali	ali zelene barve s kontrastnimi	volne in 20% bombaža v plaid modre barve, mere 4 do 8 za de-	podplati. Mere 4 do 9 za dekleta	barvi. Mere 4 do 9 za žene, dekleta in žene. RACIJE PROSTI!	in žene.	kleta in dečke. RACIJE PROSTI!
X Par MOŠKI OPERAS IZ OVČJEGA	MOŠKI OPERAS % OVČJO
OTROŠKI USNJENI COPATI	USNJA	PODLOGO .
Usnjeni podplati in gumijaste pe-
Upogljivi usnjeni podplati in Mehko ovčje usnjo . . . močni te . . . izvrstnega izdelka. Zelo močni usnjeni vrhi v rjavi ali upogljivi usnjeni podplati! RA- mehki. Samo rjave barve, mere modri barvi. Mere 8V4 do 12 za CIJE PROSTI! Burgundy, modre. 6% do 11 za moške. RACIJE otroke. RACIJE PROSTI!	črne ali tan barve. Mere 6 do 12. PROSTI!
The May Co. Basement
16. dtecembra, 19^
mmmmmmm~™■ Za delavce
OŠKI za čiščenje preprog z vacuum — ponoči TEDENSKA PLAČA Zglasite se v Employ«^ uradu
THE MAY	.
~~ c i MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77&c na uro
Ženske 62'/2c na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva.
Nobene starostne omejit^- ^ te fizično sposobni za delo. a imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St
National Carbon Co., Inc.
Išče se
lekle ali žensko srednjih & * rarstvo dečka. Pokličite , 1096.	^^^^ j
OSKRBNICE
Polni čas: 5.10 zv. do l-4° ZJ' šest večerov na teden
DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. ^
PLAČA $31.20 NA TEP^ *
Delni čas:	er
1588 Wayne Rd., Rocky * rri ure dnevno, 6 dni na t® PLAČA $9.90 NA TED&
• nri
5e ste sedaj zaposleni P irambnem delu, se ne PrI£
EMPLOYMENT OFFlC*3
)DPRT 8 zj. do 5. zv. dn^0 razen ob nedeljah
ag
Izkazilo državljanstva zahteva
THE OHIO B £}:k TELEPHONE ^
rOO Prospect Ave. Soba 001
MOŠKI
SPLOŠNO TOVARNlš^0 IN KOVAŠKO DELO
PLAČA OD URE
POLEG OVERTIME
Steel [mproveme^ & Forge O
970 E. 64 St.
za dnevno ali nočno u TEDENSKA PLAČ-A Zglasite se v Employ"16 uradu—7.
nadstropJe
THE MAYCO^^
OGLAŠAJTE V--
"ENAKOPRAVNO?