V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta 2 „ — „ a mesec . . — „ 70 „ Po pošti:
Za celo leto	.	0 for. 50	kr.
„ pol leto	.	4	„	80	„
„ četrt leta	.	2	„	—	„
„ mesec .	.	—	„	90	„
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
35«	V Celovcu v četrtek 28. februarja 1867.	XCČ£lj 1K1«
Delo in plačilo.
Na Dunaji.
Ni davDO temu, kar nam je prišel v roke 1. zvezek „Deutsche Revue“, organ Blago-tinšekove stranke. Pričakovali in bali smo se že, da imamo zopet enega nasprotnika več v časnikarstvu, — in nismo se zmotili. — Ali, oče odpusti jim, saj ne vedo , kaj delajo, recimo in tolažimo se, saj ne zaslužimo tega. Tolažimo se, saj Nemci sami čutijo, da njihovo zlato upanje bode šlo po vodi. Ali ni to veselo znamenje za nas, ali ne priznavajo s tem, da tudi slovanski narodi ne spe več in da gibanje duševno in splošno hrepenenje po složnosti in edinosti avstrijanskih Slovanov nastaja redno veče? Imeli so pred časom vso Avstrijo v rokah in delali ž njo, kar so hotli, ne gledaje na to, ali je večina narodov tudi zadovoljna ali ne. Mislili so si in si še mislijo, ako-ravno jih vest opominja, da napčno mislijo: mi smo edini narod v Avstriji; kakor mi godemo, tako naj vse pleše 1 Tako so djali in niso gledali in vprašali: Kaj pravite vi drugi narodi, bo li to Avstriji v korist, ali pa le v škodo? Bo li to v vašo korist, ali bo s tem komu kaj pomagano? Kakor smo rekli, tega oni niso storili; ali s tem jim je bilo le toliko pomagano, da se je pokazalo, kteri narodi bolj ljubijo Avstrijo: ali tisti ki pravijo, da Avstrija mora biti, in da, ko bije ne bilo, bi jo morali narediti; ali pa tisti,
, ki pravijo: „Ein constitutienelles Oesterreich i oder k e i n s m e h r“. Tedaj jim je vse eno, ali obstane Avstrija še ali ne.
Skoraj bi sami sebi ne verjeli — ti gospodje tedaj priznavajo, da Avstrija mora ’ biti konstitucij onalna, ako hoče obstati, in i to zopet ni drugači mogoče, kakor da daje vsem narodom enake pravice. V besedi te-’ daj hočejo, naj bi bila Avstrija konštitucijo-nalna, v djanji se pa temu zoperstavljajo. Oni drugači mislijo in govore, in drugači delajo. Kar pravijo, da bi bilo dobro in koristno za Avstrijo in njene narode, temu se zoperstavljajo. Smo li tedaj v stanu take biože prijatle Avstrije imenovati, ki delajo, kar ji je v škodo ? Kdo seje sovraštvo in prepir med narode, ko taki, ki žele, da naj bi se narodom pravice kratile ? — Ali cesarjeva beseda nam je porok, da se to ne bo zgodilo. Slovani ne sovražijo poštenih Jemcev, ki tudi svojim sosedom kaj privoščijo , ampak le take, ki si na vso moč Prizadevajo škodovati jim. Slovani sovražijo Sovražnike Avstrije (po njih djanjih jih sme-’ *Po tako imenovati). Namesto da bi pomogli, aa bi se ljubezen med avstrijanskimi narodi aterdila, jih le dražijo in sad tega ne more ^ostati. Kolikokrat je bila že Avstrija v Nevarnosti, in če bi jih prašali, kdo da jo Je rešil, jeli bi nam na obe ušesi vpiti: ) »Nemci smo jo rešili.11 Tedaj so bili Nemci > Neti narod, ki so ga skoz tri stoletja sko-'	raj vsako leto Turki obiskali, mu vzeli, kar
j	s° mogli seboj vzeti in mu pokončali, po-
1 %ah in oskrunili vse, kar so mu morali pustiti? Oni so tedaj rešili Evropo splošnega turškega jarma?! Ali bi se ne bilo smejati, bi reč tako resna ne bila, da si upajo
gospodje, ki sicer nimajo praznih glav, tako zgodovino po svoje obračati ? Tedaj so ' bili Poljaci leta IBS'.! še Nemci , ko so zapodili Turke in rešili Avstrijo?
Ozrimo se na 1. 1848. Vrelo in gorelo je po vsi Evropi; vrelo je tudi v Avstriji. Puntali so se Nemci, puntali so seMadja-ri, puntali so se Lahi, — Slovani so pa za Avstrijo kri prelivali in njim se ima ona zahvaliti, da se je bila zopet vmirila in rešila pogube. Kdo je lansko leto več žrtoval za Avstrijo v njen blagor, Nemci ali Slovani? Koliko vdov in sirot je zdaj več, kakor jih je bilo pred pol letom! Zemlja naših severnih bratov je napojena s krvjo njenih sinov. Zginilo je marsiktero blagostanje in marsikteri, ki je bil pred malo časom še bogat, je zdaj berač — in to vse za Avstrijo! Občno se priznava, kako pomenljiva je bila bitva pri Visu, ali kdo je zmagal, — gotovo soNamci bili kaj ne? O niso, Nemci ne, ampak zvesti Dalmatini in Istri-jani so bili, ki so pristrigli Lahom perutnice in jezik, s kterim so "aničevali Avstrijo in njeno brodovje.
Avstrija le more biti močna, ako navdušuje vse narode le ena ideja. Edinost narodov je njena največa podpora, in nemogoče je misliti, da bi bila Avstrija močna, ako narod gleda pisano narod. Kdor je temu vzrok, je sovražnik Avstrije in sovražnik našega naroda, ki mu ne privošči — .nič. Taki razdvajajo narode, razdvajajo Avstrijo. Slovanske narode imenujejo „Minia-turvolkchen" in ako kteri reče in prosi, naj bi se avstrijanski narodi bolj zedinili, kar bi bilo bolje za- nje in za Avstrijo, ta je že „panslavist11. Ali ravno na te „Miniatur volkchen11, ki niso tako pomehkuženi ko nemški „Schmerzenskinder“, se je že riekte-rekrati opirala Avstrija, kedar so jo tako imenovani njeni prijatli podkopali, da bi bila kmalo padla, in ni se zmotila nad hjimi. Ravno ti toliko natolcevani ubogi Slovani so bili že velikokrat njeni rešitelji in pokazali v djanju, ne samo v besedah, ki so dober kup , da ljubijo v resnici Avstrijo. Tako so delali in še delajo Slovani vselej le za Avstrijo, — kako jim pa Avstrija plačuje? Pa poterpimo, — Bog je pravičen in odmerja o pravem času vsakemu delu zasluženo plačilo! Tudi sveti Rim se ni postavil v enem dnevu!
Avstrijansko cesarstvo.
Na Dunaju 24. febr. (Ogrsko ministrstvo. Grof Andrassy in hrvaški kancelar. Dež. zbori. Gr. Taafe.) Današnja „Dnnajčanka11 nam naznanja nove ogrske ministre, ktere je cesar po predlogu ogr. ministrskega predsednika grofa Gj ula An-drassy-a na ministrski sedež poklical. Ogrski ministri so tedaj sledeči: Grof Juri Peste tits, minister na cesarskem dvoru; baron Bela Wenkheim, minister notranjih zadev, Melhior pl. Lonyay, minister denar-stva; baron Jos. Eotvos, minister nauka; Baltazar pl. Horvath, minister pravosodja;
grof Emerih Mi ko, minister za občna dela in Stef. pl. Go rove, minister kupčij stva, obrtništva in poljedelstva.
Že je ogrsko ministrstvo začelo svoje delovanje in vidi se, da hoče tudi trojeduo kraljevino pod svojo oblast spraviti. Za Slovake, med kterimi se gode strašne reči in grozne krivice, to ministerstvo nima serca in oči, preži le na nepokorne Hrvate. Kakor vam je znano, so na Reki zavolj raznih demonstracij zaprli 4 prve rogovileže, ki so posebno delali za neposredno zedinjenje hrvaške Reke z ogrskim kraljestvom. Ko Andrassy to zve, naglo zapove hrvaškemu kancelarju Kussevichu, naj ove 4 izpusti in
—	res koj so se izpustili. To ni kaj dobro znamiuje boljše prihodnosti; kajti Hrvatje še niso nikjer spoznali oblasti ogrskega mi-nisterstva nad trojedno kraljevino , oni se še zmiraj drže §. 42 od leta 61. — Rekapa
—	vsaj do zdaj še — spada k trojednej kraljevini; — kaj da poreko Hrvatje k temu, bodemo v kratkem videli; mislim pa, da se leto 48 nekako zopet bliža, kar je „Slo-venec“ že od nekdaj prav po preroško terdil.
Deželni zbori se k svojemu koncu bližajo, pa poprej še bodo hude parlamentarne bitve, posebno v Pragi in Brnu. Čehi nočejo meni nič tebi nič v Beustov državni zbor voliti, kajti leta zbor od 4. t. m. ni širji, ne oži, ni izredni ne redni, ampak je fes samo iz-tuhtan od našega peterega ministra Beusta; Cehi hočejo samo voliti v tak zbor, ki ima samo oblast posvetovati se o državopravnih zadevah, ne pa kaj sklepati — to imajo samo deželni zbori pravico. V tem smislu bota tudi češki in moravski zbor poslala posebne adrese na cesarja.
Nemški časniki pišejo, da bode vlada češki, moravski in kranjski zbor razpustila in nove volitve razpisala. Mislim, da se tega ni niti Cehom, niti Slovencem treba bati, ker^oni dobro vedo, kaj imajo storiti.
Se to naj h koncu pristavim, da se za gotovo govori, da je Bcust za opravnika (ne ministra) notranjih zadev mladega gr. Taafe, ces. namestnika v Linču, poklical.
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Naš dež. zbor. Dnevnik. Mertvi vstajajo!) Dež. zbor je končal svoje dolovanje in rešil nalogo svojo tako, da nas Slovencev še v misel ni vzel! Mi Slovenci nismo slišali pisma presvitlega cesarja v do-mačej besedi, — nimamo žive duše v dež. odboru, — in tudi za deržavni zbor izvoljeni poslanci govorili so tako, da mi Slovenci nimamo se nadjati za nas prijaznega in pravičnega delovanja. Posebno se je gosp. dr. Mertlič pokazal kaj vnet prijatel tistega dvalizma, ki pozna v Avstriji le dva naroda: Nemce in Madjare. Da je pa on sam slovenskega rodu, da od slovenskih žuljev živi, da so ga sami Slovenci izvolili, to mu še na misel ne pride in ga čisto nič ne briga. Temu se torej nihče ne bode čudil, da Slovenci nimajo ne ljubezni ne zaupanja do
takega zbora, ki o njih in njihovih pravicah še ne čerhne ne. Kdor pa meni, po tem potu zidati svobodno in mogočno, srečno in mirno Avstrijo, ta se grozno moti!
Zastran tega prašanja: Ali je „Slovenec11 volje preroditi se v dnevnik in preseliti v Ljubljano, za zdaj kratko odgovarjamo: Da serčuo radi, le to nas skerbi, odkod dobomo potrebno kavcijo in ali ne bo treba cene za dnevnik previsoko postaviti. Po naših mislih mora taka stranka, kakor jo v deželnem zboru zdaj po novih Volitvah vidimo v Ljub ljani, Gradcu in Gorici, za vsako ceno imeti svoj mogočni organ, ki jo podpira in brani na vse strani. Naj gg. deželni poslanci ne zabijo, da jim je značajen in sorčen dnevnik silno velika pa tudi potrebna podpora. Njihova skerb torej naj bode napraviti si ga. Prosimo, da o tem prevažnem predmetu rodoljubi naši svoje misli na znanje dajejo! J
Naše mesto — ali prav za "prav naši velikaši in plemenitaši — imajo že od nekdaj svoje muhe. Kedar gre za kako demonstracijo na čest in slavo nemške politike, vsegdar stoje na pervem mestu, tako da ima mirni in sprevidni svet kaj o njih govoriti. Taka je bila tudi 26. februarja, ko je febru-arna ustava od smerti vstala. Ni še 1 % lota minulo, kar je bil Schmerlingov otročiček pokopan in marsikteri boter in prijatel njegov je na njegovem grobu solze pretakaje zdihoval: Oj ljubček moj, škoda da moraš tako zgodaj iti gnojit černo kertovo zemljo in žalibog, da 26. februarja — tvojega rojstnega dne — ne bomo nikoli več obhajali.“ Pa glej! Mertvi vstajajo in v nedeljo (24. febr.) je bilo po višem ukazu po vseh cerkvah oznanjeno, da se bode 26. februar v stolni cerkvi spet slovesno obhajal. Storilo se je res vse, da bi ta slovesnost bila prav sijajna in demonstrativna, sam presvitli lcnezoškof so se vozili v največej paradi, — pa vendar vse ni nič pomagalo, ljudstvo naše jo ostalo merzlo in v cerkvi je bilo vse prazno in žalostno. Nam se to ni dozdevalo veselo, timveč mertvaško opravilo in neka čudna in mila žalost se je lotila našega serca in nam na misel spravila besede, ki smo jih brali — ni še tako davno! — po časnikih, da gospod baron, ki je pokopal Saksonsko in nemško
Besednik.
-^3>£SGS<S^-
Dolgočasno popotovanje.
Že večkrat me je mikalo, da bi stopil ogledat Vrhniško okolico, o kteri sem v svojih mladih in starih letih toliko posebnega in neverjetnega slišal. Še pokojni učitelj Heinrich — Bog mu daj miren počitek med mrtvimi! — je nam ukaželjnim učencem pripovedoval, daje tam pri Vrhniki v starodavnih časih glasoviti brodnik Jazon od Emone gori po Ljubljanici priveslavši svoj čoln na suho potegnil, ga zadel na svoje široke pleče ter tako obtežen od tod peš naprej koračil notri do Jadranskega morja. Ali je bilo res tako, tega še zdaj ne vem; samo to pa dobro vem, da, ako učenec o tacih in enacih pravljicah od slavnega zgodovinarja vprašan ni po njegovi volji odgovoril, je gotovo trojko dobil! Tudi smo se učili, da tukaj, kjer zdaj Vrhnika stoji, bila je o dobi mogočnih Rimljanov rimska postaja „Nauportus**, in kjer je zdaj stara Vrhnika, rekalo se je takrat „ad nonum“, kar rad verjamem, ker trdi to tudi naš zgodovinar in starinar Peter žl. Radies. V preteklih šestih letih je pa postala Vrhnika še zato znamenita, ker je bila prebivališče dveh zdaj v pokoj spravljenih deželnih poslancev, kterih eden, dasiravno je o svoji volitvi na vsa usta obetal volilcem, da se če možato potegovati za domačo reč, je vendar le vedno trobil v velikonemški rog; od druzega sem pa v časniku čital, da v zboru zmirom slovenski molči, kar pa ni bilo resnično povedano,
— 102 —
zvezo, imenuje se tudi pogrebec avstrijanske deržave. Tako milo se nam je pri tej misli storilo pri sercu, da smo iz globočine svojega lojalnega srca izdihnili: Bog se usmili Avstrije, pomagaj in ohrani Avstrijo 1 —
Iz spodnjega Loža. (Servitutno zadeve.) Naj tudi jaz povem, kako hitro in srečno se servitutno zadeve razmotavajo. Že je celih 13 let, kar je komisija za te zadeve ustanovljena v življenje stopila, pa še vendar ni dokončala svojega dela. Jn kjer ga jo dokončala, tam so kmetje javeljne veseli. Tako slišimo iz št. Janža praviti, da se tam kaj čudne in žalostne reči godijo. Že to je za uboge kmete bila velika škoda, da so izvedeni možje terdili, da špclte pri plotih terpijo 20 loj, količi pa 10. Ali je to pravično merilo, po kterem odvezna komisija svoje dolžnosti spolnujeV , Še železo komaj toliko let terpi. Po tem so v št. Janžu dobili vsi posestniki vkup 100 oral ali johov gore, ali tam na Žingarici, kamor še dozdaj nobenega pota ni. Ta svet še tudi ni med posamne opravičene razdeljen in sedaj seka po tej gori vse križema, posebno pa kajžarji in gostje, ki imajo več časa, kakor veči posestniki. Slišal sem clo praviti, da je gora že tako ogoljena, da se je o deževju že nesreč bati, ki jih moro povodenj napraviti. Ubogi kmetje že hodijo od Poncija do Pilata, naj bi se tem napakam v okom prišlo, da bi se gora med dotične posestnike razdelila, — pa vse je' zastonj, še tega ubogi kmetje niso mogli zvedeti, kaj jim je v tej nesreči in nevarnosti prav za prav storiti, in kje resnične pomoči dobiti. Med tem se pa gora le seka, les križem sveta razvaža, jeza in serd med sosedi pa narašča; kajti nekdo je med kajžarje in goste to čudno in krivično misel zatrosil, da dobojo ti ravno toliko od te gore, kakor kmetje, kar pa na nobeno vižo biti ne more in ne sme! Tako ta reč v št. Janžu visi in menda tudi po drugih krajih se nič boljši ne godi. Kaj pomaga, da deželni zbor visoko vlado drega, naj skerbi, da komisija hitrejši dela in to imenitno reč vsaj enkrat dožene; kaj pomaga, da je poprejšni deželni predsednik baron Schluga že večkrat obljubil svojo pomoč ? Vse ostane le pri starem in
kajti bral sem sam, da je pri nekem glasovanju tudi on odprl svoja usta ter j a in ne izgovorivši za obe stranki glasoval, žele obema pravičen biti! Tega bivšega za nemško omiko vsega plamtečega deželnega poslanca so Vrhničani zopet si izvolili za svojega župana nadjajoči se, da jih bo v kratkem materi Tevtoniji posadil v naročje, ker žo je zažugal, da bo vrhniško učilišče zaprl (!), ako se ne bo edino zveličavna nemščina bolj ubijala slovenski mladini v glavo. Ker bo pa župan težko dobil ključ do šolskih vrat, če bi tudi v „Rajh** ali pa v nemški Tržič ponj pisal, bi mu za zdaj jaz svetoval, naj raji piše v Norimberk (Niirnberg) po tisti čudoviti lijak, od kterega nam je tudi pokojni Heinrih pripovedoval, da se vsaka učenost po njem v glavo vlije, — nemški očetje mu ga bodo radi posodili za tako blag namen!
Še to in uno znamenito reč sem o vrhniški okolici čul, na priliko, da o velicih povodnjah Ljubljanica cele trope človeških ribic (Proteus ahguineus Laur.) iz notranjskih jam se sabo pripodi in da sc vodni polžek Neritina gangrenosa (Schmidt po sporočilu za natoroznanstvo prezgodaj umrlega H. Haullena) samo poleg Vrhnike nahaja. Vse to in še mnogo druzega je vžigalo moje stare pete, stopiti o priložnosti v to prečudno okolico, zibajo se v sladki nad), da bom zasledil kje stopinje Jazonovc, ali kako rimsko zidovje, stare novce, ker novih ni, ali kaj druzega koristnega. Napravim se tedaj ter korakam polagoma, pa ne povem od kod, da me Vrhničani ne zasledijo in mi drugič ne zabranijo pota do tjc, ako bi me še kdaj obhajala volja, obiskati to okolico.
gre svojo rakovo pot. Bog daj, da se novi dež. predsednik grof Hohemvart bolj krepko te reči poprime in jo hitrej naprej tira. Hvaležni mu bodemo vsi. —
Blizo Šoštanja. Pravoslav. — Znana je že slovenskemu svetu borba, ktero smo tudi mi v našem kraju imeli o volitvah za dež. zbor itd. Znano je, da je le po izverstnem vedenju Šoštanjčanov in modrem ravnanju njih voditeljev bilo mogoče, da je zmagala in obveljala narodna reč. Pred nekoliko časom še te nade ni bilo tukaj; bolj dremala je narodnost, a poslednje dogodke zbudile so pozor na reč našo. Korak je jak in velik; — tudi kmetje so se zavedeli in že veje vsa druga misel, tek je rez en. Pa ni medu brez pelina! —
Kakor strela z jasnega neba sta iz naše doline po vladikovinskem ukazu prestavljena dva znana, verla duhovna in domoljuba: č. gg. Janez Prib ošič, kaplan iz Šmihela v Gornjigrad, in Jernej Cocaj iz dekanijske fare v Šmartnu v rožno dolino. —
Osupnilo je to vsacega. Vse se je pogle-' dovalo, vse popraševalo, kaj je to V Ni nam pa nad to naredbo se togotiti, — le to vprašamo, kaj je temu pravi vzrok. Zbudilo je to pri ljudstvu sum, da je to kaka tajna krivična igra. — Zakaj ? Tudi to bi rad vsak vedel, zakaj da sta se gospoda prestavila zdaj o izrednem času in brez vse prilike! Kdo je to misel sprožil?! -- Sum gre od ust do ust, da je to prestavo sprožil znani nemškutarski hujsk, rogovileži, ki vse narobe vidijo in vse slabo razlagajo in tako pravici oči vežejo; da vse preganjajo in vsemu škodovati iščejo, kar jim ne gre v mavho, kar ne trobi v njih rog. Žalibože, da takošnih glas še more dospeti do veljave. In malo, da pravo ne zadenemo — da zve lahko vsak, v kterem germu zajec tiči! Kakor pa grom in strela zemljo stresaj e le še bolj rodovitno naredita, ako ravno kako posamezno žertev vzameta: tako je tudi ta dogodka le zbudila ljudstvo in je pravi, živ kvas za narodnost. Vsak prost seljak zdaj očivid-no spozna, da je narodno nasprotstvo —-nemškutarstvo tudi gotov sovražnik občega ljudskega blagra in politiškega in gospodarskega izobraževanja, napredovanja in zo-
Ves vtopljen v razne misli, kaj bi utegnil ondi stakniti, pridem do Vrhnike, kjer obstojim pred stebrom, na kterem visite deski v podobi križa sv. Andreja z nemškim napisom, pisanim s starimi nemškimi pismenkami :
TBntdil' (Edifidailiarf), ©fjii'k (Dbridaikadj, ifpFp Ofi'lf niha, (kan tim Ti ?r lini It a.
Stopaj e naprej in na levo in desno se oziraje berem tu in tara same nemške napise : Kaffeehaus, Gasthaus zur Stadt Mantua, Gasthaus zum Kassel, Handlung des N. N. itd. Stopivši v kavarno, ali vrhniški Kalfee-haus zagledam na mizi same nemške časnike: „Kikeriki", „Politik1* (čudno) in obe uglajeni tetki „Laibaclierco** in „Triesterico**, iz kterih zajema jara vrhniška gospoda svojo politiko. Kako pa vrhniški „purgarji*1 nemški znajo, mi je pojasnila neka „Rechnung**, v ktero mi je fante v prodajalnici neke. stvari zavil Navajam pa iž nje samo te.-le reči: 6 Iiui-eisen uberschlagen; 1 Thorpenter geschweiste beim Stall; l Rolir zum Linjak; 2 groše Negel in Stall gebrauche; 1 Hand BagerD die hintern Kstel; 1 Miest gabel gestuckte; 3 Glicder in Kettin und 1 llakol und 1 Rinke, 1 Neuo Wotka itd. J. J. Schmied-mcister 1863.
Ko vse ogledam in preštefnjam, parazutt obilno nemškutarskega duha druzega le malo koristnega zasledim, odrinem konečno iz tega kraja zapisavši še v svoj dnevnik sledeče besede:
„Tu so Gimbri iu Tevtoni,
Svetli biser v nemški kroni. “
Kebrolog.
renja; kajti on mu preganja može, kteri si brezdobičkarsko po pošteni poti pravično trudijo za narod;' može, ki imajo na zastavi sveto geslo: Vse v vcčo čast božjo in blagor bližnjemu, za vero, cesarja in domovino ! — —	v (Konec pride).
o A lz Ljubljane. (Čuden možiček v mastni deželni službi.) V 20. številki letošnjega „Slovenca11 brali smo v predalu ined raznimi novicami tudi neko „sniešnico11 iz bele Ljubljane od necega deželnega uradnika., kteri je kakor uradni predstojnik ostro grajal enega, svojih nižib uradnikov zarad Veleloževanja pri čitalnici in južnem Sokolu! ~~ Besede pa, ktere je ta čudni pa gladko obriti predstojnik rabil za svojo grajo, se nam nikakor smešne ne zde, ker v njih je ftipopadono izdajstvo proti slovenskemu Harodu, kajti ljudstvo je posredni gospodar deželnih uradnij in deželnih uradnikov, njemu tedaj morajo hiti vdani in pokorni, ker njegov se krvavimi žulji pridelovani kruh jedo. Kaj ubogi slov. narod še nima dovolj druzih Zatiralcev in preganjalcev, ali mu je mar treba še posebnih si najemati ter jih v zahvalo z mastnimi službami pitati? Zares ne Vemo, ali bi se tu bolj čudili nesramnosti ali pa neumnosti tacega brezznačajnega človeka, kteri v strastno nomškutarijo zatopljen He premisli, da bode njega dni zatirani narod slovenski po svojih zastopnikih tirjal opravičenje od svojih služabnikov zarad tacega vedenja, in da bode brez milosti zdrobila maščevalna osoda tiste, kteri ne obstanejo brez madeža pred sodnjim stolom budskim- V resnici hvaležni pa moramo hiti „rajnkemu" pomnoženemu deželnemu odboru, da nam je take izvrstne moži-oeljne za deželne uradnike in celo Za predstojnike izbral! Tistikrat so bile službe s tem pogojem razpisane, da 'nora vsak dež. uradnik v pismu in besedi slovenskega jezika zmožen biti; kako se je gledalo pri nastavljanji na ta pravični pogoj, lehko ume, ker je pomnoženi nemšku-htrski odbor, prezirajo zaslužene domačinu, rajši tujcem oddajal službe, samo da hi škodo ne trpela sveta nemška kultura. Skrajni čas je tedaj, da se novoizvoljeni deželni odbor v porazumljenji se celim zbo-tom srčno loti Herkulovega dela, daAvgiasov hlev deželnih uradnij in milosrčnih zavodov
nesnage očedi.
Novomesto 20. febr. —??— (Volitev V Novem mestu). Da si je narodni volilni odbor ljubljanski prizadeval, svoj program kar mogoče priobčiti in svoje kandidate, ptotivnikovim sleparijam vkljub, narodu pri-Poročpvati, se samo po sebi razume. Povsod Pa je znano, da to prizadevanje je bilo le Pošteno in ustavno pripušeeno. Ker pa trabanti centralnega odbora toliko o strašnih narodnih agitacijah po različnih časnikih čvekajo, naj se tukaj ob kratkem omeni dogodka volitve 30. p. in. za Novomesto in združenih 5 mest. — X vso zaupnostjo do gotove z image stopi v začetku volitve v "lestno dvorano s svojimi podložnimi pajdaši i"ek poglaviten mož, kteri s svojina deloma Jesfiičnim deloma izmišljenim uplivom že »kozi 17 let strahuje tukajšne uradnike in 'hestjanej
še vtbs razkačen po slavni zmagi narodnjakov, kteri" so pred letom vsem nemšku-Wskim ,oviram vkljub čitalnico osnovali, in Po drug i zmagi, ko so Slovenci tudi v mestnem otjlboru večino zadobili, je s svojimi Warsi toliko bolj vse žile napenjal, volitev nasprotnega kandidata spodbiti. V ta namen So njeg ovi organi narodnega kandidata popisovali*, kakor da bi bil Bog ve kakšna za Čržavo i nevarna oseba. Dalje so marsikomu žugali,d da ne bo po novi uradniški vstrojbi službuj dobil, drugemu, da bo penzijo zgubil, he tj ctmu, da se mu bo vsaki zaslužek pri nradmiijah i. t. d. zaperl, še celo dimnikarju so ziudnjo uro žugali, da ne bo smel urad-niškijli dimnikov snažiti, ako ne voli nemškega 1 candidata.
Naposled so pa še vso svojo falango koj pri začetku volitve na borišče vrgli, in vse svoje moči razvili, češ, da bodo z mo-raličnim vtiskom volilce iz družili mest osupnili.
Narod naš pa se ne plaši, prej zmagav-na orodja ne ranijo, ne strašijo več in ko je bila zmaga narodnega kandidata že gotova in sijajna po neustrašljivem obnašanju družili Novoineščanov, posebno pa po možatem postopanju vrlih slovenskih ,sinov iz Kostanjevice; Metlike in Črnomlja, kteri so se vsem zapeljivim zvijačam nekterih agitatorjev pogumno ustavljali in kot en mož glasovali, — pobral je gori omenjeni vsoga-mogočni gospod svoja kopita, pobrali so tudi njegovi pajdaši liste, v ktere so v začetku volitve s takim veseljem glasove zaznamovali, in o sr ^moteni so jo potegnili iz volitvišča.
Da so še poznej svoj gnjusobni žolč nad domoljubnimi volilci in nad prijatli narodnega kandidata dobro izlivali, to je žalostno znamnje, kaj ti možje o svobodi volilne pravice mislijo.
Onega moža vsegamogočnost pa je vendar padla po trikratni zmagi narodni tako, da so ne bo nikdar več vzdignili. Naj se tudi hodi v Beč in v Gradec predstavljat kakor je že večkrat storil, in naj si v ta namen drugikrat vzame seboj celo kar-delce svojih privržencev, naj na skrivnem, kakor do sedaj, ali pa javno dela zoper narod in spodkopuje narodne pravice, spodletelo mu bo vsegdar, kajti Dolenjce prešinila je tudi sveta ideja domoljubja, in vedeli jo bodo za vselej naprej ceniti in tudi uničiti protivne naklepe, če je ravno pro-tivnikov general uajviši uradnik dolenjske strani.
Iz Gaberja. (Veselo sporočilo.) Že več let slovenske časopise prebiram, ali še nobenega dopisa iz naše z lepimi vinogradi obdane doline bral nisem. Naj mi bo tedaj dovoljeno, od tod par verstic pisati in po širokem svetu naše veselje, našo že toliko let serčno gojeno in zdaj uresničeno željo naznaniti. — Dobili smo namreč, hvala vsem verlim možem, kteri so nam k temu pripo-magali, kar smo že toliko let iskali in prosili: lastno županstvo! Ne nameravamo pa s tem dati nezaupnice Šinarenslcemu županu, pod kterega smo do zdaj spadali, ker očitno moramo spoznati, da nam je bil vedno pravičen, dober in skerben glavar, ter mu tukaj svojo hvaležnost javno izrekamo. Ali vendar se nam je bolj primerno zdelo, samim biti.
Imamo pa zdaj za župana terdega kmeta, ki ni sicer v nobeno šolo hodil, pa ga poznamo, da je poštenjak od nog do glave, ker pokazal nam je že pri obilnih priložnostih pravično serce in bistro glavo. Smemo se tedaj tudi zanašati, da bo sosesko prav vladal, zlasti ko ima za svetovalce može, ki so zmožni in pripravljeni njemu prava roka in pravo oko biti. —
Kar smo tedaj želeli, to smo zdaj dobili; pokažimo pa tudi, da smo zadosti zreli in sposobni samostalni biti. Le složno in vse bo Bog dal! (Bo nam prav zelo všeč. Vr.)
Gaber c.
Troj edina kraljevina.
Iz Zagreba, r. Znano je, da je prišlo na Zrinjslajevo tristoletnico mnogo Slovencev — med njimi najodličniši od naših prvakov — v Zagreb, da se udeleže svečanosti v slavo hrvaškega Leonida, ter da s tem javno pred svetom pokažejo, kako jim je resno mar za idejo in slogo jugoslovanstva! Posebno so pa prišli v ta namen k svečanosti, da Hrvatom bratinski roko podajo ter da jim pokažejo, da so njihove svečanosti tudi Slovencem
mile in drage, .in da so pripravljeni v bodoče solidarno ž njimi deliti vse zgode in nepo-gode! Zdaj se delajo v Zagrebu velike priprave, da se Slovencem ta njihov pohod v Zagreb vrne s pohodom v Ljubljano. Že hodijo iz roke v roko pole, na ktere se podpisujejo tisti, ki se mislijo tega pohoda udeleževati. Kamo če solza nego na oko, a kamo če brat nego k bratu! Čas je ustanovljen ua binkoštue praznike, ah kakor tukaj bolje pravimo, na Duhovo. Šel bo iz Zagreba poseben vlak v Ljubljano in Postojno. Nadjati se je kakih pet do šest sto deležnikov.	Slovenija, odeni se s prazničnim
odelom, sprejmi jih ljubeznivo in gostoljubivo ko bratrance v svoje bele dvore, ter jim podaj roko v vekovečno zvezo, saj smo vsi iz istega mleka in iz iste krvi! Tiste meje, ki jih je ptujec z drzno roko med nami poleg Sotle in Kolpe potegnil, ne obstoje več, prebujeni duh narodnosti jih je popihal. Od Balkana do Triglava to je vse le eno živo in neraz-druživo telo, ki se ne da po političnih mejah na kose vezati. Se ve da bodo krokarji v nasprotnem taboru strašno krokali, češ, da se jim po tem pohodu Hrvatov v Ljubljano Bog ve kaka krivica dela, da se s tem njih pravice do slovenskega naroda oskrunjajo itd. Klicali bodo svojega Vodana na pomoč, kakor nekdaj Baalovi molikovalci, naj vse strele svojega ognjišča na nas spusti. Bog jih šentaj, te čudne krokarje, ki ne dajo ne sebi miru, ne nam pokoja!
Na Reci 19. febr. t-u— (Kako je tu vse narobe in po koncu!) Kaj, ali sem zmešan? Kod sem in kam smo prišli? Kakor po neki čarobni moči postalo je naše hrvaško mesto čez noč ■— ’madjarslco. Od včeraj ob 1. pop. govori se tu zdaj le ‘mad-jarsko, se ve da nič druzega, kot eljen in baratom, ker nihče več ne zna! Ni mi mogoče popisati neumnosti, ki se od včeraj gode, ko je prišel telegram iz Pešte in naznanil, da je ogrsko ministerstvo dovoljeno. Vse je drlo iz hiš, delalci so popustili svoje delo, štacunarji zaprli svoje štacune in vriskali na vse grlo: Eljen baratom! potem pa vzeli tri velike zastave madjarske in veliko malih ter šli po vsem mestu z muziko in jo tako vdelovali, da je bilo kaj. Nikoli še nisem toliko sveta skupaj videl! Staro in mlado, moški in ženske, bogati in reveži, vse je bilo tako rekoč veselja pijano in je kazalo, kakor da bi bili zdaj vsi knezi, grofi itd., ja da se ima celo voda in morje v zlato spremeniti! Zvečer istega dne pa so se morale vse hiše razsvetliti, drugače bi se bila gotovo okna pobila. Da je bilo to kaj lepo videti, zlasti ker je tudi mesec lepo svetil, je res. Na oknih jebilo mnogo transparentov ali presvitnih napisov, med kte-rimi so je videla tudi železnica, ki je hodila skozi „Jelačičeva vrata11 (nekdaj „ogrska vrata11 imenovana) in naprej na visoko. Kam? Na Trsat! Zdaj jo sicer res imamo, ali samo na popirju! Po noči se je vedno razlegalo: Evviva rUngheria itd. Zanaprej bomo imeli v samo dvajsetine (cvancige), vse bode cenejše, meso po 4 kr., sinodke ali cigare 4 za 1 kr. — z eno besedo: vse drugači in bolje se bo živelo, kot pod Hrvati, kterim se morajo tako veliki davki plačevati!! Govori se tudi, da bodo danes ali jutri reški meščani se zbrali, 12 gospodičin v belo oblečenih bode po mestu nosilo krono ogrsko, vojaška godba pa bode svirala, — Madjarom na veselje ali žalost, Bog ve! Potem bota tudi dva bala, eden za gospodo, drugi pa za bolj priproste ljudi, toda vse alT ungherese in zastonj, se ve da, ker se je zdaj zlati vek zopet povrnil in imajo Madjarji tudi za take , neumnosti in norije že zdaj dosti denarja, itd. še več bi lahko povedal, pa naj bo to za zdaj dosti. Bog daj norcem pamet!
Naši deželni zbori.
Štajerski. . . . i. 18. t. m. zbrali so se poslanci k 1. seji druge postavodajne dobe. Da perva našim slovenskim zagovornikom in narodu, kterega so zastopali, ni bila prijazna, znano je le preveč. Okoliščine so se sicer toliko zboljšale, da imamo zdaj mesto dveh poslancev osem, in da jim nihče ne bode mogel ugovarjati, da so njih tirjatve tirjatev 420.000 Slovencev. Zlatih časov pa si vendar ne smejo obetati; saj jim je deželni odbor, zvesti organ zborove večine, že nasproti poslal neljubo novico, da se volitev dveh izmed njih ne poterdi.
Tem prijaznije pa so jih sprejeli tukajšni Slovenci, kterih se je bilo v nedeljo zbralo blizo 50 na kolodvoru, in so poslance izsto-pivše z vozov pozdravili z navdušenimi živio-klici. Zvečer so se zbrali v sobani društva „Slovenije", kjer se je g. dr. Razlag zahvalil v vseh imenu za prijazni sprejem.
Drugi dan so brali zoper navado mariborski knezoškof sv. mašo v deželnej hiši, h kterej so se zbrali skoro vsi poslanci, deželni poglavar, ces. namestnik in mnogo občinstva. Po sv. maši je pozdravljal baron Meczery poslance v vladinem imenu in predstavil zboru vnovič imenovanega poglavarja Gleispacha in njegovega namestnika, znanega Kaiserfelda. Ogovori pri tacih prilikah so podobni med seboj kakor jajce jajcu; zatoraj tudi iz poglavarjevega ogovora ne omenjani druzega, kakor njegovo obljubo, da hoče zanaprej objektivno vladati razgovore in skerbno paziti, da se ne godi nikomur krivica. Nočemo verjeti, da bi bil hotel g. Gleispach s tem le potolažiti svojo vest, ktera mu ima glede postopanja s Slovenci marsikaj očitati, ampak upamo, da bode res, kar je pri svečanej prilici kot mož obljubil, tudi kot mož deržal.
Kar se tiče Slovencev, imam omeniti iz perve seje le dve okoliščine: 1) da se je čul v njej p er vi živioklic, kterega so naši poslanci subštituirali obligatnemu „Hoch"; in 2) nemško ošabnost, ki našim poslancem še tega ni dopuščala, da bi bili vkup sedeli. Pred sv. mašo namreč že so si bili na „desnici" zbrali sedeže in zapisali svoja imena, nanjo. Med mašo pa so jih Nemci nesramno izbrisali in jih razposadili drugači.
Najvažnejši predmet 3. seje je bilo poročilo dotičnega odbora zastran volitve v Mariborskem , št. Lenarškem in Slov. Bistriškem okraju. Poročevalec dotičnega odbora je bil dr. W aser, kteremu moramo priznati, da se je danes moško obnašal, ter strogo držal objektivnosti. Priporočal je namreč predlog odborov, da naj se volitev dra. Vošnjaka koj potrdi, — zastran volitve dra. D ornin-kuša pa naj deželni odbor bolj natančno pozveduje, ali se je pri volitvah tistih volivcev, kteri so glasovali za dr. Dominkuša, in kterih legalnost ali postavnost je dvomljiva, zares tako nepostavno ravnalo, kakor pravi poročilo deželnega odbora.
Vzrok, da se tudi dra Dominkuševa volitev ni koj odobrila, je ta, da, ako se zavržejo ovi glasovi, ne bi imel čezpolovične večine.
če tudi bi bila očividna krivica , če bi se bile volitvi ovrgle, vendar je razjaril ta predlog strastnega Slovanožrca Carnerita, kteremu so narodne volitve največi trn v peti; kajti one so pokazale, da so prejšna njegova natolcevanja slovenskega naroda le nesramne bedarije prenapete strasti.
Ko je govoril, ali da bolje rečem, prebiral napisani govor , videla se mu je na obrazu črna strast tako, da se nam je bolj smilil, kakor da bi nas bil razjezil. On predlaga, naj se ne odobrijo ove volitve.
Ko je bilo treba podpirati njegov predlog, vzdignilo se je razun njega samo še 8 poslancev, tako da je odpadel predlog zarad premajhne podpore. Med podpiratelji bili
— 104 —
so nekteri, od kterih bi se bilo najmanj tega nadjati. Da sta vstala gg. Tappeiner in Feyrer, ki sta bila nasprotna kandidata izvoljencev, to gotovo ne kaže preblagega značaja; da je pa tudi dr. Nekerman iz Celja podpiral Carneritov predlog, to zdi so mi nesramno, če ktera volitev bila je njegova nepostavna! Naši poslanci, ki so imeli protest podpisan od okoli 100 volivcev zoper njegovo volitev, vendar so glasovali za verifikacijo. To je hvaležnost nemška! Z veliko večino (glasovalo je zoper le ovih 9 gospodov) sprejel se je predlog odborov.
Drugi predmet so bile volitve v deželni odbor. Pred volitvijo je prečital dr. Razlag sledeči skupni razglas (Collectiv-Erkliirung), ki so ga podpisali vsi naši slovenski poslanci. Glasi se tako le: „Duševni, materi-jalni in narodni interesi so v ozkej zvezi in ti'eba je, da se ne zastopajo samo v deželnem zboru, ampak tudi v deželnem odboru.
Dozdaj štajerski Slovenci, kojih ste dve petini v deželi, niso imeli v deželnem odboru, posebno zastran narodnih interesov, nobenega zagovornika. Ker zoper to nepristojnost Ježelni red neposredno ne daje nobene brambe, obračamo se mi do pravičnosti visokega zbora ter pričakujemo , da bode vstregel pravičnej želji naših volilcev, da bi vsaj po enem svojih poslancev zastopani bili v deželnem zboru."
Pa vse to hi nič pomagalo, in tako bodemo tudi za naprej našemu narodu v kvar brez zastopnika v deželnem odboru, kibibra-nil naše pravice. Izvolili so se dr. M. Kai-serfeld, dr. Wasserfall, grof Kottulinsky, dr. pl. Stremayr , I’ayrhuber in dr. Fleckh, — vsi stari odborniki razun dr. Fleckli-a, ki se je izvolil namesto poštenjaka dr. Aich-mayera.
Ptuj e dežele.
Srbija. Zadnjič smo naznanili, da je turška vlada sklenila, trdnjave na Srbskem popustiti in jih Srbom izročiti, — ali zdaj se sliši, da je sicer to res v načelu ali sploh sklenjeno, ali ne ve se za pogoje, pod kte-rimi se bo vse to zgodilo, če turška vlada stavi prenapete ali take, ki so Srbiji na sramoto, ne bode se gotovo to prašanje z lepo rešilo. Ni treba tedaj še orožja iz rok pometati 1
Turčija. Le en glas se žene ta namreč, da se Turki hočejo sami preroditi in tako oslabljeni državi spet na noge pomagati. (Bodo javeljne za to potrebnega časa dobili, — prepozno je prepozno!) Turški kristjani hočejo sami zase skrbeti, in pri tem prizadevanju stopi razun nesrečnih diplomatov in nekterih poturčencev vsa Evropa na njihovo stran.
Rim. Papež je v konzistoriji od 21.febr. imenoval 32 škofov, med kterimi je 5 o-grskih.
Italija. Ricasoli tirja zdaj močno in trdno vlado, da se država pomiri in kak red naredi, — ali bo to dosegel, ali ne, ni lahko povedati. — Garibaldi se poda pustne dni v Benetke. — Kraljevič-naslednik je šel na Dunaj.
Razne novice.
*** (Maškarada.) Za veliko maškarado, ki jo napravi južni Sokol pustni torek, 5. marca, so se povabila ravno razposlala. Vstopnice, ktero mora imeti vsaka oseba, in ktera velja samo za osebo, ktere ime ima napisano, dobivale se bodo od 1- marca naprej. Nadjamo se prav lepega in veselega večera.
*% Iz Ljubljane: Zadnji ples v čitalnici v nedeljo 24. t. m. je bil za Vodnikovim najbolj sijajen
in prav obilo obiskan. Zopet smo občudovali krasen venec domoljubnih naših krasotic in videli, kako krasne rožice rastejo na slovenski zemlji!
*** Ponoči od sabote na nedeljo ulomili so tatovi na kolodvoru in odnesli iz blagajnice, pri kteri so ključavnico razbili, 1670 gld. v gotovem denarji in 360 gld. v papirji.
*** One dve ženski in otrok, o kterih sem zadnjič sporočil, da so se zadušili, so si neki sami. za-vdali z arzenikom, kakor je pokazalo razteleseuje in preiskava želodcev.
*	Graška „Tagespošta“ pripoveduje, da biva na Štajerskem 281eten dninar, ki je bil pri vojacih 5 (et in 3 mesece zaprt in v vsem 775krat tepen i° OOOOkrat šiban. Ta je že dobro namazan!
*	Po noči od 3. do 4. febr. in še potem nekaj dni bil je na nekterih jonskih otocih, kakor na Ke-faloniji, Itaki itd. strašen potres, ki je ukončal vec mest in vasi in tudi veliko stotin ljudi.
*	19. t. m. ob 3. pop. je umrl v mestu Mentone blizo Nice nadvojvoda Štefan, bivši ogrski palatin in velik ljubljenec ogrskega naroda. Odkar je 1. 4» Avstrijo zapustil, prišel je za kratek čas samo dvakrat še na Dunaj in živel ves ta čas na svojem gr*" du Šavmburgu na Nasavskem do lanskega leta. Po-kopan je v Budimu v lastnem grobu.
*	Od istrskega zbora sta za drž. poslanca i*' voljena dr. Vidulič in Hor. de Colombani. J.
V češkem deželnem odboru bodo za naprej o Čehi, 3 plemenitaši in 2 Nemca. Njih imena so: Dr-Rieger, Zeitkamer, Skrejšovsky, grof Fr. Thun, grot Otokar Črnin, dr. Gorner, dr. Schmeykal in baron Pfeil. — V moravskem dež. odboru bode 5 Slo* vanov in le 1 Nemec (dr. Giskra).
„Klagenfurterica" od 26. febr. pripoveduje j* Ljubljane nekako prisrčno med drugim tudi to, n® je v dež. zboru baron Š loj s ni k sam slovensko prise-go tirjal in potem tudi slov. prisegal, ter ob ene® prav ljubeznjivo Korošce, t.j. Nemce in nemškutarje, spominja, da je zdaj vse jasno, kar se je pred tob' ko in toliko leti na Koroškem, ko je bil baron S>-dež. predsednik, godilo. — Bog ve, kaj je bilo, n® si ta dopisun ne upa pred beli svet? No, bomo P® mi povedali. Baron Šlojsnik je bil povse p °' šten mož, pravičen Nemcem in Slovence®-Čast tedaj, komur čast!
*	Srbski junak general Stratimirovič, P°' slanec na ogrskem deželnem zboru, odgovoril je * posebnem listu na adreso, ki so mu jo iz Zagreb* poslali. Med drugim povzamemo iz nje sledeče P,®j menljive besede: „To je zame, pravi on, najmočnej® spodbadek k prihodnjemu delovanju na polju napre® ka in bodočnosti jugoslovanske. Zagovarjal in bra®1 bodem pravice srbsko-hrvaškega naroda proti kteremu koli si bodi. čas, v kterem se bodo spolnile želje naroda, ni več deleč. Jaz se bodem, kakor 1. tudi zdaj pri zeleni mizi, pa tudi na polju junašk® djanj, kjer krvca teče, po svoji moči za to potezah itd. — Tako govori ta hrabri sin domovine, in značaj njegov in dela junaška, ki jih je že 1. 48 d?" prinašal, porok so nam, da se Slovanom v zdanj® stiskah še ni najhujšega bati.
*	V kranjski deželni odbor so izvoljeni P?' slanci: pl. Langer, dr. Toman, dr. Bleiweis ® dr. Costa, za njih namestnike pa gg. Rudež, pr®”1 Kos, Svetec in Peter Kozler. V pomnoženi odb® so izvoljeni: baron Zois, Svetec, P. Kozler 10 pr. Kos.
Semnji na Slovenskem.
(od 1. do 16. marca)
Na Kranjskem: V črmošnicah 12.. v Črnomlju kvatrni torek (12. m.), v Kamniku 12., ’ Krškem pustni pondeljek (4. m.), v doljnem Logatcu 12., v Radečah 1. pond, v postu (11. nw' v Radoljci 12., v Sodražici v pond, pred *v-Gregorjem (11. m.),— v Turjaku 12., m. na Unč® 1. pond. m. marca (4.), na Vrhniki kvatrni pon® v postu (11. m.), v št. Vidu na Ipavskem 14., J Ipavi pustni pond. (4. m.), v Višnjigori pond, po kvat. nedelji (11. m.), v Žužemberk11 12. marca.
Na Štajerskem: V Bruku poleg Mure »• pond, v postu (11. m.), pri sv. Jakopu v Dolih 1°-! pri sv. J ur ju pod Ritnikom 12., v Kostrivni®' 10., v Ljutomeru kvatrni torek (12. m.), na I’ 1 *' nini 1., v spodnji Poljskavi 10., v Švamber-gu 12., v Voigtsbergu 1. torek v postu (12. nw' Na Koroškem: V zgornjem Dravberg® na pepelnico (6. m.), v So vodju (Gmuiid) 1. torek v postu (12. m.), v Kotkričah pustni pondeljek (4. m.), v Labodu 12., v Paternionu pustni pon® (4. m.), v Štrasbergu 1. četrtek v postu (7. ®-'' Na Primorskem: V Ajdovščini 10. m.
Dunajska borsa 27. februarja 1867.
570 metalike................................61-9®
5% nacijonal............................... . 72.20
1860 derž. posoj............................89.»®
Bankine akcije..........................v. 759-"7
Kreditne................................   191-9®
London.....................................127.®®
Novi zlati................................
Srebro......................................125-73
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. K loin may er. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.