22 april 2003 številka 33 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A FOTOREPORTAŽA številka 33 Ohranjanje ljudskega izročila Na Srednji kmetijski šoli Rakičan ne skrbijo samo za izobraževanje mladih in starejših za poklice iz kmetijstva, temveč so že pred leti svoj program razširili tudi s temami iz osnov podjetništva, vseskozi pa skrbijo tudi za ohranjanje starih obrti in ljudskega izročila. Že lani je šola skupaj s turističnimi društvi pomurske regije prav na to temo pripravila prvi regijski festival. Po lanski uspešni izvedbi, predstavilo se je 14 skupin, so se na šoli s še večjo vnemo lotili drugega festivala. Uvod v skoraj štiri ure trajajoč program je bila že v avli šole pripravljena razstava izdelkov ljudskih obrti iz Prekmurja in Prlekije s prikazom njihove izdelave. Občudovanja vredne so bile vezenine iz sukanca in blaga ter pleteni izdelki iz koruznega ličja skupine ročnih del Turističnega društva iz Cankove, iz šibja pleteni izdelki enakega društva iz Gančanov, z vezeninami in projektom 2000 zlatih zrn za novo tisočletje so se predstavili Babinci, Elizabeta Cipot in Ana Borovič iz Odrancev z domačo obrtjo pletenja iz koruznega ličja, Lipovci so bili v znamenju pletenja iz slame in šibja, Dobrovnik pa se je predstavil s pisanicami, okraski iz gline, vezeninami in voščilnicami. Izvirne nastope pevcev, plesalcev, godcev in igralcev iz Rakičana, Filovcev, Cvena, Radencev, Dobrovnika, Turnišča, Beznovcev, Tešanovcev, Beltincev, Kapele, Lipovcev, Sv. Jurija ob Ščavnici, Bratoncev, Cankove, Babincev, Gornjih Petrovcev, Bistrice, Puconcev, Gančanov ter od Grada, je napovedoval vaški bobnar ali “mali rijtar" iz Dobrovnika, kar je pristnosti na prireditvi dalo se večjo tezo. Geza Grabar Vezenine, izdelki iz slame in šibja Le kako so uspeli narediti tako čudovite vezenine ter pletenine iz koruznega ličja? Občudovanja vredno pletenje iz slame Bernarde Žižek iz Lipovcev Pripovedi, skeči, pesem in ples Plesni nastop KTD Tešanovci je spremljala skupina ljudskih godcev. Po nastopu se je folklorni skupini iz Babincev prilegla dobra kmečka malica. 2 april 2003 NAMESTO UVODA d zadnje številke Soboških novin je minilo malo in veliko časa. Malo zato, ker se nam vedno znova dozdeva, da se v našem življenju nič posebnega ne zgodi. Veliko pa zato, ker se je od zime sem zgodil referendum o EU in zvezi NATO, bila je (in zaradi posledic še vedno traja) kloramfenikolska afera, na globalni ravni pa se je svet dodobra zatresel ob tektonskih spremembah zaradi iraške vojne. Vse to doživljamo tudi v mestni občini Murska Sobota, ki se je zadnje tedne ob vseh teh mega-temah ukvarjala tudi z lastnimi, takoimenovanimi mikroproblemi. A k sreči življenjski utrip neke komune ne predstavljajo zgolj težave, pač pa tudi prijetnejše plati življenje. V tokratnih Soboških novinah želimo spomniti tako na eno kot na drugo. Zagotovo je bilo prešerno ob zdaj že malo odmaknjenem preganjanju zime, saj so naši fotoreporterji med pustovanjem v mestu posneli kar nekaj zanimivih mask. Sicer pa je prava pomladna tema tudi tista z zadnje strani, kjer si lahko ogledate (in preberete) podrobnosti o čiščenju naše okolice. Dejstvo je, da smo ljudje največji krivci za vedno več ekoloških problemov, po drugi strani pa je prav okoljevarstvena zavest vse močnejša. Posebej med mladimi. In prav mladi so stalnica, na kateri gradi tudi župan Anton Slavic. V zadnjem letu v Soboških novinah ni bilo širšega pogovora z njim, tokrat pa smo se zaradi aktualnosti odločili, da vam vendarle predstavimo nekaj najpomembnejših projektov, na katere stavi župan in mestna občina. Pa naj gre za gradnjo takoimenovane infrastrukture ali za naložbe, ki trajajo že nekaj časa in jih bo treba dokončno uresničiti. Sicer pa se vse začne in konča pri denarju. Kako ga bodo razdelili v mestni občini, so se svetnica in svetniki zmenili ob sprejetju temeljnega dokumenta. Gre seveda za proračun, ki je vedno znova povod za polemike - cvenka pač nikoli ni dovolj, čeprav tudi za letošnji proračun župan poudarja, da je agresiven in napet. Prebivalci mestne občine si torej znova lahko obetate številne nove projekte. Za nami so prazniki (velikonočni) in pred nami tudi (prvomajski). Življenje sicer ni praznik, pa vendar ga živimo od praznika do praznika. Redakcija Soboških novin vam želi, da bi bilo v vašem vsakdanjiku vedno več praznikov in vse manj dni, za katere bi menili, da vam niso prinesli nič dobrega. Bojan Peček 3 AKTUALNO številka 33 Župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic: “Murska Sobota je evropsko urejena občina!” estni svetniki so sprejeli letošnji občinski proračun, o katerem lahko berete na naslednjih straneh Soboških novin. Tudi letos si je Občina zadala veliko nalog, ki jih bo potrebno uresničiti, župan Anton Slavic pa pri tem dodaja, da je proračun naravnan razvojno in hkrati "agresivno". Meni namreč, da si je bolje zadati visoke cilje in jih v veliki meri uresničiti, kot pa si zastaviti nižji cilj, ga preseči, nato pa se hvaliti, kako velika je bila realizacija in uspeh. Med uspehe "visoko" zastavljenih prejšnjih proračunov pa lahko v tem prvem letošnjem obdobju že štejemo priprave in izvajanje investicij iz prejšnjih let. Med temi soboški župan Anton Slavic omenja Podjetniški inkubator in stavbo nove knjižnice, kanalizacijsko napeljavo v Bakovcih, za v prihodnje pa napoveduje tudi ureditev mestnih ulic in s tem povezano prometno ureditev. Podjetniški inkubator "Podjetniški inkubator naj bi bil dokončan že junija. Gre za projekt, ki smo ga uresničili s pomočjo Evropske unije. Podobno smo sodelovali že v primeru rakičanskega gradu, kjer je zdaj izobraževalni center, v primeru inkubatorja pa gre predvsem za podjetništvo. Tako bo podjetniški inkubator ena od ključnih institucij z objekti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Namenjen bo podjetnikom začetnikom in podjetjem v razvoju, " je povedal Anton Slavic. Ob tem moram poudariti tudi to, da je Podjetniški inkubator, tako kot na primer knjižnica, regionalnega pomena, zato bo delal v korist vseh v Pomurju. Tako bo tudi naša občina prispevala k razvoju podjetništvu prijaznega okolja in podjetniškega ozračja v regiji, “ je še povedal Anton Slavic. Pokrajinska in študijska knjižnica Soboški župan daje Podjetniškemu inkubatorju regionalni pomen. Takšnega bo imela tudi nova knjižnica. Zapletov okoli sofinanciranja, ki naj bi ga opravile preostale občine je bilo veliko, čeprav je večji dežel prispevala prav Mestna občina. Njen župan to komentira takole: "Res lahko pomurske občine najbolj združijo projekti, gospodarski in infrastrukturni, vendar pa večina občin v Pomurju nosi težko breme znotraj občinskih projektov. Sobota pa skoraj nima programa, ki bi pokrival izključno potrebe svojih občanov, ampak so mnogi regijskega pomena. Tako je tudi s porodnišnico, srednjimi šolami, glasbeno šolo in seveda tudi knjižnico. Kar se tiče zaključka gradnje knjižnice, bi lahko že napovedal točen datum otvoritve, vendar se pojavljajo težave s financiranjem same dejavnosti knjižnice. Dokler se problematika na tem področju ne reši, ne morem določiti točnega datuma začetka delovanja Pokrajinske in študijske knjižnice v novih prostorih. S preselitvijo v večji objekt se bodo namreč povišali tudi stroški vzdrževanja in funkcionalni stroški. Če pa se omejim na financiranje gradnje same, potem moram izpostaviti občine Tišina, Dobrovnik in Moravske Toplice, ki so že stoodstotno prispevale svoj ustanoviteljski delež. Pri preostalih občinah je ta delež do sedaj za polovico manjši, zato nosi breme te razlike še vedno Mestna občina Murska Sobota." Ekonomska šola Soboška občina je že v prejšnjih letih veliko naredila na področju šolstva, osnovnim šolam pa omogočila izvajanje devetletke. Zdaj jo čaka delo na področju srednjih šol. Ekonomska šola v Murski Soboti se namreč že nekaj let ubada s prostorsko stisko. "Gradnja nove ekonomske šole je investicija države, ki je projekt dolgo odlagala. Kljub temu sem prepričan, da bodo letos vse priprave na gradnjo končane," je dejal župan Anton Slavic ter nadaljeval, "Graditi bi začeli spomladi, šola pa bo stala na Noršinski cesti, saj je edino tam dovolj zemljišča v enem kosu, ki ga šola potrebuje. Gre za približno tri hektarje površin. Komunalna infrastruktura Primestna naselja so v občini Murska Sobota, kar se tiče komunalne infrastrukture, izenačena z mestom in smo med slovenskimi občinami prav na vrhu. Anton Slavic to ocenjuje takole:" V prejšnjih letih je šlo za komunalno infrastrukturo ogromno denarja, morda je kaj zavrlo na področju družbenega standarda in gospodarskega razvoja. Morda bi lahko imeli kakšno gledališče, dvorano. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da imamo v tem velik "kapital” in smo po tej plati evropsko urejena občina. Vsako gospodinjstvo v občini ima možnost priključka na vodo, kanalizacijo, plin, vsi imajo ulično razsvetljavo, pločnike.” Pri financiranju kanalizacijske napeljave v Bakovcih, v 4 april 2003 AKTUALNO Krogu in v Satahovcih, je Občina pomagala krajanom, saj bi v nasprotnem vsako gospodinjstvo moralo prispevati okoli 700.000 tolarjev. Toda župan je odločil, da je to preveč, in denar je neposredno prispevala občina. Zaradi tega se je investicija nekoliko zavlekla, saj je bilo v proračunu potrebno zagotoviti več sredstev. Gradnja je zdaj v zaključni fazi, kanalizacija bo kmalu predana v uporabo. Podvozi in obvoznica Poleg tega, da si občina prizadeva izboljšati življenjske pogoje prebivalcev, na področju zdravstva, šolstva, komunalne infrastrukture in stanovanjske gradnje, naj zapišemo, da se občinski možje in žene trudijo tudi na področju prometa. "Ker smo vztrajali, da po otvoritvi obvoznice, Cankarjeva ulica ostane državna cesta, nam je uspelo preplastiti tamkajšnje cestišče. Letos bo zgrajen tudi odsek avtoceste skozi vso območje Mestne občine. Po novih mostovih se bo dalo priti čez Muro in takrat bo že avtocesta dobila drugačno podobo. Ostaja seveda še vprašanje podvoza na Lendavski ulici. Denar je že zagotovljen v državnem proračunu. Moramo opraviti še nekatera opravila, kot je na primer parceliziranje območja gradnje, in nato odkupe zemljišč in objektov, ki so predvideni za porušitev," je pojasnil Anton Slavic. Jeseni naj bi bila vsa pripravljalna dela končana, nato bodo počakali na konec zime in začeli graditi podvoze. Župan mestne občine pri tem še dodaja:" Murska Sobota ima ugodno lego in dobiva dobre prometne povezave z glavnimi prometnimi tokovi. Avtocesta, železnica, telekomunikacije in ne nazadnje tudi bližina letališča so naše prednosti." Prometna ureditev Poleg podvozov se na Občini ukvarjajo tudi s prepustnostjo drugih prometnih žil v mestu, Cankarjeve in Panonske ter Lendavske ulice, ki so sicer državne ceste. Na primer tudi s prepustnostjo ceste proti Avstriji, to je z ureditvijo Ulice Štefana Kovača, ki je prav tako državna cesta, ter ureditvijo Gregorčičeve ulice. Načrtujemo, da bi v naslednjih letih prometno uredili mestno središče in uvedli enosmerni promet v središču mesta. Ker gradnja objektov v središču stoji, nas to ovira, da bi dokončno uredili promet in tudi krožišča. Za urbanistično ureditev in zasnovo centra Sobote je letos namenjenih več sredstev. Uredili so tudi kolesarke steze. Z njimi so povezali skorajda vsa primestna naselja, tudi od Murske Sobote najbolje oddaljene Bakovce. Dodano bodo še uredili kolesarske steze v samem mestu. "Mesto mora ponuditi kakovost življenja in zato je naš urbanizem usmerjen prioritetno v ureditev mestnega jedra. V središču Sobote imamo zgrajeno novo knjižnico, nimamo pa dokončane okolice in promet v ožjem središču ni urejen. Vse je vezano na dokončno zgraditev ožjega mestnega središča. Naša želja je, da bi uredili predvsem najožji center mesta in začeli urejati centre naših krajevnih skupnosti," je dodal prvi mož soboške občine. Industrijska cona V prihodnjih mesecih si soboški župan največ dela obeta v sodelovanju z drugimi pomurskimi občinami. Velik zalogaj bo letos predstavljala tudi ureditev industrijske cone. Prednost soboške industrijske cone bo v njeni velikosti, kajti razpršene industrijske cone imajo ponavadi večje težave in višje stroške. Vsaka industrija potrebuje tudi urejeno infrastrukturo in komunalo, k temu bo veliko pripomogla tudi nova čistilna naprava, ki naj bi konec prihodnjega leta že začela obratovati. "Od države pričakujemo tudi določene druge ugodnosti, ki bi še bolj privabile investitorje od drugod. S tem se bo Murska Sobota še bolj razvijala in pripomogla tudi k temu, da se omogoči ljudem boljše življenje," je zaključil pogovor župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. 5 DROBIR številka 33 PROJEKT SKUPNE OSKRBE Z VODO b 22. marcu, svetovnem dnevu voda, so v Murski Soboti pripravili forum o pitni vodi v Pomurju. Organizatorji so bili Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Razvojna agencija Sinergija, Prleška razvojna agencija in Podjetje za informiranje. Sodelovali so strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Zdravstvenega inšpektorata, Inštituta za varovanje zdravja, Onkološkega inštituta, Kmetijsko gozdarskega zavoda in drugi. Predstavili so projekt o skupni oskrbi z vodo v Prekmurju, ki ga pripravlja Razvojna agencija Sinergija. Z njim naj bi rešili probleme oskrbe z vodo na gričevnatem Goričkem, kjer že nekaj let kronično primanjkuje zdrava pitna voda. Vrednost projekta je ocenjena na 12 milijard tolarjev. ŠIRITEV BTC-ja V MURSKI SOBOTI ajvečja naložba ljubljanske družbe BTC v letošnjem letu je prav širitev nakupovalnega centra v Murski Soboti. Vrednost del je ocenjena na 1,3 milijarde tolarjev, 5.700 kvadratnih metrov novih prodajnih površin pa naj bi bilo nared že v prvi polovici leta. Novi objekt bo s sedanjimi prodajnimi površinami BTC-ja povezan kot celota in bo pomenil največjo ponudbo zlasti prehrambenih izdelkov v severovzhodni Sloveniji. Poleg obstoječih ponudnikov se bodo zaradi sprostitve nekaterih obstoječih prostorov v soboškem BTC-ju pojavili tudi novi ponudniki. Skladno s širitvijo bodo zgradili tudi dodatne parkirne prostore. GRAFITI OSTAJAJO! eprav je referendum o vstopu Slovenije v zvezo Nato že za nami, grafiti na soboških stavbah ostajajo. Napisani so na Blagovnici, poslovni zgradbi nekdanje Panonke, pekarni na Kocljevi in na nedokončani zgradbi bodoče knjižnice. MLADI ČLANI RDEČEGA KRIŽA MURSKA SOBOTA RAZVESELILI STAROSTNIKE b svetovnem dnevu bolnika smo mladi člani Rdečega križa Murska Sobota v Domu starejših Rakičan pripravili bogat kulturni program. Tema srečanja je bila "Vsi ljudje so moji prijatelji". V programu so sodelovali učenci Osnovne šole Cankova, učenci Osnovne šole II Murska Sobota, učenci' Osnovne šole Beltinci, dijaki Srednje zdravstvene šole in stanovalce doma. Pesem, ples in recitacija so razvedrili starostnike. Učenci in dijaki so starejšim podarili veliko napisanih sporočil in jim zaželeli vse dobro, posebej pa veliko zdravja. Srečanje smo zaključili z besedami misleca PhiIla Bosmana: "Živeti pomeni ustaviti se tam, kjer sije sonce. Vzemi si čas za srečo." Letošnji dan bolnikov je bil za mlade člane Rdčega križa dan sreče. Srečo pa smo občutili tudi v toplih pogledih stanovalcev. Hvaležni smo Območnemu združenju Rdečega križa Murska Sobota, ki nam je omogočilo to srečanje. 6 april 2003 DROBIR ZELIŠČARSTVO - ALTERNATIVA ALI DOPOLNILNA DEJAVNOST V KMETIJSTVU? deča nit prvega zeliščarskega foruma, v organizaciji Družbe za razvoj naravi prijaznih tehnologij Natura herbika in Regionalne razvojne agencije (RRA) Mura, ki so ga pripravili v soboškem hotelu Diana, je bila čimbolj in čimprej izkoristiti naravne danosti, ki nam jih v prvi vrsti ponuja neokrnjeno Goričko za pridelavo zelišč in drugih domačih naravnih produktov. Ti dejavnosti lahko namreč za manjše kmetije, pa tudi sicer, pomenita pomemben vir dohodka, prav tako pomembna dopolnilna ali alternativna dejavnost pa je lahko tudi za druge. V smeri, da bi se ljudje kljub pomanjkanju tradicije in izkušenj odločali tudi za druge dejavnosti in ne le pridelavo tradicionalnih poljščin ali pa bi začeli ponovno obdelovati že opuščena zemljišča, od maja lanskega leta deluje Natura herbika. Z RRA Mura, Centrom za razvoj Goričkega in podjetjem Vigros bodo v Puconcih vzpostavili logistični center, ki bo namenjen skladiščenju surovin in naših končnih naravnih produktov. Ob tem bodo razvijali ekološko kmetovanje, sonaravno proizvodnjo in trženje. Kupcem bodo zagotovili domače kontrolirane produkte, ki bodo kvalitativno in cenovno konkurenčni uvoženim. Na tem področju se bodo povezovali s partnerji iz Madžarske, ki imajo podobne interese, pa tudi z Avstrijci, ki imajo izkušnje. Največ bo potrebno postoriti okrog same proizvodnje zelišč ali drugih surovin za domače naravne produkte. Ljudje predvsem s prvimi izkušenj nimajo. Začetek je težak tudi zato, ker pri zeliščarstvu ne gre za velike zaslužke na kratek rok. RAZSTAVA LIKOVNIH IN ROČNIH DEL V KROGU epa potrditev, da mora biti šola kot javna ustanova kar najbolj vpeta v okolje, v katerem deluje, je bilo tudi dogajanje okrog materinskega dneva v Krogu. Tamkajšnja podružnična šola je namreč v sodelovanju z Osnovno šolo II iz Murske Sobote, kamor uradno sodi kroška šola, z odličnim sodelovanjem zunanjih sodelavk šole, letos prvič pripravila razstavo likovnih in ročnih del, ki so pod spretnimi prsti žena in deklet nastajali v domačem okolju. Kot nam je povedala Olga Kreft, zunanja sodelavka šole in ena od glavnih pobudnic za edinstveno razstavo del natanko 24 žena in deklet iz Vodnikove in Murkove ulice, je to samo še ena potrditev več, kakšno kulturno bogastvo premore kraj. Ob tej priložnosti so razstavili najnovejša ročna dela in izdelke, zlasti vezenine, ki so nastale tudi pred sto in več leti in jih žene skrbno hranijo in uporabljajo le ob največjih cerkvenih praznikih. Denimo ob žegnju ob veliki noči, božiču... Poleg aktivnih žena in deklet je Kreftova pohvalila tudi ravnatelja II. soboške osemletke Ludvika Nemca, ki ima velik posluh za ohranjanje kulturno-zgodovinske dediščine. Pred odprtjem razstave pa so v telovadnici ob prazniku mater in žena pripravili še kulturni program, ki se je v kraju že dodobra uveljavil. Letos so na njem nastopili otroci iz vrtca, učenci kroške podružnične šole ter domače ljudske pevke in pevke iz Beznovec. Učenci pomurskih osnovnih šol so se na priložnostni razstavi v prvem delu foruma predstavili s projekti, povezanimi z zeliščarstvom. Na razstavi so izstopale vezenine, čutiti pa je bilo pridih bližajočih se velikonočnih praznikov. DAN AGROOPREME grooprema iz Murske Sobote, ki po kapitalskem povezovanju deluje v okviru družbe Živila Kranj, je pripravila bienalno poslovno srečanje. Na Dnevu Agroopreme, kot so zelo dobro obiskan dogodek poimenovali, so predstavniki Agroopreme Živil skupaj s predstavniki domačih proizvajalcev in zastop- nikov iz tujine strokovno predstavili različna področja -semena poljščin, varstvo rastlin in gnojil, predstavili pa so tudi novosti z omenjenih področij. Prav zato so predstavniki različnih hiš v avli pred kongresno dvorano postavili tudi informativne stojnice. 7 DROBIR številka 33 PETNAJST LET SONČKA MURSKA SOBOTA aključje je hotelo, da ravno letos, ko je tudi evropsko leto invalidov, soboški Sonček, ki ga nekateri bolj poznajo pod imenom Pomursko društvo za cerebralno paralizo, praznuje petnajst let svojega delovanja. Kot so zapisali v posebni zloženki, ki so jo izdali ob tem jubileju, ustanovitev društva sega v drugo polovico 80. let, ko je Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije načrtno in dolgoročno snovala svojo vlogo v skrbi za osebe s cerebralno paralizo v vseh življenjskih obdobjih, za uresničevanje svojega poslanstva z zelo konkretnimi programi in storitvami. V tem času je pomursko društvo, ki se je vključilo v Zvezo Sonček, v domačem okolju veliko naredilo. Otroke s cerebralno paralizo so začeli vključevati v redne vrtce ter v redno osnovnošolsko izobraževanje v domačem okolju. Danes je mreža vključevanja otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo v Pomurju razširjena že na več osnovnih šol, tem potrebam pa že sledijo tudi nekatere druge osnovne šole. Sonček je v svojih prostorih v Lendavski pripravil tudi nadaljevalno šolo za starše otrok s cerebralno paralizo in njihove strokovne sodelavce. Na delavnici z naslovom "Ni pomembno, da smo idealni starši, dovolj je, da smo dobri ljudje," sta številnim zbranim govorila priznana psihologa s področja strokovne pomoči otrok z drugačnimi potrebami. Mag. Franc Prosnik, ki je tudi predsednik Zveze Sonček, je predaval o spoznavanju drugačnosti in samopodobi, Meta Petrič Puklavec pa o prerazporeditvi vlog v družini z otrokom s posebnimi potrebami. PODSTRANA SE JE PREDSTAVILA b nemškem Ingolstadtu Murska Sobota v zadnjem času vse tesneje sodeluje tudi z majhnim dalmatinskim mestom Podstrana. Prav z namenom, da bi podjetni Dalmatinci kar najbolje predstavili svojo turistično ponudbo in se dokazali s tradicionalno gostoljubnostjo , so v soboškem hotelu Diana tudi pred začetkom letošnje turistične sezone pripravili široko promocijsko akcijo. Na srečanju z novinarji so z gosti iz Dalmacije, ki jih je vodil Božidar Barič, direktor urada turistične skupnosti občine Podstrana, kot predstavniki Mestne občine Murska Sobota sodelovali podžupan Rudolf Horvat, tajnik Tibor Cigüt ter tajnik mestnih četrti Zoran Hoblaj. Podstrančani so povedali, da so Slovenci dobri gostje v njihovih turistično-gostinskih destinacijah ter da jih pričakujejo tudi letos. V Diani so sočasno bili tudi dnevi dalmatinske kuhinje. PREDSTAVITEV KMETIJSKIH STROJEV odjetje ITRO, generalni zastopnik kmetijskega programa New Holland za Slovenijo, je v sodelovanju s podjetjem Regent (kmetijski priključki) na posestvu kmetije Kovač v Veščici pri Murski Soboti pripravilo prikaz kombajnov, traktorjev ter orodja za obdelovanje tal. Pri slednjih dveh je bil opravljen tudi praktičen prikaz. Poleg že uveljavljenih serij traktorjev TM, TL in TND, so bile predstavljene tudi novosti. Posebno pozornost številnih obiskovalcev je pritegnil traktor nove serije TDD ter prenovljeni iz serije TM. Prikaz pri Jožetu Kovaču, ki je zastopnik programa New Holland za Pomurje, je bil za omenjeni program največji v Sloveniji, prikazi v manjšem obsegu so bili pred časom še v Celju, Ljubljani in Ormožu. 8 april 2003 DROBIR V POMURSKIH MLEKARNAH SO PRIPRAVLJENI KVOTE TUDI DOKUPITI omurske mlekarne iz Murske Sobote so po besedah direktorja Iva Rotdajča pripravljene na evropske izzive. To velja tudi za mlečne kvote, ki jih bodo dobili oziroma jih razdelili med njihove pridelovalce mleka. Teh je tačas v okviru dveh specializiranih mlekarskih zadrug ter štirih splošnih kmetijskih zadrug 3.500. Največ prav na prekmurskem območju, kjer pa je odkup mleka za razliko od ostalih dveh območij - ljutomerskega in ptujskega, že nekaj let v upadu. "Lani je naša mlekarna s proizvodnima obratoma v Murski Soboti in Ljutomeru - na Ptuju smo ga konec minulega leta zaprli, predelala okrog 95 milijonov litrov mleka. Od tega smo približno tretjino vsega mleka odkupili od naših pridelovalcev v Prekmurju, okrog 25 milijonov litrov na območju Ljutomera oziroma Gornje Radgone ter 40 milijonov litrov na območju Ptuja in Ormoža." Rotdajč je še povedal, da naj bi tudi kvote pri pridelovalcih v referenčnem obdobju 1995-1999 v skupni količini znašale prav toliko. "Kljub temu, da na ljutomerskem in ptujskem območju beležimo iz leta v leto rast odkupljenih količin mleka, se za prekoračitev kvot zaenkrat ni bati. Zmanjšanje, ki ga beležimo pri pridelovalcih v Prekmurju, namreč kompenziramo s presežki z omenjenih dveh območij." Ker načrtujejo v Pomurskih mlekarnah letni prag rentabilnosti povečati na okrog sto milijonov litrov predelanega mleka, so pripravljeni kvote dokupiti tudi od pridelovalcev z drugih območij ter za to v imenu svojih pridelovalcev odšteti tudi del lastnih sredstev. Na katera območja pri tem računajo, direktor ni povedal. Še vedno pa je tudi pri njih čutiti posledice mlečne afere oziroma pojav kloramfenikola v mleku, saj imajo v skladišču prav na ta račun še vedno za okrog 250 ton zalog trajnih mlečnih izdelkov, sicer pa so po oceni direktorja Rotdajča zaradi mlečne afere lani dosegli za okrog 150 milijonov tolarjev nižjo realizacijo, dobiček pa je bil na ravni leta 2001, torej je znašal nekaj čez 60 milijonov tolarjev. MEDSOSEDSKA POMOČ DOBIVA VSE VEČJO TEŽO ruštvo za medsosedsko pomoč - Strojni krožek Murska Sobota je z že skoraj 500 člani najštevilčnejše tovrstno društvo pri nas. Člani po sicer okvirnih podatkih obdelujejo že blizu 5.000 hektarjev kmetijskih površin, ob tem pa opravijo še med 8 in 10 tisoč ur strojnih storitev. Kmetijski svetovalec Jože Sukič, sicer strokovni tajnik krožka, se je strinjal, da njihova dejavnost za marsikoga predstavlja določen vir dohodka, vendar pa po drugi strani uporabnikom storitev ni potrebno vlagati v nakupe dragih strojev, ki bi njihove v večini primerov dokaj majhne kmetije dodatno finančno obremenjevali. Predsednik Boris Gumilar iz Markišavec je tudi v letošnjem poročilu prišel na plan s spoznanjem, da morajo vsi v društvu razmišljati, kako bi svojo dejavnost še razširili in jo še bolj približali svojim porabnikom. Pri tem je mislil tudi na zimsko pluženje cest in poti, košnjo obcestnih in melioracijskih jarkov, vzdrževanje vaških poti in na druga osnovna komunalna dela. V dolgi in občasno vroči razpravi, ki pa je žal zopet izzvenela kot prepričevanje že prepričanih, so člani strojnega krožka in gosta občnega zbora - predsednik soboške enote KGZ Jože Meolic in Danijel Vargazon iz SK Ljutomer-Križevci, največ časa posvetili vedno večjim zahtevam, ki jim jih nalaga zakonodaja (po lanskem tečaju iz varstva rastlin iz za izredne prevoze je to letos zakon o varnosti in zdravju pri delu) ter izenačitvi sodnih taks pri prometu s kmetijskimi zemljišči, ne glede na njihovo velikost in vsebino prometa (nakup, menjava). Menili so, da bodo visoki sodni stroški kmete odvračali od dobrih namer, da si sami kompleksirajo zemljišča oziroma s ciljem zmanjšanja stroškov pridelave zaokrožujejo parcele. RAZSTAVA OB DNEVU MOKRIŠČ vetovni dan mokrišč so počastili tudi na Osnovni šoli II v Murski Soboti. Učenci so pod mentorstvom učiteljice kemije in biologije Helene Frumen pripravili razstavo, ki v sliki in besedi obravnava vodo in svet ob njej. 9 DROBIR številka 33 RAZSTAVA VOJNA ZA SLOVENIJO 1991 soboškem Pokrajinskem muzeju bo do 11. maja odprta pregledna razstava Vojna za Slovenijo 1991, ki jo je pripravil Center za vojaškozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, pri pripravi pa je sodeloval tudi soboški muzej in Pokrajinski odbor Zveze vojnih veteranov Slovenije za Pomurje. To je prva tovrstna razstava v Murski Soboti, doslej pa je gostovala po različnih slovenskih krajih, tudi v Ljutomeru. Slavnostno govornik na otvoritvi je bil načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič, ki je v daljšem nagovoru med drugim izpostavil, da so pogledi na zgodovinske premike med letoma 1990 in 1991 še danes različni. "To velja tudi za vojaško področje," je povedal Lipič in nadaljeval, "prav zato je pomembno, da razmere tistega časa predstavljamo nepristransko, uravnoteženo in z zgodovinskim pristopom. Takšen pristop ni pomemben le za Slovenijo kot celoto, ampak tudi za dogajanja v njenih pokrajinah. Pomembno vlogo, predvsem pri oboroženem boju, so imeli pripadniki Teritorialne obrambe 73. in 75. območnega štaba v Ljutomeru in Murski Soboti. Na območjih pod poveljstvom teh dveh štabov so bile hude zaostritve in spopadi med TO in takratno Jugoslovansko armado od Ormoža, Ljutomera, Gornje Radgone pa do Murske Sobote, Pine in Kuzme. Marsikdo med vami se še vedno spominja bojev in zavzemanj obmejnih stražnic na našem območju." Lipič je na izjemno obiskani prireditvi, v kulturnem programu je nastopila glasbena skupina Orkestra slovenske vojske, organizatorjem in pripadnikom MSNZ za organiziranje in vodenje narodne zaščite, za zbiranje, varovanje in hranjene orožja in streliva, vojaških in obrambnih dokumentov na tajnih in zasebnih lokacijah ter za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti ob tej priložnosti v imenu ministrstva za obrambo podelil znake manevrske strukture narodne zaščite 1990. Priznanja so prejeli: Janez Bohar, Borislav Budin, Daniel Bunderl, Ljubomir Dražnik, Bojan Erlih, Alan Geder, Anton Horvat, Drago Kur, Edvard Mihalič, Alojz Novak, Alojzija Pamič, Janez Stanjko in Ivan Smodiš. MLADI PROTI VOJNI V IRAKU ljub temu, da uradno stališče slovenske vlade do vojne v Iraku še vedno ni znano, so svoj protest zoper nasilje ameriških in angleških vojakov v tej zalivski državi izrazili tudi mladi iz pokrajine ob Muri. Mirovni shod proti vojni v Iraku so pripravili na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih in pod okriljem Dijaške organizacije Slovenije tudi dijaki soboške gimnazije in ekonomske šole. Mladim, ki so nosili transparente z napisi proti vojni in nasilju, so se zbrali pred spomenikom na Trgu zmage. Pridružili so se jim tudi nekateri dijaki drugih šol in naključni obiskovalci. DENACIONALIZACIJA ZA 1.200 HEKTARJEV enacionalizacija očitno tudi v Prekmurju postavlja nove mejnike. Za to je poskrbela pravnomočna odločba, s katero je bilo nekdanji beltinski grofici Zichy priznano, da je bila (tudi) slovenska oziroma jugoslovanska državljanka, s tem pa obstajajo realna pričakovanja, da se njenim dedičem, ki živijo v tujini, vrne okrog 1.200 hektarjev njivskih površin, travnikov in gozdov ter številni gospodarski objekti. Če se bo to zares zgodilo, se bo posestna struktura na levem bregu Mure občutno spremenila, kar bodo najbolj občutili v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kjer kot najemniki Sklada kmetijskih zemljišč obdelujejo večino "denacionaliziranih" površin. Prvi mož KG Rakičan Dragutin Salavec je prepričan, da do tega ne bo prišlo, čeprav dopušča možnost, da se nikoli ne ve, kakšna lobiranja so lahko posredi. Če se bo to vseeno zgodilo, se bodo v KG Rakičan pač morali prilagoditi novim razmeram, kar pa bi bil zanje ogromen izpad. Zastopnik denacionaliziranih upravičencev si prizadeva, da bi za obe strani našel sprejemljivo rešitev, saj je malo verjetno, da bi potem novim lastnikom za te ogromne površine uspelo najti druge najemnike. 10 april 2003 DROBIR TURISTIČNI PODMLADEK OŠ I GRE NA DRŽAVNO TEKMOVANJE! ostiteijica regijskega festivala turističnih podmladkov z osnovnih šol pod geslom "Turizmu pomaga lastna glava" je bila tokrat tretja soboška osemletka. Tudi letos je glavno organizacijo prevzela Pomurska turistična zveza, ki je lahko bila s prikazanim več kot zadovoljna. Na temo “Bili so in ostajajo veliki ljudje" so izbrane ljudi iz svojega okolja, ki so na različnih področju naredili neizbrisen pečat, v šolski telovadnici odlično predstavili turistični podmladki iz enajstih osnovnih šol: Ivanjkovec, Šalovec, Male Nedelje, Turnišča, Puconec, Kobilja, Destrnika ter kar tri iz Murske Sobote. Učenci prve soboške osemletke so se lotili predstavitve in del znanega soboškega fotografa in enega prvih mojstrov umetniške fotografije pri nas - Jožeta Kološe-Kološa. Druga osemletka je opisala življenje in delo izjemnega mojstra cimbal Miška Baranje, turistični podmladek S šole gostiteljice (OŠ III) pa je predstavil nekoč najbolj znanega soboškega kavarnarja Alojza Faflika. Predlagali so, da bi nekoč priljubljeno kavarno, ki je zaprta in sameva, zopet oživeli, ji vdihnili življenje. Čeprav se je bilo težko odločiti, se je komisija na koncu vendarle odločila, da se na državno tekmovanje uvrstijo učenci s prve soboške osemletke, ki so predstavili lik in delo fotografa Jožeta Kološe-Kološa. VESELO IN POUČNO NA DNEVU OTROŠKE KNJIGE rireditvam ob letošnjem dnevu otroške knjige so se v organizaciji Izobraževalnega centra Rakičan pridružili tudi osnovnošolci tretjih in četrtih razredov z dvanajstih prekmurskih šol. V prostorih omenjenega centra v gradu v Rakičanu je več sto učencev in njihovih učiteljev-mentorjev pripravilo vrsto zanimivih in poučnih likovnih, plesnih in dramskih delavnic, hkrati pa so ustvarjali na tematiko iz otroških knjig pisateljice Neže Maurer. Z uveljavljeno in priljubljeno otroško pisateljico so se mladi tudi srečali, se z njo pogovarjali in prisluhnili odlomkom iz njenih del. Na koncu celodnevne prireditve je v šaljivem programu nastopila še klovnesa Eva Škofič Maurer. Med šolami iz Mestne občine Murska Sobota so se prireditve ob svetovnem dnevu knjige za otroke udeležili učenci in učitelji iz OŠ I Murska Sobota ter z OŠ Bakovci. POMURSKI ČEBELARJI - ENOTNA REGIJSKA ZVEZA edavni občni zbor Čebelarske zveze Murska Sobota je bil uradno zadnji, saj bo s formiranjem Čebelarske zveze društev Pomurja soboška zveza prenehala z delovanjem oziroma bo v mirovanju. Med številnimi uspehi soboških čebelarjev v minulem letu je predsednik zveze Štefan Perša izpostavil izdajo brošure Med iz Pomurja, uspešno predstavitev na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni ter spomladansko in jesensko nabavo sladkorja za svoje člane. Soboška čebelarska zveza je vrsto let povezovala devet čebelarskih družin z območja soboške upravne enote. Ustanovitev Čebelarske zveze društev Pomurja, katere predhodnica je bil Pomurski odbor za napredek čebelarstva, je podprlo vseh 23 čebelarskih društev z obeh bregov Mure in bo povezovala okrog 700 čebelarjev, ki letno pridelajo okrog 300 ton medu. Nosilec aktivnosti za enotno regijsko čebelarsko organizacijo je dr. Stane Kapun s KGZ Murska Sobota, ki naj bi postal tudi njen predsednik. Sedež ČZDP bo na Srednji kmetijski šoli (SKŠ) Rakičan. 11 PRORAČUN številka 33 PRORAČUN MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2003 V prvi obravnavi je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota sprejel predlog proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2003 na 4. seji, dne 27. 02. 2003. Višina proračuna je takrat znašala 3.177.062.000.00 SIT. V sami obravnavi na mestnem svetu ter javni razpravi so bile podane nekatere pripombe, ki so bile v okviru možnosti vključene v predlog proračuna za drugo obravnavo. Višina proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2003, ki ga je sprejel mestni svet na 5. seji, dne 27. 03. 2003, tako znaša 3.178.722.000. 00 SIT in je izravnan, kar pomeni, da so prihodki in odhodki planirani v isti višini. V proračun je v celoti vključen presežek iz preteklih let v znesku 132.923.000,00 SIT. A. PRIHODKI Prihodki proračuna za leto 2003 znašajo 3.178.722.000,00 SIT, kar je razvidno iz naslednje razpredelnice: Konto Naziv prihodka Realizacija 2002 Proračun 2003 % 70 Davčni prihodki-bilanca prihodkov 1.744.050.117,33 1.828.248.000,00 104,8 71 Nedavčni prihodki -bilanca prih. 740.066.490,91 535.778.000,00 72,4 72 Kapitalski prihodki - bilanca prih. 165.192.184,27 204.050.000,00 123,5 74 Transferni prihodki - bilanca prih. 205.039.355,13 464.812.000,00 226,7 75 Vračila posojil-račun finan. terjatev 11.235.635,18 13.000.000,00 115,7 50 Najeti krediti-račun financiranja / / / 90 Koriščenje presežkov preteklih let -47.355.105',00 132.834.000,00 / SKUPAJ PRIHODKI 2.818.228.677,82 3.178.722.000,00 112,8 70 - Davčni prihodki v znesku 1.828.248.000,00 SIT predstavljajo največji delež izvirnih prihodkov. Med temi so najpomembnejše postavke dohodnina, ki znaša 1.321.748.000,00 SIT, davki na nepremičnine v znesku 202.570.000,00 SIT ter drugi davki na uporabo blaga in storitev v višini 189.240.000,00 SIT. 71 - Nedavčni prihodki so planirani v višini 535.778.000,00 SIT. Prihodki od premoženja, ki obsegajo prihodke od najemnin poslovnih prostorov, prihodke iz naslova podeljenih koncesij ter nekaj drugih manjših prihodkov iz premoženja so planirani v višini 67.686.000,00 SIT. Največjo postavko znotraj nedavčnih prihodkov pa predstavljajo drugi nedavčni prihodki v skupnem znesku 416.765.000,00 SIT, pri čemer velja omeniti komunalne prispevke (245.300.000,00 SIT), prispevke in plačila občanov za sofinanciranje komunalne infrastrukture (23.400.000,00 SIT) ter predvideno sofinanciranje izgradnje PIŠK s strani ostalih pomurskih občin (70.296.000,00 SIT). 72 - Kapitalski prihodki obsegajo prodajo zgradb in prostorov (53.050.000,00 SIT) ter prodajo stavbnih zemljišč (151.000.000,00 SIT) oziroma skupno 204.050.000,00 SIT. 74 - Transferni prihodki se predvidevajo v višini 464.812.000,00 SIT in se napram lanskemu letu najbolj povečujejo, predvsem na račun pričakovanih sredstev iz državnega proračuna za investicije (80.000.000,00 SIT) za izgradnjo podjetniškega inkubatorja, 67.000.000,00 SIT za opremo PIŠK, 85.500.000,00 SIT za sofinanciranje urejanja komunalne infrastrukture severne industrijske cone. Transferni prihodki krajevnih skupnosti in mestnih četrti so predvideni v višini 78.915.000,00 SIT ter prihodki stanovanjskega sklada Mestne občine 97.478.000,00 SIT. B. ODHODKI Skupni odhodki proračuna za leto 2003 po vrstah odhodkov so naslednji: Konto Naziv odhodka Realizacija 2002 Proračun 2003 % 40 Tekoči odhodki-bilanca odhodkov 645.185.497,60 719.538.000,00 111,5 41 Tekoči transferji-bilanca odhodkov 1.055.233.119,66 1.209.445.000,00 114,6 42 Investicijski odhodki - bilanca odh. 689.656.485,43 891.975.000,00 129,3 43 Investicijski transferji - bilanca odh. 290.079.532,56 291.634.000,00 100,5 44 Dana posojila in naložbe-račun fin. terjatev 7.588.952,49 9.630.000,00 118,6 55 Odplačila kreditov-račun financiranja 49.565.083,30 56.500.000,00 113,9 SKUPAJ ODHODKI 2.737.308.671,04 3.178.722.000,00 116,1 Poraba sredstev proračuna za leto 2003 v znesku 3.178.722.000,00 SIT je predvidena za pokrivanje odhodkov proračunskih uporabnikov po naslednjih dejavnostih: 0100 JAVNA UPRAVA IN ORGANI MESTNE OBČINE Za tekočo dejavnost in investicije občinske uprave, občinskih organov ter financiranje delovanja krajevnih skupnosti in mestnih četrti je predvideno 459.691.000,00 SIT. Pri tem je za investicijsko vzdrževanje občinske zgradbe, ki obsega popravilo strehe ter ureditev dvorišča namenjeno 17.500.000,00 SIT, ter za nakup računalniške opreme in pisarniškega pohištva 9.500.000,00 SIT. 0220 OBRAMBA - Civilna zaščita Skupno 10.073.000,00 SIT je namenjeno za potrebe obrambe, zaščite in reševanja, vzdrževanja zaklonišč ter nakupa opreme ZIR. 0320 JAVNI RED - Protipožarna varnost V planiranem znesku 27.292.000,00 SIT je za požarno varnost predvideno 12.122.000,00 SIT, požarno takso 7.670.000,00 SIT in investicijske transfere za nakup opreme GD 7.500.000,00 SIT. Od slednjega 3.500.000,00 SIT za poplačilo drugega obroka nabave lestve na gasilskem vozilu GD Murska Sobota. 0421 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Kmetijstvo Planiranih 11.000.000,00 SIT je namenjenih za pospeševanje proizvodnje hrane. 0451 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Cestni promet Skupno je planiranih 290.616.000,00 SIT, pri čemer je za vzdrževanje občinskih cest namenjenih 47.500.000,00 SIT, za vzdrževanje mestnih ulic 53.700.000,00 SIT in za vzdrževanje javnih poti in nekategoriziranih cest 16.000.000,00 SIT. Investicije v ceste in prometno ureditev v krajevnih skupnostih so predvidene v višini 10.000.000,00 SIT ter investicije v prometno ureditev mesta v višini 34.500.000,00 SIT. Investicijska vzdrževanja lokalnih cest, mestnih ulic in javnih poti pa obsegajo 74.106.000,00 SIT. Investicijski transferi v KS (prioritetni programi) znašajo 45.900.000,00 SIT, preostanek do skupne planirane vsote namenjene urejanju cestnega prometa pa obsegajo izdelave dokumentacije ter nadzori pri investicijah. 0473 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Turizem Za financiranje turističnega društva in Pomurske turistične organizacije je planirano 3.620.000,00 SIT. 0490 OSTALE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Pospeševanje drobnega gospodarstva Skupno planirana sredstva 122.162.000,00 SIT so namenjena za pospeševanje obrti in podjetništva (8.000.000,00 SIT), delovanje RRA Mura (13.000.000,00 SIT), odplačilo nabavljene opreme izobraževalnega centra Rakičan (14.902.000,00 SIT) ter investicijo izgradnje podjetniškega inkubatorja (80.000.000,00 SIT). 0491 OSTALE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Za vzdrževanje zelenic in parkov v mestu je predvidenih 30.000,000,00 SIT, za druga vzdrževana dela na komunalnih objektih 14.520.000,00 SIT ter vzdrževanje zelenic in parkov v KS 3.600.000,00 SIT. 12 april 2003 PRORAČUN 0499 OSTALE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Za nakup zgradb in prostorov je planirano 9.000.000,00 SIT pri čemer gre za odkup deleža zgradbe, kjer je delovala veterinarska postaja. 97.100.000.00 SIT je namenjenih komunalnemu urejanju zemljišč v mestnem jedru, ureditvi komunalne infrastrukture v podaljšku Kajuhove ulice v Murski Soboti, ureditve ceste na Plesah in obrtni coni Markišavska v M. Soboti, ureditvi parkirišča pred Pošto in NLB, nadaljnji izvedbi kolesarskega prometa v M. Soboti, ter izvedbi asfaltne ceste ter javne razsvetljave v novem naselju Černelavci. Nakupu stavbnih zemljišč v območju Severne obrtno-industrijske cone je namenjenih 92.000.000,00 SIT za izdelave projektnih ter prostorskih dokumentacij pa skupno 43.400.000,00 SIT. 0510 VARSTVO OKOLJA - Zbiranje in ravnanje z odpadki Letošnji proračun predvideva za te namene 84.300.000,00 SIT, od tega 1.700.000.00 SIT za informiranje na področju varstvenega okolja, 9.900.000.00 SIT za intervencije s področja ekologije, ter 72.700.000.00 SIT investicijskega transferja za zbirni center za odpadke, ki se gradi v Puconcih. 0520 VARSTVO OKOLJA - Ravnanje z odpadno vodo Investicije v kanalizacijo KS letos obsegajo 124.500.000,00 SIT od tega za kanalizacijo v Satahovcih 36.000.000,00 SIT ter Bakovcih 88.500.000.00 SIT. 0610 STANOVANJSKA DEJAVNOST Planirani znesek 106.178.000,00 SIT obsega transfer Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine M.Sobota (97.278.000,00 SIT) in je enak znesku, izkazanemu na prihodkovni strani, ostalih 8.900.000.00 SIT pa predstavljajo materialni stroški delovanja sklada. 0620 PROSTORSKI RAZVOJ - Prostorsko načrtovanje in razvoj Predvidena sredstva v znesku 14.720.000,00 SIT so namenjena stroškom geodetskih meritev, urejanja prostorskih planov ter formiranju informacijske baze. 0630 STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ -javna razsvetljava Stroški delovanja javne razsvetljave ter investicijskega in rednega vzdrževanja so predvideni v višini 50.850.000,00 SIT. 0700 ZDRAVSTVO Za stroške mrliških ogledov je predvideno 2.370.000,00 SIT, za investicijski transfer, ki je namenjen sofinanciranju nakupa patronažnega vozila pa 500.000,00 SIT. 0810 DEJAVNOST NA PODROČJU ŠPORTA IN REKREACIJE Skupno je za to dejavnost namenjeno 98.020.000,00 SIT. Pri tem obsegajo sredstva za delovanje športne zveze 6.840.000,00 SIT, sredstva za kategorizirane športnike 5.260.000,00 SIT, najemnine za športne objekte 6.650.000,00 SIT, dotacije športnim društvom 44.100.000,00 SIT ter ostali skupni stroški na področju športa 8.000.000,00 SIT. Investicijsko urejanje prve faze zunanjega igrišča pri OŠ III. je predvideno v višini 6.670.000,00 SIT ter investicijski transferji na področju športa 20.500.000,00 SIT. 0820 KULTURNE DEJAVNOSTI Za potrebe kulturnih dejavnosti je namenjeno 285.269.000,00 SIT. Največje postavke znotraj skupne vsote predstavljajo investicija v gradnjo PIŠK (82.056.000,00 SIT) ter nabavo opreme za PIŠK (89.398.000,00 SIT). Za delovanje PIŠK ter nakup knjig je planiranih 61.161.000. 00 SIT, ostala sredstva pa so namenjena za različne druge potrebe v kulturi. 0830 OSTALE DEJAVNOSTI - Založništvo Postavka obsega stroške tiskanja "Soboških novin" v znesku 4.000.000.00 SIT. 0840 OSTALE DEJAVNOSTI - Neprofitne organizacije in društva Skupno je predvideno 36.108.000,00 SIT in sicer, za dejavnost mladih 5.271.000,00 SIT, za preventivne programe na področju zdravstvenega varstva 4.500.000,00 SIT ter preventivne programe na področju socialnega varstva 13.000.000,00 SIT. Ostalo obsegajo sredstva za delovanje MIKK-a M. Sobota. 0911 IZOBRAŽEVANJE - Predšolska vzgoja Največji stroški v proračunu so prav na tem področju saj je predvidenih skupno 465.420.000,00 SIT odhodkov. Pri tem je za pokrivanje ekonomske cene vrtcev namenjenih 447.430.000,00 SIT, investicije na tem področju pa so planirane v višini 13.500.000,00 SIT. Ostalo je namenjeno investicijskemu urejanju otroških igrišč v mestu, ter jelkovanje otrok v skupnem znesku 4.490.000,00 SIT. 0912 IZOBRAŽEVANJE - Osnovnošolsko izobraževanje Znesek 154.859.000,00 SIT je namenjen potrebam osnovnošolskega izobraževanja in obsega regresiranje prevozov otrok v šolo (23.600.000,00 SIT), sredstva za znanost (3.500.000,00 SIT), sredstva za materialne stroške, prispevke in plače nadstandardnih programov osnovnih šol ter razširjena dejavnost osnovnih šol (97.359.000,00 SIT). Investicijske potrebe ureditve OŠ I. za prehod na devetletno izobraževanje so planirane v višini 16.100.000,00 SIT ter investicijski transfer osnovnim šolam iz naslova amortizacije v znesku 14.300.000,00 SIT. 0920 IZOBRAŽEVANJE - Ostale dejavnosti Postavka je planirana v višini 47.947.000,00 SIT in zajema kadrovske štipendije (4.581.000,00 SIT), Pomursko izobraževalno fundacijo (9.000.000,00 SIT) pri čemer gre za podelitev štipendij deficitarnih poklicev, sredstva za programe tehnične kulture 8.622.000,00 SIT, sredstva za materialne stroške Ljudske univerze 8.944.000,00 SIT in sredstva za materialne stroške Glasbene šole 9.200.000,00 SIT. Stroški projektne dokumentacije za novo Glasbeno šolo pa so predvideni v višini 6.000.000,00 SIT. 1000 SOCIALNA VARNOST IN REZERVE Skupno 179.891.000,00 SIT je namenjena refundaciji oskrbnih stroškov v socialnih ustanovah (34.200.000,00 SIT), subvencijam starin za stanovanja socialno ogroženih oseb (9.050.000,00 SIT), enkratnim denarnim pomočem socialno ogroženih (5.010.000,00 SIT), največji odhodek pa predstavljajo zdravstveni prispevki za občane brez lastnih virov (71.000.000,00 SIT). Investicija na področju sociale je namenjena ureditvi kriznega centra za mladostnike, ki iz različnih vzrokov zbežijo od doma in so lahko v tem centru nameščeni do 60 dni. Vrednost investicije je 6.000.000,00 SIT. Ostalo predstavljajo sredstva za delovanje Centra za socialno delo v skupnem znesku 37.676.000,00 SIT. Odhodki proračuna za leto 2003, ki znašajo skupno 3.178.722.000,00 SIT so razporejeni v investicijske odhodke in investicijske transferje v znesku 1.183.609.000,00 SIT oziroma 37,27 % vseh odhodkov, ter za tekoče odhodke in tekoče transferje v znesku 1.995.133.000,00 SIT oziroma 62,76 % vseh odhodkov proračuna. Investicijski del je naravnan v ene delu na zaključna dela investicij začetih v lanskem letu ali še prej. To je dokončanju kanalizacijskega omrežja (Bakovci, Satahovci) s čimer bo urejeno odvajanje odpadnih voda v vseh naseljih mestne občine, dokončanju gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice in dokončni ureditvi vseh osnovnih šol za potrebe prehoda na devetletno izobraževanje. V drugem delu so investicije naravnane na pripravo pogojev za razvoj podjetništva oziroma obrti z izgradnjo podjetniškega inkubatorja ter ureditve severne industrijsko-obrtne cone. V cestnem prometu je letos dan poseben poudarek urejanju prometa oziroma mestnih ulic, vrsta "manjših" projektov na drugih področjih pa zaokroža še eno leto investicijskih in razvojnih naporov mestne občine Murska Sobota. S tekočimi transferji v šolstvo, predšolsko vzgojo, kulturo, šport, zdravstvo in socialo so zagotovljena sredstva za potrebe teh dejavnosti, kjer pa je opazen trend slabšanja ekonomskega položaja občanov, saj se prav v sociali in predšolski vzgoji močno povečujejo potrebe po subvencioniranju stroškov za občane z majhnimi viri lastnih sredstev, ali celo brez njih. Oddelek za proračun in finance 13 KMETIJSTVO številka 33 Neposredna plačila in vloga kmetijske svetovalne službe redba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2003 določa postopke za uveljavljanje podpor na površino in podpor na živali ter postopke nadzora za te podpore, ki so navedene v 1. členu te uredbe. Zbirno vlogo za neposredna plačila bo letos potrebno oddati v obdobju od 20. marca do 30. aprila. Letošnje leto, za razliko od preteklih dveh, v tej uredbi ni več določen obvezen pregled vloge na popolnost. V preteklem letu je namreč vsakemu vlagatelju pred oddajo zbirne vloge pristojni kmetijski svetovalec s podpisom kontrolnega lista potrdil, da je upravičenec v celoti in čitljivo izpolnil zbirno vlogo in ji priložil zahtevana dokazila ter da je na kopije katastrskih načrtov vrisal enote dejanske rabe in posamezne vrste kmetijskih rastlin. Kmetijski svetovalci bodo na voljo za pomoč pri izpolnjevanju vloge. Tudi letos bodo tisti, ki bodo to pomoč želeli, plačali del vrednosti opravljene storitve. Letos bo to 3.500.- SIT za pomoč do vključno ene ure. Za zahtevnejše in obsežnejše vloge, kjer bo ta pomoč trajala več kot eno uro, pa bo potrebno plačati 4.000.- SIT. Oba zneska že vključujeta 20 % DDV. S temi sredstvi Kmetijska svetovalna služba krije del izpada prihodka, ki je posledica omejevanja proračunske porabe. Pomoč pri izpolnjevanju vloge pa ne pomeni, da bo svetovalec odgovoren za vašo vlogo. Kmetijski svetovalec vlagatelja lahko samo seznani s pogoji in sredstvi, ki jih lahko dobi za določeno površino ali žival in mu pomaga pri izpolnitvi obrazcev. Odgovornost s svojim podpisom prevzema vlagatelj. 0 zahtevkih se odloča vlagatelj sam, saj le on ve, ali izpolnjuje s predpisi določene pogoje. Vsak ukrep, za katerega se uveljavlja zahtevek, je namreč vezan na izpolnjevanje določenih pogojev, ki jih lahko zagotovi le kmet sam. Tisti, ki že več let zapored vlagate zahtevke in nimate večjih sprememb v površinah oz. vrstah rabe, boste to že znali storiti sami. Letošnji obrazci so v večji meri enaki lanskim. Kaže pa se podrobneje poučiti o novih ukrepih in o spremenjenih pogojih, da ob izdaji odločb ne bo po nepotrebnem prihajalo do nejevolje, ker določeni zahtevki ne bodo odobreni, oziroma ne bodo izplačani, ker zahtevek za določeno premijo sploh ni bil vložen. Svetovalčeva vloga pa se ne konča ob izpolnitvi in oddaji zbirne vloge. Svetovalci nudijo tudi pomoč pri dopolnjevanju zbirnih vlog, kjer je rok kratek - 8 dni - razlogi pa tistemu, ki je prejel obvestilo naj dopolni vlogo, največkrat niso čisto jasni. Svetovalna služba organizira tudi izobraževanja za ukrepe SKOP - Slovensko kmetijsko okoljskega programa, pomaga pri vodenju evidenc, potrebnih pri izvajanju ukrepov SKOP, izdeluje in svetuje pri gnojilnih načrtih. Opozorila pa bi vas na dva nova ukrepa SKOP, in sicer ETA - ohranjanje ekstenzivnega travinja in W0 - pokritost tal na vodovarstvenem območju. Podrobnejše informacije v zvezi s tema ukrepoma so na voljo pri kmetijskih svetovalcih. Torej! Rok za oddajo vloge je 20.03.2003 do 30.04.2003! Metka Barbarič, KGZS-zavod MS, Oddelek za kmetijsko svetovanje Tudi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja nam je v zvezi z neposrednimi plačili iz naslova ukrepov kmetijske politike za leto 2003 posredovala dopis, ki je bil objavljen tudi v 14. številki Kmečkega glasa. V njem vse upravičence do neposrednih plačil opozarja na najpomembnejša dejstva, navaja nekaj nasvetov in opozarja na najpogostejše napake, ki so se pri izpolnjevanju obrazcev pojavljale v prejšnjih letih. V upanju, da vam bo v pomoč pri izpolnjevanju in oddaji vloge, dopis objavljamo v celoti. NEPOSREDNA PLAČILA IZ NASLOVA UKREPOV KMETIJSKE POLITIKE ZA LETO 2003 Tudi v letošnjem letu vas želimo povabiti k izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za leto 2003. Upravičenci so predtiskane vloge že prejeli. Vlogam so priložena podrobna navodila, ki so namenjena kot pomoč pri izpolnjevanju obrazcev. Prazne vloge so na voljo po posameznih območnih kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji. Rok za oddajo vlog je letos do 30. aprila. Za kmetijsko gospodarstvo planina ali skupni pašnik je mogoče zbirno vlogo na agencijo poslati tudi po 30. aprilu 2003, vendar najkasneje do 30. junija 2003. Osnovne obrazce morajo do 30. aprila 2003 poslati na agencijo tudi vsi tisti, ki nameravajo kasneje vložiti zahtevke za Posebno premijo, klavno premijo ter dodatno plačilo za govedo za leto 2003 ali Zahtevke za neposredna plačila za rejo plemenskih živali za leto 2003. Agencija priporoča, da vsi, ki nameravajo vložiti vlogo za pridobitev neposrednih plačil, pazljivo preberejo navodila za izpolnjevanje vloge, za pomoč pa naj se obrnejo tudi na kmetijskega svetovalca. 14 april 2003 KMETIJSTVO Nasveti za pravilno izpolnjeno vlogo: 1. Bodite pozorni na spremembe in novosti. • Novosti pri ukrepih: - ekstenzifikacijska premija; - nova območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo; - nova ukrepa SKOP (ETA - ohranjanje ekstenzivnega travinja in WO - pokritost tal na vodovarstvenem območju). • Novosti na obrazcih: - v obrazec C je potrebno obvezno vpisati vse gozdne površine; - aneks k pogodbi o izvajanju ukrepov SKOP; - obrazec F - Spremembe podatkov o kmetijskih zemljiščih v uporabi za ukrepe SKOP; - Zapisnik o prigonu živali na planino ali skupni pašnik obsega 3 izvode (z izvodom ORIGINAL-SIR gospodar planine sporoči premik govedi v CRG). 2. Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami: Nečitljivo napisanih številk ne bo mogoče pravilno razbrati in jih vnesti v računalniško bazo podatkov. 3. Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila: - izjavo o zakupu zemljišč za leto 2003, podpisano s strani zakupnika in zakupodajalca; - fotokopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti Republike Slovenije, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb; - fotokopijo komasacijske odločbe, če je niste priložili v letih 2000, 2001 ali 2002; - fotokopijo kartice tekočega računa (obe strani) ali kartice transakcijskega računa in tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa. Pravne osebe naj vlogi priložijo fotokopijo potrdila o odprtju transakcijskega računa. Priložiti morate tudi ostala potrdila in dokazila, ki so potrebna kot priloge k posameznim zahtevkom in so opredeljena v uredbah in tržnih redih. 4. Uskladite: - podatke o parcelah, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra; - stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu (ušesne številke); - stanje v registrih trajnih nasadov s stanjem v naravi. 5. Preden zbirne vloge pošljete na agencijo: • poglejte, če so obrazci izpolnjeni in pripravljeni za oddajo na agencijo (datumi, podpisi); • izpolnite kontrolni list na zadnji strani ovojne mape in ga podpišite. 6. Držite se roka za oddajo vloge. Vlogo čimprej pošljite priporočeno po pošti na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska 160 1000 Ljubljana s pripisom "zbirna vloga" 7. Kopije zbirne vloge, zahtevkov, vseh dokazil in potrdil, OBVEZNO hranite najmanj štiri leta od pravnomočnosti odločitve o zahtevku. Najpogostejše napake Po kontroli glede popolnosti vloge je agencija zabeležila naslednje najpogostejše napake: - Ni bilo podpisa ali žiga. - Rubrike niso bile do konca izpolnjene. - Ni bilo vpisanih MID-ov. - Vloge so bile izpolnjene nečitljivo. - Vlogi ni bila priložena fotokopija hranilne knjižice ali bančne kartice. - Zahtevek sta vložila tako lastnik kot zakupnik zemljišča. - Vlogi niso bila priložena vsa zahtevana potrdila in dokumenti. Po kontroli primerjav podatkov, ki so jih posredovali upravičenci in ki so zapisani v različnih evidencah in registrih, so bile ugotovljene naslednje najpogostejše napake: - MID sadovnjaka oz. oljčnika, ki so ga upravičenci navajali na obrazcu C, ni bilo v Evidenci oljčnikov oz. travniških sadovnjakov. (20,33%). - Zbirni vlogi ni bila priložena pogodba o izvajanju ukrepov SKOP ali pa ni bila podpisana. (14,33%). - V vlogi se na obrazcih C in D niso ujemale zaporedne številke enote rabe. (12,25%) - Na obrazcu Podatki o oljčniku/travniškem sadovnjaku ni bila vpisana sadna vrsta, prav tako ne bruto površina nasada. (8,28%) - Na zahtevku za izplačilo za premijo za krave dojilje za leto 2002 je bila navedena žival, ki je sicer bila vpisana v Centralni register govedi, vendar pod drugim MID-om. Po tretji kontroli, ki zadeva lastništvo parcel, je bilo ugotovljeno veliko tako imenovanih "dvojnih parkiranj", kar pomeni, da sta lastništvo za eno parcelo uveljavljala najmanj dva upravičenca. Vloga je denar! V letu 2003 bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na vlogah za neposredna plačila izvajala poostreno kontrolo. V primeru nepravilnosti na zahtevku agencija ne bo pozivala na dopolnitev vloge, prav tako za nepravilno izpolnjen zahtevek ne bo izplačala finančnih sredstev. V primeru nepravilnih navedb v vlogi upravičenci lahko pričakujejo obisk inšpektorja, ki bo opravil pregled na terenu in v primeru nepravilnosti tudi ukrepal. Agencija svetuje, da se upravičenci za pomoč pri izpolnjevanju vloge obrnejo na kmetijskega svetovalca. Ti imajo dostop do večine registrov in evidenc. Agencija poudarja, da bodo izplačane samo pravilno izpolnjene in pravočasno prispele vloge, ki bodo imele priložena vsa zahtevana dokazila in potrdila. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja 15 RAZPISI številka 33 Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Ur.l. RS, št. 33/97) objavlja RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2003 Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo MO Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu. Plaketa MO Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, za vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo. Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu MO Murska Sobota. Predloge za podelitev priznanj MO Murska Sobota lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične stranke in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Predloge s pisno obrazložitvijo pošljite v roku 15 dni po dnevu objave na naslov: MeO Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: "Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota". OBVESTILO OBČANOM Mestni občini Murska Sobota, so bili sprejeti odloki, ki občanom nalagajo obveznosti oziroma prepovedujejo določena ravnanja. Odlok o javnem redu (Ur.l.RS, št. 4/2000) med drugim določa: • da se mora posekati drevje, veje, grmovje in porezati živa meja, ki ovirajo promet vozil, pešce na javnih površinah ali kazijo zunanji videz mesta, • da je prepovedano škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da bi se s tem ogrožalo zdravje občanov, • puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah in drugih mestih. Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. I. RS, št. 45/95 in 66/96) je med drugim: • na vseh območjih naravnega in življenjskega okolja (razen na območjih brez stanovanj, obrtnih, skladiščnih in podobnih območjih) dovoljena uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav, vrtalnih in brusnih strojev, kladiv, žag in opravljanje drugih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo visok hrup, in sicer od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. • Uporaba teh naprav in opravljanje opravil je prepovedano tudi med prazniki, če je dela prost dan. Vse občane naprošamo, da omenjena določila navedenih aktov spoštujejo, za reševanje kršitev pa je pristojna občinska inšpekcija. JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH TURISTIČNIH SPOMINKOV V LETU 2003 Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2003. 1. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: • kulturno in naravno dediščino, • turistični objekt, • turistični kraj, • turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo, • jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo, • so prvič javno predstavljeni in • še niso v prodaji doma ali v tujini. 2. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli denarne nagrade: prva nagrada: 200.000 SIT druga nagrada: 100.000 SIT tretja nagrada: 50.000 SIT 3. Poleg denarnih nagrad bo strokovna komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje najbolje uvrščene spominke in vsem nagrajencem podelila celostno podobo slovenske turistične ponudbe. Na natečaj se lahko prijavijo fizične osebe in pravne osebe. Prejete vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom. 4. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 15. junija 2003. 5. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: • ime in priimek, naslov in telefonska številka avtorja, • kratek opis spominka • 2 fotografiji spominka • izjava, da je izdelek prvič predstavljen • da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini • izjava, da je izdelovalec oziroma avtor spominka. 6. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije. 7. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov. Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije si pridržujeta pravico, da se nagrada ne izplača oziroma mora nagrajenec nagrado vrniti, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpopolnjuje vseh pogojev razpisa. Ljubljana, 13. marec 2003 16 april 2003 AKTUALNO Soboški Zavod za zdravstveno varstvo ob svetovnem dnevu zdravja Varno okolje - zdravi otroci - lepa prihodnost Že drugo leto zapored se je na Otoku ljubezni ob Svetovnem dnevu zdravja dogajalo lepo in zanimivo druženje prebivalcev Pomurja, tudi iz Murske Sobote. Kljub zelo hladnemu in vetrovnemu vremenu nas je bilo nekaj čez 250. Da sta zdravje in gibanje zelo pomembna, priča prisotnost otrok, ki so se skupaj s svojimi starši, babicami in dedki odpravili na par kilometrov dolgo pot, do res čudovitega kotička narave ob Muri. Na Otok ljubezni smo prišli peš. Kolesarjev je bilo manj, kar je povsem razumljivo, vreme je bilo izjemno slabo. Prišli so tudi gosti iz sosednje Hrvaške - iz Štrigove. Zbrali smo se na osrednji pomurski prireditvi , ki je to leto bila pod geslom " Varno okolje - zdravi otroci - lepa prihodnost", saj je bil letos Svetovni dan zdravja namenjen otrokom. Številni organizatorji so se z vso vnemo lotili dela. Imeli smo zelo pestro, bogato in okusno obložene mize z dobro- tami, ki so jih pripravile članice Društva za kulturno in ljudsko izročilo iz Ižakovec. Ni manjkalo niti sadja. Lepo je bilo videti mlajše in starejše, ki so segali za okusnimi domačimi jabolki. No, tudi topel čaj nas je prav prijetno ogrel. Veliko zanimanje so udeleženci pokazali za stojnico, kjer so delavci Zavoda za zdravstveno varstvo delili zloženke in brošure o zdravju in zdravem življenjskem slogu. Program je bil zanimiv, konec pa razgiban, saj so vsi udeleženci pohoda in druženja ob Muri so skupaj telovadili s fizioterapevtko. Pa ne pozabimo! Poskrbimo, za varnost naših otrok doma, v šoli in lokalni skupnosti! Se vidimo prihodnje leto. Delavci Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Jadranka Jovanovič, prof. KARIKATURE ANTONA BUZETIJA Karikaturist in likovni pedagog Anton Buzeti iz Bakovcev je pred nedavnim v soboški Galeriji razstavili 130 karikatur. Pred tem je razstavljal tudi v prostorih soboške Zavarovalnice Triglav, knjižnice v Ljutomeru ter v Monoštru na Madžarskem. Lani je sodeloval na mednarodni skupinski razstavi v Grčiji. Buzeti se s karikaturo, ki je situacijska in izraža inteligenten humor, resneje ukvarja šele štiri leta. Svoja dela objavlja tudi v regionalnem tedniku Vestnik ter v Vročem Kaju. Zakaj podgane v Murski Soboti Vemo, da zakon o nalezljivih boleznih določa ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, vključno z izvajanjem preventivne deratizacije. Deratizacija se izvaja zaradi zmanjševanja nevarnosti izbruha nalezljivih bolezni in velikih ekonomskih škod najmanj dvakrat letno. Deratizacijo kanalizacijskega sistema pa bi morali, po strokovnih načelih in potrebah, opravljati vsaj trikrat, če ne že štirikrat letno. In zakaj ? Kanalizacijski sistemi so največji rezervoarji glodalcev. Ne glede na število izvedenih deratizacij je prebivalstvo eden izmed pomembnih dejavnikov v boju za zmanjševanja populacije glodalcev. Z doslednim zbiranjem in sortiranjem odpadkov, možnost imamo že kar nekaj let, vzamemo glodalcem najenostavnejši način prehranjevanja. Ker sortiranja odpadkov ni, je kanalizacijski sistem poln odvržene hrane, kar vidimo pri izvajanju deratizacije. Dejstvo, da je najenostavneje odvreči ostanke v WC školjko in splakniti z vodo, pomeni tudi več podgan v kanalizacijskem sistemu. Razmišljanje vsakega posameznika, da se nam ne splača nositi organskih odpadkov v smetnjak, ker v posodi za organske odpadke tako ali tako najdemo vrsto drugih odpadkov, nas je pripeljalo do povečanega števila glodalcev - podgan v našem mestu. Zatiranje glodalcev z izvedbo deratizacije, torej z uporabo kemičnih sredstev, ne more biti uspešno, če ga ne kombiniramo tudi s povečano higieno. Zagotovo bo potrebno povečati število izvedenih deratizacij, toda sami prebivalci se moramo vključiti v ta boj z glodalci s skrbnih zbiranjem odpadkov in dviganjem naše zavesti o čistem in zdravem okolju. mag. Jasna Zver, dr.vet.med., ZZV M.Sobota 17 KULTURA številka 33 Jubilej mešanega pevskega zbora Štefan Kovač Murska Sobota ešani pevski zbor Štefana Kovača je imel svoj veliki (jubilejni koncert ob 35-letnici delovanja v dvorani Kina park v Murski Soboti. Zbor deluje od sezone 1967- 1968, v tem času pa je v zboru sodelovalo kar 250 članov. Zanimiv podatek je, da je v vseh letih doslej zbor porabil za vaje 8.400 šolskih ur, zato niso naključje zborovi uspehi, ki jih je dosegel. Poleg tega, da so pevci nastopali na Madžarskem, v Nemčiji, Italiji, Švici, Avstriji in na Hrvaškem ter seveda v Sloveniji in skupaj zabeležili 420 nastopov, zbor v zadnjem obdobju sodeluje tudi na različnih festivalih in tekmovanjih. Štirikrat so pevci sodelovali na slovenskem tekmovanju Naša pesem in osvojili eno srebrno in dve bronasti plaketi ter eno priznanje. Od leta 1997 zbor sodeluje na tekmovanjih v tujini, in sicer vTampereju na Finskem, na Rodosu v Grčiji, v Chlumecu na Češkem, v Rimu na tekmovanju Orlando di Lasso in v Riva del Gardi. Na vseh se je dobro uvrstil, slednji dve pa sta bili posebej uspešni, saj je v Rimu zbor prejel bronasto medaljo s 79,5 točkami, v Riva del Gardi pa srebrno priznanje 8. stopnje s 17,63 točkami. Pevci Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača so zapeli že tudi izseljencem v Bethlehemu in New Yorku v ZDA leta 2001, 14-krat doslej pa so sodelovali na slovenskem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. V letošnji sezoni zbor šteje 37 članov, začetnima zborovodjema Aleksandru Vlaju in Tomažu Kuharju pa sledi že 11. leto sedanja zborovodkinja Alenka Brulc - Šiplič. Načrti zbora so v prihodnje usmerjeni v prvi vrsti v pridobitev novih prostorov, saj slednji na podstrešju stavbe na Trgu zmage v Murski Soboti nikakor ne ustrezajo potrebam zbora. Nadalje bo zbor pričel s snemanjem gradiva za novo zgoščenko (doslej je izdal 2 glasbeni kaseti in eno zgoščenko) ter deloval na nadaljnji izboljšavi vokalne tehnike. Mešani pevski zbor Štefan Kovač Murska Sobota AKRILI JELENE ŠARDI predprostoru soboške grajske dvorane je razstavljala Jelena Šardi iz Murske Sobote, ki je tudi predmetna učiteljica likovnega pouka na osemletki v Puconcih. Avtorica je svoja dela ustvarila v akrilni tehniki, obiskovalce pa navdušila z motivi, ki jih je naslikala na valoviti karton. Ta način umetniškega izražanja postaja njen razpoznavi znak. DUNAJSKI KLAVIRSKI TRIO soboškem klubu PAC je nastopil Dunajski klavirski trio. Violinist Werner Hink in čelist Fritz Doležal sta Dunajčana, pianistka Jasmina Stančul pa je bila rojena v Subotici, vendar živi in ustvarja v avstrijski prestolnici. Avtorji so se v svetu klasične glasbe uveljavili kot solisti, na področju komorne glasbe pa nastopajo s številnimi znanimi umetniki in ansambli. Navdušili so tudi občinstvo v Murski Soboti. 18 april 2003 KULTURA 75. obletnica Godba na pihala Bakovci je praznovala eta 1928 jo je ustanovil in bil tudi prvi dirigent takratni ravnatelj Osnovne šole Bakovci Milan Deškovič. Je ena najstarejših godb v severovzhodni Sloveniji, v Prekmurju pa je bila to prva godba, ki je bila za vzgled vsem preostalim, ki so nastajale pozneje. Na začetku je delovala kot gasilska godba, instrumente so si godbeniki kupili sami. Sredstva zanje so zbirali kot prostovoljne prispevke, v glavnem v obliki kmetijskih pridelkov, z najemanjem kreditov, za katere so nekateri člani zastavili tudi svoje premoženje. Prva prelomnica je bila druga svetovna vojna, ki je delo godbe prekinila. Po vojni je dirigentsko palico prevzel Anton Buzeti in je godbo vodil nadaljnjih 30 let. Ker takratni časi niso bili naklonjeni tovrstni kulturni dejavnosti, bi v 60. letih skoraj prišlo do razpada godbe in prodaje instrumentov. Samo zaradi vztrajnosti dirigenta in nekaterih članov se to ni zgodilo. Leta 1976 je dirigentsko palico prevzel tretji dirigent, Stjepan Marušič-Stevo. Pod njegovim vodstvom se je začel ponovni vzpon godbe. Znal je pritegniti mlade člane in tako se je godba pomladila in povečala članstvo ter začela nastopati tudi na revijah in koncertih, tudi izven domovine. Razvilo se je mednarodno sodelovanje z godbami iz Madžarske in Avstrije. Z letom 1999 je dirigentsko palico prevzel prof. glasbe, Željko Ritlop. Godba je pod taktirko novega kapelnika začela izvajati koncertne skladbe in se kvalitetno dvigovati. S pomočjo Mestne občine Murska Sobota in Krajevno skupnostjo Bakovci so bili kupljeni novi instrumenti, kar je še prispevalo k boljši kakovosti. Danes godba šteje nekaj nad štirideset članov in uspešno nastopa na prireditvah doma in v tujini. Še vedno negujejo prijateljske mednarodne odnose z godbama iz Avstrije in Madžarske. Vsako drugo leto sami organizirajo srečanje godb z mednarodno udeležbo v Bakovcih. Zelo dobro je sodelovanje s porabskimi Slovenci, kjer vsako leto izvedejo samostojni koncert. Na tekmovanjih godb dosegajo vidne rezultate - lansko leto so na tekmovanju godb v Ormožu v zabavnem programu zasedli drugo mesto v kategoriji do 50 članov. Letos se bodo včlanili v Zvezo slovenskih godb. Velik jubilej so obeležili s slavnostnim koncertom 15. aprila v soboški kinodvorani. Sodeloval je tudi Mešani pevski zbor Štefan Kovač, s katerim so skupaj pripravili kar dve skladbi We are the champions in Bohemian Rhapsody, obljubljajo pa tudi nadaljnje sodelovanje. Slavnostni govornik je bil župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Slavic. Čestitki ob jubileju vsem nekdanjim in sedanjim članom godbe se pridružujemo tudi mi in želimo še obilo ustvarjalnega užitka. Svetovni dan Romov vetovni dan Romov praznujemo osmega aprila v spomin na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu. Omenjeni dan vsako leto obeležijo tudi slovenski Romi. Tako so pripravili vrsto prireditev. Osrednja je bila v Puconcih. Predstavnike slovenske zveze Romov je sprejel tudi predsednik republike Janez Drnovšek, Cankarjev dom v Ljubljani pa je gostil Esmo Redžepovo iz Makedonije, imenovano tudi kraljica romske glasbe. Ob svetovnem dnevu Romov je predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc opozoril na številne težave, s katerimi se še vedno soočajo pripadniki romske skupnosti v Sloveniji. Največjo težavo poleg visoke brezposelnosti predstavljajo še vedno neurejene bivalne razmere v komunalno povsem neopremljenih, nelegaliziranih romskih naseljih. Zato si bodo v prihodnje prizadevali za legalizacijo "na črno" zgrajenih naselij, da bo "vsaka romska družina v Sloveniji imela elektriko in vodo". Vlada si za izboljšanje položaja romske etnične skupnosti prizadeva prek programov ukrepov za pomoč Romom, ki zajemajo več pomembnih področij, in sicer izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjska problematika, zdravstveno varstvo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo novi triletni nacionalni program zaposlovanja Romov. Občine v Prekmurju so romski problematiki v preteklosti namenjale večjo skrb in pozornost, zato se položaj Romov na tem območju bistveno razlikuje od položaja Romov v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Beseda Rom v slovenskem jeziku pomeni človek, beseda Roma pa ljudje, ljudstvo. V primerjavi z narodnimi manjšinami Romi nimajo svoje matične države, temveč so potomci nomadskega ljudstva, ki je iz Indije prodrlo v Evropo že pred 14. stoletjem. Romi so razseljeni praktično po vseh evropskih državah, zato so v pravem pomenu "evropska manjšina". Po nekaterih ocenah naj bi v Evropi živelo 15 milijonov Romov, največ v Romuniji in na Madžarskem. Zaradi depriviligiranega položaja in odrinjenosti na družbeni rob potekajo v zadnjem desetletju številna prizadevanja za vključevanje Romov v življenje večine evropskih narodov in držav. V zadnjem desetletju romskemu vprašanju namenja veliko pozornost tudi Svet Evrope. 19 KULTURA "KULTURNI KROGI ll" v Pomurju sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota so se na vabilo Ministrstva za kulturo zbrali predstavniki pomurskih občin (le 13 od 26) in predstavniki kulturnih ustanov na KULTURNIH KROGIH II. Čeprav je bilo vabilo namenjeno županom občin, sta bila prisotna le dva, soboški in beltinski. Namen posveta, ki ga je vodila ministrica za kulturo Andreja Rihter, je bila seznanitev z nalogami za izvajanje novega krovnega zakona v kulturi - zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je začel veljati konec novembra lanskega leta. Predstavitev po glavnih temah z vidika ciljev, novosti zakona in oživitve kulturne politike v občinah sta imeli državni sekretarki Nataša Pihler in Vesna Čopič. Zakonska določila novega zakona nalagajo lokalnim skupnostim, da v roku enega leta od sprejetja zakona, sprejmejo lokalne programe za kulturo. To je dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki je vezan na srednjeročno obdobje štirih let, a usmerjen dolgoročno. Postavil bo cilje in prioritete lokalne kulturne politike in omogočil merjenje doseganja njegovih ciljev. Nadalje je bilo govora o financiranju in ustanoviteljskih razmerjih do javnih zavodov na področju kulture, ki so širšega, ne le lokalnega pomena, kot sta Pokrajinski muzej in Galerija v Murski Soboti. Gre za javne zavode, katerih financiranje je prevzela država leta 1989. To je bila inter- ventna rešitev, s katero je Kulturna skupnost Slovenije hotela kulturne institucije in njim namenjena sredstva zavarovati pred nevarnostjo, da bi občine v naraščajoči gospodarski krizi začele zmanjševati podporo kulturi in dajati prednost drugim, bolj materialno usmerjenim potrebam. Na vprašanje zakaj v to niso bile vključene knjižnice ni konkretnega odgovora. Prenos financiranja je pripeljal do razkoraka med ustanoviteljstvom in financiranjem. Še večji problem je povzročila sprememba lokalne samouprave leta 1995, ko se novo nastale občine, naslednice ustanoviteljskih pravic teh zavodov niso dogovorile o soustanoviteljstvu le-teh. Tako ustanoviteljski akti niso bili usklajeni z novo zakonodajo, svetom zavodov so potekli mandati, prav tako ravnateljem -imenovani so bili vedno kot vršilci dolžnosti. Z novim krovnim zakonom v kulturi naj bi se rešilo financiranje teh dveh zavodov na naslednji način: 60 % bo še naprej zagotavljala država, 20 % sedežna občina, torej Mestna občina Murska Sobota, 20 % ostale občine, če ustanoviteljskih pravic ne prenesejo na sedežno občino - v nasprotnem primeru prevzame sedežna občina tudi obveznost 20 % finančnih sredstev, katere pa ji država zagotovi iz državnega proračuna. Predvsem pa je pomembno, da se ob tem uredijo ustanoviteljska razmerja do teh zavodov in s tem večletna kriza vodenja in upravljanja v le-teh. Žal na posvetu nismo dobili težko pričakovanega odgovora na vprašanje, kako bodo na Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za finance ukrepali glede neizvajanja Zakona o knjižničarstvu in s tem o videnju rešitve problematike in stanja, v kakršnem se je znašla Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti. Kljub besedam ministrice, da to ni predmet tega posveta, sta z državnim podsekretarjem iz Ministrstva za finance povedala, da bodo s posebno informacijo o problematiki financiranja knjižnic v proračunskem letu 2003 seznanili Vlado Republike Slovenije in ji predlagali sprejetje ustreznih ukrepov za odpravo teh težav. Brigita Perhavec ZMAGO JERAJ V SOBOŠKEM PACU udi otvoritev razstave del akademskega slikarja Zmaga Jeraja je v soboški PAC pritegnila pomursko javnost. Umetnik namreč kakovostno obvlada vse oblike umetniškega izražanja. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, fotografijo, s knjižnim in scenskim oblikovanjem, publicističnim in uredniškim delovanjem ter z likovno vzgojo in mentorstvom. Prejel je številna priznanja in nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada za likovno umetnost, Kajuhovo nagrado za knjižno opremo ter Glazerjevo in Jakopičevo nagrado. 20 številka 33 april 2003 KULTURA LAKMUS - OSMA VINCETIČEVA PESNIŠKA ZBIRKA den najboljših slovenskih piscev Milan Vincetič je v soboškem salonu Murske republike v restavraciji hotela Zvezda predstavil novo pesniško zbirko Lakmus. Delo, ki pomeni že njegovo osmo samostojno pesniško zbirko, je posebno iz več plati, najpomembnejša pa je vsekakor izjemna racionalna poraba besed, saj v zgoščenih povedih skuša predstaviti največ. Pesniška zbirka je izšla pri mariborski založbi Litera, iz katere je tudi Nino Flisar, ki se je pogovarjal z avtorjem. Na literarnem večeru pa je najnovejše Vincetičeve pesmi prebiral Beno Horvat. Pred predstavitvijo pesniške zbirke je profesor fizike Andrej Kuhar predstavil še knjigo Prvi korak v znanosti. Pogovor z avtorjem prevoda iz angleščine je vodil kulturni delavec in pedagog Franci Just. SEKSTANT TREH AVTORJEV aložbi Franc-Franc in Litera sta v salonu Murske republike predstavila roman Sekstant, katerega avtorji so Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan-Felix. Kot je povedal Milan Vincetič, urednik omenjenega romana, naslov dela ni naključen, saj je sekstant naprava za določanje zemljepisne lege izgubljencev na morju. Gre za tridelni roman treh glavnih likov - Valentina, Halke in Erika, ki ga je vsak od avtorjev napisal v enotnem stilu in s skupnimi izhodišči. SLIKE IN PESMI GEZE GIBIČARJA eza Gibičar je znan obraz s soboških ulic. Marsikdo ga pozna tudi kot umetnika, ki se je uveljavil kot slikar, kipar in pesnik. Čeprav gre za slikarskega samouka, je že zdavnaj izoblikoval svoj način umetniškega izražanja, katerega motivi v različnih tehnikah se nanašajo na razočaranje v ljubezni. To pa je mogoče čutiti tudi v njegovih pesmih. O tem so se lahko obiskovalci prepričali tudi na njegovi nedavni razstavi likovnih del in skulptur, ki so bile na ogled v prostorih Cafe bara Kenny v Kocljevi ulici v Murski Soboti. Tudi njegovih 42 pesmi, ki jih je objavil v samostojni pesniški zbirki Nada in je izšla konec lanskega leta, je izražena bolečina nedoživete ljubezni. LUTKARJI, PEVCI, PLESALCI oboška območna izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je prejšnji in ta mesec v prostorih soboške grajske dvorane ter v soboškem kinu Park tudi letos pripravila niz območnih, tačas pa so na vrsti že medobmočna srečanja otroških in mladinskih skupin. Tako so se iz celotnega Pomurja, pa tudi širše, predstavile številne lutkovne, gledališke in plesne skupine ter pevski zbori. Najboljši pa se v maju udeležijo zaključnih državnih srečanj. Sledila bodo še srečanja odraslih skupin. Z literarnega večera (od leve): Beno Horvat, Nino Flisar in pesnik Milan Vincetič Štefan Kardoš, Robert Titan Felix, urednik Milan Vincetič, Norma Bale in Nino Filsar (založba Litera) Nastopajoči s predstave Stonogine težave lutkovne skupine Grajski strahci iz Murske Sobote. Avtorica besedila in režiserka predstave je Jožica Roš 21 KULTURA številka 33 ŽIVETI SKUPAJ ako smo poimenovali projekt, ki smo ga v razredu podaljšanega bivanja na kroški osnovni šoli izvedli ob evropskem letu invalidov. Življenje in delo ljudi, ki so drugačni kot mi, smo spoznali ob druženju z gospodom Tončkom Kosom, članom Društva slepih in slabovidnih iz Murske Sobote. Ob praktični predstavitvi pripomočkov, ki jih invalidi uporabljajo v vsakdanjem življenju, in ob aktivnem sodelovanju učencev, smo dosegli osnvni cilj projekta - spoznavanje in sprejemanje drugačnosti ter pomena strpnosti ob povezavi z drugačnostjo. Slepi in slabovidni ljudje gledajo s srcem, nam je dejal Tonček Kos. Morda bomo odslej tudi mi, ki imamo zdrave oči, večkrat gledali s srcem in tako videli več! Vzgojiteljica Majda Marenče, OŠ II M. Sobota, podružnica Krog MARJAN GUMILAR SE JE PREDSTAVIL soboškem PAC-u je marca razstavljal tudi priznani prekmurski rojak - akademski slikar Marjan Gumilar, ki trenutno živi in dela v Ljubljani. Njegova tokratna razstava se je precej razlikovala od dosedanjih, saj si je bilo mogoče ob odprtju razstave poleg njegovih desetih risb in treh avtoportretov ogledati tudi njegov kratki videofilm z naslovom Dnevnik, ki nadrobno prikazuje njegovo bivanje v Parizu leta 2000. Gumilar je dobitnik številnih priznanj in nagrad, med katerima posebej izstopata Rembrandtov cekin iz leta 1993 ter velika nagrada za slikarstvo XVI. Jugoslovanskega bienala mladih leta 1991. IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE KPŠ lub prekmurskih študentov (KPŠ) je za svoje člane oziroma prekmurske dijake in študente pripravil brezplačno izobraževalno delavnico z naslovom Moč osebnega nastopa, ki jo je vodil direktor svetovalnega podjetja BM Consulting Branko Žunec ml. To je bila prva iz niza izobraževalnih delavnic, v prihodnje pa naj bi jih bilo, prav z namenom čimvečjega pridobivanja praktičnih znanj z različnih področij, še več. TRIGLAV JE ODPRL PRVO MULTIMEDIJSKO GALERIJO prostorih soboške območne enote Zavarovalnice Triglav na Lendavski ulici so pred nedavnim odprli prvo multimedijsko galerijo v Sloveniji. Projekt, ki sta ga skupaj realizirala omenjena območna enota zavarovalnice ter podjetje Creativ iz Murske Sobote, ponuja nove možnosti multimedijskih predstavitev z umetniškim izrazom, sodobne računalniške in informacijske tehnologije pa ponujajo niz razvojnih priložnosti tudi na drugih področjih. Kot pravi Edina Rituper, pomočnica direktorja za trženje v Zavarovalnici Triglav, OE Murska Sobota, omenjena multimedijska galerija omogoča, da se obiskovalcu od ekrana do ekrana prikazujejo različne, vendar medsebojno popolnoma usklajene informacije na različnih monitorjih, projektorjih ali ekranih. "Tako dobijo obiskovalci, gledalci oziroma uporabniki občutek več ter raznolike informacije in podatke, ki si sledijo iz enega v drugi monitor oziroma ekran. Projekt multimedijske galerije omogča predvajanje grafike, besedila, fotografij, videa in zvoka na enem ali več monitorjih, t.i. plasma ekranih ali preojektorjih. 22 april 2003 MLADI MIKK in mala velika jezikovna delavnica • SOMETHING LIKE ELVIS (Poljska) post rock + support MIKK-ov klubski prostor ob 20:00 Petek, 02. 05. 2003, koncert skupin: 23. APRIL - SVETOVNI DAN KNJIGE udi letos bomo v sodelovanju s POKRAJINSKO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO MURSKA SOBOTA pripravili stojnico v središču Murske Sobote (letni vrt pri Pivnici Zvezda od 10:00 dalje), kjer si boste mimoidoči lahko po lastni izbiri privoščili zastonj knjigo, ki jo bo odstopila knjižnica. Ne pozabiti tudi na branje poezije MIKK-ovih mladih literatov. ričele so se Brezplačne priprave na maturo, ki jih organizirajo Klub prekmurskih študentov, Študentska organizacija Univerze v Mariboru in MIKK. Vse priprave na maturo bodo do 31. maja, skupaj 8 tednov, na Gimnaziji Murska Sobota v predavalnici št. 056 (pritličje). Priprave na maturo iz SLOVENŠČINE, so vsak četrtek ob 14. uri. Priprave na maturo iz MATEMATIKE, so vsak petek ob 17. uri. Matematiko predava Tadeja Pucko, slovenščino pa Renata Pucko. • SOUALL (Praga - Velika Britanija/Irska/Kanada) noise post rock • MANUL (Murska Sobota) alter rock • TBA - spremljajte objave na naši spletni strani!! Sobota, 03. 05. 2003, koncert skupin: • JFK Trio (ZDA/Škotska/Hrvaška) free jazz + support V Ambasadi Štefana Kovača - Marka Beltinci ob 20:00 Vse o dogodku preberite na www.mikk-ms.si I Petek, 09. 05. 2003, Solo performance, Koncert skupin: • SETH (Velika Britanija) • SPECIAL APPERANCE (Francija) 23 Skozi igro do znanja ladi se boste lahko vključili v delavnice angleškega in nemškega jezika. Nivojsko bodo skupine razdeljene na začetne in nadaljevalne. Izvedba posameznih delavnic bo odvisna od števila prijav, ki je omejeno (vsaka skupina min. 5 in max. 15 udeležencev). Vsak sklop delavnice bo obsegal 30 šolskih ur (enkrat na teden po dve šolski uri oziroma po dogovoru z mentorjem). Mentor delavnice bo Attila Szabo, profesor tujega jezika na Gimnaziji Murska Sobota. Namen jezikovne delavnice je podati mladim jezikovna znanja izven okvira šolskih obveznosti za mlade od 12. do 18. leta starosti. Metodika poučevanja temelji na sproščenih konverzacijah ter delu z avdio-video materialom. Izdelovali bomo plakate, se veliko pogovarjali v tujem jeziku o aktualnih temah, si pogledali videokasete, krepili slušno razumevanje skozi poslušanje glasbe, itd. Za razliko od klasičnega šolskega predavanja, nam je zatorej cilj poglobiti in odpraviti vsakršno obliko vrzeli, s katerimi se osnovno- ali srednješolec srečuje v šoli, ter seznaniti znanježeljno mladino tudi s dodatnimi interesnimi vsebinami kulturnih okvirjev ter jih primerjati z lastnim, slovenskim kulturnim ozadjem. Končni cilj je dvigniti raven komunikacije v tujem jeziku na višji nivo, odpraviti strahove in predsodke do jezikov, usvojiti dodatno znanje, kar še dodatno dopolni šolski pouk, ter osveščati mlade, da spoznajo svojo vlogo v kulturno-jezikovnih okvirih in vlogo domačega okolja ter Slovenije v množici evropskih in svetovnih kultur. MATURA 2003 Brezplačne priprave na maturo Brezplačne priprave na maturo so v sproščenem vzdušju, v smislu nadgradnje in utrjevanja vašega znanja. Predavatelji pomagajo pri reševanju nalog, kjer lahko tudi sami postavljate vprašanja. Predavajo študentje višjih letnikov in absolventi Pedagoške fakultete v Mariboru. Izkušnje pri inštruiranju že imajo, saj opravljajo to delo že nekaj let. Pripravljeni so pomagati in biti vaši prijatelji. Ker projekt poteka s srednjimi šolami, predavatelji delajo po katalogu in po nalogah, ki pridejo v poštev samo na maturi. Zagotavljamo vam kakovostne priprave, ki vam z resnim delom lahko prinesejo boljše rezultate na maturi. Iz MIKK-ovega programa... Koncerti in druge glasbene aktivnosti Četrtek, 01. 05. 2003, koncert skupin: ŠPORT številka 33 12. mednarodni pokal v judu Tekmovalni in organizacijski uspeh redzadnjo marčevsko soboto je bil v telovadnici osnovne šole ena v Murski Soboti velik športni dogodek - tradicionalni, že 12. pokal v judu. Sodelovalo je čez 200 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Slavnostni govornik ob otvoritvi tekmovanja je bil podžupan Mestne občine Rudi Horvat, ki je med drugim dejal: "Pokal Murske Sobote je prava revija mladih športnikov. Tu so združena prizadevanja veščine, borbe, izkušnje, znanje starejših ter energija in želja po zmagi mlajših. In kaj je lepšega kot revija mladih v tem mladem, pomladnem življenju ljudi in narave. Lepo je tudi združiti simbol prebujajoče se narave - češnjev cvet, ob današnjem dnevu, ko nas uradno pozdravlja pomlad. S češnjevim cvetom, ki je simbol vašega športa. Dovolite mi, da posebno pozornost namenim našemu neutrudnemu delavcu, predsedniku kluba, Antonu Tončku Kosu, ki je že več kot 40 let zapisan temu športu in je prehodil vse poti od začetnika do tekmovalca preko trenerja do funkcionarja. On ni samo odgovorni organizator, je nosilec mojstrskega pasu VI. dan. Je primer nenehnega samoobvladovanja ter premagovanja konfliktov, ki se ga je naučil tudi v judu, ko je potrebno premagati strah v direktnem kontaktu z nasprotnikom. Ta nasprotnik pri njem ni samo posameznik športov, njegov nenehni nasprotnik je tudi svet teme, v katerem išče svojo luč že preko 30 let. Eno od luči je našel tudi v judu, ki ga je naučil premagovati ovire, povečal sposobnost koncentracije, pridobivanja fizične in psihične moči, orientacije v prostoru in hitrih reakcij. Gre za vrednote, ki so še tako pomembne v vsakdanjem življenju." Na turnirju je v ekipni konkurenci zmagal madžarski klub Koronco Tuti s 35 točkami. Na drugem mestu so bili domačini iz Murske Sobote, ki so zbrali 23 točk. V posamični konkurenci so bili vsak v svoji kategoriji najboljši Uroš Kavčič, Grega Zrim in Črt Bezjak. Predsednik Judo kluba Murska Sobota Anton Tonček Kos Slavnostni govornik, podžupan Mestne občine Murska Sobota, Rudi Horvat Tekmovalci med slovesno otvoritvijo Navodila trenerja pred tekmovanjem Ena od številnih borb 24 april 2003 ŠPORT GRAND PRIX ZA rokoborce udi sedmo mednarodno tekmovanje Grand prix rokoborcev v Murski Soboti je potrdilo, da so v našem mestu doma odlični rokoborci - tekmovalci in organizatorji. V telovadnici III. soboške osemletke se je namreč dvodnevnega tekmovanja, ki ga je v sodelovanju z Rokoborsko zvezo vzorno pripravil domači rokoborski klub, udeležilo več kot sto tekmovalcev iz 12 držav. Med številnimi domačimi tekmovalci sta se posebej izkazala Dejan Šernek, ki je nastopal v kategoriji do 85, kilogramov ter Andrej Slavič v kategoriji do 63 kilogramov. Oba sta namreč osvojila drugi mesti, Šernek pa je bil izbran tudi za najboljšega domačega tekmovalca. Tekmovalci Rokoborskega kluba Murska Sobota Zanimivi in atraktivni boji na parketu. PLESNI PARI ZA DRŽAVNO PRVENSTVO lesni klub Devžej iz Murske Sobote je v telovadnici lll. soboške osemletke pripravil tretji, predzadnji kvalifikacijski turnir športnem plesu za nastop na državnem prvenstvu. Na plesni prireditvi, ki si jo je ogledalo tudi veliko obiskovalcev, je v različnih starostnih skupinah nastopilo 59 plesnih parov iz 11 slovenskih klubov, med njimi je bila številna tudi zasedba domačega plesnega kluba. Med domačini sta bila najuspešnejša mladinca Bojan Ropoša in Sanja Balažic, ki sta v standardnih in latinskoameriških plesih osvojila četrti mesti in se s tem že uvrstila na finalni turnir državnega prvenstva. Med ostalimi domačimi plesnimi pari velja izpostaviti še tretje mesto v latinskoameriških plesih med mladinci Roka Kolariča in Nine Zver ter četrto Filipa Dobrniča In Janje Donša v standardnih plesih. 25 GASILSTVO številka 33 OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE MESTNE OBČINE a petem občnem zboru Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota je dosedanjega predsednika Jožeta Pintariča, ki zapušča občino, zamenjal Štefan Barbarič iz PGD Nemčavci. Na občnem zboru so ocenili dosedanje delo. Zveza je vse lanske naloge izpolnila uspešno. Težave so bile le pri financiranju, saj so ugotovili, da "je v sedanjem trenutku Zveza samo formalno samostojna, ker sama ne razpolaga z dodeljenimi finančnimi sredstvi, saj je pod tutorstvom vodje referata civilne zaščite, kateri naj bi brez vednosti organov Zveze sklepal pogodbe in nakazoval skromno dodeljena sredstva." Delitev denarja je motilo tudi poveljnika zveze Štefana Vereša, ki je v svojem poročilu o delu na operativnem področju in tekmovanjih označil za uspešno. Spregovoril je še o težavah "tihega alarmiranja", saj vsi člani niso opremljeni s pozivniki. GASILSKEMU DRUŠTVU MURSKA SOBOTA PLAKETA CIVILNE ZAŠČITE b dnevu civilne zaščite je podelili Štab Civilne zaščite za Pomurje priznanja in nagrade Civilne zaščite ter pohvale in nagrade šolarjem, ki so sodelovali na regijskem natečaju za najboljša likovna in literarna dela "Naravne in druge nesreče - nesreča nikoli ne počiva." Med nagrajenci so bili tudi številni iz soboške mestne občine. Za likovno delo sta bila nagrajena tudi Marko Vujič in Jernej Počič, za literarne izdelke pa Mima Nabergoj in Barbara Hüll s prve soboške osemletke. Plaketo Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju je prejelo Gasilsko društvo Murska Sobota, zlati znak pa Osnovna šola III. Bronasti znak, ki pomeni priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, je prejel tudi Stanislav Bejek iz Kroga. SOBOŠKI GASILCI KLJUB TEŽAVAM ZADOVOLJNI asilci iz Gasilskega društva Murska Sobota so kljub vse večjim zahtevam na področju požarnega varstva tudi na 121. občnem zboru ugodno ocenili delo v minulem letu. Prav lani so počastili tudi 120-letnico, ko so pripravili tudi veliko gasilsko parado. V sklop omenjene prireditve, ki je v Mursko Soboto privabila več kot 1.000 gasilcev iz Slovenije in tujine, je potekalo tudi memorialno tekmovanje v spomin na Karla Flisarja. Sicer pa so po soboški gasilci lani opravili 74 intervencij, največ zaradi požarov v objektih (12), požarov v naravnem okolju (11) ter požarov ob prometnih nesrečah (5). Kljub pomanjkanju finančnih sredstev so redno skrbeli tudi za opremljanje društva ter za izobraževanje in kadrovsko izpopolnitev članstva. Poleg usposabljanja na operativnem in kadrovskem področju v letošnjem letu načrtujejo tudi, da bodo za investicije v opremo vložili med 17 in 20 milijoni tolarjev. Med drugim bi radi kupili avtocistemo z zmogljivostjo 5.000 litrov ter črpalko z nizkim in visokim tlakom. Na letošnjem občnem zboru so opravili tudi volitve. Za predsednika je bil ponovno imenovan Ernest Eöry, po devetih letih je na poveljniškem mestu Franca Cipota zamenjal Anton Gomboc, tajniške posle pa bo še naprej opravljal Milan Vertot. Izvolili so tudi druge organe društva. (Stari) novi predsednik Ernest Eöry podaja plan dela za tekoče leto. PGD ČERNELAVCI - NOVO VODSTVO novim vodstvom, ki so ga izvolili na nedavnem rednem letnem občnem zboru, gasilci iz Černelavec odpirajo nov list v bogati in dolgi zgodovini društva. Čeprav je bilo društvo s številnimi zelo uspelimi akcijami in uspehi na operativnem in tekmovalnem področju zgled marsikateremu sorodnemu ali podobnemu društvu v domačem kraju ali širše, je dosedanji predsednik Andrej Smodič ocenil, da vlogo prvega moža prepusti mlajšim članom. Tako ga je zamenjal Marjan Horvat, ki je v kraju že vrsto let aktiven na številnih področjih, dejavno pa se je vključil tudi med gasilce. Poveljnik je ostal Branko Lončar. 26 april 2003 FOTOREPORTAŽA Tudi v Murski Soboti smo preganjali zimo Letos so bile na pustni torek soboške ulice razposajene kot že dolgo ne - še največ šegavosti je bilo na glavnem trgu pred pošto, kamor so prišli na osrednje pustno rajanje našemljeni malčki iz vrtcev, osnovnošolci, dijaki, tu in tam pa je naš fotoreporter ujel tudi kakšen odrasel soboški obraz. Na obisk so prišli tudi ptujski kurenti. Vse prisotne je nagovoril župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, med udeleženci pa je po prireditvi prevladala želja, da bi bil tudi pust 2004 tako množičen, kot je bil letošnji! 27 Pomladno čiščenje - SKRB ZA OKOLJE VSE VEČJA V tradicionalno spomladansko akcijo čiščenja okolja, urejanja okolice domov, javnih ustanov in blokovskih naselij, ki jo je v sodelovanju s podjetjem Komunala in Saubermacher & Komunala tudi letos pripravila Mestna občina Murska Sobota, so se v velikem številu ponovno vključile vse krajevne skupnosti v mestni občini, soboške mestne četrti ter številna društva, organizacije in posamezniki. Očiščevalna akcija, ki se je začela že konec marca in bo ob vikendih trajala do konca aprila, je že po tradiciji naletela na dober odziv šoloobvezne mladine in na okolje vezanih društev (lovskih, ribiških), iz leta v leto pa je odziv boljši tudi med občani, kar dokazuje, da je zavest posameznikov za okolje, v katerem živijo in delajo, vse večja. V tem času je bila okrepljena brezplačna služba odvoza kosovnih odpadkov, komunalna podjetja pa so urejala tudi okolice blokovskih naselij. Dragi občani mesta Murska Sobota! Ni nam vseeno v kakšnem mestu živimo, kar dokazujemo z vsakoletno akcijo čiščenja okolja. Tudi letos vas vabimo, da se je udeležite in s tem prispevate svoj delež k lepšemu izgledu našega mesta. Čistili bomo Fazanerijo, okolico razbremenilnega kanala in potoka Ledava. Po končanju akcije sledi pogostitev udeležencev, vsak od vas pa bo prejel tudi darilce. VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE ČISTILNE AKCIJE, KI BO V SOBOTO, 26. 04. 2003, OB 9.00. ZBRALI SE BOMO OB TENIŠKEM IGRIŠČU PRI FAZANERIJI, OD KODER BOMO KRENILI PO PREDVIDENI POTI. V primeru slabega vremena se akcija preloži za teden dni! Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC Ernest EBENŠPANGER, Odgovorni urednik: Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Jožef RECEK, Alojzij ROUS. TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Jezikovni pregled: Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota Franc WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov