Poštnina olačana v gotovini
Leto VIII, št. 236
Lfubljana, sreda 5. oktobra 1927
ea Irnaia ob »lutraj. =
Stane mesečno Um »5-—, ia mo-icmstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi 00 tarifu.
Uredništvo 3
Ljubljana, Knatlova ulica štev. 5/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne »račajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
UmvnBtv*: Ljub«««, tt-eSernora ulica »t. 54. — Telefon št. «036.
loseratni oddelek; Ljubljana, PreSei-aora ulica št. 4. — Telefon št. «40«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova It, 13 _ Celje, Aleksandrova cest*
Račnn pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana št. 11.84« - Praha čisto 78.180. Wlen, Nr. 105^41.
Ljubljana, 4. oktobra
Prvo vprašanje, ki se je samoobsebi pojavilo ob priliki novih atentatov ma-kedor^tvujuščih v Djevdjeliji in po drugih -h našega juga, je bilo: zakaj so tši baš sedaj, koncem septembra ,-li s svojo akcijo, tedaj na jesen. :<i je že od nekdaj najneprikladnej-ši čas za komitska podjetja. Ako bi upali, da s svojimi razbojniškimi nastopi napravijo vtis med prebivalstvom, in ga potegnejo za seboj, bi si za to izbrali drug čas. Imeti so morali vsekakor drugačne namene.
Listi v prestolici so spočetka komen-tirrli nenadni nastop makedonstvuju-ščih kot da ga je sprožilo stremljenje po persekucijah zaradi skupščinskih volitev. Makedonstvujušči skušajo še vedno igrati s fikcijo, da vplivajo na javno mnenje na našem jugu. O priliki skupščinskih volitev so izdali parolo po svojih eksponentih, da prebivalstvo Južne Srbije ne sme glasovati za kandidate srbskih strank, ki sodelujejo konstruktivno na državnih poslih, marveč samo za stranke z negativnimi cilji Ali volilci se za ta navodila, kolporti-rana tajnim potom, niso brigali v kolikor seveda je sploh bilo govora o stikih med agitatorji izven države in volilci. marveč so glasovali za obe glavni državni stranki. Sedaj so hoteli makedonstvujušči pokazati, da znajo in morejo še vedno z novim terorjem ustrahovati prebivalstvo našega juga in ga s svojimi bombami ter peklenskimi stroji prisiliti, da posluša in izvršuje njihova navodila.
Zdi se, da ta komentar ipak ne zadostuje. Podoba je, da imajo bolj prav oni, ki sodijo, da so bugaraši hoteli s svojimi atentati pokvariti odnošaje med našo državo in Bolgarijo, ki so se pričeli v zadnjem času izdatno boljšati, hkrati pa znova vplivati na javno mnenje Evrope v svojem smislu. Močno se je opazilo, da je domala celotno fašistično časopisje komentiralo makedonske atentate na ta način, kar pa seveda ni važno in pri nas prav nikogar ne preseneča. Pač pa nas navdajajo komentarji francoskih in angleških listov, n. pr. angleških »Times« z zadoščenjem, ker se iz njih vidi, da na za-padu točno presojajo notranjo vrednost bugaraške bombne akcije in jo odklanjajo kot merilo za odnošaje s ceotru-mom Balkana.
Še en komentar se nam vsiljuje ob tej priliki. V Sofiji zboruje prihodnje dni konferenca delegatov mednarodne lige za Društvo narodov za manjšinske zadeve. Bolgarska prestolica se je izbrala Pod pogojem, da se na njej ne bo razmotrivalo vprašanje bolgarskih narodnih manjšin, ker velja načelo, naj se za tako tvarino izbere nevtralno mesto. Zelo je verjetno, da so hoteli aran-žerji makedonstvujuščih porabiti priliko in opozoriti vnanji svet nase s svojimi junaštvi ter na ta način pripraviti primerno razpoloženje za svojo poznejšo akcijo, ki bo stremela za tem, da se uveljavi pojmovanje »makedonske« manjšine v mednarodnem svetu. Ali brez dvoma so možje na napačnem potu, zakaj pred forumom evropske politične in kulturne javnosti je treba učinkovati z drugačnimi sredistvi, nego se je prakticiralo v stari Turčiji in kakor hočejo makedonstvujušči nadaljevati še sedaj.
Mi v Jugoslaviji napeto čakamo, da bo oficijelna Bolgarija razpršila naše dvome in pokazala, da ji je resno na tem, da se likvidirajo že enkrat krvave afere na bolgarski meji. Ali do sedaj nimamo vzroka biti z zadržanjem Sofije zadovoljni. Nismo še dobili vesti, po katerih bi mogli sklepati, da bomo mogli v bodoče računati z lojalno taktiko bolgarskih oblasti glede Ilegalne akcije ob državni meji. Dokler pa tega ni, ne moremo upati, da se napravi konec neprijetnim aferam, ki vedno znova zastrupljajo odnošaje med obema sosedama.
Fašisti se boje slovenskega petja
Trst, 4. oktobra, o. Prefekt je z odlokom z dne 20. septembra razpustil pevsko društvo <Ilirija» pri Sv. Jakobu v Trstu, ki je bilo ustanovljeno pred 22. leti. Društveno nremoženje je ob'ast včeraj zaplenila. Prefekt utemeljuje svoj odlok z navedbo, da društvo ni delovalo v skladu z društvenimi pravili. S slično motivacijo je bilo včerai razpuščeno tudi pevsko društvo «Ko1o» v Trstu.
Preprečen vnad komitašev v GrčMo
Atene. 4. oktobra, (be.) Grške čete so preprečile s streljanjem pohod bolgarskih komitašev na grško ozemlie.
Čsl .-nemška trgovinska ©ovajanja
Berlin, 4. oktobra, (be.) Nemško«češko« slovaška trgovinska pogaiania se bližajo k uspešnemu zaključku in bodo končana naj brže koncem tedna. Nato se podajo dele* gati obeh držav na mednarodno trgovinsko Konferenco v Ženevi.
Pred popolnim preokretom v notranji politiki
Izredno važni dogodki v Beogradu. — Enoten nastop SDS in HSS v popolnem soglasju z g. Davidovičem. — Do preloma z današnjo situacijo pride povodom volitve definitivnega skupščinskega piedsedstva
Beograd, 4. oktobra, p. Pozornost političnih krogov je bila danes obrnjena zlasti na klub SDS, v katerem so se vršili važni dogodki. Vse kaže, da stojimo na pragu popolnega preokreta v politični situaciji, mnogo bolj dalekosežne-ga, kakor se je še včeraj pričakovalo. Razvoj je krenil danes v pravcu prave sanacije današnjih neurejenih političnih, gospodarskih in socijalnih prilik. Ta nenadni in radikalni preokret. o katerem pričajo zlasti današnji senzacijonalni sestanki med voditelji vseh demokratskih strank in skupin, je tudi povzročil, da pogajanja med SDS in DS iz taktičnih razlogov danes še niso dovedla do formalne fuzije obeh strank, ker je to vprašanje v organični zvezi s snujočim se velikan blokom demokracije. O današnjem sestanku oficijelnih delegatov DS in SDS je bil izdan kratek komunike, ki ugotavlja,, da je vprašanje ujedinjenja zrelo in da o tem niso potrebna več ni-kaka obširna pogajanja.
Ponovni današnji razgovori med gg. Pribičevičem in Radičem na eni strani in med gg. Davidovičem in Radičem na drugi strani in končno dolgotrajna večerna konferenca med gg. Pribičevičem in Davidovičem kažejo smer. v katero se razvijajo dogodki.
G. Vukičevič čuti vso težino položaja. Razumljivo je zato. da skuša izrabiti vlada vsa sredstva, da bi na eni strani zmanjšala pomen današnjih dogodkov, na drugi strani pa preprečila razvoj, ki je v teku. Poslužuje se najrazličnejših intrig in se celo ne brani grobih sredstev, da to veliko delo pokvari. Tako se je danes zopet mnogo govorilo, da ima g. Vukičevič že pooblastilo za raz-
pust Narodne skupščine ter da je dobil zase, odnosno radikalno stranko volilni mandat, če mu Narodna skupščina ne bo hotela dati večine. Naravno je, da se teh groženj nikdo ne boji, ker je na prvi pogled jasno, da so prazne in neizvedljive.
Kako delikaten je položaj, je razvidno že iz tega, da je prišla vlada danes skoraj v krizo na vprašanju začasnega skupščinskega predsednika, četudi to vprašanje nima večjega političnega pomena. Ker smatrajo demokrati, da položaj še ni zrel za prelom, so pristali na to, da bo začasni predsednik radikal, odklonili pa so, da bi se na kakršenkoli način vezali pri izvolitvi stalnega skupščinskega predsedstva. SDS in HSS bosta postavili skupno kandidaturo v osebi dr. Šlbenika. S tem aranž-tnanom je označena glavna smernica tega, ker se je danes dogajalo. Na drugi strani pa bo skupna kandidatura HSS ln SDS na Jutrišnji seji Narodne skupščine dokaz, da je med tema dvema strankama sporazum že dosežen.
Za resnost položaja govori tudi to, da so se nocoj razširile v političnih krogih verzije, da se vrne jutri kralj iz Topole v Beograd. Današnji razgovori med SDS in DS, med oficijelnimi delegati obeh strank, med gg. Pribičevičem in Davidovičem, Pribičevičem in Radičem ter Davidovičem in Radičem, so se vršili v zelo intimnem in prijateljskem duhu. kar dokazuje, da je med temi tremi strankami popolnoma enotno naziranje glede vseh aktualnih problemov in da so smernice bodoče politike v glavnih obrisih že podane.
Blok demokracije taktično že obstoia
Gg. Pribičevič in Radič sta pooblastila g. Davidoviča, da nastopa v Narodni skupščini v imenu njunih klubov. — Radicev-ski komunike o važnosti včerajšnjih političnih dogodkov
Zarota centrumašev m pa$?čewcev proti g. Muk temu
Njegova izvolitev za predsednika radikalnega kluba je samo začasna, — Do odločilnega konflikta bo prišlo povodom volitev definitivnega skupščinskega predsednika. — Dr. Ninčič se pripravlja, da prevzame Vukičevičevo dedščino
Beograd, 4. oktobra p. Včerajšnja izvolitev 2. Vukičeviča za predsednika radikalskega kluba je izzvala v političnih krogih obširne komentarje. Značilno je, da se splošno sodi. da je ta izvolitev le začasna in da bo razvoj dogodkov v najkrajšem času prisilil g. Vukičeviča. da to važno mesto odloži, ako noče, da s svojo trmoglavostjo spravi radikalno stranko v najtežjo krizo.
Današnja »Reč« prinaša o tej zadevi zanimive informacije. Med drugim piše: »Že pred včerajšnjo sejo radikalskega kluba je bilo znano, da bo izvoljen za predsednika kluba g. Vukičevič. Zato se je to zgodilo včeraj brez večjih pretresljajev. Zatrjuje pa se, da obstoja sporazum med radikal-skim centrumom in pašičevci, ki imajo v klubu skupno 80 poslancev, da vržejo g. Vukičeviča kot predsednika kluba že ob priliki volitve definitivnega predsednika Narodne skupščine. Kakor znano, forsira g. Vukičevič za predsednika Narodne skupščine g. Ninka Periča, centrumaši in pašičevci pa nameravajo kandidirati s svoje strani g. Nikolo Uzunoviča in so prepričani, da bo pri tem vprašanju ostal g. Vukičevič v radikalskem klubu v manjšini. S tem bo moralno prisiljen, da poda ostavko ne le kot predsednik radikalskega kluba, marveč tudi kot predsednik vlade. Imenuje se že celo naslednik v predsedništvu radikalskega kluba in sicer dr. Ninčič, ki se je mudil pred par dnevi v Topoli in bo baje jutri ali pojutrišnjem ponovno odpotoval tja, da in-
formira krono o razmerah v radikalnem klubu. Po načrtu centrumašev in pašičevcev bi ostal dr. Ninko Perič predsednik Narodne skupščine le začasno, dokler ne bo izvedena verifikacija mandatov.«
Informacije »Reči« o nesigumosti g. Vukičeviča v radikalnem klubu potrjuje tudi današnja »Politika«, ki obširno poroča o včerajšnjih konferencah pred otvoritvijo seje radikalskega kluba. Po informacijah »•Politike« je tudi Aca Stanojevič odločno nastopi! proti Vukičevičevi kandidaturi ln ie še tik pred sejo poskušal, da pregovori g. Vukičeviča, da opusti to svojo namero. G. Stanojevič je sicer tudi po volitvah nadaljeval svojo akcijo za pomirjenje radikalne stranke, vendar pa je ta njegova akcija ostala popolnoma brezuspešna. Vladajoča nasprotstva se niso niti najmanj zmanjšala. Zato je sedaj tudi g. Stanojevič zelo nezadovoljen z delovanjem g. Vukičeviča in je odločno proti temu, da bi ostal g. Vukičevič predsednik radikalskega kluba. Iz njegove okolice se zatrjuje, da je prelom med poedinimi skupinami v radikalni stranki neizbežen, če bo g. Vukičevič res ostal predsednik kluba.
G. Vukičevič se tega svojega nesigurne-ga položaja očividno tudi sam zaveda, kar odseva iz vsega njegovega ekspozeja na včerajšnji seji radikalskega kluba. Previdno se ie izognil vseli onih problemov in vprašanj, ki bi mogli sprožiti debato o delovanju vlade.
Trgovinski minister o stanovanjskem problemu
Sarajevo, 4. oktobra, n. Vaš dopisnik se je obrnil na ministra trgovine in indu« strije dr. Mehmeda Spaha z vprašanjem, kako se nameravajo urediti stanovanjske prilike v naši državi Minister dr. Spaho se je skliceval na zadnje izjave ministra za socijalno politiko ter za svojo osebo izjavil, da on ni za podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona. Je pa za nekako prehodno stanje, v katerem naj bi se z zakonom zaščitili mali stanovanjski na. jemniki ter stanovanjske prilike tako ure« dile, da bi se najemnine maksimirale po položaju in velikosti hiš. O stanovanjskem vprašanju bo razpravljal ministrski svet na eni bodočih sej in bo skušal najti kome promis med obojestranskimi interesi.
Tudi frankovci kapitulirajo
Zagreb, 4. oktobra, n. Danes so imeli frankovci sestanek, na katerem so se po« svetovali, ali naj odide njihov, v Zagrebu izvoljeni narodni poslanec dr Ante Pave« lic v BeogTad ali ne. Večina je sklenila, naj dr. Pavelič gre v Narodno skupščino. Frankovci so zadnja stranka, ki so vztra« jaH doslej na abstinenci napram Beogradu.
Francoski glas o Rothermereovi akciji
Pariz, 4. oktobra, d V «Joumalu de De» batsr> obravnava Gauvain ostro ofenzivo lorda Rothermerea proti Češkoslovaški ter meni, da je ta akcija dosegla popolnoma nasprotni uspeh, kakor je bilo namerava« no. Povzročila je združenje vseh patrijot« skih elementov prebivalstva, ki z ogorče« njem odklanja povratek madžarskega jaT« ma. Če tudi lord Rothermere nima v celi akciji osebnih koristi, pač pa je podlegel vplivu gotovih interesiranih madžarskih in angleških krogov. Gauvain opozarja nato na afero talbotske električne centrale, za katere gradnjo je gotova angleška finanč. na skupina dovolila 75 milijonov zlatih kron.
Za kaj vse ootujejo komisije
Zagreb, 4. oktobra, n. Beograjski listi poročajo o nekih malverzacijah pri poštni direkciji v Zagrebu in trde, da je prišla zadevo preiskovat posebna komisija pošt« nega ministrstva iz Beograda. Poštni direk« tor pa je danes izjavil, da je komisija pošt« neija ministrstva imela le nalogo, ugotoviti formalna navod:la pri postopanju glede nabave maferija'a za avtomatsko telefon« sko centralo v Zagrebu.
Beograd, 4. oktobra p. Po nalogu g. Ra-diča je podal nocoj tajnik kluba HSS g. Rude Bačim-i novinarjem daljšo izjavo o današnjih razgovorih in sestankih g- Ra-diča z gg. Pribičevičem in Davidovičem. V svoji izjavi je uvodoma naglasil, da dobiva politični .položaj vedno boli vidno in strogo opredeljeno obeležje. Dejstvo je, da so vse važnejše stranke, ki so po svojem programu in delu demokratične in ki so pod pritiskom oblasti bile v volilni borbi preganjane s strani vlade in so postale žrtve volilnih falzifikatorjev, da vse te stranke čutijo potrebo, da se strnejo v enotno fronto za uspešen boj proti reakciji, ki opasno dviga glavo. Današnji razgovori g. Radiča z gg. Pribičevičem in Davidovičem so le izraz te skupne volje. Prepričani smo in po današnjih razgovorih lahko to z mirno vestjo trdimo, da ie Parlamentarna unija d&mokracije ali demokratski blok. kakor se že to naziva, iaktično že ustvarjena. G. Davidovič lahko vsak čas nastopi ne samo v imenu večine tega skupnega kluba, marveč v imenu celokupne parlamentarne večine, ki ji pripadamo tudi mi. Ta večina ie homogena po svoji sestavi na temelju ustave, na temelju sestave države in je popolnoma v duhu narodne potrebe. V sedanjem trenotku je dalekosežne važnosti, da ie vsak član te parlamentarne celine globoko uver-
jen, da je z izvolitvijo za narodnega poslanca prevzel nalogo, da gleda pred vsem na potrebe naroda, ker ga narod ni izvolil za to, da dobi brezplačno karto in dnevnice, marveč da se predvsem zanima za to, da dobi izstradan in obubožan narod kruha, pravice in red, da se izboljša državna uprava, razširi občinska in oblastna samouprava. V tem duhu so bili prožeti tudi današnji razgovori z gg. Pribičevičem in Davidovičem. Mi radikalne parlamentarne večine nismo niti omenjali. Z ljudmi, ki so krivi volilnih nasilstev, ne more biti sodelovanja, pač pa si želimo sodelovanja z boljšimi elementi v radikalni stranki. Ako pride do tega, bo postala Parlamentarna unija prava parlamentarna koncentracija.« »Niti v enem političnem ali taktičnem vprašanju med nami ni razlike, marveč popolno soglasje. Na-glasiti moramo,« je zaključil svoj govor g. Bačinič, »da ie g. Davidovič dobil i od g. Radiča in od g. Prlbičevlča tudi formalno pooblastilo, da se odslej lahko smatra kot naš skupni predsednik, kot predsednik parlamentarne večine in ujedinjene demokracije. Na izvršitev tekom današnjega dne doseženega sporazuma in zastavljenih ciljev je treba počakati le še par dni. Vse ie na najboljši poti. Hvala Bogu i narodu! Živel kralj!«
Senzaci onalne politične konference
Ponovni sestanki med gg. Davidovičem, Pribičevičem in Radičem. — Prvo srečanje dveh dolgoletnih nasprotnikov. — Voditelji demokracije so izredno zadovoljni z včerajšnjimi dogodki
Beograd, 4. oktobra, p Kakor je bilo pričakovati, je vzbudil dohod Stjepana Radiča v Beograd veliko pozornost. Največjo politično in novinarsko senzacijo pa je tvoril njegov sestanek s šefom SDS Svetozarjem Pribičevičem. Razumljivo je. da posvečajo temu dogodku vsi politični krogi največjo pozornost in mu pripisujejo ogromno važnost.
Stjepan Radič je dospel z jutranjim brzovlakom in se je s kolodvora podal takoj v radičevski klub, kjer se je sestal s svojim emisarjem dr. Drljevičem. Po kratkem razgovoru z g. Radičem je odšel g. Drljevič v poslanski klub SDS in posetil g. Pribičeviča ter se z njim dogovoril glede sestanka z g. Radičem. Kmalu po poldeseti uri je nato g. Radič sam prišel v klub SDS. Pozdrav med obema politikoma in do-včerajšnjima nasprotnikoma je bil nadvse prisrčen. Gosp. Radič je stopil razširjenih rok k g. Pribičeviču, mu prožil roko in ga pozdravil z besedami: »Dober dan, Svetozare! Što radiš?« Gosp. Pribičevič mu je krepko stisnil prože-no desnico, ga prijel za ramo in ga ogovoril: »A kako ti, Stepane?« Nato sta sedla k mizi, ostali poslanci pa so se umaknili, tako da sta ostala sama.
Razgovor med gg. Pribičevičem in Radičem je trajal do 11.15, nakar se je g. Radič zopet prisrčno poslovil. Odhajajoč iz kluba je izjavil novinarjem, ki so v velikem številu oblegali poslanski klub, in ga obsuli z vprašanji: »To je šele uvertura, opero boste slišali pozneje. Sestala sva se kot stara prijatelja in nova sodelavca. Za velike stvari je treba časa in prevdarka.«
Na vprašanje novinarjev, ali obstojajo take bistvene razlike v taktiki med njim in g. Pribičevičem, je g. Radič odvrnil: »Tu ni nikakih razlik, med nami vlada popolno soglasje.« G. Pribičevič Pa je o tem sestanku izjavil vašemu dopisniku, da sta z g. Radičem razpravljala o skupnem delovanju v Narodni skupščini.
G. Stjepan Radič se je takoj nato podal v demokratski klub in se sestal tam z g. Davidovičem. Sestanek je trajal nad eno uro. Odhajajoč iz kluba, je g. Radič izjavil novinarjem: »Vse gre dobro in povoljno. G. Davidovič je naš skupni predsednik. Ce bi bili radikali pametni, bi ga morali tudi oni že davno izbrati za svojega predsednika. Razume se, da vlada med nami popolno soglasje. Jaz sem g. Davidoviču poročal o težkočah in bremenih, ki tarejo narod. Radikali se za take stvari sploh ne brigajo.«
V prvih popoldanskih urah je g. Radič posetil tudi predsednika zemljoradniškega kluba g. Vaso Lazariča ter se tudi z njim dalje časa razgovarjal. Skupno z dr. Drljevičem se je sestal nato še s predsednikom nemškega kluba poslancem dr. Kraftom, katerega je baje opozoril, naj se nikar ne zanaša preveč na g. Vukičeviča. kojega ure so že štete.
Ob 5. popoldne je g. Pribičevič vrnil g. Radiču obisk v radičevskem klubu. Ta sestanek je trajal nad eno uro. Odhajajoč je izjavil g. Pribičevič novinarjem, da je z ozi-rom na jutrišnji sestanek Narodne skupščine potrebno, da se sestane tudi opozicija in da se sporazume o svojem postopanju. Na vprašanje novinarjev, ali sta razprav-
ljala tudi o demokratskem bloku, je g. Pribičevič odvrnil: »To je povsem naravno in se ta akcija razvija v najboljši harmoniji.« V nadaljnem razgovoru je g. Pribičevič potrdil tudi prejšnjo izjavo g. Radiča, da bo g. Davidovič skupno predsednik demokratskega bloka, naglašajoč, da je to popolnoma v redu, ker ie popolnoma naravno, da je faktični nosilec položaja obenem tudi re-prezentant.
Po tem sestanku se je sestal g. Pribičevič v demokratskem klubu z g. Davidovičem. Sestanek ie trajal nad eno uro. Ko sta ob 8.15 skupno zapuščala demokratski klub, je g. Davidovič izjavil novinarjem, da je z dogodki današnjega dne, zlasti pa z razgovori z gg. Pribičevičem in Radičem izredno zadovoljen. G. Pribičevič je pripomnil, da to ni nič več kaj posebnega ter da sta se z g. Davidovičem prijateljsko raz-govorila o skupnem delu za dobrobit celokupnega naroda in o drugih aktualnih problemih. Tudi on da je s potekom današnjih razgovorov zelo zadovoljen in da s popolnim zaupanjem zre na boljšo bodočnost našega ijaroda.
-----
Kako opravičujejo fašisti zatiranje našega naroda v Italiji
Bologna, 4. oktobra. L Tukajšnji dnev» nik «11 Resto del Carlino* objavlja v svoji današnji številki uvodnik pod naslovom »Slovanski iredentizem in fašistični reali« zem», v katerem razpravlja o fašistični po« litiki napram narodni manjšini v Julijski Krajini.	.
List piše uvodoma, da je nastop fašizma proti slovanskim narodnim manjšinam lo« gična in naravno posledica realne politi« ke, ki jo je uvedla fašistična vlada. «Ta proces — nadaljuje list — se lahko vrši naravnim potom, lahko se ga pa tudi po« speši, kakor se je to zgodilo v zadnjem času, zlasti po izostali odbbritvi nettunskih konvencij, ko je italofobska kampanja, ki sta jo vodila «Jutro» in glasilo dr. Korošca našla svoj odmev med raznimi slovanski, mi kulturnimi in športnimi društvi v Ju« lijski Krajini. Ta kampanja je dala urad« nemu glasilu fašistične stranke v Julijski Krajini povod, da je zahtevalo od vlade, naj prične postopati z vso strogostjo proti omenjenim društvom. Vlada mora vztra« jati na začrtani poti, predvsem pa mora preprečiti, da bi otroci slovanskih staršev obiskovali zasebne slovanske šole ter da bi nato nadaljevali srednje in visoke šole v Ljubljani in Zagrebu, ki sta nevarni ognjišči slovanskega iredentizma. Skrbeti bo treba dalje, da se ustanovi veliko števi« lo otroških vrtcev, v katere bodo morali pošiljati svoje otroke slovanski starši. Na ta način bo asimilacija najprej dosežena in bo s tem odstranjena največja ovira za
r razum med Italijo in Jugoslavijo. Mor« bo potem tudi dr. Wilfan, ki ne bo imel nikogar več zastopati na kongresih narodnih manjšin, posnemal vzgled svojih adižkih kolegov in zaprosil za mesto po« slanca v beograjska skupščini, kjer bo lah« ko z večjo vnemo nadaljeval raznarodoval« no delo, ki ga je pričel Svetozar Pribiče« vič.»
S konference angleške delavske stranke
London, 4. oktobra, (lo.) Konferenca de« lavske stranke v Blackpoolu je sprejela resolucijo, v kateri ostro obsoja zakonski načrt glede delavskih organizacij in po zivlja delavsko stranko, da nastopi proti temu zakonskemu načrtu ob prvi priBd
Vsi klubi so se konstituirali
Danes so imeli svoje seje vsi klubi razen malih skupin. — V radikalnem klubu tudi danes ni bik) politične debate. — Rezerviran komunike o seji poslancev SLS. — Napeto pričakovanje jutrišnjega sestanka Narodne skupščine
Beograd, 4. oktobra, p. Današnji dan je bil ie popolnoma v znamenja jutrišnjega sestanka Narodne skupfcine. Politični dogodki so se danes razvijali j. nenavadno naglico in živahnostjo ter rodili celo vrsto političnih senzacij. Opažati je, da povzroča razvoj situacije zlasti v okolici gosp. Vukičeviča veliko nervoznost, kar je povsem umljivo, saj se razvijajo dogodki v popolnoma drugi smeri, kakor bi hotel in želel gosp. Vukiče-vič. Akcija za ustanovitev demokratskega bloka, zlasti pa ujedinjenje obeh demokratskih strank, ki je dobilo s pričetkom ofici-jelnih pogajanj konkretne oblike, spričuje, da se bližajo Vukieevič - Korožčevemu režimu usodne ure. Današnji poseti gosp. Ra-diča pri gosp. Pribideviču in gosp. Davidovi ču dokazujejo, da odklanjajo radičevci vse vabljive ponudbe gosp. Vukičeviča in da se resno približujejo skopni fronti jugosloven-ske demokracije.
Danes so imeli skoraj vsi poslanski klubi svoje seje, na katerih so se konstituirali, v kolikor se to m zgodilo že tekom včerajšnjega dne, in razpravljali o zadnjih pripravah za jutrišnjo sejo Narodne skupičine.
Radikalni klub je imel pod predsedstvom gosp. Vukičeviča sejo, na kateri so bili izvoljeni podpredsedniki in ostali runkcijonar-ji kluba ter določeni kandidatje radikalne stranke za verifikacijski odbor. Uvodoma je gosp. Vukičevič omenil akcijo za fuzijo SLS s NRS in zahteval, da se eno mesto podpredsednika in eno mesto tajnika rezervirata za klerikalce. Nato je bil izvoljen poseben odsek, ki je sestavil kandidatno listo. V tem odseku so bili poslanci Popovič, Rankovič, Selič, Tomo Popovič, Sretenovič, Trbič, Ni-kola Popovič, Radonjič in Danko Popovič. Po kratkem posvetovanju je predlagal odbor sledečo kandidatno listo, ki je bila nato sprejeta. Podpredsedniki: Joca Laloševič, Stevo Jankovič, Bogomil Kujundjič; tajniki: Bora Jocič in Stanko Nikolie; eno mesto podpredsednika in tajnika je rezervirano za SLS.
V verifikacijski odbor so bili od kandidacijskega odseka predlagani sledeči poslanci: Dušan Subotič, Vasa Jovanovič, Mihajlo Rankovič, Joca Laloševič, Bogdan Miladinovič, Yssa Trbič, Čeda Radonjič, Stjepo Kobasi-ea, dr. Jemerič, Milan Ecstič, Danko Popovič. dr. Imbre Varady, Bela Stribe, Stepan Pavlovič, Mihajlo Popovič. Dika Dimitrije-vič. Ilija Vukotič. Jovo Nekrulič. Bogdan
JovHč, Branko Lazič in Tomo Popovič. Seja radikalnega kluba je bila nato zaključena.
Istočasno se je vršila seja kluba SLS. 0 seji je bil novinarjem iadan sledeči komunike: Danes popoldne so se sestali v prostorih bivšega jugoslovenskega kluba poslanci SLS in HPS, da se konstituirajo. V smislu sporazuma obeh strank je poslanec HPS dr. Barič stopil v klub SLS. Za načelnika kluba je bil izvoljen g. Anton KoroSee, za podpredsednika pa dr. Barič in prof. Su-Snik; tajnika sta poslanca Hodiar in Skulj. Po izvolitvi se je dr. Korošec zahvalil za zaupanje, pozdravil predvsem poslanca HPS ter se zahvalil vsem poslancem za njihovo požrtvovalnost za časa zadnje volilne borbe. Nato je govoril o političnem položaju in podal kratek pregled dogodkov do danes. Obširneje se je bavil zlasti z onimi deli blejskega pakta, ki se morajo te dni izvršiti. Seja je bila nato zaključena. Po seji je dr. Korošec ponovno posetil g. Vukičeviča in je ostal pri njem v daljši konferenci.
Tudi muslimanski klub je imel danes popoldne svojo prvo sejo, na kateri je bil izvoljen za predsednika dr. Hrasnica, za podpredsednika Hadži Kad i 6, za tajnika pa Sejam Alič. Dr. Hrasnica se je s kratkim nagovorom zahvalil za izvolitev, nakar je podal minister dr. Spaho obširnejše poročilo o političnem položaju. V svojem govoru je podčrtal važnost demokratske zajednice in naglasil, da se bo JMO ob strani svoje zaveznice borila predvsem za potrebe Bosne in Hercegovine.
Istočasno se je vršila tudi seja poslanskega kluba HSS. Ker so radičevci imeli svojo prvo sejo že v Zagrebu, se je izvršilo danes samo še konstituiranje kluba. Za predsednika je bil izvoljen g. Stjepan Radič, za prvega podpredsednika dr. Maček, za drugega podpredsednika poslanec Kreka, za tajnika pa poslanca Maštrovič in Erimovič.
S tem so konstituirani vsi poslanski klubi. Narodna skupščina se sestane jutri dopoldne ob 9. k svoji prvi seji, na kateri se bo izvršila samo izvolitev začasnega predsednika in štirih tajnikov. Sejo bo vodil kot najstarejši poslanec Ljuba Davidovič ali pa radikal Joca Selič. Po izvolitvi skupščinskega predsedstva bo seja zaključena, nakar se bo vršila prihodnja seja šele naslednjega dne z edino točko dnevnega reda: izvolitev veri-fikacijskega odbora.
Rakovski bo odpoklican
ker to zahteva francoska vlada.
Pariz, 4. oktobra, d. O demarši, ki jo je napravil francoski poslanik v Moskvi, na« glaša sedaj izdano uradno poročilo: Posla, nik Herbette je bil dejansko pooblaščen pri sovjetski vladi napraviti nove korake ter sovjetsko vlado opozoriti na težko si. tuacajo, v kateri bi bila francoska pogas janja, ako ostane Rakovski še dalje v Pa. rizu. Nikakor pa ne gre za oficijelno pro» šnjo, da se odpokliče ruski poslanik iz Pa« riza.
»Matic« je mnenja, da je ta izjava le drplomatična formula. Faktično je Herbet« te od čičerina zahteval odpoklicanje Ra» kovskega iz Pariza. Kljub <~;nemu diplo*
Obotavljanje sovjetske vlade
matskemu izražanju« je ruska vlada spo» znala pravo namero francoske vlade ter se ne bo obotavljala odpoklicati Rakov« skega »Journal* pripominja, da bi bilo ru» skim vlastodržcem prijetneje. da puste Rakovskega na sedanjem mestu v inozem« stvu, ker ga ne vidijo radi v Rusiji, toda sovjetska Rusija mora Rakovskega žrtvo« vati na korist francosko«ruskim odnoša* jem.
Moskva, 4. oktobra, d, Vlada smatra od« poklicanje Rakovskeg-a kot korak do po« polnega preloma odnošajev med Francijo in Rusijo ter je to svoje mnenje sporočila tudi francoski vladi.
Krvave predsedniške volitve v Mehiki
Kandidata generala Gomez in Serranos sta organizirala revol-to, Callesu naklonjeni general Obregon pa ju skuša premagati.
Obsedno stanje
Mesike Citv. 4. oktobra, (lo.) V Mehiki se vrše volitve za predsedniško mesto, kar je dalo povod zadnjemu uporu generalov Ser-rana in Gomeza. ki nastopata tudi kot kandidata za predsedniško mesto. Proti Serraou in Gomezu je nastopil general Obregon, ki je osebni prijatelj sedanjega predsednika Callesa. Predsednik Calles trdi. da obvladuje popolnoma situacijo in da bo vzpostavil red v 48 urah in kaznoval upornike. Po nepotrjenih poročilih iz Tampica sta bila generala Serrano in Calovidal ujeta in ustreljena.
Mexiko Citr. 4. oktobra, (pa.) Del zveznih čet se je pod vodstvom generalov Serra-na in Gomeza uprl. Predsednik Calles je objavil proglas, v katerem pravi, da hcče z vso strogostjo udušiti upor. Proglas označa uporne generale za izdajalce domovine. V
mestu Torrecon je prišlo med vladnimi četami in pristaši generala Serrana do tri ure trajajoče bitke, tekom katere so bili uporniki popolnoma poraženi. Vsi ujeti častniki in vojaki pridejo pred preki sod Poskus re-volte dveh polkov pristašev generala Gomeza v Veracruzu se je ponesrečil.
SevrTork. 4. oktobra, (be.) Kakor poroča jo. je izbruhnila v Mehiki vojaška revolucija proti režimu predsednika Callesa. Ker so vse telefonske in brzojavne zveze z Zedinje-nimi državami pretrgane, ni mogoče prejeti podrobnih vesti. V Mexiko Citv je bilo proglašeno obsedno stanje.
Veratrni. 4. oktobra, (be.) Zaradi vojaške revolte je bila železniška zveza s Ve-racruzom in Meiiko Citv pretrgana.
Budimpeštanski dokument faizifžkat
Budimpešta, 4. oktobra, d. Boris Paleo« logue je pooblastil pariškega dopisnika «A Regella* k izjavi, da ni za Barkerja in ž njim skupno podpisal nikakih dokumen« tov in da tega kot uradna oseba ni mogei storiti. O dokumentih take vsebine, kakor so bili objavljeni v Budimpešti, nima niti pojma. Res je, da je svoječasno mnogo razpravljal o nsadiarskem mejnem vpraša« nju m o madžarskorumunskem sporazu« mu, kakor tudi o zakupu madžarskih dr« žavnih železnic, in sploh železnic na Bal« kanu. Dokumenta o teh vprašanjih pa ni nikdar podpisal. Objavljeni dokument sms tra za kako spomenico Francis Barkerja al? kake druge osebnosti, ki je njegovo hne izrabila v to. da podpre avtentičnost dokumenta. V Budimpešti objavljeni do« kument je ali falzifikat ali mistifikacija.
Budimpešta, 4. oktobra s. Na prihodnji seji ministrskega sveta, ki se vrši kot prva pc parlamentarnih počitnicah pod pre&sed« stvom ministrskega predsednika v petek, bo vlada zavzela nadaljne stališče glede acane note Paleologueia. Levičarska opo« zicija namerava že takoj pri zooetnem se» Stanku poslanske zbornice predložiti v tej zadevi nujno interpelacij Sociialni de« mokratje bodo stavili predlog, naj se gle« df tega izvoli poseben parlamentarni od« bor.
Francija znižala grški vojni
dolg
Atene. 4. oktobra, (pa.) Francija je zn* fala grški vojni dolg na 170 milijonov zla« tih frankov.
Mussolini in Pangalos
Atene, 4. oktobra, (be.) Uradno se za« nika vest, da je bilo med dokumenti, za« pienjenimi ob razkritju zadnje Panglloso« ve zarote, najdeno tudi Mussolinijevo
pismo.
Poljedelska konferenca britskega imperija
London. 4. oktobra, (lo.) Danes se je otvorila imperijalna poljedelska k-nferen« ca. V otvoritvenem govoru je izjavi! po« ljedelski minister, da tvori poljedelstvo enega najvažnei«-'b virov bogastva angle« škega imperija. Vrednost poljedelskih pri« deHco maša letnih 225 milijonov funtom in SO odst. prekomorskih angleških domi« ni: — v živi od poljedelske produkcije.
Francoski vojni dolgovi Angliji
London. 4. oktobra (lo.) Vest, da obi« šče zakladni minister Churchill Pariz za« ridi ureditve francoskih dolgov Angliji, se demantira. Francija sicer ni še ratificirala dogovora slede odplačevanja vojnih dol« gov Ameriki in Angliji, vendar kljub temu redno plačuje obroke, ki so bili določeni v svoječasnern sporazumu za odplačilo voj nega dolga. Francoska vlada je plačala An» gliji pred 14 dnevi domenjen obrok 3 mi« lijonov funtov. Nadaljni obrok zapade meseca marca.
Boji ob turško-oerzitski meji
Anpora. 4. oktobra, (lo.) Danes se .je oglasil pri zunanjem ministru perzijski od« pravnik poskrv in protestiral proti inciden« tom ns perziiski meri Iz Ba-tzid^ poroča« jo. da ie prišlo med Perzijci in Turki do velikih bojev.
Kriza locarnske politike
Polemika o vojni krivdi.
n, Pariz, 30. septembra.
Komaj leto dni je preteklo od tedaj, ko sta odgovorna voditelja francoske in nemške zunanje politike neopaženo izginila iz bučne Ženeve in kosila skupaj v bližnji francoski vasici Thoiryju. Kaj sta pri tisti priliki prav za prav vse govorila in zlasti o čem sta se dogovorila. svet ni nikoli zanesljivo izvedel. Iz posameznih fragmentarnih izjav Brian-dovih in Stresemannovih pa se je dalo sklepati, da sta se sporazumela o obsežnem delovnem programu, ki naj bi končno odstranil napetost med bivšima glavnima sovražnicama iz svetovne vojne, utrl pot francosko-nemškemu bloku prijateljstva in sodelovanja ter s tem zagotovil kontinentalni Evropi dolgotrajno ero miru in procvita. Kosilo v Thoiryju so novinarji proglasili za prvovrstni zgodovinski datum povojne dobe.
Na žalost se je kaj kmalu izkazalo, da tudi Thoiry ni prinesel radikalnega preobrata v francosko-nemških odnošajih in s tem končnega zboljšanja v politični napetosti v Evropi. Izkazalo se je, da so tolmačili Nemci v Locarnu začeto, v Ženevi skronano in v Thoiryju posvečeno novo kontinentalno politiko docela drugače kot Francozi.
Briand je vodil svojo pomirjevalno in popustljivo politiko v trdnem upanju, da bodo mnogoštevilne francoske žrtve na škodo pozitivnih določb versajske mirovne pogodbe polagoma odstranile nezaupljivost v Nemčiji, prinesle duhovno razorožitev pri obeh narodih in pripravile Nemce sčasoma do tega, da se bodo pomirili vsaj s teritorijalnimi iz-premembami, ki jih je prinesla svetovna vojna. Briandovi politiki se mora priznati, da je bila iskrena in jasna.
Drugače se je pojmovala nova politika v Nemčiji. Nočemo sicer tajiti, da je tudi v Nemčiji mnogo iskrenih prijateljev miru in sprave med narodi, da je mnogo Nemcev z odkritosrčnim veseljem pozdravilo dogovore v Locarnu, Ženevi in Thoiryju. Toda ti Nemci so na žalost manjšina in opozicija. Odgovorni, vladni krogi imajo drugačne pojme o ciljih dr. Stresemannove zunanje politike. Nevarno bi bilo delati si še danes o tem kakršnekoli iluzije.
Kaj misli in hoče oficijelna Nemčija, so v posebno ostri luči pokazali dogodki zadnjih dni. Baš nekako ob obletnici famoznega kosila v Thoiryju je državni predsednik Hindenburg pri pro, slavi prve nemške zmage nad Rusi pri Tannenbergu imel velepomemben govor, v katerem je svečano tajil, da bi bila Nemčija količkaj zakrivila svetovno vojno. Proslave v Tannenbergu se je spomnil s posebnim telegramom sam bivši cesar Viljem, ki ga je poslal Hin-denburgu ne kot predsedniku nemške republike, marveč kot svojemu feld-maršalu. Pod telegram, čigar vsebina kaže. da se Viljem ni prav nič spokcril, se je ekscesar podpisal kot nekdaj: Wilhelm I. R. (imperator rex). Hinden-burgov govor je izzval vihar protestov v Evropi, zlasti v neposredno prizadeti Franciji. In to povsem upravičeno. Zakaj zanikati nemško krivdo za svetovno vojno, znači logično pripisovati to krivdo nekomu drugemu.
V razgovoru, ki ga je dal ravnatelju »Matina*. Sauersveina, se je dr. Strese-mann solidariziral s Hindenburgovim tannenberškim govorom z edino razliko, da ni absolutno zanikal sleherne nemške krivde za vojno, marveč odklanjal samo enostransko odgovornost Nemčije. Z drugimi besedami: Strese-mann hoče reči. da so vojno zakrivili tudi zavezniki, ne samo Nemčija. Kaj hitro se je izkazalo, da je bila ta nijansa namenjena samo zunanjemu svetu. Prišlo je namreč na dan. da je Hindebur-gov govor v naprej poznal in ga odobril ne samo zunanji minister dr. Strese-tnarm. marveč tudi državni kancelar in voditelj katoliškega centruma doktor Marx. To dejstvo je izdal na neki zaupni seji nemško-nacijonalne stranke v Potsdamu njen voditelj grof Westarp. šef narvečje vladne stranke.
Hindenburgov govor je bil torej pripravljen nalašč zato, da Nemčija svečano in pred celim svetom zanika svojo krivdo za vojno in s tem izpodbija celokupen temelj versajske mirovne pogodbe. Ce bi se izkazalo, da Nemčija ni
zakrivila vojne, se zruši cela versajska stavba v nič. Vse nemške reparacije temelje na priznanju, da je Nemčija odgovorna za vojno in njene posledice. In če Nemčija ni izprožila krvavega svetovnega klanja, je nedolžen tudi njen cesar Viljem. On ni več zločinec, marveč državni šef, ki je vršil samo svojo dolžnost. Nobeni moralni oziri ne bi smeli potlej ovirati njegovega povratka na nemški prestol. Pot restavraciji hohenzollernske monarhije bi bila vsaj pravno na stežaj odprta.
Še neki drugi dogodek je pokazal, kako mišljenje vlada pri odgovornih nemških krogih leto dni po famoznem francosko-nemškem kosilu v Thoiryju. Na kongresu «Deutscher Ostbunda* je izjavil poslanec ljudske stranke Rhein-haben: »Predvsem moramo preprečiti, da ne pride do sklepa pogodb, ki bi nam vzele upanje v možnost revizije mej. . Prostovoljno sedanjih mej ne moremo priznati in jih nikoli ne bomo priznali Sedanja situacija ne more trajati večno.* Te izjave Rheinhaben ni podal morda v lastnem imenu, marveč izrecno kot odposlanec odgovornega vodje nemške zunanje politike, svojega strankinega šefa dr. Stresemanna. Iz gornjih besed jasno izhaja, da vodi dr. Strese-mann nemško zunanjo politiko k cilju revizije versajske mirovne pogodbe ne samo glede vprašanja vojne krivde, marveč tudi v svrho revizije njenih te-ritorijalnih določb.
Pariški »Temps* tako-le opisuje razliko med sedanjo nemško in francosko politiko: «Na naši strani je želja za mirom. ki se izraža v neprestanih žrtvah, v upanju, da pride do iskrene sprave. Na drugi strani pa vlada potuhnjen odpor proti vsem naporom za rešitev problemov. ki se postavljajo med Nemčijo in zavezniki. Tukaj želja, da ugasne sovraštvo in maščevalnost, tam stari duh oholosti in mržnje. ki izbruha celo v najbolje mišljenih oiicijelnih govorih. V Franciji ljubezen do miru. ki smo ji pripravljeni doprinesti žrtve, kot vsaki ljubezni, ki plemeniti človeško srce; v Nemčiji priznan račun, da se iz žeje sveta po miru izvlečejo politične koristi. potom katerih naj bi se zrušilo ono. kar je ustvarila zmaga zaveznikov. To je dejanski položaj kot smo ga pač primorani ugotoviti.*
Hindenburgov govor, izjava dr. Stresemanna in vse ostale manifestacije v Nemčiji, ki pričajo o istinskem razpoloženju in načrtih vladajočih strank in osebnosti so dobile primeren odgovor v govorih Poincareja. Barthouja in belgijskega ministrskega predsednika Jas-parja. ki jih je registriralo tudi <Jutro». Ti odgovori so bili sicer zmerni, toda čvrsti. Pokazujejo pa. da je nastopila nova. resna kriza v <slocarnski» politiki. Odslej se bo moralo delati za zbližanje Nemčije in Francije pač z večjo iskrenostjo ali pa je nemško-francoska sprava še jako oddaljen, visoki cilj. Ustvariti se mora nova atmosfera iskrenosti. To je predvsem naloga nemške demokracije. Ce bo reakcija, ki je zavladala po krivdi katoliškega centruma v Nemčiji, neovirano hodila po sedanji poti. utegne to postati fatalno za mir v Evropi.
Iz letalskega sveta
Norderney, 4. okt. s. Letalo «D 1230» je ob 16.4j po 200 m dolgem startu nasto« pilo polet na Azore v zapadni smeri. Po« sadita šteje štiri ljudi, in sicer pikrta Loo« seja in Starkeja, monterja Fritzlerja in ra» diotelegrafista Loweja. Trimotorno Jun« kerjevo vodno letalo namerava v več eta« pah preleteti Ocean; v prvi etapi bo v 14urnem poletu preletelo 2000 km doigo progo NorderneysViga»Azori. Iz azorskih otokov bo letelo naprej v Newyork. Razen tega ima letalo nalogo, da spravi poštne vreče cEurope* in »Bremena* v Ameriko.
Smola pri splovitvi italijanske križarke
Livorno, 4. oktobra, o. Kakor znano, bi se bila morala dne 4. septembra vršiti v tukajšnji ladjedelnici »Orlando* splovitev velike križarke »Trento*, zgrajene po istem načrtu kot križarka cTrieste*, ki je bila spuščena v morje v Trstu. Za to priliko so bile pripravljene velike ceremonije, vendar se splovitev ni posrečila. Ladja se je pre« maknila le za nekaj metrov, nato pa iz ne« znanih vzrokov obtičala in je ni bilo ji. kakor mogoče spraviti v morje. Sde danes sjutraj, točno po enom mesecu se je s pomočjo raznih tehničnih sredstev posreči« lo spraviti križarko v morje. Pri splovitvi
Po ljubljanskih volitvah
Rinoceros: »Od 2000 pod vašim predsedstvom organiziranih radikalov vam je pri občinskih volitvah zaupalo svoje kroglice samo 500. Ali je res, da sedaj tudi še niste odstopili?
Dr. Ravnihar: *Mar mislite, da imam jaz tako nežno kožico, kakor vi, gospodine?«
je sodelovala tudi vojna ladja ePrincipo di Udine», ki je vlekla ladjo z močnimi jeklenimi vrvmi. Zaradi tega dogodka vla» da v mestu veliko veselje. Razcbešene so zastave in po ulicah se vrše manifestacije.
Arhitekt Heinzel tretjič župan Zagreba
Izvoljen je bil s pomočjo kluba enajsto-rice s 35. glasovi — Burne ovacije na svečani seji mestnega zastopa.
Zagreb, 4. oktobra.
Danes dopoldne je bil izvoljen za župana Zagreba na svečani seji novoizvoljenega zagrebškega občinskega sveta dosedanji župan arhitekt g. Vjekoslav HeinzeL
Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Galerija je bila nabito poina. Seji, ki so se je udeležili vsi izvoljeni in potrjeni odborniki razen Stjepana Radiča in Tome Glavarja, je otvoril vladni komisar g. Uzorinac.
Preden se je pričela volitev župana, je prebral zastopnik SDS dr. Ivan Juri-ša izjavo, v kateri je izjavil v imenu kluba enajstorice (SDS. demokratska stranka, najemniki in Židi), da bodo glasovali za arhitekta Heinzla. Imenovani klub hoče omogočiti izvolitev župana in delovno sposobnost mestnega zastopstva.
Ob 10.40 je bil izvršen skrutinij. Vladni komisar je ugotovil, da ie bilo predanih 48 glasovnic. Od teh je prejel gospod Heinzel 35. g. Ivan Krndelj (komunist) 7. a 6 radičevskih glasovnic je bilo praznih.
Ko je bil razglašen izid volitev, je v dvorani nastalo velikansko na\ dušenje. Galerija kjer so se nahajale številne dame. je. Heinzla naravnost zasula s cvetjem. Ko so se polegle ovacije. je novoizvoljeni župan prisegel. Istočasno so se v stolpu Markove cerkve oglasili zvonovi. Po položeni prisegi se je novi župan zahvalil za izkazano zaupanje ter je prečita! obširen komunalni program za bodoče 6 letno delo novega mestnega zastopa. Ob 11. ie bila seja zaključena, nakar so se občinski svetniki z županom na čelu podali skozi gost špalir občinstva v cerkev. Dejstvo, da je arh. Heinzl v tretjič izvoljen za župana in da je za njegovo osebo glasoval tudi klub enajstorice, dokazuje veliko popularnost, ki si jo je pridobil tekom svojega dosedanjega županovanja. Prvič je bil arh. Heinzel izvoljen za župana L 1920. a drugič L 1922._
Politične beležke
Naši Čehi, Rusi in Primorci!
»Slovenec« se pri razlaganju svojega velikega poraza pri občinskih volitvah tolaži s tem, da pri svoji klerikalni morali vsakogar, ki ni volil klerikalno, prav »pošteno« ozmerja in ga nažene, da ni pravi Ljubljančan. Tako je zlasti Cehe. Ruse h Primorce označil za nekake pritepence, ki nimajo v Ljubljani kaj iskati in niso »pravic Ljubljančani — zato, ker so volili SDS. Zato naj gredo, ali kaj? Klerikalci pač nikdar ne bodo doživeli, da bi kulturno visoko stoječi Cehi, Rusi in Primorci volili klerikalno in naj jim klerikalci še tako gfozijo. Naši slovanski in slovenski bratje pa naj si to klerikalko »slovansko« čustvovanje zapomnijo V znamenju krščanske »Ijubez-nš« klerikalci trpe le onega, ki se jim popolnoma proda. Ali mar »Slovenec« miši:, da ie le oa: pravi Ljubljančan, ki se odkriva pred Pustovimi svežimi tramovi? Klerikalna morala in demokracija je res na »višku«, ko se zaletava v bedne Ruse in nesrečne Primorce ter poštene Čehe, ki s poštenim delom ia trudom delajo in si služijo svoj kruh ter imajo zato tudi zakonito in moralno pravico, da volijo po svoji vesti.
Kaj je govoril dr. Korošec pred volitvami
Poleg številnih drugih laži je razširjai dr. Korošec pred občinskimi volitvami tudi staro klerikalno laž o politični smrti SDS. Zlasti je tudi lagal o snovanju demokratskega bloka. Na svojem shodu v Union« dne 30. septembra t L je dr. Korošec v tem pogieda govoril, da se vest, da se bo ustanovi! demokratski blok razširja v Sloveniji »oso bi to zaradi občinskih voii-tev« ia da po 2. oktobru tudš v demokratskih vrstah »o demokratskem bloku ne bo več ne duha ne sluha«. »Samostojna demokratska stranka mma več one privlačne moči. da bi hote! kdo z njo snovati politične bk>ke.« »Politične podgane se pripravljajo. da zapuste svojo potapljajoče se ladjo. Toda druge stranke ne potrebujejo s Političnim« grehi preobloženih generalov in geoeralčkovi . »Samostojni demokratski stranki je zapisana politična smrt na njeno nepošteno čeb kakor v državi, tako tudi v Slovenij: In mislim, da se tudi političnih mrtvecev m treba bati.« — Tako je »farbal« g. Korošec še pred enim tednom v Uniona svoje poslušalce, dasi je dobro vedel, da je resnica dregačna. Treba je to ugotovifi da se vidi. kakšnih političnih metod se poslužuje človek, ki hoče bit: »prvi voditelj slovenskega naroda.« Pa recimo. da Je dr. Korošec nezavestno govori! neresnico, kaj potem? Potem bi bil njegov govor le dokaz popolne politične neinfor-miraaosfi ter dokaz, da dr. Korošec zaradi politične nespodobnosti ne sodi na vodilno mesto nit! v SLS - . .
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!
Naši Kraji in
Naprednim volilcem bele Ljubljane!
Z veličastno zmago, kakršna že dolgo ni bila izvojevana v naši sloven» ski prestolici, ste v nedeljo izrazili svo* je zaupanje ideji, ki jo zastopa Na» predni blok. — Zagotavljajoč Vas, da si bomo z vsemi silami prizadevali, da to Vaše zaupanje opravičimo s pošte* nim in nesebičnim delom za vsestran* ski napredek naše bele Ljubljane, se Vam za izkazano zaupanje in Vašo vzorno požrtvovalnost in disciplino v imenu Naprednega bloka iskreno za* hval ju jem.
Ljubljana, 3. oktobra 1927.
DR. DINKO PUC, nosilec liste Naprednega bloka.
Organizacije, starešine, čuvarji, agitatorji, zaupniki!
S pomočjo zavednosti in discipline volilcev Naprednega bloka smo izvo> jevali v nedeljo odločilno zmago nad lažnivim in goljufivim, klerikalizmom ki je zlorabljal v boju proti nam državni, samoupravni in cerkveni apa* rat, poleg tega pa razpolagal z ogromno množino denarja.
Pohvala predsedstva SDS Vam, za= nesljivim delavcem in borcem, obenem pa poziv, da šele dobro započeto orga* nizirano delo brez odmora nadaljuje* mol Zavedajmo se, da bo jugoslovem ska demokracija slavila popolno zma* g o le, če bo povsod popolna njena on ganizacija!
V Ljubljani, 3. oktobra 1927.
Za predsedstvo Oblastne organizacije SDS: ADOLF RIBNIKAR.
Privatnim nameščencem!
Iz krogov privatnih nameščencev smo prejeli naslednji dopis:
Drevi ob 8. se vrši v veliki dvorani Mestnega doma veliko maniiestacijsko zborovanj« privatnih nameščencev, zlasti trgovskih sotrudnakov. Prepričani smo, da ogromna večina naše javnosti to stanovsko zborovanje iskreno pozdravlja ta za spremlja z odkritimi simpatijami. Na privatnih nameščencih je sedaj, da s čim številnejšo udeležbo na svojem zborovanju tudi s svode strani pokažejo svojo solidarnost in svojo trdno voljo, da si izboljšajo svoj položaj.
Privatni nameščenci imajo cel iniz perečih vprašanj, katerim imorajo posvetiti vso svojo pažnjo in sikrb. Gre za ureditev delovnega časa, za starostno in brezposelno zavarovanje, za trgovsko bolniško blagajno, za angleško soboto 'td. Jasno je, da teh vprašanj ne bomo rešili čez noč, zlasti ne danes, v času hudie gospodarske krize. Imeti pa moramo ta cilj stalno pred očmi in zavedati se moramo, da ga bomo dosegli le, ako se bomo zanj borili.
Zato manifestirajmo, privatni nameščenci, za svoje zahteve in svoje pravice!
Privatni nameščenec.
Zopet redukcija kulturnega zavoda
Uničevanje Srednje kmetijske šole v Mariboru.
Vajeni smo dandanes, da nam kier»radikalni režim odvzema po vrsti naše kulturne višje zavode v eminentno škodo slo-vensike kulture. Upaili smo, da nam vsaj puste one maloštevilne zavode, ki so namenjeni izobrazbi najširšega sloja v državi, to je kmetskega stanu. S tem večjim gnje-vom smo čitali minuli teden, da nam grozi izguba edine slovenske srednje kmetijske šole v Sloveniji. Dovolj truda in žrtev je bilo, da smo dobili leta 1922 svoj lastni zavod, kjer bi se znanstveno delovalo za razvoj našega kmetijstva, ki vzlic svoji zaostalosti le še v naši državi prednjači. Dandanes zahteva vsak poklic, da ima naraščaj boljšo in temeljitejšo izobrazbo. Tem bolj se mora to zahtevati od naših bodočih krne-tov-gospodarjev, ki tvorijo najvažnejši steber naše države. Ako propade naše kmetijstvo, propademo vsi. Ne zadostujejo našim večjim gospodarjem danes samo razni »Schnellsieder« kurzi, doba mazaštva in strokovinjakarstva je že minula. Treba nam ie celih, vsestransko izobraženih kmetijskih gospodarjev v današnji dobi svetovne konjunkture.
Tem bolj se moramo čuditi nekaterim našim inteligentom, da pomagajo uničiti kulturne in gospodarske pridobitve naroda. Demontiranje edinega slovenskega višjega kmetijskega zavoda pomeni sramoto, povzročeno iz poKtičnih in osebnih vzrokov. Ali res še nismo zreli za tak zavod? Začel se ie lepo razvijati, in ko bi bile odstranjene zadnje stare ovire, bi uspešno deloval v prid slovenskega gospodarstva.
Ali ni škoda začetnega, večletnega dela, truda in stroškov? Razen moralnih in gospodarskih koristi imamo tudi ta dobiček, da pride nazaj k našim davkoplačevalcem vsaj del težko plačanih davkov. Kaj pa bodo posledice ukinitve tega zavoda?
Predvsem izgubi kmetijski stan priliko cenejše, — ker na domačih tleh — temelji-teiiše strokovne Izobrazbe, posledica bo na-daljraa zaostalost našpga kmetijstva. Zaradi pomanjkanja srednješolskega strokovnega domačega naraščaja bodo zopet poplavili slovenščine nevešči uradniki naše kraje. Ali nimamo že skoraj na vseh vodilnih mestih same nedomačine. 0 nas odločalo ljudje, ki niso iz našega naroda, ki ne poznajo naše duše, naše mentalitete. Dokler namreč ne vlada v naši državi tozadevna reciprociteta, moramo zavzemati odločno odklonilno stališče v tem oziru. Z ukinitvijo tega važnega zavoda bo odvzeta prilika študija in znanstvenega delovanja na domačem gospodarskem polju.
Ne smemo tudi prezreti važnosti spoznavanja naših kmetijskih in gospodarskih razmer potom južnih bratov-dijakov, ki v obilnem številu posečajo naš zavod. Ni namreč vseeno, ako prihajajo iz kulturno zaostalih krajev mladeniči v naprednejše kraje, ali pa da hodijo naši fanti v južne kraije v šolo, ki jo hočejo menda preseliti v Srbijo, kjer že obstoja ena srednja in visoka šola, kakor tudi Pri bratih Hrvatih. Misliti moramo na naš kmetijski učiteljski naraščaj sedanjega zavoda. Idealni mladi reducirani delavd si bodo morali v tujini slu-
Prigodbe zakonskega para, ki ni bil poročen
Zaroka raziskovalca divje Afrike. — Dvojne zaroke njegove izvoljenke drže bolj krepko. — Beg na Bermudske otoke. — Neprostovoljna zamenjava žaro« čenk in pikantne scene na ladji. — Sladkosti poročne noči v karanteni.
Premijera danes ob; 4., pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA	Telefon 2124.
žiti kruha, ker je pač nairavno in smo tega v zadostni meri vajeni, da zasedejo v južnih krajih vodilna in boljša mesta domačini, dasi prav mnogokrat manj izobraženi! Šuš-Ua se že, da si nekateri v ministrstvu že stolčke pripravljajo za ta zavod, ko bi se preselil od nas. In že preobdavoena Slovenija bo prispevala le za druge . . .
Ali so vse to oni naši merodajni čtai-telji, ki so o tem tihoma sklepali, ali pa se izrekli netateresiranim, premislili? Ko smo čuli o redukcijah gimnazij, so se vsi prizadeti profesorski zbori dvignili, podprti po drugi inteligenci, tudi podeželje se je oglasilo in protestiralo. A tu, ko se gre za ukinitev edinega višjega slovenskega zavoda, pa obelodani ravnateljstvo šole notico, da je pod pretnjo kazni prepovedano protestirati. Pa vendar ni ravnateljstvo samo v zvezi s tem odlokom, ki nam v bengalični luči kaže balkanske metode kleroradikal-nega režima, kateremu menda ni prav, da bi se naši kmetje preveč izobrazili, da bi se zaradi tega lažje in hitreje otresli tega sramotnega kterora(likalnega jarma!
V tako eminentno važnem vprašanju nimajo odločati le posamezniki: oblastni predsedniki, ravnatelji, v takih zadevah je stopiti pred forum onega, katerega se tiče. Pove naj se predvsem, kdo je povzročil ta usodepolni in sramotni odlok. Pove naj se nam tehtne vzroke, vsled katerih se odvzema našemu kmečkemu naraščaju pravica izobraziti se na domačih tleh v višjih strokovnih zavodih, katero pravico uživajo vsi drugi stanovi. Le hitro na dan z odgovori, da ne bo kasneje po toči brezuspešnega zvonenja!
Hišni lastniki proti podaljšanju stanovanjskega zakona
V pondeljek se je v Beogradu vršila konferenca delegatov organizacij hišnih lastnikov iz cele države. Razpravljali so o vprašanju podaljšanja stanovanjskega zakona.
Hišni lastniki vztrajajo na stališču, da se da statistično ugotoviti, da je stanovanjska kriza prenehala in da je torej prenehala tudi potreba sedanjega stanovanjskega zakona. Zatrjujejo, da že veliko število oglasov v vseh dnevnih listih dokazuje, da je prostih stanovanj dovolj na razpolago, a da je le malo povpraševanj za njimi. Hišni lastniki zavračajo ugovor, da so stanovanja draga, češ da so najemnine v popolnem razmerju s cenami življenskih potrebščin, a razen tega, da najemnine dnevno padajo. Hišni lastniki zatrjujejo, da je neupravičena bojazen ministra za socijal-no politiko, da bodo po ukinitvi stanovanjske zaščite najemniki v najhujšem času pometani na ulico. Ta razlog ne obstoja, vsaj kolikor se tiče prečanskih krajev, ker tu glede odpovedi velja redni sodni postopek, ki traja več mesecev. Kar pa se tiče ostalih krajev naše države, pravijo hišni lastniki, da nizko število odpovedi v posameznih krajih najbolje dokazuje, da ne bo nikakih hudih kriz, ako bo sedanji zakon ukinjen.
Hišni lastniki očitajo najemnikom, da pretiravajo in da operirajo z lažnivimi številkami. Za 1. november je v smislu čl. 9. sedanjega stanovanjskega zakona odpovedanih: v Beogradu okrog 2000 stanovanj, v Zagrebu okrog 705, v Osi-jeku 54, v Sarajevu 102, v Ljubljani 97 in v Skoplju 180, v Brodu 35 itd. Da ne obstoja stanovanjska kriza, dokazujejo hišni lastniki tudi s tem, da se za mnoga izpraznjena stanovanja ni nihče prijavil pri stanovanjskih oblastih. Navajajo tudi, da se je okrog 85 odst. najemnikov pogodilo s hišnimi lastniki in da bo torej vsekakor prenagljen ukrep ministra za socijalno politiko, ako bo podaljšal veljavnost stanovanjskega zakona. Za preostalo število najemnikov, ki se niso pogodili, pravijo hišni lastniki, da je treba najti način, da se zaščitijo pred navijanjem najemnin. Hišni lastniki obtožujejo ministra Gosarja, da je sam zopet povzročil prepire, ker je ponovno
dregnil v osje gnezdo in po nepotreb-nem načel vprašanje, ki se je že bližalo likvidaciji.
Preprečen poskus oropanja ministra dr. Spaha
Nevaren vlomilec Josip Vuletič prijet v Garčinu pri Slavonskem Brodu.
Na kolodvoru v Garčinu blizu Slavonskega Broda je bil te dna aretiran neki Josip Vuletič. ki je hotel vlomiti v salonski voz ministra za trgovino ta industrijo dr. Mehmeda Spaha.
Vlomilec je imel nenavadno smolo. Ko je namreč okoli 5. zjutraj privozil na postajo Garčin beograjski vlak, ki mu je bil pri-klopljen salonski voz ministra dr. Spaha, je hotel ravno odpreti vrata ta se razgle-dati v kupeju. V tem trenotku pa ga je opazjj postaj enačelnik Snegurek, ki je takoj ustavil vlak in sani pohitel, da prime zlikovca.
Čim je lopov uvidel, da so ga na postaji opazili, je hitro skočil z voza in jo ubral proti šumi, ki se razprostira ne delač od proge. Postaj enačelnik je začel klicati na pomoč. Orožnik, ki je spremljal vagon ministra dr. Spaha, je streljal za beguncem, a ga ni zadel. Neznanec je izginil v šumi, toda številni zasledovalci so ga kmalu izvohali ta prijeli. Pr! zaslišanju je neznanec izjavil, da se piše Josip Vuletič ml. Hotel je oropati ministra dr. Spaha, češ: »Mislim, da mi minister dr. Spaho ne bi zameril ropa, saj sva rojaka.« Tako se je cinično posmehoval.
Pri vlomilcu so našli kompletno vlomilsko orodje ta ključe za odpiranje salonskih vagonov. Videti je, da je oblast prijela zelo opasnega lopova. Policija smatra, da je bil Vuletič oni, ki je koncem septembra okradel ministra dr. Grga Andjelinoviča in da se je vobče specijaliziral za rope v salonskih vagonih.
Dogodki v Prekmurju
Uboj v Bratoncih pri Beltincih, — Tihotapstvo v okolici Dolnje Lendave.
Dolnja Lendava. 3. oktobra
V nedeljo zvečer so v Bratoncih pri Beltincih pričeli razgrajati pijani fantje,. Pri tem poslu so naleteli na domačina, ki je zahteval, naj ne motijo ljudi v spanju. Vnel se je pretep, v katerem je Matfla Zver zabodel domačina ravno pod srce in nekaj korakov "dalje zasadil okrvavljen nož v desko. Zabodeni se bori s smrtjo. Skrajni čas je, da prično naše oblasti naijstrofiije postopati proti pretepačem. Pijanost naj ne
bo olajševalna okolnost!
★
Pretekli teden je zasačila orožniška postaja v Gaber ju pri Dolnji Lendavi voznika, ki so mu naložili na voz v Murski Soboti precejšnjo množino utihotapljenega blaga, namenjenega za Cakovec. Med njim okoli 50.000 zavitkov cigaretnega papirja in 10 kg saharina. Pred kratkim je komandir iste postaje že zaplenil enormno množino utihotapljenih cigaretnih papirčkov, več kg saharina in 2 novi kolesi, znamenje, da tihotapstvo še ni izumrlo, pa tudi, da naši varnostni organi ne spe. Agil-ni orožniški postaji v Gaberju, ki uživa tudi pri ljudstvu obče spoštovanje, vsa čast. Želeli bi, da vestne orožnike tudi s pristojnega mesta pohvalijo!
Pripravlja se:
„BELA SUŽNJA"
Vladimir GAJDAROV, Liane HAID.
Telefon 2730. Kino «DVOR»
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Mariborsko gledališče
Predstave se prično ob 20. Četrtek, 6.: «Revizon>. Premijera. Otvorit.
vena predstava. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: »Revizor®. B. Nedelja, 9.: «Bajadera». Premijera.
Otvoritev gledališke sezone v ljubljanskem Narodnem gledališču. Ljubljanska drama otvori letošnjo gledališko sezono v soboto, dne 8. oktobra v dramskem gledališču in uprizori Shakespeareovo komedijo <Kako jo je ukrotib, katero je prevel na naš jezik dramaturg gosp. Oton Župančič. V komediji nastopi skoro ves dramski ansambel, režijo vodi režiser gosp. prof. Šest. Opera začne z rednimi predstavami par dni pozneje. V nedeljo se uprizori kot izven predstava Gou-nodov <Faust„, v kateri bo gostovala ga. Slatin - Davidova. Poleg nje nastopijo: ga. Medvedova in ga. Poličeva ter gg. Banovec, Holodkov in Rumpelj v glavnih ulogah. Re-žira kapelnik gosp. Balatka, ki delo tudi dirigira. Vstopnice bodo na prodaj od petka daije pri dnevni blagajni v operi.
Prijatelje našega gledališča opozarjamo, da sprejema gledališka uprava še vedno pri-<llase za razpisane abonmaje, in sicer tako
za premierski abonma kakor tudi za redne abonmaje A, B, C in D. Blagajna posluje za prijavo abonentov dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. v dramskem gledališču.
Koncert tenorista Marija Šimenca
je otvoril vrsto letošnjih koncertnih prire« ditev v Ljubljani. Njegov nastop je za* nimal širšo publiko, ki ga je poznala od gledališča, taKo da je bila velika Unionska dvorana skoroda popolnoma zasedena. Zbrala se je večina' naše koncertne in operne publike, ki je prirejala priljubljen nemu pevcu burne ovacije in mu naklonila vence. O koncertu samem ni kaj poseb. nega povedati. G. Šimenc je dokazal, da še vedno — ali vedno bolj — razpolaga z lepim, zvočnim in močnim glasom, ki promptno odgovarja vsem zahtevam svoje ga mojstra. V tehn. oziru je brezdvom. no dokaj pridobil ta napredoval, glas mu doni zmagovito. Spored sam je bil sicer nakratko, a vzlic temu netzberčno sestav. Ijen ter je navajal poleg nekaterih starej« šib slovenskih pesmi (dr. B. Ipavčeve si* cer svojedobno efektni, a danes že precej obrabljeni pesmici bi poleg patriotičnega Foersterjevega napeva iz aGorenjskega slavčka® lahko izostali), Lajovčeve Sere«
nade in Gotovčeve pesmi «Na nočištu» nekaj znanih, prepisanih opernih arij, ki vžgo občinstvo, katerim pa gre odrekati upravičenost obstoja na koncertnih spore, dih. Sicer pa mislim, da ni bil Šiimenčev glavni namen, podati kulturno pomemben koncert, temveč bolj efektno pevsko pri* reditev, na kateri je pevec centralna oseb* nost sporeda. In v tem oziru se je koncert predvsem obnesel ter je bil pevec deležen ogromnega, navdušenega aplavza, ki ga je prisilil k ponavljanju. Na klavirju je sprem Ijal pevca kapelnik Neffat obzirno in pri. Ifflgoaeno. Želel bi, da bi Šimenc stavil svoj glas v službo resnejše glasbe, kot jo je nudil sinočnji spored, bati pa se je, ua ostane zvest svoji tradiciji in tradiciji ve* čine opernih pevcev — tradiciji, ki isto« časno protežira stara, obrabljena in ne. iskrena dela ter onemogoča obstanek in razvoj novejših. In zaradi tega mu žal vzlic vsemu zunanjemu sinočnjemu uspehu ne morem od srca gratulirati.	L. M. Š.
Debut gdč. Ljubice Sliiigojeve v Beogradu. cSrpski Književni Glasniki od 1. oktobra prinaša zanimivo oceno o debutu slovenske mezzo - sopranistke gdč. Ljubice Sfi-ligojeve, bivše članice Narodnega gledališča v "Ljubljani in v Zacrrebu. Poročevalec revije, znani skladatelj M. Milojevič, piše tako-le o prvem nastopu naše rojakinje: <Z gdč. Sfi-ligojevo smo dobili mlado silo, ki razpolaga z dobrimi kvalitetami, na katero" se lahko zanesemo. Njen mezzo - sopran je prijetne barve in dovolj izšolan ter se lepo vliva v
celoto beograjske opere. Dama ie pela ulogo Amneride v <Aidi» in Lolo v cGlumačih. Podoba je, da ji Amnerida bolje leži nego Lola. Pevka razpolaga očividno z igralskimi sposobnostmi, ki se bolj prilagajo resnim in globokim dramskim akcentom, nego kokete-riji.» — Na koncu recenzije izraža ocenjevalec nado, da bo gdč. Sfiligojeva pokazala v beograjski operi lepe uspehe, ki bodo v vsakem oziru zanimivi.
Spominske siavnosti na čast Emilu Zoli v Parizu. V četrtek, dne 6. t. m. se bodo vršile na Sorbonni v Parizu svečanosti, posvečene spominu francoskega pisatelja Emila Zole. Predsednik prireditveuega odbora je francoski prosvetni minister Herriot, slavnostni govor pa bo imel minister Painleve. Prireditev na Sorbonni bo obsegala čitanje iz pisateljevih del in glasbeni zaključek spominskega programa.
Jugoslovanski Ex libris v mapi. Udruže-nje grafičnih umetnikov v Zagrebu in Ljub Ijani je izdalo mapo ksilografij Ex libris v eno in dvobarvnem tisku. Mapa je izšla v 200 izvodih. Uredništvo mape je skušalo predstaviti naši javnosti vse domače grafike, ki se bavijo s tehniko ksilografije. Poleg ju-goslovenskih grafikov je zastopan tudi Bolgar V. Zaharijev, profesor iz Sofije. Mapa Ex libris prinaša dela gg. Gjurica. Šantla, H. Smrekarja, Justina, Šubica, G. Kosa, Lu-kinoviča, Bojničičeve in Rocha. En izvod se pošlje na grafično razstavo v Lizbono. Mapa stane, dokler traja zaloga, 70 Din. Naroča se pri uredništvu <Umjetnosti» v Zagrebu, Mažuraničev trg 13.
Conrad Veidt
Elizabeta Bergner Walter Rffla
v «UFA» velefilmu
Florentinski goslač
Krasno filmsko elelo osobito lepe vsebine, prekrasnih naravnih posnet« kov in izbranih igralcev.
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Pri vseh predstavah umetniški orkester!
Telefon 2730.
KINO «DVOR»
Pride: «Bela sužnja*
Vladimir Gajdarov, Liane Haid.
Zlata jabolka
Sadna letina se nagiba h koncu. Tudi pozno sadje je že dozorelo. Prvi jesenski hlad je pomoril listje, lahen vetrič ga trga od vejevja in nanaša na tla, kjer ga sestavlja v barvne mozaike vseh mogočih nians.
V dolgočasnih sivih dneh pa še tu in tair, posije solnce skozi vlažno gosto meglo in takrat se zlata jabolka zablišče med redkim listjem. Kaj čudo, da zlati plod zapelje otročad. Premajhni, da bi dosegli do vejevja, čakajo ob drevesu, da jim veter-ček nameoe sladkih jabolk na tla. Sicer pa si pomagajo z iznadljivostjo in je voziček, ki je pri roki, nadvse uporabljiv pripomoček za »rabutanje«. Pa le hitro za plot! Nikar, da kdo zve za nečedno dejanje.
Kako so jabolka sladka za plotom, ko se iz hiše prav nič ne vidi ven. Tudi tebe ni potreba, ti šmentana osa, saj imaš na drevesu še dovolj drugih jabolk. In Matiček se brani ose, brani svoje sladko jabolko, dokler osa ne piči ravno v Matičkovo roko. Že je Matiček ves v solzah, že je mati pri njem in Matiček dobi še pohvalo za »rabutanje« na tisto tako ze!o občutljivo mesto ...
Za žensko volilno pravico
(K shodu 9. oktobra v Mestnem domu.)
Ljubljana, 4. oktobra
Kljub zasmehovanju z ene in omalovaževanju z druge strani zavzema žensko vprašanje vendarle vedno širše dimenzije tudi v naši državi, ki bo morala kmalu slediti drugim naprednim državam ter pričeti tre-tirati to vprašanje kot eno najvažnejš.h so-cijalnih vprašanj današnje dobe.
Zelo se motijo tisti, ki mislijo, da so žensko vprašanje ustvarile ambicijozne eman-cipiranke; to vprašanje je marveč produkt razvoja gospodarskih prilik, vsled katerega je bila žena primorana zapustiti tako zvamo domače ognjišče in stopiti v življenje, v boj za delo ta plačilo. Razumljivo ie, da je ta boj za ženo težak, ker je gospodar situacije moški, ki mu v tem boju seveda odpade vsa palitura »kavaErstva«. Zato so ji tudi tedaj, če je sposobnejša kakor moški — zaprta vsa pota na odločujoča, samostojna mesta bodisi v privatni ali državni službi. Ona je vedno na stališču podložnega, a bo tudi ostala, dokler se ne bo zavedla krivic, ki se ji gode v javnem, a tudi v družabnem življenju.
Zato je naravnost neodpustno skrajno nerazumevanje, ki ga opažamo večkrat pri izobraženih ženah glede na vprašanje ženske enakopravnosti, dasi se same preživljajo in torej na lastni koži občutijo svojo brezpravnost.
A tudi žene, ki ne okušajo po službah dobrot samostojnosti, nimajo vzroka prezirati moderna ženska stremljenja za dosego enakopravnosti, kajti lahko se primeri, da bo taka žena iskala zaščite pred zakonom, in videla bo, da je zakon konstanten zaveznik moškega, kar je pač čisto naravno, saj ga je ustvaril — moški.
Ali je kaj bolj naravnega, kakor zahteva: za enako delo enako plačilo, za enake dolžnosti enake pravice?
Toda če bomo čakale, da nam bodo te pravice dali drugi, bomo čakale zaman, četudi jih imajo vse stranke v svojih programih. Priboriti si jih moramo same, kakor so si jih priborile žene Anglije, Amerike, Nemčije in drugih držav.
Izkoristiti moramo vsako priložnost, da manifestiramo za svoje zahteve. Taka prilika je sedaj ob pričetku zasedanja nove skupščine zafn se zberemo žene vseh prepričanj in stanov v nedeljo, dne 9. oktobra ob 3. popoldne v Mestnem domu v Ljubljani, da povemo svoie zahteve, ki jih v posebni resoluciji predložimo Narodni skupščini.	Pripravljalni odbor.
Domače vesti
Visoko dovoljenje
rSlovenski Narod* plie: Kaplan v Cerkljah je svaril nekega gospoda pred pohujšanjem, ki ga širi baje napredno časopisje. Njegova bla» goslovljena jeza je veljala v prvi vrsti «Jutru*>, ki je »klerikalnim podrepnit kom trn v peti, ker je kot dobro ure* jevan list zelo razširjen tudi tam, kjer bi klerikalna gospoda rada videla samo «Slovenca* in <*Domoljuba*. Dotični gospod je pa navihan in je speljal ču* varje duševnega devištva na led. Tart nal je kaplanu v Cerkljah, da ga po* klic sili čitati list, v katerem najde vat ine gospodarske in druge vesti. Kaplan mu seveda « Jutra* ni mogel priporom čati, pač pa mu je svetoval, naj vloži pismeno prošnjo na samega gospoda ljubljanskega škofa dr. Bonaventuro Jegliča; če on dovoli čitati «Jutro», mu bo pohujšanje že vnaprej odpuščeno.
Gospod je res vložil prošnjo in jo prinesel danes z resolucijo v naše ured= ništvo kot dokaz, da vladajo pri nas v tem pogledu še vedno srednjeveške razmere. G. škof so prošnjo prebrali in napisali:
«Ker se mi zdi, da je prošnja utemeljena, Vam branje lista «Jw tro* dovolim.
t Anton Bonaventura, škof.» Tableau! Kdor hoče biti torej ne= pristransko informiran o dogodkih pri nas in po svetu, mora dobiti visoko dovoljenje, da sme sploh čitati liste, ki ne trobi jo v klerikalni rog. Kulturna Slovenija bi ne smela trpeti na sebi tega madeža.
*	Nov veliki župan na Cetinju. S kraljevim ukazom je za velikega župana na Cetinju imenovan beograjski odvetnik Vidoie Mišovič. Mišovič je član demokratske stranke.
*	Ustanovitev geometerske zbornice.
Udruženje geometrov je izdelalo načrt za ustanovitev geometerske zbornice v naši državi. Načrt se razpošlje vsem sekcijam v svrho, da izrečejo o načrtu svoje mnenje. Na podlagi načrta bo glavna uprava zveze stiliziraia definitivni načrt.
*	Konierenca o delavskem zavarovanju. Naše včerajšnje poročilo dopolnjujemo v toliko, da v poročilu omenjene deklaracije predsednikov okrožnih uradov tudi predsednik ljubljanskega urada g. dr. Golia ni podpisal, ker je prej odpotoval.
*	Nova krajevna organizacija SDS je osnovana na Ježici pri Ljubljani. Ustanovni občni zbor je v imenu oblastnega načel-stva SDS pozdravil direktor g. A. J u g, ki je v svojem govoru obravnaval program stranke, podal praktična navodila za delovanje krajevne organizacije in poročal o političnem položaju v državi. V krajevno organizacijo se je takoj priglasilo 33 članov, ki so izvolili sledeč odbor: predsednik: Ivo H v as tja, posestnik v Savljah; tajnik; Anton Germek, šolski upravitelj; blagajnik: Nace Dovč, posestnik, in odborniki: Matija G u č e k, Leander Kerše-v a n, Alojzij Jenko in Kocjan S k e r 1, namestnika: Janko Či b e j in Janko C v e t-k o. Ježici, ki se je v letošnjih treh volitvah od 25 dvignila na 65 demokratskih glasov, bo krajevna organizacija mnogo pripomogla k še lepšim uspehom. Občni zbor je poslal iskrene pozdrave prvoboritelju dr. G. Žerjavu.
*	Žene za žensko volilno pravico. V Beogradu je »ženska stranka« priredila predvčerajšnjim svojo prvo javno skupščino. Na skupščini je govorilo več uglednih članic »ženske stranke«, ki so zahtevale volilno pravico tudi za žene. Sprejeta je bila zahteva za žensko volilno pravico v obliki spomenice, ki se bo predložila Narodni skupščini.	_
Oblačila
vseh vrst za gospode, dečke in otroke si nabavite res najceneje edtnole pri konfekciji:
DEKENDA
Gradišče nasproti dramskega gledališča.
*	Protestna skupščina dalmatinskih učiteljev. V Splitu se je predvčerajšnjim vršila protestna skupščina tamkajšnjega učiteljskega društva proti uredbi o izpremembah in dopolnilih odredbe uradniškega zakona z dne 31. julija 1923. V smislu reierata poročevalca je skupščina soglasno sprejela resolucijo, v kateri se zahteva, naj se uredba razveljavi, ker nasprotuje prosvetnim in nacionalnim interesom. Zahteva se, naj se ohranijo nedotaknjene vse dosedanje, po zakonu pridobljene pravice. V resoluciji nči-teljstvo protestira proti razveljavljenju državnih zakonov ter zahteva, da se učiteljem vračunajo za napredovanje in penzijo tudi leta pred dovršenim 21. letom in leta pred polaganjem praktičnega izpita. Stanarina naj se izplačuje po draginjskih razredih in naj se vpoštevajo tudi vojna leta kakor doslej.
*	Nov pravilnik bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Minister za poljedelstvo in vode je podpisal nov pravilnik za državni veterinarsko - bakteriološki zavod v Ljubljani.
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 101. letošnji številki uredbo glede proračuna za leto 1927.
*	Novo železniško postajališče se bo pri-hodnio nedeljo otvorilo med postajama Pesnica in Št. Ilj v Slovenskih goricah. Vlak se odpelje iz Maribora ob 13.30.
*	Drtfštvo »Treznost« ima svoj redni sestanek 5. t m. ob 18.30 v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje pisatelja
br. Cer kvenlka: »Socialistične stranke in naš pokret«. Vstop dovoljen slehernemu.
*	Smrtna kosa. V Zavodni pri Celju je umrl v 21. letu starosti državni uradnik Anton L a h. — V Ljubljani je včeraj umrla ga. Antonija J e m c, zasebnica. Pogreb se bo vršil jutri ob 14.30 izpred Sokoiskega doma na Taboru na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Skupščina Zupe skavtov v Sloveniji se bo vršila v nedeljo dne 9. t m. ob 10. dopoldne na realki v Ljubljani.	1480
*	Velika skupščina Dražbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila 9. oktobra v Mariboru v Narodnem domu. Vse delegate vabfcno k udeležbi. Imeti pa morajo seboj poverilo svoje podružnice, da jo res zastopajo. Polovična vožnja je dovoljena. Skupno kosilo stane za osebo 17 Din in se je treba pismeno prijaviti v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Popoldne bo velika ljudska veselica v korist CM. družbe.	1479
*	Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni se odda mesto sodnega sluge. Prošnje naj se vlože do 10. novembra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. Za namestitev se upoštevajo le prosilci, ki se hočejo vrniti iz pokoja v aktivno službo, prosilci za premestitev ali pa podčastniki iz vojske in orožništva, ki še aktivno služijo ter imajo možnost, civilno službo takoi nastopiti, če bi jim bila podeljena. Upokojenec se ne sme sprejeti v državno službo, če ie že dovršil 60. leto starosti.
*	Zopet nesreča zaradi uživanja strupenih gob. Mariborsko reševalno društvo ie bilo predvčerajšnjim pozvano v Jezersko ulico št. 3, kjer so vsled uživanja strupenih gob obolele tri osebe: gospa Ana Vezjak, njen sin Vilibald in 201etna C. Mlklavžič. Vsi strije zastrupljenci so bili v nezavestnem stanju prepeljani v bolnico.
*	Žrtev povodnjl. Pri zadnjih velikih poplavah v Celju in v okolici je utonil, kakor smo takrat poročali, v celjskem, zlasti pa v vojniškem okraju dobro znani Žagar J. Podergajs. Utopljenca dolgo časa niso mogli najti. Te dni pa so izsledili njegovo truplo ob mostu v Škofji vasi.Zadržalo ga je najbrž ter zakrilo ob mostu nakopičeno dračje.
*	Nesrečna številka 7. Poslanec mostar-ske oblastne skupščine Savo Danilovič obširno poroča v sarajevski »Večerni Pošti« o veliki suši, ki je bila zadela Hercegovino. Dežela je že itak siromašna in ji često primanjkuje vode. Letos pa ji nebo že sedem mesecev ni privoščilo niti kapljice vode. Ljudstvo strada, ker je letina popolnoma uničena. Še hujša kakor glad pa je žeja. Radi dolgotrajne suše so usahnile vse cisterne. vsi vodnjaki in vsi studenci, tako da hodijo ljudje pa šest ur daleč po vodo. Interesantno je dejstvo, ki ga navaja poslanec Danilovič, da se je suša v Hercegovini pojavila zaporedoma v letih 1867, 1877, 1887, 1897 1907, 1917 in 1927. Topot je, kakor zatrjujejo stari ljudje, dosegla rekord. Za Hercegovino ie torej številka 7 resnično nesrečna
*	Reduciran uradnik poskušal izvršiti samomor. V Sarajevu je dne 1. oktobra neki državni uradnik namesto plače prejel brzojavni dekret, da je reduciran. Moža, k; ima večjo rodbino, je ta ukrep tako de-primiral, da je v uradu poskušal izvršiti samomor. Njegovo namero je opazila neka pisarica ter alarmirala ostale uradnike, ki so nesrečnemu uradniku v zadnjem trenot-ku rešili življenje.
*	Nezgoda poštnega avtomobila. Poštni avtomobil, ki posreduje promet na progi Koprivnica - Legrad. se je predvčeraišniim blizu Selnice prevrnil v tri metre globok prepad. Srečnemu naključju je pripisati, da ni bilo človeških žrtev in da je bil ranjen samo spreml:;valec Srečko Lipar.
*	Veliko italijansko podjetje prišlo v naše roke. Znapi dalmatinski izseljenik Frano Petrinovič je kupil veliko tovarno cementa na Magdami in Solinu pri SpHtu. Tovarna je bila doslej v rokah italijanskega kapitala. Petrinovič zgradi prihodnje leto v Splitu veliko palačo.
*	Oblak se je utrgal prošlo nedeljo med Našicami in Slatino v Slavoniji. Voda ie poplavila velik kompleks zemljišča ter napravila mnogo škode. Tudi železniška proga ie bila deloma po vodo Vlaki s*1 Imel! znat-
r"
Zobni zdravnik
-VJ
Dl. M. DniV L. KURALT
specjalis za zobne in ustne bolezni se je preselil
v Beograd
Dobrinjska ulica 12/11.
(Nasproti Novega Dvora).
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
no zamudo, ker se je promet mogel vršiti le s prestoBanjem Iz vtaka v vlak.
* Tatvine na železnici Predstojnik skladišča na kolodvoru Save v Zagrebu je prijavil policiji, da je na progi Brežice-Zagreb bite v zadnjih dneh ukradenih več pošiljatev 1z železiriSkih vagonov, med drugimi bala bombažnega blaga, težka 41 kg, ki je bila izročena v Ljubljani in naslovljena za Šid, nadalje bala bombažnega blaga v teži 39 kg, ki ie bila tudi izročena v Ljubljani, namenjena pa ža Vukovar, ter vreča pražene kave, naslovljena za Srbobran.
Svetovna znamka: Cendre de rose Rotige mandarine Bourjols Pars.
•	Pri vpadlem riavosivem obrazu, utrujenih očeh, slabostih, potrtosti, hudih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da je bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored popijemo na tešče kupico prirodne gren-čice »Franz Josef«. V zdravniški praksi zatorej predvsem uporabljajo vodo »Franz Josef«, ker nalahko odstranjuje vzroke mnogih bolezenskih pojavov.
*	Angleški kamgarnl In razne vrste moškega sukna za obleke dobite po konkurenčnih cenah pri tvrdki FRANC PAVLIN. Ljubljana, Gradišče 3.	199-11
06LKILA Mke I. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12 so naiboljis in naJcene-Sa.
Iz LiubUane
u— Osebna vest. G. veliki župan dr. Fran Vodopivec od 5. t. m. do nadaljnega ne sprejema zaradi odsotnosti.
u— Novinarjem! V svrho razgovora o glavni skupščini JNU v Brodu in drugih važnih zadevah, ki so na dnevnem redu, se vrši danes, sreda, 5. oktobra ob 17. uri v damski sobi kavarne »Emona« članski sestanek. Radi važnosti dnevnega reda prosimo polnoštevilne in zanesljive udeležbe.
u—. Povratek našega pešpolka z manevrov. Včeraj ob 17. se je vrnil z godbo na čelu ljubljanski 40. pešadijski polk s štiridnevnih manevrov, ki jih ie imel skupno s celjskim 39. p. p. pod poveljstvom komandanta g. polkovnika Koraisa. Manevri so kljub težkim nalogam in slabemu vremenu dokazali da je naše vojaštvo povsem kos vsem naporom. Ob povratku Je našo narodno vojsko pričakoval na ulicah gost špa-liT občinstva. Za izborno uspele vežbe in za ponovni dokaz moralne višine naših voj-nikov je izrekel komandant ljubljanskega pešpolka vsem udeležencem svojo pohvalo. Z Vranskega, kjer $e je vršil maneveT, se je povrnil tudi 39. celjski pešad. polk s svojim komandantom, polkovnikom g. Jo-vanom Naumovičem, v Celje.
u— Češki Obec v LJubljani in volitve. Ceskoslovenski Obec v Ljubljani nam piše: Z ozirotn na zadnja poročila, objavljena v časopisih ob priliki volitev, smatra podpisano društvo za svojo dolžnost izjaviti, da nI bilo z nobeno volilno akcijo v nlkakl zvezi, kar je umevno tudi z ozirom na dejstvo, da društvo v smislu pravil, od oblasti odobrenih, ni politično društvo. Prosimo, da smatrate edino to izjavo za oficijelno. Z bratskim pozdravom Č. Obec v Ljubljani. Prof. Jos V e d r a 1, tč. predsednik. — Ja-roslav K1 a p a i e k, tč. tajnik.
u— Umrl je g. Franc C h v a t a 1, Prule 6. Pogreb se bo vršil danes v sredo ob 4. popoldne iz državne bolnice.	1480
Trajno kodrarje, vodna ondu a-cija ter prvovrstno barvanje las
izvršu e se strokovno v damskem česalnem salonu
G JUD ALEKS ml.
Kongresni trg ste«. 6
Srajce za gospode
cefir z 2 owratn;koma od Din . .	68 — 85
mako cetr, krasni vzorci »	. . 95 — 110
svileni pooelin ,	. .	115— 145
b< le, prima šifon .	..	7" - 91
spodnje hače s pasom, fine ,	. .	38 naprej
F. in I Goričar Sv. P tra cesta 2».
Ustni izde.ck!_ Fina ■zdelaya|
u— Stavka pekovskih pomočnikov Se vedno traja. Poleg Delavske pekarne v Rožni dolini sta podpisala kolektivno pogodbo še g. Fran Dolinar, Pred škofijo, in g Josip Meznaršič na Tržaški cesti, o čemer smo deloma že včeraj poročali. Po osemurnem delu pa so pekovski pomočniki zopet zapustili delo pri g Dolinarju ta Mezaaršlčn. Pekovski pomočniki streme za tem, da bi vsi pekovski mojstri podpisali kolektivno pogodbo, ker so nekateri pekovski mojstri že sedaj plačevali pomočnike v smislu kolektivne pogobe. V ponedeljek so bila na vzpodbudo Delavske zbornice sklicana pogajanja, ki pa so ostala brezuspešna. ker ni bil g. Vidmar kot načelnik pekovske zadruge pooblaščen podpisati pogod be Položaj je sedaj ta, da zahtevajo pekovski mojstri, da se pomočniki takoj vt-nejo na dete rn da so nato pripravljeni pogajati se, dočim hočejo pekovski pomočniki, da pekovski mojstri najprvo podpišejo kolektivno pogodbo, nakar se pomočniki takoj vrnejo na delo.
u— Stavka pekovskih pomočnikov v Ljubljani. Prejeli smo: Kako brzo uporabi »Slovenec« vsako priliko, da napade kakega našega pristaša, je videti iz njegove notice pod gornjim naslovom, v kateri pravi. da je g. Viljem Biziak iz Rogaške Slatine pripeljal šest svojih pomočnikov, ki sedaj delajo v Ljubljani v njegovi pekarni. Nadalje pravi, da je ta čin g. Bizjaka, ki je odločen pristaš SDS, vzbudi! med delavstvom splošno ogorčenje. Vest je od kraja do konca izmišljena. G. Biziak je zaznal radi svoje odsotnosti v inozemstvu za to stavko šele v ponedeljek dopoldne ia
torej tudi ni mogel nikakllj svojih ljudi pripeljati v Ljubljano. HujSkati delavstvo > takimi lažmi je brezmejno podlo in vredno blagoslovljenega lista »Slovenca.« — Z odličnim spoštovanjem V. Bizjak hi drug, kr. dvorni dobavitelj.
u— 20 let pridnega in uspešnega dela praznuje danes tvrdka F. L u k i č v Stritarjevi idici. Gospa Anka Lukid je leta 1907. s pomočjo svojega dobrega in blagega soproga Frana Lukiča ustanovila skromno prodajalno koniekcije Pred škofija Neranor-nost gospe Anke ter izredno fin okus in sjnisel za lepoto damskih oblačil sta privabila kmalu elito našega ženskega sveta, tako da je bil lokal tvrdki že od začetka mnogo premajhen. Delo in trud sta bila blagoslovljena in ravno pred par tedni, torej po 20 letih, ie tvrdka preuredila krasne moderne lokale v Stritarjevi ulici. 2e prvi dnevi v tem novem lokalu so pokazali, da bo tvrdka še le tu doživela svoj pravi razmah. Trgovina, kakor krasne izložbe, oziroma izložena oblačila imajo vedno občudovalce in občudovalke in še več kupcev. Gospa Lukič lahko s ponosom zre na svoje delo in to tembolj, ker si je vzgojila svoje sinove v finem in modernem trgovskem duhu. ki bodo znali sad 201etnega truda ohraniti ln tvrdko dvigniti do slovesa, ki ji gre. Tvrdki čestitamo tudi mi. Gospej Anki pa želimo še mnogo let uspešnega dela!
u_ Pevski zbor »Glasbene Matice« se udeleži s celokupnim zborom pogreba ge Berte P o č i v a v n i k o v e, ki je kot vrla, vsepovsod priljubljena slovenska žena z vso svojo družino podpirala stremljenja slovenske pesmi. Pogreb se vrši v sredo dne 5. t. m. ob pol 3. popoldne iz Prisojne ulice št. 3 (poleg vojašnice voj. Mišiča), kjer je naše zbirališče. — Odbor.
u— Jan Kubelik, brez dvoma eden najslavnejših sodobnih vijolinskih virtuozov, ki si ie s svojo izredno občuteno in tehnično, do največje popolnosti izrazito igro osvojil ves glasbeni svet, bo koncertiral v Ljubljani v petek dne 14. oktobra v veliki urionski dvorani. Podrobni spored objavimo v prihodnjih dneh. danes opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki se vrši v Matični knjigarni.
Dr. M lifioi
Bethovnova ulica fttev. 9
so. je vrnil z dopusta In zopet redno ordi-nira od 9,-11. in od 2.-4. ©opoldne.
u— Zborovanie sreskih učiteljskih društev »Edinstvo« za LJubljano in okolico ter srez Litija se vrši v soboto 8. oktobra ob 9 zjutraj v Ljubljani, Kazina, II. nadstropje Udeleženci imajo glasom dovolila velikega župana ljubljanske oblasti, prosvetni oddelek, z dne 3. oktobra 1927 pouka prost dan. Ker je na dnevnem redu strokovno predavanje o rakotvornem pouku, naj nihče ne izostane od zborovanja.
n— Ceskoslovenska Obec v Ljubljani. Vžclavski posviceni v sobotu dne 8. t. m. v Sokol, dome na Taborn. Narodni kroje vit4ny. Pfiidte všichni a pfivedte znlmč.
1481
u— Šentjakobski gledališki oder, Flori-janska ulžlca 27-1., ponovi v soboto izvrstno uspelo Kraigherjevo dramo »Školjka«, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Pred-prodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karničnik, Stari trg 18.
u— Podpornemu društvu slepih, Wolfova ulica 12, so darovali: v počaščenje spomina umrlega g. Otona Fettich - Frankheima g. Matija Dolničar 100 Din in keglaški klub »Sloga« v počaščenje umrlega tovariša g. Kovačeviča mesto venca 200 Din. Vsem plemenitim darovalcem se v imenu odbora kar najprisrčneje zahvaljuje društveni predsednik.
u— Plesna sezona 1927/28 se pričenja z otvoritvijo priznane najboljše »Privatne plesne šole — JENKO«, diplom, člana pariške akademije plesa, ki se je udeležil v svrho naštudiranja zadnjih novitet družabnega ples? kot Flat-Cnarleston, Slow-Fox, Boston-NValtz, Amerik, Black-Bottom. Ba-nanas - Slide in Tango 28, več inozemskih plesnih kongresov. Pouk za posameznike, početnike in zaključene družbe se vrši v posebni dvorani kavarne »Emona«, I. nadstropje, kjer se sprejema vse prijave vsak dan od 10. do 22. ure.	732-n
n— JNAD Jadran priredi svoje plesne vaje v Naprednem dijaškem domu, Tomano-va ulica 3. Otvoritvena plesna vaia se bo vršila v petek 7. oktobra točno ob 20. Vstop le proti vabilu. Reklamacije se sprejemajo vsak dan v tajništvu »JadTana«, tel. 2974.
o— Otvoritvena plesna vaja maturantov se bo vršila danes ob pol 20. v dvorani Kazine. Cenjene dame, ki so v lanski sezoni posečale naše plesne vaje in ki jim radi nepoznanih naslovov nismo poslali vabil, prosimo, da nam to oproste in se blagovolijo udeležiti letošnjih vaj brez vabila. — Predsednik.	1478
u— Plesna šola železničarjev. Prireditveni odsek UJN2B otvori tudi letos plesne vaje ln to v četrtek dne 6. oktobra t. 1. v satenu kolodvorske restavracije, Ljubljana, glavni kolodvor. Pričetek točno ob 20. uri. Prijave sprejema pisarna Oblastnega odbora UJN2B, Pražakova ulica, Ljubljanski dvor, med uradnimi urami. Vstop bo dovoljen strogo proti vabilu.
u— K nesreči v Spod. ŠIškL. Z ozirom na poročanje nekaterih listov, da je zakrivil nesrečni Edvard Podbevšek sam nesrečo s tem. da se je vedno suka! okrog dvigala, ugotavljamo resnici na ljubo, da temu nI tako. Pokojnik je bfl nastavljen pri Nabav-Ijalni zadrugi že nad pol leta in se ie med tem časom dovoli nagledal dvigala, da mu zanj že ni bilo več mar. Vporabljal ga je samo še po potrebi. Na usodni dan je fant pometal ia je bil gotovo od kakega pred-
Gostilna „Pri Fajmoštru"
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip priporoča izborno
Portugalko po Din 17.—
Otelo i Din 11.— za slabokrvne Štajerc a Din 12.— Mošt a Din 13,— Bizelc a Din 14.— Cviček a Din 14_ Rizling a Din 15.— Tramlnc a Din 20.—.
postavljenega pozvan ter je, hoteč se odzvati, pomolil glavo skozi odprtino dvigala, kar je postalo zanj usodno. Da je temu tako, priča tudi kot dokaz metla, katero le krčevito držal v obeh rokah in je torej med delom pogledal skozi odprtino. Pokojnikova družina je o tem trdno uver-jena in prosi za ta popravek. Obenem se vsem darovalcem lepih vencev in cvetlic ter vsem, ki so mlado žrtev dela spremili na zadnji poti, kar najlepše zahvaljuje.
u— Dve mali tatvini V Novem Vodmatu je bfl v neki gostilni ukraden Mariji Z. z Bleiweisove ceste nov damski klobuk, vreden 130 Din. Tatvine je osumljen neki mladenič, ker ni hotela Marija z njim v kavarno. _ Josipu Skubicu, mizarju na Viču,
je odnesel neznan uzmovič iz nezaklenjene spalne sobe za 730 Din obleke in perila.
u— Onemoglost. Služkinja Marija Mali je brez stalnega bivališča in službe. V ponedeljek zvečer ji je na Marijinem trgu nenadoma postalo tako slabo, da se je nezavestna zgrudila na tla. Odpeljali so io z rešilnim vozom v bolnico.
o— Brez sledu Izginil. Mestni dedavec Janez štefe, stanujoč v barakah za mestno klavnico, je v nedeljo okoli 20. odšel od doma, češ da gre v Štepanjo vas na četr-tinko vina. Od takrat se ni več povrnil domov. Domnevajo, da se mu je pripetila nesreča. Štefe je oženjen in oče dveh mladoletnih otrok.
u— Baržunaste plašče kemično čisti, damske in moške obleke tudi samo lika tovarna Josip Reich.
u— Opozarjamo na današnji oglas novo-otvorjenega modnega salona J. Ivančič- 205 u— Priporoča se delikatesna trgovina L Buzzollni, Strltar-LIngarjeva ulica. 1416
lz Maribora
a— Uspeh češkega tečaja. Mariborsko diiaštvo je pokazalo tudi letos veliko zanimanje za češki tečaj, ki ga bo vodila ga. Vida dir. Miheličeva V soboto se je prijavilo že okrog 50 dijakinj in dijakov. Ker pa jih je bilo mnogo zadržanih v popoldanski uri, bo to število gotovo še naraslo. Pouk se bo vršil vsak torek od 18. do 19. v dekliški meščanska šoli, Cankarjeva ulica, kjer se je vršil tudi že lani.
a— Krstna slava rez. oficirjev in bojevnikov, pododbora mariborskega se bo vršila v soboto, dne 8 10. t. ! ob 20.30 v kazinski dvorami. Pokroviteljstvo je prevzel komandant mesta Maribora general g. Dim. V. Spasič. Pri proslavi sodeluje tudi tukajšnja vojaška godba. Naglasiti je posebno, da je to prva večja prireditev društva rezervnih oficirjev in bojevnikov mariborskega pododbora, ki se krepko razvija in vidno napreduje. Njihovi nastopi pri letošnjih voj. spominskih slavnostih nam to izpričujejo. Zato mora naš slovenski Maribor dati tej proslavi značaj prave manifestacije poforatimstva med vsemi Jugoslo-veni. Vse one osebe, ki se žele udeležiti proslave, a pomotoma niso prejele vabila, naj se zglasijo pri predsedniku društva g. Jakobu Perhavcu v trgovini v Gosposki ulici 19. kjer se jim Isto izroči.
a— Za delovno šolo. Zaradi nepredvidenih zaprek se je morala prireditev Ped. did. krožka v Mariboru in Odseka za reformo osnovne šole UIU o delovni šoli v praksi preložiti za teden dni. Vse učiteljstvo se sporazumno s predsednikoma obeh učiteljskih društev obvešča, da se tridnevna prireditev vrš: v istem redu in prostoru, kakor je bilo sporočeno v Uč. tov., v dneh 15, 16. in 1? oktobra.	Odbor.
a— Za koncert slovitega poljskega virtu-oza Arturja Rublnstelna dobi Maribor nov koncertni klavir znamke Lauberge-r-Gloss naravnost v ta namen iz inozemstva. Koncert nam obeta iz:eden užitek. PTedproda-ja vstopnic v kolikor niso aoonir^ne, se je že pričela ter priporočamo vsakomur, da si io čim prei preskrbi. Koncert se bo vršil nocoj ob 20.
a— Veliko Clril-Metodovo veselico v prid obmejnim Šolam Priredijo mariborske podružnice po glavni skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 9. oktobra v vseh prostorih Narodnega doma. Začetek ob 15.
a— Maribor v slikah. Pravkar je izšel ž« napovedani album razglednic Maribora, ki jih je založila tuisko-prometna zveza za mariborsko oblast Ra^lednicc so prav posrečen bakrotisk posnetki imajo okusne okvire, motivi so srečno izbrani. Mariborska javnos: bo gotovo s to izdajo prijetno iznenadena ter bo pridno segala po okusnih razglednicah. Ker se bo porabil dobiček za pospeševanje tujskega prometa v Mariboru in okolici, se občinstvu še posebej priporoča, da zahteva povsod razglednice, izdane od tujsko-prometne zveze, ker se s tem podpirajo lepi stremljenja te organizacije. V nadrobni prodaji stanejo razglednice po 1 Din, razprodajalcem se izdajajo razglednice v tujsko-prometni pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 35., po znat-po znižani en-gros ceni.
a— Nihče ne mara stanovanja. V vsako-tedenskem izkazu prostih stanovanj mariborskega stanovanjskega sod šča vzbuja pozornost, di se že več tednov zaporedoma ponavlja razpis lepega 3sobnega stanovanja v Prešernovi ulici, čeprav Je v Mariboru menda v celi državi najhujši boj za vsako količkaj človeško stanovanje. A omenjenega stanovanja vendarle ne morejo oddati. Stanovanjsko sodršče Je to ct»-novaaje sicer že	dtiar-
nim uradnikom, toda končno se je vsak osrečemh odpovedal dvomljivi sreči in pobegnil ... In tako ie to stanovanje zopet razpisano. Podobno se je zgodilo zadnji 6as še s tremi drugimi mariborskimi stanovanji. Mariborske gospodinj« pač znajo vča-si biti piesaieto hude!
Iz Celja
e— Plenarna seja celjskega občinskega sveta. Večina ie nameravala sklicati prihodnjo redno plenarno sejo že ta petek dne 7. t. m. Ker je v zadnjem trenotku svojo namero opustila, smo prepričani, da so nekateri vplivni občinski odborniki sedaj na trgatvi ter je zaTadi tega strah pred eventualno nesklepčnostjo občinske seie povzročal, da se skliče šele takrat, ko bo večina zopet polnoštevilno zbrana v Celju.
e— Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celju za sodni okraj Šmarje pri Jelšah bo v petek 7. oktobra od 8. do 12. dopoldne v posebni sobi restavracije g. M. Gradta v Šmarju.
e— Družabni večer Celjskega godbenega društva bo v soboto 15. t. m. v mali dvorani Celjskega doma. Vstopnine ni. Vabljeni so vsi člani in prijatelji tega agilnega društva.
Priporočamo
moško in damsko konfekcijo tvrdke
gričar & mejač Šelenburgova ulica št. 3
10046 a
Iz Brežic
b— Trgatev grozdja. Po naši vinorodni okolici je že zopet zaplulo živahno jesen« gko življenje — vinska trgatev. Ta doba jo pao najprijetnejša, ko človek trga sa. dove svojega truda. V Pišece in okolico so začeli prihajati tujci: Zagrebčani, Ljub« Ijančani in drugi, ki imajo tamkaj svoje vinograde. Na brežiški kolodvor pa vozi« jo zopet vozovi, naloženi s sodi sladkega mošta. Tudi nedeljski turisti se radi sedaj oglašajo okrog nas, saj si prijetno pot oslade še s sladkim grozdjem in novim moštom.
b_ Nova stavba. Podjeten rojak je za«
čel zidati pri kolodvoru hotelsko poslopje, ki ne bo samo praktično urejeno, ampak bo stavba zgrajena tudi v lepem slogu, kar bo naredilo na tujca, ki pride prvič v naš kraj, tudi lep utis. Ce pojde po sreči, bo stavba do zime gotova.	_
b_ Tetanus. Štirileten deček S. M iz
okoliške vasi, se je na rano, ki jo ima na levi roki, inficiral, tn pojavil se je strašen tetanus. Prvotna domneva, da bo deček podlegel, je bila preuranjena, skrbna nega v bolnici je fanta že rešila smrti. Deček je edini otrok iz bogate kmetiške hiše.
b— Našo bolnico je zopet prevzel tukaj« šn j i primarij g. dr. Josip Cholevva, ki se je mudil na kongresu kirurgov. G. prima« rij, ki je med zdravniki poznana in cen je« na osebnost, je tudi na imenovanem kon« gresu predaval. Poleg obilnega dela, ki ga ima v bolnici, posveča svoj prosti čas zdravstvenemu študiju. Njegova specijel« na stroka je rak na prsih, in je podal o tej temi na beograjskem kongresu veleza« nimiv referat. Isto temo je že tudi preda« val na zagrebškem ljudskem vseučilišču, in je dokazal, da je ta strašna bolezen ozdravljiva. Za svo;a izvrstna raziskova« nja in ugotovitve je žel i s strani kolegov« strokovnjakov, kakor tudi s strani ostale publike živahno odobravanje in polno pri« znanje. Dr. Cholevva je bil izvoljen za svoje zasluge poleg dr. Slajmerja, dr. Cer« niča in dr. Zalokarja za odbornika slo« venske sekcije jugoslovenskih kirurgov^ Čestitkam in priznanju, ki jih je dobil naš odlični krajan, po rodu Poljak, se pridru« žujemo tudi mi.
h Zagorja
z— Sokolsko gledališče v Zagorju. V so« boto zvečer je otvoril dramatični odsek Sokola sezono gledaliških predstav s spe« voigro «Cigan». Igra je v moralnem in gmotnem oziru dobro uspela. Pri tej pri« liki smo tudi slišali nov 15 članski orke« ster pod vodstvom agilnega g. Adamiča. Orkestru želimo kar največ uspehov.
z— Tombola zagorskega Sokola se je vršila v nedeljo ob veliki udeležbi občin« stva. Prvi dobitek — spalno opravo je prejel pred kratkim v Zagorju nastavlje« ni učitelj Božo Čmelc, drugi dobitek — moško kolo gdč. Rafka Grčarjeva, tretji dobitek — divan šolska učenka Mira Ka« lišnikova, četrti dobitek — živ prašič — ključavničar Piskar iz Podkraja, peti do« bitek — vrečo moke — hčerka rudarja Dergana iz Lok. Veliko jih je odšlo p raz« nih rok, a vsi se nadejajo, da jim bo pri« hodnje leto sreča bolj mila.
z— Važno opozorilo obrtnikom. Volilni imenik za volitve v Trgovsko in obrtno zbornico je v občinski pisarni razpoložen dc 8. t. m Somišljenike opozarjamo, da se prepričajo, če so vpisani.
z— Zgodaj je začel 161etni rudarjev sin Ninče Z. iz Zagorja je odšel v Slovenj« gradeč učit se kleparske obrti. Fantu je najbrže mrzelo učenje, ker je že v 14. dneh zapustil mojstra, s seboj pa je vzel
pamočoikovo kolo, ter se po lepi Savinj« ski dolini odpeljal žnjim. Ker ni bio nazaj fanta in tudi ne pomočnikovega kolesa, je mojster ovadil zadevo tamošnjemu orožni« štvu, ki se je nato obrnilo na tukajšnje. Ninče je bil kmalu nato prijet. Tudi kolo 80 srečno našli, Čeprav ga je imel dobro skritega pri prijatelj« in se je zelo tru<HJ da bi ga prodat
Iz Trbovelj
t— Nesreča. V nedeljo se je neki deh* vec pri Dukiču privoščil preveč dobre kap« Ijice. Hotel si je ogledati še sokolski kino. premagalo pa ga je vkio, da je padel po Jcamenitih stopnjicah ter se precej ob čut« no poškodoval Prenesli so ga v bolnico.
t— Žična vzpenjača na Vodi. Po žični vzpenjači prevaža rudnik iz kamnoloma materijal za izdelovanje cementa. Že le« tos se je parkirat dogodilo, da so se vrvi potrgale in da so padli težki vozički na dvorišče rudniških hlevov ali na vrtove. Po naključju dosedaj še ni bilo človeških žrtev. V nedeljo sta se zopet odtrgala dva vozička, a sta k sreči obvisela na vrvi Rudnik bo moral v tem pogledu nekaj ukreniti! Najbolje bi bilo, da se vzpenjača izpelje po drugi strani, ker ne spada ta zastairela naprava na najprometnejši pro« štor!
t— Imenovanje. Na meščanski šoli je imenovana za učiteljico ročnih del gdč. Frida Bidovec, hčerka rudniškga blagajni« ka g. Bidovca.
Šport
Nogometne tekme za Gosposvetski pokal
SK Ilirija je osnovala lani ob proslavi svoje 151etnice v sporazumu z Jugosloven« sko Matico v Ljubljani tekme za prahod« ni »Gosposvetski pokal®, ki se odigrajo sedaj vsako leto jeseni v času obletnice nesrečnega koroškega plebiscita v korist Jugoslovenske Matice odnosno Gosposvet« skega zvona. Letošnje tekme se vrše pri« hodnjo nedeljo 9. t m.
Odbor SK Ilirije vabi tem potom k so« delovanju vse v LNPu včlanjene klube. Prijavni rok je do četrtka, 6. t. m. opol« dne na naslov: SK Ilirija, Ljubljana, Mi« klošičeva c. 13/111. Obenem s prijavo naj imenuje vsak klub po enega delegata v medklubski odbor za izvedbo letošnjega tekmovanja. Seja medklubskega odbora se bo vršila v četrtek 6. t. m. ob 20. v po« sebni sobi kavarne »Evropa«.
Glavna določila propozicij so: Pokal po« stane trajna last kluba, ki zmaga tri leta zapored ali petkrat prekinjeno (zmagova« lec za 1926. je bil SK Ilirija) Tekme izve. de SK Ilirija s sodelovanjem Jugosloven« ske Matice in udeleženih klubov. Sestavi se v to svrho vsako leto medklubski od« bor, v katerega odpošlje vsak sodelujoči klub po enega delegata; medklubskemu od boru načeluje predsednik LNPa, potrebne tehnične referente imenuje odbor SK Ili« rije. Pravico do udeležbe imajo vsi v LNP včlanjeni klubi s svojimi verificiranimi igralci Protesti proti priznanju odigranih tekem niso dopustni. Žrebanje protivnikov izvede MO, sodnike delegira sekcija ZNS Morebitne potne ali druge stroške nosi vsak klub sam Dohodk: po odbitku dejan« ske režije pripadajo Jugoslov Matici. Tek« muje se po pokalnem sistemu, vsaka tek« ma pa traja le 45 minut. V zaključnem ko« lu nastopita zmagovalca semifinala po naj« več lOminutnem odmoru takoj za finale. Med igro je izmenjava igralcev nedopust« na. V slučaju neodločnega izida po prete« ku 45 minut se zmagovalec izžreba razen v zaključnem kolu, kjer se vsaka neodlo« čena tekma najprej podaljša za dvakrat 10 minut in šele nato po potrebi žreba — Odbor SK Ilirija. — (Kakor nas obvešča SK Ilirija, bodo tekme za Gosposvetski pokal vsled prekasno objavljenega prijav« nega roka najbrže preložene na poznejši termin. — Op. ur.)
Madžarom, ki so s svojo drugo nogo« metno garnituro v Zagrebu doživeli zaslu« ženi poraz 1 : 5, sedaj ni prav, da hoče naš nogometni savez registrirati rezultat kot rezultat mednarodne reprezentativne tekme. Zanimivo ie. da so se ti glasovi po« javili šele po debaklu, pred njhn pa so
Najbolj prikladno
tn preprosto je
Ce vzamete
Aspirin
o obliki tablet
Teža vsake tablete je natančno določena (0,5 gr.) Lakho In snažne se vzamejo seboj in zavžijeJo. Vrže se jo v kovarec vode, kjer hitro razpadejo. Am-pak samo pristne Aspi-rin-tablete o originalnem zavoja morajo
bili i
Vremensko poročilo
Meteorološki sarod »■ Ljubljani 4. oktobra 1924
Višina barometra 3DS.8 n*
Kraj	Cas	i	1	31 %	Smer vt-ti ir brrim v metrih	o •52	Padavine	
			B			11		• OD te t ara
•pazovani		so	f-4	V ►		S-/	Vrsta	
Ljubljana Maribot , , , Zagreb .... Beograd i ■ » Sarajevo , , , Skopi |e ....	&	7 9 7702 7700 76v5 768-4 762-2	109 8-0 11-0 110 9-0 16-0	76 98 69 85 78 64	E 2 nirno SE 6 NW 8 N\V 4 NW 14	10 10 3 10 8 '0	dež dež	1.0 3.0
Dubrovnik , t Split . • . • Pr«h» ...	?	762-1 762'K 1769-9	'2-0 16 0 4-0	53 56	T "rn NE 14 sw 2	0 8 0		
Madžari dali svoji garnituri reprezeotativ« no dreso z madžarskim državnim gibom in tekmo teden dni proglašati kot drugi re«
Frezentativm nastop svojih profesijonalov. repričani smo, da bo naš savez ščitil svoj prestiž in Madžarom dokazal, da se ne da« mo večno podcenjevati
Arne Borg je postavil na plavalnem mitingu na Dunaju nov svetovni rekord na 880 yardov (8043 m) v času 10:28.7. Stari rekord je bil oficijelno 10:37.4, neoficijelno pa že 10:32.
Italijani so v Bologni porazili Madžare v lahki atletiki s 56 proti 46 točkam. Ma» džarski atleti deloma niso bili razpoloženi in so odnesli samo tn prva mesta.
Službene objave LNP. — Seja poslov« nega odbora se vrši danes, v sredo ob 20. ▼ posebni sobi kavarne «Evropa». Na sejo se vabita ob 20.15 igr. gg. Gaberšek in Se« me (SK Svoboda, Ljubljana) in ob 20.30 sav. sodnik g. Ahčan. — Obveščajo se ljubljanski klubi, da se bo v nedeljo 9. t. m. v primeru, da SK Ilirija ne bo izvedla najavljenih tekem za Gosposvetski pokal, odigralo IV. kolo prvenstvenih tekem I. razreda. SK Ilirija se obenem poziva, da se do večerne seje izjavi glede izvedbe teh tekem. — V nedeljo 9. t. m. se odigra v Cerknici prv. tekma SK Slivnica : SK Ja« vornik, v Celju Atletik SK : SK Celje, prihodnjo nedeljo 16. t. m. pa v Novem mestu prv. tekma SK Elan : SK Disk ter v Trbovljah SK Amater : SK Trbovlje. Prizadetim klubom so bila dostavljena po« trebna navodila pismeno. — Objavlja se, da je JNS odredil za olimpijski dan 16. t. m. v Ljubljani tekmo Ilirija : Primor« je ter da je upr. odbor LNPa na seji dne 30. m. m. odobril program MO v Mari« boru za Olimpijski dan v Mariboru 16. t. m. po zapisniku seje MO z dne 26. m. m.: dopoldne hazenska tekma SSK Maribor : komb. team in stafetni tek skozi mesto, popoldne nogometni pokalni turnir mari« borskih klubov. Klubi v Celju in v Tr» bovljah sop rejeli tozadevno pismene di« rektive. — Tajnik H.
JZSS (Smuško tehnični odbor.) Danes ob 18. važna seja v Emoni. Dnevni red: Nedeljski tek. Vsi in točno. — Načelnik.
ASK Primorje (centralni odbor). Da. nes ob 20.30 seja centralnega odbora v re« stavraciji «Dvor» Radi važnosti dnevnega reda nujna polnoštevilna udeležba
SK Jadran. Danes ob 20. odborova se« ja v Narodni kavarni. Radi važnosti dnev« nega reda nujna polnoštevilna udeležba. Predsednik.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes po« poldne ob 17. strogo obvezen trening za vse članice. Pri treningu se sprejemajo tu« dn nove članice. Opozarjam na poravnavo članarine za leto 1927. V petek ob 19. se« stanek sekcije v posebni sobi kavarne Ev« ropa. — Načelnik.
Jubilejna kolesarska dirka se vrši v nedeljo dne 9. oktobra na km 100. Start točno ob 12. na Kongresnem trgu, cilj po 15. na Dunajski cesti pri km 1.250. Juni« orska skupina se na tej dirki kvalificira posebno kakor pri prvenstvenih dirkah. Prvih pet prejme častne kolajne. Vsak klub naj javi po tri reditelje ter po ene« ga sodnika in pomočnika k blagajni. Se« stanek vseh funkcijonarjev točno ob 11. dopoldne v Zvezdi.
Medklubski odbor za prireditev jubu lejne dirke. Dirkači se zbirajo točno ob 10. v gostilni Kačič na Dunajski cesti (na cilju) točno ob 10.45 skupni odhod v dir« kalnih dresih na start v Zvezdo. Ta sklep je obvezen za vse dirkače. — Vodja dir« kačev.
Sobice vzhaja ob 6.0, zahaja ob 1737, luna vzhaja ob 14.26, zahaja ob 22.36. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14.7, najnižja 10.6.
Dunajska vremenska napoved la sredo: La o vreme bo trajalo dalje, toda le malo časa. Tržaška vremenska napoved za sredo: Zmerni in lahki vetrovi z vzhoda, oziroma seve rovzhoda. Nebo spremenljivo, večinoma jas." o. Temperatura od 14 do 19 stopinj. Morje
^razburkano.
Šah
Boj za šahovsko prvenstvo
Zadnjič smo pnobčili prvo partijo, igrano na svetovnem šahovskem prvenstvu, ki jo je dobil Aljehin. Danes priobčimo tretjo partijo, v kateri je Capablanca kot beli zmagal v indijski partiji.
1.	d 2 — d 4	S g 8 — f 6
2.	S g 1 — f 3	b 7 — b 6
3.	g 2 — g 3	L c 8 — b 7
4.	L f 1 — z 2	c 7 — c 5
5.	0 — 0	c 5 X d 4 6 S f 3 X d4 L b 7 X g 2
7.	K g 1 X g 2	d 7 — d 5
8.	c 2 — c 4	e 7 — e 6 ? Pasivna poteza, ki omogoči belemu, da
pride v ofenzivo Mnogo bolje bi bilo d X c.
9.	D d 1 _ a 4 +	D d 8 — d 7
10.	S d 4 — b 5!	S b 8 — c 6
11.	c 4 X d 5 !	----
Povsem Capablancin stil — enostavno, pa
vendar močno Črni je prisiljen vzeti s kmetom, kajti ako vzame dama. sledi 12. f 3. D d 7: 13 T d 1. D c 8: 14. S d 6 X: ako vzame konj, sledi 12. e 4, S c 7; 13. T d 1, D c 8- 14. S d 6... in beli Ima dobljeno pozicijo.
11.--------e 6 X d 5
12.	L c 1 — f 4	T a 8 — c 8
13.	Tfl-cl	L f 8 — c 5
14.	b 2 — b 4 1	L c 5 X b 4
15.	T c 1 X c 6	T c 8 X c 6
16.	D a 4 X b 4	S f 6 — e 4
17.	S b 1 — d 2	S e 4 X d 2
18.	D b 4 X d 2	0 — 0
19.	Tal—dl	T c 6 — c 5
20.	S b 5 — d 4	T f 8 — e 8 31. S d 4 — b 3 T c 5 —:c 8 22. e 2 — e 3 D d 7 — a 4 Beli hoče osvojiti d kmeta, črni tudi noče
prazen domov in blokira belega a kmeta. Capablanca se temu nikakor ne upira, ker vidi. da bo odločitev padla drugje. 3z. D d 2 X d 5	T c 8 — c 2
34. T d 1 — d 2	T c 2 X a 2
25.	T d 2 X a 2	Da4Xa2
26.	D d 5 — c 6 * T e 8 — f 8
27.	S b 3 — d 4	K t 8 — h 8 38. L f 4 — e 5 ! f 7 — f 6
29.	S d 4 — e 6 !	T f 8 — g 8
30.	L e 5 — d 4	h 7 — h 6
31.	K 2 — h 4	D a 2 — bi
32.	S e 6 X g 7 !	D b 1 — g 6 Partija ie za Aljehina (zgubljena.
33.	h 4 — h 5	D g 6 — f 7
34.	S g 7 — f 5	K h 8 — h 7
35.	D c 6 — e 4	T g 8 — e 8
36.	D c 4 — f4	D f 7 — f 8
37.	S f 5 — d 6	T e 8 — e 7
38.	L d 4 X f 6	D f 8 — a 8 -f
39.	e 3 — e 4	T e 7 — g 7
40.	L f 6 X e 7	Kh7Xg7
41.	S d 6 _ f 5 +	K g 7 - f 7 Partija je bila tu prekinjena, vendar je
Aljehin br«z nadaljevanja predal partijo.
Zooet rerois v Buenos Airesu
Buenos Aires, 4. oktobra. Osma partija med Aljehinom in Capablanco je končala po 41. potezi remis.
Gospodarstvo
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletja
1927.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Stanovanjski izkazi.
Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v ljubljanski in mariborski oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše oddane v najem, za v najem neoddana poslopja za zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se do-ye brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in uradih.
II. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promot knjigo opravljenega prometa, so dolžni f-dpremiti davek za
III.	četrtletje 1927 do 30. oktobra 1927 in hkratu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene in rednostnih glob. Kdor vloži uepravil-no prijavo, izgubi pravico pritožbe. III. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpre-miti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. oktobra 1927.
IV.	Davek na službene prejemke privatnih nameščencev.
Za plačilo tega davka, uvedenega s členom 79., točka VI. finančnega zakona za 1. 1927./28., jamčijo službodajalci, ki smejo davek odtezati od prejemkov pri izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14. dneh ro preteku vsakega četrtletja, za III. četrtletje 1927 torej do dne 14. oktobra 1927.
V.	Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra 1927 dospo v plačilo vsi
direktni davki za IV. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni, da jih prisilno izterjajo, ako niso plačani v 14. dneh po dos)>elo-sti. Pri prepoznih plačilih smejo zaračunati poleg 8 % zamudnih obresti še stroške za opomin 1 p od vsakega dinarja dolžnega državnega davka.
VI.	Dopolnilna prenosna taksa.
Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu preko 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1927.
Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, od tega jo izterja pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
= Vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani urejeno. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podruž. Ljubljana, je na vlogo glede odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani in na resolucijo, sprejeto na članskem sestanku 16. septembra prejela do velikega žunana odgovor, v katerem veliki župan obvešča Zvezo, da je prejel od ministra za socijalno politiko naročilo, da odredi v smislu § 13. zakona o zaščiti delavcev odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na podlagi osemurnega delovnega časa. Veliki župan bo tozadevno naredbo izdal v najkrajšem času.
= Anketa o načrtu prisilne poravnave. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je sklicala anketo o načrtu zakona o prisilni poravnavi, ki se bo vršila v petek 7. t. m. ob 10. dopoldne v sejni dvorani zbornice.
= Statistika konkurzor v septembru. Ju-goslovensko društvo za zaščito upnikov je tekom meseca septembra registriralo 83 kon-kurzov napram 55 v istem mesecu preteklega leta. Po pokrajinah odpade na Srbijo in Črno goro 64 konlturzov (septembra 1926 39), na Hrvatsko in Slavonijo 8 (7), na Slovenijo in Dalmacijo 6 (3), na Bosno in Hercegovino 7 (5). V prvih osmih mesecih tekočega leta je omenjeno društvo registriralo 825 konkurzov napram 603 v istem razdobju l. 1926. Število konkurzov se je torej povečalo za 222 ali 35 %. Po pokrajinah je bilo v tekočem letu registriranih v Srbiji 543 (v istem razdobju 1926. 310), v Hrvatski in Slavoniji 96 (78), v Sloveniji in Dalmaciji 83 (73), v Bosni in Hercegovini 24 (37) in v Vojvodini 74 (105). Skoraj dve tretjim (65 %) vseh konkurzov odpade torej na Srbijo in Črno goro, kjer je tudi število konkurzov napram lani najbolj naraslo (za 75 odstotkov). Tudi v Hrvatski in Slavoniji se je število konkurzov povečalo za 23 %. v Sloveniji in Dalmaciji pa za 20 %.
= Karlovec protestira proti ukinjenju carinarnice. Med carinarnicami, ki so bile_ z znanim odlokom finančnega ministra ukinjene, se nahaja tudi oddelek zagrebške carinarnice v Karlovcu. V nedeljo se je zaradi tega vršila v Karlovcu protestna skupščina trgovcev in industrijcev, na kateri je bilo sklenjeno, da se ima poslati finančnemu ministru in generalni direkciji carin protestua spomenica. Posebna delegacija je v tej zadevi obiskala velikega župana, ki je obljubil, da se bo v Beogradu zavzel za ponovno upostavitev carinanrnice. Te dni bo odpotovala v Zagreb tudi posebna deputacija kar-lovških industrijcev, da tozadevno stopi v stik s Savezom industrijcev in s Trgovsko in obrtniško zbornico. Redukcije najpotrebnejših institucij so nam dokaz, kako nesistematično se izvaja pri nas princip štedenja. V Karlovcu in najbližji okolici se nahaja 50 tvornic, v mestu samem pa mnogo trgovskih in obrtnih podjetij. Carinarnica v Karlovcu daje državi letno 14—16 milijonov Din dohodka, d očim so bili stroški države za to carinarnico minimalni, kajti razun plač trem uradnikom je vse strolke nosil Karlovec sam. Navzlic temu pa je finančni minister ukinil to carinarnico zaradi <štednje».
= Tedenski devizni promet beograjske in zagrebške borse. Devizni promet beograjske borze je pretekli teden znašal 42.5 milijona Din (napram 31.5 in 88 milijonov Din v predhodnih dveh tednih), devizni promet zagrebške borze pa 41.8 milijona Din (napram 43.4, odnosno 41.9). Kakor smo že poročali, je devizni promet ljubljanske borze v preteklem tednu dosegel 13.6 milijona Din (napram 18.9, odnosno 12.7).
—	Zanimanje francoske tvrdke sa smrekov les. Neka francoska družba z velikim kapitalom se zanima za večjo množino smrekovega lesa za papirnico. Maksimalna dolžina 1 meter, premer 110—15 cm Produ-centi, ki bi bili v stanu dobavljati omenjeni les v vagonskib pošiljkah, naj javijo svoj naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
—	Nemška Reichsbank zvišala diskont. Iz Berlina poročajo, da ie včeraj nemška dr-
lavna banka Reichsbank zvišala diskoutno obrestno mero od 6 na 7 %, lombardno obre stno mero pa od 7 na 8 % Nepričakovano zvišanje diskonta je na berlinski efektni borzi povzročilo znatno nazadovanje tečajev (v nekaterih vrednotah celo do 20 %).
= Ugodni poslovni zaključek komercijali-liranih belgijskih železnic. Glede na nameravano komercijalizacijo naših državnih železnic so zanimivi rezultati cNacijonalne družbe belgijskih železnic* za poslovno leto 1926./27. Celokupni dohodki družbe so v tem letu znašali 2826 milijonov belgijskih frankov (napram 1888 milijonom v 1. 1925./26.), izdatki pa 2301 milijon frankov (1560). tako ga znaša čisti dobiček te družbe 525 milijonov frankov (178). Obratni koeficijent je znašal 81.4 % napram 90.3 v poslovnem letu 1925./26.
Borze
4. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slabši kakor včeraj. Privatna ponudba je bila znatnejša, zato je Narodna banka le malenkostno intervenirala v devizi na Dunaj. Deviza na Trst se je dvignila na 310.75 (včeraj 309.75), v Zagrebu pa na 309.75 — 311. Dvignili sta se tudi devizi na . Dunaj (8.015) in na London (276.55). Vest o zvišanju oficijelnega diskonta v Nemčiji je povzročilo močnepe valovanje devize na Berlin na inozemskih borzah. V Ljubljani je bila zaključena po 13.5275, v Zagrebu pa po 13.545.
Na jugoslovenskih efektnih tržiščih je Vojna škoda danes dosegla rekordne tečaje.
Pod vplivom beograjske borze, kjer je bil zabeležen tečaj 405 — 406, se je v Zagrebu Vojna škoda trgovala promptna po 400, 403, 404 in 405, za oktgber po 406.5, za december pa po 410. Na ljubljanski borzi je bila zaključena po 399. S tem je Vojna škoda prekoračila tečaj, ki ga je začasno dosegla 22. novembra 1925, ko je notirala 397—398 (lani je najvišji tečaj znašal 357).
Med bančnimi vrednotami je bila na zagrebški borzi čvrstejša Narodna banka (5150 do 5225), dočim se je Ljubljanska kreditna banka trgovala nespremenjeno po 138. V industrijskih papirjih je bila tendenca živahnejša. Gutmann se je trgoval po 245, Slavonija po 15 — 16, Drava po 585 — 595, šečerana po 590, Vevče po 135, Isis po 45 in Du-brovačka po 400. Cvrstejša je bila Danica, ki je bila zaključena po 170.
Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.5125 — 13.5425 (13.5275), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.15—276.95 (276.55), Newyork 56.73 — 56.74 (—), Pariz 0 — 223.5 (—), Praga 168 — 168.80 (168.40), Trst 309.75 — 311.75 - (310.75).
Zagreb. Dunaj 7.9975—8.0275. Berlin 13.53 do 13.56, Milan 309.82 — 310.82, London 276.5 — 0, Newyork 56.637 — 56.837, Pariz 222.5 — 224.5, Praga 167.99 — 168:79, Curih 1094 — 1097.
Beograd. London 276.10—276.90, Newyork 56.63 — 56.83, Milan 309.75 — 311.75, Praga 168.05 — 168.85, Berlin 13.515 — 13.545, Bruselj 7.915 - 7.945, Amsterdam 22.80-22.86, Bukarešta 35.15 — 35.65.
Dunaj. Beograd 12.45875 — 12.49875, Bsr-lin 168.57 — 169.07, Budimpešta 123.76 do 124.06, Bukarešta 4.41 — 4.43, London 34.44 do 34.54, Milan 38.65 — 38.75, Newyork 707.25 — 709.75, Pariz 27.7550 — 27.8550, Praga 20.95625 — 21.03625, Curih 196.25 do 136.85.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.575, London 52.24625, Newyork 518.65, Pariz 20.355, Milan 28.32, Praga 15.37, Budimpešta 90.725. Bukarešta 3.24. Dunaj 73.175.
Trst. Beograd 82.025 — 32.525, Dunaj 253.35 — 263.35, Praga 54.05 — 54.55, London 88.985 — 89.285, Newyork 18.25 — 18.35, Curih 351.20 — 355.20, Bukarešta 11.50 do 11.70; dinarji 31.60 — 32.60.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 399 — 399 (399), Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 135—0, Ruše 260 — 270, Kranjska 400—0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 403 — 404, kasa 403 — 404, za oktober 405 — 405.5, za december 409—411, investicijsko 84.5 — 85, agrarne 54.5 — 0; bančne: Eskomptna 91 — 93, Kreditna Zagreb 90 — 93, Hipo 55.5 — 56, Jugo 91—93, Ljubljanska kreditna 137 — 138, Narodna 5150 — 5225, Obrtna 40 — 42, Praštediona 850—855, Zemaljska Sarajevo 130 — 135; industrijske: Našice Union 1700 — 0. Gutmann 240 — 245, Slaveks 100 — 110, Slavonija 15 — 18, Split 600 — 0, Danica 167 do 172, Drava 585 — 590, Šečerana Osijek 585 do 592.5, Union mlin 0 — 300, Vevče 132.5 do 135, Isis 45 — 46, Dubrovačka 400—405, Trbovlje 487.5 - 495.
Beograd. Vojna škoda 405 — 406, investicijsko 84.5 — 85, agrarne 54 — 55.
Dunaj. Trbovlje 61.86, Eskomptna 10.95, Hipo 60.80, Kranjska industrijska 52, Šečerana 72.80.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (4. t. m.)
Les: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon suhih mešanih drv (bukovih in hrastovih), brez klad, do 10 % okrogljic, fco. vagon meja po 21.50 in 1 vagon bukovih drv, suhih, fco vagon meja po 23. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 340.5 — 342.5, za november po 350 do 352.5, sremska, promptna po 337 — 339; turščica, promptna, plač. 30 dni, slov. post., navadna tarifa po 245 — 250, mlevska tarifa pa po 240 — 245; moka c0>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490.
Novosadska blagovna borca (4. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 295 do 297.5; sremska, 78/79 kg, 2 % 292.5—295; slavonska, 78/79 kg, 2 % 290 — 395. T u r-Sčica: baška in sremska 202.5 — 205; baška nova za december - januar 185 — 190; sremska nova za december - januar 187.5 do 190. Moka: baška, <g0» 425 — 437.5; baška <2» 407.5 — 415; baška <5, 380 — 390: baška c6» 327.5 — 337.5; baška <7> 270 do 280; baška <8, 205 — 210.
Dunajska borsa sa kmetijske proizvode (3. t. m.) Tendenca tržišča je bila kakor običajno v pondeljek mirna. Na razpoloženje je močno- vplivalo nazadovanje cen na ameriških borzah. Tudi tendenca na budimpeštan-ski borzi je bila mlačna. Ugodni rezultati ameriške žetve so na vseh tržiščih povzročili mlačnost. Uradno notirajo: pšenica: domača 39 — 40, madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 44.5; rž: marchfeldska 38.5 — 39, madžarska 38 - 38.25; ječmen: 38-43.5; turščica: 28 - 28.5.
Iz življenja in sveta
Smrt švedskega fizika Arrheniusa
Iz Stockholma prihaaa poročilo, da je tamkaj umrl po kratkem bolovanju 65-letni svetovno znam učenjak, profesor fizike in častni doktor mnogih evropskih univerz Svante Arrhenius.
Arrhenius je bil učenjak svetovnega slovesa, za katerega se je imel v prvi vrsti zahvaliti svoji teoriji o elektroli-tični disociaciji. Rodil se je Arrhenius L 1859. v Wijku poleg Upsale. Njegov oče je bil inženjer. Sin se je posvetil študiju kemije in je promoviral 1. 1884 Takoj je bil imenovan za docenta iizi-kalične kemije. Stockbolmska akademija znanosti mu je podelila štipendijo, ki mu je pomagala do velikega potovanja po svetu, s katerim si je Arrhenius razširil duševno obzorje. Štiri leta je deloval v laboratorijih slovitega profesorja Viljema Oswalda v Rigi, pozneje pa je študiral kemijo v Lipskem, v Wurzbur-gu in v Amsterdamu. Po petih letih odsotnosti se je vrnil L 1891. nazaj na Švedsko ter je bil imenovan za profesorja fizike na univerzi v Stockholmu.
Arrhenius je takoj začel razvijati veliko delovanje. 2e njegovo promocijsko delo «Sur la Conductibilite galvanique des electrolytes» (O prevodnosti elektrolitov) je vzbudilo splošno pozornost Leta 1887.. torej leto dni po svojem odhodu v inozemstvo, je Arrhenius svojo disertacijo izpopolnil ter je položil temelje za svojo teorijo elektrolitne diso-cijacije, ki pravi, da razpadajo soli, kisline in baze v vodni raztopini več ali manj v ione. Potem je raziskoval pline, ki jih povzročajo plameni, vpliv svetlobnih žarkov in električnih prebojev na prehod električnega to-ka skozi razredčeni zrak kakor tudi vpliv solnčne svetlobe na električne pojave v ozračju. Mnogo študija je posvetil delovanju strupov in protistrupov ter se je končno posvetil velikemu vprašanju, iz česa je sestavljen kosmos. Zelo znana je njegova teorija o svetlobnem pritisku, ki pravi, da utegnejo mikroskopična drobna telesca, ki imajo največ 0,000.16 mm premera, če so pod pritiskom svetlobnih žarkov, premagati zemeljsko privlačnost in se lahko oddaljijo od zemlje v vsemirje. Ta telesca pronicajo s solnčnimi žarki ven v prostor vsemirja in dopuščajo možnost izmenjavanja or-ganičnega življenja med posameznimi sistemi svetov. Zaključna Arrheniusova teorija se glasi, da je celo vsemirje polno življenskih klic. Svoje tozadevno na-ziranje je razloži v knjigi «Vsemir in časovja*. Ta knjiga, ki je dobila v popularni izdaji naslov <Kako nastajajo svetovi*, je nesla Arrheniusovo ime v najširše ljudske plasti. Kljub temu. da je veliki fizik obdelaval težke probleme, jih je razložil tako poljudno, da se je z njegovimi izsledki oplodil ves svet.
Arrhenius je bil tudi odličen filozof in se je bavil z vprašanjem virov energije. Razpravljal je ponovno o problemu. kaj bo potem, ko poidejo na našem planetu zaloge premoga, in kaj bo storilo človeštvo, ko bodo izčrpani vsi pe-trolejski vrelci. V skladu s temi vprašanji se je Arrhenius mnogo bavil z vplivom meseca na električno stanje naše zemlje, pretresal je vzrok polarne svetlobe in je odprl kemiji biologiji in medicini nova izhodišča. Leta 1903. je bil Arrhenius nagrajen z Noblovo nagrado. ki mu je omogočila, da se tx>polno posveti svoji znanosti.
Na predvečer svetovne vojne
Prof. dr. Singer. urednik nekdanjega dunajskega lista «Zeit>, objavlja v nemških dnevnikih odlomke svojih zapiskov iz dobe pred izbruhom svetovne vojne. Njegove beležbe so v marsičem zanimive, ker potekajo izpod peresa moža, ki je imel direktne stike z najmerodaj-nejširni osebnostmi, ki so vodile Avstrijo in Nemčijo. Dr. Singer pripoveduje med drugim:
28. marca 1914. se je pripeljal cesar Viljem s svojo jahto iz Benetk v Mira-mar pri Trstu. Sestal se je tamkaj z avstrijskim prestolonaslednikom Francem Ferdinandom in z njegovo ženo Zofijo Hohenberško. Na lunch je bil povabljen tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe. Ko se je princ pojavil na terasi miramarskega gradu, ga je Viljem takoj napadel: »Konrad, s tvojo italijansko politiko pa si ustrelil strašnega kozla!* Hohenlohe se je proti temu očitku zavaroval na vljuden, toda zelo odločen način. Povdarjal je, da se ne sme Italiji preveč zaupati, ker njenemu povdarjanju prijateljstva ni mogoče verjeti. Med Viljemom in tržaškim namestnikom je prišlo do precej hudih di-vergenc. Viljem je bil namreč prepričan. da bo Italija, če pride do vojne med centralnimi državami in dragimi evropskimi silami, v najslabšem slučaju ostala nevtralna, mogoče pa celo posegla v vojno na strani Avstrije in Nemčije. Hohenlohe mu je pojasnil, da stoje stvari nekoliko drugače. Izjavil je, da bo Italija porabila prvo priliko, da napade svoje zaveznike. Po tem pojasnilu je bil Viljem očividno razsrjen. Prekinil je vsak pogovor s tržaškim namestnikom in je bil celo pri sk>vesu silno redkobeseden.
Ko se je Viljem odpeljal iz Miramara, je govoril Hohenlohe s prestolonaslednikom in ta se mu je zahvalil za njegovo odločnost Povedal je princu, da se cesar Viljem čimdalje bolj vdaja mislim o vojni in da staža v svoje vojaške na-
črte zaplesti tudi Avstrijo. Po verziji, ki jo omenja prof. Singer, je bil Viljem prepričan, da mora vspričo napetosti med državami priti do vojaškega konflikta.
Franc Ferdinand in Zofija se baje nista strinjala s predlogi in z nazori nemškega cesarja. Franc Ferdinand je omenjal zlasti brodovje Angležev, njihovo zalogo živil in vojni in industrijski materija!. Ko mu je naštel vse svoje razloge. je Viljem odvrnil: »Boš že videl. Poslal ti bom enkrat v obisk Trrpitza. On ti bo že dopovedal, da ne bo 14 dni po vojni napovedi nikjer več nobene angleške ladje. Jaz in Tirpitz prideva v Konopište. Razglasilo se bo, da sva prišla ogledovat tvoje znane rože. In takrat te bo admiral že prepričal o vsem
potrebnem.*
V svojih nadaljnih izvajanjih pripoveduje znani publicist o razmerju med Avstrijo in Srbijo, nad katero so hoteli poslati z Dunaja kazensko ekspedicijo, o Japonski, v katero je imel Viljem popolno zaupanje, in o Rusiji Na Dunaju so imeli o zapletenosti nastajajočega konflikta zelo čudne nazore in so računali, da bodo imeli od vseh evropskih držav poleg Srbije opraviti samo z Rusijo. Cesar Franc Jožef pa se je čutil po vojni napovedi tako pomlajenega, da je kar tiščal v generale, ki so vodili armado. Ta verzija je torej v očitnem nasprotju z navedbami v spominih Konrada Hotzendorfa, ki je popisal dan izbruha svetovne vojne kot čmi dan usode za Franca Jožefa.
Primo de Rivera vzbuja kralju Alfonzu poželjenje po Tangeru
Znano je, da Španija na tihem še vedno goji želje po Tangerju. V zvezi s tem utegne biti sestanek med Pri. mom de Rivero in CSiam berlainom, o katerem smo pred dnevi poro« čali.
Česalka cesarice Elizabete
Arhivi habsburškega dvora na Dunaju so tako polni najraznovrstnejšega gradiva, da bodo imeli zgodovinarji ž njim posla še dolge deceniie. Dunajski dvor je. kakor znano, vodil o vsakem svojem članu natančno evidenco. Vsak dvorjanik je bil vohun in ovaduh, ki je ustvarjal takšno atmosfero, ki je pač prijala tedanjim mogotcem. Vplivnejši člani dvora so imeii na široko razple-teno omrežje vohunov vsepovsod in značilno je, da je cesar Franc Jožef imel svojo ženo Elizabeto pod stalnim detektivskim nadzorstvom.
Elizabeta je bila čudaško bitje. Ljudi ni marala in njeno okolico je tvoril prav ozek krog izvoljenih. Razen telesnega zdravnika prof. dr. Widerhoferja in švedskega maserja, neke madžarske družabnice in grškega čitalca dr. Chri-stomanosa ni videla cesarica Elizabeta nikogar rada v svoji bližini. Samo kadar je šla na potovanje, je vzela za spremljevalca barona Warsberga, ki je veljal za dobrega poznavalca grškega sveta.
Bila pa je oseba, ki je spremljala Elizabeto na vseh njenih potih in ki je ostala njena stalna spremljevalka. To je bila cesaričina česalka Fani Angererje-va. Splošno je znano, kakšne komedije je uganjala Elizabeta s svojimi lasmi. Nosila je dolge kite, ki so bile spletene kakor krona na njeni glavi. Angererjeva je morala urediti to frizuro vsak dan in ko se je udejstvovala kot spletična. se je razgovarjala z Elizabeto o vseh dogodkih na dvoru in izven dvora. Ta ženska je postala prva cesaričina zaupnica in je dosegla pri Elizabeti vse. kar je hotela.
Kadar je bila cesarica odsotna z Dunaja, je Angererjeva skrbela za njene sobane. Elizabeta je namreč imela čudno navado, da se je bala spati v sobi, ki je bila delj časa neobljudena. Seveda je cesarica frizerko dobro plačevala za storjene usluge. Ko se je Angererjeva zaljubila in je potožila Elizabeti, da se ne more možiti zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, ie Elizabeta takoj ukrenila, da je bil ženin njene spletične imenovan za dvornega tajnika, s čimer je bila možitev Angererjeve docela za-sigurana.
Franc Jožef, ki 'je stalno nadzoroval svojo ženo po tajnih policistih, ni nič kaj rad gledal protekcije, ki jo je Elizabeta razvijala v svojem najožjem krogu. Ko se je Angererjeva omožila. je sprejela avstrijska vladarica njo in njenega moža takoj po poroki v svojih sobanah. Dala jima je veliko podporo in ko ie
Angererjeva postala mati, se je nene-homa brzojavno javljala njenemu možu ter ga je prosila, naj ji stalno poroča o zdravstvenem stanju njene česalke.
Pozneje je posegel mož cesaričine spletične tudi aktivno v dvorne spletke. Postal je zelo poraben v dvornih intrigah in je večkrat zahteval velike usluge. ki so bile seveda vselej izpolnjene. Angererjeva pa je v poznejših letih posegala celo v diplomatske <xlnošaje med Rimom in Dunajem ter je imela tudi lepe uspehe.
Leta 1895. sta bila Elizabetina frizerka in njen mož upokojena. Mož cesaričine česalke je bil ob penzijoniranju imenovan za dvornega svetnika, dobil je plemstvo in Leopoldov red. njegova žena pa zlati križec s krono za svoje zasluge . . .
Davisov pokal,
ki so si ga priborili Francozi, je bila za dr« žala havreška carinarnica, češ da je treba plačati zanj uvozno carino (pokal je nam« reč iz masivnega srebra). Šele ko je inter« venirala vlada, so se birokratski cariniki uklonili in danes je pokal že izložen v Parizu, kjer vzbuja splošno občudovanje.
Letalčeva nevesta
Nedavno se je vršila v Benetkah znamenita letalska tekma za Schneiderjev pokal. Tekme so se udeležili trije Angleži in trije Italijani katere so pustili Angleži daleč zadaj. Zmagal je angleški poročnik Webster.
Angleški listi sedaj popisujejo, kako se je zmagovalec vrnil domov. Ko se je vračal z letalom, je pričakovalatri-umfatorja posebna delegacija angleškega ministrstva za vojaška letala. Bili so navzoči zastopniki vlade in kakih 2000 ljudi. Med gosti je bila tudi miss Denid Darnleyeva. Websterjeva zaročenka. Medtem ko so stali oficijelni zastopniki strumno na svojih mestih, je miss Dam-leyevi igralo srce v prsih. Bila je v sedmih nebesih. Poleg nje je sedela nje-
na bodoča tašča, ki je trepetala za življenje svojega sina. Webster se je namreč prikazal na nebu in je izvajal opas-ne akrobatske vaje. Ko je prišel nekoliko bliže k tlom, je priredil svoji nevesti nepričakovano presenečenje. Od časa do časa je spustil na zemljo pisemce z gorečim trakom iz papirja- Vsako tako pismo je simboliziralo poljub, kar je miss Darnleyeva zvedela šele pozneje, ko je Webster izstopil iz aeroplana. Vsa srečna je mlada dama to stvar povedala angleškim novinarjem, ki so dogodek zabeležili v svojih listih. Webster in Darnleyeva se poročita koncem oktobra.
Skrivnostna drama na odprtem morja
Pariški «Matin» poroča iz Ltbrevilla v ekvatorijalnem pasu Afrike o zagonetnih dogodkih na neki francoski tovorni ladji. Ladja je vozila baš v Pointe Noire in na njenem krovu so se odigravale grozne stvari.
Prve dni meseca septembra je ladja zapustila francosko pristanišče Le Hav-re. Ko je že imela za seboj lepo pot, je nenadoma umrl prvi strojevodja. Nihče ne ve. kaj je bil vzrok njegove smrti. Posadka je ovila mrliča po mornariški navadi v ponjavo, obremenila improvizirano rakev s svincem ter jo spustila v morje. Ladja je plula naprej, čez nekoliko dni se je pojavil na poveljniškem mostiču prvi častnik z revolverjem v roki. Napel je petelina, ga nameril na kapitana ter ga brez besede ustrelil. Telegrafist ki je hotel poveljniku na pomoč. je postal žrtev prvega častnika. Nato se je častnik vrgel s krova v morje, kjer so ga požrli valovi. Ladja, ki je bila brez prvega mašinista, brez kapitana, prvega častnika in telegrafista, se je zatekla v prvo pristanišče, kjer se je razvedelo za skrivnostne dogodke, o katerih sedaj obširno razpravljajo francoski listi.
Humor v oglasih
Neki zdravnik v Montrealu je otvoril svojo prakso. Sprva je seveda imel malo pacijentov, zato je dal natisniti v največjem montrealskem listu ta-le oglas: «Ne obupujte, dokler niste poslali do mene.*
V nekem drugem ameriškem listu je trgovec s suhim mesom objavil ta-le inserat: »Ker imam dobre rodbinske zveze, morem postreči z najboljšimi svinjami.*
Neka verska sekta pa je pozivala svoje vernike k cerkvenim ceremonijam ta-ko-le: »Služba božja se prične v nedeljo ob 9. Naslov pridige: »Poberite se, prokleti, v večni ogenj! Vstop prost* Svojevrstno reklamo si je tudi privoščil oni ameriški list, ki je natisnil pod naslovno glavo: <Cilj našega lista je — domače ognjišče!*
General in pismonoša
V pariški »Opinion* črtamo:
Zadnjič so srečali generala Gourauda v družbi zakonskega para. Mož, zastaven in krepak korenjak, je bil praznično oblečen in je stopal s paličico v roki, in njegova žena, malce neokretna, je tudi imela na sebi ne sicer elegantno in dragoceno, zato pa čedno meščansko obleko.
Nekemu novinarju se je generalovo spremstvo zdelo nekam nenavadno in je sklenil pozvedeti, odkod izvira to poznanstvo. Dognal je, da prihaja možak vsako leto s svojo ženo v Pariz in da je na stanu pri generalu Gouraudu. Njegov poklic? Pismonoša v provinci nekje na severu ...
Reporter je pozvedoval dalje. Povedali so mu, da je bil general Gouraud v boju pri Dardanelah nevarno ranjen in da ga je rešil hrabri pismonoša. General je ohrani! svojemu rešitelju hvaležnost in le-ta prihaja od takrat vsako leto v Pariz, da preživi pri odličnem prijatelju svoj dopust
Hamburg
Eden izmed basenov veKkega hamburškega pristanišča.
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), LONDON <Daventry 1604 m 25 kw). PRAGA (348 m 5 kw), STUTTGARD 379 m 42 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw1, LANGENBERG (468 m 25 kw), Waršava (lili m 8 kw). MOSSKVA (1450 m 15 kw).
Četrtek. 6. oktobra.
DUNAJ 20.05: Sudermannova proslava. — 1. »Zgodbe iz vzhodne Pruske«: Stanje. — 2. »Teja«. Drama v 1. dejanju. LONDON 20.15: Haydnove klavirske sonate.
22.35: Prenos boksmatcha med Baldin-gom in Smithom, jz Albert Haila v Londonu.
PRAGA 19.30: Simfoničen koncert. — 1. Bach: Suita v D-duru. št. 3. — 2. Meii-dehlhon - Bartholdy: »Sen kresne noči«. uvertura nokturno in scherzo. —
3.	Honneger: Poletni pastorale. — 4.
4.	Jirak- Prva simfonija v D-molu. Prenos iz Smetanove dvorane v Pragi).
FRANKFURT 20.15: Skladbe Rihar. Strau-ssa. — 1. Tri pesmi. — 2. Klavirska sonata v Jl-molu, op. 5. — 3. Tri pesmi. BRNO 19.30: Prenos simfoničnega koncerta
iz Prage. RIM 20.40: Orkestralen koncert. LANGENBERG 30: Joh Strauss: »Cigan
baron«. __ BERLIN 18.30: Tehnični napredek v gradnji avtomobilov. (Predavanje). 20.10: Kalman: »Kneginja čardaša«. Opereta v 3 deianiih. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert MOSKVA 19.50: Auber: »Fra Diavolo«. Opera v 2 deianiih. (Prenos iz eksperimentalnega teatra v Moskvi).
Petek. 7. oktobra.
DUNAJ 20 30: Poljuden orkestralni koncert.
—	1. VViedemann: Grenadirska koračnica. — 2. Joh. Strauss: »Noč v Benetkah«: uvertura. — 3. Komzak: Valček.
—	4. Eysler: Pesmi iz operete »Zlata mojstrovka«. — 5. Puccini: »La Bo-
. heme«; fantazija. — Bayer: Valček. — 7. Reesen: Det ar Blues. — 8. Haupt: Lahko noč. — 9. Borchert: fokstrot. — 10. Fall: fokstrot LONDON 20.15: Izvajanje Haydnovih klavirskih sonat.
21. Koncert — 1. Bach: a) Toccata v F-duTu za orkester; b) »Tretji bran-denburški koncert v C-duru. — 2. Spev iz 21. kantate in iz 51. kantate, za sopran. — 3. Bach-Wood: Suita štev. 6. 4. Beethoven: Deveta simfonija. PRAGA 21: Mešan večer. STUTTGART 20- Prenos koncerta iz FTankfurt2
FRANKFURT k): Koncert — 1. Bach: Suita v D-molu. — 2. Mozart: Violinski koncert v G-duru. — 3. Hindemith; Vi. olinski koncert — 4. R. Strauss: Till Enlenspiegel. BRNO 19: Koncert — 1. Čaikovskij: »Ha-mletc: uvertura. — 2. Rubinstein: Baltiška suita. — 3. Musorgskii: »Boris G od trnov«. — 4. Glazunov: Ruski karneval. — 5. Čajkovski: Klešče za orehe.
RIM 20.40: Odlomki h Kaimanove operete
»Kneginja čardaša«. LANGENBERG 20.15: Koncert pevskega zboia kubanskih ko z a kcrv s sodelovati iem orkestra. BERLIN 19.30: Politika kot znanost in umetnost. Državnik in diplomat (Predavanje).
20.30: Norveški večeT. — 1. E. Alnaes: Simfonija v D-duru. op. 43. — 2. A. Klevm: Dežela lotosovega sveta; simfonična nesnitev. — 3. Voss: Frithjof: simfonična pesnitev v 2 slikah. _ 4. Halvorsen: Prva norveška rapsodija. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz varšavske filharmonije. MOSKVA 20: Program za narodne manjšine.
20: Koncert glasbe narodnih manjfin.
Sobota, 8. oktobra.
DUNAJ 18.30: Koncert komor, glasbe skladatelja W. Grossa. LONDON 20.15: Haydnove klavirske sonate.
21.30: Koncert 1. Beethoven: »Leono-ra«; uvertura št. 3. — 2. Vsakdanje in nabožne zamorske pesmi. (Poje zbor). PRAGA 19: Kalman: Grofica Marica. Opereta v 3 dejanjih. STUTTGART 20.15: Komorna glasba. — 1. Hay<in: Godalni kvartet op. 76, št. 2, v G-rnolu. — 2. Mozart: Godalni kvartet v D-duru. FRANKFURT 20.5: F. Molnar: »Liliom«.
Drama v 3 dejanjih. BRNO 19: Koncert — 1. Suppe: Uvertura. — 2. Fucik: Lacarpolette, valček. — 3. Leopold: Fantazija iz Dvorakovih skladb — 4. Švedski narodni plesi. —
5.	Lindsey: Sulajka: intermezzo. —
6.	Onenbach: »Blaubart«. Sjedi koncert italijanskih pesmi.
21: Koncert. — 1. Novak: Sonata ero-ica. — 2. Vycpalek: Pesmi. — 3. Jirak: Notturnc. — 4. Petrzelka: Štiri kompozicije. — 5. J. Kficka: Pesmi. RIM 20.40: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 18.30: Letošnja jesenska in zimska moda. (Predavanje). 20.15: Zabaven večeT. BERLIN 30.30: »Sahara«. Potovanje v akustičnih slikah, zgodbo S. Brinnierja. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert lahke glasbe.
MOSKVA 30.30: Poljuden koncert orkestra in solistov.
Radio
(Osnovni pojmi iz raditehnike.)
Spisal proi Leopold Andree
Za Srbi in Hrvati smo dobili tudi Slovenci domačo knjigo o radiu. Imenovana Anriree-jeva knjiga je razdeljena na tri poglavja. Prvi dve obsegata splošne nauke o elektriki nihanju in valovanju, kateri služijo kot znanstven temelj za tretje poglavje o specialni radiotehniki. Teoretičen del knjige ni pust in dologčasen, tudi ni morda zasnovan ša-blonski po srednješolskih fizikah, ampak ga prepleta več prakt uporab, tu Sirje opisanih , tam le na kratko omenjenih. Tako se čitatelj po kratki borbi s teorijo prijetno naslaja ob praktičnih izumih. Povsod najdeš ostro očrtane pojme in jasno izražene misli o vseh, semkaj spadajočih zakonitostih. Elektriške pojave dosledno motri iz stališča unitarične elektronske teorije: elektrik" je atomisrična, dasi se nebogljencu etru * Ji ne more izogniti Posebno skrbno je obdelan Obmov zakon v 2 fazah za istosmernl tok v teoretskem delu, za izmenični tok pa že v praktičnem delu radiotehnike.
V	specialnem delu radiotehnike nas pisatelj seznani z delovanjem oddajne postaja, nato s sprejemom na detektor ter zaključi z opisom univerzalnega aparata ali duše cele radiotehnfte, z elektronko, ali ali kakor se sam izraža: z elektronsko cevko. Kot dodatek pa je knjigi prideljen najnovejši pregled oddajnih postaj v Evropi ir azijski Rusiji ter stvarno kazalo, kar uporabo knjige izdatno dviga.
V	stvarnem ozirti pač knjigi ne gre očitati ničesar, ker je pisatelj uoorabljal le najboljše vire. Posebno se odlikuje knjga po izredne lepih in točnih slikah, skoro vsako stran diči ena. Enako kakor slike bodo tudi mnogobroini in praktični računski zgledi vTedr.ost knjige povečali. Kljub temu, da je moral pisatelj glede terminologije v mnogih ozirih ledino orati, je vendar njegov jezik lep in jedrnat
Tako pa romaj, lepa knjiga med naše izobražence, da »m na podlagi korenitega znanja odgrneš »čar mistične romantike«, ki običajno spremha radio! Radioamaterji, posezite t>o njej. ker vam je temeljita fizikalna izobrazba predpogoj za uspešno delo! Vaše vrsie se bodo kmalu ponraožHe, kakor hitro bo domžalska postaja dograjena in »Radio« vam kaže vpogled v tako stanico. Posebno pa še priporočam knjigo dijakom višjih razredov srednjih šol keT jim bo izborno služila kot pomožna knjiga v fiziki. Pa tudi učiteljem fizike lahko Andrčejev »Radio« nadomesti nabavo kake tuje knjige te vrste. Simon Dolar. Izvleček iz večernih programov.
(z novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža G1 o n a r.) XVII.
Adams K.: Die harmonischen Verhalt-nissu Ein Bsitrag zur neueren Geometrie. \Vinterthur 1845. (44.268).
Aulhorn Ed.: Zur Gestaltung seelischer Vorgsnge in neuerer Erzahlung. Potsdam 1924. (II 45.116).
Bauer E.; Naturalismus, Nihilismus, Ide-alismus in der russischen Dichtung. Berlin 1S90. (43.778).
Buvcaria C.: Q"ber Verbrechen un l Straien. Leipzig 1905. (II 43.980).
Benischke G.: Die wissenschaftlichen Grundlagen der Elektrotechriik. Berlin 1918. (44.021).
Breysig K.: Kuhurgeschichte der Neuzeit. Berlin 1900— (44.110).
Bismarck O. v,: Setzein wir Deutschland in den Sattel. Reden aus grosser Zeit. Miinchen 1907. (44.402.)
Buhier Cb.: Der Erlebnisbegrifi in der Hiodei nen Kunstwissenschaft. Potsdam 1924. (II 45.116).
Burdach K.: Deutsche Renaissance. Ber lin 1918. (II 43.392).
Burkhart H.: Algebraische Analysis. Leipzig 1903. (44.155).
Collectio librorum iuris anteiustiniani. Berolini 1905— (43.920).
Drobisch M. W.: Grundziige der Lehre von den hoheren numerischen Gleichungen. Leipzig 1834. (44.189).
Diithey W.: Studien zur Geschichte des deutschen Geistes. Leipzig 1927. (II. 45.134—3).
Franki P.: Der Beginn der Gotik und das allgemeine Problem des Stilbeginns. Miinchen 1924. (II 42.009).
Gardthausen V.: Griechische Palaographie. Leipzig 1911—13. (II 43.40S).
Gierarli E.: Das Wesen des silbenzfihlen-den Verses. Stuttgart 1925. (II 45.073).
Hatzfeld H.: Was hat ein asthetisch-sti-listischer Kommentar zu einem literarischeo Kunstwerk zu leisten? Leipzig 1925. (II 42.678—1).
Hauttmami M.: Der War.del der Bildvor-stellungen in der deutschen Dichtung und Kunst des romanischen Zeitalters. Mtinchen 1924. (U 42.009).
Herr J. Ph.: Lehrbuch der hoheren Ma-thematik. \Vien 1877— 78. (44.097).
Hoppe J. I.: Psychologisch-physiologische Optik. Leipzig 1881. (44.162).
Janet P.: La philosophie francaise oon-temporaine. Pariš 1879. (44.377).
Knapp F.: Impressionismus und Expressi-onismus. Leipzig 1925. (II 42.678—1).
Krolta K-: Rim a Čechy pfed hnutim hu-sitskym. V Praze 1906. (II 42.691V
Kuiik J. Ph.: Tafeln der hyperbolischen Sektoren und der Langen elliptischer B8-gen und Ouadranten. Leipzig 1851. (44211).
Lerch E.: Das Problem Anatole France. Leipzig 1525. (II 42.678—1).
Liepe W.: Entstehung und Anfange des Prosaromans in Deutschland. Halle a. S. 1920. (43.939).
Lisco E.: Die Ausblldung z um hSheren Lehramt auf der UniversitSt. Leipzig 1926. (II 42.678—2).
Merer-LSbke W.: liistorische Grammatik der franzosischen Sprache. Heidelberg 1913— 21 (42.328— 1/2).
Minafik Fr.: Einiges von der alten Gold-macherkunst. \Vien 1918. 01 44.000).
Muller-Fraureuth K.: Die Ritter- undRSu-berromane. Halle a. S. 1894. (43.500).
Musič A.: Beitrage zur griechlschen Satz-iehre. Zagreb 1927. (II 43.976V
Ost H.: Lehrbuch der chemischen Techno-logie. Leipzig 1926 (43.537).
Popovič B.: JosaH CKerJiai nao KftHaceBHH KpnTnq3D. Beorpaa 1921. (43.219.)
Prinzlpienfragen der romanischen Sprach-wissenschaft. Halle 1910— 12. (43.460— Bh. 36/8).
Reiss R. A.: The Kingdom of Serbia. In-fringements of the Rules and Laws of War committed by the Austro-Bulgaro- Germans. London 1919. (44.338).
Rohl H.: Der Naturalismus. Leipzig 1927. (43.800).
Rousselot P. J.: Principes de phončtiaue experimentale. Pariš 1924. (44.171).
Schmeil O.r Lehrbuch der Botanik. Leipzig 1917. (41.100).
Schmid H .F.: Zur Geschichte der Bedeu-tur.gsentwicklung westslavischer Lehnw5r-ter fiir Institutionen der lateinisch- germa-nischen Kultur. Leipzig 1924. (II 45.215).
Schmidt Fr. W.: Die spanischen Elemente im franzosischen Wortschatz. Halle 1914. (43.462— Bh. 54).
Schmise C. H.: Die Theorie und Auflo-sung der hohern algebraischen und der transcendenten Gleichungen. Braunschweig 1850. (44.218).
Schubart W.: Hellenismus und Weltreli-gion. LeiDzig 1926. (II 42.678—2).
Seton-Watson, R. W.: Meštrovič and the Jugoslav Idea. London 1919. (II 45.123).
Sievers Ed.: Altgermanische Metrik. Halle 1893. (43.596).
Singer S.: Stil und Weltanschaung der altgerinanischen Poesie. Potsdam 1924. (II 45.116).
Spitz K.: Lehrbuch der ebenen Polygono-metrie. Leipzig 1866. (44.156).
Stefansky G.; Grillparzers geistige Per-sonlichkeit. Stuttgart 1925. (II 45.073).
Strich Fr.: Die Romantik als europ&ische Bev.egung. Miinchen 1924. (II 42.009).
Strohnieyer Fr.: Der Stil der franz5si-schen Sprache. Berlin 1924. (43.598).
Swoboda K. M.: Romische und romani-sche Palaste. Wien 1919. (II 43.962).
joepjitz O.: Die Rolle der Mathematik auf dam zu erneuernden humanistischen Gymnasium. Leipzig 1926. (II 43.381).. .... ro,an Wege zu einer vergleichenden VVissenschait von der dichterischen Kompo-sitjon. Pnts^am 1924. (II 45.116).
Unger R.: Hamann und die Romantik. Stuttgart 1925. (II 45.073).
Verkovič St.: OnncaFrne 6rrra Bonrap Hace-aiaiycnx MaKeaomjv MocicBa 1868 144.126.)
\Varlng L. F.: Serbia. With a Preface by Jovan M. Jovanovitch. London 1917. (44.394).
VVedeklnd E.: Einfuhrung in das Studium der organischen Chemle. Stuttgart 1926. (43.533).
VVharton E. R.: Etyma latina. London 189H. (43.816).
Wimmer R.: Im Katnpf um die We1tan-schauung. Bekentnisse ednes Theologen. Fre-burg i. Br. 1888. (44.371).
Witkowskl G.: Goethe. Leipzig 1912. (43 536).
Zaun O.: Die M und a rt von Aniane In alter und neuer Zelt. Halle 1917. <43.462— Bh. 61).
Nova porotna razprava o zagonetnem umoru finančnega stražnika Resnika
Prvi dan ponovne razprave ni prinesel nikakih novih momentov. — Danes ogled ria kraju umora
Maribor, 4. oktobra.
Mariborska porota ie danes vnovič ob-ravnavaja zagonetni umor finančnega stražnika Resnika. Zadeva je čitateljem znana iz poročila o prvi razpravi, ki se ie vršila letos v juniju. V naslednjem ponavljamo glavne navedbe obtožnice: Dne 7. septembra 1926 je odšel zjutraj pred 6, uro v službo na meji v St. Ilju izredno marljivi in vestni finančni stražnik Janko Resnik, mlad dečko, star komaj 26 let. Bil je pravi strah delamržnih elementov in daleč naokrog so se ga bali vsi, tihotapci. Doma ie bil iz okolice Litije. Iz službe bi se imel vrniti po 13. Toda Resnika ni bilo od nikoder. Nje govi tovariši so bili takoj v skrbeh in še isti dan so ga začeli iskati na meji. Šele drugi popoldan, dne 8. septembra se jim 'je posrečilo najti Janka Resnika v ozki dolini, ležečega ob potoku v legi, kakor bi hotel piti vodo iz Dotoka. Toda
Janko Resnik je bil mrtev, umorjen.
Bil je ves stoičen, z globoko rano na vra. tu. Zbit je bil še po očesu, levem in desnem temenu, na levi strani čela in pod-bradku. Po telesu je imel celo vrsto po škodb z ostrino noža ali bodala, na levem nadlehtju, desni rami, levi strani zatilja, pod levim uhljem in štiri vbodljaje v prsni koš. Ena rana je segala celo skozi stene prsi v zadnjo stran levih pljuč Vsi vbod-liaji so mogli biti prizadeti od bodala stražnikove puške. Kratko in malo. Resnik je bil strahovito razmesarjen. " Ker je bil umorjeni Janko Resnik mlad, močan in dobro oborožen mož. je jasno, da se ni dal zlahka umoriti tem manj, ker je pač s svojega skritega mesta prej videl napadalce, kot oni njega, ki jih je moralo biti več, da so mogli umorjenega raz-orožiti, ga z udarci po glavi omamiti in zabosti. Po vseh. znakih na licu mesta je sodna komisija takoi uvidela, da se je vršila tam
srdita borba med umorjenim in njegovimi napadalci.
Oblast je sklepala čisto pravilno, da so morali biti morilci le takšni, ki so imeli interes napasti finančnega uslužbenca, tihotapci, ki jim je bil na noti.
Orožnlštvo je torej začelo takoj z obširno in temeljito preiskavo in zasliševanjem ljudstva na celi črti ob meji po Dravski dolini in Slovenskih goricah. Posebno natančno so preiskovale orožniške stanice v Št. Hju, Sv. Marjeti ob Pesnici in Sv. Lenartu, kjer so se nahajali kriičnega dne sumljivi tihotapci.
Tudi organi finančnih straž so bili intenzivno na delu, posebno v Št. Ilju in Cer-šaku. Posebno so vzeli na piko tihotapca in današnjega- obtoženca 361etnega Vincen-ca Bezjaka, viničarja pri Sv. Marjeti ob Pesnici, znanega pri ljudstvu samo pod imenom Vinc in njegovega tovariša v tU hotapstvu 251etnega Franca Klemensber-gerja, čevljarja v Partinju pri Sv. JurjU, po domač« »Kopiča«. I-Bežiak ie imel odslužiti lOmesečno kazen, katere ni hotel nastopiti in se je skrival pred orožniki ter tihotapil. Niso ga mogli izslediti. Pač pa so še isti teden zaslišali Franca Klemens-bergerja. ki ie takoi priznal, da je bil pred kritičnim dnem, t. j. dne 7. septembra v Špilju z Bezjakom. kjer sta nakupila tihotapsko blago in se nato vrnila še isti dan čez mejo, prenočila pri posestniku Pešlu na Počeniku pri Sv. Jakobu v Slov. goricah in bila naslednje jutro že po 6. uri, torej tedaj ko je šel Resnik v službo, na 3 ure oddaljenem Počeniku pri posestniku Zeleniku na delu. Številne priče, ki so iih orožniki o tem zaslišali, so to potrdile in tako so Klenjensbergerja zopet izpustili.
Dne 22. novembra 1926. se ie orožnikom posrečilo ujeti Vincenca Bezjaka. ki je to noč prišel k svoji ljubici v Partlnie. kjer je kuhala žganje. Več orožnikov je obkolilo hišo in po daljšem iskanju so našli Bezjaka skritega v skednju. Bezjak je sicer takoj priznal, da ie bil 6. septembra, t. i. dan pred umorom s soobdolžencem Klemens-bergerjem v Avstriji,- tajil pa je krivdo na umom Resnika ter se zagovarjal, kakor Klemensberg, da sta bila 7. septembra pri Zeleniku na Počeniku.
Težavna preiskava pa se je nenadoma preokrenila dne 1. decembra 1926. To noč je nameraval na državni meji pri Št. Ilju prekoračiti skrivno pot v Avstrijo
16Ietni tihotapec Domnlki Jamernik,
sin posestnika Alojzija Jamernika iz Vukov-skega dola pri Jarenini. Službuioči finančni stražnik ga je ujel in ga odvedel na orož-niško postajo v št. Ilj v Slov. goricah. Tam so mladega fanta začeli izpraševati, kako in čemu le hotel v Avstrijo in pri tem kmalu prišli na sled. da fant laže. In tako so ga zasliševali intenzivneje ter izvedeli, da tihotapi skupaj z »Vinoom«, to ie v Bezjakom, in »Kopičem«, t. j. Klemensberger-jem. Čez mejo pa ie tedaj hotel Iti s so-obtoženim Alojzijem Golobom, hlapcem Iz Jarenine starim 21 let.
Strahovito oriznanie umora.
Mladi Dominik Jamernik je sedel v kuhinji orožnikov poleg je bila tudi njihova kuharica, vodja finančne straže g. Gaber-šček in orožnik Lah, ki Je fanta zasliševal, drugi osumljenci so poslušali v sosedni sobi. In tu Je fant naenkrat priznal, da je bil oo skupno z Vraičenoom Bezjakom, Franom Klemensberserjem in Alojzijem Golobom udeležen pri umoru finančnega stražnika Janka Resnika. Pripovedoval je, da so ga gornji trije dne 6. septembra najeli, naj gre z njimi tihotapit čez mejo in so potem res šl«' v Spilje in tam nakupili saharina in tobaka. Klemensberger in Bezjak sta se vrnila še ist! večer, on Dominik Jamernik. pa je z Golobom prenočil v špilju ter so se dogovorili, da se drugo jutro snidejo na meii v gozdu blizu meje. Res so se sešli tam in prišli po tihotapski cesti do Resnika Tedaj 'e rekel Bezjak: »Vkup ga udarimo!« in so se na kh'c Resnika »Stoj« zvrstili v vrsto, dvignili roke, si mežikali in suvali s komolci, češ »Sedaj ga bomo«, in šli proti Resniku. Tam pa je najprej Golob zagrabil Resnikovo puško. Klemensber-ger mu je zamašil usta in oči. Bezjak je potegnil no? iz žepa in ga zasadil Resniku v vrat. iPuško so dali Jamerniku, ki jo je -
položil proč, Resnika so vrgli na tla in se borili z njim, Klemensberger ga je potem še vedno držal za oči ta usta. da ne bi mogel kričati, Jamernik mu je pokleknil na eno nogo, za drugo pa je držal, Bezjak pa ie še nadalje zabadal financaija, ki se je skušal oteti napadalcev. Ko je Jamernik videl kri, se je zgrozil, obrali proč ta odšel k potoku Za njim je prišel Golob s puško in bajonetom in nato še Klemensber-ger in Bezjak ter so se nato vsi skupaj umivali v potoku, ker so bili krvavi. Bezjak je imel še krvav suknjič in sd je krvavega oblekel pod spodnja suknjo. Nato so odšli po bregu navzgor, potem po vinogradu kjer so se razšli. Jamernik je šel domov v Jarenino m dobil za pot in pomoč 30 Din plačila od sostorikev.
Še isto noč so se podali orožniki in finančni stražniki z Jamernikom na mejo ter jim je tam zopet na licu mesta ves potek umora zopet podrobno orisal ta pokazal, kako so morili Resnika. Potean je to še povedal tudi sosedom trgovcu Vaupotiču in še pri sodišču preiskovalnemu sodniku dr. Franu Juhartu, ki je vodil celo obsežno preiskavo, in tudi na dan aretacije Je povedal Jamernik potek dogodka jetnlškemu pazniku v Mariboru.
Preklic priznanja.
Ko je preiskovalni sodnik vse priznanje že zabeležil na zapisnik, je poklical še Vincenca Bezjaka, da ga konfrontira z Dominikom Jamernikom in mu predoči njegovo priznanje. Ko pa i e Jamernik zagledal Bezjaka je svoje priznanje naenkrat preklical ta začel praviti, da je oni Bezjak čisto drugačen »i končaio trdil, da si je vse priznanje izmislil, da sploh ni trii udeležen pri umoru, ampak Je vse to povedal le zaradi tega, ker so za orožniki k temu prisilili, ga tepli in mu še zabičali, da mora tudi pri sodišču tako izpovedati. Pri tej izjavi je potem Dominik Jamernik vztrajal in skupno z očetom ponudil tudi dokaz za alibi in ie res cela vrsta prič potrdila, da le bil tudi Dominik Jamernik dne 6. in 7. septembra neprestano doma in da je na dan' umora že od 3. ure zjutraj kosil pri očetu.
Obtoženega Alojzija Goloba so aretirali v Vuhredu ob Dravi, kjer le služil za hlapca. Tudi on je odločno tajil krivdo in dokazoval, da je že 5. septembra vstopil v službo kot hlapec pri posestniku Antonu MS rtu pri Marenbergu ta je pri njem služil od tedaj naprej neprestano 2 meseca in Je posebno na dan umora s svojim gospodarjem od ranega jutra vozil les iz gozda. Posestnik Anton M5rt je kot priča to potrdil in tudi vpisal v poselsko knjižico, da je Golob vstopil pri njem v službo dne 5. septembra	„„_.... .
Jamernik umobolen?
Oče Dominika Jamernifca.<j}e tekom preiskave dokazoval.	igfcČOT sta DonrU: nik umobolen in zahteval, da preiščejo sodni zdravniki njegovo duševno stanje. Sod-< na zdravnika dr. Jurečko te Zorjam sta ga res preiskala ta ugotovila, da je fant sicer duševno manj vreden, dostopen sugestiji, da pa popolnoma odgovarja za svoje dejanje in si priznanja o utnoru ne bi mogel
sam tako podrobno izmisliti, kvečjemu če bi mu bila stavljena takšna sugestivna vprašanja.
Prva porotna obravnava
se je vršila letos, 19. junija. Sodišče je povabilo k razpravam nad 40 prič, med njimi celo vrsto orožnikov in vse. ki so na dan aretacije slišali Jamernikove izpovedbe v Št Ilju, člane finančne straže, trgovce ki gostilničarje v bližini meje, kmete in vini-čarie od St. Ilja, Jarenine in Počenika pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Vabljen je bil tudi izvedenec, ki Je ugotovi] podobnost najdenih stopinj ob potoku z nogo Vincenca Bezjaka. Zasliševanje vseh štirih obtožencev je trajalo skoraj dve uri Glavni povzročitelj procesa Dominik Jamernik Je tudi tokrat vztrajal pri tem, da ni bil udeležen pri umoru kakor tudi ne soobtoženi Bezjak, Klemensberger in Golob. Tekom zasliševanja pa se ie obrnila
vsa preiskava v novo smer,
ko je Jajmertiik predsedniku povedal, da prav za prav ni mislil obtoženega Alojzija Goloba, ko je pred orožnik' izpovedal, da je bil Golob poleg, ampak je s tem mislil drugega Goloba, ki mu je ravno tako ime. toda ta ie posestnik v Kušarniku pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah Da Je tudi pred sodiščem vzdržal svojo obdolžitev. Je pripisati temu da so mu vso obdolžitev in priznanje na umoru suserirali in mu nato zabičili, da mora tudi pred sodiščem tako izpovedati Razen tega mu je neki trgovec Vrečar blizu meje pri Št. Ilju obljubil 4000 Dim nagrade, če bo tudi pri sodišču vzdržal svojo obdolžitev. Orožniki pa so mu tudi zatrjevali, da se mu ni treba ničesar bati in da se mu ne bo ničesar zgodilo. Še v celici Jetntšnice mu je neki Jetnik Wregg povedal, da mu to ne bo nič pomagalo, ampak da bo tudi on obsojen na najmanj 10 let ječe. Zato ie oreklical svojo prvotno izpoved
Ta Jamernlkova izpoved Je napravila pravo senzacijo Jamernik Je odločno vztrajal na tem da mu ie trgovec Vrečar pred orožniki obljubil 4000 Din nagrade.
Glede na vse to je državni pravdnik predlagal
preložitev razprave do prihodnjega porotnega zasedanja,
da se ugotove nove okolnosti. Sodni dvor Je po kratkem posvetovanju osvojil predlog državnega nravdnika.
Današnja porotna razprava
ki je trajala ves dan, zopet ni prinesla popolne razjasnitve zagonetnega umora fin. stražnika Resnika. Kakor pri junijski porotni razpravi je tudi danes predsedoval porotnemu senatu višji sodni svetnik Str-gar, kot votanta sta fungirala dr. Tomibak In dr. Travner Javnega obtožitelja zastopa I. državni pravdnik dr. Jančič, zagovornika obtožencev sta dr. Reisman in dr. Šnuderl Dvorana je bila nabito polna občinstva in ga je moral predsednik večkrat miriti in ukoriti povodom zasliševanja prič. Dopoldne Je trajalo zasliševanje 4 obtožencev In dveh sodnih izvedencev, ki sta potrdila, da Je mladoletni obtoženec Jamernik duSevno manjvredem in podvržen sugestiji. Popoldne le bilo zaslišanih 30 prič. ki so večinoma potrdile alfbi obtožencev.
Porotno sodišče na kraju umora.
Da se zagonetni umor še bolj pojasni, je porotni senat sklenil lokalni ogled na licu mesta v Novinah ob državni meji v Št. Ilju v Slovenskih goricah, kjer se je umor izvršil. Tu bodo zaslišani obtoženi Jamernik, priče, orožniki ta finančni stražniki o tem.
kako so zadnji postopali z obtoženim Jamernikom na kraju umora, ko so ga 1. decembra 1926 aretirali in potem zasliševali. Porotno sodišče se jutri zjutraj odpelje na kraj umora ta se vrne nato popoldne ob 15. v Maribor, naknr se bo porotna razprava nadaljevala.
Kupujem 5uhe gobe
in plačam iste po najvišji dnevni ceni. Prosim za ponudbe z vzorcom. Lud. Krautsdorfer, Loče pri Poljčanah.
cr> ■ CD ■ O 9 C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD M CD
kamnoseški nsjitti
Ljubljana -
žssijsva cesta Sin. 31)
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, p 1 o-šče za grobnice, marmornate plošče za mobillje po najnižjih cenah
206 a
1 - 2 monterja
samostojna sprejmemo za kanalizacijo in vodovod event. etažno gradnjo v Beogradu. Ponudbe na Edo Žužeka, Beograd, Pančičeva u:. 4.
10565 a
V globoki žalosti sporočam pre-tužno vest, da je naša dobra stara mama. teta in tašča, gospa
Antoniia Jemc
zasebnica
danes 4. t. m. ob 2. uri pop. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 6. t. ra. ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti Trg Tabor 13 (So-kolski dom) na pokopališče k Križu.
Ljubljana, 4. oktobra 1927.
Žalujoče rodbine Pire, Jerančič in Kos.
99
JUNIPER
it
te,eno trancosko žganie z brinievim ekstraktom je najboljše sredstvo proti levmatizmu, glavo botu, zobobotu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogerlji iti trgovini
Glavna zaloga s
Viftomir Dolinšek
Trgovci zahtevajte Agentura ,,Juniper(i engros cene. Celje, Gosposka ulica št. 26
Posestvo na prodaj!
Lukmannovo posestvo na CernuČah hišna štev.
ob državni cesti tik železniške postaiice z enonadstropno stanovanjsko hišo, obširnimi gospodarskimi poslopii in stavbenimi prostori, z polji, vrtovi in gojzdi v celotni površini 13 oralov se proda iz proste roke.
Pojasnila daje notar A. Galle, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 5.
Tovarni POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo vellbo zalogo vsakovrstnega pohištva po nalnižjib cenah.
' Somoažna predilnica in tkalnica v Tržiču ('Slovenija Išče za takoj&nji vstop
tkalnega mojstra
z večletno prakso in dobrimi izpričevali za tkalnico za surovo blago Poznati mora tkalne stroje z avtomati. — Nadalje išče
dvoranskega mojstra
kateremu obleži nadzorovanje, vzdrževanje in odgovornost za večje število tkalnih strojev za surovo blago; dokazati mora, da je vodil že dalj časa tak nocel z us-ehom ter da pozna tkaine stroie z avtomati
©GG©Q09G0G0G9GQGQQOQQQ
Razpis.
Županstvo mestne občine Novo mesto razpisuje:
službe štirih občinskih stražnikov in službo nadzornika varnostne straže. Pogoji za podelitev službe so reflektantom na razpolago pri mestnem županstvu.
Prošnje je vlagati najkasneje do 31. oktobra 1927.
Županstvo mestne občine Novo mesto.
dne 1. oktobra 1927.
Dr. Josip Režek n. p.
župan.
^0OQ6©Q0(!X!X!)(!)©0(!XDQ(IX!)QQ0
10572 «
Brez posebnega strokovnega znanja si boste zagotovili sijajen zaslužek s prodajo državnih vrednostnih papirjev na
mesečna odplačila. Vpoštevajo se samo inteligentne dame in gospodje. Samo pri nas je moči mnogo zaslužiti, ker je naše podjetje največje in najbolj kuiantno in ker je samo pri nas vsak kupec gornjih papirjev obenem brezplačno zavarovan za slučaj smrti na zneske od Din 10.000 do Din 50.000 Izrabite to sijajno priložnost in javite se takoj.
Prodaja državnih papirjev
Split, Narodni trg br. 11/a
PoStansk- pretinac 12o.
I
Tem potom naznanjam cenj. občinstvu, da mi je ravnokar došlo naimodernejše blago češkega in angleškega izvora za bližajočo se
jesensko in zimsko sezono
v vseh najmodernejših barvah in kakovostih.
Da bi zamogel svojim dosedanjim, kakor tudi vsakemu svojemu nadaljnemu odjemalcu nuditi v vsa kem oziru ugodnosti in olajšave, sem otvoril poieg tozadevne industrije tudi najmodernejši, velikomestn
modni atelje zu gospode
pod prvovrstnim vodstvom.
Cenj. občinstvo najvljudneje vabim, da me ob priliki poseti ter se prepriča o solidnosti cen in kakovost blaga, predvsem pa o precizni, brezhibni in brezkonkurenfini izdelavi.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
Josip Ivančič
Ljubljana, Selenburgova ulic? t.
«tctko» it: m
S
Sreda 5. X. 1927
J. O. Curwood:
77
preganjana žena
Roman.
Ko je tako ležal v poslednjih dveh, treh sekundah pred smrtjo, ne zavedaje se več ne telesnih muk ne obupnih Janinih krikov, se je zgodilo nekaj neobičajnega in uenadjanega. Za wigvamom se je pobrala s tal moška postava. Opotekla se je proti njemu — in zdaj ie bila Marija tista, ki je zagnala najstrašnejši in najbolj nezaslišani krik. Zakaj mož, ki je vstal, je bil Joe de Bar! V roki je imel nož. Opotekaje se in klecaie se je bližal borilcema — od zadaj. Ouade ga ni opazil. De Bar se je sklonil nad Quadovim širokim hrbtom. Nož se je vzdignil in je za drobec sekunde obstal v zraku. Nato je udaril nizdoli in osem palcev jekla se je zarilo v Ouadovo srce.
In med tem ko se je De Bar obrnil ter je omahnil proti Jani in Mariji je John Aldous čedalje globlje tonil v črno, brezdanjo noč.
XXX.
V tem kaotičnem mraku, ki ga je neslo vanj tako lagotno, kakor odnaša veter Ust, ni čutil John Aldous ne bolečine ne kdo ve kakih dojmov življenja. A dasi ni mogel videti in zaznavati, se mu je vendar zdelo, kakor da živi. Vse v njem je bilo mrtvo, razen tiste notranje zavesti, ki je malone že duša; zdelo se mu je, da sanja in da mu minevajo v tem snu minute, lahko da ure in dnevi, morda celo leta. Dolgo mu je bilo, kakor da se pogreza v temo; tedajci pa ga je brez hrupa in pretresljajev nekaj ustavilo in spet odneslo kvišku. Slišal ni ničesar. Neizmerna tišina je vladala okoli njega, tako globoka in neskaljena kakor ona v brezdanjem prepadu, ki se je že hotel pogrezniti vanj.
Čez nekaj časa je Aldous začutil, da se ziblje in trese, kakor da
ga rahlo premetavajo valovi. Prva misel, ki se je porodila v njegovih možganih, je bila ta, da je na morju; bil je na ladji sredi temne noči in sam. Poizkusil je zavpiti, toda bilo mu je, kakor da nima jezika. Zdelo se mu je, da je prešlo mnogo časa, preden se je napravil dan — nekam čuden dan. Drobne iglice svetlobe so ga pikale v oči; srebrne nitke so igrale v temi kakor bliski in sredi te igre je za trenutek uzrl prečuden sijaj. Posvetilo se je kakor od silnega smodnikovega vzbuha — m tik nato je bik) spet vse tema. Zdelo se je, da taki dnevi in take noči brzo slede drug drugemu in da je noč čedalje manj temna in dan čedalje bolj svetal. Bilo mu je, kakor da sliši govorjenje in kakor da nekaj udarja vanj; strašna vročina ga je obhajala.
Mimo vročine je čutil hladan, prijeten dih, ki mu je neprestano vejal v obraz, v oči in v čelo. Bilo je, kakor da se ga nekakšen duh dotika z roko. Ta dotik se mu je zdel čedalje prirodnejši. Zazibaval ga je v globoko, dobrodejno nezavest. Iz te nezavesti ga je prebudil še jasnejši dan. Obšlo ga je, kakor da so mu možgani jasnejši. Odprl je oči. Bel oblak je plaval nad njim; vzdigoval se je čedalje više, mehak, hladan in nežen. In spet se je prebudil in je videl, da ni oblak, ampak roka! Roka je izginila in Aldous je pogledal v dvojico široko odprtih, tesnobno strmečih oči in je začul slaboten vzkrik in glas.
»John — John —«
Spet je pal v nezavest, toda zdaj je vedel, da je živ. Cul je šume in glasove. Približevali so se ter postajali čedalje bolj razumljivi. Poizkušal je zaklicati Janino ime, a prišlo mu je z ustnic kakor šepetajoč dih. Toda Jana ga je čula; slišal je, kako ga je klicala po imenu. Čutil je njene roke. Cul je, kako ga je milo prosila, naj se ji oglasi. Zdelo se mu je, da je prešlo mnogo minut, preden je mogel to storiti, a naposled se mu je posrečilo. In že ni bila prikazen nič več tako nejasna. Razločno je videl Jano, ki se je sklanjala nad njim, in tik za njo bradati obraz Donalda Mac Donalda. In preden je spra-
vil besedo iz sebe, je storil najlepše, kar je mogel. Nasmehnil se je.
»Bože moj — o, bodi zahvaljen!< je začul Janin vzkrik. Takoj nato je pala na kolena, prižela obličje k njemu in krčevito zaplakala.
Vedel je, da je bil tisti, ki jo je potegnil proč, Mac Donald.
Velika glava se je sklonila nad njim.
»Vzemi tole, Johnny — daj, dečko moj!«
Aldous ga je začudeno gledal.
»Mac — ali ste mar živi?« je zašepetal.
»Živ in zdrav, Johnny. Vzemi tole.«
Pogoltnil je, kar je bilo. In spet se je sklonila k njemu Jana; položil ji je roke na obraz in njene prekrasne oči so bile kakor morje, ki se razliva čez bregove. Poljubljala ga je, zadržujoč ihtenje, ki jo je davilo v grlu. Pogreznil je prste v njene lase in potegnil njeno glavo k sebi. Dolgo časa ni izpregovoril nobeden izmed njiju; tudi Mac Donald, ki je stal nad njima, ju je gledal molče.
V teh trenutkih se je spomnil vsega. Boj je bil končan. Mac Donald je bil prišel za časa. da ga je rešil iz Ouadovih pesti. Njegove oči so zrle v iskrenje Janinih las. In — bil je v koči! Poznal jo je. To je bil Mac Donaldov nekdanji dom. Ko je Jana vzdignila glavo, je molče pogledal okoli sebe. Ležal je na širokem pogradu ob steni. Solnčni svit je prodiral skozi beli zastor na oknu in med odprtimi vrati je zagledal boječi obraz Marije.
Poizkusil je vstati, pa je s strahom začutil, da ne more. Jana ga je nežno potlačila nazaj na blazino. Njenega obraza je bil sam prekrasen odsev radosti in življenja- Ubogal jo je, kakor bi bil ubogal Bogorodico.
»Treba je, da mirujete, John.« Nikoli še ni čutil v njenem glasu toliko ljubezni kakor zdaj. »Z Donaldom vam poveva vse. Toda mirovati morate. Strašno ste se obtolkli na skalah. Semkaj sva vas prinesla opoldne; solnce že zahaja — in vse do zdajle niste odprli oči. Nu, zdaj je vse v redu. Samo mirujte. Kamenje vas je tako strašno razrezak), dragec.«
Ihili i gluii
Naroala, uu ur«- dopisa., uč&btsjt, nahh, oglasov, j c- poslati na. Oglas ni, od ddek -Julra,', LuN/ana,. VrxJtsiunja.+.T<u- st. 2fgz
JLclL. oglcuri, iu- jLu£yo <, pasr-vcLoualrL* in, roajaL >ul. ruzmest*. občinstva, ura J? a beseda, ^o pcu--—Naj • rrumjsL z,i*rak Vin. 5"-. Prifitojbcfia, za, šifro DU.J-.
Vjt, prtslojbui* vpada, li obauvn. t /uzročilom,, c*r s* oglasi, tu. prvobcao čik&uru, račun, poJbu. Lra. %il/uc* [juklj/uta.sl ttSji
Zvulu*., dopurotrastfa, ul. oglasi, trgourkupa. &U-raJtlanAcga. iruLČaja,vsaka btstda/ Dut, — Naj-nanjfi zrusik Vtst, to-~ Vristojbuuj, za, šifro Dla, 5'-
Pri »Mraku«
na Bitnski csfti tcSlm najfinejša stajerEka vina, por-tuiralko in ljutomerski mošt.
30543
Slike ra legitimacije
izde ujt- najhitreje fotograf Hngon Hibšer t Ljubljani, Vaivazorjev teg.
Poltovorni avto
15 ton. Torino Fiat, v dobrem stanja proda Josip VTe-is*. Karlovac, Banja.
30435
Motorno kolo
Kdo zamenja motorno kolo i, tšsihii stroj? Ponudba* navedbo tipa itd. pod »Pisalni stroj« na oglasni odd. »Jntra«. '	30499

Potnice
ki prodajajo po privatnih domovih, sprejmem proti — fiksni plači in proviziji za prodajo kozmetičnega predmeta. Za uzorce je treba polotiti 50 Din. M Kova-čevič, Kov Sad. S0500
Monterskega
pomočnika
veščega samostojnega dela v inštalacijah na prostem in v poslopjih, sprejme elfk-trarna v Ribnici, .kamor je ooslati pismene poon1
»532
Krojaške pomočnike
dobro izvežbane. ta lino konfekcijsko kakor tudi za nrvovrstno delo po meri. ia velike kose. sprejme tvrdka Dasro Sch-<rab. Ljubljana. "	303»
Krojače
prvovrstne, za velike kose. sprejme takoj modni atelje Josip Ivančič, tn. Selenbur-gova nlica 1.	30548
Šiviljo
izučeno v krojaški obrti, sprejme takoj modni atelje Josip Ivančič. to. Selenbur-gova ulica 1.	305^
Potnike
■anesljive in poštene zastopnike in agente sprejme
proti dobri proviziji tvornt-ca pijač Ponudbe pod šifro •Zanesljiv ŽS» na oglasni oddelek «Jatra». 30450
Vajenca -
ia krznarsko obTt takoj sprejme Eligij Eber. krmar in izdelovatelj čepic. Ljubljana. Kongresni trg št. 7. J	' 30159
Kleparskega
pomočnika
samostojnega, sprejmem. — Flačam dobro iomai Suš-terflč. klepar, Sodraiica.
Radiomehanika
spre:me Ra-Ljubljani. — 30570
samostojnega.
dio-Indukt v
Učenca
v špecerijsko trgovino — spreime Vid Murk. Maribor, Meljska cesta 54. 32104
Zanesljivo dekle
zdravo, staro 25 do 35 let. katero razume kuho. delo in postrežbo, sprejmem takoj za boljšo hišo. Naslov oelasnem odd. »Jutra, 30560
S0541
Služinčad
knr-ance. sobarice. natakarice. hišne itd dobe naj-laijt * 1 u i b o v Beogradu ako urlast v birou Eko-romtja. Brograd. Visana H
Samostojno
kuharico
pridno, pošteno in t invo. ž dobrimi spričevali, ki bi opravljala ta S Jnti hišna dela. srrejme manjša družina v Sarajevu. Naslov oglasnem oddelku «Jntra: 30231
Samostojna
kuharica
želi službe v večji hiši Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3C510
Pridno dekle
ieli slulbe k otrokom ter za vsa dela. — Pojasnila Krakovski nasip 24 pri s. Dežman.	30483
Mlado dekle
Ieli dela iei dan. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«.	S0527
Reduciran uradnik
srednji let. želi kakršnekoli službe, kjerkoli. za takoj. Ponudbe na podruž-nico »Jutra« v Celju pod Vesten SS«.	S05S9
Gospodična
starejša, ieli službo gospodinje k boljšemu gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do gospodinjstva«. S0550
Prodajalka
špecerijske stroke ieli »luž-be kjerkoli. Naslov v orlas-nem oddelku »Jutra« 30555
Dobre tračnice
kg okoli 450 metrov proda ceno tovarna lesnih izdelkov Jurklošter psi Laškem Cilne pri Pira dd. Zagreb. Račkoga 7d.
30S55
Salonsko garnituro
iz finega baržuna. 4 stolci, 2 fotelja in 1 zofa po najnižji ceni naprodaj. Oprava je v najboljšem stanju. Naslov pove oglasii oddelek «Jutra».	30070
Užitnega kostanja
;irodam večjo množino. — l3enj. ponudbe pod »Debel« na oglasn oddelek »Jutra«.
S0306
Kufiim
«Odol» prazne steklenice
k o p u j e drogerija Anton Kane sinova. Židovska ul.
št. 1.	2S2
Krojaški šivalni
stroj
»Siger« centralbobin. dobro ohranjen, ugodno prodam. Ciglerjeva ulica 65. Od pol 1. do pol 2. 3043S
šivalni stroj
>Sing"er«. popolBoma dot. radi selitve poceni prolam. Naelov . pove oglasili odd. »Jutra«.	S0516
Stroji
Sickenmasehine skoro nova in ponikl ovalna naprava
(Vemirkinngsaiilage) poceni naprodaj. Ponnibe pod šifro »Poceni 12» na oirla^ni odd. »Jutra«.	30512
Reven dijak
nndi instrakcije v srbohrv., nemščini, francoščini, latinščini. madžarščini. .ta:i;an-ščini. zgodovini. Temljepisjn in matematiki. Cena do 10 Din na uro. Najraje bi in-ftmirai ta hrano ali event. tudi is stanovanje. Cenjene ponudbe na oelas oddelek ♦Jutra* pod »Reven 7žS-».
S0424
2 orehovi postelji
z blazinami, na prožna peresa, in 2 nočni omarici prodam po ugodni ceni. — 'Spodnji otok pri Rad o v.
ljra
30495
Čistilnico za vino
U predvojnega materijala ter visečo svetilko proda Korbar Rudolf, nad postajo Zagorje.	29278
Inozemka
poučuje nemščino po praktična loetodi. Ceua rm-rna. Naslov pove ocla-Ti: odd. »Jutra«.	30518
Nemščino
poučuje dipl. nčiteljiea. — Kolodvorska ulica 11. tsrii-ličje.	St523
Čevljarskega
pomočnika
n boljše zbito delo sprejmem takoi z vso oskrbo. Janko Mladi. Pristava 14. Križe, Gor.	S045S-a
Brivskega
pomočnika
jn-ajšega. sprejmem takoj. Plača "po dorovorn. Jožko Jezeršek. brivec. Moste pri Ljubljani.	30502
Čevljarskega
pomočnika
dobro izurjenega v šivasem k: zbitem delu. takoj sprejme Franc Cva;nar. Vaše št.
SS. p. Veivode.	3050S
Blagajničarka
s prakso, želi primerne službe. Fonudbe pod šifro »Vestna 62» na oglasni oddelek «Jutra»	S0462
Gospodična
mlada in dobra, ieli službe vzgojiteljice kjexko!L _ Ponudbe prosim na or.asni oddelek t»d — »Ljubiteljica otrok«.	30501
Prodajalka
tffidna in poštena, izvežbana v delikatesi in speee-riji. ieli službe: gre tudi za" blagaInifcarko. Naslov oglasnem odd. »Jutra«.
Ss«S
Lencos
ConverSation
Erjevčeva cesta 21. pritličje desno. Istotam nemščina, — 30529
Klavir
in nemščino poučujem po uspešni metodi in zmerni ceni. Kas-ov oove o£]a=ni oddelek »Jutra«. ~SM77

Vrhniško opeko
trboveljski rrensog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krie. Trnovski pri-12 Postrežba točna SI
Spretno fikarico
u perilo sprf mem takoj. Pismene ponudbe z zahtevkom pličt na oclasni odd. »Jutra« pod »likarica«.
30494
Prodajalka
pridna in poštena, s prakso v trccrini mešanera blaga. ' želi službe, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalka 6S«.	c30493
Trgovskega vajenca	Žagar
tako1 —,em v večjo tr- i dobro izvežban brusač. vešč m»5.-.r,erab lici. — venecijanke z dvema ali tremi k linami, kakor tudi polnega jannenika. želi — stalne službe Nastop jahko takoj Naslov na oglasni od-delek »Jutra« t>od jmafke: i »D-bro izvežban 495«. S04SS
govm.	.
rogoji- z~r*v. i.vahen. dober -a?unar. iz poštene hl-f,	na upravo —
»Jutra« ' »Vi:ener -^l«. j ?0491 i
Stružnico
(Drethankl in precej orodja prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutr*». 30472
Pohištvo
obstoječe ia spalnice, jedilnice in kuhinje, prodam po ugodni ceni radi selitve. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	30440
Boo
lisico kriiarko 'Kreuzfuchs) prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. K619
Srednjevelik
skobelnik
(Hobelbank prodam aa Dia. — Florijan?ka ulica 6. I nadstr.	3'5SS
Vreče
prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 30537
Ribje olje
sveže, najfinejše, norveško, ia lekarne dr. G. PSo-
coli-ja v Ljubljani priporočam bledim, slabotnim osebam,	211
Salonsko opremo
p!:£. novo. moderno, prodam na Gosposvetski eerti 12. 1. nadstr.. levi tvonee.
30544
Marianca
naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku , »Jutra«, židovska ulica 6.	30567
Mizarji!
Vezane oJošf« '"Sperrplat-ten) lepe. suhe. v vsaki množini, 'dobite najceneje pri tvrdki Ig. Repše, Ljubljana. Tesarska ulica S.
30556
Hlode
bukove la .n hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga
V. Scagnetti. L'ubljana.
252
V najem
Pritlično skladišče
suho, v velikosti do 40 m' ielirn v sredini mesta bližje gL kolodvora za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Suho skladišče«.	30536
Majhno trgovino
dobro idoSo. oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor — pod »Dobra trgovina«. 32105
Stare moške obleke
čevlje, knjige in pohištvo
najdražje plačujem Dolinica zadostuje, da prižem na dom — Marija PrAuh. LjubHana. Gallusovo n«br št 25	29439
Bukovo oglje
drva kupimo. Ponudbe družbi Ilirija. Ljubitena. Dunajska cesta 46. SCt
Uradniki in uradnice!
Vaše plače Vam ne dopuščajo, da se Vašemu stanu primerno in dostojno oble-ete. Ne imejte brige, pomoč je tukaj. Obl. Ilirija, Mestni trg
17/1. Vam nudi vse manufakturao blago prvovrstne kvalitete na 6 mesečno odplačevanje. Na poziv tel. 28-25 Vam pošljemo tudi zastopnika v hišo.
Prazno sobo
preprosto, s posebnim vhodom. ielim. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra pod »Hitro«.	30515
Zračno sobo
mirno, s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam takoj, najraje gospodični ali solidnemu gospodu. KaeloT poTe oglasni oddelek-	S0511
:t509
Majhno hišo
vrtom ali dvoriščem, v mestu ali bližnji periferiji, kupim. Ponudbe = ceno. — plačilnimi pogoji in opisom pod >1. november 490« na orlasni oddelek »Jutra«.
30490
Trgovsko hišo
en o nadstropna, na najbolj prometnem prostoru trga — Vransko, prodam ali dam najem Ponudbe na J. Govedifc Maribor. Maistro-
ftanevanja
Opremljeno
stanovanje
sobe in kuhinje oddam i novembrom v novi hiši. Naslov v oglasnem odde.ku «Jutra».	30423
Stanovanje
2 sob in pritiklin želi mirna stranka 2 oseb v stari hiši za november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 300 nagrade«.	30515
Zračno stanovanje
dv-b sob. kuhinje in kopalnice oddam. Naslov v — orlasnem oddelku »Jutra«.
30513
Več dijakov
■prejme na stanovanje in hrano Herman. Pod Trančo tt. 2,11.	S045S
2 lepi prazni sobi
parketirani. z električno raisvetljavo. tik kavane — Evrope, z eventuelno souporabo kuhinje, takoj od-da.ni stranki brez otrok, — Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30507
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, p&rketi-rano. oddam s 15, oktobrom v Linhartovi ulici 20.
30555
Gospode
sprejmem na dobro hrano na Gallusovem nabrežju št 7 lU (Sv. Jakoba nabrežje).
30436
Cltre
koncertne, in dobro ohranjeno moško kolo prodam po nizki cenL Naslov v oglasnem oddelku »Jati»«.
Pianino ali klavir
(StntzDIlgel) rabljen, a dobro ohranjen, kupimo Ponudbe na «5portni klub». Laško	30333
v. ulica 16.
S0S97
Družinsko hišico
kupim v mestu ali predmestju. Ponudbe je poala-ti s kratkim opisom hiše ter cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nizka cena 36«	S0526
Pekarija
na prometnem kraju. Miru Ljnb'jane. z vso pekovsko ter drugo opravo, naprodaj. V hiši električna raasvet-Ijava Poleg hiše hlevv ž drvarnici in vrt. Ceaj. ponudbe na oglasni o3delek »Jutra« pod »Dobro naložen kapital — 2B21«. 30534
Lepo posestvo
1 četrt ure od Maribora, na ravnini, pri cesti ležeče, hiša z velikim cospodar-skim poslopjem. 1orala sadneira vrta in vrta aa zelenjavo, tri četrt orala njive in 5 oralov travnika, pod ugodnimi pogoji naprodaj/ Naslov v ogiasnem oddeltu «Jutra». S0209-a
Mladeniča
14 1 letnega -p-e;m<"mo i
zr-.-tika v skladišče! eV.-foffca. roijetja v —.
j s,«!..! Pošt-'-7 dnbro 1 --_ .
, zr -eni inovi -eleznič rje tudi i manjšo plačo. Ceaj. ima ' prednost Ponudbe ponudbe na oglasn: oade-rj unravo pod. M*.
Mlad trg. pomočnik
vojaščine jrost. želi službe. Gre tudi za potnika tafet-
-ii. — Zadovoljen »er:
»Skla.i3fe ' lek »Jutra« pod »Vesten S0524 i SS«.	30SS5
Brek in kočija
eno ali d-rovpreina, v dobrem stanju, po ugodn; ceni nanroda?. KasicT v orL oddelku «Jutra». »416
VeHk Hlodendnun
en, T*rodam Naslcrr t c^j oddelku cjutra». S^SOS-a
Hrastovih sodov
» novih Tfi tw>f litrotr. raaljčn«1 mere. rrodarr: — Vsa pojasnila dobiti pod fifro «Sod» v oclaenetc od ^elku cJutra>	S00g7
Kredenco
lepo. črno. moderno tesnnorjav rTnivalnik t marmornato pžoščo in orleda-lom. prodam. Gledališka nI. it. 7, pritličje, levo. 90555
Brinjevo olie
kuriu-e v vsaki množini drogerija Aat. Knc sinova
v Liubljanl 25dovska u*ica 197
Krompirja
veC varonnv belera ro-Mi.»kega :«> 1C7 Din franko varor Kranj, proda Miha Droksler. 'Labc.— — Kranj	30321
Dvonadstropno hišo
na najbolj prometnem kraju v Konjicah, v kateri sedaj trgovina in aradri prostori, prvdam. Trrovina obstoja le v»č let Pojasnila daje Avg. Mastnak v Konjicah.	SS101
Pekarno
na glavnem trgu v Trbovljah. nervo vpeljano, pod ugodnimi pogoji proda lastnik Ivan Orešcik Itev. 67.
30335
Delavnico
skladišče in vinsko klet oddam. Naslov tiove og!a=ni oddelek »Jatra«. ST557
Sobo
s posebnim •vhodom, brei postrežbe ieli gospodična. Lončena peč pogoj. Ponudbe tx>^ cSobs 10» na oddelek «Jutra». 30444
Inteligenten
profesionist
tihega mačaja. išč? rračno sobo. event. pramo. pri dobrih in sočutnih ljudeh s 15. oktobrom ali 1. oor. Kaalov v oglasnem oddelku 1 <Jutra». "	3C425
Sobo
t elektr. razsvetljavo oddam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
30419
Lepo sobo
▼ visokem pritličju t novi hilL s posebnim vbodom in elektriko oddaa boljSima xaionrema. Kaslov r orL oddelku «Jntra>. 30405
2 gospodični
sprejmem na stanovanje — event tudi na hrano. Naslov orlasnem oddelku »Jutra«.	S0503
Opremljeno sobo
lepo, s parketom, elektriko. s posebnim vboiom. oddam t ta;'trkom ali vso oskrbo dvema gospodoma, gospodičnama a5 zakonskem uparu brei otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~	30517
Sobo
popolnoma separirano. želim ia takoj ali s' 15. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »E. J-« — 30531
2 sobi
s strogo separiranim vhodom takoj oddam, ena krasna v prvem nadstropju. — druga podstrešna, Anton Maver. Ahacljeva 5. 30540
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko na hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30552
Visokošolca
tudi dva, sprejmem na stanovanje in hrano v centru mesta. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.	30553
Abonenti
dobijo iibomo kosilo in večerjo za Din 87.50 tedensko v restavraciji Zvezda. Maribor. Pod mostom 11, v bližini držav, moetu. Priporoča se R. Smolej.
32103
Kapital
Inteligentna vdova
srednje starosti želi posojila 1000 Din ta pol leta. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Sigurna vrnitev«.	30523
Gramofon
1000 Din vreden dam za obresti onemu, kdor takoj posodi 2510 Din na trimesečno vrnitev. Ponudbe na po-družnoo »Jutra« Maribor pod šifro »Gramofon ta obresti«.	32106
Vdovec
v poleijski službi, star S7 let. s tremi otroci in materjo. stanujoč v Melniku pri Sv. Križu, ieli lepo bogato družic«. Ponudbe ta oglasu: oddelek »Jutra« — pod »Vdovec«.	30492
Opremljeno sobo
dam s 15. oktobrom boljšemu gospodu ali dijaku v najem " Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. »>496
Prazno sobo
preprosto. t kufrihTPO. — iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hitro«	30522
2 prazni sobi
s kuhinjo, v centrumu mesta, pripravni tudi u rn-sarne. oddam. Reflektarti naj pošljejo pismeno sroje nasloVe pod »Bližina Dunajske ceste« na oglasrti odd. »Jutra«	304ST
Opremljeno sobo
elegantno opremijes». s vo-sebnim vbodom, elek-tično ^arsretljavo. c^*ass. ^-opora -esta TL pritličje — 30520
2 akademika
sprejmem na stanovanje v Milini univerte. Naslov t orlasnem oddelku «Jutra» 30542
Prazno sobo
▼ novi vili, i elektriko, posebnim vhodom, oddam takoj. Ponudbe na orlasni oddelek pod »Velika 546«.
30546
Opremljeno sobo
iepo. oddam 1—2 gospodičnama. Gocposvetska cesta 12. IL nadstr.	30545
Delikatesa
s vino- in ir^njetoftem. x oprrm'yrzic kubinjo ia sobo, prodam r sredin* Ljubljane radi odhoda PosaAf na oifasn: oldfl^k »Jutra« — pod »Takoj 561«, 30551
Mlad trgovec
želi boljše opremljeno «obo s stroro ««»T*ariran:sB rbiv ^ott r sredici m^^ta. P^ nudb* ca orla«ni o13'-lek »Jutra« t caTe^bo na: m-cine in or».som pod »Prri november«.	3C1525
Lepo sobo
s posebnim vhodom, električno rarsretljavo in vso oakrbo. oddam tako; gospodu. Židovska ulica, L nadstr.	30566
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko k boljši gospodični s hrano ali brei, na željo nemška konvenacija. — Pole? obrtne šole Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 3056?
Sobo
t <jTema posteljema,	parketi. električno luijo.	prav lepo. oddam takoj.	Tabor 5, L, desno.	30554
Prazno Sobo
t centru mesta rab£m ta takoj v srrbo ixdelovan;a — damekega krojaltra. Naslov pove oclasni oddelek »Jutra«	30564
10 monterjev
sprejmem za inštalacije v h šah in
montiranje z'ačn= ga i oda. Retlektanti naj se jav io v Samobora pr Zagrebu.
Zastopnika
za konsumni predmet za mariborsko oblast išče renomirana tova-na. Nassov na Offiasni odde ek .Jutra."
Najcenejše
Klobučinaste m baržunaste klobuke
priporoča
Modni saJon s klobuki
E. Djukanovič
Ljubljana
Sv. Petra cesta 27 (poleg kotelaTratmk)
Popravila po najnovejših modelih.
10680 ■
Vdovec
star 45 let. brez otrok, posestnik enonadstropne hiše s 14 prostorijami. na najbolj prometnem kraju, kjer obstoji rostilna in trgovina že nad 30 let. želi poročiti vdovo ali starejšo dekle t nremoženjem 30—50.000 D Ponudbe na oglasni oddelek pod »St- 7979«.
3S-leten gospod
resen gospod žeh znan;* z istotako g^podično » vdovo od 25 let naprej -ienitev nt izključena Do pise pod «A K 3&» na cg oddelek «Jutra»	'
»Snegulčlca« in aPepelčica«
želita do^sovanja z gos-spodi od S do 25 leti — Ponudbe pod »Snerulčiča-Pepe.čica« na oglasni odd. »Jatra«.	30497
»Estera 22«
Dolgčas Pismo sled: kmalu. Voče poljube Tvoi Mu-jo.	"S2100
Clasba
Glasovir
(Planine' dam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	90514
Klavir
dobro obran ?en. za 2BG0 I>ln i naprodaj. Naslov r orlas-nem oddelku »Jstra«. 30551
Kratek klavir
tvrdke B&ri. ohranjen kakor nov. x xe"-o lepim glasom. tako; prodam. Naslov rov*- ogladni oddelek »Jutra«.	30563
Akademik
želi r centru mena lepo. snažno sobo. s serariranim vhoJom in elektriko,, ako
mogcč- t xa;trkom event. s	I7__. . . .__.
brane Cen ene ponudbe na	Kratek klavir
or asn' odJf0ei »Jetra« pod i Irbo-ro ohranien. prodam tnačko »Akademik S3?T« 1 ta =C5-*t I>in. Naslov v orl ' oddelku »Jutra«. 3>:S63
D K W
Na boi*$i motociklf 3 svetovni rekordi
->tnovft§; ti?ovi od 206. 2'0 n JO rem k?Vor 'udi vse reze vr e dele vedno n* sklad fčn Gen. zastopstvo u SHS: OPSVI TRG - IDO, KONTOAR 3E0GR-0 <ral-a Petra al 70 Zafev»it rosieVi .Moto 20*

IJreniie dr. Josiu Birsv Ixd«jm a Kcnsorcii «Jt.trm> AdoU Ribnik«. Z. N.rodnc tiskamo dd kot tisi«rn»r,. Fr»o Jexeršck. Za inscrmnJ del je Ddgtrrorea Aiojzij No»«k. Vai « Ljabij»at