274. številka.
Ljubljana, v četrtek 29. novembra.
XXVII. leto, 1894.
i. d>,
(shaja vsak dan iteacr, isimfti nedelje in pramiko, ter volja po pošti prejemao ca avttro-ogereke dežele aa vee leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., ea Četrt leta 4 gld., aa jedea L gld, 40 kr. — Za L jo bij »no brat pošiljanja na dom ta vsa leto 13 gld,, za četrt lata S gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina masa. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-rrste po 6 kr., Če ae oznanilo jedenkrat tiika, po 5 kr., de se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj ae izvol6 frankirati. — Rokopisi as na vračajo, — GredniStvo in upravniitvo je na Kongresnem trgn it. 12. Upravniitvn naj as blagovolijo pošiljati narofinine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Mlavae p. n. občinstvo ulj uda o vabimo asa ■ovo susročbo, stare gospode naročnike pa, ksa-aerlna bo potekla koneem meneča naročnin«, prosimo, da Jo o pravem čanu poaove, ds poel-ljanje ste preneha In d» dobe vse »ievllke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja m L|nbljaaske naročnike bre>a pošilja..
n I m ua dom t Vse leto . . .  gld. IS*— I Četrt leta   . .  *ld. S*SO Pol leta ...     „    ••BO I Jedem uaeaee.     •« 1*10 Es poMllJan|e na dom se računa 10 Ur. ua uaeaee, »O kr. aa četrt leta. H poftll|anjeiu po polti velja.i Vse leto . . • gld. 15*— I Četrt leta , . . gld. 4* — Pol leta ...     ,,    »*— I Jedem mesec • 1*40 f|sV~ Naročaje ae lahko s vsakim duevono, a li kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače ae ne osi ramo aa dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Shod zaupnih mož.
NajboljSi možje našega naroda iz vseb slovenskih kronovin so se odzvali vabilu pripravljalnega odbora in se zbrali danes v redutni dvorani, da se posvetujejo in dogovore, kaj je storiti v teh težavnih čaBih, ko je obstanek slovenskega naroda v nevarnosti, da se združijo vsi, katerim je pri arci narod* nost naša, sreča in blagostanje naroda, njega kulturni in materijalni napredek.
Vabilu pripravljalnega odbora ao je odzvalo 456 rodoljubn h mož. Sami odlični, socijalno ug'edni in uplivni možje raznih stunov, iz vseh slovenskih dežel in tudi hrvatske Istre, katere pa druži iskrena in požrtvovalna ljubezen za slovenski narod.
Zborovanje jo otvori! starosta slovenskih poslancev, notar g. L. S v e t e c. Pozdravil je zborovalce in predlagal, naj se voli predsednikom sbuda drž. posl. g. dr. F e r j a d 6 i č , 1 podpredsednikom pa dež. posl. in podžupan L'ubljanski g. dr. Kari vitez 1$ I e i w e i s - T r h t e □ i A k i, II. podpredsednikom drž. posl. g. Alfred grof C o r o n i n i , zapisnikarjem pa g. dr. M a j a r o n. Zborova ci so z burnim ploskanjem pritrdili Svetčevemu predlogu.
Predsednik g. dr. FerjanftiC se zahvali za izkasano mu zaupanje in pravi potem: Značilno je, da se je v toliki množici sbfalo zaupnih mož. Številna udeležba jatnči, da bo uspeti shoda dober. Razmere so take, da je tak Kbod potreben. Dosedaj Brno imeli skupno nasprotoilte, Nemce, Italijane in vlade. Žalibože, da je tudi v naših vrBtab nastal nasprotnik. Zato h ti moramo drug drugega tesno okleniti. Vsi bodimo bojevniki za uaroduo idejo. Vsak si poišči svoj delokrog. Pogrešati no moremo nikogar. V bistvu moramo biti vsi složni. Tako delovanje naj bi "e pričelo z današnjim shodom. Mi n« postavljamo programa za bodočnost, ampak smo sestavili program aktuvelnih vprašanj. B-sedam in sklepom pa mora slediti dejaoie in zato je treba, da ne organi-zujemo. ('h ae naša organizaci|a i zvrni, ne more izostati dobri UBpeh. Iz marsikaterih krajev pogrešamo zastopnikov, a čim s* bodo prepričali, kaki bo naši namen1, Be nas bodo oklenili. Štajerska je odklonila udeležbo, da bi mej tamošnjimi rodoljubi ne nastal razdor, t akor je na Kranjskem. Štajerski rodoljubi so se lahko prepričali, da nismo mi uzrok razporu. Bodočnost in čast slovenska nam branita, da bi odnehali od načel, katera določimo.
Ko je predsednik končal, zaorili so živahni Ž vio klici.
Predsednik pojasni potem način razprav in čita pismo štajerskega slov. društva.
Posl. Loka S v e t e c pravi, da je prva resolucija klic, da se »družimo vsi na obrambo naših narodnih pravic. Narod, ki svojih pravic ne uživa, je obsojen na smrt. Mi pa aecemo umreti! Zveza s slovanskimi brati je bistvene važnosti. Tej zvezi je zahvaliti, da je naš jezik v kratkem času se krasno razvil. Le (e smo Siva veja na slovanskem deblu, bo je nadejati boljše bodočnosti. N*fii nasprotniki nam skušajo z obrekovanjem škodovati. Na politični panslavizem, kateri ae nam podtika, še ne mislimo. Naše politične razmere so se telo na slabo obrnile. Tuhffe je bil vsaj nasprotnik levičarjev, sedaj pa so s pomočjo koalicije prišli na krmilo Btsri narodni naši nasprotniki in namen koalicije je, vzdržati krivično posest Nemcev in Lahov, in zadržati ravnopravnost. Tudi volilna reforma se bo v prid Nemcem zvrfiila, to je povod, da se pripravimo na obrambo.
Naš narod je bil vedno zvest katoliški veri in narodna stranka ni storila nič, da bi to čustvo omajalo. Kadarkoli je stranka nastopila, je kazala svoje versko prepričanje in postavljala na prvo mesto duhovnike. Pravega narodnjaka ceni in spoštuje vsak. Tako je bilo, tako bo.
Zvestoba do vladarja je Slovencu prirojena. To smo videli pri 600letaici združenja Kranjske z Avstrijo. In to zvestobo hočemo obraniti tudi svojim potomcem. Obžalovati je, da ae je na Kranjskem deloma zapustil narodni program in nadomestil s programom katoliSkega shoda. Temu programu ni narodnost smoter, to je verski program, kjer samo po sebi ni in ne more biti narodnostno vprašanje na prvem mestu. Možje, ki stoje v stranki, so nekateri vrli narodnjaki, a po svojem čutu, ne po programu, po katerem lahko pristopi stranki tudi nasprotnik. Dokaz bo Ljubljanski napisi.
Z ozirom na samo-nemške, in Bamo-laške napise je mestni zbor sklenil, napraviti v Ljubljani samo-slovenske napise. Vlada je ugovarjala, a upravno sodišče je spoznalo, da ima mestni zbor prav. Dež. zbor se je postavil na vladno stališče in je pro glasil za krivico, kar je najvišje sodišče Bpoznalo za pravico. Deželni odbor je to aklenil, ker Bede v njem možje, ki Btoje na programu katoliškega shoda in ker jim dotična stranka daje potubo. (Klici: Sram jih bilo!) Drug vzgled je postopanje te stranke v deželnem šolskem svetu, kjer je steber katoliške stranke ae poganjal zoper slovenščino na gimnaziji. Kako ae bo godilo našemu Šolstvu, če se prenovi deželni šolski svet v smislu tiste stranke in kako šolstvu zunaj Kranjske? Program katoliškega shoda se je prevrgel v politični program. Izdalo se je geBlo: Škofje naj bodo naši politični voditelji. KriBtus je strogo ločil, kar je bolje in kar je posvetno in jaano rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. G<slo katoliškega shoda ni novo. Že v srednjem veku se je tako govorilo in vsled tedanje papeževe prevlade so naBtale krvave vojne in zavladala je silna popačenost, iz katere se je rodila reformacija.
Poglejmo v novejšo zgodovino. Pri volitvi na Notranjskem se je strast pokazala. Drugo leto bodo na Kranjskem spet volitve. Kar se je godilo na Notranjskem, se bo razširilo čez vso deželo. Pri tem podivja duhovščina in ljudstvo ia nastala bo popačenost, kakor v srednjem veku. Naša duhovščina se ravna po neruski in je prezrla veliki razloček mej nemškimi in slovenskimi deželami, prezrla, daje nemška narodnost utrjena. Nemcem je narodnostno vprašanje nadležno. Nemci imajo opraviti z židovsko-nemškimi liberalci. Te je znašel dr. Mabnič v svoji domišljiji. R-.vno mi narodnjaki bo bijemo z
nemšk'mi liberalci iz prvega začetka. Nemška duhovščina ima najtrdnejšo zaBlombo pri protisemitih, brez njih pa bi nič ne opravila. Ko bi duhovščina ločila Ime od stvari, bi našla, da igramo mi na Slovenskem prav tisto ulogo proti liberalizmu, kakor protisemiti mej Nemci. — V združenju z duhovščino smo dosegli lepih uspehov. Zato priporočamo, združimo se zopet pod imeuom narodne stranke. Narodnost naj bo vez, ki bodi v korist tudi veri, a narodnoBtjo propade tudi vera. Odpadniki so največji nasprotniki vere. Narodnost jedenkrat izgubljene,'je za vselej izgubljena.
Gosp. dr. Gregorčič predlaga neko pre-membo: deželni odbor kranjski ai naroden, ker ne čuti narodno, naj se torej imenuje Blovenaki, zakaj Slovenci so njega člani, četudi ne zavedni in odločni.
Po daljši formalni debati utemeljuje g. posl. M. Mandić svoje obsežue uasvete glede premembe. Želi, naj se ozira shod na jedinost z iBterskimi Hrvati in goji pohtičuo vzajemnost z vsemi Slovani.
Posl. dr. Gregorčič povdarja, da na Goriškem nihče ne nasprotuje verskim načelom, narod* ni m pa se nihče ne upira več. V tem oziru smo na Goriškem vsi jedini. Malo nas je in še ti naj se prepiramo? Le sovražnik more to zahtevati. Prišli smo na shod, da su doBeže jedinost. Kdor je res naroden, Be bo potegoval za vse narodove koristi, tudi za vero, in takisto tudi katoličan za narodnost. Združimo se vsi pod staro slovensko zastavo, katero so nosili Slomšek, E ospieler, file.weis. Katoliškega shoda program ne izključuje narodnostnega vprašanja in po vsebini bi progrsm ne mogel podpirati narodne brezbrižnosti, a podamičniki ga tako ume-vajo in izvršujejo. Morda bo začasen razpor na Kranjskem posjiešil jedinost, krej)kejšo kakor smo jo Ldaj imeli. Končno se izreče govornik zoper materijelno vsebino Mandić^vega predloga.
G. Pod gornik iz Trsta zagovarja Mand cev predlog glede politične vzajemnosti z vsemi Slovani, osobito s Hrvati in povdarja, da ni treba dinaslič-nega čuta šele gojiti, ko je vsa naša zgodovina dokaz neprettdne lojalnosti. Končno pozdravi z največjim veseljem predlog, da se stranke združijo pod imenom narodna stranka.
G. Jakić iz Trsta zagovarja moralno solidarnost Slovanstva, ne politično, češ, ta je strah nasprotnikov.
Gg. dr. Ferjančič, dr. Tri Mer in Sve te c naglasa j o, da presegajo predlogi namen shoda. Ko je še na kratko govoril dr. Grego rin iz Trsta se je vršilo glasovanje in so se vzprejele predlagane resolucije, osobito tudi, da se Slovenci na Kranjskem na podlagi današnjega programa zjedinijo in organi-zujejo pod imenom: „uarodna stranka".
G dr. Maj aro n poroča o organizaciji .narodne stranke* na Kranjskem v temeljnih potezah. To se je vse navdušeno odobrilo in se bode danes volil zvršilui odbor stranke ter se bodo nasvetovali okrajni zaupni možje.
G. posl. Mandić je opozarjal na narodno časopisje in pi tporočal, naj postopajo vsi slovenski časniki jednotno in solidarno in naj se na periferiji izhajajoči listi materijelno podpirajo. Predlaga primeren dodatek gl»;de časopisja in glede vkupnega fonda.
Govorila Bta še gg. Podgornik in dr. Treo.
Shod je vzprejel predlagane resolucije.
G. posl. dr. Gregorčič poroča o šolstvu. Primerjal je resolucijo shoda slovenskih poslancev I. 1890 z resolucijami kat. shoda glede šol in kun-
statuje, d« mej temi resolucijami ni bistvene 'raz-like. Govornik pojasnjuje obširno in korenito šolske raimere as Slovenskem in priporoča ob splošnem pritrjevanju primerne resolucije.
G. posl. Lenarčič priporoča poseben dodatek glede Ljubljanske realke in trgovinske ter obrtne šole. G. arhivar K o hI ar teli, naj bi se napravila obrtna šola ta atavbinaki obrt in konstatuje, da ae je ia ■aše dežele ia torej iz drtave nad 140 000 gl. v jednem letu odneslo. Francoaka vlada nam je I. 1810 ustanovila obrtno šolo in Vodnik je bil nje ravnatelj. Priporoča, naj se zahteva stavbinsko šolo ali pa javno popolno višjo obrtno šolo s slovenskim učuim jezikom. —
G. posl. M an d ić pojasnjuje prežalostne šolske razmere v latri  in  priporoča poseben dodatek k
resoluciji.
G. Jaki ('■ pritrjuje predgovorniku in obžaluje, da Brno premalo radikalni. Posnemajmo svoje nasprotnike, sicer bomo vedno ovce, katere sovralnik
striže.
Ko je še govoril posl. dr. Greg orčič, vršilo ae je glasovanje.
S tem se je zaključila dopoldanska razprava.
Državni zbor.
Na Dunaji, 28. novembra.
V današnji seji je bila debata mej predsednikom Chlumeckim in mladočeškimi poslanci. Poal. Paca k je v njih imeni stavil predlog, naj se § 28. tiskov* nega zakona prenaredi, ker je popravka potreben. Predsednik Chlumeckv je izrekel mnenje, da ta atvar ni tako zelo nujna, da pride na razpravo lahko šele potem, ko je dnevai red rešen in tako tudi odločil, kar je obudilo nepopisno razburjenost mej Mladočehi, protisemiti in demokrati. Posl. Kaizl sklicuje* se na § 42. opravilnika, ki določa, da ima vaak okraj-sevalni predlog takoj priti v razpravo, očital je Chlumeckemu, da buče kratiti pravic maajšine, in predlagal, drž. zbor naj aklene, naj ae takoj raz-pravlia o nujnostnem predlogu Pacaka, zlaati naj se o tem glasuje po imenih. (Odobravanje pri Mlado-Čehih in protisemitih).
Chlumeckv izjavi, da noče kratiti nikakih pravic, da pa mu je skrbeti, da se razprave vodijo na način primeren važnosti zadeve, in pravi naposled, da ne vidi v tem prikrajšanja pravic, če pride nuj-nosten predlog na razpravo tri ali štiri ure pozneje.
Posl. dr. Vašatv vidi v tej iz a vi predsednikovi kršenje opravilnega reda, kakeršnega še ni bilo v Avstriji, odkar obstoje ustavne institucije. (Odobravanje pri Mladočehih )
Posl. Perneretorfer pravi, da je ta poskus predsednika, pripadajočega liberalni straoki, nezaslišan atentat na pravice te zbornice. Dokler je bil Ta&fle na krmilu, se kaj takega ni zgodilo. O ikar so pa liberalci prišli do vlade, se najvažnejše formalne pravice zbornice obre/uiejo. § 42 , odst. 2 jasno govori. Doslej se je takoj razpravljalo o nuj-nostnih predlogah ; če se skleni nasprotno temu, bi bilo to Bramotenje samega sebe. Predlaga takisto, naj se glasuje po imenib, da se vidi, kateri se zo-vejo liberalci in vender kaj tacega ukrepajo. (Odobravanje pri Mladočehih in na skrajni levici )
Posl. Lneger misli, da se predsednik moti, ker stoii v § 42. beseda „takoj", ne pa .tekom aeje", on ne bi smel biti strankar, nego zaščitnik pravice parlamenta.
PobI. P rade. Moral bi izstopiti iz stranke! Posl. Lueger: Primerilo se je že, ds je g. predsednik oblekel strankarsko suknio, kadar je na pr. peljal poslance k m niatru. (Odobravanje pri slovenskih poslancih, Mladočehih in na akrajni levici). Moral bi braniti zborničine pravice tudi proti lastnim somišljenikom.
Ker je bil predlog na glasovanje po imenih dovoljno podprt, se začne glasovanje, ki je trajalo pol ure. Predlog Kaizlov je bil odklonjen s 136 proti 73 glasom. Z Miadočehi in protisemiti bo glasovali nemški nacijonalci.
Nadaljuje se debata o zakonu proti pijančevanju Posl. Schlesinger predlaga, uaj se podeljuje koncesija le za vsakih 2000 doraslih prebivalcev, mesto za vsakih 500.
Dalje bo oglas jo posl. Ada mek, minister Bacquehem in posl. Schneider, ki zahteva, naj se princip jednakopravnosti konfesij upošteva tudi pri podeljevanju kooceBtj za žganiaroe, in dodatno predlaga, naj se pri tem na Žide ozira le po njih razmerji s številom ostalega dela prebivalstva.
Poal. vVilmbSIsl Mi, naj bi predlsisči zakon ne sadobil veljave v gornji Avstriji. V Lincu so 4 žgsajarae, po določilih tega zakona pa ntegne se ■jih število zvišati na 50.
Govorita še poal. Schwars ia d a kije, na kar ae § 8. zakoaa vzprsjme •sapremeajeao.
Predsednik ananasi, da je v odsek za volilno reformo voljen dr. Rusa na mesto posl. Svrobode.
Poal. dr. Paca k govori o nujaoataem predloga glede prenarsdbe § 28. tiakovnega zakona. Priporoča svoj predlog v vsprejem, sakoa naj ae preaaredi v zmialu, da amejo časopisi prinašati istinita poročila iz zbornice.
Minister grof Schbnborn je sa odklonitev tega predloga, dočim posl. dr. Herold priporoča, naj ae vzprejme nujnoat, iato tako poal. Hauck. Oovorita še poal. dr. Lueger ia minister Bacque-h e m , na kar ae je odklonila nujnost Pacakovega predloga.
Posl. grof Alfred Coronini In tovariši inter-pelirajo vkupno miništerstvo gleda dvojezičnih tablic na Primorskem ia vprašajo: 1. So-li resnične veati, da so se prihila ia potem zopet odstranile dvojezične tablice v aodiškem poslopji v Piranu in v Tržiču? 2 Če so resnične, kako dolgo misli vlada to nedo-atojno počenjanje, ki lali čuvstva celega naroda, nadaljevati in kdaj misli napraviti konec provoka-cijam vladinih organov?
Poal. Klun in tovariši interpelujejo v iati zadevi.
Poal. Hoffmann-AVellenhof in tovariši interpetirajo ministerskega predsednika in miniatra Baquehema zaradi zakoaa glede prometa z živili in poal. Sam a ne k a tovariši grofa Schbaborna glede aanitarnih naredeb Praške kaznilnice.
Posl. Laginja in tovariši interpelujejo trgovinskega, poljedelakega in deželnobrambnega miniatra, če je res, da so italijanska vina v Dunajskih bolnicah vzprejeta in da bodo vzprejeta tudi v vojaških krogih, ia ao li ministri voljni, kaj ukreniti, ds se domača vinska produkcija brani vaaj tam, kjer se to lahko zgodi brez težav.
Pribodaja seja v soboto.
Politični razgled
Notranje dežele.
V Ljubljani, 29 novembra.
Volilna reforma. Predsinočnim se je sešel odsek zi volilno reformo.  Rizen članov ae je zbralo toliko poslancev, da so bili  vsi prostori prenapolnjeni.   Na sejo so prišli  rasen ministerskega  predsednika Windisch-graetza tudi ministri Bacquehem, Madevski, Scbon-born in Piener. Mioisterski predsednik je č tal vladno izjavo glede volilne reforme.   V tej izjavi pravi: Vlada je 23. novembra I. 1. izjavila, da zmatra za svojo najvažnejšo politično nalogo, dognati dogovorno a koaiiranimi strankami obsežno volilno reformo tako, da se bo razširila volilna pravica na tiste aloje, kateri je doslej nimajo, a tako, da se ohraai sedanje zastopstvo interesnih skupin in upoštevajo razmere v posamičnih kron>vinah.   Zlaati naj dobe" delavci volilno pravico, a tako, da to ne ho meščanom in kmetom vzelo sedannh  političnib pravic,  niti jih uteanilo. Taka prememba bo seveda pomnožila število mandatov a potrebna bo tudi revizija volilnih okraje-. Da se ta svrha doseže, so se najprej vršila zaupna posvetovanja. Podlaga tem posvetovanjem je bil nekak načrt, kateri je vlada pripravila, za kateri pa se niso izrekli vsi zaupniki. Ko so se zadetkom zasedama začela zopet posvetovanja in s cer naiprej z nate'niki koaliranib atrank, ae je novic sprožila misel, naj se ustanove delavske zbornice in jim da volilna pravica. Kazalo se je, da ae na načela tega projekta zjedioijo koalirane stranke. Ker se je tudi pokazalo, da bi za obsežno volilno reformo bilo težko dotdti potrebno vedno,  je bila vlada pri volji oprijeti se nasveta glede, delavskih zbornic oziroma delavskih akcij pri trgovinskih zbornicah, tembolj, ker so zastopniki vseh strank soglasno z vlado se izrekli, da je delavcem na vsak način podeliti volilno pravico.   Zadnji čas pa, ko se je pomnožilo število zaupnikov, se je pokazalo, da bi taka predloga ne imela gotovega uspeha. Zato naj ne zdaj odsek posvetuje o volilni ref »rini    Pogovori so pokazali, da vsi pritrjujejo, da naj se delavcem da parlamentarno zastopstvo in na to se je najprej ozirati.  Ča pa bi se stranke zjedinile na to, da naj se tudi drugim slojem, ki zdaj nimajo volilne pravice, ta prizna, tako je vlada pripravljena pri tem sodelovati, Če dotični nasveti ne prekoračijo začetkom določenega merodsjnega okvira.  — O tej vladni izjavi bo je unela daljša debata. Grol H o h e u w a r t si je izrekel za vladni nasvet in izjavil, da hoče sodelovati pri realizovanju vladnih inteacij. Grof Stadnickv je izjavil v imeni Poljakov, da jo pot, na katero je vlada krenila, prava, in da bočejo Poljaki sodelovati. V istem smislu se je izjavil za levičarje grof
Kueaburg. Mladočeh dr. B r a o r a d je izjavil, da zahteva njegova stranka splošno, jednako ia neposredno volilno pravico. Moravski Staročeh dr. F a a d e r I i k ae je izrekel zoper vaak predlog, ki ponuja manj, aego je poaujal grof Taaff*. Mioisterski predsedn k Windiacbgraats je na to odgovoril, da je vlada te umaknila Taaff ov predlog ia da za aploino volilno pravico ni dobiti nje prlvoheoja. Poal. P r a d e ae ie izrekel zoper omejita? volilne pravice samo na delavce, dr. R o m a a 6 u k je zahteval, naj ae volilna pravica kolikor možao razširi, dr. P a 11 a i je odločno odb 1 na*vet, podeliti volilno pravico samo organisovaoim delavcem, dr. R u t o w s k i pa je priporočal načela, izražena v njegovem načrtu. Kaca Adolf 8chwaraenberg aeje principijelno izrekel zoper ustanovitev nove kurije in zahteval, aaj zopet deš. zbori volijo drž. poslance, D i p a u I i pa je reklamoval posebne osire sa kmetski stan. Ko je minister Bacquehem Se obljubil statistične podatke, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v torek.
Nemikonacijonalne demonstracije. Soproga ksezs Bismarcka je umrla. Bila je dobra lena in dobra gospodinja ter se ni nikdar vtikala v politiko. Za Nemčijo si torej ni mogla pridobiti posebn h zaslug, pa če jo Nemci v raibu aedaj vender časte\ je to razumno. Caste" jo, da tako dokažejo svoje simpatije velikemu državnika Bismarcku. časte in slave* jo pa tudi avstrijski Nemci, usiljivo in breztsktno- Uvodne članke pišejo o ženi, katera Avatriio kar nič ne briga, časte jo, kakor da je bila kaka kraljica, ki je v stari Avstriji prouzročila novo dobo, splošno srečo in blagoatanje. To pretirano proslavljanje je gola demonstracija in izvira is tistega nemškega iredentizma, kateri razširja in goji nemškonacijonaloa atranka in ki je — izvzemši nemške konservativne elemente — okužil skoro ves nemški narod v naši državi. Ta iredentizem se izraža zdaj s pruskimi pikelhavbami, zdaj na drug način Sel ooerer je tega najnovejšega dokaza nemške lojalaosti lahko vesel. Kar je Bejal, gre lepo v klaaje. Da pa ae ne kazaujeio Košutove agitacije in italijanske demonstrscije na Primorskem, to daje Nemcem seveda pogum, da tudi svoja čutila izražajo. Kaj bi pač bilo z Avstrijo, da bo Slovani taki, kakor ti nemški, madjarski in italijanski .državo ohranjujoči*1 elementi 1
Viiaiije države.
Tiskovna svoboda v Bolgarski. Za časa Stambulova bile so na Bolgarskem tiskovne razmere prav take, kakor na Turškem, ali pa še slabše. Stambulov je naredil konec tiskovni svobodi in primoral sobranje, da je vzprejelo celo vrsto zakonov, a katerimi je neodvisne liste preganjal. Sedanja vlada, ki je podpore ali vaaj blago-botnoati časnikarjev še bolj potrebna, kakor Stambulov, je predložila sobranju načrt zakona, s katerim se razveljavijo vsi tiskovno svobodo utesnujoči zakoni in vse dotične administrativne naredbe. Rusija.
Židovski listi se še zdaj ne morejo sprijazniti z mislijo, da novi ruski car ni tak „zapadnjak", kakeršnega ga slikajo. Vedno in vedno javljajo, da dobi Rusija v kratkem ustavo, katera bo seveda vsem ruskim državltanom jamčila jednake pravice in torej osvobodila tudi Žide. Kako prazno j« to upanje, pač ni treba še povdarjati. Tudi Poljaki so začeli razširjati poročila o svojih »nadejah'. Niso sicer zamudili prilike, katero jim je dala smrt carja Aleksandra, ter krepko grdili Rusijo in vladajočo carsko rodo vino, pričakujejo pa vender, da novi car premeni rusko politiko napram Poljakom.
Domače stvari.
— (Shod zaupnih mož v Ljubljani.) Na prvem mjstu prinašamo poročilo o dopoludan-ski seji shoda zaupnih mož. Resolucije, katere h > ae odobrile, priobčimo, čim se odobre* tudi na tretjem branji. Rizprave so bile jako zanimive. Shodu je došlo tudi mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov.
— (Osobne vesti.) Deželnosodm svetnik in vodja okrsjnega sodišča v Laškem trgu Rudolf Khern imenovan je svetnikom pri deželnem sodišči v Celovcu. — Deželui odbornik cesarski svetnik Murnik mudil se je predvčerajšnjim v Gradci, kjer je konferiral z deželnim glavarjem grofom Attemsom in z deželnim odbornikom drom. Schinie-dererjem v zadevi lokalnih Železnic.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo predstavo opere „ Carostrelec a. Si-deži za domačine mogli bo se prodajati še le po-poludne od tretje ure naprej, da se je postreglo vnaujim gostom. Dobiti je še nekaj stolov.
— (Repertoar slovenskega gledališča) Slovenske predstave v mesecu decembru v deželnem gledališči bodo nastopne dni: V soboto dne 1. decembra, v torek dne 4 (opera .Prodana nevesta"), petek 7 , nedeljo 9., torek 11., četrtek 13. (ni predstave zaradi priprav za gostovanje), petek 15. (opera), torek 18 (opera), petek 21., nedeljo 23  (gdčna. Š ramo v a ia Zagreba kot gost),
sredo (sv. Štefan« dan) 26 (Pogumne Gorenjke), četrtek 27. (opera .Marta"), soboto 29. (Marta)
— (Nsl rojak operni pevec gos p. Naval Pogačnik,) ki je doslej pel kot prvi tenorist več let v Frankfurtu« je sklenil jako častno in ugodno pogodbo za dvorno operno gledališče v Berolinu, kjer bode v kratkem nastopil kot gost v treb rasnih operah, posnete pa kot angažovaui član. Sijajni uspeh g Navala-Pogačnika na Dunaj i je bil povod tej čaatni ponudbi, h kateri čestitamo nagemu rojsku!
— (Zakup pobiranja užitnine.) Pri c kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani dajalo se je pretečeno soboto na javni dražbi v zakup pobiranje ulitniae od vina, vinskega in sadnega rm>3ta in od mesa za leto 1895. in s cer v zakupnih okraiih Brdo, Kamnik, Vrhaika, Ltija, Rateče, Krško, Ko-atanjevica, Trebnje, Zatičina, Kočevje in Idrija. Za-kupai okraji ae atrinjajo glede okoliša z davčnimi okraji istega imena. Izkl>cna cena za vseh 11 zakupnih okrajev bila je 95.000 gld., na javni dražbi pa ae jo dobilo 97 856 gld. Najugodnejše ponudbe so stavili in sicer: 1. za okraj Brdo I.an Lav-renčič v Gradcu 6480 gld.; 2. za okraj Kamnik deželni odbor kranjski 14 900 gold ; 3. za okraj Vrhnika Ivan Ehrlich 7812 gld.; 4. za okraj Litija deželni odbor kranjski 14.200 gld ; 5. zh okraj Rateče deželni odbor kranjski 5260 gl.; 6. za okraj Krško Albert U r t I v Grada 9001 gld.; 7. za okraj Kostanjev ci Ivan Lavrenčič v Gradei 5040 gl.; S. za okraj Trebnje Anton Z e i I e r v Kranji 2266 gld.; 9- za okraj Zatičina deželni odbor kranjski 4450 gld.; 10. za okraj Kočevje Ivan Šute j 13.155 gld. in 11. za okraj Idrija deželni odbor kranjski 15 312 gld. Dražbo ima potrditi še finančno ministerstvo.
— (O drzni tatvini) v Florijanski ulici v stanovanji gostilničarja Jeraja se je dognalo, da sta tatova najbrž dva mlada dečaka okolu 20 let stara. Bržkone sta jo popihala proti Trstu, kjer bo-deta skušala prodati ukradene stvari.
— (Izpred porotnega sod i šč a. ) Včeraj vršili sta se pri tukajšnjem porotnem sodišči dve obravnavi. Pri prvi bil je tožen 27 let stari kovač Matija Habič iz Desnice hudodelstva uboja. Janez Omaben iz Javorja, ki ie bil letos k vojakom potrjen, Bel ae je dne 29. septembra v Volavlje od svojih aorodnikov poslovit. Vračajoč UBtavil se je a svojimi tovariši v Žabnikovi gostilni v Desnici, kjer se je mudil tudi obdolženec z nekaterimi znanci. Kmalu začel je HabiČ zabavljati čez Javorce, ker so pustili, da se je neki Mlakar priženil v njih vas; vsled tega ao ae akregali v h Si, na cesti pa je pozneje prišlo do pretepa. Pri tej priliki sunil je Habič Janeza Omshna z nožem v trebub, tako da se je le-ta zgrudil na tla ter vsled izgube krvi drugi dan umrl v Lavričevi biši, kamor so ga bili prenesli. Obdolženec prizna svoje dejanje, katero je tudi po pričah dokazano. Na temelju izreka porotnikov obsodilo je sodišče Matijo H a b i č a na tri iu pol leta težke ječe pjoBtrene z jednim pOBtom meeečno. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožoi klopi 24 let stari dninar Lorenc Gregorač iz Žirov, ki je dne 8. okt ibra blizu Kavčičeve goatiloe v Ž reh v prepiru Janeza Soletija s polenom vdani po glavi, tako da je le-ta dne 14. oktobra vsled prizadete mu rane umrl. Pri razparanju se je pokazalo, da sta vsled udarca počili leva čeln ca in leva temenica iu da je Soleti umrl vsled otrpnenja možganov. Gregorač bil je obsojan na tri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno.
— (Nova postajica na dolenjski železnici.) Glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic je ugodilo prošnji občin Prspreče, Veliki Gaber in Gradišče, ter dovolilo, da se ustanovi postajica Sv. Lorenc mej postajama Radohova vss iu Velika Loka v km. 49.S088 proge Grosuplje Novo mesto.
— (Nesreča.) Iz neprevidnosti je ustrelil ravnokar od vojakov domu došli Janez Habič iz Podlipoglava kajžarja in gozdnega čuvaja Jožef* Škrjanca v Zagradišu. Ž^rjanec je namreč po-atavil puško poleg sebe na klop, Habič pa je vzel puško, da jo ogleda in bil toliko nepreviden, da je cev držal ravno proti Skrjancu. Puška se sproži in strel je zadel Škrjanca v srce, da se je takoj mrtev zgrudil.
— (Kako časte Celjani pokojnega svojega župana dra. J  Neckermanna.) O
tem piše „Domovina":   Dne 20. junija leta 1893.
je umrl Celjaki iupan dr. J Neckermann Celjani, katerih glava je bil pokojaik, položili ao ga z velikim pompom v jedao novih rakev, katero je imel aa prodaj tukajšnji zidar in posestnik J. Zampa-rutti. V tej rakvi počival je dr. J Neckermann do letos koncem oktobra, Zamparutti je pa čakal, da mu plačajo Celjani rakev v znesku kacih 200 gol* d aarjev. Ko pa denarja ni bilo, odločil je Zamparutti, da se mora rakev izprazniti. Tako ae je tudi zgodilo; in dr. J. Neckermann leži sedaj pokopan na novem Celjskem pokopališču brez vaacega nagrobnega apomenika. — Tako častijo nemški Celjani svoje voditelje!"
— (Burja v Trstu) V nedeljo in v ponedeljek, ko je tudi pri nas brila burja, je bila v Trstu tako silna, da so se ob hišah morale napeljati vrvi, da ao ae liudje mogli obraniti navalu vetra. V okolici pa je na lahno pobelil sneg.
— (Po veliki neareči na Reki) ae vrši aodna preiskava. Sodna komisija in tehniški veščaki so pregledali stavbišče in načrte ter ae je zaslišalo arhitekte, podjetnike, poiirjn in več zidarjev in delavcev, da se dožene, kaj je bil uzrok katastrofi. Pisarne podvzetnikov stavbe je sodišče dalo zapreti.
1			
	1_ _1		
	r n i  Slovenci ln Slovenke 1 ne zabite družbe a v. Cirila ln Metoda! IL. ^4		
			
			
Davila a
Uredništvu našega lists je potJal: Za družbo a v. Cirila in Metoda: Gosp. Josip Sattler, župnik aa Črni gori pri Ptuji 17 kron 30 vin., katere so nabrali gg. duhovniki in učitelii pri č. g. Dav. Kralju, župniku Luskovškemu. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Darovi za Velikovško šolo družbe s v. Cirila in Metoda. 1. izkaz. Dne 8. novembra t. I: gg Luka Svetec 10 gld., dr. Vošniak 10 gld., Ivan Hribar 10 gld., Ivan Vrhovnik 5 gld., Tomo Zupan 10 gld. Dae 9. novembra g. Anton Žlogar 5 gld. Dne 21. novembra v. gosp. Andrej Zamejic 10 gld Dne 26. novembra gg. Fran Ferlinc 5 gld., Makso Pleteršnik 5 gld., Anton Bartel 1 gld , Alojzij Tavčar 1 gld., Ivan Vilbar 5 gld., Anton Koblar 50 gld, dr. Andrej Ferjančič 10 gld V vsem torej 137 gld. Nabral ud družbinega vodstva gosp. Anton Koblar.       Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Razne vesti.
* (Poljski šovinizem) Rmsko katoliški konzistonj, kakor tudi izraelitska občina v Lvovu sta odrekla, da bi se smela uporabiti cerkev oziroma tempeli za prisego v Lvovu bivajočih ruskih podanikov. Konzul je odredil, da se prisega izvrši v konzulatu.
* (Petdesetletnica smrti K r y 1 o v a.) Minuli tedan se je po vsej Rubiji slavila petdesetletnica smrti slavnega ruskega pesnika Ivana Andrejevima Krv.ova, ki je v svojih prekraamh pesniških delih ostavit veliki svoji domovini neumrljivo dedščino bogatega svojega duba. Niegove pesmi so prešle v vse slojeve ruskega naroda in postale upravo narodne.
* (Poalauec vojak.) Poslanec Mir man, ki je bil potrjen kot vo|ak v francosko vojsko, je bil te dni odpuščen kot nesposoben za vojaško službovao^, ker ie kratkovidea. S tem je rešeno vpra šauie, kako bi se strinjale dolžnosti poslanca z onimi voiaka.
* (Carjev most v Črni gori.) Kakor se poroča iz C t njs, je dni zgraditi črnogorski koez preko jez»ra mej Nikš č m in Podgorico moet, ki je do'g 269 metrov in lina 18 obokov. Načrte za to zanimivo zgradbo je izdelal avstrijski inženir dr. Slada. Mont ima v spomin pokojnemu carju Alekoandru III  ime „Car)ev most".
"'(Plinova železnica.) V Dessauu bo te dni odprli železnico, ki je prva te vr«te ne samo na Nemškem nei;o aploh Gonilna m< č so plinovi motorji in ima vsak vagon tak ležeč motor. Potrebni plin je v cilindričnih posodah stisnjen in se ga lahko pri vsaki ulični cevi vzame ter tako dovede naravnost v motorje. Te vrste železnice utegnejo ugajati v malih in arednnh mestih, kjer bi se ne izplačevala naprava električne železnice.
* (Kurjeni izvozniški vozovi.) V H Tolmu so te dni poskušali, kako bi se dali kuriti navadni izvozniški vozovi. Kurilni stroi ima obliko botanizovalae škatlje in je napolnjen z nekim kemičnim ogheuim preparatom, ki brez dima in smradu greje voz za kakih 14 do 16 ur. Taka kurjava velja komaj jelen vinar na uro.
Književnost.
— „Vesna." St. 11. prinaša na prvem mestu konec Ribičeve novele .Stankov roman", o katerem aedaj lahko dtfiaitvno rečemo, da je dober ia da kate, kako lep, mnogo obetajoč talent je pisatelj. Nadaljevanje razprave „Nekaj o lepem" potrjuje, kar smo povedali že o drugi priliki, da je namreč pisatelj korenito preučil celo materijo in si o posamičnih vprašanjih naredil določno sodbo. Zsto je tudi srečen v polemiki. Tudi povest .Mož trpin" apiaal lateklosmović nam ugaja in prav tako .Spomini" ter „Krvna osveta", sestavil V. Ž u n. Velik del „Veatnika" je posvečen polemiki. Ridt prizssmo, da ana „Vesna" elegantno polemizovati, da je pogumna, dosledna in odkritosrčna, kar veseli vse nje pritatelje tembolj, ko vidimo, da se nje nasprotniki glede honetnosti sikskor ne morejo v isto vrsto postaviti z Vesnjani. Prav zato pa je dolžnost vseh rodoljubov, da „Vesnu" tudi gmotno ksr največ podpirajo.
— .Pozdrav Gorenjskej" — valček, po alovanskih napevih za glasovir zložil Viktor Parma. Velečestitemu g. dr. Edvardu S a v o i k u poklonjen. Tako se sove najnovejša skladba za glasovir, s katero je podjetna firma L, Schwent-n e r v Brežicah stopila pred slovensko občinstvo. Skladatelj ni nov slovenskemu glasbenemu svetu, ki gs pozaa po raznih skladbah. Mimogrede naj omenimo, da se bode še v tej gledališki sezoni predstavljala na slovenskem odru njegova velika opera v 3 dejanjih .Grof Urh Celjski". V vslčeku „Pozdrav Gorenjskej" je gosp. Parma prav srečno spletel lep in melodičen venec najmične|šh slovenskih in družin slovanskih nspevov v prikupnem ritmu (kakor: Bom šel na planince, Sarsfan, Mila lunica, Pred stotnika stopila bom itd ) Ureditev je prav srečno izvedena in vsakemu količkaj dobremu igralcu na glasoviru pristopna Preverjeni smo torej, da bodo slovenske igralke in igralci glasovira prav radi Bezali po tej mični skladbi, ki se dobiva pri založniku in pri slovenskih knj garjih po 1 gold. G založniku Schvv ntoerju pa gre priznanje, da je naše glasbeno slovstvo zopet obogatil z izdajo tega valčeka, ki naj se skoro popolnoma udome o v slovenskih hišah, k j r se igra glasovir.
Brzojavke.
Dunaj 29. novembra. Grof Taatfe je danes došel semkaj.
Dunaj 29. novembra. Poslanec Henrik Svoboda je izstopil iz združene levice.
Praga 29. novembra. Pri ožjih volitvah za občinski zastop so bili voljeni 4 StaroČehi in 1 Mladočeh. Staročehi imajo torej še večino, namreč iznuj 90 mandatov imajo jih oni 48, Mladočehi pa 42, izincj 24 mestnih svetnikov je 13 Staročehov in 11 Mladočehov.
Bell grad 29. novembra. Vsled včerajšnjih izgredov na vseučilišči je rektorstvo za-žugalo, da bode zaprlo vseučilišče, ako bi se nemiri ponavljali.
Peterburg" 29. novembra. Cir je odpravil vse ovire, ki ga ločijo od naroda. Tudi zasobno stražo „obrano" hoče odpraviti. Zdravje careviča se je nenadoma obrnilo na zlo.
Pariz 29. novembra. Veleposlanik grof Hoyos je podal predsedniku republike Casimir-Perierju svoje odzivno pismo.
Narodno-gospodarske stvari.
Nakup moke. Ces. in kr. vojaški erar kupi 2590 meteraaih stotov pšen čne moke za peko. Moko je oddati deloma v preskrbovalnem magacinu v Gradcu, deloma v Trstu in sicer brez vseh troškov v nastopnih obrokih: po 400 uorterskib stotov konci januvarija in f'bruvsrija 1895, 590 meterskib stotov pa konci marca 1895 v preskrbovalnem magacinn v Gradcu, dalie po 400 meterskib stotov konci januvarija, februvarija in marcija 1895 v preskrbovalnem magacinu v Trstu. Prodajne ponudbe je vložiti do 13 decembra t. 1. pri inteudanci|i 3 voja v Gradci. Vse podrobno poizve se tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zhormce v Liubljani.
— Poskusi c laško konopljo so se tudi letoB prsv dobro obnesli na Štajetskem. Letošnji obilni pridelek ie z nova potrdil  lanske dobre poskušnje.
— Dražba dacev. 3. decembra ob 10. uri zjutraj bb odda potom dražbe pri finančnem ravnateljstvu v Gorici užitnionki davek na vino, most in meso v sledečih okranh: Gorica (okrai) za 34.980 gld, Gradišče 12.847, Čarviniau 14 204, Kormin 14 628, Titič 12.190, S žina 12 309, Tolmin 9.228, Bdi c 2.809 m Cerkno 2.855 gld.
Poslano.
Cementne cevi
izdelujeta (1346—3)
Hruza & Rosenberg
Praga. Ljubljana.
Zalcg-o Ima
Erncst Hammerschmidt
v Ljubljani, Križevniški trg.
Iz uradnega lista.
Izvršilne ali eksekutivne dražbe i Neže E r t a e h posestvo v Ridećah, cenjeno 1138 gld., dne 12 decembra 1894 in 12 jaauvarja 1895. v Kranjski gori.
Jakoba V e 1 k a v e r h a v Liubljani, hišna oprava c njena 137 gld. dne 3. in 17. decembra v Ljublisni.
Marije Agnitč posestvo v Novih Lazih, cenjeno 2150 gld. dne 5. decembra 1894 in 9. janu-varja 1895 v Kocevji.
Ivana Stezinskega posestvo v Vidošicab, cenjeno 2116 gld., preloženo na dan 6. decembra v Metliki.
Posestvo vlož. štev. 35 v Višolnicah, (v oru-gč) dne 7 decembra v Radovljici.
Franceta S e I a n a posestvo v Havptmanci, cenjeno 962 gld. dne 10. decembra 1894. in 14. ]auu varja 1895 v Ljubliani.
Frana, Frančiške in Ivana Dežel a na posestva cenjena 325 gld. in 95 gld., dne 11. decembra 1894 'n 11   januvarja 1895 » Novemmestu.
Razglasitev smrti. M ha Piamtarič iz Gabri a v mokrooo£kem okraji se jn izselil leta 1862 oh Hrvatsko, Matja Petric iz Žsbie Luže v novomeškem okraju pa I. 1854 tudi na Hrvatsko. Ker se odtačaa ni zvedelo ničesar več o njih, se bode objavil razglatt smrti, ako se do 10. decembra 1895 ne javita sama, ali kdor kaj vs o njih.
Meteorologično poročilo.
3 Q	čas opa-eovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
28 nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	742 2 a*. 741 4 aa. 42 0 «m.	0 6" C 2 0" C lo° C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	0-00 um.
Srednja temperatura 1"J°, za 0 8° pod normalom. dne 29 novembra t. I.
Skupni državni dolg v notab..... 100 gld.
Skupni državni dolg v Brebru   .... 99 ,
Avstrijska zlata renta....... 124 ,
Avstrijska kronska renta 4°0..... 100 „
Ogerska zlata renta -t" „...... 123 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 97 n
Avntro-ogerske bančne delnice        .   .   . 10IS „
Kreditne delnice......... 597 ,
(x)ndon vista........... 124 .
Neraski drž. bankovci za 100 mark    .   . 61 .
20 mark............ 12 ,
20 frankov.......... 9 ,
ItAlijanski bankovci........ 46 ,
C. kr. cekini.....                                .... f> .
kr.
95 30 05 50 70
60 60 05 21 91 05 88
Dobra eksistenca
jami! se vsakemu izurjenemu krciuiirjii ali knpčevalnu v skromnih denarnih razmerab, kateri ititiiit- v un|«>m J<-<ln<>iin4lst ropno, 11 u (glavnem trmi UMMproil ku-pitlKcii lež«*ć<> liiAu At. a v Toplicah na l»oleuj-ukana«
Tik hise so kmetijska poslopji, izprehajalni in zeliščni vrt iu kegljišče. Promet ji'i odkar se je železnica iz LJubljana do Straže otvorila, zelo živahen. (1344—1)
Več so izve najdalju «1» zatlnJegM grudim pri hiNtniHti KrnrNtu Vitl»*:i*-Jn v I-fco<*?«ivjii.
1 ali 2 gospoda
▼sprejmeta ae na Jako dobro In ndravo hrano.
Kje? pove npravnifttvo .Slov. Naroda". (1351—1)
jako   prikladna   za   katerokoli   si   bodi priliko!
Popolna granatna ali ametistna garnitura
obstoječa iz (1303—4)
1 prekrasne brose, 1 moderne naročnice,
1 par lepih uhanov s pristnimi srebrnimi kaveljčki, vse v elegantnem kartonu, najfineje in najsolidneje izdelano, na da M um dalo razločevati od pristne g-arniture, pofiilja po&tn ne prosto na vho kraje monarhije proti temu, da se vpoSlje znesek 2 gld. ali pa proti povzetju
Li o on Flaum
razpoSiljalnica draguljev Oablonz n. N. (Češko). IL-^T Preprodajalcem popust!
m
k
r.
15
iN B»
I"
h
t cd
HI3
m
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križi Ser v živcih, otrpnete ude In kile Itd.
Dobiva se pri (1231-5.
I ImUlu pl. Triikoczj-jn
lekarnarju v Ljubljani.
I*OMilJtt ae m obratno po* to.
4
3
o
n *<
c
E.
Lekarna Trnk6czy v Gradci
^Ta3TJi=i=iri3i=ffa=ra=i=^^
L*
Važno
(1343—2,
Stara, dobro oliraiafena
tehtnica mostovnica
t Bruckenwage)    3 * Q tj
gaasr- želi a« kupiti. ~^aj|
Ponudbe Antlr. Dru&lcot1ć*u, ieleznioarju v I,|nblj»ni. (1350-1)
Nov izvrsten
EW8F" ©vid @2s "Tfce
potem Presckar. Xlrolec in druga vina, bavarsko crne pivo Ud.
priporoča prav po cent (1244—12)
Paulinova kranjska vinarna
t Ljubljani, Slonove ulice št. 52.
,Tonh.all©'
Rczbarije, galmiterljsko blti^o I11 Igrače
kot
darila za Miklavža in Božič
ima v največji izberi po tmjnižjih cenah in jih priporoča nuj bolje (1335 — 5)
Fr. Stampfel
v T., J u ti 11 u ni. Kougrv*oMiil tr*|r. „Tonh.alle".
Proti kailju in nahodu, zlasti pri otrocih, proti zaallzenja, boleznim na vrata, nt ielodou ia ir m.     ^     mehurja ho najbolju priporoča
n1 Koroški
rimski vrelec.
Najfinejša namizna voda.
Zaloga v LJubljani pri Kranj! pri Fr. Dolenz-u.
Supan-n, v
li!85-a
I
za vsako gospodinjstvo!
1 rjuha brez sva, 3 vatle dnltra  .   .   . gld. 1.20
l tuimzni prt ia platna v velikosti 150 cm , 1.20
6 s«rvi|et plutnenih........ „ 1 30
1 platnen prt za kavo....... „ 1.25
H plat m*.lili obrisač........ „ l.dV
«i praktičnih naglavnih rut..... „ —.HO
6 platnenih kuhinjskih prtov   .... „ —.70
fj platnenih prtov za kozarce  .... „ —.85
ti platnenih žepnih robcev..... „ 1.25
30 vatlov BRii*»en"-platna...... , ti.—
30 vatlov nemastnega griidla..... n ti.—
30 vatlov barvane posteljine..... „ 6.—
R. NEUFELD
k Wien, I., Karntnerstrasse Nr. 42.
Karol Recknapl
v Ljubljani, Glavni trg štev. 24
priporoča
perilo za gospode, kravate, rokavice, žepne robce, normalno perilo, moderce najboljšega izdelka, predpasnike, pleteno blago, nogovice, dokolenfce (ka-mašne), spodnje suknje, trikotne zo-bunce (taille).
^ Samo novo "blago ^
i. ]io najnižjih cenah.   (12H5—5)
F \W |F FIF W ¥ W WW W V W V ¥ ¥ V
I in r 11 no \ I,i^l>lS«tnl :
2ti. novembra: Franca Montar, poHestnikova hči, 4 leta. Kurja vas ftt. Iti.
27 novembra: K<>/.a Uopfer, dimnikarjova lici, 15 mi'.si'iTV, Kurja vas it. 4. V it ••/.<• I n i bolnici
•J4. novembra: Luka Sifrer, irostač, 54 let. — Anton Fležar, gottač, tO let.
2ti. novembra: Neža Križaj,  gostija, 50 let.
(Vs. kr. avstrijske fjfc državne železnice.
>>r. 16.188,
i—    1 j
S5»  1- <l€f?c?€illll>l"OIll 1.1.
p red ruga e i so vozni red glede Dolenjskih lokalnih železnic sledeee
l*rona : I^Jiilil jaiin-ltii(l<tlf <iv<i-Slrav:h.
11. i-M j M.       M. tiar,
I. 2. 3.|l. V. 3. I   ■>. 3.
61»     JSJM"j     72» !
07   I       J54 J""
7'J7 «2<n
t*42  j       &18   I     l i
M. uši. H. m\ i M. MM
2 B.     2. Š,     2. 8. 1007 i " 545 i    hft0 I 10'iu !    6°*      JO" I
M.
2. 3. 4.10 450
U u. * v \
iz / v
iz T v
LJubljane
Groiuplja Umlolfovo
Uudolfovega Stražo
v A
i ir.
\ v iz
M. Vlii  11. iiU I M. 2i-r,S
1. 2. i*. 1. 2. 8 I   2 Bj tjitf ;    23a i
<aa !    1*3 b~
665  i      lt» 8^6
440 j   1015 f 60
172115 I M. tla   M. JIM I \\. 2155
2. 8. I 2. 3. I » 8. I 2. 3.
«4l)   j    HOD   I      JJ47   I 524
43'il>       K)*«          C)30 f.oft
l. '. .'11. 2. a ji. 2. 3.,
310   1       g00       "  h2& j
920      4or, , io»o
is
v
Groauplji
Koftevje
M. 2:152  M. 21151 V. 215ii
1. 2. 3.|l. 2. :5 1. 2 ;i.
714 i   j™ ~bji2
RJO      H»0 ti~
Podrobni  vozni red uvideti jo iz II. lista voznet^a crteža z dno 1. oktobra 181*4 iu z dneui 1. decembra t. 1. veljavnega nemško slovenskega voznega crteža.
V I $«-1 |at lf ii, našsoa novembra 1894.
C. kr. železniško prometno ravnateljstvo.
Štev. 23987.
(13o8—2)
Mesnica v najem.
V četrtek dne 6. decembra 1894. leta
dopoludne ob 11. uri oddala se bo pri podpisanem magistratu
mestna mesnica v poslopji za shrambo gasilnega orodja
v šolskem ilra-vorrilii
za dobo od 1. februvarija 1895. leta  naprej  potom  očitne dražbe v najftm.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 21. novembra 18!)4.
Jakob Zalaznik
slaščičarski in pekovski mojster
*sr I-ij'o.'tolja.ra.I, Stsiri tig: 21
HM        priporočil slHV. občinstvu svojo bogato x;ilo^o raznovrstnih
Si slaščičarskih izdelkov
primernih za (1348- 1)
Miklavževa ia božična darila
kakor tudi štirikrat lift lian sveže
^ukusno, zdravo ia slastno pekarsko^j)ecm).j|
H. K
m
h dajete!] is odgovorni urednik: J o a i p N o 11 i.
Lantuina in tiuk .Ndrodns Tiakmue-.