■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Ptuj • Koliko povezav občin si bomo še izmislili? O Stran 6
Po naših občinah
Juršinci • Načrti in projekti, da te kap
O Stran 7
Po naših občinah Leskovec •
Razočaranje nekega podjetnika
O Stran 10
Ptuj, petek, 30. oktobra 2009 letnik LXII • št. 85 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Robert Furjan •
»Kdorkoli bo prevzel klub, bo moral poskrbeti le za obveznosti od 19. 10. 2009 dalje!«
O Stran 16
Spodnje Podravje • Prazničnim dnevom naproti
V znamenju tisočerih spominov, cvetov in sveč
Pred nami je praznični vikend spominov, saj se bomo jutri, na zadnji oktobrski dan, spomnili reformatorjev, v nedeljo pa bomo prvi novembrski dan posvetili spominu na vse mrtve.
Jutrišnji dan reformacije je državni praznik, posvečen zgodovinski vlogi Martina Lutra, ki je 31. oktobra 1517 v nemškem Wittenbergu s 95 tezami o prenovi nastopil proti katoliški cerkvi, in usodni vlogi slovenskih reformatorjev za razvoj slovenstva. Najbolj znani slovenski protestanti so Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvo slovensko knjigo, ter Jurij Dalmatin in Adam Mohorič, ki sta izdala prvi slovenski prevod biblije in prvo slovensko slovnico.
Na pokopališčih in ob spominskih obeležjih pa se te dni po vsej domovini vrstijo številne spominske slovesnosti in komemoracije ob dnevu spomina na vse mrtve. V organizaciji Zveze borcev in drugih rodoljubnih organizacij bodo občinske in državne delegacije položile vence, za vernike pa bodo ob prazniku vseh svetnikov pripravili številne mašne daritve in slovesnosti.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Sp. Podravje • V pričakovanju razpisa RRP J Ormož • Skupaj s Pomurci
S katerimi projekti do denarja? Kdo bo izkoristil možnosti?
Nogomet •
Remi v senci Mladenovičevega zastoja srca
O Stran 15
Jeza županov in občinskih vodstev zaradi zavlačevanja petega javnega razpisa za regionalne razvojne projekte, ki bi se po pravilih moral zgoditi že v prvi polovici tega leta, a ga še vedno ni, narašča iz dneva v dan. V vseh občinah so namreč že pripravili projekte, ki jih bodo prijavili, in zdaj samo še čakajo na dan, ko bo težko pričakovani razpis končno ugledal luč sveta. Predvidoma naj bi se to zgodilo naslednjo pomlad, čeprav datuma ne upa napovedati nihče.
Zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015 je bil sprejet 22. oktobra v Državnem zboru RS kot neke vrste interventni zakon. Priznati je treba, da je ormoškemu poslancu Viliju Trofeniku z uvrstitvijo treh občin z Ormoškega v zakon uspel veliki met, ki bo dal okolju nove razvojne možnosti. Konec koncev gre za več milijonov evrov.
Resnici na ljubo je sicer treba priznati, da se v kar nekaj občinah prav v teh dneh krepko trudijo še za pridobitev vse potrebne dokumen-
tacije, med katero spada tudi gradbeno dovoljenje, tako da jim zamuda pri objavi razpisa pride kar prav. Eden poglavitnih razlogov za tako pozno
3500 30D0 2500 3000 1500 10D0 500
3135
198 J
1058
1025
550
II
-802-
1174
200 nI
914
520
206
Destmik Gorišnica Juršinci Majšperk Podlehnik Sv.Andraž Videm Žetaie Cirkuiane Domava Najina Kidričevo Markovci Ptuj Trnovska vas Zavri
pripravo dokumentov pa je predvsem v tem, da so župani nekaterih občin kar dolgo verjeli, da se ne bo uresničila napoved o novih kriterijih razpisa, po katerih novogradenj cest ne bo možno več prijaviti na ta razpis. Tako se je pač začelo precej pozno iskati in delati na drugih projektih, s katerimi bodo občine lahko počrpale preostala (zanje predvidena in rezervirana) sredstva iz tega programa.
Nabor projektov posameznih občin Spodnjega Po-dravja do leta 2012 zdaj ni več skrivnost: večinoma gre za gradnje kanalizacijskih mrež, nekaj pa je tudi vrtcev in dvoran.
O Stran 2
Trofenik je povedal, da je zakon neke vrste reakcija na stanje v Pomurju in je že povzročil vrsto različnih reakcij v DZ in po Sloveniji. Sprejemanje zakona je bilo specifično, saj je bil sprejet v četrtek ob dveh zjutraj, čeprav se je seja odbora začela že v sredo in je bila vmes večkrat prekinjena. Okoli zakona so potekala
intenzivna koalicijska usklajevanja, od torka zjutraj jih je bilo menda kar pet. Vodil jih je Vili Trofenik kot predsednik matičnega delovnega telesa. Na koncu je zakon le uspelo razširiti na celotno Pr-lekijo, na območje nekdanje občine Ormož.
O Stran 3
Spodnje Podravje • V pričakovanju petega razpisa za regionalne razvojne projekte
S katerimi projekti bodo kandidirale posamezne občine
Jeza županov in občinskih vodstev zaradi zavlačevanja petega javnega razpisa za regionalne razvojne projekte (RRP), ki bi se po pravilih moral zgoditi že v prvi polovici tega leta, a ga še vedno ni, narašča iz dneva v dan. V vseh občinah so namreč že pripravili projekte, ki jih bodo prijavili, in zdaj samo še čakajo na dan, ko bo težko pričakovani razpis končno ugledal luč sveta. Predvidoma naj bi se to zgodilo naslednjo pomlad, čeprav datuma ne upa napovedati nihče.
do leta 2012 zdaj ni več skrivnost: večinoma gre za gradnje kanalizacijskih mrež, nekaj pa je tudi vrtcev in dvoran.
Občina Cirkulane je tako za peti razpis RRP pripravila dva projekta: in sicer izgradnjo večnamenskega športno-turi-stičnega centra (dvorane) v vrednosti 2,2 milijona evrov in projekt izgradnje kanalizacije Cirkulane-Pristava v vrednosti 674.000 evrov. Za dvorano predvideva iz razpisa v letih 2010 in 2011 pridobiti dobrih 606.000 evrov sofinancerske-ga deleža iz RRP, za kanalizacijski sistem pa v treh letih (od 2010 do 2012) 452.000 evrov.
Občina Destrnik bo na razpis startala s projektom izgradnje kanalizacije Vintarovci-Janežovski Vrh v ocenjeni vrednosti slabih 932.000 evrov, iz blagajne RRP pa si obeta po-črpati v dveh letih nekaj manj
Resnici na ljubo je sicer treba priznati, da se v kar nekaj občinah prav v teh dneh krepko trudijo še za pridobitev vse potrebne dokumentacije, med katero spada tudi gradbeno dovoljenje, tako da jim zamuda pri objavi razpisa pride kar prav. Eden poglavitnih razlogov za tako pozno pripravo dokumentov pa je predvsem v tem, da so župani nekaterih občin kar dolgo verjeli, da se ne bo uresničila napoved o novih kriterijih razpisa, po katerih novogradenj cest ne bo možno več prijaviti na ta razpis. Tako se je pač začelo precej pozno iskati in delati na drugih projektih, s katerimi bodo občine lahko počrpale preostala (zanje predvidena in rezervirana) sredstva iz tega programa.
Nabor projektov posameznih občin Spodnjega Podravja
Uvodnik
Razvojni milijoni za Ormož
Od minulega tedna je jasno: Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi so zajeti v Zakonu o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015. K uspehu je pripomoglo sodelovanje v Območnem razvojnem programu za Prlekijo. Po dolgem času samih negativnih, slabih in depresivnih novic, da gre v Ormožu vse h koncu, da se zapira ta in ona tovarna, da ena politična zdraha prerašča v drugo, le nekaj spodbudnega. Ormožu se odpirajo možnosti, da se obrne negativni trend in da začnejo stvari iti navzgor.
Zagotovljeni trije milijoni za spodbujanje konkurenčnosti so veliko denarja za območje, kije navajeno shajati z malo. Seveda si nihče ne zna natančno predstavljati, kako naj bi bili uporabljeni. Prvi pomisleki so seveda ti, da bo treba na njih paziti, da jih ne "pojejo" razne analize in projekti, za konkretne zaposlitve, ki so namenjene tistim, ki so ostali brez služb, pa bi ostalo bolj malo. Zanimivo bo videti, ali bodo ormoški podjetniki znali izkoristiti zares velike ugodnosti, ki jih prinaša zakon. V javnost pa je pricurljala tudi zanimiva informacija, da naj bi bil natanko tri milijone vreden tudi celoten kompleks nekdanje Tovarne sladkorja Ormož z vsemi 20 hektarji zemljišč in zgradbami. Kajti če se kompleks nekdanje TSO razdeli na manjše parcele, kakšnega večjega projekta v Ormož ne bo, je prepričan poslanec Vili Trofenik. Trofenik je namreč mnenja, da se samo od kmetijstva in turizma na Ormoškem ne bo dalo živeti. Potrebna naj bi bila tudi industrija in to je v Ormož težko pripeljati. Čeprav je nenehno slišati, da se različne firme zanimajo za možnosti investiranja v Ormožu, na koncu iz kdo ve kakšnih razlogov iz tega ne nastane kaj dosti.
Več kot 1000 na novo prijavljenih brezposelnih v letošnjem letu gotovo že težko čaka, da se na Ormoškem razmere končno obrnejo na bolje, da dobijo službo in da bodo lahko sami skrbeli zase.
Viki Ivanuša
Večina spodnjepodravskih občin je za težko pričakovan peti razpis RRP pripravila projekte izgradnje kanalizacijskih mrež.
kot 550.000 evrov.
Občina Dornava bo na razpis prijavila izgradnjo vaške kulturne dvorane v vrednosti 1,040 milijona evrov, računa pa na 800.000 evrov iz RRP v letih 2011 in 2012.
Občina Gorišnica bo nadaljevala izgradnjo kanalizacijskega sistema; na peti razpis ima namreč pripravljen projekt sekundarne kanalizacije Formin v skupni vrednosti 864.000 evrov, obeta pa si pridobiti 399.000 evrov v enkratnem znesku v naslednjem letu.
Občina Hajdina bo prav tako kandidirala s projektom izgradnje sekundarne kanalizacije in male čistilne naprave v vrednosti 610.000 evrov, sofinanciranje v skupni vrednosti 387.000 evrov pa načrtuje v letih 2011 in 2012.
Občina Juršinci se na razpis pripravlja s projektom obnove kulturne dvorane v vrednosti 1,206 milijona evrov, delež iz RRP naj bi znašal skupno 1,025 milijona evrov v letih 2010 in 2011.
Občina Kidričevo se na peti razpis namerava prijaviti s projektom izgradnje sekundarne kanalizacije v predvideni vrednosti 1,062 milijona evrov, iz blagajne RRP pa pričakuje skupno 902.000 evrov v treh letih, od 2010 do vključno 2012.
Krepak zalogaj si je zadala občina Majšperk; njihov projekt izgradnje kulturno-poslov-nega centra je namreč finančno težak skoraj 5 milijonov evrov, delež, ki ga pričakuje iz naslova RRP, pa znaša 1,89 milijona evrov, večinoma v letih 2010 in 2011, nekaj malega (94.000 evrov) pa še leta 2012.
Občina Markovci bo kandidirala s projektom izgradnje sekundarne kanalizacije v Bukovcih in Stojncih; projekt je ocenjen na 2,5 milijona evrov, računajo pa na (borih) 200.000 evrov sofinancerske-ga deleža iz regionalne razvojne blagajne.
Občina Podlehnik bo na razpis prijavila izgradnjo niz-koenergetskega vrtca v predvideni vrednosti 1,350 milijona
Nekaj občin se na razpis namerava prijaviti s projekti obnove ali izgradnje večnamenskih (kulturnih, športnih) dvoran oz. centrov; med njimi ima finančno "najtežji" projekt (če se izvzame Mestna občina Ptuj) Majšperk, ki vrednost izgradnje centra (na posnetku je idejni projekt) ocenjuje na debelih 5 milijonov evrov.
evrov, predvideva pa pridobiti kar 1,174 milijona evrov razvojnega denarja; večino v naslednjem letu, nekaj pa še leta 2011.
Mestna občina Ptuj ima za razpis pripravljene tri projekte v skupni vrednosti 18,5 milijona evrov. Prvi projekt je izgradnja vrtca Mačice v vrednosti 4,850 milijona evrov, zanj namerava pridobiti 1,250 milijona evrov v letih 2010 in 2011. Drugi projekt nosi naslov Grajska žitnica Ptuj - kulturna dvorana, ocenjen je na okroglih 10 milijonov evrov, sofinancerski delež iz RRP pa naj bi znašal dobrih 1,588 milijona evrov, razporejenih v letih 2010 in 2011. Tretji projekt je izgradnja prve faze sekundarne kanalizacije Ptuj v ocenjeni vrednosti 3,650 milijona evrov, predviden sofinancerski delež pa znaša 297.000 evrov v naslednjem letu.
Občina Sv. Andraž v Slo-
3500 3000 2500 2000 1500 1000 500
3135
193 i
1053
1025
aoo
550
-399—378-
m
-SG2-
1174
200 H
-914-
i&sj;
520
296
H
700
Deslmik Gorišrtica Juršinci Majšperk Podobnik Sv.Andttž Videm Žetale Cirfculane Oomava Hajdina Kidričevo Markovci Ptuj Trnovska vas Zavre
Koliko želijo občine dobiti na razpisu za regionalne razvojne projekte (podatki so v tisočih evrov)
venskih goricah bo na razpis startala s projektom kanalizacije Vitomarci-Drbetinci v ocenjeni vrednosti nekaj manj kot 751.000 evrov, nadeja pa se slabih 296.000 evrov sofinanciranja v celoti v letu 2011.
Občina Trnovska vas bo na razpis prijavila projekt mreže kolesarskih poti v ocenjeni vrednosti 610.000 evrov, iz razpisa oz. blagajne RRP pa pričakuje dobrih 520.000 evrov sofinancerskega deleža v letih 2010 in 2011.
Občina Videm ima za peti razpis pripravljena dva projekta v skupni vrednosti 1,310 milijona evrov; prvi je ureditev obrtne cone v predvideni vrednosti 690.000 evrov, za katerega načrtuje pridobiti dobrih 480.000 evrov iz RRP (levji delež v letu 2010, nekaj pa še v 2011). Drugi projekt pa je izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Vidmu v višini 620.000 evrov, zanj pa predvideva pridobiti 434.000 evrov težak sofinacerski delež v letih 2011 in2012.
Občina Zavrč je za kandidaturo pripravila izgradnjo kanalizacije Goričak-Hrasto-vec v vrednosti 872.000 evrov, računa pa na dobrih 700.000 »razvojnih« evrov, največ v letu 2010, nekaj pa še v letu 2011.
Občina Žetale je za razpis predvidela dva projekta v skupni vrednosti kar 1,310 milijona evrov: prvi projekt je izgradnja vrtca v vrednosti 690.000 evrov, za katerega upa na 586.400 evrov iz regionalne blagajne v letu 2010. Drugi projekt pa je rekonstrukcija večnamenske dvorane v višini 620.000 evrov, za kar računa na 300.000 evrov sofinanciranja v letu 2011.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Ormoško se je znašlo v zakonu o Pomurju
Kdo bo znal izkoristiti možnosti?
Zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015 je bil sprejet 22. oktobra v Državnem zboru RS kot neke vrste interventni zakon. Za njegovo predstavitev je bila že sklicana skupna tiskovna konferenca vseh treh prleških poslancev in dr. Andreja Horvata, ki bo poslej nekakšen guverner za Pomurje, a je bila potem zaradi zadržanosti slednjega odpovedana. Zato se je poslanec Vili Trofenik odločil, da zakon in njegovo ozadje predstavi sam, kajti hoteli ali ne, priznati je treba, da je ormoškemu poslancu in vsem, ki so se pri tem angažirali, z uvrstitvijo treh občin z Ormoškega v zakon uspel veliki met, ki bo dal okolju nove razvojne možnosti. Konec koncev gre za več milijonov evrov.
Trofenik je povedal, da je zakon neke vrste reakcija na stanje v Pomurju in je že povzročil vrsto različnih reakcij v DZ in po Sloveniji. Sprejemanje zakona je bilo specifično, saj je bil sprejet v četrtek ob dveh zjutraj, čeprav se je seja odbora začela že v sredo in je bila vmes večkrat prekinjena. Okoli zakona so potekala intenzivna koalicijska usklajevanja, od torka zjutraj jih je bilo menda kar pet. Vodil jih je Vili Trofenik kot predsednik matičnega delovnega telesa. Na koncu je zakon le uspelo razširiti na celotno Prlekijo, na območje nekdanje občine Ormož. Glavni argument uspeha je bil Območni razvojni program za Prlekijo. »Kajti s političnimi argumenti tega ni bilo mogoče doseči. Pa tudi na račun indeksa razvojne ogroženosti ni šlo, saj je razvidno, da indeks pomurski regiji raste in je dosegel 163,7, kar je slabo. V podravski regiji pa je trend nasproten in je indeks, s katerim se meri stopnja nerazvitosti, padel na 110,1. Na Notranjskem in v subregijah, kot je Kočevsko, je stanje bistveno slabše kot pri nas. Zato s tem argumentom ne bi mogli uspeti,« je utemeljil Trofenik.
Ormož ni želel sodelovati v ORP?
Prav Območni razvojni program za Prlekijo pa je bil tudi rahlo sporen, saj kot je povedal Trofenik: »Največja težava pri pogajanjih je bila v tem, da ormoška občina v zadnjih treh letih ni sodelovala znotraj območnega partnerstva za Prlekijo. Vodstvo ormoške občine je zavrnilo v sporazumu dogovorjeno šestmesečno gostoljubje partnerstvu, ki je po letu 2O06
prišlo ponovno v Ormož. V treh letih so se občinski predstavniki udeležili le ene seje, pa še to tiste, na kateri so odpovedali nadaljnje sodelovanje. Ko so poslanci in župani iz tega območja to javno povedali na seji v Ljubljani, je bilo to težko pojasniti. Dejstvo je, da nam je pri vključitvi v zakon pomagal dokument, iz katerega so se v preteklosti nekateri tudi norčevali, sedaj pa bi želeli imeti iz tega politično korist.«
Vili Trofenik je imel najverjetneje v mislih sedanjega ormoškega župana Alojza Soka in njegova kolega Jurija Borka in Mirka Cvetka, ki so se skupaj zahvaljevali opozicijski poslanski skupini in poslancem 8. volilne enote za pomoč pri umestitvi občin v zakon: »Ormoško, središko in tomaževsko vodstvo se zahvaljuje neki skupini, ki ni imela nobenega učinka pri tem, saj je najprej vložila amandma, ki je bil diskriminatoren do Središča in Tomaža, kajti v zakon je predlagala le Ormož. Ko so videli moj amandma, so ga popravili.«
Sicer pa v Ormožu brez razprtij ne gre tudi v tako veselem trenutku. V javnosti menda prihaja do nenatančnosti in se govori o Pomurju, kot da bi šlo za statistično regijo Pomurje; to počno menda tudi nekateri lokalni politiki, se je potožil Trofenik: »V zakonu je izrecno napisano, da gre za opredelitev pomurske regije za potrebe tega zakona. Sicer pa to ni prvič, da se poskuša doseženo minirati. Pred tremi leti, ko smo oblikovali razvojni program, je bilo enako: krožile so gostilniške zgodbice, da bodo Ormožani morali menjati avtomobilske registrske tablice MB za MS in podobno.«
Kflrmon štumbcrgcr
<karmon.stumbef(jof@ormo
z.sl>
23.10.2009 11:20
Za "ma|a.p(Ciolj@di't5.si" <maja.prcielj@<lz-rvs*>
Kp ■vLli.iroionikfpdi.fS.si' <vili.iro(cnik@di-rs si».
"anion.Kampus@di-rs.sr <anlon.kampus<i*!i-fs.si». "Ironc puksie@dz-(s s>" <(rancpuksie@dz.rs.si».
Skp
Zadeva Zahvala poslanski skupini SDS in poslancem 8 vottrve enoie pri podpori ob obravnavi predloga Zakona o razvot« podpori Pomurju
Spoštovani,
zahvaljujemo se poslanski skupini SDS in poslancem 8. volilne enote za pomot pri umestitvi naših občin v Zakon o razvojni podpori Pomurju.
Alojz Sok, župan Občine Ormož
Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi
Mirko Cvetko, župan Občine Sveti Tomaž
Foto: Viki Ivanuša
Zupani z Ormoškega so se po mnenju Vilija Trofenika v prvi vrsti zahvaljevali opozicijski poslanski skupini, ki je imela s sprejetjem zakona bore malo.
Kaj prinaša zakon
Za prvi ukrep iz zakona (program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije v obdobju 2010-2015) je namenjenih 33 milijonov evrov, oziroma 5,5 milijona evrov letno. Prvotno je bil ukrep težek 30 milijonov, dodatni trije so namenjeni Ormožu, ki se je naknadno vključil. Marsikdo pa bo izkoristil olajšavo za spodbujanje zaposlovanja, davčne olajšave za investiranje, zelo dobrodošel pa je tudi ukrep, ki predvideva prednostno obravnavo programov in projektov iz pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezi-je in politike razvoja podeželja na področju. Vendar ne za vse projekte, ampak za vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra (2 milijona evrov), vzpostavitev regijskega gospodarskega središča (30 milijonov evrov), vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdar-
stva ter živilskopredelovalne industrije in diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti (40 milijonov evrov) ter vlaganja v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo (98 milijonov evrov).
»Spodbude zaposlovanja so zanimive, ker prvič prihaja do njih v takem obsegu. Če poenostavim: če zaposli podjetnik iz pomurske regije ali od drugod na tem območju prikrajšanega delavca, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 % stroškov delavca, vključno z bruto plačo delavca, stroški obveznih dajatev za socialno varnost in skrbjo za otroke oziroma starše. Tak delavec stane delodajalca torej le tretjino vseh običajnih stroškov, pogoj pa je, da je zaposlen za najmanj 12 mesecev. Drugi ukrep pa pravi, da če delodajalec zaposli delavca s tega območja za najmanj dve leti, je upravičen do vrnitve stro-
škov za prispevke za socialno varnost. Oba ukrepa se seštevata, tako da lahko podjetnik najprej počrpa prvo olajšavo, nato pa še drugo, če delavcu podaljša zaposlitev,« je razložil Trofenik.
Podjetnike bo gotovo zanimalo tudi znižanje davčne osnove v višini 70 % investicije za nove začetne investicije v opremo, za neopredme-tena sredstva, tudi v obliki finančnega lizinga. Da je podjetnik do olajšave upravičen, ne sme sredstev, v katera je bilo investirano, pet let odtujiti, oziroma odstraniti iz regije.
S področja infrastrukture je v zakonu zajeto le področje vodooskrbe. Tudi na tem področju je bilo potrebno začetnih 90 milijonov razširiti za 8 milijonov, da so pokrite še potrebe ormoškega območja. Gre za dobro znan projekt obnove vodovoda od Ormoža do Jeruzalema.
Foto: Viki Ivanuša
Poslanec Vili Trofenik meni, da so ustvarili dobre temelje, sedaj so na vrsti podjetniki.
Zelje so bile večje
»Želel sem, da se v zakon deklarativno zapiše tudi reševanje modernizacije 5. koridorja železniške proge in avtocestnega programa. 5. koridor železniške proge v smeri proti Hodošu ima namreč tudi v Ljubljani in Avstriji veliko nasprotnikov, ki zagovarjajo preusmeritev petega koridorja čez Maribor. Brez ustrezne železniške in cestne povezave razvoja ne bo,« je jasno povedal Tro-fenik. Na Ormoškem je pereč tudi problem neizgradnje avtoceste, kjer izvajalec ignorira pogodbo, tudi 5 milijonov dodatnega zagotovljenega denarja, je povedal Trofenik in obljubil, da bo o tem spregovoril ob drugi priložnosti.
Sicer pa je jasno povedal, da je dosedanja regionalna politika doživela popoln neuspeh: »Kajti če bi funkcionirala, se nam Pomurje in še nekaj je takih območij po Sloveniji, ne bi smelo zgoditi. Zgoditi bi se morali nasprotni trendi. V naslednjih šestih mesecih se bo moral menjati zakon o regionalni politiki, ki bo moral upoštevati tudi druga nerazvita in deprivilegirana območja, kot so Bela krajina ali Kočevsko, kjer je 18 % brezposelnost. V pripravi je zakon, ki bo poskrbel za nerazvite občine, za območja, ki bodo deležna posebne državne skrbi.«
Kot primer neustrezne regionalne politike je navedel sredstva, ki jih dobivajo občine po 23. členu od leta 2007 naprej. Gre za dodatna investicijska sredstva, ki naj bi jih občine porabile prvenstveno za lastno soudeležbo pri pridobivanju evropskih sredstev, šele nato za druge projekte. Po 265 projektih pa je stanje tako, da gre 49 % sredstev iz tega naslova za asfalt, javne poti in lokalne ceste, 1,7 % za vrtce. Takšno je slovensko povprečje, ormoško pa je po Trofenikovem mnenju še slabše.
Odgovoril je tudi na pomislek mag. Žerjava, da bo namenjen denar v največji meri odšel v analize, izdelavo projektov in podobno, ljudje pa bodo od tega čutili bolj malo. Trofenik je povedal, da so v celoti sledili pomislekom mag. Žerjava in da so zagotovili kontrolo.
Resnica je pa tudi ta, da v Ormožu ni naslova, ki bi se ukvarjal s tistimi, ki želijo tukaj investirati. Zakon le daje priložnost in sredstva, če ga bodo v Ormožu znali izkoristiti, pa je odvisno od ljudi samih.
Viki Ivanuša
Zg. Leskovec • Odprtje novega mejnega prehoda
Milijon evrov za sodoben mejni prehod
»Prav je, da poudarimo, da nov mejni prehod Zgornji Leskovec ne predstavlja le mejnega prehoda med dvema sosednjim državama, ampak postaja ena od pomembnih točk prehoda na južni schengenski, zunanji meji EU,« je med drugim povedala govornica na sredinem slovesnem odprtju haloškega mejnega prehoda, državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo (MJU) Tina Teržan.
Omenjeno ministrstvo je bilo kot pooblaščena institucija zadolženo za investicije na zunanji meji EU in za vzdrževanje mejnih prehodov; med njimi tudi mejnega prehoda Zg: Leskovec, kjer se je gradnja začela leta 2008, zaključena pa
je bila aprila letos, ko je bilo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Skupna vrednost naložbe je znašala milijon evrov, projekt izgradnje pa je bil v višini 45 % sofinanciran tudi s sredstvi EU, in sicer iz Sklada za zunanje meje. Sku-
pna neto površina kontrolnega objekta, namenjena policiji in carini, znaša slabih 92 m2 z dvema stezama (vhodno in izhodno) ter je opremljena s sodobno opremo za usmerjanje in nadzor prometa.
Teržanova je v nadaljeva-
Slavnostna govornica na uradnem odprtju novega mejnega prehoda Zg. Leskovec (v občini Videm) je bila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Tina Teržan.
Novogradnja MP Zg. Leskovec (na isti lokaciji, kot je bil že prej) je zahtevala približno milijon evrov; 45 % sredstev je bilo pridobljenih iz evropskega sklada za zunanje meje.
nju svojega govora povedala še: »Slovenija je bila ena od najbolje pripravljenih novih kandidatk za vstop v schen-gensko območje. MJU je uspelo do vstopa v to območje vzpostaviti celoten slovenski del zunanje meje EU v skladu s schengenskimi standardi. Uspešno smo uredili 48 mejnih prehodov, večje število prehodnih mest in po en letališki, pomorski in železniški mejni prehod. Tem so se letos
pridružili še novozgrajeni mejni prehodi Petrina, Ri-gonce in Zgornji Leskovec, v zaključni fazi pa je tudi izgradnja mejnega prehoda Babno Polje.«
V zaključku pa je osrednja govornica po zahvali vsem sodelujočim še poudarila, da nov mejni prehod sicer res pomeni korak k zagotavljanju učinkovitega in odgovornega varovanja zunanje meje EU, hkrati pa tudi predstavlja po-
tnikom prijaznejše in varnejše prehajanje meje in tako deluje tudi kot povezovalni dejavnik med državama: »Trdno sem prepričana, da izgradnja novega mejnega prehoda, razen formalno, v nobenem drugem pogledu ne pomeni in ne bo pomenila ovire v medsebojnem odnosu med obema državama in ljudmi, ki ob tej meji živijo in delajo!«
Navzoče na krajši slovesnosti ob uradnem odprtju je pozdravil tudi župan Friderik Bračič, ki je, tako kot Teržano-va, menil, da je mejni prehod bolj dejavnik povezovanja in boljšega sodelovanja kot razdvajanja in poostrenega nadzora, sicer pa so program odprtja s prikupnim nastopom popestrili osnovnošolci iz OŠ Videm in leskovške podružnice, zaigral je tudi policijski pihalni orkester, namesto rezanja traku pa so državna sekretarka Teržanova, vodja sektorja mejne policije Melita Močnik in namestnik generalnega direktorja carinske uprave Stanislav Mikuž simbolično dvignili zapornico.
SM
Foto: SM
Slovenija • Urejanje sistema ravnanja z nagrobnimi svečami
Svečarjem tudi stroški zbiranja odpadnih nagrobnih sveč
Prvega januarja 2010 bo pričela veljati uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katero želijo urediti ravnanje z nagrobnimi svečami. Po tej uredbi se sestavni deli sveč iz kovin, plastike ali stekla, ki po uporabi ostanejo kot odpadek, uvrščajo med odpadno embalažo. Gre za uredbo, ki zadeva vse svečarje, ki proizvajajo nagrobne sveče, prav tako pa tudi pridobitelje in uvoznike nagrobnih sveč in prinaša pomembno novost v zvezi z ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenci ob prvem novembru prižgemo več sveč kot katerikoli drugi narod, v celem letu pa okrog 20 milijonov.
Odpadne nagrobne sveče predstavljajo velik okoljski problem in so se doslej odlagale na odlagališčih. Skladno z novo uredbo pa morajo svečarji na svoje stroške poskrbeti za njihovo zbiranje in predelavo, ker se po 1. januarju 2010 ne bodo več smele odlagati na odlagališče.
Pet slovenskih svečarjev (Il-kos, d. o. o., Moškanjci, Ilirija, d. o. o., Ljubljana, Svečarstvo
Miran Šeško, s. p., Celje, R. M. Trade, d. o. o., Brestanica, in Hinco, d. o. o., Lendava) je v začetku letošnjega leta ustanovilo družbo Prons, podjetje za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, d. o. o., ki bo organiziralo in vodilo sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Ustanovili so ga po zgledu sorodnih podjetij s področja ravnanja z embalažo in odpadno emba-
lažo ter odpadno električno in elektronsko opremo, da bi zagotovili učinkovito in cenovno optimalno ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. V tem trenutku si pridobiva dovoljenje Agencije RS za okolje, kar je pogoj za delovanje družbe.
Kot je povedal direktor Pronsa Sebastjan Kole-dnik je v Prons vključenih več kot 40 slovenskih sve-čarjev, ki za domači trg proizvedejo okrog 60 odstotkov nagrobnih sveč. Po podatkih naj bi vsi slovenski proizvajalci, pridobitelji in uvozniki sveč letno dali v promet 10 tisoč ton nagrobnih sveč, iz katerih letno nastane okrog 4000 ton odpadkov. Z začetkom leta 2010 je za zavezance družbe Prons zagotovljeno zbiranje in predelava v okviru družbe Saubermacher Slovenija. Zbiranje in prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč bo organizirano z zbiralcem Saubermacherjem Slovenija v vseh zbirnih centrih izvajalcev javnih služb, teh je v Sloveniji več kot 60. Sortiranje
in priprava odpadnih sveč za nadaljnje ravnanje bo potekala v zbirnih centrih zbiralca, od koder ga bodo dostavljali ustreznim predelovalcem. Kot pravi Sebastjan Kolednik, se bodo reciklirani odpadni produkti (parafin, PVC) ponovno uporabili v svečarski industriji. Sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami zajema ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč v posebnih zabojnikih na po-
kopališčih, za katere bo moral poskrbeti upravljavec pokopališča, zbiranje in prevoz odpadnih nagrobnih sveč s strani izvajalcev javne službe od pokopališč do zbirnih centrov javnih služb, skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnih sveč do njihove oddaje zbiralcu, prevzem odpadnih nagrobnih sveč v zbirnih centrih komunalnih odpadkov s strani zbiralca, sortiranje odpadnih nagrob-
nih sveč v zbirnih centrih zbiralca, predajo sortiranih in ločenih odpadkov v predelavo in predelavo odpadnih nagrobnih sveč.
»Tudi pri nagrobnih svečah nastajajo odpadki, ki prispevajo svoj delež pri onesnaževanju in razvrednotenju okolja. Da bi se pred novonastaja-jočimi odpadki od nagrobnih sveč obvarovali, bomo vzpostavili učinkovit sistem za celovito reševanje problematike teh odpadkov z njihovim organiziranim zbiranjem, predelavo in varnim končnim odstranjevanjem. Ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami predstavlja del celovitega ravnanja z odpadki pri nas, ki temelji na usmeritvah in direktivah ravnanja z odpadki EU. V zadnjih letih se je veliko govorilo o onesnaževanju okolja s svečami iz PVC-lončkov. Z vzpostavitvijo reciklaže v družbi Reciklaža Saubermacher bo ta problem rešen, saj jih bodo predelali in reciklirali ter ponovno vrnili v proizvodnjo lončkov za nagrobne sveče. S tem bomo ohranili tudi glavno dejavnost v naši svečarski industriji, to je proizvodnjo sveč iz PVC, ki predstavlja več kot 90 odstotkov sveč in ta panoga ne bo ogrožena zaradi morebitnih dražjih nadomestnih materialov za sveče, kot je na primer steklo,« je še povedal Sebastjan Kolednik.
V podjetju Čisto mesto so povedali, da so lani s pokopališč prevzeli 502.940 kg odpadkov, v devetih mesecih letos pa 342.120 kg, od tega predstavljajo tretjino odpadki od sveč.
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Kolednik, direktor podjetja za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami Prons: »1. januarja 2010 bo pričela veljati uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečani.«
Ptuj • Začetek nove sezone Zasebne glasbene šole s koncertom
Letos nastopajo učenci in učitelji
Za glasbeno šolo, ki deluje v ptujskem minoritskem samostanu, je prvi koncert sezone 2009/10. Minulo nedeljo je namreč nastopila vokalno-instru-mentalna zasedba Crescendo, ravnateljica šole Veronika Plestenjak pa je ob tej priložnosti tudi predstavila načrte za prihodnje glasbene večere.
Ker se tudi pri oblikovanju koncertnega cikla močno pozna recesija, se bodo v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla v letošnji sezoni osredotočili predvsem na lastno produkcijo in koncerte svojih učiteljev, torej brez zunanjih sodelavcev. »Vsi naši koncerti so brezplačni in vsi nastopajoči se navadno tudi odpovejo honorarju. Vse poteka zgolj na neki dobrodelni ravni, kajti glavni namen je ponuditi učencem in njihovim staršem kvalitetno glasbo in obenem pokazati, kaj lahko tudi sami dosežejo. Žal mi je, ker Ptujčani radi pograbimo brezplačne zadeve, ko pa bi bilo treba pri kakšnem projektu pomagati, pa vsi navdušenci hitro poniknejo,« je povedala Plestenjakova.
Po njenih besedah so torej bili prisiljeni letošnjo sezono precej oklestiti, vendar so se vseeno potrudili ustvariti kvalitetni program. Tega je odprl prvi letošnji koncert, na katerem se je predstavila vokalno-instrumentalna zasedba Crescendo. »V njej igra tudi naš profesor nauka o glasbi Peter Gojkošek. To je bil poučen, zanimiv in tudi
zabaven koncert za učence in drugo publiko,« je bila navdušena sogovornica.
Obeta se koncert z več kot 180 učenci
Zanimivi glasbeni večeri se v minoritskem samostanu obetajo tudi v prihodnje. »15.
novembra se bo predstavila naša profesorica harfe Tina Žerdin. To bo gotovo izjemen večer, saj je harfa v našem prostoru precej redka - zato se tudi z našim razredom harf zelo trudimo za prepoznavnost tega inštrumenta,« je pojasnila ravnateljica.
Omenjenemu koncertu
bo sledil še zanimiv večer v zasedbi Tina Žerdin na harfi, Barbara Danko na violini in Špela Kržan na flavti, nato pa bo še glasbeni dogodek, na katerem bo solistično nastopila violinistka Barbara Danko.
Seveda pa to ni vse za to sezono, saj po besedah Ple-
stenjakove pripravljajo še mnogo drugih dogodkov za glasbene sladokusce: »Letos bomo, na primer, v koncertni cikel vključili tudi dva šolska projekta. Prvi bo božični koncert 25. decembra ob 19. uri v cerkvi sv. Petra in Pavla. Pripravili ga bomo v sodelovanju z društvom izobražencev Viktorina Ptujskega, sicer pa ga bo v celoti oblikovala naša šola. Nastopili bodo prav vsi učenci, od najmlajših do najstarejših (na šoli jih je letos 182), vključeni bodo tako igralci glasbil, pevci, baletni-ki, orkestri...«
S podobnim projektom bodo konec junija zaokrožili letošnji cikel koncertov in šolsko leto.
»Treba je znati ločiti dobro ponudbo od slabe!«
V omenjeni glasbeni šoli sicer izvajajo skupinski pouk glasbe, baletni pouk in seveda poučevanje instrumentov.
»Poučujemo deset inštrumentov, najpriljubljenejši so violina, klavir, flavta in kitara. Zelo veseli smo učencev, ki
se odločijo za manj poznana glasbila, kot so trobila, klarinet in saksofon. Zelo smo ponosni na naš oddelek harfe, saj smo ena redkih šol, ki imamo to kraljico inštrumentov. Imamo tudi močan oddelek orgel, učimo pa tudi igranja na redkejša citre in violončelo. Zelo dobro je obiskan tudi oddelek solo petja,« je razložila Veronika Plestenjak, ki je zelo vesela, da se na Ptuju razvija kvalitetna glasbena ponudba.
Vendar je po njenem mnenju še precej dolga pot do spremembe zavesti ljudi do te mere, da bodo znali ceniti glasbeno ponudbo, da bodo do nje kritični in pripravljeni za dobre dogodke plačati tudi vstopnino. »Ta kultura še ni dovolj zgrajena. Naši koncerti imajo, recimo, zelo dober obisk, vendar se zgodi, da je včasih precej slabo obiskan dogodek, na katerem se predstavlja zelo kvalitetna zasedba. Prav zato sem vesela čisto vsake take prireditve, saj se mi zdi, da več kot ji bo, bolj bodo znali ljudje ločiti zrnje od plev,« je zaključila sogovornica.
Polona Ambrožič
Foto: PA
S koncertom zasedbe Crescendo se je začela nova sezona ptujske zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla.
Ormož • Jesen v Centru za starejše občane
Pozdrav jeseni
Mesec oktober je za Center starejših občanov, njihove stanovalce in uporabnike prav poseben mesec. Skozi ves mesec prirejajo bogat program dogajanj za svoje prijatelje, prostovoljce, svojce, sorodnike in zaposlene, skozi katere želijo seznaniti širšo javnost z delovanjem Centra starejših občanov in predstaviti njihov vsakdan.
Letos so se prvič v vseh osmih letih odločili, da so prireditveni prostor osrednje jesenske prireditve prenesli v jedilnico doma. Kot je povedala direktorica mag. Mihaela Voršič, je bilo delno krivo hladno vreme, delno pa so želeli pokazati urejeno notranjost doma, ki žari v novih barvah, ki so si jih v zadnjem letu omislili. Nekateri smo jih videli že spomladi ob obletnici doma. Nove, tople barve sob stano-
valcev in skupnih prostorov pa so si polepšali s pomočjo skupnega dela stanovalcev in zaposlenih, pri tem pa so se tudi zelo zabavali. Poleti so z doniranimi sredstvi večino sob stanovalcev polepšali še z zavesami, v jeseni pa so se lotili urejanja okolice in si tako povečali funkcionalnost domskih teras.
Letos so si omislili tudi logotip, ki so ga na prireditvi predstavili tudi na domski zastavi.
Dodali so tudi nove označevalne table ob vhodu v dom. Zaposleni pa so dobili nove, bolj barvite uniforme. Za obiskovalce so pripravili zloženke, s katerimi so predstavili Center in njegovo poslanstvo.
Mag. Voršič je povedala, da želijo toplino in povezanost, ki ju gradijo v domu, širiti tudi navzven, v ožje in širše okolje, zato so se letos v program vsakodnevnega dela in dejavnosti vključili v aktivno sodelovanje v društvu Spominčica, medse sprejeli prostovoljce iz Osnov-
Foto: Viki Ivanuša
Ustvarjalni stanovalci doma si dneve krajšajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Na fotografiji pevska sekcija Metuljčki. V ozadju je videti tudi domsko zastavo.
ne šole Ivanjkovci in v sodelovanju s Centrom za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji iz Dornave izvedli prvo likovno kolonijo v ormoškem parku. Likovna razstava, ki je na ogled v domu, pa je prav tako nastala kot plod
skupnega uspešnega projekta Drug drugemu smo potrebni, ki ga skupaj izvajajo že več kot eno leto.
Prireditev Pozdrav jeseni je bila zelo dobro obiskana in prisotni so si lahko ogledali bogat kulturni program in uživa-
V bogatem kulturnem programu so nastopili tudi učenci Glasbene šole Ormož.
Foto: Viki Ivanuša
Srečanja se vsako leto udeležijo tudi župani vseh treh občin.
li v gostoljubnosti domačinov. Zbrane je nagovoril tudi župan Alojz Sok, ki se mu je sproščena priložnost zdela primerna tudi za politično obarvan vic. Jurij Borko, župan Središča ob Dravi, je varovancem zaželel prijetno bivanje v domu in pohvalil dobro delo zaposlenih, ki se trudijo, da živijo in delajo v harmoniji. Župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko pa je povedal, da bi si mladi morali ogledati življenje v tem domu, stanovalcem pa je zaželel, naj bo jesen v njihovih srcih tako lepa, kot jo doživljamo v naravi, ter da bi bila bremena njihove jeseni življenja lažja.
Tudi dekan Janez Gorgner je pohvalil kvaliteto življenja v domu, ki seveda ni enaka tisti v domači hiši, a če so pristni medosebni odnosi, je življenje v domu lahko lepo in duhovno bogato.
Viki Ivanuša
Ptuj • S kolegija županov Spodnjega Podravja
Koliko povezav občin si bomo se izmislili?
V prostorih Mestne hiše na Ptuju so se 22. oktobra sestali župani Spodnjega Podravja. V osrednji točki dnevnega reda so govorili o modelu organiziranosti gospodarskih javnih služb oziroma o ustanovitvi interesne zveze občin in izvedbi postopkov za dodelitev posebne in izključne pravice za opravljanje določenih obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb. Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa so prejeli obvestilo glede izvajanja javnih del v letu 2010, ki se kot uspešen program aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji izvajajo že od leta 1991. Od takrat do danes je bilo v ta program vključenih že 110 tisoč brezposelnih oseb, od tega se jih je več kot 20 odstotkov po zaključku programa tudi redno zaposlilo.
Za izvajanje nacionalnih programov javnih del bo v letu 2010 namenjenih 35 milijonov evrov, v katere naj bi se vključilo sedem tisoč brezposelnih oseb. Sprememba pravilnika o financiranju javnih del bo omogočila bistveno ugodnejše pogoje za izvajanje programov javnih del. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pričakuje, da bodo občine tudi v letu 2010 sodelovale pri izvajanju in sofinanciranju programov javnih del ter da bodo za te namene opredelile določena sredstva tudi v proračunih za leto 2010, v postopek priprave in prijave programov javnih del pa naj bi vključile tudi čim večje število izvajalcev. Po novem se v javna dela po treh mesecih prijave na Zavodu RS za zaposlovanje vključijo tudi stari nad 50 let, prejemniki denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči ter samohranilci in osebe, katerih zakonec je ravno tako brezposeln. Prav tako se v javna dela po novem lahko vključijo tudi iskalci prve zaposlitve, potem ko so bili šest mesecev prijavljeni na zavodu, osebe s končano ali nedokončano osnovno šolo, osebe z upadom delovnih sposobnosti, zaposlitveno
ovirane osebe in osebe, mlajše od 30 let. V letu 2010 bodo v javna dela lahko vključeni tudi vsi tisti, ki so bili v program javnih del v letu 2009 vključeni manj kot eno leto.
Na javni razpis za izbor programov javnih del pa se lahko prijavijo le neprofitni delodajalci in organizacije, prvi rok za predložitev vlog je 6. november. Iz Evropskega socialnega sklada pa bo v letih 2009/2011 na voljo delodajalcem za usposabljanje brezposelnih na delovnem mestu 11,3 milijona evrov ali za vključitev 5230 brezposelnih oseb.
V gradivu, ki ga je glede ustanovitve interesne zveze občin za opravljanje določenih obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb pripravil dr. Boštjan Brezovnik, direktor Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, izhaja, da v enajstih občinah Spodnjega Podrav-ja, tudi v Mo Ptuj, dejavnost lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode opravlja Komunalno podjetje Ptuj, d. d., ki pa nima statusa javnega pomena, kar pomeni, da so MO Ptuj in občine Kidričevo, Markovci, Vi-
dem, Podlehnik, Cirkulane, Dornava, Juršinci, Majšperk, Gorišnica in Zavrč podelile posebno in izključno pravico izvajanja javne službe v nasprotju z določilom 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, ki določa, da lahko občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe le v obliki režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja ali s podelitvijo koncesije. Tudi dejavnost lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ni urejena skladno z določili veljavnega zakona o gospodarskih javnih službah, ker ga opravlja Čisto mesto, d. o. o., brez podeljene koncesije na osnovi omenjenega zakona. Neurejeno je tudi opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest, ki so ga občine uredile skladno z določili veljavnega zakona o javnem naročanju, kar pa je v nasprotju z zakonom o gospodarskih javnih službah, v katerem je določeno, da se lahko lokalne gospodarske javne službe opravljajo v organizacijski obliki režijskega obrata, jav-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Celan, župan MO Ptuj: »Pripravi naj se predlog za ustanovitev interesne zveze občin.«
nega gospodarskega zavoda, javnega podjetja ali s podelitvijo koncesije.
Zakonske postopke bo potrebno izpeljati do marca 2010
Občine so na podlagi teh ugotovitev dolžne do 8. marca leta 2010 izpeljati postopke za podelitev posebnih in izključnih pravic za opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb skladno z zakonodajo. Občine Spodnjega Podravja, v katerih se je ugotovila neskladnost opravljanja lokalnih javnih gospodarskih služb,
naj bi ustanovile oziroma se povezale v eno namensko interesno zvezo občin zaradi trajnega učinkovitega in gospodarnega opravljanja dejavnosti obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja in vzdrževanja javnih cest.
Do marca 2010 bo zato potrebno postoriti veliko pomembnih nalog, pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Prva je povezana s prenosom javne infrastrukture, ki jo je potrebno izvzeti iz knjigovodskih evidenc dosedanjih izvajalcev teh dejavnosti in jih prenesti v knjigovodske evidence občin. Druga naloga je povezana s koncesij-
sko dejavnostjo, ki jo občine lahko izvedejo s podelitvijo neposrednih koncesij ali s podelitvijo preko javnega razpisa. »V MO Ptuj smo na podlagi teh zakonskih določil ustanovili novo javno podjetje, ki mu lahko neposredno podelimo koncesijo. Ostale občine pa lahko zgolj preko javnega razpisa podeljujejo koncesije v takšno javno podjetje ali v obstoječe gospodarske družbe. Praktično lahko to pomeni, da bi vsaka občina izbrala drugega koncesionar-ja, vsak pa bi imel drugačno ceno za opravljanje enakih storitev. Upam, da si znate prestavljati, kakšna zmeda bi nastala, če bi na primer za opravljanje obvezne javne službe za oskrbo s pitno vodo dobili na vsaki občinski meji drugega koncesionarja z drugačno ceno. Da bi se izognili takšnim ali drugačnim nevšečnostim, smo se odločili, da bo pripravljavec gradiva izdelal konkreten predlog za ustanovitev t. i. interesne zveze občin, ki pa lahko z enim samim koncesijskim aktom izbere skupnega izvajalca z enotno ceno,« je po seji kolegija županov Spodnjega Po-dravja povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
Nova vas • Srečali so se starejši gasilci
»
Postavili ste temelje delovanja društev!
«
Pod okriljem Območne gasilske zveze Ptuj (OGZ) je minuli konec tedna v gasilskem domu v Novi vasi pri Markovcih potekalo 13. tradicionalno srečanje starejših gasilcev. Srečanje je vsako leto eden izmed dogodkov, ki jih ob mesecu požarne varnosti pripravi OGZ Ptuj, udeležijo pa se ga številni veterani iz vrst gasilskih društev, združenih pod okrilje zveze.
Starejši gasilci, zbralo se jih je nekaj manj kot 200, so se v vaški dvorani v Novi vasi družili v soboto, 24. oktobra. Zanimiv uvod v srečanje so pripravili člani Hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci, ki so zapeli in zaigrali nekaj »ljudskih«. Navzoče je v nadaljevanju pozdravil župan občine Markovci Franc Kekec, v imenu OGZ Ptuj pa
je govoril podpredsednik Franci Vogrinec. »Delo in pečat, ki ste ju pustili v gasilskih društvih, sta neprecenljiva. Vaše dolgoletno delo v gasilskih vrstah lahko nagradimo z lepimi besedami. Na tem mestu bi se vam zahvalil za temelje, ki ste jih ustvarili za uspešno delovanje gasilskih društev.«
Janez Markovič, predse-
dnik Komisije za delo z veterani pri OGZ Ptuj, je povedal, da se gasilski veterani vključujejo v številne aktivnosti na gasilskem, operativnem ter gasilsko-športnem področju. »Na zadnji seji komisije je bilo ugotovljeno, da smo starejši gasilci skoraj v celo-
ti izvedli načrt dela, ki smo si ga zastavili. Veterani tako pomagamo pri opravilih v gasilskih domovih in okolici, opravljamo funkcije sodnikov, smo vozniki gasilskih vozil, nekateri izmed nas so tudi pevci v gasilskem pevskem zboru. Pomagali smo priza-
detim v vremenskih ujmah, posebej pa moram poudariti naše sodelovanje na gasilskih tekmovanjih. Že spomladi smo se udeležili pregledov operativne pripravljenosti društev po občinskih poveljstvih, sodelovali smo tudi na tekmovanju, ki ga organizira
V imenu OGZ Ptuj je zbrane pozdravil podpredsednik Franci Vogrinec. V Novi vasi se je zbralo nekaj manj kot dvesto gasilcev.
OGZ Ptuj. Ekipi PGD Gerečja vas in PGD Hajdoše sodelujeta na tekmovanjih po vsej Sloveniji in dosegata dobre rezultate,« je med drugim izpostavil Markovič.
V imenu gostiteljev srečanja - PGD Nova vas - je navzoče pozdravil predsednik Branko Strelec, ki je podrobno predstavil zgodovino gasilstva v vasi, zbrane veterane pa so nagovorili tudi poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, član komisije za delo z veterani OGZ Ptuj Alojz Letonja ter številni gostje, ki jih je na govorniški oder povabil Branko Kostanjevec, moderator srečanja.
Uradnemu delu srečanja je nato sledilo druženje, okrog 13. ure pa je gasilska sirena naznanila začetek gasilske vaje. Šlo je za namišljen požar v stanovanjski hiši, starejši gasilci pa so se tako ob ogledu vaje seznanili s sodobnimi pristopi posredovanja gasilcev pri požaru.
Foto: MZ
Foto: MZ
Juršinci • Velikopotezni načrti Juršinčanov
Načrti in projekti, da te kap
Če se bodo izpeljali vsi projekti, ki jih napoveduje in načrtuje juršinsko občinsko vodstvo z županom Alojzom Kaučičem na čelu, potem bo središče Juršincev lep čas eno samo veliko gradbišče, podoba centra pa bi morala že čez dobro leto ali dve izgledati precej drugače kot danes.
V	teh dneh se že dograjuje Mercatorjeva trgovina, ki bo po dokončanju del, odprtje je predvideno v decembru, enkrat večja kot doslej, tik ob njej, kjer stoji občinska zgradba s pošto, pa se načrtuje še dogradnja objekta po sistemu javno-zasebnega partnerstva.
Dogradnja občinske stavbe in kanalizacije
»Ob naši občinski stavbi imamo še del parcele, kjer bomo dogradili približno 160 m2 dodatnih prostorov v dveh etažah. Za spodnjo etažo v velikosti 80 m2 je že izrazila svoj interes pošta, ki se zdaj stiska v premajhnih prostorih, zgornjo etažo pa bomo najverjetneje namenili za ureditev večje sejne sobe, saj imamo trenutno res premajhno in smo na tesnem že na sejah občinskega sveta, kaj šele, če organiziramo kakšno drugačno srečanje,« je o eni zmed načrtovanih naložb povedal župan Kaučič, ki bo skupaj z občinsko upravo v prihodnjem obdobju pripravil ustrezen razpis za izbiro izvajalca oz. gradbenega podjetja, ki naj bi nato postalo investitor bodoče novogradnje. Težav, glede na to, da gre v bistvu za že razprodano oz. strogo namensko predvideno gradnjo, z iskanjem gradbenega podjetja ne bi smelo biti.
V	kratkem bodo v Juršincih, konkretno na Kukavi, slovesno odprli tudi 1,6 kilometra dolg razširjen in na novo prepla-ščen cestni odsek. Vrednost vseh izvedenih del je znašala dobrih 160.000 evrov, vendar je občina večino potrebnega denarja (110.000 evrov) uspela pridobiti na zadnjem razpisu za Južno mejo. Tako so iz občinskega proračuna sofinancirali le okoli 50.000 evrov, in sicer za plačilo DDV ter za zamenjavo dela najbolj dotrajanega vodovodnega omrežja na tej trasi v dolžini 350 metrov.
Juršincem je lani uspelo pridobiti tudi potrditev in umestitev gradbene parcele v občinski prostorski plan za novo (in prvo) čistilno napravo, ki bo nujna že zaradi predvide-
Sedanjo občinsko stavbo naj bi dogradili po sistemu javno-zaseb-nega partnerstva; v spodnji etaži naj bi svoje prostore dobila pošta, v zgornji pa naj bi se uredila spodobna sejna soba.
ne gradnje medgeneracijske-ga centra. Center Juršincev sicer že ima položeno osnovno kanalizacijsko omrežje, ki ga bodo letos dopolnili s približno 300 metri novih vodov, kar bo stalo približno 40.000 evrov, ki jih v celoti zagotavljata občinski proračun in komunalna taksa. Novozgrajeni vodi so potrebni prav zaradi povezave s čistilno napravo, ki se bo gradila naslednje leto, nanjo pa bodo nato povezali poleg centra še osnovno šolo in druge javne zgradbe ter gospodinjstva v središču občine.
Za obnovo
kulturnega doma
več kot milijon evrov
Eden največjih in za občinski proračun gotovo tudi najzahtevnejši projekt pa bo predvidena sanacija nekdanjega zadružnega doma, sicer zaenkrat še v lasti mariborske škofije, v katerem je občina pred leti že uredila kulturno dvorano, a jo je sčasoma opustila. Ogromen objekt tik ob cerkvi, po približni oceni naj bi imel med 800 in 1000 m2 prostornine, bo po odkupu gotovo zahteval enormna sredstva za temeljito obnovo, saj je danes v izjemno slabem stanju in bi se v nekaj letih najverjetneje začel podirati, zato bodo Juršinci (seveda šele po uspešnem odkupu in vpisu la-
stništva) s projektom obnove oz. ureditev kulturne dvorane kandidirali na pričakovan peti razpis RRP, ki naj bi se končno zgodil v pomladnih mesecih 2010. »Z uspešno kandidaturo bi v tem objektu poleg kulturne dvorane, ki je zdaj nimamo, naša večnamenska športna dvorana pa je prevelika za tovrstne prireditve, uredili še nekaj prostorov za društva, predvsem za čebelarsko društvo, pa za RK, ljudske pevke, društvo upokojencev ipd., vse potrebne sanitarije in še manjši pogostitveni prostor,« je načrte glede notranje ureditve velikega kompleksa razčlenil župan. Po oceni naj bi celovita notranja in zunanja obnova gigantskega objekta zahtevala okoli 1,2 milijona evrov, občina pa si večino potrebnega denarja (1,025 milijona evrov) obeta prav iz razpoložljivih sredstev programa regionalnih spodbud.
Spomladi začetek gradnje medgeneracijskega centra
Obnova kulturnega centra občine pa nikakor ne bo edino stavbno gradbišče v Juršincih; spomladi naj bi se namreč že začela gradnja neke vrste doma upokojencev, ki se uradno imenuje medgeneracijski center. Objekt bo sicer gradilo pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je od škofije že odkupilo potrebnih 76 arov zemljišča (za ceno 62.000 evrov) na območju pod cerkvijo v smeri proti Lovskemu domu in igrišču, občina pa se je zavezala urediti kompletno komunalno in-
frastrukturo: »Prav zaradi zdaj že potrjene izgradnje te ustanove smo v občinskem svetu sprejeli dva sklepa za odkupe potrebnih zemljišč za čistilno napravo in za ureditev pločnikov ob cesti do tega centra v skupni vrednosti nekaj preko 26.000 evrov. Naša obveza pa je opremiti zemljišče s kanalizacijskim, telefonskim in električnim omrežjem ter javno razsvetljavo in pločniki ob cesti. Projekt celovite komunalne opremljenosti bo zahteval približno 200.000 evrov, prijavili pa se bomo na razpis kmetijskega ministrstva za urejanje vaških središč, kjer je sofinanciranje načeloma 50-odsto-tno,« je finančno konstrukcijo projekta opisal župan. Med-generacijski center bo sicer
nudil kar 37 novih delovnih mest v občini, v prvi fazi naj bi sprejel 50 varovancev, s predvideno dogradnjo pa naj bi se v drugi fazi njegove kapacitete povečale za 100 odstotkov. Če bo šlo vse po sreči, naj bi se odprtje novega centra zgodilo natančno čez leto dni.
Težave s Piratom
Sicer pa vse v Juršincih ne gre povsem gladko; občina ima namreč težave s - Piratom! Gre za že napol podirajoč bivši gostinski objekt tik ob novem krožišču, ki ga je občina kupila letos na drugi javni dražbi za 42.000 evrov. Razpadajočo in zaraščeno hišo sicer nameravajo podreti in na njenem mestu urediti nekaj parkirišč (tudi za potrebe razširjene trgovine ter domačega zdravnika) in manjši park, vendar jim je načrte zaenkrat prekrižal bivši lastnik, ki se je pritožil na izid oz. potek dražbe. »Res je, lastnik se je pritožil na vrhovno sodišče, točnih razlogov niti ne poznam, in dokler ne bo razsodbe, je vsa zadeva v pat poziciji. Občina pa je seveda kupnino že plačala,« je še povedal župan Kaučič.
SM
Podirajoči se bivši gostinski objekt Pirat bo zaenkrat še stal; lastnik se je namreč pritožil na potek druge dražbe, na kateri je občina objekt odkupila za ureditev parkirišč in manjšega parka.
Na bivšem cerkvenem zemljišču, ki ga je socialno ministrstvo že odkupilo, se bo pomladi začela gradnja medgeneracijskega centra; občina se je zavezala poskrbeti za celovito komunalno opremljenost zemljišča.
CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI
Poiščite jih v salonu pohištva ŠMIGOC!

AKCIJSKA PONUDBA
Obiščite salon pohištva ŠMIGOC in izkoristite posebno sejemsko ponudbo na izbrana ambienta. Akcija traja od 3. do 30. novembra.
Montažo obeh akcijskih sestavov opravi kupec sam.
EKSP,
Sliki sta simbolični. /
v/;//;/;;/;;/;//;//;//;/*
alples
pohištvena znamka
Spuhlja 79a, Ptuj odprto: 9h - 19h, sobota 8h -12h tel: 02 775 41 00, www. smigoc.si
2 delna omara, nočna omarica postelja Širine 90 cm in pisalna miza
299,00 €
-30%
www.alples.si
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Drago Zorec, Ptujčan, ki je uspel v svetu tiskarstva
Oskarji, ki premalo odmevajo
Drago Zorec je rojen Ptujčan. Tisti, ki kaj vedo o tiskarstvu, izučil se je v Mariborskem tisku, vedo, da gre za svetovno znanega uveljavljenega tiskarja. Po 41 letih dela v Avstraliji, od tega je bil 31 let samostojni podjetnik, je, potem ko je dosegel v tiskarstvu več, kot je kdajkoli sanjal, končal svoje poklicno delo. Ugotovil je, da je življenje preveč dragoceno, da bi se še naprej gnal po 12 ur na dan in več.
Foto: Črtomir Goznik
Drago Zorec: »Če ne bi bilo inovacije, 12-barvnega tiska, tudi svetovnih tiskarskih oskarjev ne bi bilo.«
Za Draga Zorca je nastopil čas za uživanje, za potovanja z ženo Danico, ki je skupaj z njim delila vse napore na poti do svetovnega vrha v tiskarstvu. Dosežki so zavidanja vredni, 25 oskarjev v tiskarstvu, od tega štirje za najvišjo stopnico, prvo mesto, kot najboljši na svetu in še več kot 500 drugih državnih in svetovnih nagrad ga bo vedno spominjalo na to, da je v poslu dosegel tisto, o čemer v resnici lahko sanjajo le redki. Že po prvem svetovnem oskarju je razmišljal, da je napočil čas, da izpreže, a ga je vleklo še naprej. »To je zelo naporno, še bolj kot voditi posel, ker lahko preide v obsedenost,« je povedal. Prvega tiskarskega oskarja Benjamin Franklin kot najboljši na svetu je prejel leta 2004 v Čika-gu. Vse te nagrade mu je prinesla inovacija 12-barvnega tiska. Podjetje je prodal lani, mesec dni pred nastopom svetovne gospodarske recesije in finančne krize, na javni dražbi, obdržal je le fotografski studio. Če bi se želel še naprej obdržati v svetovnem vrhu, bi moral tudi zelo veliko investirati, med 15 in 20 milijonov dolarjev, kar pa še vedno ne bi bila dovolj trdna garancija za bodoče uspehe.
Že kot mlad je želel več
V	glavi je imel fiksno idejo, da mora čez mejo, čim dlje, tem bolje. Vedno si je želel iti v svet, že kot otrok, ko je gledal globus, zemljevide, je sanjaril o tem. Že kot mlad je želel biti več, izstopiti iz povprečja. Povprečje ga je namreč vedno zelo motilo. Tudi časi so bili takšni, da niso bili naklonjeni tistim, ki so želeli več, zato sta se z ženo Danico odločila za svet, za daljno Avstralijo. Napredovati je bilo mogoče le na podlagi števila let, ki si jih prebil v takratni tiskarni. Kot zelo mlad ni imel nobene možnosti, da bi odskočil iz povprečja, se zavihtel više. Pred odhodom v Avstralijo je živel v Kidričevem. Gledal je, kako se je takrat 3000 tisoč družin prebijalo skozi življenje, se spraševal, kdo je kaj dosegel. »Jaz sem lahko samo eden izmed vseh teh, moram v svet, če želim uspeti.«
V	bistvu je bila Avstralija ena izmed treh destinacij, kamor sta z ženo želela oditi, v ožjem izboru sta bili še Kanada in ZDA. Za Avstralijo se je odločil tudi zato, ker je tudi najhitreje dobil odgovor, potem ko je v enem dnevu na Dunaju obiskal vsa tri veleposlaništva. Predstavnik avstralskega veleposlaništva je prišel v Gradec, kjer je imel intervju, zastavil mu je dve vprašanji, če je član Komuni-
stične partije in kakšen je. Na prvo vprašanje je odgovoril z ne, pri drugem pa je povedal, da je športnik, da igra nogomet za Aluminij, da je atlet. To ga je zadovoljilo in ni več spraševal. Avstralci so poskrbeli za letalske karte, poravnali so tudi druge stroške. Pred odhodom v Avstralijo se je Drago poročil z dolgoletno ljubeznijo, Danico. Takrat naj bi se sicer govorilo, da v Avstraliji primanjkuje žensk, zato naj bi se pred odhodom tudi poročil. »Že takrat jih je bilo preveč, zdaj pa jih je enkrat preveč. Narobe statistika,« odgovarja Drago na vsa takratna namigovanja o njuni poroki.
Ko je že bil v Avstraliji, je prišel tudi odgovor s kanadskega veleposlaništva, nista si premislila. V Avstralijo nista prišla revna kot večina drugih, v žepu sta imela dva tisoč avstralskih dolarjev, v tistem času je bil en avstralski dolar vreden štiri nemške marke, zato so se nekateri čudili in spraševali, zakaj sta sploh prišla v Avstralijo. Ta denar sta ob prihodu deponirala v emigrantskem centru.
Od začetka pri najboljših izdelkih
Začetki na petem kontinentu so bili zanimivi, najprej zaradi jezika, zaradi močnega avstralskega narečja, ki se mu ga je bilo potrebno privaditi, zato sta že prvo leto prepotovala celo Avstralijo in tudi Novo Zelandijo, da bi se čim prej v celoti prilagodila življenju v novem okolju in osvojila njegovo govorico. Ob prihodu so ju namestili v kamp. Draga služba sicer ni čakala, a jo je hitro dobil. Zaposlil se
je v večjem tiskarskem podjetju, lastniki so bili avstralski Škoti, kjer je delal deset let in pol. V petek je prišel k tiskarju in so mu rekli, naj pride že naslednji dan delat. V tiskarni je dobila delo tudi Danica, delala je v knjigoveznici. Imel je srečo, da je prišel v to podjetje, kjer je bil že po treh tednih dela odgovoren za najnovejši stroj, ki je prišel iz Nemčije. Sodeloval je pri izdelavi najboljših izdelkov, čeprav je prišel kot zadnji v podjetje in celo dobo dela v tiskarni je bil vključen v kvaliteto tiska, kar je pozneje s pridom izkoristil v svojem podjetju.
Po desetih letih in pol dela za drugega gospodarja sta se zakonca Zorec odločila, da gresta na svoje. V tistem času ga je mikalo tudi gostinstvo, pove Drago, po rednem delu v tiskarni sta skupaj z ženo Danico delala v eni restavraciji, kjer sta si prav tako pridobila dragocene izkušnje. Še danes je prepričan, da bi tudi na tem področju uspel, ker ko si mlad, ni težko delati in iskati nove priložnosti. Odločil se je za tiskarstvo, za tisto, kar najbolje pozna in za kar je kvalificiran.
Pisalo se je leto 1977, ko sta zakonca Zorec pričela na svojem, ko se je začela strma in uspešna pot njunega tiskarskega podjetja, v katerem sta si delo razdelila. Drago je skrbel za tehnologijo, Danica pa za računovodstvo in prodajo. V zelo kratkem času sta tiskarno prejšnjega delodajalca hitro prerasla. V Avstraliji se ni težko dokazati, dajo ti priložnost, zanje nisi tujec, povesta. Začetki samostojnega podjetništva niso bili težki, čeprav sta delala
najmanj dvanajst ur dnevno, vse dni v tednu, ker sta delala z veseljem, zagonom, ker sta oba z ženo vedela, da želita uspeti ne glede na ovire, prepreke. Bila sta tudi v pravih letih, ugotavljata danes, pa tudi časi so bili taki, da je bilo povpraševanje po tiskarskih storitvah izjemno veliko. Tudi do denarja za investicije ni bilo težko priti.
Inovacija, ki je pomenila življenjski prelom
V svojem podjetju, v katerem je imel 60, pa tudi 70 redno zaposlenih in med 10 in 20 občasnih delavcev najrazličnejših narodnosti, skupaj kar 31, med njimi je bilo tudi nekaj nekdanjih sodelavcev iz Mariborskega tiska, je začel razvijati svoje tehnike in procese. Razvil je inovacijo enega procesa, to je bil življenjski prelom, življenjski bum. Gre za inovacijo 12-barvnega tiska, ki lahko vključi še več barv, kar je velika razlika od štiribarvnega tiska. Še danes je njegova lastnina, ni ga si-
cer patentiral, to je bilo zelo zapleteno, najboljši patent je biti tiho. Njegova tiskarna je glede na velikost lahko sprejemala le manjša naročila, naročil za tisk, ki so prihajala iz Amerike, niso mogli prevzeti, ker so bila zanje prevelika. Kvaliteta ni bila nikoli vprašljiva, le kvantiteta. Četudi bi bil petkrat večji, njihovih naročil ne bi zmogel, pravi. Za Ameriko je bila njegova proizvodnja butična, ne pa tudi za Avstralijo.
Za proces Multi Colour, formulo zanj imam zaklenjeno, pravi Drago Zorec, so se doslej in se še vedno zanimajo številni, med njimi so bili še posebej vztrajni Kitajci, v tem trenutku so zanj najbolj zainteresirani Rusi, ker imajo nadvse radi barve. Njegov patent je še vedno zelo varen, ker celo formulo pozna le on, zanjo naj bi sicer vedeli le trije, ob njem še dva, ki pa jo poznata le do polovice.
Čeprav je za zakonca Zorec sedaj prišlo obdobje uživanja, potovanj po svetu, obiskala sta že prek 80 držav sveta, pa Drago Zorec ne sedi križem rok. Pred njim je nov izziv,
želi urediti tiskarski muzej, muzej starih tiskarskih strojev, ki bo nekaj posebnega v svetu. En stroj je kupil tudi od mariborske tiskarne. Lahko bi kupil celo, a s tem, ko je ni kupil, pravi, da je po vsej verjetnosti naredil največjo napako v svojem življenju, kar zadeva nepremičnine. Takratni direktor mu jo je ponudil v odkup, ker niso imeli za plače.
V njegovi posesti so številni izjemni eksponati s celega sveta, do katerih je zelo težko priti, to je prava znanost in so tudi zelo dragi, po nekaj sto tisoč dolarjev je potrebno odšteti za izjemne primerke. Veh strojev je že za tri ladijske kontejnerje. Zaradi tega je letos tudi ponovno obiskal Slovenijo in Evropo, povabili so ga tudi na Svetovni slovenski kongres, ki je sredi oktobra zbral številne uspešne Slovence s celega sveta. Za ta muzej je Ptuj premajhen, v poštev pridejo Maribor, Ljubljana in Melbourne, ker mora biti tam, kjer je veliko ljudi in kjer prihaja veliko turistov, ker gre za muzej, ki mora imeti občinstvo. Projekti, ki so vezani na Ptuj, so bolj ali manj nepremičninske narave. Leta 2004, ko ga je po prejemu prvega svetovnega tiskarskega oskarja sprejel tudi ptujski župan, je imel Drago Zorec v mislih tudi nekatere investicije v starem ptujskem mestnem jedru, za katere je pričakoval, da jih bo lahko hitro uresničil, kot je to praksa v svetu. V treh letih pa se zadeva ni premaknila niti za cm. Birokracija je v Sloveniji še vedno največji problem, vse ostalo v Sloveniji pa občutita kot sprehod po parku.
Če imajo Brežice olimpijskega in svetovnega prvaka, imata Maribor, kjer se je izobraževal in kjer se je naučil delovne discipline, in Ptuj, kjer je bil rojen (Mestni Vrh) Draga Zorca, ki ima štiri svetovne tiskarske oskarje. Tudi to so izjemni dosežki, na katere smo Slovenci premalo ponosni.
»Sklenila sva nek življenjski krog, to, kar je bilo v nekih planih, zdaj bova samo še potovala po svetu, kar se verjetno ne bo nikoli zaključilo,« sta ob letošnjem obisku, ki je doslej najdaljši, nekajmesečni, trajal bo do 12. novembra, povedala zakonca Zorec. »Ko sem odšel v svet, nisem imel kaj izgubiti, že sama misel na obrt je bila v tistih časih, ko sem odhajal, grešna. Vedno sem bil prepričan, da če greš v svet, je to ena dodatna fakulteta v splošnem znanju in razgledanosti. Eno je študirati, brati knjige, gledati televizijo, drugo pa je svet doživeti in živeti v živo ter uspeti,« pravi Zorec.
Juršinci • Z zadnje seje občinskega sveta
Kvota: 15-krat do treh zjutraj in pika!
Juršinski občinski svet na tokratni oktobrski seji ni imel opravka s posebej pomembnimi točkami dnevnega reda, kljub temu pa je bila debata v majhni sejni sobi občasno prav glasna; najprej okoli vprašanja podaljšanega delovnega časa za gostince in turistične kmetije.
Občina Juršinci ima namreč prav zanimiv poseben pravilnik, o katerem v ostalih občinah (še) ni bilo slišati; gre pa za to, da enkrat letno občinski svet izda splošno dovoljenje vsem ponudnikom gostinskih storitev z določeno kvoto dni oz. večerov, ko lahko obratujejo preko sicer splošno dovoljenih in omejenih ur. Po besedah župana Alojza Kaučiča je bila doslej praksa izdaje splošnega dovoljenja za 10 ali 12 večerov v letu, ko so se družbe v gostinskih lokalih ali na turističnih kmetijah lahko (brez prekrška) zabavale do zgodnjih jutranjih ur, vendar pa je moral vsak gostinec pred tem posebej obvestiti Občino o podaljšanem obratovalnem času za določen datum.
»No, kakšno kvoto bomo pa določili letos?« je svetnike povprašal župan in ob tem pojasnil, da se takšni večeri dogajajo praviloma čez zimo, ko gre za kakšne poroke, zaključene družbe in novoletna praznovanja.
Dragici Toš Majcen takšne nočne zabave niso ravno po-všeči, kar je dala takoj vedeti: »Meni se zdi čisto dovolj, da so lokali ob vikendih odprti do enih, to je že itak preveč, kaj šele do treh zjutraj! Kar
Juršinski svetniki so kljub glasni debati s točkami dnevnega reda opravili kar hitro.
se po deseti zvečer dogaja po lokalih, je tako samo še pijančevanje!«
Ostali svetniki so se nagibali h kvoti prejšnjih let, torej k dovoljenju za 10 do 12 'podaljšanih večerov' do tretje ure, župan Kaučič (tudi sam gostinec) pa je nato predlagal kvoto petnajstih večerov: »Mislim, da je to dobra številka, ponudniki pa jo lahko izkoristijo ali ne. Nekateri jo
bodo, drugi ne, kot se je pokazalo že doslej. Ampak ta pravilnik moramo sprejeti, sicer ne moremo nikomur dati niti enega soglasja v primeru prošnje za podaljšanje.«
Županov predlog je bil nato soglasno sprejet, postavilo se je le še vprašanje, kaj oz. kako kaznovati morebitne kršitelje, ki vrat lokala ne bi potem res zaprli ob tretji uri zjutraj. Na tako vprašanje je
Lenart • Občina praznuje
Odprtja, kostanji in z
neba padajoči kakci
Lenarčani bodo jutri pričeli praznovanje občinskega praznika, ki bo trajalo vse do 15. novembra. Ker je tokratni praznik namenjen počastitvi več pomembnejših jubilejev, med drugim 250-letnici lenarškega šolstva in 20-letnici mesta Lenart, so pripravili pester program z obilico najrazličnejših prireditev.
Za prve novembrske dni imajo tako v načrtu kar nekaj pomembnih odprtij: v
torek, 3- novembra, bo ob 16. uri odprtje tamkajšnjega Turističnoinformativnega centra, v sredo ob 17. uri pa baletne dvorane v Glasbeni šoli Lenart. V četrtek ob 13-
uri bodo odprli novo Poslovno industrijsko cono Lenart, 11. novembra pa prostore Društva prijateljev mladine Slovenske gorice.
V ponedeljek, 2. novembra, bo ob 17. uri v Osnovni šoli Lenart odprtje razstave in predstavitev zbornika Žive
Pred lenarško občino, ki jo vodi župan Janez Kramberger, je praznovanje občinskega praznika.
sledi, ki so ga pripravili ob 250-letnici šolstva, 6. novembra ob 12. uri pa se bodo pred lenarško knjižnico na kostanjevem pikniku zbrali slovenski pisatelji na dogodku Slovenske gorice ustvarjajo.
V soboto, 7. novembra, bo ob 18. uri v Domu kulture Lenart prireditev Inovativni mladi kmet, 11. novembra pa bo veselo predvsem za otroke. Lutkovno gledališke Fru fru iz Ljubljane bo namreč ob 10. uri v lenarškem Kulturnem domu uprizorilo lutkovno igrico Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba.
13- novembra ob 19. uri in 30 minut bo v cerkvi sv. Lenarta še koncert članov Dunajskih filharmonikov. Slednji ne bo edini glasbenih dogodek praznovanja, ki bo med drugim ponudilo tudi nekaj prireditev za ljubitelja športa.
Polona Ambrožič
Župana Alojza Kaučiča je malo govorili o številnih pokvarjenih ste navedli preko 30 hidrantov. pravimo največ tri do štiri. Sicer sebe, ne?!«
dvignilo s stola le enkrat - ko so hidrantih v občini: »Za popravilo Kaj ste resni?! Letno lahko pose pa hidranti ne kvarijo sami od
padel odgovor, da takšen ponudnik gostinskih uslug ne more več dobiti soglasja vnaprej, a glasovanja o tovrstni kazni ni bilo, debata pa se je tudi zaključila v trenutku, ko je iz vrst svetnikov prišla pripomba, da bodo potem itak vsi gostinci hitro ostali brez soglasja ...
Posli med škofijo in občino na dobri poti?
Zadnji sel seje je bil namenjen poročilu župana Kauči-ča o planiranih in tekočih naložbah v občini, ki bodo, kot kaže, krepko spremenile podobo centra občine. Župan je namreč povedal, da pogajanja o odkupu cerkvenega objekta, ki je v razsulu in v katerem naj bi občina uredila nov kulturni dom, tečejo zelo dobro: »Prav danes smo se o naši ponudbi, da odkupimo objekt, pogovarjali s predstavniki škofije in moram reči, da sta dva izmed ključarjev našo ponudbo sprejela, po daljšem prepričevanju pa tudi tretji, ki sicer temu načrtu ni bil najbolj naklonjen. Zdaj bo sledila cenitev objekta v sedanjem stanju tako z naše kot s cerkvene strani, potem pa seveda še pogovori in uskladitev. Vsekakor bi rad, da se postopki speljejo čimprej, da
bomo projekt kulturne dvorane prijavili na peti razpis RRP, ki se pričakuje drugo leto spomladi. Kupnina od prodaje pa bo ostala v občini, saj bo cerkev za ta denar obnovila dotrajano župnišče, tako da menim, da je ta opcija res ugodna za obe strani!«
Svetniki proti temu niso imeli nič, le Janez Krajnc je nekoliko podvomil v to, da naj bi denar od kupnine ostal v občini: »Malo je 'hecno' že to, da župljani moramo kupiti nazaj nekaj, kar je itak naše. Saj objekt je bil zgrajen z denarjem tukajšnjih ljudi, ne?! In bojim se, da ne bo denar od kupnine vseeno romal v mariborsko škofijo, saj se ve, kako se dela ... « Župan je take pomisleke zavrnil z argumentom, da bo denar od kupnine občina nakazala na TRR domače župnije.
Pacienti k županu, hidranti pa ostajajo pokvarjeni ...
Za konec je sledila še razprava okoli zadnjih dogajanj v zvezi z začasnim zaprtjem ambulante domačega zdravnika - koncesionarja. Župan Kaučič je dal zelo jasno vedeti, da se mu tak način zdravnikovega protesta zoper zadnje varčevalne ukrepe vlade v zdravstvu ne zdi dober: »Osebno sem absolutno proti stavki zasebnih
Pogovori med občino in škofijo glede odkupa starega zadružnega doma, ki je že desetletja v lasti župnišča, so zaenkrat na dobri poti; če bo odkup uspel, bo občina v hudo načetem objektu uredila kulturno dvorano.
zdravnikov, čeprav jih po svoje razumem in sem se v teh dneh veliko pogovarjal z našim zdravnikom. O odvzemu koncesije pa vseeno sploh ne razmišljam, upam, da mi tudi v prihodnje ne bo treba, saj nam zdravnikov v Slovenskih goricah še kako manjka. Tri občine tukaj so že itak brez njega in lahko smo veseli, da ga še imamo. Poudarjam pa, da nisem za tak način reševanja problematike. Vi sploh ne veste, da je na dan, ko je bila ambulanta zaprta, cela vrsta občanov in bolnikov stala pri meni, na občini, ker sploh niso bili obveščeni o zaprtju in niso vedeli, za kaj gre. To nikakor ni bilo prav in takega načina ne podpiram!«
Prav tako, kot je bilo slišati iz ust župana, se ne piše nič dobrega številnim nedelu-jočim hidrantom v občini. Svetnik Krajnc je namreč vprašal, kdaj lahko pričakujejo popravila oziroma kdo je kriv, da se ne popravijo, župana pa je kar dvignilo na stolu: »Kdo je kriv?! Vam kar jasno povem, da naš občinski proračun! Na spisku ste navedli kar 30 ali še več hidrantov, ki naj bi se popravili v enem letu! Kaj ste resni?! Letno lahko popravimo največ tri do štiri! In gotovo dobro veste, zakaj so poškodovani; sami od sebe se že niso! Če hočete imeti popravljene vse, potem se moramo naslednje leto odreči kakšnemu kilometru ali še več cest. Pa povejte!«
Kakšnega ugovora na županovo razlago ni bilo slišati, razen tega, da je bolje, če hidranta sploh ni, kot pa da je neuporaben, nato pa so svetniki še ugotavljali, da tudi s traso vodovodnih cevi povsod ni vse v redu, saj se cevovodi pod njivami in travniki redno lomijo, ko čeznje vozijo težki delovni stroji. »Jasno, da se to dogaja na takih točkah, največ spomladi in poleti, ko je teren zelo mehek. To bomo lahko rešili le tako, da bomo vse vode položili pod cestno infrastrukturo.«
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Šturmovci • Z odprtja modernizirane ceste Videm-Markovci
Da bo cesta ljubezni varna za vse ...
Brez najmanjšega dvoma bi lahko občino Videm letos proglasili za nesporno rekorderko v številu novoasfaltiranih ali moderniziranih cestnih odsekov z njihovimi odprtji vred. Zadnje v tem mesecu (a nikakor ne zadnje v tem letu) se je zgodilo minuli vikend v naselju Šturmovci, kjer so nadvse slovesno in zabavno odprli razširjeno in na novo preplaščeno »cesto ljubezni« od centra občine Videm preko Šturmovcev skoraj do meje z občino Markovci.
Upati je, da bo res tudi ostala cesta ljubezni, čeprav prav posebno velike ljubezni med sosednjima občinama v preteklosti ni bilo ravno zaznati (če bi bili odnosi bolj topli, bi bila omenjena cesta verjetno moderniziran gor do vrha jezu). No, ampak ta cesta ni dobila takšnega imena zaradi političnih (ne)ljubezenskih odnosov, pač pa zaradi čisto navadnih medčloveških, bolj ali manj grešnih, ki so jim čudoviti in lepo zaraščeni Šturmovci dajal odlično zavetje pred preveč radovednimi očmi in jeziki ...
Odprtje dobrega 2,2 kilometra dolge in kar polnih šest metrov široke ceste z označeno kolesarsko potjo se
je sicer začelo s precejšnjo zamudo, in to po zaslugi vodilnih mož in žene z občinskega vrha; župan Friderik Bračič, svetnika in predsednika dveh KS, Andrej Rožman in Marjan Jelen, ter direktorica občinske uprave Darinka Ratajc so se namreč na lokacijo rezanja traku odločili pripeljati s kolesi, kar je seveda zahtevalo svoj čas, bojda (kot je bilo slišat bolj potiho), pa naj bi štirje kolesarji, na srečo brez poškodb, pogledali nov asfalt tudi zelo od blizu, pa krivda za to ni bila v slabi izvedbi, ampak v nerodnosti kolesarskih jahačev. Naj je bilo to res ali ne, dejstvo je, da so se kljub zamudi vsi štirje pripeljali zelo široko nasmejani...
Uradni del otvoritve prenovljene ceste ljubezni se je zaključil z rezanjem traku; ta čast je pripadla županu Bračiču, predsedniku KS Videm Rožmanu in predsedniku gradbenega odbora Štrafeli.
Potem se je lahko začel uradni del programa odprtja, v katerem so najprej zaigrali Veseli Jožeki, nato so zapeli pevci Vinogradniki, potem je bilo slišati res lep opis Štur-movcev z ugotovitvijo, da je bil prejšnji ozek asfaltiran pas ceste z vedno poškodovanimi bankinami bolj nevaren kot pred tem celo navadna makadamska cesta, nato pa je kakšno stotnijo veselih Šturmovčanov pozdravil še župan Bračič: »Zelo sem vesel in zadovoljen, da nam je uspelo skupaj uresničiti tudi ta cestni izziv. Projekt smo zaradi zahtevnosti razdelili v dve fazi, skupno je zahteval kar 486.000 evrov, pri čemer smo uspeli pridobiti kar 330.000 evrov iz uspešne kandidature na razpisu RRP. Posebej želim pohvaliti in pozdraviti vse lastnike zemljišč, ki so razumeli potrebo po širitvi ceste, saj brez njihovega soglasja tega projekta ne bi mogli izvesti. Menim, da je takšna, razširjena cesta s kolesarsko potjo izjemnega pomena za ta kraj in vso občino, saj je promet na tej cesti vedno gostejši, steza za kolesarje pa bo omogočala tudi varnejšo rekreacijo na kolesu, ki je dandanes, v hitrem tempu življenja, še kako pomembna! Prepričan sem, da se bo tovrstna ureditev vozišča s kole-
Takole so se na otvoritev, s kar lepo zamudo (menda zaradi nerodnega padca, kar sicer ni potrjeno), s kolesi pripeljali župan, direktorica občinske uprave in dva svetnika.
sarsko potjo nadaljevala tudi do Ptuja, po drugi strani jo bomo v naši občini dopolnili s podobno ureditvijo iz smeri Lancove vasi in tako bi lahko nastala odlična krožna kolesarska pot, primerna tudi za maraton!« Potem ko se je župan zahvalil vsem po vrsti za uspešno izveden projekt, je za mikrofon stopil tudi poslanec Branko Marinič s
čestitkami za nov razvojni korak občine, za njim pa še predsednik tamkajšnje KS Videm Andrej Rožman, ki je povedal, da je bila pot do modernizacije dolga in ne vedno lahka, pohvalil vse po vrsti, na konci pa dodal: »Ampak, Darinka (direktorica občinske uprave, op. a.), nismo še fertik, čaka nas še ena faza, da bo cesta res modernizirana
do konca ... «
Sledil je še kratek blagoslov p. Slavka Stermška, nato pa obvezno rezanje traku; škarje so tokrat v rokah držali župan Bračič, svetnik Rožman in predsednik gradbenega odbora Martin Štrafela. Da so Štur-movčani potem še dolgo in zelo veselo nazdravljali, pa že tako vedo vsi, ki jih poznajo ...
SM
Leskovec • Po ietošnjem razpisu LAS Haioze
Razočaranje leskovškega podjetnika
Boris Širec se je v haloški Leskovec z družino preselil lani, potem ko je kupil lokal in trgovino Leska v centru naselja. Kot pravi, je takoj po prevzemu posla začel vlagati v obnovo objekta in njegovo razširitev, pri tem pa je računal tudi na kakšen evro nepovratnih sredstev iz naslova prijave na razpis Leader programa, ki ga je letos tretjič pripravila LAS Haloze.
Toda tako kot še osem drugih prijavljenih kandidatov je ostal brez (pričakovanega) sofinanciranja, kar ga je nemalo ujezilo in tudi razočaralo: »Sploh ne vem, po kakšni kriterijih se je ta denar razdelil in predvsem se mi ne zdi prav, da nekateri za svoje projekte dobijo denar tudi dvakrat, na dveh razpisih, drugi pa ne moremo dobiti nič. Sploh za Leskovec se mi zdi, kot da smo drugorazredni občani in državljani, saj se v naše konce ne vlaga skoraj nič!«
Boris je namreč prepričan, da ima Leskovec nemajhne potenciale za razvoj, če bi bilo le malo več razumevanja: »Sam imam tukaj velike načrte; če bi se dalo dogovoriti z lastnikom parcele ob gostišču, bi na njej uredil nekaj parkirišč, igrišče za odbojko in manjši igralni park za otroke. Sicer pa sem v sam objekt, kjer je gostišče, vložil že veliko denarja, saj sem v celoti prenovil računalniški sistem, vzpostavil video nadzor, popravil ograje, ure-
dil skladišče, prenavljam tudi zgornje nadstropje, kjer bi v prihodnje lahko oddajali sobe za goste, začel pa sem tudi gradnjo oz. razširitev pokrite zunanje terase, saj mi je letos z nekaj akcijami že uspelo pritegniti več ljudi. S projektom razširitve zunanje terase, kjer bi se lahko dogajale tudi
kakšne kulturne in druge prireditve v smeri promocije turizma za ta okoliš, sem tudi kandidiral na razpisu LAS. Žal, kot sem izvedel jeseni, brez uspeha. Dela bom zdaj vseeno izvedel po načrtu, zdi pa se mi nepravilno, da se denar daje za projekte nekih skladišč, ki bodo samevala in ki ne po-
nujajo dodatnih zaposlitev, medtem ko bi sam z razširitvijo posla gotovo lahko zaposlil ljudi, kraj pa bi pridobil tudi na ponudbi. Žalostno je, da se trudim nekaj narediti, da vlagam denar, dobro voljo, za-poslujem ljudi, državni denar pa se dodeljuje za projekte po nekem meni zelo čudnem sis-
Leskovški gostilničar Boris Širec bo razširitev pokrite trase, kot pravi, zdaj pač financiral sam, vendar meni, da denar iz programa Leader v Halozah ni bil razporejen pravilno in pravično.
temu, upam si reči, da gre za 'kuhinjo'.«
Kateri projekti so bili zavrnjeni
Širec ob tem še meni, da bi morali neuspešni vlagatelji prejeti ob zavrnitvi vloge tudi kakšno obrazložitev, zakaj njihov projekt ni bil med izbranimi za sofinanciranje ali imeti možnost pritožbe na odločitev. V LAS Haloze pa na to odgovarjajo, da se je vsak prijavljen projekt točkoval in izpadli so pač vsi tisti, ki so imeli najmanj točk. Obrazložitve takšne odločitve po dikciji zakonodaje, ki velja za poslovanje LAS, niso dolžni podajati, prav tako pa po zakonu pač ni možno podati pripombe na zavrnjeno vlogo.
Med 28 prispelimi vlogami na razpis LAS Haloze je bilo letos, na tretjem razpisu, potrjenih 20 vlog oz. projektov, ki bodo sofinancirani od najmanj 2000 do največ 8000
evrov (v skupni vrednosti dobrih 110.000 evrov, kolikor jih je bilo odobrenih za LAS Haloze), zavrnjenih pa je bilo osem vlog, in sicer ob Borisu Šircu še: TD Podlehnik s projektom ureditve zbirke na prostem, Zdenka Golub s projektom izdaje nove knjige, Elizabeta Kozel iz Leskovca s projektom ohranitve kulturne dediščine, PGD Zavrč s projektom preureditve gasilskega doma. Občina Gorišnica s projektom ureditve okolice ob Domin-kovi domačiji, Etnografsko društvo Tržec s projektom nadaljnje revitalizacije Djoča-nove kmetije in Miran Reberc iz Gorišnice s projektom pod imenom Motošport kot orodje turistične promocije.
Sicer so vsi omenjeni projekti, ki niso bili izbrani, uvrščeni na t. i. rezervno listo in se bodo v primeru, če bo kdo od izbranih nosilcev projektov (pravočasno) odstopil od kandidature oz. izvedbe, uvrstili v izbor za sofinanciranje.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Videm • Še en kilometer asfalta v Halozah
Brez dela in denarja krajanov je ne bi bilo
V videmskem delu Haloz, gre za tamkajšnjo KS Soviče-Dravci-Vareja, se je lepo število krajanov kljub vztrajnemu drobljenju dežja konec minulega tedna zbralo na odprtju slabega kilometra ceste Vareja-Žerak.
»Ja, zelo smo veseli tega asfalta, nanj smo čakali dobrih deset let, zdaj ga pa končno imamo,« je z očitnim zadovoljstvom na obrazu povedal predsednik gradbenega odbora Franc Žerak, ki je po uradnem delu odprtja vse navzoče povabil še na obilno pojedino v Lovski dom.
Uradni del odprtja še ene izmed letos res številnih odsekov novoasfaltiranih cest v občini Videm se je sicer začel s kratkim nastopom mlade flavtistke Klare, zapeli so tudi pevci Mejaši, zbrane je nato pozdravil predsednik KS Marjan Jelen: »Danes tukaj ne bo velikih besed, saj govorijo dejanja in dejstva. Ta odsek asfalta je za marsikoga nepomemben, za nas v Halozah pa velika pridobitev, saj v teh krajih še vedno velja, da je asfalt črno zlato. In čeprav gre za slab kilometer, je bilo treba za dosego tega cilja postoriti veliko dela; od tega, da je cesta prišla v program KS, do tega, da je bil projekt potrjen tudi v občinskem svetu, kar ni enostavno. Smo pač najmanjša KS v občini; prednost tega je, da imamo manj cest, slabost pa, da je tudi denarja za nas najmanj. Vsekakor želim čestitati tukajšnjim krajanom, ki so se izkazali s sofinanciranjem in
Slab kilometer novoasfaltirane ceste so uradno odprli župan Friderik Bračič, predsednik gradbenega odbora Franc Žerak, predsednik KS Marjan Jelen in krajanka Marija Kokol.
lastnim delom - če tega ne bi bilo, ne verjamem, da bi bila cesta danes asfaltirana!«
Dobrih 750 metrov povezovalne ceste z dvema krajšima odsekoma po 10 metrov je skupno zahtevalo 145.000 evrov, dela je izvedlo Cestno podjetje Ptuj, večinski del denarja pa je občina uspela zagotoviti iz t. i. 23. člena Zakona o financiranju občin (ZOF), po katerem je sku-
pno sicer prejela približno 373.000 evrov, dobrih 80.000 pa je bilo namenjenih za ureditev ceste Vareja-Žerak, ki jo uporablja precej vikenda-šev in približno 15 gospodinjstev.
Da so veliko vlogo s svojim deležem pri ureditvi ceste odigrali prav domačini, je v nagovoru poudaril tudi župan Friderik Bračič, ki je ob čestitkah vsem povedal, da
je bil finančni delež občanov približno 30-odstoten, poleg tega pa so sami poskrbeli še za popolno ureditev trase za oba odseka, kjer je občina financirala le asfaltno prevleko.
Trak so prerezali župan Friderik Bračič, predsednik gradbenega odbora Franc Že-rak, predsednik KS Marjan Jelen in krajanka Marija Kokol.
SM
Ivanjkovci • Za več varnosti v vsakdanjem življenju
Varnost je življenje
V OŠ Ivanjkovci so teden otroka, mesec požarne varnosti in teden varnosti v cestnem prometu združili v skupen medpredmetno povezan dan, v katerem so otrokom predstavili teme, ki so govorile o tem, kako se obvarovati pred nevarnostjo, oziroma kaj storiti, če se je nesreča že zgodila. Dejavnost je potekala s ciljem, da znajo otroci v kritičnem trenutku pravilno reagirati.
Dan je koordinirala Saša Veler, ki je pripravila za otroke zelo zanimiv izbor dejavnosti. Posebno pozornost je pritegnila gorska reševalna služba, ki je otroci ne poznajo tako dobro, predstavili pa so reševanje z višine. Otrokom so razkazali tudi svojo opremo in nekaj najpogumnejših otrok
so spustili po vrvi z višine. Zelo obsežno se je predstavila tudi policija, ki je učencem vedno zanimiva. Tokrat še posebej, saj so predstavili svoje delo s konji, psom, predstavili so se motoristi, na ogled pa so bili tudi najrazličnejši avtomobili in oprema. Mobilna enota carine je predstavila
iskanje droge, preiskovanje avtomobila, ki ga je velikodušno posodil učitelj Andrej. Predstavnica Rdečega križa je prikazala delo z defibrilator-jem, ki so ga želeli učencem še posebej približati, da bi se otroci od malega učili rokovanja z aparatom in ga v primeru potrebe znali uporabiti.
Foto: Viki Ivanuša
Okrog 200 otrok in precej odraslih si je z zanimanjem ogledalo, kako je psička iskala in našla drogo, skrito v avtomobilu.
PGD Ivanjkovci se učencem predstavi vsako leto. Seznanili so jih s kratko zgodovino društva, ki je hkrati tudi zgodovina kraja. Učencem so pokazali opremo, avtomobile in jih poskušali navdušiti za gasilstvo kot lepo obliko pro-stovoljstva z bogato tradicijo v kraju. Za to priložnost so pripravili tudi prikaz gašenja požara, pravo malo vajo. Deklice pa so predstavile vajo, s katero tekmujejo na gasilskem tekmovanju.
Kot je povedala Saša Veler, so želeli otroke pritegniti z manj govorjenja in več praktičnega prikaza. Na bogato pripravljen dan dejavnosti so povabili tudi okoliške šole, odzvali pa so se otroci iz ivanjkovskega vrtca in krajani. Tako si je prikaz ogledalo okrog 200 otrok.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Od tod in tam
Podgorci • Veselo kožuhanje na stari način
Foto: Viki Ivanuša
Člani različnih društev so ponavadi veseli in družabni ljudje. Tako je tudi v folklorni skupini TD Podgorci, kjer so si starejši člani zamislili, da bi mlajšim prikazali, kako se je nekoč, v njihovi mladosti, trgala in kožuhala koruza. Člani društva si pomagajo med seboj pri različnih opravilih, pa naj gre za trgatev, trebljenje buč ali pospravljanje koruze, ki so jo te dni imeli pri Stanku Kukovcu. Najprej so na stari način ročno potrgali koruzo in si prislužili juži-no. Nato so koruzo domov znosili v koših kot nekoč. Ker je je bilo preveč, so malo pogoljufali in si pomagali s traktorjem, saj v okolici ni več krav ali konjev, ki bi bili vajeni voziti. Zvečer pa jih je čakal veseli del - kožuhanje, druženje in tipična večerja. Na kožuhanju sta bila tudi dva ljudska godca, ki sta skrbela za veselo vzdušje in da so po opravljenem delu lahko tudi zaplesali. Na kožuhanju se je zbralo okrog 40 članov društva in gostov.
Viki Ivanuša
Vareja • Koline na Poslančecevi domačiji
Foto: SM
Koline, ki se začnejo z lovljenjem svinje po dvorišču, končajo pa v zelo poznih nočnih urah, je dandanes videti le še redkokje. In prav takšne koline so si omislili člani dveh videmskih društev, Korantov Demonov in društva AS, lani prvič in letos drugič, pravijo pa, da bodo staro tradicijo nadaljevali tudi vnaprej. Čeprav neradi, so fantje priznali, da jim je debela pujsa, ki soji dosodili dobrih 250 kilogramov, zjutraj res ušla in je trajalo kar nekaj časa ter poštene zadihanosti »kolinarjev«, da sojo dobili in ji odmerili zadnje trenutke. Potem je seveda sledilo ročno odiranje kože, pa razpravljanje posameznih kosov, pri pečenju, varjenju in pripravi masti ter ocvirkov pa so glavno vlogo odigrale gospodinje. Mesne dobrote z letošnjih kolin bodo člani omenjenih društevponudi-li na raznih prireditvah, ki jih bodo med letom pripravili na obnovljeni Poslančecevi domačiji.
SM
Ormož • Mesec boja proti zasvojenostim
Foto: MBV
Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je v sodelovanju z RKS OZ Ormož ob mesecu boja proti zasvojenostim, novembru, postavila razstave v vseh treh občinah. Na razstavi Sporočilo v steklenici, ki je v avli občine Ormož in je na ogled do 11. novembra, si je možno ogledati rezultate 10-letnega sodelovanja LAS z drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo s problematiko zasvojenosti. Razstavi z naslovom Za mladost brez zasvojenosti sta postavljeni v avli OŠ Sveti Tomaž (na fotografiji) in v jedilnici OŠ Središče ob Dravi ter sta na ogled ves november.
Maja Botolin Vaupotič
Majšperk • V Tovarni umetnosti odprli četrto razstavo
Govori z mano - Talk to me
Sredi Haloz, na Bregu v Majšperku že dobro leto deluje galerija Art factory - Tovarna umetnosti. Idejni vodja je domačin, akademski slikar Dušan Fišer. V torek so odprli že četrto razstavo priznanih umetnikov: Govori z mano - Talk to me. Svoja likovna dela so na ogled postavili sami akademski slikarji: Dušan Fišer, Jurij Kalan, Aleksij Kobal, Igor Molin in Silvester Plotajs - Sicoe. Kar štirje so se udeležili tudi slovesnosti ob odprtju.
Od kod se je vzela galerija izjemnih razsežnosti in z razstavnim programom, ki ga ne premore marsikatera mestna, uveljavljena galerija z zagotovljenim virom financiranja? Uspeh je zagotovljen, ko se najdejo ustrezni partnerji, ki vedo, kaj hočejo. Roke so si tokrat podali domačini, predstavniki umetnosti, politike in gospodarstva. V podjetju Albin Promotion, ki ima svoje prostore v nekdanji Tovarni volnenih izdelkov na Bregu v Majšperku, so se odločili, da kar dve nekdanji industrijski hali odstopijo za galerijsko dejavnost. Delavci podjetja so prostora uredili, očistili in sanirali stene. V času letošnjega glasbenega sejma podjetja Albin Promotion so predstavili prvi razstavi. Ob večjem so sočasno odprli tudi nekoliko manjši galerijski prostor, ki ga upravljajo člani likovne sekcije društva Ustvarjalec Maj-šperk. Trenutno je v njem na ogled razstava udeležencev letošnje likovne kolonije Maj-šperk. Razstava Jožeta Foltina, katere odprtje bo 12. novembra, pa bo že peta po vrsti.
Trenutna razstava Govori z mano - Talk to me je že četrta v galeriji Art factory. Na ogled so likovna dela Dušana
Foto: Majda Fridl
Magična formula uspeha: umetnost v družbi politike in gospodarstva - akademski slikar Dušan Fišer, županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in direktor podjetja Albin Promotion Milan Winkler.
Fišerja, Jurija Kalana, Aleksija Kobala, Igorja Molina in Silvestra Plotajs - Sicoea. Avtorji so ista generacija, tudi nekdanji sošolci, znanci in prijatelji, ki večkrat tudi skupaj razstavljajo. Galerija velikih razsežnosti, z velikimi, čistimi razstavnimi površinami pa dopušča, da eksponati pridejo do izraza v polni meri. Za kvalitetne postavitve pa vedno poskrbi strokovni vodja galerije Dušan Fišer. Tokrat je pripravil koncept, ki temelji na slikar-
stvu in figuraliki. Razstava se po njegovem izraža skozi psihologijo figure v določeni poziciji, gre za transformacijo v dialogu med sabo in z gledalcem. Ponekod je poudarjen pogled iz točno določenega kota. V nekaterih delih lahko govorimo o kodiranju človeka, o sistemsko provokativni vsebini, drugod o realizmu in barvni slikovitosti, ki že meji na kič. Dušan Fišer je želel s tokratno razstavo predstaviti aktualno figuraliko, ki se dogaja
pri nas. Ker je galerija Tovarna umetnosti še nepoznana pri nas, ni enostavno pridobiti kvalitetnih in priznanih umetnikov, s pomočjo katerih se trenutno galerija promovira. Razveseljivo pa je, da je odziv publike in strokovne javnosti dober. Obiskovalci prihajajo iz vseh koncev Slovenije in razstave so dobro obiskane. Razstava Govori z mano - Talk to me bo na ogled še dober mesec dni.
mf
Hajdina • Predstavitev prve zbirke pesmi Zveze kmetic Slovenije
Prisluhnite nam
Med članicami Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje 80 društev podeželskih ter kmečkih žena in deklet, se je v vseh letih njenega delovanja zvedelo, da je kar lepo število takih, ki znajo svoje misli zapisati v verzih. Pred več kot letom dni so preko svojih društev povabili avtorice, da naj pošljejo svoja dela, da bi jih združili v samostojno pesniško zbirko kmečkih pesnic.
V petek, 23. oktobra, je bila v dvorani Društva upokojencev na Hajdini prireditev z naslovom Prisluhnite nam. V prisotnosti sedmih od 31 avtoric so javnosti predstavili knjižno prvorojenko, ki se mora za svoje rojstvo nedvomno zahvaliti članicam uredniškega odbora in Ireni Ule, vsestranski predsednici Zveze, ki je med drugim de-
jala: »Uresničile smo zamisel in izdale pesmi, ki so jih napisale zgarane roke žena z velikim srcem, ki ljubijo svoje najbližje, domačo zemljo in materni jezik. Slovenske kmetice so zdržale pritisk po-tujčevanja in zasmehovanja kmečke besede. Skrb za jezik je blizu tudi našim avtoricam. Njihove pesmi izžarevajo vso toplino kmečke matere, iz
njih zaveje vonj po domačih dobrotah in cvetočih vrtovih, iz njih se sliši smeh ob veselih trenutkih in globoka žalost ob slovesu. Vse so izjemne.«
Za knjižni pesniški prvenec je vsem pesnicam, predsednici Zveze, pa tudi domačemu Društvu žena in deklet občine Hajdina v imenu odsotnega župana Radoslava Simoni-ča čestital in se zahvalil ob-
Foto: Silvestra Brodnjak
Marija Pulko (pri mikrofonu), predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina, se je vsem zahvalila za sodelovanje. Od leve stojijo pesnice: Marta Sever (kmetica leta 2007), Rezika Filipaja, Estera Korošec, Marija Markovič, Marjana Cmager, Alenka Mežnaršič in Irena Ule.
činski svetnik Janko Vegelj.
Z radovednostjo smo listali po 144 straneh knjižice, v kateri je 134 pesmi, ki jih je napisalo 31 avtoric iz različnih koncev Slovenije, slikovno podobo pa so dodale ustvarjalke likovnih del, ki so bila nagrajena na razstavah ob svetovnem dnevu kmetic. Med njimi so tudi besedila avtoric iz Društva žena in deklet občine Hajdina, ki je v tem predelu edino včlanjeno v Zvezo kmetic Rezike Filipaja, Marije Markovič, Anice Cafuta, Cecilije Bernjak in Estere Korošec. Prijetno je bilo tudi v neuradnem delu srečanja, ko so pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina, skupno s Hajdinskimi frajlicami pritegnili članicam pevske skupine Klasek iz Izlak, ki so si s seboj pripeljale harmoni-karico Mojco. V drugem polčasu njihovega nastopa smo jim ob bogato obloženi mizi pritegnili tudi tisti, ki smo v uradnem delu le uživali ob poslušanju njihovih pesmih.
Silvestra Brodnjak
Tednikova knjigarnica
PETRARCA: SONET 298 in 301
petrarca
		
		
		
		
		
	IlirJ	
Z izbranima sonetoma (Francesco Petrarca: Stihi. Izbral, prevedel in opombe napisal Andrej Capuder. Spremno besedo napisal dr. Atilij Ra-kar. Ljubljana: Mladinska knjiga,1980. Knjižnica Kon-dor;191) naj bosta počaščena oba praznična dneva.
Nazaj oziram se in gledam leta, ki vrgla vpiš so misli, iluzije, ugasnila žar, ki ledenel mi krije, pregnala mir, poln grenkega obeta.
Ljubezen, vera mi bila je vzeta,
le dvoje imam od prejšnje bogatije kar je na nebu, kar pod zemlji gnije, to mi ves sad nekdanjega je cveta.
Pretresen, znajdem se v goloti taki, tak strah pred sabo me tišči in muči, da bi zavidal najbolj kruti tlaki.
O moja zvezda, smrt, usodna sreča, o dan, ki siješ v mrzlo sladki luči, kako ste nizko mi upognilipleča!
Dolina, polna mojih tožb in jada, o ti, od mojih solz narasla reka, ve ptice in zveri, o rib preneka, ki z dveh bregov zavrača vas livada,
zrak, ki tožila ti je duša mlada,
pot sladka, ki se v grenko mi izteka, grič sle, kije od nje nabrekla veka, kjer bolj kot Amor kliče me navada,
spet vidim vas, tako kot dni nekdanje; le sebe ne, ki iz vesele duše, postal sem dom neskončne bolečine.
Tam videl sem svoj raj in v te brežine se vračam... kjer leži pod plaščem ruše, kar ni odšlo v nebeško domovanje.
Liljana Klemenčič
Od tod in tam
Hajdina • Srečanje starejših
Foto: Črtomir Goznik
V	Domu krajanov v Skorbi je bilo 27. oktobra tradicionalno srečanje starejših od 70 let občine Hajdina.
V	lepem jesenskem dnevu so jim pripravili lepo srečanje, polno optimizma in toplih besed, ki so ga obogatili še s priložnostnim kulturnim programom. V imenu Občine Hajdina, kjer živi okrog 400 starih nad 70 let, jih je nagovoril župan Radoslav Simonič. Zaželel jim je prijetno druženje, ki naj jim še dolgo ostane v spominu. Na kratko jim je predstavil tudi uresničevanje letošnjih občinskih načrtov, ki potekajo skladno s pričakovanji. Gradnja primarnega vodovoda, vrednega skoraj šest milijonov evrov, ki je doslej največja investicija v zgodovini mlade občine, se bo nadaljevala tudi še v leto 2010. V tem letu pa bodo dokončali tudi gradnjo prvega vrtca v zgodovini občine Hajdina.
Cirkulane, Majšperk, Videm • IQ-bus na obisku
S potujočo računalniško
ucilnico bližje ljudem
V treh haloških občinah se je minuli konec tedna ustavil prav poseben črn avtobus, imenovan IQ-bus iz Ljubljane, ki promovira predvsem računalniško opismenjevanje, kar je takoj razvidno tudi iz njegove notranje opremljenosti.
»V bistvu gre za neke vrste potujočo učilnico, ki smo jo uspeli s posredovanjem našega konzorcijskega partnerja PRJ Halo iz Cirkulan predstaviti in pripeljati v tri haloške občine,« je povedal Dušan Ši-lak s ptujske Ljudske univerze, kjer od lani deluje tudi Center vseživljenjskega učenja.
Obisk mobilne učilnice je bil tako v Majšperku kot v Vidmu in Cirkulanah, kjer se je bus ustavil nazadnje, po besedah Šilaka nadpovprečno velik: »Osebno sem res zelo prijetno presenečen, ker nisem pričakoval tako velikega odziva, avtobus je bil na vseh treh lokacijah do zadnjega kotička poln. V glavnem je šlo za obiskovalce med 20 in 30 leti, najbolj pa so jih zanimale obli-
ke brezplačnega učenja tujih jezikov in seveda računalniško opismenjevanje. Videlo se je, da so naši obiskovalci vedeli, da gre za ponudbo neformalnih oblik izobraževanja, kolegi iz PRJ Halo pa so predstavili tudi nekaj njihovih programov oz. projektov iz tega naslova, ki jih izvajajo v okviru lastne dejavnosti in v okviru delovanja točke vseživljenjskega učenja,« je še pojasnil Šilak in dodal, da so v dveh urah, kolikor so imeli na posamezni lokaciji časa za predstavitev, lahko le na kratko predstavili namen, smisel in pomen vseživljenj-skega učenja: »Pri tem smo poudarili to, da je vsak strah pred učenjem brezpredmeten in da nikakor ne gre za tisti klasičen način poučevanja v razredu,
IQ-bus, preurejen v računalniško učilnico, je konec minulega tedna privabil precej obiskovalcev v občinah Majšperk, Cirkulane in Videm.
Dušan Šilak je zbranim predstavljal pomen vseživljenjskega učenja: »Naše obiskovalce so najbolj zanimale oblike brezplačnega učenja tujih jezikov in seveda računalniško opismenjevanje.«
ko je treba pri miru sedeti v klopeh in se učiti vse po vrsti. Prikazali smo nov, živahen način učenja s poudarkom na tem, da lahko vsak posameznik najde nekaj zase in se uči tisto, kar mu je blizu!«
Akcija predstavitev programov z mobilnim IQ-busom je bila v treh omenjenih halo-ških občinah izpeljana prvič, čeprav v LU Ptuj upajo, da jo bodo lahko še nadaljevali po vseh ostalih desetih e-točkah, vendar letos, z izjemo Podleh-nika, to ne bo več možno, saj je avtobus zaseden do konca leta.
V Podlehniku se bo IQ-bus ustavil v ponedeljek, petega novembra, poleg kratke predstavitve pa bo tam prvič na voljo že tudi predstavitev ene izmed delavnic, ki jo bodo na osnovi dosedanjega interesa obiskovalcev pripravili v
PRJ Halo. »Namen IQ-busa je, kot že rečeno, da možnosti izobraževanja čim bolj približamo ljudem na podeželju. Tako smo v okviru tokratnega obiska IQ-busa obiskovalcem predstavili tudi programe, ki jih bomo čez zimo izvajali v našem PRJ Halo; gre za dve predvideni delavnici, ki bosta brezplačni, natančen program pa bo še določen. Sicer pri so-oblikovanju tovrstnih programov vseživljenjskega učenja sodelujemo tudi z drugimi partnerji, med njimi s Pomela-jem iz Velike Polane, s katerim skupaj pripravljamo programe s področja vinogradništva, s poudarkom na trženju, promociji in posebej na spodbujanju podjetništva na podeželju,« je v okviru predstavitev IQ-busa povedal Jernej Golc iz PRJ Halo.
SM
Ptuj • Borba med spoloma tudi v našem mestu
»Če bi bil Borut Pahor ženska ...
«
Februarja je svoj pohod na slovenske odre pričel tretji in hkrati zadnji del trilogije o žensko-moških odnosih v produkciji Špas teatra, tokrat poimenovan Ženske&moški.com, ki je v četrtek gostoval tudi v dvorani ptujske gimnazije.
V predstavi nastopajo trije moški in dve ženski, vendar zasedba ni vedno enaka. Ptuj so tako obiskali Zvezdana Mlakar, Katarina Čas, Matjaž Tribušon, Primož Ekart in Miha Brajnik. Predstavo je re-žiral Boris Kobal, za kostume pa poskrbel Alan Hranitelj.
Tretji del gledališke sage, v kateri se odvijajo bitke med spoloma, je bil dolgo pričakovan, saj si je njegovi predhodnici, imenovani 5žensk. com in 5moških.com, v zadnjih štirih letih ogledalo skoraj 300.000 obiskovalcev.
Tudi v komediji na Ptuju so igralci preko nekaj skupnih skečev, predvsem pa v posameznih monologih odgo-
Svet je majhen
Nove sile prihajajo
Pred nekaj tedni je predsednik Združenih držav Amerike Barrack Hussein Obama sporočil, da bo vrh G20 v prihodnosti nadomestil današnji G8, v katerem sedijo tako imenovana vodilna gospodarstva sveta.
Ko je bil sredi sedemdesetih ustanovljen takratni G7, ki se mu je kasneje pridružila Rusija, je bil cilj voditeljev nadzor in koordinacija svetovnih kriz oziroma mednarodnih odnosov.
V	zadnjem desetletju so se prebile na mednarodni oder nove regionalne sile, kot so Kitajska, Indija, Brazilija itd.
Zahodne demokracije in Rusija sedaj predstavljajo le delček svetovnega gospodarstva, novi G20 pa bo zrcalo 85 % globalne ekonomije. Vendar se ZDA ne zavedajo, da so verjetno na poti samomora v trenutku, ko podpirajo brezpogojno širitev »kluba«.
Mednarodni prostor je anarhičen, potrebuje vodenje. Do danes je ta vloga pripadala Zahodnemu svetu. Prej evropske velesile, potem ZDA in zavezniki. Skupina dvajsetih bo pomenila konec vladanja zahodne civilizacije, ker bosta Evropa in Japonska porinjeni na stranski tir, ZDA pa bodo videle v Ljudski republiki Kitajski edinega primernega sogovornika. »Center sveta« se bo preselil iz Atlantika na Tihi ocean.
Bill Clinton, ki bo soboto, 31. oktobra, ponovno gostoval v Sloveniji, je v svojem predsedovanju naredil napako. Sprejel je Kitajsko v Svetovno gospodarsko organizacijo, ne da bi zahteval demokratične spremembe s strani Pekinga. Demokracija je temelj naše globali-zacije in napredka, istočasno pa je »strošek«, ki zaradi socialnih dodatkov bremeni našo konkurenčnost.
Danes Obama hodi po isti poti. S tem, če brez »demokratičnih pogojev« sprejme v »klub«, ki upravlja svetovno ekonomijo, nedemokratične države, se postavi v položaj poraženca. ZDA se bodo morale pogajati s Kitajsko, vrh bo v resnici postal G2-forum.
Avtoritarni kapitalizem je zaradi pomanjkanja svobode v kratkoročnem obdobju sposoben premagati demokratični kapitalizem, ampak diktatorialni sistemi se težko prilagodijo spremembam in novim socialnim zahtevam. Če sprejmemo v klub avtoritarne sisteme, tvegamo destabilizacijo oziroma propad celotnega gospodarskega sistema.
Obama že cilja na naslednje predsedniške volitve in potrebuje pomoč Pekinga pri hitrem obujanju gospodarstva. Kitajska bo kupovala še naprej ameriške obveznice in tako podpirala tamkajšnjo ekonomijo, Obama bo izpadel, kot rešitelj zmagal na volitvah, istočasno pa bo postal podrejen novi svetovni velesili.
Sprejeti nove člane v skupino G8 je nujno potrebno. Sprejeti brez pogojev je nesmiselno in tvegano.
G20 lahko postane izvirna celica novega svetovnega reda, ki bo temeljil na demokratičnem sistemu, vendar pristop mora biti drugačen. Evropske države imajo ves interes, da z enotnim pristopom prepričajo ZDA o škodljivosti naveze G2 ter da jasno povedo, da obstajajo minimalni standardi v mednarodnih odnosih, za katerimi bodo vedno, odločno, stale in brez katerih ne bodo sprejele nobene nove sestave foruma G8.
Evropa ima največji interes, da se kaj takšnega ne bi zgodilo. V trenutku, ko bo mednarodno ravnotežje preneseno na Tihi ocean, bo dekadenca naše civilizacije in njenega vpliva zapečatena za vedno.
V	zgodovini ima vsaka civilizacija približno dobo vladanja dvesto let. Smo res na koncu naše dobe?
Laris Gaiser
Del igralske zasedbe, ki skoraj dve uri na odru bije bitko med spoloma.
Foto Miro Majcen
varjali na številna vprašanja, kot so: Je bil bog moški ali ženska?, Kaj bi se zgodilo, če bi vlogo ženske prevzeli moški?, Kako bi bilo, če bi bili moški takšni, kot si jih želijo ženske in obratno?
Tako se Zvezdana Mlakar v predstavi vpraša tudi, kako bi bilo, če bi bili pomembni moški iz zgodovine in tudi sedanjosti ženske, ter med drugim ugotovi: »In kaj bi bilo, če bi bil Borut Pahor ženska? Vse bi bilo čisto isto!«
Zanimiv vložek v predstavi so filmčki, ki se odvijajo na ogromnem platnu, v njih pa nastopajo znani Slovenci v vlogah pomembnih osebnosti iz zgodovine. Jasno Kuljaj tako vidimo v vlogi žene Alberta Einsteina, ki ga igra Tomaž Domicelj, Špela Grošelj je žena Marca Pola, Alya Prešernova Julija, pa tudi Zmago Jelinčič, Sašo Hribar in številni drugi so se preizkusili v vlogi igralcev.
Polona Ambrožič
Foto: SM
Foto: SM
iz Ptuja v mesta tuja • Mojca Firbas o Češki
Na meniju sladkane solate, pivo in druženje s tujci
Mojca Firbas je simpatična, energična in družabna 24-letnica iz Hajdine, ki si je vedno želela nekoč okusiti življenje na tujem. Za kaj takega se ji je v zadnjem letniku študija zdela idealna priložnost študentska izmenjava. S pomočjo znanega programa Erasmus, ki slednje omogoča, je tako zapustila svojo domačo mariborsko Fakulteto za naravoslovje in matematiko ter se odpravila v češko mesto Olomouc, kjer uživa že dobrih pet tednov. Uživa je pravzaprav preblaga beseda - kot nam je povedala sama, namreč preživlja najboljši čas v življenju. In tudi zato bi rada svoje bivanje, ki je bilo načrtovano do konca decembra, še podaljšala.
Enkrat mesečno vam bomo v nekaj številkah Štajerskega tednika predstavili študente iz naših krajev, ki so se odločili za študij na tujem, saj menimo da je to zanimiva izkušnja, ki bo pritegnila k branju marsikoga.
Kakšen kraj je Olomouc?
»Je manjše univerzitetno mesto, njegova velikost je primerljiva z Mariborom. Zelo je lepo, urejeno, z odlično organiziranim javnim prevozom, saj skoraj do vsakega delčka mesta pripelje tramvaj ali avtobus, ki je zelo poceni (16 evrov za tri mesece s študentskim popustom). To je zelo priročno, saj je študentska rezidenca, v kateri živimo vsi tuji študentje, na obrobju mesta.
Moja fakulteta, ki se nahaja blizu mestnega središča, je bila dokončana komaj letos julija, zato je zelo moderna in ima učne pripomočke, ki jih nisem niti še nikoli videla. Sicer pa so vsi še vedno v fazi selitve iz stare v novo zgradbo, zato je vse skupaj malo zmedeno. Tako tudi kdaj kakšno predavanje odpade, saj se profesorji, ki še ne obvladajo vse mogoče moderne tehnične opreme, nanjo privajajo počasi.«
Zakaj si izbrala za svoje bivanje na tujem ravno Češko?
»Študij na Češkem ni bil moja prva izbira. Moja največja želja je bila odpotovati nekam, kjer je drugačna kultura in podnebje kot v Sloveniji. Ker me pozimi vedno zebe, sem izbrala Španijo - natančneje Valencio, ampak ker ne gre vedno vse po načrtih, sem nato pristala na Češkem.«
Kako boš opravljala izpite, bodo priznani tudi v Sloveniji?
»Kako jih bom opravljala, bom še videla, načeloma naj bi preverjanje potekalo na malo enostavnejši način kot doma, predvsem zaradi tujega jezika. Pri večini izpitov je treba pripraviti seminarsko nalogo, na koncu je ustni izpit - precej podobno kot na domači fakulteti. Priznano pa bo iz strani matične univerze enako, kot da bi izpite opravljala doma.«
V parku z belgijskimi prijateljicami.
Kakšni ljudje so Čehi? Kakšni so češki študentje?
»Odvisno, naletiš na zelo prijazne, ki ti z veseljem pomagajo in govorijo angleško, pa tudi na zelo negostoljubne, eni so zelo vase zaprti, kot da se bojijo ... V vsakem primeru te obravnavajo lepše, če govoriš vsaj malo češko. Ampak to ni značilnost, odvisna od narodnosti, povsod
TKM - TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINATUDI PRI NAS
Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diagnostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metodah zdravljenja.
Razvoj kitajske medicine traja že več kot 4000 let in združuje bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Kljub napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju širokega nabora bolezni. Najpogostejše in najbolj znane metode zdravljenja so akupunktura in akupresura (pri nas bolj poznana kot tuina masaža). V kitajski medicini zdravje človeka določa njegova sposobnost, da ohrani notranje harmonično ravnovesje kot tudi ravnovesje z okoljem, v katerem živi. Takšen pogled izhaja iz yin in yang teorije, teorije petih elementov ter teorije o pretočnosti energije qi po 12 meridianih, če naštejemo le-te. Bolezen je porušeno energetsko ravnovesje med dvema poloma celote, ženskim principom yin ter moškim principom yang. Z metodami TKM se odpravljajo energetske blokade in poškodbe, nastale zaradi vpliva patogenih dejavnikov kot tudi fizičnih notranjih ali zunanjih poškodb. Značilnosti zdravljenja po sistemu TKM so sorazmerno hitro odkrivanje pacientovih težav, preventiva, odkrivanje in odpravljanje neravnovesij v telesu, še predenj nastopi bolezen, holizem, celostna obravnava človeka, po kateri psiha in telo medsebojno delujeta ter sicer dolgoročno, a uspešno zdravljenje kroničnih obolenj.
Pregled pri zdravniku TKM vključuje oceno globine pulza, ki ga otipa na obeh zapestjih, pregled pacientovega jezika in oči. Ce je potrebno.
Uspešno delujemo že dve leti, vrata naše ordinacije pa so odprta za Vas med tednom dop. od 9. do 13. ure, pop. od 14. do 18. ure ter v soboto do 13. ure.
Za več informacij vas vabimo, da obiščete našo spletno stran www.kitajskamedicina.si.
Ordinaciji se nahajata v Mariboru na Zeleni Ulici 17, kjer se lahko naročite po telefonu 040 417 463 ali 059 124 343, in v Celju na Mariborski 122, Vila Fortuna v pritličju, naročila po telefonu 040 720 189.
zdravnik opravi tudi fizični pregled. Po postavitvi diagnoze zdravnik izdela okvirni načrt zdravljenja, ki vključuje število in trajanje terapij. Najpogostejši terapiji sta akupunktura in akupresura, ki trajata približno od 25 do 40 minut. Akupunktura velja za najbolj znano metodo kitajske medicine, ki jo od leta 1979 priznava in priporoča tudi moderna medicina ter Svetovna zdravstvena organizacija. Tanke iglice zdravnik akupunkturist zabode v točno določene t. i. akupunkturne točke ter jih s tem konstantno stimulira. Podobno je pri akupresuri, kjer namesto stimulacije točk z iglo terapevt ročno pritiska na te iste točke. Pri obeh se tako uravnava pretok vitalne življenjske energije (qi) po meridianih, da bi se v telesu ponovno vzpostavilo zdravo ravnovesje. Področja zdravljenja so številna od obolenj zaradi stresa, depresij, migren, nespečnosti, vrtoglavic, nerednih in bolečih menstruacij, debelosti, izboljšanja miselne koncentracije pa vse do bolečin v vratu, križu, išiaza, revme, bolečine v želodcu, težave s prebavo, različne športne poškodbe, padec imunskega sistema, vnetja obraznih živcev in še bi lahko naštevali.	pr
NAGRADNI KUPON
izrežite in pošljite na naslov RADIO-TE-DNIK PTUJ, d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj, do četrtka, 5. novembra 2009. Obvezno pripišite svoje ime, priimek, naslov in tel. št., na kateri ste dosegljivi. Medvsemi pravočasno prispelimi kuponi, bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo objavljeni v petek, 6. novembra 2009. Vsak nagrajenec prejme nagrado - darilni bon v vrednosti 30 EUR (pregled ali masaža).
Foto: M. Firbas
Na Češkem se pije predvsem pivo.
Foto: M. Firbas
je namreč tako, da so eni prijazni, drugi pač ne. Češki študentje pa so zame še uganka, ker jih ne poznam veliko, tisti poznani pa ne govorijo angleško, zato je z njimi težko komunicirati.«
Kako se zabavajo mladi na Češkem?
»Podobno kot mi kot v Sloveniji. Ob večerih se najprej družijo v kakšnem pubu, kasneje plešejo v klubih. Ko bom spoznala več mladih, bom lahko natančneje odgovorila na to vprašanje (smeh).«
S kom se največ družiš?
»Ena izmed najbolj krasnih stvari izmenjave je zame druženje s tujci, na mojem 'meniju' (smeh) so večinoma Portugalci, Belgijci, Poljaki, Francozi ... Tukaj je tudi veliko Špancev, ampak zaradi njihove 'špangle-ščine' je skoraj nemogoče komunicirati z njimi.«
Kako si se na splošno navadila na bivanja na Češkem?
»Brez problema. Prihod sem
komaj čakala, ker sem vedela, da bo ogromno novih stvari in ljudi - navaditi se na bivanje je bilo tako čisto postranskega pomena. Želim si, na primer, samsko sobo in še kako stvar, ki je nimam, ampak to je vse samo materialno in se ne more
primerjati z dejstvom, da sem dejansko nekje v tuji državi, se vsak dan družim s tujci, spoznavam njihovo kulturo in oni mojo. Najpomembneje pa je, da skoraj vsak konec tedna potujem. Kot mi je dejala znanka Iva pred mojim odhodom: 'Boš videla, to bo time of your life.' In res je tako.«
Pogrešaš Ptuj, imaš kaj domotožja?
»Zaenkrat ne, saj internet zelo olajša zadevo. S starši in prijatelji se lahko vsak dan slišim in vidim prek spleta. Ptuja ne pogrešam toliko, ker se zavedam, da bom tukaj bivala le nekaj mesecev, ki jih zato želim izkoristiti do konca.«
Te kaj obiskujejo iz Slovenije?
»Domače obiske bom imela najmanj dvakrat - prve dobim v začetku novembra, naslednje pa konec decembra, saj pridejo prijatelji sem praznovat novo leto.«
Kakšni se ti zdita češka hrana in pijača?
»Hrana je podobna naši, ogromno uporabljajo piščan-čje meso, s katerim 'čarajo' vse mogoče jedi. Je pa njihova posebnost, da vse sladkajo, zato se je bilo treba navaditi, recimo, sladkanih omak, solat in podobnega. Vse je pač malo drugačnega okusa.
Kar se pijače tiče, je seveda nedvomno najbolj priljubljeno pivo. Imajo vse mogoče vrste od odličnih do zelo nepitnih, spet odvisno od okusa. In seveda je pivo najcenejše tudi v pubih in klubih. Ogromno pijejo tudi kofolo, pijačo, ki naj bi bila stranski produkt pri varjenju piva in je po okusu pravzaprav ne morem primerjati z ničemer.«
Koliko si se že naučila jezika?
»Prvi dan mojega bivanja tukaj nisem znala naročiti niti hrane ali pijače, razen piva se-
Foto: M. Firbas
Trg v Olomoucu, kjer Mojca preživlja svojo študentsko izmenjavo.
veda (smeh). Nato pa je bil v prvem tednu organiziran tečaj če-ščine, na katerem so nas naučili od pozdravov do vljudnostnih fraz, številk in vseh ostalih potrebnih stvari. Treba se je tudi sam znajti, včasih kaj logično sklepati, uporabiti občasno google translater in podobno. Seveda je za nas lažje kot za germanske in romanske jezikovne skupine. Osnove so namreč približno iste, sploh koreni besed, kar pa ne pomeni, da je češčino lahko govoriti - treba je vložiti ogromno dela. Najprej jo moraš razumeti in poznati osnovna pravila, šele nato lahko poskusiš govoriti.«
Češka zanimivost, ki te je najbolj fascinirala?
»Fasciniralo me je to, na primer, da imajo na eni strani nekatere sisteme tehnično dovršene do konca, ampak hkrati pa obstajajo osebe, ki ne znajo delati s to tehnologijo in potem vse skupaj sploh ne funkcionira. Tako smešno je na čase - malo češko, kot radi rečemo (smeh).«
Najbolj zanimiva češka anekdota?
»Zgodilo se mi ni še nič zelo posebnega. Dnevi potekajo tako, da po zbujanju prihajam nekaj časa k sebi, potem grem na kosilo, predavanj skoraj nimam, zvečer pa gremo ven, tako da so pravzaprav vse prigode iz nočnega življenja.«
Aha, morda to: čez vikende potujemo. Bili smo že v bližnjih gorah, Pragi, Krakovu, ogledali smo si majhna mesteca v okolici ... Ta vikend gremo v Bratislavo, konec novembra načrtujemo Berlin, morda tudi Varšavo, Budimpešto . Decembra si bomo ogledali božični Dunaj in januarja, če bom lahko podaljšala svoje bivanje tukaj, imamo v načrtu London ali Rim, mogoče Pariz . To je za mene najlepši del moje Erasmus izkušnje - potovanja, potovanja, potovanja! Končno sem prišla na svoj račun (smeh).«
Ali priporočaš študentsko izmenjavo? In če, zakaj ter kakšnim tipom ljudi?
»Vsekakor jo priporočam, vendar res ni za vse. Predvsem je pomembno, da ne pričakuješ preveč, ker so izkušnje potem stokrat slajše. Smisel izmenjave je po mojem doživeti čim več, potovati, kolikor se da, se družiti predvsem s tujci (in ne drugimi pripadniki tvoje narodnosti v obiskani deželi) ter nenazadnje tudi spoznati način šolanja v tuji državi in opraviti čim več izpitov. Vsak ima seveda svoje vrednote, meni so pač najpomembnejše te naštete reči, zaradi katerih sem se študentske izmenjave tudi udeležila.«
Polona Ambrožič
Robert Furjan
»Kdorkoli bo prevzel klub, bo moral poskrbeti le za obveznosti od 19. 10. 2009 dalje!«
Stran 16
Rene Glavnik
»Prepričati ljudi, da podprejo šport«
Stran 17
Rokomet
Vinarji zdaj lažje dihajo in čakajo na žreb
Stran 17
Strelstvo
Izjemna zmaga za Kidričana Aleša Pernata Stran 18 14. ljubljanski maraton
Slovenci - športen narod Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Hit Gorica 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Osterc (32), 1:1 Kronaveter (41) LABOD DRAVA: Jozic, Andjelkovic, Medved, Prejac, Žilic, Ogu, Semler (od 46. Matjašič), Kelenc, M. Balažic, Ekpoki (od 79. Kurež), Kronaveter. Trener: Franci Fridl
HIT GORICA: Žilič, Gorinšek, Škarabot, Bukič, Nikolič, G. Balažic, Cvijanovič, Demirovič, Osterc, Kršič (od 64. Gregorič), Galešič (od 58. Rakušček). Trener: Vladan Mladenovič
RUMENI KARTONI: Matjašič (53), Ogu John (90); G. Balažic (27), Nikolič (70), Rakušček (82), Gorinšek (86)
Nogomet • 1. SNL
Peti zaporedni remi Gorice, prvi poraz Kopra
Šele v 15. krogu je letos prerojeni Koper prvič položil orožje in vpisal prvi prvenstveni poraz. Zmago so na Bonifiki slavili državni prvaki iz Maribora, ki očitno bistveno lažje igrajo v gosteh kot pred domačim občinstvom; v gosteh so doslej na osmih tekmah zmagali petkrat, doma pa na sedmih le dvakrat! Po festivalu zgrešenih priložnosti v prejšnjem krogu proti Domžalam je tokrat znova zadel Tavares. Piko na i je z 11-metrovke postavil najboljši strelec prvenstva Dragan Jelič (10 zadetkov). Z zmago v savinjskem derbiju so se Kopru znova približali Velenjčani, ki so v Celju slavili kar 4:0. Varovanci Milana Duričiča sicer niso igrali slabo v polju, a so bili pri zaključkih akcij izredno neučinkoviti, oz. se je izkazal Savič, vratar Rudarja. Poleg Saviča si omembo v tem krogu zasluži še en vratar, in sicer Dragan Žilič (Gorica). Ta je bil najzaslužnejši, da so Goričani vpisali še peti zaporedni remi, vselej pa so igrali 1:1 (Olimpija, Domžale, Koper, Celje, Drava). Ptujčani so s tem prekinili niz treh zaporednih porazov in bodo lahko v soboto vsaj delno razbremenjeni odšli na gostovanje v Velenje.
Olimpija je uspela ugnati sosede iz Domžal, s čimer smo dobili še en dokaz več, kako izenačena je liga in kako lahko vsako moštvo premaga vsakega tekmeca. V prejšnjem krogu je namreč Olimpija izgubila z Nafto, Domžalčani pa so slavili v Mariboru - tokrat je poraženec iz prejšnjega kroga slavil, zmagovalec pa doživel poraz. Interblock je tudi v drugi tekmi s pomlajenim moštvom ostal neporažen. Proti Nafti je bil zelo blizu slavja, čeprav so praktično ves drugi polčas igrali z igralcem manj in v tem obdobju celo dosegli gol (asistenca Horvata). Po zapravljeni priložnosti Tabota za 2:0 je sledila kazen; točko je gostom tri minute pred koncem zagotovil Volaš.
V soboto bodo na sporedu tekme 16. kroga, oznako derbi pa bi lahko pripisali obračunu med Olimpijo in Koprom.
JM
1. SNL - rezultati 15. kroga:
Interblock - Nafta 1:1 (0:0); strelca: Rap-nik 57.; Volaš 86. R. K.: Gill 49./Interblock Luka Koper - Maribor 1:3 (1:2); strelci:
Kovačevič 20.; Tavares 23., Bačinovič 24., Jelič 61./11-m
Domžale - Olimpija 1:2 (0:1); strelci: Za-tkovič 89.; Ibraimi 31., Cimerotič 82.
CM Celje - Rudar 0:4 (0:3); strelci: To-mažič-Šeruga 9., Cipot 17./11-m, Mujakovič 36., Lo Duca 85.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	15	9	5	1	24:15	32
2. RUDAR VELENJE	15	9	2	4	27:18	29
3. OLIMPIJA -2	15	8	1	6	23:15	23
4. MARIBOR	15	7	1	7	24:21	22
5. CM CELJE	15	6	3	6	20:23	21
6. DOMŽALE	15	5	4	6	20:26	19
7. INTERBLOCK	15	5	3	7	15:23	18
8. NAFTA	15	5	3	7	23:27	18
9. LABOD DRAVA	15	3	5	7	15:23	14
10. HIT GORICA	15	2	5	8	18:25	11
PARI 16. KROGA, sobota, 31. 10.: ob 14.00: Nafta - Domžale, Olimpija - Luka Koper; ob 18.00: Rudar - Labod Drava, HIT Gorica - Interblock; ob 20.15: Maribor - MIK CM Celje.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 15. krog
Remi ostal v senci Mladenovičevega zastoja srca
Po bolečem sobotnem porazu v Ljubljani so se ptujski nogometaši v 15. krogu že v sredo doma pomerili z Goričani. To je bila tekma ekip, ki zasedata zadnji dve mesti na prvoligaški razpredelnici, zato je imelo srečanje še poseben naboj. Oba stratega, Fridl in Mladenovič, sta se odločila za najbolj izkušeno postavitev v začetni enaj-sterici; oba sta torej menila, da to ni tekma za poskuse z mladimi nogometaši, ki so po navadi bolj nagnjeni k oscilacijam v igri. Postavitev je ponujala kar nekaj zanimivih dvobojev: na igrišču sta bila brata Balažic, dva Žiliča, v ekipi gostov pa je bil tudi Gorazd Gorinšek, nekdanji član Drave. Pri domačih sta manjkala poškodovana Zajc in Sousa, pri gostih pa Veliko-nja.
Prvo priložnost so imeli domačini v 5. minuti, strel Sem-lerja pa je Dukič blokiral. V 13. minut smo videli akcijo v treh potezah: Jozič je podal do Sem-lerja, ta je z glavo žogo spustil do Ekpokija, slednji pa je brez oklevanja z velike razdalje streljal - za kakšen meter mimo gola. Minuto pozneje je svoj strel preskusil še Ogu John, tudi on pa je bil nenatančen. Gostje so bili prvič nevarni v 17. minuti, ko je Ostrec podal v sredino, Galešičev strel pa je Jozič zadržal. Dvakrat je nato poskusil Ekpoki; predvsem po podaji Kronavetra s strani je bil blizu zadetku. Kar pa ni uspelo domačinom, je gostom v 32. minuti: po podaji Kršiča iz kota je bil v skoku najvišji Osterc, ki je žogo poslal v mrežo - 0:1. Domačini so takoj poskusili izenačiti, v tem pa so bili uspešni že po desetih minutah. Rok Kronaveter je na približno 30 metrih od gola prejel žogo od Ekpokija, preigral je še enega obrambnega igralca Gorice in žogo z 18 metrov zabil v zgornji kot gola - 1:1.
Če bi zadela Ekpoki in Kelenc ...
Ob polčasu je Franci Fridl opravil zamenjavo Semler - Matjašič, čeprav je bilo kandidatov za menjavo še nekaj. Prvi so zapretili gostje: akcijo Galešiča, Osterca in Demirovič je zaključil slednji, žoga pa je zletela tik ob vratnici v gol avt. Dinamičen začetek drugega polčasa sta s svojimi akcijami začinila še Kronaveter in
_
_

_
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je bil eden najboljših posameznikov domače ekipe; s svojim golom je v 41. minuti tudi poravnal rezultat na 1:1. Na sliki ob njem Admir Kršič.
Matjašič; prvemu je Žilič strel ubranil, Jure pa je bil za malenkost prepozen po podaji Kro-navetra. Potezo za nogometne sladokusce smo videli v 55. minuti, ko je Ekpoki po podaji Prejaca atraktivno, s peto, pre-igral Škarabota, nato pa mu je strel s skrajnimi napori ubranil Žilič. Tudi v nadaljevanju je lahko približno 300 gledalcev spremljalo solidno prvoliga-ško predstavo, domačini pa so imeli predvsem po zaslugi razpoloženih Ogu Johna in Kronavetra več od igre. Slednji je v 71. minuti pripravil imenitno priložnosti Kelencu, ta pa je streljal naravnost v Žiliča ... Na drugi strani so z enako mero vrnili gostje: strel Balažica se je od vratnice odbil v gol avt. V 80. minuti je Fridl poškodovanega Ekpokija (ta je bil eden boljših igralcev Drave) zamenjal s Kurežem. Ta bi se lahko proslavil dve minuti kasneje, ko je po prostem strelu Kro-navetra lepo spremenil smer žogi, vendar so branilci Gorice žogo izbili.
Mladenovič obležal pred klopjo
Tekma je bila v 88. minuti prekinjena zaradi prekrška v kazenskem prostoru Gorice, takrat pa se je na klopi gostov zgrudil trener Vladan Mlade-novič. Admir Kršič, igralec Gorice, je po tekmi pripovedoval: „Takrat sem bil ravno na klopi, zraven njega. Razburil se je zaradi prekrška, nato pa je naredil dva koraka nazaj in omahnil tik pred klopjo." Rezervni igralci Gorice so na pomoč takoj po-
klicali dr. Jazbeca, ta pa je 72-letnega srbskega strokovnjaka, ki je brez znakov življenja ležal na tleh, nemudoma pripravil za prevoz v bolnišnico.
Glavni sodnik Sašo Habjanič iz Murske Sobote je tekmo seveda prekinil in igralce poslal v slačilnico. V tistem trenutku nadaljevanje tekme niti ne bi imelo nobenega smisla, saj so bili vsi igralci z mislimi pri trenerju Mladenoviču. Nekaj ur kasneje smo zvedeli, da je po uspešni reanimaciji Mladeno-vičevo srce spet začelo biti.
Jože Mohorič
Vladan Mladenovič
Franci Fridl, trener Laboda Drave: „Na vsak način smo želeli dobiti to srečanje. Fantje so se na treningih in tudi na sami tekmi pošteno trudili za zmago, zato jim ne morem ničesar očitati. Na žalost znova nismo uspeli izkoristiti velikega števila zrelih priložnosti, vendar se bomo trudili še naprej. Seveda pa vsi želimo trenerju gostov Mladenoviču čimprejšnje okrevanje."
Robert Furjan, športni direktor Laboda Drave:
»Kdorkoli bo prevzel klub, bo moral poskrbeti le za obveznosti od 19. 10. 2009 dalje!«
Veliko je razlogov, zakaj smo za intervju poprosili Roberta Furjana, športnega direktorja Laboda Drave. Predsednik Laboda Drave Franc Gajšek je odstopil, klub je v prisilni poravnavi, igralci so nezadovoljni ... V svojem lastnem stilu nam je na ta vprašanja tudi ponudil odgovore.
Predsednik Laboda Drave Franc Gajšek je podal odstop, zaenkrat res samo še ustno. Kakšno je vaše stališče o tem?
R. Furjan: "Razumem njegove osebne razloge, ki so povezani z zdravstvenim stanjem, razumem pa tudi drugi del, ki se nanaša na stanje v gospodarstvu. Kot Ptujčan se mu lahko samo zahvalim, da je bil leto dni pripravljen voditi ta klub in vanj vlagati. To je seveda počel že pred nastopom predsedniškega mandata, upam pa, da bo pomagal tudi v bodoče."
Odstop ste podali tudi sami.
R. Furjan: "Kot predsednik sem odstopil že lani, vendar sem na prošnjo Franca Gaj-ška, članov UO in tudi navijačev ostal v klubu in od marca naprej pomagal kot športni direktor, za kar pa nisem prejemal nobenih finančnih nadomestil. Zdi se mi primerno, da sedaj, ko je odstopil predsednik, tudi sam ponudim odstop, najverjetneje bo to storil celoten upravni odbor."
Naslednika čaka vlaganje v prihodnost, ne v preteklost
Klub je trenutno v prisilni poravnavi.
R. Furjan: "Z uvedbo postopka prisilne poravnave je klub oz. društvo na nek način pod zaščito države. Postopek prisilne poravnave bo klubu omogočil sanacijo, saj smo bili največji upniki pripravljeni konvertirati svoje terjatve. Te so znašale približno 70 % vseh obveznosti kluba. Kdorkoli bo
klub sprejel sedaj, bo moral pokrivati le obveznosti, ki so nastale po 19. 10. 2009. Obveznosti, ki so nastale pred tem datumom in se ne bodo zaključile s postopkom prisilne poravnave, bom v skladu z določili sodišča (do kdaj je do katerega upnika potrebno poravnati obveznosti) pripravljen prevzeti nase. To sem pripravljen storiti iz tega razloga, da bi se lažje našel nekdo, ki bi prevzel ta klub. Ta mora biti pripravljen vlagati le v prihodnost tega kluba, ne v preteklost. Jutri mora to društvo živeti naprej.
Dodal pa bi še to: med prvo-ligaši smo v tako hude težave padli prvi, vendar ne edini, kar lahko razberemo iz medijev v zadnjih dneh. Prepričan pa sem tudi, da bomo iz njih prišli prvi! Prvi smo naredili finančno sanacijo in porabo prilagodili razmeram, ki sedaj vladajo v gospodarstvu."
S strani trenerja in igralcev je bilo slišati očitke, da ste z njimi v zadnjem času premalo komunicirali in jih seznanjali s stanjem kluba.
R. Furjan: "Komunikacija je bila v zadnjem času res občutno slabša, saj se ni natančno vedelo, ali še imamo predsednika ali ga nimamo. Situacija je bila na splošno zelo zapletena: na eni strani postopek prisilne poravnave, na drugi zmanjševanje proračuna na nivo, ki bi sploh omogočal normalno iskanje ljudi za vodilne funkcije. Letni proračun je sedaj nastavljen na 600 tisoč evrov, kar je manj kot polovica proračuna v preteklosti (takrat je znašal 1,3 MIO evrov). Ocenjujem, da bi to višino proračuna lahko Ptuj z okolico pokril in normalno tekmoval v 1. SNL. Razmere na nogometnem trgu so se namreč v zadnjem času korenito spremenile: vsi zmanjšujejo proračune in posledično plače igralcev, na trgu pa se je znašlo precejšnje število kvalitetnih igralcev, ki so pripravljeni igrati za manjše zneske, kot je to bila navada v preteklosti, v ekonomskem razcvetu celotne družbe. Menim, da imajo naši
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan: »Med prvoligaši smo v tako hude težave padli prvi, vendar ne edini, kar lahko razberemo iz medijev v zadnjih dneh. Prepričan pa sem tudi, da bomo iz njih prišli prvi!«
nasledniki še eno veliko prednost: že v tem trenutku lahko začnejo črpati kvaliteten kader iz lastne nogometne šole, NŠ Poli Drava Ptuj. To so s svojimi nastopi že potrdili Kurež, Mat-jašič in tudi Vrabl. Tudi igralci, ki so v Dravo prestopili pred letošnjo sezono, so to storili za nižje plače, kot tisti, ki so odhajali. Rezultati pa so tudi na podobnem nivoju, kot so bili pred to sezono; smo predzadnji, a za sredino lestvice zaostajamo le za nekaj točk. Če bi bilo finančno stanje sedaj boljše, bi zagotovo imeli še nekaj točk več."
Igralce ste v vlogi predsednika in sedaj tudi športnega direktorja vedno zagovarjali.
R. Furjan: "Res je. To bom počel tako dolgo, dokler bom opravljal to funkcijo - spodobi se, da naloge opravljam do prihoda novega vodstva, v tem trenutku pa seveda ne vem, ali bo to 14 dni, mesec ... Bil pa sem v teh vlogah tudi velikokrat razočaran: pred približno dvema letoma in pol npr., ko so bile stvari popolnoma urejene, nismo dosegali rezultatov, ki bi jih glede na kvaliteto igralcev
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan: »Prepričan sem, da je Franci prejšnjo sredo, na pokalni tekmi proti Domžalam, videl stvari, ki jih sicer s strani - iz prejšnje vloge, ko še ni bil sam odgovoren za ekipo - ne bi. Mislim tudi, da je primerno ukrepal.«
morali. Tudi sedaj bom ob odhodu v slačilnici še kakšnemu igralcu kaj povedal, morda pa bom tudi slišal kakšno."
Tudi trenerja Adnana Zildžoviča ste močno podpirali.
R. Furjan: "Edina resnica pri njem je, da je odšel iz popolnoma osebnih razlogov. Je trener, ki je znal iz igralcev tudi v težkih trenutkih izvleči maksimum in s trdo roko na nek način držati vse pod kontrolo. Ko mi je sporočil razloge za odhod, ga nisem mogel zavrniti, čeprav sem vedel, da se bo situacija na nek način poslabšala, dokler novi trener ne bo v celoti prevzel vajeti v svoje roke. Prepričan sem, da je Franci prejšnjo sredo, na pokalni tekmi proti Domžalam, videl stvari, ki jih sicer s strani
-	iz prejšnje vloge, ko še ni bil sam odgovoren za ekipo - ne bi. Mislim tudi, da je primerno ukrepal. Prav zaradi tega Fridla novi upravi toplo priporočam, čeprav je prav, da sedejo za isto mizo in se pogovorijo o ciljih v prihodnosti. Njegovo nogometno znanje ni sporno, delovne navade ima odlične, kot igralec je lahko vzor vsem mladim - to me je pri njem prepričalo. Morda bi tukaj lahko izpostavil še kakšnega trenerja iz naše nogometne šole, v mislih imam predvsem Damjana Vogrinca. Tudi z delom Tomislava Grbavca smo lahko zelo zadovoljni, prihajajo pa tudi trenerji mlajših kategorij: Beranič, Ljubec ... "
Ugibanja o vašem nasledniku so že precej glasna. Koga pa vi vidite na tem mestu?
R. Furjan: "Moja največja želja je, da bi kateri od večjih gospodarskih subjektov, ki proizvaja produkte, primerne za množično oglaševanje - in to preko športa tudi že počne
-	prevzel vodenje tega kluba in si tako zagotovil oglaševalske efekte. Ocenjujem namreč, da se bodo razmere v slovenskem nogometu postavile oz. so se že začele premikati iz točke golega "prosjačenja" sredstev v stanje, ko bo interes oglaševalcev takšen, da bodo želeli
imeti napis na dresu, na stadionih, ob igrišču. Tekme 1. SNL so vedno bolj prisotne na malih zaslonih, še bolj bodo in s tem bo oglaševanje vedno bolj dosegalo širše množice ljudi. Menim, da je sedaj na potezi Združenje klubov 1. SNL, ki se sedaj ne more izgovarjati na nepodporo vodstva NZS. Združenje mora ustvariti pogoje, ki jih je NZS že začela postavljati, ti pa so, da bodo klubi lahko začeli prodajati oglasni prostor. Samo tako lahko klubi preživijo v tej recesiji!"
K temu lahko precej pripomorejo tudi zadnji uspehi nogometne reprezentance.
R. Furjan: "Za to, kar sedaj počne naša reprezentanca, njeno strokovno vodstvo in vodstvo NZS, je potrebno vsem iskreno čestitati. Da lahko tako majhna nacija v klubih proizvede tako veliko število igralcev in da ti za dres z državni grbom zares krvavijo', to je velik uspeh. Za zgled so lahko vsem igralcem, tudi v naši Dravi. V reprezentanci nimamo nobenega posebnega zvezdnika, nimamo igralca, ki bi igral v enem od 50 najmočnejših klubov Evrope, pa so z ekipnih duhom, z veliko željo in s selektorjem, v katerega popolnoma zaupam, na pragu SP. Že ob prihodu Matjaža Keka na mesto selektorja sem govoril in verjel, da bo naredil pozitiven rezultat. Poznam njegovo delo, zato sem v preteklosti velikokrat razmišljal o tem, da bi ga pripeljal na Ptuj. To je bilo še v časih, ko smo bili finančno stabilnejši, vendar zaradi različnih situacij tega nikoli ni bilo mogoče izvesti."
V prihodnosti stabilen prvoligaš z domačimi igralci
Drava bi morala biti igralcem odskočna deska za prodajo v boljše in bogatejše klube. Ste pogrešali kdaj večjo ambicioznost igralcev?
R. Furjan: "Ivan Zidar, dolgoletni športni delavec,
predsednik uprave največjega gradbenega podjetja v državi, je nekoč dejal, da se je največ v življenju naučil iz tega, ko je vodil nogometni klub. Tudi zase lahko rečem, da sem iz te zgodbe marsikaj potegnil: ena od ključnih ugotovitev je ta, da smo premajhno okolje, da bi igralce lahko stimulirati z denarjem. Problem igralcev je ta, da so dajali v obdobju, ko so imeli plače 800, 900 ali tisoč evrov, na igrišču vse od sebe, saj so se želeli dokazati in oditi v boljši klub. Ko pa so si zagotovili boljše pogoje, bodisi zaradi poteka pogodbe ali kakšnega drugega vzroka, so nekateri dosegli svoj življenjski cilj - za ene je to že boljši avto, za drugega solidna prvoligaška plača . In v tistem trenutku so prenehali stremeti k višjim ciljem! To je bil največji problem, tu je bila moja največja napaka. Miselnost najboljših igralcev v Evropi je seveda popolnoma drugačna. Vzemimo npr. Ronalda, ki je imel v Manchester Unitedu visoko plačo, odlične pogoje pa je kljub temu stremel k temu, da bi nekoč zaigral za Real iz Madrida, da bi še napredoval. In v tej želji je bil vedno boljši igralec. V tem razmišljanju je razlika med najboljšimi in solidnimi igralci. Še vedno trdim, da imamo v Dravi nekaj vrhunskih potencialov, ki bi lahko s spremembo miselnosti dosegli marsikaj - zagotovo bi lahko bil kateri reprezentant. Ni vse kriva samo okolica in slabi pogoji na Dravi, predvsem napačna miselnost je velika ovira, da nekateri ne igrajo npr. v nemški Bundesligi, v 1. francoski ali celo angleški ligi . Vendar ta cilj zahteva popolnega profesionalca in trdo delo, delo, delo . Ko se bo ta miselnost uveljavila, bodo naši nasledniki tudi iz Drave prodajali igralce. Miselnost pa je potrebno spreminjati že od mladih igralcev dalje, pri starših, v nogometni šoli. Prepričan sem, da smo v NŠ Poli Drava Ptuj glede tega na dobri poti! Naši fantje poleg številnih obremenitev v šoli trenirajo po šestkrat na teden, nekateri samoiniciativno še dodatno sami. Ko pa pogledaš njihove ocene, vidiš, da so ti najboljši tudi v šoli. Iz tega sledi ključna ocena, da bo zaradi te baze klub lahko v prihodnosti brez težav preživel z najnižjim proračunom v ligi; samo nekdo mora sedaj to prevzeti in ga voditi naprej! Prevzeti ga mora nekdo, ki ima dovolj volje in energije, ali pa dovolj oglaševalskih interesov, da mu bo klub več dajal kot pobiral. In takšen gospodarski subjekt na našem področju imamo!"
Bo največji gospodarski subjekt na Ptuju res sprejel vodenje nogometnega prvoligaša ali bo vroče mesto predsednika kluba morda zasedel kakšen drug ambiciozen posameznik, je sedaj še prezgodaj napovedovati, čeprav interes pri enih in drugih zagotovo obstaja. Na ulici lahko slišimo takšna in drugačna ugibanja, čimprejšnje rešitve pa si želijo vsi, v prvi vrsti igralci in trener, v končni fazi pa še najbolj navijači!
Jože Mohorič
Rokomet • 1. MIK liga
Vinarji zdaj lažje dihajo
Po odlični predstavi in veliki zmagi nad Klimo Petek (33:26) se je Ormožanom odvalil veliki kamen od srca. Po poraznem začetku sezone so ormoški ro-kometaši nanizali tri zmage zapovrstjo (Ribnica, Krško v Pokalu, Klima Petek) in glede na dvig forme jim prekinitev prvenstva ne ustreza. V 8. krogu, ki bo na sporedu 7. novembra, varovance trenerja Saše Pra-potnika čaka težko gostovanje v Škofji Loki pri Merkurju. Če bi Vinarjem v Škofji Loki uspelo pripraviti še en »cirkus«, po-
tem bo spet aktualna uvrstitev v Ligo za prvaka. A v Ormožu trdno stojijo na žogi in njihov primarni cilj ostaja čim hitrejša zagotovitev obstanka v ligi. V času »počitnic« rokometaše Jeruzalema v gosteh čaka pripravljalna tekma proti Čakov-cu, tretjeuvrščeni ekipi hrvaškega prvenstva, kjer bodo priložnost dobili tudi igralci s klopi. Na srečo novih resnejših poškodb ni, tiste manjše pa bodo fantje imeli priložnost pozdraviti v teh »počitnicah«.
UK
V Pokalu želja domača tekma
V taboru Jeruzalema z nestrpnostjo čakajo torkov (3. 11.) žreb četr-tfinala Pokala Union. V bobnu je ostalo le še osem ekip: Celje Piv. Laško, Cimos Koper, Klima Petek Maribor, Prevent Slovenj Gradec, Merkur Škofja Loka, Krka Novo mesto, Alples Železniki in ormoški Jeruzalem. Vinarji imajo le eno željo: da bi imeli tekmo proti katerikoli ekipi v Ormožu na Hardeku. Zmagovalci četrtfinalnih parov napredujejo na zaključni turnir, kar bi bila lepa nagrada za to ormoško generacijo rokometašev.
Kegljanje
Ptujčanke držijo vrh
Očitno so kegljavke ptujskega kegljaškega kluba v odlični formi, saj so proti Nafti zmagale še četrtič zapored. To je bil derbi tega kroga, saj je bila Nafta do tega kroga vodeče moštvo, sedaj pa so igralke Drave Deta Centra iz Ptuja, ki imajo v ekipi Fužinarja resnega konkurenta, saj so Korošice zbrale enako število točk.
Moškemu delu ekipe ne gre in ne gre, saj so proti vodečim Rušanom izgubili še petič v prvenstvu. Ptujčani se nahajajo na osmem mestu z dvema točkama, kakor še tudi ekipe trboveljskega Rudarja in mariborske Lokomotive. Upajmo, da se jim bo odprlo in da bodo polagoma krenili proti sredini prvenstvene razpredelnice, oziroma v bolj »mirne vode«.
2. SKL (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Drava DETA Center - Nafta 7:1, Komcel -Fužinar 1:7, Lanteks - Šoštanj 8:0, Rudar - Litija 5:3
1.	DRAVA DETA CENTER4 4 0 0 8
2.	FUŽINAR	4 4 0 0 8
3.	LANTEKS	4 3 0 1 6
4.	NAFTA	4 3 0 1 6
5.	LITIJA	4 10 3 2
6.	RUDAR	4 1 0 3 2
7.	KOMCEL
8.	ŠOŠTANJ
4 0 0 4 0 4 0 0 4 0
Drava Deta Center - Nafta 7:1 (2911 - 2779)
KK DRAVA DETA CENTER: Kram-berger 493, Fridl 501, Plajnšek 215, Kolar 225, Planine 474, Bombek 491, Krušič 512.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 6. KROGA: Drava DETA Center - Ruše 2,5 - 5,5, Prepolje - Rudar II 7:1, Lokomotiva Dixi - Radenska II 2:6, Žalec Petrol - Piramida 6:2, Gašper Korotan II - Nafta 6:2
1.	RUŠE 6	4	119
2.	PIRAMIDA 6	4	119
3.	GAŠPER KOROTAN II 6	4	0 2 8
4.	RADENSKA II 6	4	0 2 8
5.	PREPOLJE 6	4	0 2 8
6.	ŽALEC PETROL 6	3	0 3 6
7.	NAFTA 6	3	0 3 6
8.	DRAVA DETA CENTER6	1	0 5 2
9.	LOKOMOTIVA DIXI 6	10 5 2
10.	RUDAR II 6 1 0 5 2
Drava Deta Center - Ruše 2,5 - 5,5 ( 3082 - 3211)
KK DRAVA DETA CENTER: Arnuš 534, Sušanj 498, Čeh 241, Cuš 248, Premzl 522, Dremelj 553, Kozoderc 253, Murko 233
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
B-liga
Rezultati 8. kroga (organizator ŠD Zavrh): ŠD Zavrh - KMN Mobl-com 3:0 (b. b.), ŠD Trnovska vas - M-trgovlna Lormanje 4:0 (2:0), ŠND Old Boys ml. - Orfej 9:1 (4:0), ŠD Vltomarcl - KMN Sv. Trojica Legija 1:1 (0:0), ZGD Slik. B. Gorlčan - ŠD Cerkv. Lotos ml. 12:3 (4:0), KMN Sv. Ana ml. - KMN Remos Gradb. Anželj 0:3 (0:1).
1.	ŠD ZAVRH 8 6 1 1 49:21 19
2.	M-T. LORMANJE 8 6 1 1 47:32 19
3.	SLIK. GORIČAN 8 6 0 2 52:33 18
4.	KMN REMOS 8 5 0 3 27:21 14
5.	SV. ANA ml. 8 4 1 3 45:29 13
6.	TRNOVSKA VAS 8 4 1 3 35:29 13
7.	OLD BOYS ml. 8 4 0 4 40:43 12
8.	MOBICOM (-1) 8 4 0 4 32:24 11
9.	SV. TROJICA-L. 8 3 2 3 33:28 11
10.	ORFEJ 8 1 1 6 22:54 4
11.	CERKV. LOTOS 8 1 0 7 23:69 3
12.	VITOMARCI (-1) 8 0 1 7 15:37 0
Rezultati 8. kroga (organizator KMN Cerkvenjak Gostišče Pri Antonu ml. III): KMN Vitomarci - KMN Sv. Trojica II 11:1 (4:1), ŠD Kenguru Ilkos - ŠD Pernica 4:7 (3:5), KMN Slovenske Gorice - Rdeči vragi 5:5 (3:4), KMN Zavrh veterani - ŠD Žer-javci 4:4 (3:1), ŠD Selce - Bavaria-It-Pernica 1:17 (0:8). Cerkv. Pri Antonu ml. III - DMNR Sandb. Faž-Vartom.
1.	B.-IT-PERNICA
2.	SV. TROJICA
3.	DMNR SANDB.
4.	ŠD ŽERJAVCI
5.	KENGURU-ILK.
6.	VITOMARCI
7.	RDEČI VRAGI (-1) 7
8.	SLOV. GORICE 8
9.	ZAVRH - VET. 7
10.	CERKV. ml.III 6
11.	ŠD PERNICA 7
12.	SV. TROJICA II 8
13.	ŠD SELCE 7
6 0 1
2 1 3 2 1 4
0 1 6
49:17	19
89:18	18
32:21	14
20:27	12
33:20	12
30:15	12
37:39	10
21:31	10
24:26	8
19:33	7
27:44	7
21:60	3
15:66	1
Rene Glavnik • 70-letnik
»Upam, da bom uspel prepričati čim več ljudi, da podprejo šport.
«
Predstavnik Zavoda za šport Ptuj mag. Stanko Glažar in predsednik mestne Športne zveze Fredi Kmetec sta v četrtek obiskala pisarno direktorja kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Reneja Glavnika. Vzdušje je bilo slavnostno, saj sta mu čestitala za visok življenjski jubilej ter se mu zahvalila za obsežno življenjsko delo na področju športa. »Rene je živa ptujska športna legenda. Ko smo pregledovali njegovo delo, smo ugotovili, da uspehov ni dosegel samo v zdajšnjem klubu. V vsaki športni panogi, ki se je je lotil, je bil izredno uspešen. Je človek na mestu. Nenazadnje je bil z ljudmi okrog njega vsako leto nagrajenec ptujske športne sfere. Njegovi tekmovalci so bili med najuspešnejšimi na Ptuju. Sam kot oseba pa je bil nagrajen na naših kot tudi na državnih prireditvah, nazadnje z Bloud-kovo značko. To je priznanje za njega in za celotno ptujsko območje. Upamo, da bo svoje delo nadaljeval v prihodnje,« je povedal Glažar, podobnega mnenja pa je bil tudi Kmetec. »Rene je res športna legenda. Je ustanovitelj več klubov. Dela se loti temeljito, zato je tudi zelo uspešen. Vedno je imel prave ideje, nikomur ni škodoval, njegove odločitve so bile vedno v korist športa. Ni pa imel rad ljudi iz Ljubljane: ko so ga videli, so se vsi držali za glavo. Je mojster svojega poklica, dokazal je, da se da s trdim delom marsikaj narediti, in to zelo uspešno, čeprav moraš včasih z glavo razbijati steno.«
Predstavnika ptujskega športa sta Bloudkovemu nagrajencu podarila še kip kolesarja, pobarvanega v modro bravo. »Da bi morda razmislil in na prava pota spravil ptujske nogometaše,« se je pošalil Glažar. Glavnikova življenjska zgodba je tesno povezana s številnimi športi že od rane mladosti, pri-
Foto: Črtomir Goznik
Rene Glavnik: »Z upokojenci se ne družim, ker nimam časa in ker me pritegnejo druge stvari.«
znal je, da je tudi blizu nogometa že bil. Najprej, v osnovni šoli, se je sicer srečal z gimnastiko, kasneje pa se je poskusil v številnih drugih disciplinah: od plavanja, kartinga, streljanja, teka na smučeh, do speedwaya in motokrosa, najuspešnejše pa je zadnje obdobje, ki je zaznamovano s kolesarstvom. V 25 letih je klub zrasel iz ničle v enega najbolj prepoznavnih promocijskih artiklov ptujskega športa in mesta samega, slovenskega kolesarstva in športa kot takega. Perutninarji so še nedolgo nazaj spadali med najbolj ugledne ekipe v Evropi,
bili velikokrat konkurenčni največjim svetovnim moštvom, čeprav z bistveno nižjimi sredstvi od konkurence. V letošnji sezoni, ki jo je krepko spodre-zala gospodarska kriza, so se intenzivno lotili dela s podmladkom. »Leta so se zelo hitro zavrtela. Veliko je bilo raznega dela, časa pa nikoli dovolj. Zadnje čase je stanje v športu turobno, kar se tiče financiranja, kljub temu pa se najdejo ljudje, ki te podpirajo. In prav je tako. Denar za šport je potreben, mlade je potrebno podpreti. Vesel sem, da smo dosegli odziv pri pomembnih osebah,
Ples • Jernej Brenholc in Daniela Pekič
Na SP in EP med deseterico
V začetku oktobra je v Kanadi, v mestu Trois Riviere v provinci Quebec, potekalo svetovno prvenstvo profesionalnih plesalcev zveze WDC (World Dance Council), na katerem sta nastopila tudi Ptujčan Jernej Brenholc in Mariborčanka Daniela Pekič. Tekmovanje je potekalo v desetih plesih, ki so kombinacija standardnih in latinskoameriških. Omeniti velja, da se med profesionalci vsak ples točkuje posebej: lahko si npr. v angleškem valčku v finalu 3., v dunajskem pa sploh ne prideš v finale in si 15. Na končni seštevek je tako potrebno čakati vse do zadnjega plesa, kar daje tekmovanju poseben čar in napetost (na ostalih plesnih tekmovanjih je tako, da pet standardnih in pet latinskoameriških plesov ocenjujejo skupaj).
»Z Danielo sva osvojila končno 9. mesto (zmagal je ameriški par pred ruskim in ukrajinskim, op. a.), s katerim sva lahko glede na potek tek-
movanja zadovoljna. Pred začetkom sva sicer pričakovala kakšno mesto više, vendar je pri velikih plesnih tekmovanjih vedno tako, da na uvrstitev vplivajo tudi različni faktorji,
na katere nimava pravega vpliva - Slovenija je v primerjavi z drugimi močnejšimi plesnimi državami pač majhna. Bolj kot z rezultatom sva zadovoljna s prikazanim plesom, ki je bil na
pri čemer gre velika zahvala Perutnini Ptuj na čelu z dr. Romanom Glaserjem. Klub sam brez takega podpornika ne bi zmogel. Mi se krepimo dalje, po malih stopničkah gremo naprej,« je povedal Glavnik.
O upokojitvi pri sedemdesetih letih še vedno ne razmišlja. Pravi, da se počuti starega petdeset let. »Nisem praznoval ne štiridesetega rojstnega dneva, ne nobenega naslednjega okroglega. Marsikdo me vpraša, kaj bom storil, kdaj se bom umaknil in kaj bom počel potem. Pa bom povedal, da o tem ne razmišljam. Želja operativcev v klubu in trenerjev je, da ostanem. To zame ni bila lahka odločitev, vendar sem se odločil, da bom delo nadaljeval, dokler mi bo zdravje služilo. In zaenkrat je skoraj idealno. Upam, da bom uspel prepričati čim več ljudi, da podprejo šport. Pa ne le kolesarstvo, tudi druge.« Energije Glavniku ne manjka, še vedno je v njem več življenja kot pri nekaterih dvajset ali več let mlajših. »Vsak državljan je dolžan poskrbeti za svoje zdravje in ne sme čakati, kaj bo zanj naredila družba. Mora biti psihično in fizično v kondici-ji, da lahko pravilno razmišlja. Tudi zamere je treba včasih odpisati. Mislim, da če se družiš z mladimi, nenehno, kot to jaz počnem že celo življenje, gledaš drugače. Meni je to v veliko veselje. Z upokojenci se ne družim, ker nimam časa in ker me pritegnejo druge stvari. V klubu imamo veliko ambicioznih načrtov, mlade pa je ob tem potrebno usmerjati.«
Eden od najbolj smelih načrtov je izgradnja dirkališča. Glavnik pravi, da je to njegov življenjski projekt. Z njim želi postaviti varno vadbišče ne le za kolesarje, ampak tudi za motoriste in avtomobiliste ter nekatere druge športe, kjer bi se predvsem učili osnovnih spretnosti. Dirkališče pa ni nujno zgolj učilišče, ampak tudi tekmovališče. V tem primeru ne gre za povsem novo idejo, saj je o tem tudi javno govoril. Kot pravi, ima že zagotovila za realizacijo pri občinskem vrhu ter v nekaterih podjetjih, ki bi bila pripravljena sofinancirati objekt.
Uroš Gramc
visokem nivoju. Konkurenca je bila letos izjemna, saj je bilo približno 20 parov zelo izenačenih in smo vsi lahko računali na uvrstitev v finale, kjer nastopi šest parov (v polfinale 12, v četrtfinale 24 ...),« je o nastopu na SP povedal Jernej.
Teden dni pozneje je v Nemčiji, v Chemnitzu, potekalo še evropsko prvenstvo v isti kombinaciji. »Po vrnitvi iz Kanade sva imela samo pet dni časa za priprave, nekoliko sva imela tudi težav s časovno razliko, a sva jih uspešno premagala. Konkurenca je bila zelo podobna tisti na SP, manjkala sta npr. le dva para izmed prve deseterice v Kanadi. Plesala sva še nekoliko bolje kot na SP, osvojila pa sva skupno 7. mesto (zmagal je ukrajinski par, op. a.),« je o nastopu na EP povedal Jernej in dodal, da z Danielo zaenkrat še nimata natančnih načrtov za prihodnost, razmišljata pa o tem, da bi se bolj posvetila nastopom v show plesih, kjer sta bila lani s točko Batmann in Catwoman četrta na EP. V tem si lahko obetata tudi prodor na ameriško in azijsko prizorišče, kjer je največ zanimanja za show programe.
Jože Mohorič
Strelstvo • 1. B-liga, mladinske lige, 2. DL
Izjemna zmaga za Kidričana Aleša Pernata
1. B-liga pištola
V	1. B DL s pištolo so prepričljivo In pričakovano zmago dosegli strelci iz Miklavža pri Ormožu, ki jim je uspelo postaviti celo tretji najvišji rezultat vseh pištolskih klubov, prvo posamično zmago je dosegel tudi njihov Aleksander Ciglarič s 382 krogi, na stopničke pa se je s tretjim rezultatom 377 krogov prebil tudi Boštjan Simonič.
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1.	SD JOŽETA KERENČIČA	1128	15
2.	SD ŠTEFAN KOVAČ	1100	12
3.	SD ŠKOFJA LOKA	1100	10
4.	SD ŽELEZNIKI	1100	9
5.	SD TRZIN	1097	8
6.	SD KAMNIK	1093	7
7.	SD MORIS	1092	6
8.	SD GORENJA VAS	1089	5
9.	SD KRANJ	1082	4
10.	SD DORNAVA	1057 3
11.	SD CELJE	1025 2
12.	SD DOMŽALE	0 0 Posamični rezultati strelcev:
1. Aleksander Ciglarič, SD Jožeta Kerenčiča, 382, 2. Klemen Toma-ševič, SD Železniki, 379 krogov, 3. Boštjan Simonič, SD Jožeta Keren-čiča, 377, 10. Simon Simonič, SD Jožeta Kerenčiča, 369, 24. Slavko Ivanovič, SD Dornava, 358, 27. Sta-ša Simonič, SD Dornava, 356, 32. Bruno Šincek, SD Dornava, 343
1. B-liga puška
V	1. B DL s puško tokrat zvezde niso bile naklonjene obema ormoškima kluboma, saj so zmagovalci še zadnjega lanskega turnirja, ekipa SD Kovinar Ormož, s 1136 krogi zasedli skromno 9. mesto, medtem ko je popolnoma zatajila ekipa Tovarne sladkorja Ormož, ki je s 1128 krogi zaostala za vsemi na 12. mestu.
5.	SD PREDDVOR
6.	SD MROŽ VELENJE
7.	SD ČRENŠOVCI
8.	SD LESKOVEC
1145	8
1143	7
1140	6
1139	5
Ekipni rezultati:
1.	SD TRZIN
2.	SD GORENJA VAS
3.	SD VREMŠČICA
4.	SDJUTEKS ŽALEC
krogi	točke
1158	15
1156	12
1153	10
1146	9
9.	SD KOVINAR ORMOŽ 1136 4
10.	SD VARSTROJ LENDAVA 1135 3
11.	SD POSTOJNA	1129 2
12.	SD TS ORMOŽ	1128 1
Posamični rezultati strelcev:
1. Jernej Adlešič, SD Trzin, 392, 2. Uroš Vogrinc, SD Juteks Žalec, 388, 3. Mitja Žižmond, SD Preddvor, 387, 20. Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 381, 22. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 379, 24. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 378, 30. Anton Novak, SD TS Ormož, 376, 31. Petra Vernik, SD Kovinar Ormož, 376, 29. Boris Hergula, SD TS Ormož, 374.
1. turnir mladinskih državnih lig
V nedeljo so na prizorišče prvega turnirja državne mladinske lige v Portorožu stopile mlajše kategorije strelcev, ki so razdeljene na tri različne starostne kategorije mladincev, kadetov in pionirjev v streljanju v treh različnih disciplin, standardne zračne puške in pištole za kadete in mladince ter serijske zračne puške za najmlajše strelske nadebudneže.
Med približno 200 udeleženci mladinske državne lige bomo tudi v letošnji sezoni z velikim zanimanjem spremljali dosežke 25 perspektivnih mladih strelcev iz sedmih različnih strelskih klubov Spodnjega Podrav-ja, ki nas vsako sezono navdušujejo z zavidanja vrednimi rezultati in uvrstitvami ter so obenem odličen pokazatelj dobrega klubskega dela znotraj različnih strelskih sredin. Tudi tokrat so naši mladi strelci ostali zvesti tradiciji številčnega osvajanja posamičnih in ekipnih odličij, saj so med posamezniki dosegli dve zmagi in dve drugi mesti, v ekipnem seštevku eno zmago in eno drugo mesto, zraven tega pa še številne dobre uvrstitve z izstopajočimi rezultati tik za najboljšimi tremi. Med vsemi udeleženci si je zagotovo največ simpatij
Foto: Simeon Gönc
Aleš Pernat, SD Kidričevo
priboril mladi kidričevski strelec Aleš Pernat, ki je v najmočnejši kategoriji s 53 udeleženci premagal prav vse, dosegel odličnih 187 krogov in slavil do zdaj največjo zmago v svoji kratki strelski karieri! Izjemen dosežek mladega Kidričana pa še bolj podkrepijo dejstva, da je drugouvrščenega strelca premagal za neverjetnih 6 krogov, dosegel ob tem osem desetic (od 20 strelov) in zaostal za slovenskim državnim rekordom za vsega tri kroge! Med pionirkami sta nastopali mladi strelki Kovinarja iz Ormoža Melisa Kosi in Tina Novak, ki sta s 173 in 171 krogi osvojili dobro 4. in 6. mesto.
Mladi ormoški strelci Kovinarja pa so še boljše rezultate dosegli v starejši kategoriji kadetov s puško, kjer so v ekipnem seštevku dosegli izjemno prepričljivo zmago s 1124 krogi in celotno konkurenco premagali za visokih 23 krogov! Med posamezniki sta le za krog za zmagovalcema na drugem mestu zaostala Melanie Habjanič s 377 krogi in Jan Šumak s 375 krogi, medtem ko je Petra Vernik s 372 krogi osvojila 4. mesto. V streljanju s pištolo so sezono uspešno odprli tudi juršinski strelci, ki so v ekipnem delu dosegli 1008 krogov in osvojili 2. mesto, med posamezniki pa je bil najvišje uvrščen
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, liga U-14
1. SML
REZULTATI 11. KROGA: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje 1:0, Mura 05
-	Aluminij 0:1, Simer šampion - Bilje Renče 0:0, Nissan Ferk Jarenina
-	CM Celje 3:1, Slovan - Olimpija 4:3, Triglav - Maribor Branik 0:2, HIT Gorica - Domžale 1:1, Interblock
-	Luka Koper 3:0
1.	MARIBOR BR. 11 8 2 1 34:5 26
2.	DOMŽALE 11 8 2 1 17:7 26
3.	INTERBLOCK 10 7 1 2 30:13 22
4.	NŠ POLI DRAVA 11 7 1 3 19:12 22
5.	TRIGLAV 11 6 1 4 24:14 19
6.	HIT GORICA 10 5 3 2 29:14 18
7.	SIMER ŠAMPION 10 3 5 2 24:15 14
8.	ALUMINIJ 10 4 2 4 14:15 14
9.	RUDAR VELENJE 10 4 1 5 18:21 13
10.	CM CELJE 11 3 3 5 22:19 12
11.	LUKA KOPER 11 3 3 5 16:23 12
12.	F. JARENINA 11 3 3 5 17:27 12
13.	OLIMPIJA 11 4 0 7 21:36 12
14.	SLOVAN 11 2 2 7 8:32 8
15.	MURA 05 10 2 0 8 10:27 6
16.	BILJE-RENČE 11 1 1 9 7:30 4
NŠ POLI DRAVA - RUDAR VELENJE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Kajtazi (7) NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinko-vič, Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Marko Roškar (Pernek), Kajtazi (Ha-uptman), Ljubec, Kurež (Nedižavec), Krajnc, Matjašič (Pauko). Trener: To-mislav Grbavac. MURA 05 - ALUMINIJ 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Koren (7) ALUMINIJ: Zupanič, Pislak, To-minc, Vindiš (Šket), Medved, Petek, Koren (Čeh), Perger (Rumež), Mlakar, Ostroško, Polajžer. Trener: Bojan Flis.
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci NŠ Poli Drave Ptuj so trenutno na 4. mestu 1. SML.
1. SKL
REZULTATI 11. KROGA: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje 0:1, Mura 05
-	Aluminij 5:0, Simer šampion - Bilje Renče 2:0, Nissan Ferk Jarenina
-	CM Celje 7:1, Slovan - Olimpija 1:3, Triglav - Maribor Branik 0:3, HIT Gorica - Domžale 4:1, Interblock
-	Luka Koper 3:0
1.	MARIBOR BR. 11 8 2 1 23:4 26
2.	SIMER ŠAMP. 10 6 2 2 16:9 20
3.	INTERBLOCK 10 5 4 1 24:8 19
4.	MURA 05 10 6 1 3 19
5.	HIT GORICA 10 6 1 3 19:11 19
6.	DOMŽALE 11 6 1 4 19:15 19
7.	OLIMPIJA 11 5 3 3 18:11 18
8.	LUKA KOPER 11 5 2 4 14:15 17
9.	NŠ POLI DRAVA 11 4 3 4 19:16 15
10.	TRIGLAV 11 4 3 4 13:16 15
11.	F. JARENINA 11 4 2 5 25:23 14
12.	ALUMINIJ 10 3 1 6 13:25 10
13.	CM CELJE 11 2 3 6 12:9 9
14.	SLOVAN 11 2 2 7 10:17 8
15.	RUDAR (V) 10 2 2 6 6:21 8
16.	BILJE-RENČE 11 1 0 10 9:42 3
NŠ POLI DRAVA - RUDAR VELENJE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Celcer (58) NŠ POLI DRAVA: Musič, Legčevič, Bezjak (Krajnc), Rakovec, Goričan, Klajderič (Golob), Kajzer, Pukšič, Sitar, Kirič (Trep), Strel. Trener: Damjan Vogrinec.
MURA 05 - ALUMINIJ 5:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Virag (14), 2:0 Virag (18), 3:0 Lotrič (33), 4:0 Virag (64), 5:0 Slana (74)
ALUMINIJ: Duh (Frlež), Šešo (Cesar), Babšek (Leskovar), Ornik (Rajh), Dvoršak-Špehar, Jevšovar, Pulko, Pučko, Žurej, Kočar (Goljat), Horvat. Trener: Silvo Berko.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 12.KROGA: Aluminij
strelec Ivan Druzovič s 361 krogi na 4. mestu, Gregor Vesenjak in David Kekec sta dosegla 326 in 321 krogov ter osvojila 8. in 10. mesto.
Med mladinkami s pištolo je prvo zmago v novi sezoni slavila dornav-ska strelka Staša Simonič, ki je tokrat s konkurenco opravila s 362 krogi, med mladinci pa je uspešno nastopal tudi Niko Pšajd, ki je s 353 krogi osvojil dobro 4. mesto, zmagal je Škofjeločan Aleksander Hadžida-ov s 371 krogi. Pri mladinkah s puško je Ormožanka TS Barbara Muhič s 381 krogi osvojila dobro sedmo mesto, zmagala je strelka Olimpije Živa Dvoršak s 394 krogi. Med mladinci s puško sta Kidričan Uroš Mohorko in Ormožan Gregor Polajnko s 374 in 371 krogi osvojila 12. in 16. mesto.
2. DL pištola SV
Rezultati 1. turnirja:
1.	SD JOŽETA KERENČIČA II	1086
2.	SK PTUJ II	1074
3.	SD JURŠINCI II	1052
4.	SD JEZERO DOBROVNIK	1047
2. DL puška S:
Rezultati 1. turnirja:
1.	SD ELEKTRO MARIBOR	1119
2.	SD I. POH. BATALJON	1118
3.	SD IMPOL	1105
4.	SD FLV HOTINJA VAS	1104
5.	SD KIDRIČEVO	1083
3. DL puška SV
Rezultati 1. turnirja:
1.	SD KOLOMAN FLISAR TIŠINA III.	1132
2.	SD GANČANI	1115
3.	SD SEBEBORCI	1107
4.	ŠSD GORNJA RADGONA II.	1097
5.	SD TOV. SLADKORJA ORMOŽ II.	1097
6.	SD KOVINAR ORMOŽ III.	1083
7.	SD POMURKA MURSKA SOBOTA	1061
8.	SD VARSTROJ LENDAVA II.	1040
9.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE III.	1036
10.	ŠD ČRENŠOVCI III.	89
Simeon Gonc
-	Simer šampion 2:3, Rudar Velenje
-	NŠ Poli Drava 0:2, Tehnostroj Veržej
-	Pobrežje Gradis 7:0, Maribor Branik
-	Brežice 5:0, AHA EMMI Bistrica
-	Železničar 0:1, Mura 05 - Dravinja 3:0, Dravograd - Nissan Ferk Jarenina 4:0, CM Celje - Nafta 3:2
1.	MARIBOR BR. 12 11 1 0 52:4 34
2.	SIMER ŠAMP. 12 8 2 2 28:12 26
3.	DRAVINJA 12 7 3 2 33:14 24
4.	TEHNO. VERŽEJ 12 7 3 2 37:20 24
5.	NŠ POLI DRAVA 12 8 0 4 23:11 24
6.	MURA 05 12 8 0 4 30:20 24
7.	CM CELJE 12 7 2 3 35:17 23
8.	BREŽICE 12 6 3 3 25:16 21
9.	ŽELEZNIČAR 12 5 2 5 19:37 17
10.	NAFTA 12 4 1 7 22:28 13
11.	DRAVOGRAD 12 4 0 8 17:29 12
12.	F. JARENINA 12 3 3 6 12:29 12
13.	A. E. BISTRICA 12 1 3 8 3:19 6
14.	RUDAR (V) 12 2 0 10 9:30 6
15.	ALUMINIJ 12 2 0 10 17:40 6
16.	POBREŽJE G. 12 1 1 10 6:42 4
ALUMINIJ - SIMER ŠAMPION 2:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Karabegovič (6), 0:2 Gabršek (15), 0:3 Resanovič (27), 1:3 Špehonja (50), 2:3 Cafuta (69. iz 11m)
ALUMINIJ: Klasinc, Novačan, Bu-hin, Kelc (Finžgar), Cafuta, Mesarič (Miložič), Leva, Gerečnik (Meznarič), Debeljak (Kirbiš), Koren, Špehonja. Trener: Vladimir Ripak.
RUDAR VELENJE - NŠ POLI DRAVA 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 A. Krajnc (14), 0:2 Korpič (35)
NŠ POLI DRAVA: Megla, Šoštarič, Pihler (Zamuda - Horvat), Jaušovec, Ž. Krajnc, S. Krajnc, Vrbanec, Hamer-šak (Fleten), Zupanič (Korpič), Rogi-na (Pajnkiher), A. Krajnc (Pintarič). Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Nafta - Domžale, Olimpija
-	Luka Koper; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Labod Drava, HIT Gorica - Interblock; SOBOTA ob 20.15: Maribor - CM Celje
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: MU Šentjur - Aluminij, Krško
-	Triglav, Mura 05 - Dravinja Kostroj, Bela krajina - Livar, SOBOTA 15.00: Garmin Šenčur - Primorje
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Stojnci - Čarda, Tehnostroj Veržej - Paloma, Kovinar Štore - Koroška Dravograd, Tomejnik G. Kala-mar - Malečnik, Mons Claudius - Zreče, Odranci - Tehnotim Pesnica, Šmartno - Simer šampion
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: KIV Vransko - Holermuos Ormož, Peca - Boč Poljčane, Šoštanj - Bukovci, Trgovine Jager - GIC Gradnje Rogaška, Podvinci - AHA EMMI Bistrica, Pohorje - Koroške gradnje, Partizan Fram - LKE Jack Gerečja vas
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 10.00: Videm - Gorišnica, Skorba
-	Središče; SOBOTA ob 14.00: Rogoznica - Dornava, Oplotnica - Zavrč, Apače - Hajdina, Markovci - Pragersko
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 10.00: Makole - Lovrenc, Hajdoše
-	Cirkulane; SOBOTA ob 14.00: Zgornja Polskava - Leskovec, Slovenja vas - Spodnja Polskava; SOBOTA ob 18.00: Podlehnik - Grajena
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
12. KROG: Aluminij - Simer šampion (sobota ob 14.30), NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (sobota ob 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
12.	KROG: Aluminij - Simer šampion (sobota ob 12.30), NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (sobota ob 16.00)
LIGA U-14 VZHOD
13.	KROG: NŠ Poli Drava - AHA EMMI Bistrica (petek ob 16.00), Železničar - Aluminij (sobota ob 10.45)
Futsal
Puntar ponovno na Ptuju
Danes, v petek, 30. 10., ob 20. uri bodo nogometaši FC Krona Bar iz Ptuja v športni dvorani Center gostili ekipo državnih prvakov v malem nogometu, in sicer v pokalnem srečanju. Puntarji so v prvenstvu premagali Ptujčane, mogoče pa je sedaj priložnost, da se jim Ptujčani oddolžijo.
Danilo Klajnšek
Bowling • Podjetniška liga
Gneča v sredini lestvice
Tudi tokrat so najboljši ekipni rezultat dosegli igralci VGP Drave, ki so z najvišjim možnim izidom ugnali ekipo MO Ptuj. Na vrhu lestvice se je obdržala ekipa DaMoSSa (Kramar je dosegel najboljši izid kroga - 775), ki je presenetljivo visoko ugnala ekipo Taluma. Po vrnitvi Marjana Kosta-njevca v ekipo Ilkosa je slednja zabeležila nepričakovano zmago in se priključila srednjemu delu lestvice, kjer je precejšnja gneča. Vodilni četverici se bo po odigranih zaostalih srečanjih skoraj zagotovo priključila še ekipa db Transporta in med to peterico bo potrebno iskati novega zmagovalca lige.
Rezultati 5. kroga: VGP Drava -MO Ptuj 8:0, Talum - DaMoSS 1:7, Hip-hop - Tames 2:6, Ilkos Candles
-	Radio-Tednik Ptuj 5:3, PSS - Bowling center Ptuj 3:5, MP Ptuj - db Transport 1:7, Garant zavarovanje
-	Čisto mesto Ptuj 8:0.
1.	DAMOSS	5	32	161,5
2.	VGP DRAVA	5	28	162,8
3.	TALUM	5	23	158,7
4.	TAMES	4	21	164,8
5.	BOWLING CENTER PTUJ	4	17	153,8
6.	MESTNA OBČINA PTUJ	5	17	149,6
7.	POD. ZA STAN. STORITVE	4	17	147,8
8.	RADIO - TEDNIK PTUJ	4	16	144,4
9.	DB TRANSPORT	2	15	158,2
10.	ILKOS CANDELS	5	14	150,5
11.	GARANT ZAVAROVANJE	3	14	144,8
12.	HIP-HOP	4	13	148,5
13.	MP PTUJ	5	4	126,5
14.	ČISTO MESTO PTUJ	3	1	123,2
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Jani Kramar (DaMoSS) 775, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 753, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 735, 4. Mitja Šegula (Tames) 720, 5. Marjan Kostanjevec (Ilkos Can-dels) 712, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 711, 7. Robert Merlak (Talum) 704, 8. Luka Šmigoc (Garant zav.) 696, 9. Aleksander Eržen (PSS) 686, 10. Robert Šegula (Tames) 680.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 185,1, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 179,9, 3. Marko Drobnič (Talum) 178,3, 4. Marjan Kostanjevec (Ilkos Candels) 178, 5, Blaž Ivanuša (VGP Drava) 175,5, 6 Mitja Popošek (Hip - Hop) 173, 7 Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 172 8. Robert Šegula (Tames) 167,9, 9, Mitja Šegula (Tames) 167,9, 10. Igor Vidovič (Tames) 167,8.
Razpored 6. kroga: ponedeljek, 2. 11., ob 19.00: VGP Drava - DaMoSS, Ilkos Candles - db Transport, PSS - Tames, MO Ptuj - Čisto mesto Ptuj; torek, 3. 11., ob 19.00: Talum
-	Radio-Tednik Ptuj, Garant zavarovanje - Bowling center Ptuj, MP Ptuj
-	Hip-hop, db Transport - Čisto mesto Ptuj.
JM
Namizni tenis
2. moška liga
REZULTATI 2. KROGA: Rakek -Ptuj II 5:2, Arrigoni Izola - Kema Pu-conci II 3:5, Gorica - Sobota II 3:5, Merkur Kranj - Žogica Radgona 5:2, Simgrad Škofja Loka - Muta 1:5, Arrigoni Izola - Sobota II 5:0, Gorica
-	Kema Puconci II 0:5, Merkur Kranj
-	Muta 2:5, Simgrad Škofja Loka
-	Žogica Radgona 1:5.
3. moška liga
REZULTATI 2. KROGA: Križe - Kajuh Slovan 5:1, Preserje - Branik Markizet 1:5, Logatec - Žogica Radgona II 5:0, Krka II - Šternmatik Cirkovce 5:2, Preserje - Žogica Radgona II 5:0, Logatec - Branik Mar-kizet 3:5, Krka - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:3.
1.	MUTA
2.	KEMA PUCONCI II
3.	ŽOGICA RADGONA
4.	RAKEK
5.	MERKUR
6.	ARRIGONI
7.	PTUJ II
8.	SOBOTA II
9.	SIMOGRAD ŠL
10.	GORICA
4 4 0 8 4 4 0 8 4 3 16 3 2 14
3	2 14
4	13 2
3	12 2
4	13 2
3	0 3 0
4	0 4 0
1.	BRANIK MARKEZIT
2.	LOGATEC
3.	PRESERJE
4.	KRIŽE
5.	KRKA II
6.	KAJUH SLOVAN
7.	KROVSTVO RAKUŠA
8.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE
9.	ŽOGICA RADGONA II
4 4 4 3 4 3 3 2
0 8 1 6 1 6 1 4
Rakek - Ptuj 5:2
Gornik - Drčič 0:3, Vizjak - Jan-žekovič 3:0, Golavšek - Krušič 3:0, Vizjak - Drčič 3:0, Urbanc - Krušič 2:3, Golavšek - Janžekovič 3:1, Vizjak - Krušič 3:0 .
Krka li - Šternmatik Cirkovce 5:2
Šimič - Šilak 1:3, Novak - Štern 3:0, Krajnc - Slaček 3:0, Novak - Šilak 3:0, Šimič - Slaček 0:3, Krajnc - Blatnik 3:1, Novak - Slaček 3:2.
Danilo Klajnšek
Napast in Hergan v osmini finala
V nedeljo je v Zalogu potekal drugi odprti turnir Slovenije za kadetinje in kadete v namiznem tenisu. Sodelovalo je 43 kadetinj in 80 kadetov iz dvajsetih slovenskih klubov. NTK Ptuj je imel na turnirju pet predstavnikov. Žan Napast in Darko Hergan sta bila v svojih skupinah prva in sta se uvrstila v finalni del turnirja, kjer se jima je uspelo prebiti do osmine finala. Žan je izpadel s prvim nosilcem in kasnejšim zmagovalcem Patri-kom Sukičem (Kema Puconci), Darko pa s tretjim nosilcem in kasnejšim polfinalistom Mariem Kolblom (Sobota). Anja Bezjak, Jan Harb in Uroš Krušič (vsi še mlajši kadeti) so bili v svojih skupinah tretji in se niso uspeli uvrstiti v finalni del. Najbližje uvrstitvi je bila Anja Bezjak, ki je v skupini premagala dve nasprotnici, vendar se ji zaradi slabše razlike v nizih ni uspelo uvrstiti v finalni del.
Rokomet
STAREJSI DEČKI A: Drava - Po-murje 43:10 (24:4)
DRAVA: Zupanič (10 obramb), Lukežič, Prapotnik 6, Kuhar 3, Mori 1, Žuran 4, Vrbančič 2 (1), Korošec 9, Levanič 9, Jerenec 4, Šalamun 5, Ovčar (3 obrambe). Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
MLAJŠI DEČKI B: Prevent - Drava 15:18 (6:10)
DRAVA: Krasnič 4, Cmrekar, Mlač-Černe 3, Krajnc, Gavez 2, Matjašič, Šešerko, Serdinšek-Ekart 3, Lovrec 3, Sitar 3, Sajič, Koderman, Kokol, Leto-nja, M. Letonja. Trener: Sašo Kafel.
Mlajši dečki B so svojo prvo pravo preizkušnjo opravili z odliko. Na začetku srečanja je bila sicer prisotna nervoza, ki pa se je po začetnih odličnih obrambah Matica Šešerka razpuhtela, fantje so odigrali odlično v obrambi in napadu. Pri vodstvu 18:10 pa je trener domačih menjal igralce, tako da so svojo priložnost dobili prav vsi dečki.
STAREJŠI DEČKI B: Drava - Gorenje 25:23 (14:9)
DRAVA: Benčič 4, Lukežič 8, Ovčar, Bukvič, Krajnc, Kokol-Bogme, Veit 2, Rosič, Lisjak 7, Bedrač 3, Hajdinjak 1 Trenerja: Sašo Kafel in Maks Žuran
Starejši dečki B so v zelo okrnjeni zasedbi igrali z ekipo iz Velenja, ki so v lanskem državnem prvenstvu zasedli 2. mesto. Fantje so od vsega začetka igrali zbrano in kolektivno; z borbeno obrambo in razpoloženim vratarjem Martinom so zaustavljali goste. Iz uspešne obrambe pa izpeljali hitre protinapade, ki so bili nagrajeni z lahkimi zadetki. Pohvaliti je potrebno celotno ekipo, saj so se resnično borili vsi. Čestitke fantom za odigrano tekmo.
KADETI: Drava - Gorenje 24:30 (9:19)
DRAVA: Koštomaj, Kotnik, Toš, Janžekovič 4, Verdenik 7, Šamperl, Benčič 2, Požar 4, Žuran, Rutar, Ken-da, Pukšič 4, Zolar Jani 3, Horvt, Ma-roh, Tomič. Trener: Marko Kac.
Mladi rokometaši Drave so se z borbenostjo zoperstavili nasprotniku, ki ima nekaj zelo dobrih igralcev. Izstopala sta predvsem dva "velikana", ki sta bila stebra obrambe na sredini. Ravno po sredini pa so domači roko-
metaši v začetku iskali možnosti za zaključek, kar se na žalost ni obneslo. Dravini mladi rokometaši se niso predali vse do konca. S podporo s tribun so v drugem polčasu začeli zmanjševati razliko in pokazali nekaj zelo lepih akcij. Posebne pohvale so vredni navijači in neskončna borbenost igralcev. Na koncu je potrebno še povedati, da v velenjski ekipi glavno vlogo odigrajo trije fantje, ki so že v teh letih kupljeni iz Šmartnega, Krškega in Gorišnice (ti trije so zabili 23 od 30 zadetkov).
MLADINCI: Šmartno 99 - Mo-škanjci Gorišnica 31:32 (16:13)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Sov-dat, Vesenjak, Geč 3, Leben, Kaises-berger, Ranfl, Ivanuša, Bedrač 13, D. Petek 3, Arnuš 5, M. Petek, Zorli 4, Hebar 4. Trener: Aleš Belšak.
Mladinci iz Gorišnice so v gosteh premagali ekipo Šmartno 99. V prvem polčasu so domačini sicer vodili za tri zadetke, v drugem polčasu pa so gostje v razburljivi končnici bili uspešni.
MLAJŠE DEKLICE A: Nazarje - Mercator Tenzor Ptuj 3:26 (2:11) MERCATOR TENZOR PTUJ: Barbara Borovčak 12, Sandra Srajner 9, Tanja Kolednik 2, Sindi Zorec 2, Marina Majcen, Manja Grabrovec, Tamara Majcen, Ana Ambrož, Anja Lampreht, Saša Lazar, Saška Kozel. Trener: Sašo Petek.
Mercator Tenzor Ptuj - Celjske Mesnine 23:20 (14:9)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Bo-rovčak 11, Srajner 6, Grabrovec 3, Kolednik 2, Zorec 1, M. Majcen, T. Majcen, Lazar, Kozel.
STAREJŠE DEKLICE: Mercator Tenzor Ptuj - Velenje 21:21 (11:8) MERCATOR TENZOR PTUJ: Gordana Žiher 7, Ines Selinšek 5, mAnja Hrnjadovič 2, Ana Brkič 1, Katja Vin-cek 1, Nikita Potočnjak 1, Petra Rep, Vanesa Mesarec, Vendi Balas, Špela Petrovič. Trener: Boštjan Kozel.
MLAJŠE DEKLICE B: M. Tenzor Ptuj - Celjske mesnine 16:14 (7:6) MERCATOR TENZOR PTUJ: Mia Kopold 4, Lara Čagran 6, Sara Ča-gran 3, Ana Ambrož 2, Anja Lampret, D. Lah, E. Sirc, Gabrijela Kukovec. Trener: Sašo Petek.
Danilo Klajnšek
14. ljubljanski maraton
Slovenci - športni narod
14. ljubljanski maraton je postregel s številnimi presežniki. V dveh dneh je nastopilo kar 19.194 tekačev. V soboto so se kot prvi na progo podali "Lum-pijevi" otroci ter osnovno- in srednješolci. V nedeljo dopoldne so najprej 9,2 kilometra dolgo progo pretekli rekrea-tivci in rekreativke, za tem je sledil še polmaraton in veliki olimpijski 42,195 kilometra dolg maraton. Nov rekord proge je lovilo kar 20 kenijskih tekačev in ga tudi ujelo, a se nobenemu žal ni uspelo spustiti pod magično mejo dveh ur in desetih minut. Žal predvsem zato, ker bi ta znamka rekorderja dodatno razveselila s 25 tisoč evri. William Biama je za izdatno finančno nagrado zaostal zgolj pičlih enajst sekund. Ni pa dosti manjkalo, da bi se celotna afriška ekspedicija za zmago obrisala pod nosom, saj je za Biamo le štiri sekun-
de zaostal Moldavijec Jaroslav Musinschi. Precej lažje je do zmage na najdaljši razdalji prišla Kenijka Kilel Cheptonui, ki je celo dosegla 14. čas sezone na svetu. Za hitro progo so organizatorji letos poskrbeli z ravninsko traso, a dobrih 42 kilometrov je bilo še zmerom potrebno preteči. Da zanj to še vedno ni problem, je dokazal najboljši slovenski maratonec zadnjega desetletja Roman Kej-žar, ki je v Ljubljani zaključil uspešno kariero. 43-letnik je z enajstim mestom še vedno nekaj korakov pred ostalimi rojaki, a ker je njegova športna pot že nekaj let v zatonu, se je na zares lep način poslovil. Kot Bi-ema se bo tudi on lahko vedno pohvalil z zmago v Ljubljani.
V neskončnih množicah pa so se bile še številne bitke. Večina tekačev je lovila osebne rekorde, spet drugi so želeli priti do cilja svojega prvega
Foto: Uroš Grame
Predstavniki sedme sile so na cilju maratona množično čakali na nov rekord. Niso ga dočakali ...
Foto: Uroš Gramc
Maratona so se udeležile tudi Ptujčanke.
Foto: Uroš Gramc
Nekateri so v cilj prišli s pomočjo sotekmovalcev ...
maratona, tretji so zgolj uživali v teku in se razgledovali po okolici. Občinstvo je vsakega spodbujalo in na cilju nagradilo z bučnim aplavzom. Slovenska glasbena skupina Tabu pa je poskrbela, da gledalcem na startno-ciljnem prostoru pred državnim zborom ni bilo dolgčas. Izkazala se je tudi skupina The Stroj, ki je z razbijanjem
v nedeljo zjutraj na start pospremila rekreativne tekače. Vsak je lahko našel nekaj zase. Slovenci pa smo dokazali, da nismo le smučarji, nogometaši, košarkarji, alpinisti, kolesarji ... Še enkrat se je potrdilo, da smo, kljub pestri mednarodni udeležbi tudi atleti. Športni narod, skratka!
UG
Rokomet • Mladi Ormožani uspešni na turnirju v tujini
Jeruzalemčki zelo uspešni na Madžarskem
Mladi rokometaši Jeruzalema so se mudili na tridnevnem močnem mednarodnem turnirju na Madžarskem. V uro in pol od Ormoža oddaljenem Szentgotthardu oz. Monoštru je potekal 15. Arany cup 2009, kjer je letos nastopilo 54 ekip iz Slovaške, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Slovenije in Madžarske. Barve jeruzalemčkov je na tekmovanju branilo 47 mladih ro-kometašev iz štirih različnih selekcij, ki so ponovno dokazale, da rokometna šola spada med najboljše v Sloveniji. Ekipe so na turnirju vodili trenerji Mladen Grabovac, Niko Klemenčič, Uroš Krstič in tehnični vodja Žiga Mli-narič. Pohvaliti je potrebno starše, ki so lepo napolnili dvorane in glasno vzpodbujali svoje otroke. Vse najboljše ekipe so prejele pokale in medalje. V Rokometnem klubu Jeruzalem so zadovoljni z organizacijo ter predvsem kvaliteto turnirja in bodo turnir obiskali tudi prihodnje leto. Z odličnimi predstavami so si jeruzalemčki prislužili nova številna povabila na turnirje na Madžarskem, Slovaškem, Srbiji, Hrvaškem. Prav Hrvaška bo naslednja avantura jeruzalemčkov, saj jih v decembru čaka sodelovanje na tri dnevnem božičnem turnirju v Poreču.
Starejši dečki, letniki 1995 - 7. mesto: dve zmagi in trije porazi
Starejši dečki so tekmovanje v konkurenci desetih ekip končali na 7. mestu. Ob treh porazih so zmagali dvakrat. Z malo več sreče in zbranosti bi se Ormožani lahko podali v boj za končno 5. mesto. Nabrane izkušnje proti avstrijskim, srbskim in madžarskim ekipam jim bodo v prihodnosti zagotovo pomagale. Ob tem so se fantje predstavili v svetli luči tudi s svojim obnašanjem. Za starejše dečke so nastopili: Matic Šulek, Tadej Vukan, Sandi Plohl, Darjan Ivančič, Jaka Zorec, Mateo Perčič, Lino Kirič,
Jan Antolič, Taras Savčak.
Rezultati: Jeruzalem - Liebenau (AVT) 11:13, Jeruzalem - Celldomol-kli (MADŽ) 14:10, Jeruzalem - Tisza Volan (MADŽ) 11:15, Jeruzalem - Vorosmarty (MADŽ) 12:18, Jeruzalem - ADA Beograd (SRB) 13:10.
Mlajši dečki, letniki 1997 - 2. mesto: v izjemnem finalu klonili proti hrvaškemu prvaku
Mlajši dečki so nastopili v najmočnejši konkurenci, saj so na turnirju sodelovali kar štirje prvaki svojih držav. V predtekmovanju so jeruzalem-čki po vrsti ugnali gostitelje turnirja, škofjeloški Merkur, madžarskega prvaka Veszprem in remizirali s srbsko ekipo ADE iz Beograda. V polfinalu je padla odlična zasedba Celja z izidom 18:11. V finalu med slovenskim prvakom in hrvaškim prvakom Trsatom iz Reke so gledalci videli izjemno predstavo obeh ekip, ki sta že stara znanca mednarodnih turnirjev. Na odmor so z dvema goloma prednosti odšli Ormožani, a so jih v dramatični končnici nasprotniki prehiteli in pre-
magali s 15:14. Pri mlajših dečkih je bil Ormožan Jurček Korpič Lesjak (šele letnik 1999) proglašen za najboljšega vratarja turnirja. Za mlajše dečke so nastopili: Uroš Belec, Kevin Caf, Jurček Korpič Lesjak, Miha Kol-mančič, Matic Štumberger, Tomaž Žganec, Vid Lukman, Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Gašper Horvat, Timon Grabovac, Filip Luci, Nino Ulaga, David Lukner, Rene Plavec.
Rezultati: Jeruzalem - Szentgott-hard (MADŽ) 19:2, Jeruzalem - ADA Beograd (SRB) 15:15, Jeruzalem
-	Veszprem (MADŽ) 13:10, Jeruzalem - Merkur Škofja Loka 15:11, Jeruzalem - Celje 18:11, Jeruzalem
-	Trsat Reka (HRV) 14:15.
Mini rokomet, letniki 1999 - 1. mesto: nova turnirska zmaga letnikov 1999
S 1. mestom so v mini rokometu razveselili letniki 1999, ki so premagali vse svoje nasprotnike iz Srbije in Madžarske. V povprečju so Ormožani premagovali svoje nasprotnike z 12 goli prednosti in ponovno potrdili, da
Ormoška ekipa letnikov 1999
gre za odlično generacijo, ki lepo napreduje in suvereno osvaja turnirje. Slednja je v finalu po hudi borbi s 24:18 ugnala odlične sovrstnike iz Veszprema , ki veljajo za najboljšo ekipo v državi. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Ormožan Nejc Zidarič. Za zmagovalce turnirja v mini rokometu so nastopili: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Nejc Zidarič, Renato Kozel, Luka Voljč, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Lan Voršič, Anže Horvat, Kristjan Petek.
Rezultati: Jeruzalem - ADA Beograd (SRB) 27:15, Jeruzalem - Szent-gotthard (MADŽ) 29:9, Jeruzalem -Veszprem A (MADŽ) 20:14, Jeruzalem
-	Veszprem B (MADŽ) 25:12, Jeruzalem - Veszprem A (MADŽ) 24:18.
Super mini rokomet, letniki 2000 - 2. mesto: očiten napredek letnikov 2000
Ormožani so na turnirju sodelovali tudi v konkurenci super mini rokomet z letniki 2000, ki so prvič nastopili na mednarodni sceni. Že takoj v prvem poskusu so se jeruzalemčki uvrstili v finale, kjer so nato klonili z 10:18 proti boljši zasedbi iz Veszprema. Do finala je ekipa gladko premagovala svoje nasprotnike in dokazala napredek v igri glede na minulo sezono. Za najboljšega igralca turnirja iz vrst Jeruzalema je bil proglašen Anže Notersberg. Za letnike 2000 so nastopili: Žan Firšt Šeruga, Matej Vrankovečki, Aljoša Munda, Gašper Hebar, Teo Šulek, Anže Notersberg, Niko Sovič, Ivo Belec, Eli Hergula, Minea Kolenko, Urška Rodi.
Rezultati: Jeruzalem - Szentgott-hard A (MADŽ) 24:11, Jeruzalem
-	Krka Novo mesto 22:18, Jeruzalem - Szentgotthard B (MADŽ) 20:5, Jeruzalem - Vorosmarty (MADŽ) 22:9, Jeruzalem - Veszprem (MADŽ) 10:18.
KU
Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Predstavljamo vam ...
Anton Turkuš, dramatik in pesnik Črne Gore
Ob prihajajoči 600-letnici cerkve na Ptujski Gori (1410-2010) se v letošnjem letu spominjamo 160-letnice rojstva Jovana Antona Turkuša (1849-1912), je svojo pesnitev Črna Gora posvetil ravno tej cerkvi in Mariji in tako obnovil stoletja staro legendo.
ki
Mlfk,-	:	_'	- ..,'■
J. T. Turkuš. (Po fotografiji.)
Anton Turkuš, profesor, dramatik in pesnik, se je rodil na Ptujski Gori 13. januarja 1849 kmetu Jakobu in Mariji, rojeni Furman. Umrl je okrog leta 1912 neznano kje. Gimnazijo je obiskoval v letih 1863-1864 v Mariboru, v letih 1865-1869 v Celju, 7. in 8. razred pa v Gradcu. Od 1871 je v Gradcu študiral romani-stiko, od 1874 na Dunaju, kjer je leta 1876 diplomiral. Istega leta je postal profesor francoščine in angleščine na višji deželni realki v Ljubnem (Le-obnu) v Avstriji, tam služboval kot suplent osem let in hkrati na tamkajšnji rudniški akademiji učil francosko in angleško. Potoval je po Laškem, živel v Parizu, popisal življenje francoskih dijakov v »Quartier latin«, živel nekaj časa tudi v Londonu. Turkuš je bil eden izmed redkih Slovencev, ki so se usposobili za učiteljstvo modernih romanskih jezikov. Leta 1884 je bil premeščen na deželno realko v Gradcu, postal je tudi docent na graški tehniki. V šolskih počitnicah si je rad poiskal kak kotiček lepe slovenske zemlje, kjer se je odpočil.
Pisateljevati je začel kot če-trtošolec v Celju, ko je 1868 spisal žaloigro Veronika De-seniška, ki pa takrat ni bila objavljena, dobil pa je za njo nagrado kranjskega deželnega odbora. Slovenec 1892, 262 je poročal, da jo pripravlja pisatelj za natis. 1871 je v Gradcu izdal spevoigro Vojska in mir. Ljubezen do domovine in Jurčič kot vzor delovnega rodoljuba sta mu bila povod, da je postal slovenski pisatelj. Po letu 1900 je bil premeščen v Černovice (Czernowitze), kjer se je za njim izgubila vsaka sled.
Lirske in epske pesmi je pričel objavljati v Kresu (1881-1883), objavljal je tudi v Zori, Slovencu, Slovanu. Leta 1892 jih je izdal v Gradcu v zbirki Pesmi.
Črna Gora
Ptujska Gora se je razvila na slemenu goric, prek katerih se vzpenja cesta v Majšperk, Poljčane in Rogatec. Vas se je hitreje razvijala po izgradnji cerkve in postala 1447 trg z lastnim sodstvom, letnimi sejmi in tedenskimi tržnimi dnevi. Trg je v tem obdobju tekmoval s Ptujem. Glavna znamenitost kraja pa je zagotovo gotska cerkev na vrhu 352 metrov visokega griča, posvečena Mariji na Ptujski ali Črni Gori. Marijina cerkev ni pariška Notre-Dame, vendar je najlepši celostni spomenik, kar jih je zrela gotika ustvarila na slovenskih tleh. Je visoka pesem slovenske gotike. Kot plemenito tujko smo jo sprejeli za svojo, saj že stoletja čutimo in živimo z njo.
Po legendi o Ptujski Gori ob turškem napadu je Turkuš napisal pripovedno pesnitev Črna Gora. Snov pesmi je pov-
zel po pripovedki iz druge polovice 15. stoletja, ko so Turki na svojih roparskih pohodih prihrumeli tudi na Ptujsko Goro, med drugim tudi v letih 1473 in 1493. Po omenjeni legendi je postala gorska cerkev čudežno črna, da je Turki niso mogli videti, in so se umaknili, v resnici pa so zidovi stavbe zato temni, ker so ti sivi kamni iz domačega peščenca neome-tani. Vremenske razmere pa so ta videz potemnile. Ljudska pravljica sicer pravi, da je bila prej cerkev na Ptujski Gori zelo lepa, da se je celo v Turčijo svetila.
Pripovedno pesem je Tur-kuš posvetil velečislanemu sošolcu in dragemu prijatelju lavantinskemu knezu in škofu doktorju Mihu Napotniku v znamenje »visocega« spoštovanja. Goro je pesnik najprej krajevno določil visoko nad Ptujskim poljem, med reki Dravinjo in Polskavo, ki se zlivata v mater Dravo. Staro cerkev primerja s kraljico na prestolu, pred katero leži preproga vasi in mest, obdajajo jih Pohorje, Slovenske gorice, Boč, Donačka gora in Haloze. Opisuje prihod divjih turških trum in prisego Age, da bo do sedme ure naslednjega dne oskrunil Marijo. Na Gori župan pripravlja obrambo in zbere peščico zvestih vojakov, ki imajo pred seboj dve izbiri: zmago ali smrt, če jim ne bo na pomoč priskočila nebeška kraljica. Turške čete primerja z volkovi, ki morijo, plenijo dekleta in žene. Nastane dolga, temna noč, Aga priganja svoje vojake, naj zasedejo cerkev, saj je že odbila sedma ura. Z neba se vlije ploha, vihar začne lomiti stoletne hraste, grom in strele parajo nebo, da stoka narava. Ravnina postane močvirje, v katerem obtičijo konji in jezdeci, napravi se še
temnejša noč. Aga preklinja in kliče svojega boga Alaha, hkrati se mu razodeva mogočnost krščanskega boga. Med Turki nastane zmešnjava, pobijajo se med seboj, le polovica jih ostane živih. Iščejo vzhod neba, ravan se kaže v polmraku, Goro pa zakriva tema. Ura je odbila sedem, Aga se ni »nasitil« z Marijinega oltarja. Nejasno ostane, da je gorski trg ostal brez najlepše devi-ce-deklice, ki so jo odpeljali v sužnost. Vladar vladarjev, bog, kakor ga poimenuje pisatelj, je rešil Goro, ne Marija. Megla se razkadi, zlato sonce prikaže cerkev v vsej lepoti. Vendar se je zgodil čudež! Vzhodna stran cerkve, ki se je prej ble-
ščala proti Turčiji, ostane črna kakor tema. Strani ni mogoče več prebeliti, saj se apno ne prime stene. Zvonjenje vabi v cerkev pobožne množice, saj so bili Turki pri Veliki Nedelji pobiti. Mnogo deklet se je vrnilo, ko so Turke obkolili in pobili junaki. Pesnik preroško vzklika in svari, da je orjaška slovanska moč, če se sovražniki dotaknejo svetih in slavnih domačih zakladov. Napravi se procesija mladeničev, mož, starčkov, ki gredo za razpelom dva po dva, za njimi dekleta, žene, babice. Molijo in prepevajo molitve in pesmi o Mariji in jo slavijo, dvesto tisoč se jih zbere. Marija se jim smehlja in jim ponuja svoj zaščitniški plašč. Cerkev je pretesna za sto tisoč duš, zato mnogi molijo zunaj, župnik blagoslavlja ljudstvo. Kar jim Bog ponuja, to ljudje hvaležno sprejemajo, vera vanj jim je zadovoljstvo in sreča, tako lahko preživijo vso trpljenje, varuje jih pred sovraštvom in prevaro, daje upanje in jih vodi v lepšo pri-
hodnost. V zadnjem prizoru župnik poroči cvetoče dekle in pogumnega mladeniča, ki jo je rešil in iztrgal Turkom. Ljudje ju občudujejo in pesem se zaključi z besedami:
Krasnejše deve nima Gorska fara,
I blizo lepšega ni najti para.
V pesnitvi je Turkuš spodbujal narodno zavest, preroško navdušuje svoj narod in ga uči zaupati v lastno moč:
Kajti orjaška je Slovena moč,
Če drznim prstom se so-vrag dotika
Svetinj mu narodnih - zakladov svetih,
Ohranjenih po slavnih mu očetih! (Črna Gora, str. 17.) Jezik je močno obložen s hrvatizmi, arhaizmi in neolo-gizmi, primere so preproste, prav tako ljudski folklorni motivi. Bibliotekar Andrej Kovač meni o pesmi Črna Gora, da je sicer vsebinsko zanimiva, oblikovno pa je to »bolj okorelo kovanje verzov«.
Vojska in mir
Romantično melodramo v treh dejanjih z naslovom Vojska in mir je izdal mladi študent romanistike Anton Turkuš v samozaložbi v Gradcu leta 1871. Že tri leta pred tem je napisal neohranjeno igro Veronika De-seniška. Drugo izdajo je pripravil že kot docent tehnike leta 1893 in ji dodal verzificiran uvod. Melodramo je posvetil dragemu stricu in dobrotniku Jožefu Turkušu v znamenje hvaležnosti in vdanosti. Oblikovno je melodrama libreto, ki je navezan na pastirske igre in spevoigre. Pojavile so se že v 16. in 17. stoletju v Dubrovniku, vpliv pa je prišel iz Italije. Vsebinsko se pastirska igra poglablja že do misterija in Turkuš je imel verjetno v mislih ne toliko individualna in kozmična vprašanja kot izpostaviti narodna in človeška vprašanja. Prvo dejanje se odvija na pašniku, v njem nastopajo pastirji Milko, Jean in Ernest, pozneje se jim pridružijo njihove družice Milica, Jeanette in Ernestina. Njihovo radostno igranje in idilo
prekine grom in blisk, poziv vojnega kralja na vojno. Vojni kralj obljubi, da bo iz pastirjev napravil kralje, iz pastiric pa kraljice. Milko je postal kralj Slovanov, Jean kralj Romanov, Ernest kralj Germanov. Zapustiti so morali srečni pastirski svet in se podati v boj. Ernest in Ernestina ujameta kraljico miru in jo zapreta v ječo. Nesrečne deklice se znajdejo na vojnem polju. Jean in Ernest napadeta Milka, a slovanski kralj slavno zmaga. Kraljica miru obupuje v ječi, tolažijo jo vile. H kraljici pride vojni kralj, najprej kot bel deček z vencem, in se zaljubi v kraljico miru. Grozni vojni kralj je spregledal svoja zla dejanja, ko je zagledal kraljico miru in prvič spoznal, kaj je ljubezen. Kraljico najprej navdajata strah in bojazen, če to ni le trenutna sreča, vile pa jo prepričajo, da poda vojnemu kralju roko. Kraljica miru na poročni slovesnosti pozove, naj vsi odložijo orožje, vojni kralj prepričuje, naj Slovani, Romani in Nemci živijo v miru in naj se svobodni združijo. Prej pastirji čred so postali pastirji narodov, ki morajo skrbeti za blagostanje in srečo. Vojaki in »vojne device« pa spomnijo vojnega kralja na njegove dolžnosti, obljube in prisege. Vojni kralj prime za meč, kaj mu bosta ljubezen in mir, le pogum junake časti in napove:
Naprej, naprej! Kdor svet zmaguje,
Le ta naj narodom kraljuje!
Kraljica miru se zgrudi mrtva na tla, pri njej ostaneta le slovanski kralj Milko in slovanska kraljica Milica.
Pobudo za igro je dala fran-cosko-pruska vojna. Jamb je dokaj pravilen in priča o jezikovni kulturi poznejšega romanista in anglista. Naiven poskus idejne drame govori o volji in predstavitvi dveh nasprotujočih si načel, ki pa ju pesnik ni spravil v gibanje in ni prišel do rešitve. Melodrama Vojna in mir prikazuje, kako vojni bog umori boginjo miru, kar očitno kaže na boj med germanstvom, roman-stvom in slovanstvom.
Nadaljevanje na strani 21
			1 i'"
y¡	fr	' m	
/j ¿	# B/P4 ■S Čl	1 -i î N A G ( ) R A.	11
■>] * $ ó		»RIPOVliDNA P K SEM.	í I
		SPISAT,	" K
ni ; .'] s		.1. T. TURKUŠ.	t 'S
	•	GRADEC.	.-. K ¡4 'Í
y¡ ;	L	/..VT.O/II. P1SAIEM A »i CJI Av	:5 r»
J ;		.C V	V jf
			
Janez Jaklič • Zibelke civilizacij na sodu smodnika (1.)
Mrtvo mesto
Pakistan so na zemljevid vrisali pozno. Verski spopadi med hindujci in muslimani so leta 197 Britanijo prisilili, da je popustila zahtevam po neodvisnosti in Indijo razdelila na dva dela.
Začelo se je tragično preseljevanje narodov. Muslimani so bežali v Pakistan, hinduisti so se umikali v Indijo. Pot je bila tlakovana s trupli in solzami. Mlada država se je morala spopasti z neštetimi težavami: številnimi begunci, verskimi spopadi na mešanih območjih, nesrečnimi vojnami z Indijo ... Leta enainsedemdeset je njen vzhodni del, ki ga je od zahodnega ločevala celotna Indija, razglasil samostojnost in se poimenoval Bangladeš. V novejšem času je grozilo, da bodo prenaseljeno deželo preplavili begunci iz Irana in Afganistana. Danes ga ogroža terorizem.
V Lahore sva prišla z japonskim
kombijem, lokalnim avtobusom, ki naju je pripeljal skupaj s krošnjarji in branjevkami iz dvajset kilometrov oddaljenega obmejnega kraja Wagah. Bil sem zadovoljen. Kljub mamljivemu železniškemu prevozu in izdatni ponudbi oderuških taksistov sva se odločila za najcenejši prevoz.
V mestu sva se zatekla pod streho zavetišča angleške verske organizacije »Rešitelji duš.« Zanj sva se odločila zaradi dobrega glasu in govoric, da v beznicah okrog postaje »pokvarjeni« policaji podtikajo mamila turistom in jih kasneje izsiljujejo. Tudi vesti o nemirih v lokalnem časopisju niso zbujale zaupanja.
Lahore se ponaša s pomembnimi stvaritvami. Njihova lepota odseva v veličastni mošeji, lahorski trdnjavi in grobnicah mogulskih plemenitašev. Majhen hindujski tempelj in svetišče
Foto: Janez Jaklič
Lahore se ponaša s pomembnimi stvaritvami. Grobnica mogulskega velikaša.
sikhov pa pričata, da imata Pakistan in Indija veliko več skupnega, kot priznavata. Mesto sva zapustila ob ropotanju bobnov in zloveščem rohnenju trobil: »Punjab je naš, Kašmir je naš....«
Pomankanje denarja naju je neizprosno preganjalo. Noči so nama minevale v vožnjah, dnevi pa v ogledovanju najpomembnejših znamenitosti. Prvi tak cilj je bil dolina reke Ind. Zaradi ugodne lege je že pred dobrimi pet tisoč leti nudila idealne pogoje za razcvet civilizacije, ki je bila sodob-nica egiptovske in mezopotamske kulture. Izvrstno organizirana urbana sredina je pod močno centralistično vlado združiti dolino reke in razvila slikovno pisavo. V cvetočem obdobju je imela nad štiristo mest in je pokrivala večino današnjega Pakistana. Vodne poti so bile glavne prometnice države in reka Ind je bila kraljica med njimi. Po njej je civilizacija tudi dobila ime. Zasluga mest Mohendžodaro in Hara-pa je, da danes vemo nekaj malega o tej kulturi. Zrasli sta iz lokalnih poljedelskih naselij in se razvili v zapleteni mestni skupnosti, ki sta se obdržali več tisočletij.
S prijateljem sva stala pred Mrtvim mestom ali Gomilo mrtvih, kot se glasi prevod Mohendžodaro. Sončni žarki so počasi, toda neustavljivo prodirali skozi meglico, ki je kot koprena ležala nad močvirno ravnino. Ptiči so žvrgoleli jutranjo simfonijo. Ubranost pernatega zbora so motile le bele ča-plje, ki so se glasno prepirale za prostor na vejah osamljenega drevesa sredi vodnega prostranstva. Na polja so hiteli prvi kmetje. Čarobna pokrajina se je prebujala.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto:JanezJaklič
Veličastna mošeja
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Evergreen! 70.-tih in 80.-tih - DJ Smitch
Petek, 30.10.2009, ob 21.00.
Plesni večer z živo glasbo - Duo Gloria
Sobota, 31.10.2009, ob 21.00.
GEMINA ®
GEMINA
K L- U- B
iR
Grand Hotel Primus i
È,
Martinovanje in šaljivi krst mošla v Grand Hotelu Primus z Ansamblom Ekart
Sobota, 7.11.2009, ob 19.00.
Cena Martinove večerje in kozarec mošta znaša 25 EUR na osebo
Primusove vinske zgodbe
NOVO: Abonma odrasli: 80 € + darilo (vstopnica za savne in bazene v Grand Hotelu Primus) Abonma študenti, upokojenci in člani skupine Facebook Terme Ptuj: 70 € + darilo (vstopnica za savne in bazene v Grand Hotelu Primus) Petek, 6.11.2009, ob 20.00. - Jeruzalemski biseri - Verus Vinogradi
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus '
Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Predstavljamo vam
Anton Turkuš, dramatik in pesnik Črne Gore
Nadaljevanje s strani 20
Veronika Deseniška
Motiv Veronike Deseniške zajema zgodbo o nesrečni usodi lepega dekleta, vendar je najtesneje povezan z usodo Celjskih grofov. Anton Slodnjak sodi, da je ta motiv najbolj obdelan motiv naše dramatike.
Žaloigro v petih dejanjih je napisal Jovan Anton Turkuš leta 1867. Letnico nastanka sporoča F. S. Šegula v članku J. A. Turkuš, slovenski pesnik v Domu in svetu 7 (1894) 20,609-610. Pisatelj
je z žaloigro sodeloval na prvem natečaju Dramatičnega društva v Ljubljani leta 1870. Razpis je veljal za tragedijo iz slovenske ali slovanske zgodovine. Uspeh razpisa ni bil zadovoljiv, kar pa je ocenjevalec Josip Stritar pričakoval. Drugi ocenjevalci so neznani, med njimi pa je bil zagotovo Bleiweis. Ža-loigra ni bila nagrajena, pisatelj pa je dobil 30 goldinarjev za spodbudo »k daljni delavnosti«. F. S. Šegula poroča, da je pisatelj Turkuš pripravljal Veroniko Deseniško za natis. Bila je pripravljena, »kolikor zahtevajo gledališke razmere«. Žaloigra se ni ohranila.
Satirična verzifikacija Radikalnim kritikom ljubljanskim je nastala kot odgovor, namenjen M. Malovrhu, ki je v Slovenskem narodu 1892 odklonil Turkuševe pesmi, ker se je ta preveč zgledoval pri Jovanu Veselu Koseskem. Turkuš odgovarja Malovrhu, hkrati pa zagovarja tudi sebe: Če kdo brez hrupa pesmice izdaja, Dasi ga slavohlepje ne navdaja, -Ker ljubi narod svoj i vse moči Le domovini v čast posvetiti želi: Užalil monopola je maloha! Zatreti treba pevca glas nadležen: Pisača jasni je namen dosežen. -
f
IV
Vojska i Mir.
Melodram v treh dejanjih.
h
Spisal
J. T. TURKUŠ.
D r u <r a i X d a v u.
GRADEC.
Založil p i s a fc 61 j. 1S9S.
sa
m
k 'i
'é	S
.	xi
í-	'i
;	v
•	/!
:	Xi &
Í!
ir	il
y;
. xi
;■ a
i. nî
A
Xi
: V
i F
Radikalnim
kritikom ljubljanskim
slovensk pevec.
Napisal
J. T. TURKUŠ.

GRADEC. Založil pisatelj. 1892,
(str. 7)
Za Jurčičevo slavnost, Jurčiču v spomin, ki jo je organiziralo slovensko vojaško društvo »Slovenija« 6. decembra na Dunaju, je zložil Anton Turkuš Slavospev Jurčiču, ki ga je Stanko Pirnat za to svečanost uglasbil. Tur-kuš je zložil še nekaj pesmi, ki so bile uglasbene.
V rojstnem kraju je Jovan Anton Turkuš pustil bolj malo sledi. Njegovo literarno ustvarjanje je navdihovala tako legenda ob pustošenju Turkov in čudežnem obvarovanju Marije Zave-tnice kot tudi z motivom Veronike De-seniške, ki je prav tako preko celjskega grofa Friderika II. in njegove nesrečne ljubezni z Veroniko povezan z njegovo spokoritvijo in ustanovitvijo benefici-ja Marijinega Oznanjenja. Obžalujemo lahko, da se žaloigra Veronika Deseni-
ška ni ohranila. Prav tako je velika škoda, da ne vemo, kje se je končala Tur-kuševa življenjska pot, kakor zaenkrat še ni osvetljenih veliko dogodkov iz njegovega graškega in dunajskega obdobja ter ostalih drobcev iz življenja in dela. Kot pesnik Turkuš ni uspel, opazno je pomanjkljivo obvladanje knjižnega jezika in pomanjkanje pesniškega daru. F. S. Šegula ocenjuje, da je bil skromnega in iskrenega značaja in občuduje njegov pogum, da se je sam lotil izdajanja svojih spisov. Napisal je tudi nekaj člankov, kot so: Pismo iz Dunaja, Pismo iz Pariza, Slovanom je jedini spas v književnosti s Hrvato-Srbi in Slaveni in druge ocene. Namen tega zapisa pa je predvsem približati ptujskogorskega rojaka domačemu okolju kakor tudi spodbuditi nadaljnje raziskave.
VIRI IN LITERATURA
EMERŠIČ, Jakob: V knjigi Cvetko Zagorski: Zločin. Celje: Mohorjeva družba, 1978, 113.
GLASER, Karol: Zgodovina slovenskega slovstva IV. Stritarjeva doba od 1870 do 1895. leta. V Ljubljani: Založila Slovenska Matica, 1898, 62-63.
HARTMAN, Bruno: Celjski grofje v slovenski dramatiki. V Ljubljani: Slovenska matica, 1977, 10.
KOBLAR, France: Slovenska dramatika I. Ljubljana: Slovenska matica, 1972, 76.
KOVAČ, Andrej: Ptuj in okolica v pesmi in povesti. Ptujski tednik 1956, št. 39,3.
KRES, leposloven in znanstven list, Celovec, Družba sv. Mohorja, 1882, letnik 77, str 61. KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE. IV knjiga Podravje in Pomurje. Ljubljana: DZS, 1980, 415-416.
OSEBNOSTI: Veliki slovenski biografski leksikon: uredila Tončka Stanonik, Lan Brenk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, 1213.
PTUJSKA knjiga: izbral in uredil Aleš Šteger. V Ljubljani: Slovenska matica, 2006.
SLOVENSKI biografski leksikon: trinajsti zvezek: uredili Alfonz Gspan, Jože Munda, Fran Petr. Ljubljana: SAZU, 1982, 248-249.
ŠEGULA, F. S.: J. T. Turkuš, slovenski pesnik. V.: Dom in svet 1894, letnik 7, št. 20, 609-610.
TURKUŠ, J. T.: Črna gora. Pripovedna pesem. Gradec: Založil pisatelj, 1892.
TURKUŠ, J. T.: Radikalnim kritikom ljubljanskim slovensk pevec. Gradec: Založil pisatelj, 1892.
TURKUŠ, J. T.: Vojska in mir. Melodrama v treh dejanjih. Gradec: Založil pisatelj, 1893.
VOVKO, Andrej: Člani družbe sv. Mohorja in Slovenske Matice ter odborniki podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu in na Dunaju do leta 1900. V.: Traditiones 32/2. Ljubljana:SAZU, 2003,165.
WOLLMAN, Frank: Slovenska dramatika. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2004, 88-89.
ZADNIKAR, Marijan: Ptujska Gora. Ljubljana: Družina, 1992.
Kuharski nasveti
Vlagajmo
Domača »vegeta«
1 kg korenčka, 1 kg peter-šilja (s koreninicami), 1 kg paradižnika, 1 kg čebule, 1 velik por, 1 velika zelena (s korenino), 60 dag soli.
Zelenjavo očistimo, opere-mo, narežemo in na drobno zmeljemo v multipraktiku. Solimo, premešamo in pustimo stati čez noč na hladnem. Naslednji dan začimbno zmes shranimo v steklene kozarce, ki jih je mogoče nepredušno zapreti. Začimbo hranimo v suhem in hladnem prostoru. Preizkušeno zdrži okoli leto dni.
Paradižnikova mezga
Paradižnik, peteršilj, zelena, bazilika, sol, nekaj kapljic olja.
Paradižnik, ki ga imamo (dovolj je tudi že 2 do 3 kg), očistimo, izrežemo in operemo ter osušimo in damo brez dodatka tekočine kuhat v široko posodo, ki smo jo namazali le z nekaj kapljicami olja. Večkrat premešamo do dna. Počakamo do prvega vrenja. Če je precej vode, postavimo cedilo, da poberemo bistro tekočino. Iz nje lahko kuhamo juho, ostane pa nam kakovostna, gosta mezga. Dodamo vejico peteršilja, zelene, bazilike (te začimbe lahko povežemo v šop in jih priložimo). Ko je popolnoma mehak, ga prepasiramo (pri miksanju s paličnim mešalnikom bodo ostale lupine). Nato ga temeljito solimo (pest ali dve soli, sol je edini konzervans) in še enkrat skuhamo za 10 do 15 minut. Takoj ga damo v vroče kozarce ali steklenice. Zapi-
ramo s pokrovčki in damo v škatlo ali na pult ter pokrijemo z odejo, da se počasi ohladi. Lahko dodamo k prvemu kuhanju tudi papriko in čebulo, vse skupaj prepasiramo. Taka mezga bo prav prišla za rižote, ješprenj, testenine, sataraš...
Jabolčni kis
501 jabolk (bobovec), 100 lvode.
Jabolka prerežemo na štiri dele in jih očistimo pešk. Ko smo vsa jabolka očistili, jih operemo in damo v veliko posodo, ki jo bomo lahko zaprli. Najboljša je jedilna plastika. Na očiščena in oprana jabolka nalijemo vodo in posodo zapremo. Paziti moramo, da so jabolka ves čas potopljena v vodi, saj drugače pričnejo gniti (z manjšim plastičnim pokrovom in utežjo jih prisilimo, da so potopljena). Posoda naj bo v prostoru, kjer je od 5 do 15 stopinj celzija. Posodo občasno pogledamo, v mesecu januarju pa lahko poskusimo, ali je že nastal kis oz. ali je dovolj kislo. Če je dovolj kislo, kis precedimo in jabolka zavrže-mo. Kis postavimo na temno mesto in ga lahko pričnemo uporabljati.
Pindjur
10 kg rdeče paprike, 5 kg zrelega paradižnika, pest soli oz. po okusu, 60 dag olja, 1 glava česna, 2 manjša gomolja zelene, 3 korenine peteršilja skupaj z zelenjem.
Papriko in paradižnik spe-čemo in pustimo, da se ohladi, ter odcedimo. Oboje olupimo in očistimo ter zmeljemo v
Tačke in repki
V jesenskem letnem času se pri kužkih lahko pojavi močnejše izpadanje dlake, ki je povezano z naravnim ciklusom zamenjave dlake in pripravo na zimske temperature. Najizraziteje se izpada-
Domača mešanica zelenjave
mesoreznici. V mesoreznici zmeljemo tudi očiščen česen in očiščen, na trakove narezan gomolj zelene (originalni recept je sicer zgolj narezano na koščke, vendar je boljše zmleto, da pride podobna struktura kot ajvar). Peteršilj zmeljemo v multipraktiku. V večji posodi dobro segrejemo olje, v njem pa nato kuhamo oz. pražimo pripravljeno zelenjavo. Med kuhanjem dodamo še sol. Kuhamo približno uro in pol do dve, nato vroče nadevamo v kozarce, jih dobro zapremo in počasi ohladimo.
Namaz iz paprike in gorčice
3 kg paprik (rdečih in rumenih), 1 kg čebule, 6 - 8 strokov česna; 250 ml olivnega olja, 500 g gorčice; preliv: 4 jed. žlice sladkorja, 2 jed. žlici soli, 1 jed. žlica celega popra, 6 lovorjevih listov, 0,5 l kisa, 2,5 l vode.
Zelenjavo narežemo na večje kose. Sestavine za preliv zavremo v dovolj velikem loncu in dodamo pripravljeno zelenjavo. Ko tekočina ponovno zavre, kuhamo še 10 minut. Odcedimo in ohladimo, nato pa zmeljemo v multipraktiku. Olje in gorčico mešamo z žlico samo toliko, da postane masa
gladka, nato jo vmešamo s pripravljeno zelenjavno maso. Polnimo hladno, pazimo, da odstranimo vse mehurčke. Na vrhu dolijemo še malo olja in zapremo.
Bučke ali kumare za skrinjo
Olupimo, razpolovimo in z žlico očistimo semena, nariba-mo na rezance ali narežemo na lističe ali z običajnim strgalni-kom naribamo kot repo. Damo jih v vrečke (količino, ki jo potrebujemo) in damo v skrinjo. Dobro je vrečke označiti z etiketami!
Bučke v kompotu
2 kg bučk, 1 citronka, 1 kg sladkorja, 3/4 l belega vina, klinčki, cimetova skorja.
Očiščene bučke narežemo na 1 cm velike kocke. Prilije-mo hladno vodo in pridamo citronko. Premešamo in pustimo stati nekaj ur (lahko tudi 5). Dodamo sladkor, vino, cimet, klinčke. Kuhamo - vre naj 10 minut (odvisno od vrste bučk - preverimo: dovolj je, če gre zobotrebec zlahka ven). Takoj nalijemo v kozarce in pokrijemo, da se počasi ohlaja.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
i
Izpadanje dlake pri mopsu
Bralec Andrej iz okolice Ptuja ima dve leti starega mopsa, ki živi z lastniki v stanovanju. Kužku že dalj časa izpada dlaka, v zadnjem času pa se izpadanje še stopnjuje. Kjerkoli se kužek nahaja, ostajajo za njim velike količine dlake, kar postaja moteče za družinske člane. Kužka hranijo z mešano hrano, kopali so ga v nežnem šamponu za ljudi. Praska se sicer ne prav pogosto, mu pa izredno paše, če ga lastnik boža in gladi po koži.
nje dlake pojavi pri močno odlakanih psih, se pravi pri psih z dolgo in gosto dlako. Mopsi pa pripadajo skupini kužkov z najnežnejšo dlako in so tudi najmanj odlakani. Trebušček imajo skoraj po-
polnoma gol. Zaradi tega je to pasma, ki ni primerna za življenje na prostem, temveč mora živeti z lastnikom v stanovanju ali hiši. Če nenadoma pride do povečanega izpadanja dlake, je to lahko znak določenih bolezenskih stanj. Zelo je pomembno, če je zraven izpadanja dlake prisoten tudi srbež kože in posledično praskanje. V tem primeru gre najverjetneje za alergijo in pomoč je treba poiskati pri veterinarju. Mopsi so pasma, ki pogosto obolevajo za ato-pijo, to je vrsta alergije, kjer alergen vdihnejo v sebe med dihanjem. Začnejo se praskati po telesu, med prstki se pogosto pojavi rdečina, ki si jo pridno ližejo. Dlaka začne nenormalno izpadati in potrebna je intervencija veterinarja, da zadevo umiri in prepreči samopoškodovanje kužka s pretiranim lizanjem in praskanjem. Kopanje kužka s katerimkoli šamponom za ljudi je napaka, saj še naj-nežnejši otroški šampon preveč razmasti pasjo kožo in ji odvzame naravno obrambo. Taka koža postane suha, pojavi se prhljaj in dlaka začne iz-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
padati. Pogosto se pojavi tudi srbenje. Mopsi so kot pasma podvrženi tudi parazitarnim kožnim boleznim, predvsem demodikozi. To je zelo nevarna kožna bolezen, ki ji mora izkušen veterinar posvetiti vso pozornost, saj če preide v generalizirano obliko, je lahko za žival življenjsko nevarna. Na kakovost dlake vpliva tudi prehrana. Hranjenje s hrano za ljudi ni primerno, saj pogosto izzove alergije, bolje je, da se odločimo za kvalitetno že pripravljeno hrano, ki bo kužku ustrezala, rad jo bo jedel in kvaliteta dlake bo odlična.
V jesenskem in spomladanskem času svetujemo tudi vitaminsko podporo v obliki tabletk ali praška, ki ga dodajamo hrani. Kvalitetni vitaminski preparati v kombinaciji z omega maščobnimi kislinami prav blagodejno delujejo na dlako, zmanjšujejo njeno izpadanje in naredijo dlaki lep lesk in zdrav videz. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt po vinotoku v listopad
Izteka se drugi jesenski mesec vinotok, v katerem sta zelena narava ter vrtno rastje dorastla, dozorela in ob ugodnem jesenskem vremenu sklenila letošnjo ve-
V| getacijo. Pospravljeni so še njeni poslednji plodovi, ko pa bo v listopadu jesenski vetrič odpihal z drevesnih krošenj še barvito listje, se odpravi k zimskemu počitku.
Prihajajoči mesec november, enajsti v letu, je obdržal ime po starem rimskem koledarju nomen, kot deveti, ko je koledarsko leto štelo deset mesecev. Na Slovenskem se ga je obdržalo ime listopad, čeprav ima po času odpadanja listja, ko godujeta Andrej in Martin, ime andrejšček oziroma martinščak, zaradi koristnosti odpadlega listja za tla pa mesec listognoj, gnilolist ali kar listnik.
Z vrtnimi opravili, ko so pri spravilu vrtnih pridelkov in plodov ob lepem in prijetnem sončnem jesenskem vremenu v času krompirjevih počitnic pridno pomagali tudi šolski otroci, se v novembru prične zasajevanje vrtov z drevninami in nekaterimi trajnicami, nega zimskih posevkov ter oskrba rastja pri odpravi k zimskemu počitku.
V	SADNEM VRTU po odpadanju listja ter olesenitvi mladik letošnjega prirastka drevnine zaključijo vegetacijo, s tem pa se pričenja obdobje zimskega mirovanja. V stanju zimskega mirovanja je najprimernejši čas za sajenje sadik ter presajanje sadnega drevja. Prednosti jesenskega sajenja drevnin so v boljšem ukoreninjanju. Zemlja pozimi v globino ne zmrzne, zato se v njej korenine do pomladi toliko obrastejo, da so do brstenja in listanja že v stanju rastlini črpati hranila iz zemlje. Izkop jame ter druge priprave za jesensko sajenje so bile opravljene že pred nekaj tedni, v tem jesenskem času pa je najpomembnejši ustrezen izbor sadik, njih prenos ter posaditev. Izberemo sadiko sadne vrste in sorte, ki bo ustrezala našim željam in potrebam ter njeni zahtevnosti glede na rastišče. Za rast in razvoj sadnega drevesa so potrebni ustrezna zemlja, lega ter vremenske razmere v vrtu. Pri izbiri sadne sadike smo poleg kakovosti, zraščenosti in njenega zdravstvenega stanja pozorni, na kakšno podlago je žlahtni del sadike cepljen. Od podlage, ki jo pri sadni rastlini tvorijo korenine, koreninski vrat in del stebla, na katero je vcepljen in vzgojen žlahtni nadzemni del sadne rastline, je odvisna velikost, ki jo bo zavzemalo odraslo drevo na vrtu, možne vzgojne oblike, začetek rodnosti ter življenjska doba drevesa. Čas od izkopa sadike v drevesnici do posaditve naj bo čim krajši, med prenosom pa korenine zavarovane pred pozebo in izsušitvijo. Sajenje opravimo z vso pozornostjo za njegovo uspešno rast in razvoj, saj ga sadimo za dolgo življenjsko dobo, več let.
V	OKRASNEM VRTU je enako kot v sadnem čas za jesensko sajenje okrasnih drevnin in grmovnic. Pregosto razrastlim okrasnim trajnicam z zelnatim steblom, v novembru, ko zemlja ni prerazmočena in ne zmrzuje, grme razredčimo z izkopom s koreninsko grudo in razsadimo. Zemlje s koreninske grude ne otresemo, poškodovane korenine pa prikrajšamo do zdravega dela. Vrtnice osi-pljemo s šoto ali kompostovko, da jim zavarujemo ce-pilno mesto, grma v jeseni ne krajšamo, ker še ponekod tvori cvetne poganjke. Grme rododendrona ter podobne zimzelene listavce obložimo s smrekovim vejevjem, da jih zavarujemo pred ledeno mrzlimi zimskimi vetrovi. Okrasnih visokih trav v jeseni ne režemo, marveč povežemo v snope, da korenine varujejo pred pozebo.
V	ZELENJAVNEM VRTU oplevemo ozimne posevke in opravimo varstvo pred zmrzaljo. Gredice, namenjene za gnojenje s hlevskim gnojem, globoko prekopljemo ter pustimo v grobi brazdi delovanju zimske zmrzali, sicer pa gredice naj ne bi samevale gole, marveč ostanejo zastrte z zelenim podorom, zastirko ali pokrite z odpadlim listjem.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoledar: 30, oktobra - 5, novembra
30-petek	31-sobota	1-nedelja *	2-ponedeljek #
3-torek	4-sreda S*	5-četrtek	
Foto: ASV
Krvodajalci
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Dvojčici
Marija ima sestro dvojčico. Vse bi bilo v redu, če ne bi tičali toliko skupaj in če jima ne bi bili všeč isti fantje. Tako pa se nenehno prepirata okrog tega. Bo kdaj drugače, sprašujeta. Ne vem, v katerem razvojnem obdobju se dvojčici nahajata, a menim, da sta še mladostnici in se še iščeta in čustveno ter osebnostno dozorevata. Seveda je potem tekmovalnost v smislu všečnosti istim fantom nekaj običajnega in nujnega, saj s tem dokazujeta druga drugi svojo vrednost in lepoto. Slej ko prej bosta dozoreli, imeli tudi drugačne interese, se družili vsaka v svoji družbi in ne bosta tako tesno skupaj, vsekakor pa bosta ostali prijateljici in zaupnici. Vsaka bo našla ljubezen svojega življenja in dovolila drugi tudi takšno ljubezen, in tega si ne bosta delili ali tekmovali za njo. Naj še samo preteče nekaj Drave!
mag. Bojan Šinko
20. avgust - Tadej Gašparič, Podgorci 6/a; Dušan Marin, Podgorci 78; Bojan Ko-kol, Bresnica 11; Igor Kvar, Ritmerk 1/a; Vlasta Krajnc, Ločič 1/a; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Vida Kovačec, Formin 4/a; Danijel Janžekovič, Sovretova pot 54, Ptuj; Sašo Majerič, Mo-škanjci 126; Franc Vidovič, Mezgovci 51/a; Jožef Florjanič, Dornava 131/b; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2/a; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50/a, Ptuj; Marko Dovečar, Šardinje 7; Vinko Vaklan, Zg. Jablane 30; Franc Herga, Dornava 129; Stanislav Vrtič, Dornava 55/b; Andrejka Plohl, Mestni trg 3, Ptuj; Monika Kokot, Majšperk 32; Zoran Štalcer, Formin 31; Peter Kovačič, Jelovec pri Makolah 3; Slavica Bezjak, Markovci 12; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Vladimir Štagar, Zamuša-ni 22/a; Barbara Ambrož, Mala vas 4; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Tadeja Ferk, Staneta Severja 14, Maribor; Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 26; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj; Milan Golob, Dornava 142/b; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovski Vrh 14; Ivan Mikša, Nova vas pri Markovcih; Suzana Čuš, Žamenci 12; Branka Galun, Sestrže 48; Janez Kokol, Kicar 66; Kristina Vidovič , Me-zgovci 51/a; Bojana Šuman, Gorišnica 172; Branko Mlakar, Grajena 46; Tamara Kokot, Majšperk 32; Robert Ciglarič, Zamušani 21/a; Matjaž Princl, Podlože 39/a; Dejan Majcen, Brunšvik 55/b; Marjan Cvetko, Brstje 23; Samo Turčin, Zgornji Duplek 53/b; Vojko Radolič, Slovenja vas 57; Grebor Jelen, Ul. A. Černejeve 18, Slovenska Bistrica; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Romana Kramber-ger, Kvedrova ul. 4, Ptuj; Marija Orovič, Kicar 61/a; Anica Herga, Dornava 129.
24. avgust - Frančišek Muhič, Velika Nedelja 10/a; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Miran Ljubec, Zabovci 61; Janez Kiseljak, Gerečja vas 112; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Bra-nislav Svenšek, Žetale 105; Zvonko Kolar, Apače 188; Robert Kodrič, Stojnci 42; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj; Franc Roškar, Bresnica 15; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Alojz Cizerl, Mezgovci 62; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Roman Železnik, Nadole 4; Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a, Ormož; Janez Se-linšek, Stogovci 5/a; Štefan Ros, Kočice 36; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Franc Veselič, Kajuhova 11, Kidričevo; Jožef Muhič, Mala vas 7; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Martina Zupanič, Ziherlova 40, Ljubljana; Branko Firbas, Moškanjci 76; Alojz Janžeko-vič, Strelci 5; Boštjan Kostanjevec, Kvedrova 2, Ptuj; Gregor Maruh, Puhova ulica 12, Ptuj; Srečko Narat, Trnovec 21/a.
27. avgust - Aleksander Ciglar, Pušenci 38; Avgust Borko, Ul. dr. Hrovata 7, Ormož; Zlatko Gomilšek, Cirkulane 75; Vinko Ze-mljič, Krčevina pri Vurbergu; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Alenka Merc, Zelenikova
1,	Ptuj; Boštjan Grabrovec, Podlehnik 1/a; Albina Vršič, Ribiška pot 9/a, Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Anton Pe-klar, Borovci 32/a; Marjan Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj; Mitja Puklavec, Drakšl 35/b; Marija Burjan, Hajdoše 53/a; Slavko Petrovič, Dravinjski Vrh 69; Vekoslav Širec, Slape 14; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a; Zlatko Hojnik, Bratislavci 53; Jožef Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Viktor Jus, Žetale 74; Miran Pešl, CMD 7, Ptuj; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Romana Zelenjak, Dornava 142/e; Maks Gajšek, Krčevina pri Vurbergu; Tina Potokar, Dolenja vas 88; Goran Ivezič, Senčak 16/e; Dejan Vojsk, Zabovci 56; Drago Meglica, Prepolje 87, Starše; Boris Gori-šek, Skrblje 8; Gregor Fekonja, Ihova 26; Silvo Božičko, Spuhlja 56/a; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Janko Kos, Zg. Velovlek 22/a; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Vida Maroh, Pobrežje 34; Dušan Rojko, Zavrč 7/a; Melita Žmauc, Dragovič 9; Jasmin Alič, Formin 38; Bojan Ornik, Grajena 58/a; Drago Furek, Draženci 87/a; Franc Leskovar, Zg. Sveča 19, Stoperce; Darijan Lah, Orešje 72, Ptuj; Danica Gonza, Podvinci 42; Lucija Cafuta, Trnovec 2; Slavko Kirbiš, Apače 45; Ivan Leskovar, Zg. Sveča 9; Dolores Brajlih, Zgornja Hajdina 107/a; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Silvester Fras, Grajena 43/b; Aleš Krajnc, Pleterje 26; Jožica Planine, Stogovci 18/b; Andreja Krajnc, Zg. Leskovec 23; Franc Lendero, Apače 297/a; Anita Sluga, Stogovci 17; Jože Muzek, Muretinci 57; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Matej Kovačič, Zavčeva ulica 7, Ptuj; Aleš Doliška, Videm 2; Miran Ritonja, Arbaiterjeva
2,	Ptuj.
Šifra: Družina
Vprašanje: Pred dvema mesecema je mož ugotovil, da me ne ljubi več in da si želi ločitev, do takrat pa sva se lepo ujemala in razumela. Zaradi tega sem čisto na tleh, saj sem tudi drugič noseča. Zanima me, ali bo do ločitve resnično prišlo?
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da vam ni enostavno in da ste si zbrali težko pot. Ljubezen je univerzalna in se je ne da kupiti ali zamenjati v trgovini, ravno tako kot mir. Oboje človek lahko začuti, in ko spozna, ve, kaj mora narediti in oditi pogumno naprej. Nepredvidljivost, s katero preseneča življenje, je podobna kot val morja, ki ga pričakuješ, ampak preprosto je težko zbrati ugoden trenutek, da te ne bi presenetil. Na tem svetu so ljudje, ki so previdni, in tudi takšni, ki jim življenje nalaga preizkušnje. Iz vsake situacije se nekaj lahko naučite in postanete bogatejši za notranje spoznanje. V prvi vrsti vam priporočam, da se z možem pogovorite in mu zaupate. Vzemita si teden dni časa in reči delajta postopoma korak za korakom. Presenetite ga s tisto iskro v srcu in mu predlagajte, kar vam je resnično blizu in vam nekaj pomeni. Nosečnost, ki je opisujete, ni naključna, kajti otroci so Božji dar in skriti zaklad matere Zemlje. Z njimi vsak od staršev duhovno in osebnostno raste in napreduje. Vedno znova sem prepričan, da v ži-
vljenju ni naključji. Pravilno je, da se z možem bolj povežeta in da sodelujete in tako se bo našla rešitev. Sleherni posameznik ima vzpone in padce in včasih ni lahko, pride tudi do zaključkov, ki so del idealov. Seveda v tem ni nič narobe in samo pogovor je tisti, ki pričara neko ravnovesje in skladnost. Ne pozabite, da iz majhnega raste veliko in da morate stvari reševati sproti. Res je, da imata vsak svoje obveznosti in da pri tem pozabljata vsak nase in drug na drugega. Toda ravno ta pestrost je tista, ki poživi. Krize so normalne in so opozorilo, da se je potrebno spremeniti in stvari pogledati drugače. Pri tem se prav gotovo ni treba bati in takoj najti rešitev, ki to ni, in to je ločitev. S tem se ne bo rešilo veliko, kajti ljubezen je večna. Vašemu možu se boste morali bolj približati. Pozitivno bo dejstvo, da mu jasno in glasno poveste, kaj vam je všeč in kaj vas moti. In ne pozabite prisluhniti njemu. Ženske lažje izražate čustva in moški so po naravi bolj zadržani in hladni. Toda v tem ni nič narobe, kajti ko se dva združita v celoto, lahko delujeta kot eno in tedaj se vrata
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
sreče odprejo. Seveda ostajamo na drug način individualni, ampak pravilno bo, da bo družina na prvem mestu. Tisti, ki najde srečo doma, mu je uspeh zagotovljen na vseh drugih področji. Dober zakon je umetnost, ki vama bo postopoma uspela. Prepričan sem, da se morata še bolj povezati in se truditi. Pozitivno bo, da ta dogovor pokažete tudi svojemu možu in tudi sam bo našel stavek ali dva, ki se ga bosta dotaknila. Tema je najmočnejša pred jutrom, toda svetloba novega dne je blagoslov o sreči!
Šifra: Denar
Vprašanje: Zanima me, kdaj bo konec teh velikih finančnih težav v naši družini? Ali bomo dobili tako visoko odškodnino, kot jo pričakujemo?
Odgovor: Zdi se, da ste po naravi zelo nemirni in da je zelo težko tedaj, kadar ni vse po vaše oz. tako, kot ste si zamislili. Čas kuje srečo in nesrečo, pravi pregovor. Toda včasih se je potrebno odloči-
ti in preprosto prestopiti na svetlo stran. Kako to storiti? Tako, da razmišljate pozitivno in da uvidite svetle stvari. Po mojem bo zelo dobro, da v vaši družini naredite nek načrt in skozi to določite bolj in manj pomembne prioritete. Z denarjem je vedno težko, če ga je preveč ali premalo. Svetujem vam srednjo pot in uživajte še v kakšnih drugih vrednotah, kot so zdravje, poštenje ali dobra volja. Glede
Britaniji, Tui Sutherland pa v Združenih državah Amerike.
Serija Bojevniki bo pritegnila vse ljubitelje fantazije, ki imajo v glavnih vlogah radi živali. V sagi spremljamo namreč dogodivščine mladega mucka, ki živi pri dvonožcih (človeških bitjih), a se pridruži klanu divjih mačk.
Pri založbi Mettis Bukvama bo izšlo šest knjig sage Bojevniki. Letos sta izšli V divjino in Ogenj in led, v kratkem pričakujemo Gozd skrivnosti, sledijo pa še Nevihta, Nevarna pot in Mračni časi.
1. knjiga: V divjino
Že generacije dolgo štirje klani divjih mačk živijo v tihem, a skrivnostnem gozdu: Klan groma, Klan reke, Klan vetra in Klan senc. V skladu s starodavnimi zakoni si delijo ozemlje in hrano. Spoštujejo meje, ki so jih začrtali že njihovi predniki. Živijo mirno in spoštujejo pravice drugih. A ne za ceno lastne škode. Svoje pravice branijo srdito, če je potrebno, tudi z življenji. Nekega lepega, sončnega dne pa v gozd, ki
odškodnine - bo manjša, kot si želite in tisti denar ne bo prinesel sreče. Celo priporočam vam, da ga delček namenite v dobrodelne namene. Tudi če imate malo, je dobro deliti, kajti tako vas sreča ne bo zapustila. Odločitev ostaja vaša in vi boste tisti, ki se odločite. Želim vam mnogi prijetnih izkušenj.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
ga vedno bolj preveva nemirno pričakovanje, vstopi muc. Udomačen, prijazen hišni muc, z rdečim trakom okoli vratu in zvončkom na njem. Njegov oranžni kožušček kar žari na popoldanskem soncu. A globoko v njem tli iskra, iskra velikega bojevnika in le vprašanje časa je, kdaj se bo razplamtela v plamen.
2. knjiga: Ogenj in led
Obdobje vajeništva je mimo, Ognjenonogi je postal pravi bojevnik v Klanu groma, Ognjenosrčni, toda njegove skrbi so vedno večje. Ko prihaja zimski mraz, postajajo mačke sosednjega Klana reke vedno nemirnejše, medtem ko je Klan vetra vedno šibkejši in mu grozi nevarnost z vseh strani. Za njim izginejo vse sledi. In ko napetosti med klani dosegajo vrhunec, ko se bojevniki mrzlično pripravljajo na spopad, Ognjenosrčni ne spozna samo neizbežnosti boja, pač pa se sooči tudi z izdajo znotraj svojega klana.
jš
Priporočamo v branje • Erin Hunter: Bojevniki
Lahkotno, a razburljivo branje
Fantazijske sage, zbirke knjig z nenavadnimi junaki, ki živijo v fantazijskih krajih, doživljajo srečanja z nenavadnimi bitji ali so sami nenavadni, si pomagajo s čarobnimi sredstvi - skratka zbirke, podobne Harryju Potterju, Gospodarju prstanov in množici podobnih, so med mladimi bralci (namenjene so v glavnem mladim tam med osmim in petnajstim letom) zelo priljubljene, saj v knjižnicah ponavadi ne ležijo na policah, pač pa nenehno romajo od bralca do bralca. No, slovenske knjižne police od letos napolnjuje nova serija, prevedena iz angleščine, Bojevniki, ki jo je izdala založba Mettis Bukvarna.
Kot avtorica Bojevnikov je podpisana Erin Hunter. V resnici je to psevdonim štirih
avtoric (Kate Cary, Cherith Baldry, Victoria Holmes in Tui Sutherland), ki skupaj
ustvarjajo svetovno uspešnico, ki šteje že več kot trideset knjig. Prve tri živijo v Veliki
T^'edla Tamara Mancg
Foto: jš
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Novomeška glasbena skupina Društvo mrtvih pesnikov za prihajajoči 1. november in hladne jesenske dni napoveduje Sveče, nov, že peti singel z zadnjega albuma Vojna in mir.
Sveče je skladba aristotelovske zlate sredine: ravno prav umerjene -se pravi niti agresivne niti umirjene, ravno prav nalezljivega refrena in melodije, s svojo bogato zvočno podobo pa ravno pravšnji temelj besedilu, začinjenem spravo mero čustvenosti in metaforičnosti.
Kot avtor glasbe se je podpisal glavni vokalist skupine Alan Vi-tezič, ki je skupaj z basistom Tomažem Koncilijo prispeval tudi del besedila. Ob njiju sta zvočno podobo sooblikovala še bobnar Marko Zajc in kitarist Jernej Zoran. Pri nastajanju studijskega posnetka so se DMP-jevcem pridružili tudi Tomislav Jovanovic - Tokac kot spremljevalni vokal ter Rudi Strnad in Aleš Suša - prvi na trobenti in drugi na alt saksofonu. Ob poslušanju skladbe boste lahko tudi takoj prepoznali producentski dotik Žareta Paka.
:k-k-k
Skupina Uporniki je bila izbrana v okviru iskanja slovenske različice takrat zelo popularnih RBD. Po tem, ko so Nina, Vesna, Tjaša, Jean Mark, Elvis ter Jaka sestavili skupino, so jih slovenski najstniki in najstnice vzeli za svoje RBD. Takoj so dali vedeti, da želijo osvojiti tudi širše občinstvo.
Prva skladba Pusti mi dan je bila v stilu, ki so ga bili ljudje vajeni in osvojili so veliko poslušalcev. Z drugim singlom Povej se bolj usmerjajo v uporniški pop in s precej kitarsko-poprock obarvanim aranžmajem. Že od samega začetka skupina sicer sodeluje z enim najbolj ustvarjalnih slovenskih producentov, Raayem, kije poskrbel tudi za glasbo in aranžma njihove nove pesmi, besedilo pa je napisala Vera Landa. Uporniki so vso poletje in jesen nastopali na različnih dogodkih, prestali številne intervjuje, ves čas pa namenjajo tudi izobraževanju svojih vokalov in obiskujejo delavnice petja.
Za skladbo Povej pravijo, da je najstniški pop-rock, kar je gotovo hvaležna radijska zvočna podoba, govori o fantih in dekletih ter o njihovi navidezni igri, kako biti nedosegljiv.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MAMBO KINGS - NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ %§|B|STjAN - POLNOČ 8. SAMUEL LUCAS - GREVA K MEN DOMOV
7. JADRANKA ' JURAS - PODEJ NAPREJ 6. REBEKA DREMELJ - LE ZA KRATEK ČAS 5. COTO feat. NEISHA - ČRTA 4. GAL GJURIN - DALEČ 3. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM
2. ALYA - BRAZIL 1. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Dan 202 kmalu na CD-ju in DVD-ju!
Novomeška zasedba Dan D je v preteklem letu z izdajo svojega četrtega albuma in nastopi na največjih domačih glasbenih odrih dodobra zaznamovala slovensko glasbeno prizorišče.
Poletno vročico pa sta brez dvoma kronala kar dva zaporedna koncerta v ljubljanskih Križankah. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bomo dočakali tudi koncertni posnetek.
Skupina je te dni dokončno potrdila novembrsko izdajo CD-ja in DVD-ja, kar je razveseljujoča novica za vse tiste, ki bi radi izjemna večera v Križankah še enkrat podoživeli. Odlična izvedba skrbno pripravljenega programa skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in številnimi glasbenimi gosti (Grant Austin, Gal in Severa Gjurin, Ditka Haberl, Polona Kasal, Borut Marolt in Tomi M.) je namreč na obiskovalcih pustila močan vtis.
Sicer pa Dan D svojo publiko, v času pred izidom prvega koncertnega CD-ja in DVD-ja, še vedno razveseljujejo z
aktualnim singlom in vide-ospotom Love song, ki je po pesmih Jutranja in Google me še ena v nizu uspešnic pevca skupine Tomislava Jovanoviča - Tokca.
Promocija letos izdanega
albuma Ure letenja za ekstra-vagantne price poteka sicer že celo leto, a zasedba v naslednji mesecih še ne namerava počivati, temveč pripravlja nov videospot in nadaljuje nastope po vsej Sloveniji.
16. novembra bodo nastopili tudi na štajerskem koncu (Maribor - Štuk), 8. februarja prihodnje leto pa bo dozo dobrega rocka ponovno doživel tudi Ptuj.
MZ
Septembrska koncerta skupine Dan D bosta v novembru dočakala »ponovitev« na CD-ju in DVD-ju.
Filmski kotiček
Nadomestki
Vsebina: V bližnji prihodnosti tehnologija napreduje do te mere, da človeštvo ustvari robote, ki so tako podobni ljudem, da jih slednji uporabljajo kot svoje alter-ege. Pravi ljudje ne zapuščajo več domov, ampak samo še ležijo priklopljeni na računalnike, ki njihovo zavest projicirajo v robote. Družba postane idealna, saj zločinov ni več in vsi so srečni, saj so popolnega videza. A vsi se s tem ne strinjajo. Ljudje, ki prisegajo na pristne človeške stike, živijo v getih in vse bi bilo lepo in prav, če se ne bi
Surrogates
Igrajo: Bruce Willis, Radha Mitchell, Rosamund Pike, James Cromwell, Ving Rhames
Režija: Jonathan Mostow Scenarij: Michael Ferris in John D. Brancato po stripu Roberta Vendittija in Bretta Weldela
Žanr: ZF akcijski film
Dolžina: 88 minut Leto: 2009 Država: ZDA
pojavilo orožje, ki omogoča, da z uničenjem nadomestka ubijejo tudi njegovega priklo-pljenega lastnika. Detektiv Tom Greer se odloči raziskati, kdo na takšen način pobija ljudi, pri tem pa seveda naleti na zaroto, ki sega vse do vrha korporacije, ki izdeluje nadomestke. Zave se, da se za obrazi nadomestkov lahko skriva kdorkoli, ne le njihovi lastniki ...
Dobra znanstvena fantastika skozi prizmo prihodnosti izpostavi pereče stanje trenutne družbe. Dobra ZF naj bi nam tako dala veliko misliti, a je žal prepogosto zlorabljena za puhle akcije, polne posebnih učinkov. Letos smo bili deležni filma, ki je razkril vse trenutne človeške strahove (Okrožje 9), a se je na koncu zreduciral na akcijo, vse pa kaže, da bo podobno pot ubral tudi film Nadomestki.
Premisa filma je namreč izvrstna, a hkrati tudi zelo prozorna, saj deluje le na prvi vtis. Takoj, ko si pričnemo zastavljati vprašanja o ustroju takšne družbe, ugotovimo, da je premisa na trhlih nogah
in film bi se z globjim uvidom v takšno družbo enostavno razpadel. Zato ne preseneča dejstvo, da se film že po obetavnih prvih 30 minutah sprijazni z običajno akcijsko formulo pregonov z avti in streljanja ter na koncu zaključi s klasično moralko o tem, da moramo biti to, kar smo.
Film je nedvomno (pretirana) izpeljanka trenutno zelo priljubljenih družabnih omrežij, kot so Facebook in podobni. Ko postanejo stiki z ljudmi okoli nas le še virtual-ni, je znak za alarm. Že danes se najdejo (samski) ljudje, ki petke in sobote zvečer preživljajo pred računalniškim zaslonom, v ta namen pa si nabavijo tudi nekaj piv, saj gre vendar za druženje, mar ne? Absurdno, a najbrž je tovrstno
pritoževanje nad virtualizaci-jo stikov že danes zastarelo, če pa še ni, pa z naslednjo generacijo gotovo bo. Film Nadomestki zato v maniri dobre ZF dobronamerno opozarja na eno od možnih stopenj razvoja in izpostavlja prvinsko človekovo nesamozavest in strah biti to, kar je, saj že v današnji družbi nerealne lepote en sam mozolj predstavlja katastrofo. Film tako poskuša postati nekakšna ZF-klasika, ki bi lahko ponosno stopila ob bok podobnim družbeno angažiranim ZF-filmom (kot je recimo Soylent Green - Zeleni sojlent), a mu žal zaradi premalo premišljene vizije prihodnosti ne preostane drugega, kot da se sprijazni z navadno akcijo.
Matej Frece
Foto: MZ
SESTAVIL
EDI KLASINC
KRAJ PRI POLENŠAKU (GOBE)
Štajerski TEDNIK
UŽIVANJE HRANILNIH SNOVI
OKOLIŠČINE, OZRAČJE
ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA
PISATELJICA MORANTE
SKRBNIK ZA INVENTAR
STRANICA PRAVOKOTNEGA TRIKOTNIKA
SKLICEVANJE SEJ
HANA MOŠKONOVA
JAPONSKI AVTO
SMUČAR MLEKUŽ
LJUDSKO IME ZA RIBO SULEC
JO JE SESTAVIL
PEVKA PRODNIK
DRUŽABNI PLES
BLAGAJNIK
PULJSKA ZNAMENITOST
NAŠ KEMIK IN BIOFIZIK (MILAN)
AMERIŠKA F. IGRALKA
MLADA SAJEN-KA
NOGOMETNI VRATAR (DINO)
SODELAVEC ILIRSKE ■DANICE.
PRESOJA, KRITIKA
OBDELOVALEC KOVINE
PERUJSKI INDIJANEC
FINSKI ALPSKI SMUČAR
(JUKKA)
SNOV, KI VPIJA PLINE
KRAJANKA MEDANE
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC DE LON
VZDEVEK DRŽAVNIKA
EIZEN HOWERJA
I BOG VETRA IN DEŽJA
MOČVIRSKI BOBER
KOSTI PRSNEGA KOŠA
MANJŠA SOVA, ČUK
JAPONSKI PLITIK (KAKUEI)
MELODIČNI OKRASEK
NADOMESTEK DENARJA
TONE JANŠA
DEKLICA (LIT.)
Ugankarski slovarček: ENAJSTKA = plezalna vrv s premerom 11 mm; KON = inkovski bog vetra In dežja; LALIČ = slovenski nogometni vratar (Dino, 1974-); LEINO = finski alpski smučar (Jukka, 1978-); REPIČ = slovenski kemik (Riko, 1910-2003); ROT = ljudsko ime za roparsko ribo sulec; SCHARA = slovenski kemik in biofizik (Milan, 1934-); TANAKA = japonski politik (Kakuei, 1918-1993).
■e^euei 'eusje 'ei9ie>| '>po>is 'j|se>| 'ujou
-o>|9 'lusqjosqe 'ojday o^y 'sjp 'ou!9"| '¡p3 'es|3 'fl 'oAisje^ueisss 'jj/\| 'eiuinu 'uessju 'es| 'uoies>| sueis 'sjswzsj '9|o 'geAO>j 'eueji|ajd 'e^ueojox 'euiv 'spsiH '>|soeo '¡ujois :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
PROGRAM (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 31. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 01. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 02. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 03. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se
nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 04. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). ČETRTEK, 05. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). PETEK, 06. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Prvi dnevi novembra bodo pestri In zanimivi. Odvijala se bo neka harmonija in povečana prožnost. Spoznavali boste ljudi, ki vam bodo podarili notranjo moč in upanje za naprej. V ljubezni bo zelo sladko in prijetno. O motečih dejavnikih se boste morali pogovoriti.
Sn BIK
Narava bo naravni del sprostitve. Zanimivo je, da boste v tem tednu zelo trmasti. Toda s tem boste dosegli veliko. Usmerili se boste v raziskovanje neznanih stvari. Čas bo namenjen izobraževanju in odpravili se boste v knjižnico, kjer boste srečali nekoga, ki vas bo razveselil.
DVOJČKA
Notranji nemir bo tisti, ki bo prisoten in modro ga bo sprejeti na kreativen način. Kocke odločitve se bodo sestavljale v vašo korist in imeli boste možnost pozitivnih sprememb. Na delovnem mestu boste obremenjeni in vendarle - konec dober vse dobro.
RAK
V vas se bo prebudila ognjena energija in stvari boste delali na veliko. Počistili boste tisto, česar ne potrebujete in se odločili za novosti. Povezali se boste v ljubezni in doživeli razcvet. Veliko pozitivnih trenutkov boste doživeli z družino in otroci vam bodo pokazali pravo pot.
LEV
Zanimiv in zelo živahen teden. Sprva boste menili, da ste si zadali preveč obveznosti In vendarle se bodo stvari korak za korakom reševale. V ospredju bo trma in prepričanost v pravilnost odločitev. Partnerjevi namigi bodo koristni in spoznali boste, kako prijetna je sreča.
DEVICA
Pogovori bodo prinesli v sivi vsakdan neko ravnovesje. Objeli boste mavrico sreče In naredili korak naprej. Notranjo moč vam podarijo kontakti z ljudmi in izmenjava mnenj. Pozitivno gledanje na delovnem mestu prinese paleto uspehov. V ljubezni bo harmonično in skladno.
TEHTNICA
Borili se boste za svojo pravico in resnico. Dokazali boste, da ste sposobni In sledili lastni intuiciji. Pomembno bo, da boste delali na sebi in uvideli smisel duhovnih resnic. Objela vas bo določena harmonija in spoznanje, da je ljubezen večna. Partnerjevi namigi bodo pozitivni.
ŠKORPIJON
Iskre sreče se bodo kresale v ljubezni in končno boste našli tisto, kar iščete. Tako vas čaka umirjen in harmoničen teden. Stvari bodo šle po svoji poti in pri vsem tem boste tudi sami našli izziv. Močno bo zaznamovana služba in delavne obveznosti - označuje vas nemir.
STRELEC
Zapluli boste v svet duhovnih resnic in pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Prav gotovo ne bo dobro, da odlašate. Naredite v življenju določene premike. Več časa bo namenjenega tišini in razmisleku. Novembrski teden prinaša tudi povečano kreativnost.
KOZOROG
Narava se bo počasi in vztrajno pripravljala na zimsko spanje. Seveda bodo predstavniki desetega zodiakalnega znamenja veliko časa namenili kovanju načrtov. Napredovali boste tako v komunikaciji kot v pogovorih. V ljubezni bo harmonično, pokažite tudi čustva.
VODNAR
Poudarek bo na delovnih priložnostih in zdelo se bo, da boste morall vajeti usode vzeti v svoje roke. Pravzaprav odlašanje in prelaganje bremen na druge ne bo delovalo. Tokrat boste stopili sami na prvo mesto. Označevala vas bo intenzivna energija in izključite pretirano trmo.
RIBI
Pričakovati je, da vas bo obiskala sreča in z njo cela paleta priložnosti. Končno se boste odločili in boste postali zelo temperamentni. Notranji pogum bo smerokaz o sreči in napredovali boste tudi v ljubezni. Nakazane so ugodne povezave s tujino. Prisluhnite intuiciji! _ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Kmetijska oddaja na Radiu Ptuj, vsako nedeljo ob 11.40!
NAŠ KEMIK
SELEN
Slovenija • Namesto poštnih uradov 13 premičnih pošt
Opravljanje poštnih storitev tudi na domu
Pošta Slovenije je v minulih dneh na več sto gospodinjstev po vsej Sloveniji naslovila obvestilo, da bo 30. oktobra uvedla 13 premičnih pošt, ki bodo nadomestile 13 sedanjih manjših stacionarnih pošt v slovenskih krajih z manjšim številom gospodinjstev.
Kot je na tiskovni konferenci v torek, 27. oktobra, poudaril Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije, bodo v dostavo poštnih pošiljk na dom vključili tudi 71 od 118 gospodinjstev, ki so bila doslej v dostavo vključena prek izpostavljenih predalčnikov. Ključna prednost premične pošte je z vidika uporabnikov poštnih storitev dostopnost in fleksibilnost ter kakovostnejša ponudba tudi v oddaljenih krajih. S premično pošto bo opravljanje poštnih storitev mogoče tudi na domu. Z uvedbo sprememb nihče od zaposlenih ne bo izgubil zaposlitve. Naslednje spremembe pa se obetajo v prvi polovici leta 2010.
Kje bodo nove premične pošte
V premične pošte, ki bodo začele poslovati v ponedeljek, 2. novembra, bodo preoblikovane manjše pošte po Sloveniji, ki delujejo v manjših krajih, pokrivajo manjše število gospodinjstev, imajo malo strank ter posledično že nekaj let zapored negativen poslovni rezultat. To so pošte: 1314 Rob, 1372 Hotedr-šica, 2353 Sv. Duh na Ostrem Vrhu, 2362 Kapla, 3233 Ka-lobje, 3264 Sv. Štefan, 4283 Rateče - Planica, 5224 Srpeni-ca, 5253 Čepovan, 6216 Podgorje, 8231 Trebelno, 9208
omrežje, ki obsega eno enoto na 36,3 km2 oziroma na 3-619 prebivalcev.
V Evropski uniji je ena enota prisotna na 57,5 km2 oziroma na 4.473 prebivalcev. To pomeni, da gostota poštnih poslovalnic v Sloveniji presega povprečje Evropske unije in hkrati tudi kriterije Pravilnika o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve. Pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univer-
zalne poštne storitve določa, da mora biti v krajih z manj kot 1.000 gospodinjstvi stalna kontaktna točka na vsakih 500 gospodinjstev. Določeno je tudi, da mora biti poštni nabiralnik v naseljih, ki imajo vsaj 300 prebivalcev. Hkrati pa je tudi določeno, da mora biti poštni nabiralnik postavljen na vsakih 600 prebivalcev v krajih z manj kot 50.000 prebivalci. Kraji, kjer se uvajajo spremembe, pa obsegajo
Foto: M. Ozmec
Generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc: »Ključna prednost premične pošte je dostopnost in fleksibilnost ter kakovostnejša ponudba tudi v oddaljenih krajih.«
Fokovci, okenska pošta 8291 Sevnica pa bo priključena k pošti 8290 Sevnica.
Glavna značilnost premične pošte je, da pismonoša poštne storitve opravlja na terenu z dostavnim vozilom, ki se ob vnaprej določeni uri ustavi na vnaprej določenem kraju in določen čas opravlja poštne storitve. Pismonoša gospodinjstvom dostavlja poštne pošiljke vsaj petkrat tedensko, izjema so gospodinjstva, ki uporabljajo izpostavljene predalčnike. Uporabniki poštnih storitev imajo na območju, ki ga pokriva premična pošta, na voljo številko mobilnega telefona pismonoše, tako da se za poštne storitve lahko dogovorijo
predhodno. Premične pošte za uporabnike predstavljajo zgolj manjše spremembe, saj se naslovi in poštne številke ne spremenijo.
Po besedah Aleša Hauca je na odločitev o uvedbi premičnih pošt vplivalo več dejavnikov. Prvi med njimi je učinkovita priprava na prihajajočo popolno liberalizacijo oziroma popolno odprtje poštnega trga v Evropski uniji, kar nas v Sloveniji čaka 1. januarja 2011. Spremembe v poslovni mreži pa hkrati narekuje Strateški razvojni program Pošte Slovenije, ki ga je potrdil in sprejel nadzorni svet družbe in lastnik, torej država. V Sloveniji imamo namreč izredno gosto poštno
Foto: M. Ozmec
Glavna značilnost premične pošte je, da pismonoša poštne storitve opravlja na terenu z dostavnim vozilom.
od 60 do 370 gospodinjstev. Hkrati se gospodarska kriza v Sloveniji kaže v veliki razsežnosti in tudi v Pošti Slovenije smo primorani ravnati gospodarno in nižati stroške.
Ob tem je Aleš Hauc dodal, da zaradi uvedbe premičnih pošt nihče na Pošti Slovenije ne bo izgubil niti zaposlitve niti ustreznega plačila za opravljeno delo. Vsi zaposleni, ki danes opravljajo delo v okviru stacionarne pošte, teh pa je 17, bodo po 30. oktobru delo nadaljevali v sklopu premične pošte ali pa bodo, tam, kjer bo to potrebno, premeščeni na novo delovno mesto v drugo organizacijsko enoto.
Ker se zavedajo, da morajo kot gospodarska družba ravnati gospodarno, in ker želijo prebivalcem ponuditi dober servis na področju prenosa pošiljk, bodo v Pošti Slovenije tudi v prihodnje skrbno spremljali organizacijo svoje mreže in ustrezno ukrepali. Reorganizacija nekaterih drugih pošt je predvidena že v prvi polovici leta 2010. Sicer pa v Pošti Slovenije zatrjujejo, da so prvi odzivi med strankami pozitivni, saj so se ljudje navezali na pismonoše z njihovega območja in natančno vedo, kdaj in kam bodo prišli, zato pričakujejo, da omenjena novost ne bo povzročala negativnih odzivov.
M. Ozmec
Slovenija • Letos že 147 žrtev prometnih nesreč
Sveče v spomin in opomin
Smrt ali poškodba v prometni nesreči je nenaden, nepričakovan, stresen in predvsem nadvse tragičen dogodek, ki pušča najožjim svojcem žrtve trajne posledice. Številu žrtev in poškodovanih v prometnih nesrečah pa se vsako leto pridružuje še najmanj milijon trpečih zaradi izgube ljubljene osebe in najrazličnejših posledic prometnih nesreč.
Zato je svetovna zdravstvena organizacija na pobudo resolucije Združenih narodov
že leta 2007 tretjo nedeljo v novembru razglasila za svetovni dan spomina na žrtve
prometnih nesreč. Letos ga bomo tako obeležili že tretjič,
saj bodo v soboto, 14. novem-
Foto: M. Ozmec
Na območju Policijske postaje Ptuj sta do včeraj v prometnih nesrečah umrla dva udeleženca, lani v tem obdobju pa smo v tem času imeli že sedem smrtnih žrtev.
bra, v vseh večjih slovenskih mestih za vse žrtve zagorele sveče - v spomin in opomin!
Razlog za dan spomina žrtev prometnih nesreč je preveliko število mrtvih in poškodovanih na cestah. Po vsem svetu nevladne organizacije pripravljajo številne aktivnosti, s katerimi opozarjajo na preveliko število žrtev v prometu. Aktivnosti ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč se je lani pridružil tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki je ob tej priložnosti vsem državljanom in državljankam Slovenije naslovil posebno poslanico.
Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre približno 1,26 milijona udeležencev v prometu, kar pomeni, da dnevno umre najmanj 3.450 ljudi. Vsako leto se v prometnih nesrečah poškoduje okoli 50 milijonov ljudi, pet milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih.
Žal so preveč krvave tudi
slovenske ceste, saj so od leta 1954 zahtevale 22.769 življenj, od osamosvojitve pa je na cestah umrlo 6.096 ljudi, 199.066 pa se jih je poškodovalo. Po kazalcih prometne varnosti in urejenosti smo še vedno na dnu evropske lestvice, zato je čas, da zapustimo to tragično dno in odločno stopimo med tiste države, ki stremijo k viziji NIČ mrtvih, NIČ poškodovanih v prometnih nesrečah.
Časa ne moremo zavrteti nazaj, lahko pa našo izkušnjo prenesemo v opomin vnaprej. Zavod Varna pot je tudi letos pozval vse Slovence in Slovenke, naj se pridružijo aktivnostim, s katerimi bomo naredili korak naprej pri uresničevanju resolucije nacionalnega programa prometne varnosti v Sloveniji do leta 2011 in Evropskemu akcijskemu načrtu varnosti na cestah do leta 2010, vse skupaj pa pozivajo tudi, naj postanejo v cestnem prometu bolj odgovorni, strpni, umirjeni in še bolj previdni in ne spreminjajmo lastnih in tujih življenj v trajne bolečine.
V letošnjem letu bo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč obeležen v nedeljo, 15. novembra, glavnina vseh aktivnosti s prižiganjem svečk v spomin na vse umrle v prometnih nesrečah pa bo že dan poprej, v soboto, 14. novembra.
Ob podpori Direkcije za
ceste in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Ministrstva za zdravje in policije ter v sodelovanju z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, raznimi društvi, združenji šoferjev in avtomehanikov in Avto moto zveze Slovenije ter nekaterimi nevladnimi organizacijami, bodo v soboto zvečer po vseh večjih mestih obeležili ta dan s prižiganjem svečk in krajšim vzporednim programom.
Da bi na ta dan opozorili čim širšo javnost, bodo v teh dneh po vsej Sloveniji izobesili velike plakate, pripravljajo pa tudi skupno tiskovno konferenco ter različne aktivnosti po vsej domovini. Bistvo vsega pa je ozavestiti čim večje število udeležencev v cestnem prometu, vplivati na njihovo zavest, da bi posvetili več pozornosti varni, ne prehitri in trezni vožnji, s čimer bi zagotovo zmanjšali tudi število žrtev v prometu.
Vsak, ki je že bil udeležen in poškodovan v hujši prometni nesreči, dobro ve, da po nesreči nikoli ni več tako, kot je bilo pred njo. Toliko hujše in boleče pa so posledice za tiste, ki ste v nesrečah že izgubili vašo ljubljeno osebo, znanca ali prijatelja. Ne dopustite, da bi se vam zaradi novih žrtev pridružili novi sotrpini!
M. Ozmec
petek • 30. oktobra 2009	Literarna stran	^«tednik 27
Literarno kolo (73) • Stanko Kociper -1
Knjiga meseca
Stanka Hrastelj:
Gospod, nekaj imamo za vas
»Stanka Hrastelj (r. 1975) nikakor ni neznana ljubiteljem slovenske poezije. Za svoj pesniški prvenec Nizki toni je leta 2005prejela nagrado slovenskega knjižnega sejma. /.../ Stanka Hrastelj prevaja iz srbščine in hrvaščine, je avtorica spremnih besed ter moderatorka literarnih pogovorov,,« je zapisano na uvihku knjige, druge samostojne pesniške zbirke mlade avtorice, katere zbirka je letos izšla v zbirki Beletrina, Študentske založbe v Ljubljani.
Zapisano pa je še: »»Zbirka Gospod, nekaj imamo za vas predstavlja bistven premik v poetiki Stanke Hrastelj. Pesmi oblikuje izjemna ostrina, neprizanesljivost in obenem hu-mornost. Struktura sveta je ozka, provincialna, družinska in krvoločna. Čeprav pred nami nikakor ni enostavna, osebnoizpovedna ali celo poezija, ki bi hotela vrteti račune z okoljem, nasprotno. Gre za natančno avtopsijo razmerij in mišljenja, ki domujejo v marsikateri slovenski hiši in pred katero slovenska umetnost najpogosteje beži.«
Če torej hočemo dragoceni pogled avtorice mlajše slovenske generacije, če hočemo videti, kar vidi njen pesniški izpričevalec ali - morda - izpričevalka, je ta knjiga kot nalašč za vas. Zbirka je namreč analiza družbenega stanja, o katerem pesniški subjekt povsem hladnokrvno izpoveduje, kar ji/mu stopi na pot: ljudje, dogodki (videni in skriti), avtomobili, pesniki, računalniki. Prav zaradi tega je težko reči, katerega spola je subjekt v pesmi, saj razen glagolske oblike za ženski spol (tu in tam), ni nič otipljivega. Tisti/-a, ki govori, je kot nekakšen obojespolni humanoid, ki ga določajo le še števila in simboli, zato lahko brez kančka čustev zareže v posamezne situacije in scene in jih opiše z vso krutostjo: »... Zanjo vzamem / skalpel skrajno levo in razmesarim / ša-renico. Rada ima, če delam to počasi: /počuti se varno. // Oče si pusti odpreti prsni koš. Prerežem / veno centimeter nad desnim preddvorom / in vanjo porinem prst (iz pesmi Anatomija v sobi); ... ko ima mačka mojega dragega mlade /jih meče ob steno najkasneje /po tretjem metu maček pogine //jaz napolnim vedro z vodo in jih utapljam / ko se borijo za življenje/kremplje globoko zasajajo (izpesmi Čeprav oba obožujeva pivo vsakič ko greva ven moj dragi naroči pivo jaz pa pelinkovec).
Pesniška zbirka je opremljena tudi s spremno besedo Bra-nislava Oblučarja Lovljenje ravnotežja na napeti vrvi, ki izhaja zlasti iz ideje, ki jo Stanka udejani v verzih: »In kaj sploh kdo o kom ve? /... / Besede nas ne razgalijo v celoti, tudi dejanja ne.««
Omenjeno spremno besedo je vredno prebrati, saj se ne ukvarja le s Stankino poezijo, pač pa razpira širšo problematiko, ki to ni. Pesmi iz te zbirke namreč prinašajo idejo, da konflikta in problemov sploh ni. Celo najbolj trivialne in na videz nemogoče vsebine niso prav nič problematične. Človek, ki jih opazuje in izpoveduje skozi pesemski medij, je namreč tako (ne)miren, da se mu ne ljubi. Ne ljubi se mu razsipavati s čustvi, ne da se mu analizirati zapletenih občutkov, zato ostaja z očmi in ušesi zgolj na površini življenja: »strmim v display na armaturi /poraba goriva pri vzponu 14,81 / 2,6 ko gre navzdol/ vsa pot je znotraj teh okvirov«.
Pesniška zbirka Gospod, nekaj imamo za vas je tako zgodba, ki nima niti najmanjše težnje prestopiti okvirja bivanja, pač pa dati, kar je tu, znotraj družbenih meja.
Tu notri pa je prostor, ki ga spletamo mi - ko gremo s kom na pijačo, ko obiščemo zdravnika, ko ubijamo živali, da bi preživeli ali pa tudi ne, ko drvimo z avtomobili, kdo ve kam, ko se oblačimo in slačimo, jemo, se umivamo, strmimo v zaslon, na katerem nekdo razlaga, da se Hrvaška in Slovenija ne marata in da je tam nekje Piranski zaliv.
Namesto večernih poročil vzemite v roke zbirko pesmi Gospod, nekaj imamo za vas. Presenetljivo: novice v knjigi se ne razlikujejo bistveno od tistih, ki jih pravkar bere novinar na zaslonu. A Stankine pesmi imajo še nekaj več, nekaj kar boste brez uspeha iskali za zaslonom, globoko v plazmi ali televizorju, pa četudi ga boste razbili na prafaktorje.
David Bedrač
Le čakajte, Hrvatje!
»Na mostu v Ormožu se je ustavil. Gledal je v premetavajoče se valove Drave, ki je bila tako široka, da se ni mogel načuditi. Velikanska kolesa na Zadravčevem in Jereničevem mlinu so se pošastno vrtela. V celih potokih je tekla voda raz njih. Sklenil je, da bo svoj prvi mertik dal zmleti prav v Zadravčev mlin ...«
Tako brbota iz dela pisatelja Stanka Kocipra, rojenega v Pobrežju pri Mariboru, ki je velik del mladosti preživel v Miklavžu pri Ormožu, in tudi mnoga njegova dela so zasidrana v to okolje.
Pa se ustavimo pri zbirki črtic Mertik, ki so izšle leta 1994 v Ljubljani. Zgornji odlomek je iz osrednje črtice, po kateri nosi celotna zbirka ime, torej Mertik, okrog katerega se vrti celotna zgodba. In okrog osrednje književne osebe tega dela Balažka Borka, ki se na začetku poda na zanimivo potovanje. Pri sosedu si sposodi kolo, ki je bil velika redkost v tistem času, in se poda na Hrvaško. Potovanje, ki je sicer kratko, Kociper opiše na plastičen način, kakor je to tudi sicer v navadi za njegova dela.
A Mertik je aktualen iz več razlogov: najprej postavi v ospredje hrvaško-slovenske konflikte, ki so bili očitno živi tudi takrat. A bolj kot v resničnem življenju so bili posledica neke zaplotniške miselnosti na eni in drugi strani. In pisatelj se tudi tu spretno poigrava z ljudmi in njihovimi poimenovanji - Prlek, Za-gorec, Hrvat, Slovenec.
»Saj si tudi ti Prlek ...,« ugotavlja ena od oseb v črtici, »Slovenec pa si le...«
Tako Kociper odpira pred bralca svet razkolov, ki so na ravni majhnih, preprostih ljudi odraža v skoraj humornih zgodbah.
Humorja Kocipru v njegovih črticah ne manjka. To dosega z vnašanjem »majhnih konfliktov«, ki jih skozi osebe pokaže kot velike in nerešljive, humornost pa slika tudi skozi jezik. Dialogi oseb so namreč pristni, polni narečnih primesi in starinskih besed. Oboje sicer terja nekaj bralčevega napora, a večina narečnih izrazov je živih še danes, tako da jih, ko malo pobrskamo po spominu, hitro razumemo.
A ne moremo mimo osrednjega - odnos med Hrvaško in Slovenijo, med Slovencem
(Beckett-Ionesco)
V zgodovini dramatike se je večkrat zgodila usodna prelomnica, s katero se je dramatika premaknila naprej, nove razsežnosti pa je običajno dobilo tudi gledališče, ki je s to literarno zvrstjo tesno povezano.
Na taki prelomnici zagotovo stoji irski pisatelj in dramatik Samuel Berclay Beckett, rojen 13. aprila 1906 v Dublinu, ki je pisal drame, romane, eseje, pesmi ter radijske in televizijske igre. Raznoroden opus pa je zaznamovala rdeča nit, ki je prišla v ospredje še zlasti na dramskem področju: človek
in Hrvatom, kar je tako očitno izpostavljeno v Mertiku. Tudi s pogosto rabo pridevnika hrvaški, s čimer avtor nekoliko napihuje celotno zgodbo. A prav v tem je vrednost tega besedila, ki bi ga veljalo prebrati, na tej in oni strani ograje, na slovenskem in hrvaškem zaplotju. In ljudje bi hitro ugotovili, da je vse skupaj zrežiran politični konstrukt, zgodba, ki z dejanskim življenjem in vsakdanjikom malih ljudi nima prav veliko skupnega. Ugotovitev, ki jo Balažek izreče, pa tudi ni kar tako: »Potem takem Hrvatje le niso tako zagamani ...« Morda bi bilo o tej povedi vredno premisliti tudi danes, ko so razkoli med državama precej živi.
So pa Kociprova dela ob svetovljanski razgledanosti pripovedovalca, ki je natančen in brezkompromisen v odvijanju klobčiča zgodbe, napolnjena z liričnimi in tenkočutnimi literarnimi vložki. Liričnost, ki jo tudi sicer zgodovina slovenskih črtic v svojem slogu rada goji, je pogosto pomembno zaznamovala Kociprova dela. Dela, v katerih so problemi malega človeka, dela, v katerih je veliko političnih in zgodovinskih vsebin ter tematike izse-ljenstva. Slednje nas ne more presenečati, če izhajamo iz tega, da je pisatelj umrl v daljnem Buenes Airesu, 24. junija 1998.
Ob zbirki črtic Mertik je potrebno omeniti vsaj še dela:
v svojem banalnem vsakdanjiku, iz katerega ne najde rešitve. Pravzaprav se ves čas vrti okoli ene osi in ponavlja bivanjske vzorce.
Beckettova dramska besedila so vnesla revolucionarne novosti, ki so posledično močno spremenila tudi gledališki svet. Njegove drame so temeljile na posebnem gledališkem gibu in minimalizmu: ta se je izražal v majhnem številu igralcev, skoposti besed, situacij in zapletov, v preprosti ko-stumografiji in v minimalnih scenskih zahtevah.
A navidezni minimalizem je
Tjašek Gomez počiva v pampi, ki je izšlo v Buenes Airesu leta
1992,	roman Goričanec iz leta
1993,	ki je izšel v Mariboru, in delo Kar sem živel, ki je izšlo v Ljubljani leta 1996.
Tolikšno poudarjanje krajev, kjer so njegova dela izhajala, ni brez razloga. Nakazujejo njegovo geografsko širino, ki jo je ves čas udejanjal v svoji literaturi. Res, da je to literatura hrepenenja po neki zgodovini, po krajih in časih otroštva ter mladosti, je pa tudi dragoceni pogled izven slovenskih meja, kjer živijo drugi ljudje, kjer so druge kulture in drugačne vrednote. A pisateljeva velika ustvarjalna osebnost je prav v tem - ne v utopični ideji, da lahko ljudje presežejo narod in kulturo in se zedinijo in živijo v harmoniji, ampak v dejstvu, da je vsak narod to, kar je, da pa ga ob tem drugi narod spoštuje, razume njegovo dinamiko in da se učita drug od drugega. Ostati torej narodnostno zaveden in zvest svoji tradiciji in obenem odprt in toleranten za gledanje preko in dlje. Za to pa je potrebno dosledno gojiti strpnost in neprestano učenje drug od drugega.
Kociper v svojih delih slika kmečki svet, svet Slovenskih goric, ki je tako značilen za številne literarne ustvarjalce tega obdobja in s teh območij. Ne ker bi bili tako po »kmečko zaplankani« in literarno zaprti, pač pa da pokažejo, kdo smo v resnici, kje so naše korenine in kje prst, iz katere raste drevo slovenskega naroda.
Kociper na nekaterih mestih odraža lirsko zatoplje-nost v pokrajino, skoraj zaljubljenost v domovino, kar izpiše na več mestih: »Daleč na severu se je vlekel modri pas goričkih hribov. Če bi ne bilo jagnedi po vrheh, bi človek mislil, da se je samo nebo poveznilo na gorice . /.../ Cerkvica s šilastim zvonikom je žarela kot dragulj na mehkem obzorju. /.../Joj, ko bi tem otrokom mogel sedaj pokazati to lepoto!«
»Otroštvo, mladost ter ro-
razgrnil človeka tako v dramskem besedilu na papirju kot tudi v igri na odru. Razkrinkal ga je do podrobnosti. Človek, osamljeno bitje absurdov, ujeto v življenju nesmislov, se je razkrinkal v duševnem in fizičnem smislu. Nikamor in nikakor se ni mogel skriti ali česa zakriti - ne v knjigi ne na odru.
Prav gotovo med dramskimi besedili izstopa Čakajoč na Go-dota, v katerem osrednja lika Vladimir in Estragon sedita in čakata, da bo prišel Godot. Slednji nastopa kot simbol človeške pasivnosti, čakanja na nekaj ali nekoga, ki bo vnesel v prostor in čas spremembe, ki bo iztirjeno življenje človeka usmeril na pravi tir in prinesel prepotrebno spremembo. A se nič ne zgodi - niti prihod
dna pokrajina so Kocipra kot osebnost določili za zmeraj, a ga po svojstvenih vzročno-posledičnih zakonitostih tudi »naredili« za pisatelja,« je zapisano v spremni besedi k romanu Kar sem živel, ki je eno osrednjih del pisateljevega opusa. Gre za spominsko prozo, po literarno oplemeniteno, ki jo je Stanko pričel pisati leta 1953, ko je teklo začetno obdobje njegovega bivanja v Buenos Airesu. Vendar to ni nikakor kakšna jokava literatura, ki brska po spominih, po življenju, kakršno je bilo. Nikakor! To je izjemen dokument nekega prostora in časa.
In kako mu je to uspelo?
K svoji intimni zgodbi je pisatelj dodal dokumentirana dejstva tistega obdobja, s čimer dobimo zelo širok vpogled v takratne razmere. Delo se začne z njegovimi študentskimi leti, ko je še bival v podstrešni študentski sobici v Ljubljani: »Sedemindvajseti marec 1941 me je našel v podstrešni študentovski sobici v Ljubljani, v Slomškovi 7. Tam sva že nekaj let stanovala s tovarišem Janezom Petkom iz Frama pri Mariboru. Usoda naju je združila, ko sva februarja 1938padla pri pravnozgodovinskem državnem izpitu.«
In tako se ustavimo pri najrazličnejših »markacijah« Kociprovega življenja, čeprav je roman postavljen v med- in povojni čas pisateljevega življenja.
Prva poglavitna »markacija«, o kateri je že bilo zapisanih nekaj vrstic, je gotovo obdobje otroštva in mladosti. Da ga je sok Slovenskih goric in Prlekije usodno zaznamoval, je razvidno iz večine njegovih del. Je pa bilo obdobje mladih let tisto, kjer je že nakazoval jezikovno talentiranost. V petem razredu je napisal pesem Materi, ki jo je učiteljica prebrala pred razredom, zanimala pa ga je tudi dramatika.
Naslednja »markacija« na pohodu po njegovem življenju pa je mesto Maribor .
David Bedrač
Godota niti težko pričakovana sprememba. A vprašanje, ki ga s svojimi izjemnimi premiki na dramskem področju prinese Beckett, je: Ali je človek sploh sposoben spremembe in ali si le-to sploh zares želi?
Kako paradoksalno - iskati spremembo in se je hkrati brati; a slavni irski dramatik je, če se je bal sprememb ali ne, prinesel dramski zvrsti literarnih besedil in gledališču kot prostoru, v katerem se leta realizirajo na odru, velike spremembe. Mnoge, prej za dramatiko tako značilne poteze so zdaj povsem izginile, postale nepomembne, vstopile so nove. In tako se je počasi gradil pojem dramatike absurda, s katerim je bil neločljivo povezan še nekdo ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 29
Groza na površini ogledal
Iščete svoj stil	.
Rdeče-črna klasika v kombinaciji s športnim
Monika Križnjak je 21-letna študentka logističnega inženirstva, ki se ljubiteljsko ukvarja z animacijo otrok. Njena velika ljubezen so tudi konji. Doma je v Pestikah, občina Zavrč. Želi si uspeti v svojem poklicu. Za akcijo Iščete svoj stil pa se je prijavila na pobudo sestre.
Monika ima mastno kožo, so pri pregledu kože ugotovili v kozmetičnem salonu Neda. Po površinskem čiščenju in odstranitvi odmrlih celic so ji posredovali še vrsto koristnih nasvetov za nego kože doma. Glede na naravo kože so ji priporočili tudi občasno globinsko čiščenje.
Danica Zorčič iz frizerskega salona Stanka, ki je oblikovala novo Monikino pričesko, je lase najprej osvetlila, nato pa uporabila še preliv platino blond. Postrigla jih je mladostno, skuštrano, posušila in oblikovala z roko s pomočjo gela in pearl stylerja.
Vizažistka Minka Feguš je Monikine oči močneje poudarila. Pri tem je uporabila temno zelene tone v prelivanju v svetlo zelene. V rahlo rdeče je obarvala tudi ličnice in ustnice.
»Rdeče-črna kombinacija, tako vsaj napovedujejo, bo letošnji zadetek v polno. V to modno barvno kombinacijo smo odeli tudi našo današnjo kandidatko Moniko. Glede na to, da je Monika študentka, ki se v prostem času ukvarja z animacijo otrok, ji je vsekakor najbližji športni slog oblačenja. Športni slog se lahko začne in konča pri kavbojkah,
Foto: Črtomir Goznik
Monika prej ...
... in pozneje
majici, puloverju in jakni. Športnemu slogu pa lahko gremo naproti tudi s kakšnim bolj trendovskim oblačilom, ki nas s tem izstreli iz množice enakih. Tako sem tudi pri Moniki želela doseči sproščen športni slog s pridihom aktualne mode.
K črnim hlačam modnega kroja iz moje omare sem poiskala še ustrezno rdečo majico. Hlače so krojene v enem od aktualnih modnih krojev, ki se je iz športne mode preselil tudi v elegantna oblačila. Seveda govorimo o modelu hlač, ki je zelo širok v predelu bokov, ima podaljšan sedalni
vskim hlačam sem dodala zanimiv rdeč šal, ki se nikoli ne razvije, iz trgovine Stik. Ker pa
nas vremenske razmere opozarjajo, da bodo počasi prišli tudi hladnejši dnevi, je gotovo
Foto: Črtomir Goznik
KOLEKTIV SALONA !l
njosKo m fensKo
Fitl2GiiSCV0 2 Slomškova 22 10 % popust v novembru *
del, od kolena do dolžine pa se ozko prilega nogi. Majica je dokaj enostavnega kroja, sam material pa je tisti, ki ji doda funkcionalnost. Namreč majico iz viskozne pletenine z blagim leskom lahko kombiniramo tako s športnimi kot tudi z bolj elegantnimi kosi oblačil. Rdeči majici in črnim trendo-
Foto: Črtomir Goznik
Monika v oblačilih iz Mure, Sanjine omare, Stika, s torbico iz prodajalne Modiana in v čevljih iz Alpine.
potrebno v omari imeti tudi kakšno bundo oziroma toplo jakno, ki nas bo grela v hladnih dneh. Eno takšno v športnem slogu, ki je zelo hvaležen in večnamenski, sem našla v trgovini Mura. Zanimivo torbico v rdeči barvi sem našla v trgovini Modiana, čevlji pa so iz Alpine. Tako oblečena je naša kandidatka pripravljena za uživanje v sicer vsak dan krajših sončnih dnevih, ki so nam še ostali. Klasična črno-rdeča kombinacija, ki je sicer značilna za eleganco, je tokrat za razliko od tega, kar smo vajeni, predstavljena s športnimi kosi oblačil,« je Monikino novo podobo podrobneje predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Monika odločila za terapevtsko masažo hrbtenice. Na masaži je bila prvič in je bila pozitivno presenečena na njenimi učinki oziroma počutjem. »Masaža je ena izmed najstarejših naravnih metod zdravljenja in ohranjanja zdravja. Učinki masaže so fizične in psihološke narave, zato dobro denejo prav vsakemu in vedno,« je o zdravilnih in pozitivnih učinkih masaže povedala Silva Čuš, vodja studia.
MG
Majšperk • Srečanje težkih invalidov
Ko bi le bil upokojenski dom kje bliže ...
Društvo invalidov Majšperk je pripravilo srečanje tistih invalidov, ki se čez leto zaradi bolezni ali gibalne oviranosti ne morejo udeležiti društvenih izletov in družabnih srečanj. Tiste, ki niso mogli priti, pa obiščejo doma.
Veliko invalidov je po domovih za ostarele in marsikdo želi, da bi bil ta dom bliže domačim, prijateljem in znancem, kajti veliko jih nima prevoznega sredstva, zato želijo, da bi se v domačem kraju našla sredstva za ustanovo zanje, saj bomo upokojenski dom počasi potrebovali skoraj vsi.
Prav to se je skoraj zgodilo Mariji Rober s Ptujske Gore, ki je zaradi bolezni ostala v postelji. Obiskala sem jo na domu in zgovorna gospa Marija mi je zaupala veliko stvari.
»Stara sem 83 let. Zaradi bolezni so me morali ponovno naučiti hoditi, domačo nalogo moram delati, vsak dan ponavljam poštevanko, najrajši pa se igram človek ne jezi se,« pove smeje.
»Imam štiri otroke in ti otroci so 'krivi1, da ne živim v domu za ostarele kje daleč stran, ker tu okrog ni prostora. Rekli so, da bo vsak nekaj postoril, da bo očku oz. možu lažje. Res sem bila leto dni nepokretna, vendar so me z vajami in trdno voljo spravili tako daleč, da lahko s hojico pridem z njihovim spremstvom celo do stranišča. Zelo sem jim hvaležna.«
Koliko ste bili stari, ko sta se poročila?
»Stara sem bila 23 let, letos bova praznovala 60 let skupne sreče! Kaj vse sva doživela skupaj! S kolesom sem se vozila v službo v Slovensko Bistrico, v tovarno perila. Preden pa sem se lahko izučila za šiviljo, sem morala od 1941. do 1942. leta na prisilno delo v Avstrijo, pazila sem otroke na kmetiji. Toda toliko so mi zaupali, da sem jih lahko med počitnicami pripeljala k nam domov in jim pokazala, kje sem doma. Po tej praksi sem se lahko izučila za šiviljo in dobila sem delo v Delti, kasneje pa v TVI Majšperk.
Skupno imam 29 let delovne dobe, potem pa mi je mož rekel, naj ostanem doma in čuvam najine štiri otroke. Pa še zidati smo pričeli svoj domek.«
Vsakemu človeku, še zlasti invalidu, lahko privoščim takšne družinske člane, toliko volje in požrtvovalnosti, kajti njihovi svojci se zavedajo, da bodo le s trdim delom dosegli, da bodo imeli njihovi najdražji kvalitetno življenje.
Na obisku pri zakoncih Gajšek
Pozvonim, tišina. Hiša je v
samem cvetju, iz vinograda se vonja grozdje laškega rizlinga, ki počasi dobiva zlato barvo, jablane, hruške pripo-gibajo veje pod težo krasnih plodov. Koliko truda je bilo potrebnega, preden je vse to nastalo ... Iz razmišljanja me predrami trkanje po oknu. Stopim bliže in gospa Pavla Gajšek me povabi, naj vstopim: »Veste, vhodna vrata so vedno odprta, ker do njih vodijo stopnice, midva pa ne moreva po njih, zakleneva samo vrata hodnika.«
Pogled na človeka, ki sta v prosveti zelo veliko naredila, me je močno pretresel. Res so tu leta, tu je bolezen, pa tudi
z rožicami jima ni bilo vedno postlano. »Ne glejte tako žalostno, saj ni tako slabo. Dokler bova lahko, bova tako, potem pa v dom. Žena pravi, da bo morda do takrat tak dom že v našem Majšperku, drugače pa bova v Kidričevem,« pove Slavko Gajšek.
Kako zmoreta vse to sama, ju vprašam. »Kot vidite, sva oba na vozičkih, malo uporabljava še hojico, ostalo pa nama naredi hišna pomočnica. Tudi hčerki prideta, vendar sta Sežana oziroma Nova Gorica daleč, da bi bili tukaj vsak dan. Tudi vnuka naju rada obiščeta.«
Tudi vidva sta se udele-
Foto: Mira Trifunac
Foto: Mira Trifunac
Marija Rober
Slavko in Pavla Gajšek
žila srečanja težkih invalidov na Ptujski Gori. Kaj menita o takšnih srečanjih?
»Že prej smo se dobivali, vendar nama je v domu kulture na Ptujski Gori zelo všeč. Vesela sva, da nas tudi takšna družba vzame medse, ne čuti se nobene razlike med invalidi. Zelo nama je bil všeč duet, ki ni znal samo igrati in peti, privoščil nam je tudi ogromno smeha s svojimi šalami. Samo za trenutek sem bila žalostna, ko sta zaigrala in zapela 'Oj, mladost ti moja' in so po moževem licu polzele solze,« je povedala Pavla Gajšek.
Pavla Gajšek je učila v osnovni šoli v Kidričevem in potem v Majšperku, gospod Slavko pa je delal v Talumu v Kidričevem, izredno doštudi-ral za učitelja predmetnega pouka in 22 let poučeval v naši Majšperški šoli. Zgradila sta si prijetno hiško v Stogov-cih, podedovala star vikend v Naraplju, ga obnovila in z veseljem prenekatero urico preživela v miru narave. Pred osmimi leti sta praznovala zlato poroko, vendar pravi gospa Pavla: »Ne dava se, dočakati jih morava vsaj 88.«
Mira Trifunac
Ptuj • Ob zaključku meseca požarne varnosti
Prireditvenik
Starejši - najobčutljivejši in najranljivejši
Izteka se oktober, mesec, ki mu gasilci dajejo posebno pozornost, saj izvajajo številne aktivnosti, namenjene širšemu krogu občanov. Kot prostovoljna in izrazito humanitarna organizacija svoje znanje in spoznanja nenehno ponujajo drugim. Letos so se posebej posvetili starejšim, saj sodijo med najranlji-vejše in požarno neosveščene osebe.
Ob zaključku aktivnosti ob mesecu požarne varnosti je podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in predsednik regijskega sveta gasilcev podra-vske regije mag. Janez Mere poudaril: »Podatki kažejo, da je v požaru smrtnost starejših oseb večja kot med drugo populacijo. To velja predvsem za tiste, ki živijo sami, se težje gibljejo, slabše slišijo ali vidijo, so pozabljivi in podobno. Zato je bil letošnji mesec požarne varnosti posvečen predvsem starejši populaciji, osrednja letošnja tema pa je bila varnost in osveščanje starejših. V ta namen smo skupaj z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Slovenskim združenjem za požarno varnost pripravili zloženko, plakat in multimedijsko predstavitev, ki nudijo več informacij o omenjeni tematiki.«
Kako pa ste gasilci usmerjali svojo dejavnost?
»Gasilska dejavnost je tudi sicer letos posebej usmerjena k starejšim. V domovih starejših so se ponekod že, ponekod pa se še bodo na sestankih z odgovorno in pooblaščeno osebo za varstvo pred požarom pogovorili o problematiki požarne varnosti. Tudi v gospodinjstvih, v sklopu katerih bivajo starejši, se je potrebno pogovoriti o problematiki požarne varnosti. Pri tem lahko domači koristno uporabijo zloženko, posvečeno letošnjem mesecu požarne varnosti.«
Gasilci pa ste v tem mesecu aktivni tudi na drugih področjih ...
»Okrepili smo nekatere svoje redne aktivnosti, kamor sodijo dnevi odprtih vrat, pregledi
hidrantnega omrežja in gasilni-kov, prikazne vaje, sodelovanje s šolami, predstavitve in nastopanje v medijih in podobno.«
Zagotovo ni naključje, da so v tem mesecu potekali tudi dnevi zaščite in reševanja .
»Ti so bili od 15. do 17. oktobra v Novem mestu, na njih pa so sodelovali vsi, ki delujejo ali so povezani v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tam je bil tudi posvet z župani, na katerem so predstavili novosti v sistemu zaščite in reševanja, naloge lokalnih skupnosti in tudi smer razvoja dejavnosti. Drugi posvet je bil organiziran za ravnatelje osnovnih šol s poudarkom na vseh nalogah, ki izhajajo iz zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, posebej pa je bil predstavljen nov izbirni predmet 'varstvo pred nesrečami'. Prestavljena je bila tudi dejavnost Uprave za zaščito in reševanje ter dejavnost vseh organizacij in društev, ki se vključujejo v zaščito in reševanje, na ogled pa je bila tudi ponudba vozil in opreme za te namene.«
Aktivni so bili tudi v posameznih gasilskih društvih na terenu .
»V društvih so izvedli vrsto gasilskih vaj, promocijskih in drugih dejavnosti, kjer je prišla do izraza gasilska inovativnost. Občane smo povabili, da se nam priključijo, kjer koli smo se pojavili, kajti vsi vemo, da se ne učimo le za sebe, ampak za vas in vse nas. Hkrati bi radi čim bolj usposobili vse občane za varno življenje. Zato se ni treba izmikati priložnosti, da bi videli ali izvedeli kaj novega,
Foto: M. Ozmec
Podpredsednik GZS, mag. Janez Mera: »V požaru je smrtnost starejših oseb večja kot med drugo populacijo, zato se je treba tej populaciji posebej posvetiti.«
da ravnamo bolj varno. Občani, pozivam vas, da pridete h gasilcem, da ti ne bodo rabili hiteti na 'delo' k vam. V podra-vski regiji pa smo izvedli tudi regijsko tekmovanje gasilcev v vseh kategorijah, kjer so gasilci prikazali dobro znanje in primerno usposobljenost.«
Torej ste z letošnjimi aktivnostmi v mesecu požarne varnosti zadovoljni?
»Moja ocena meseca požarne varnosti je zelo dobra. Sporočilo vsem, ki spremljajo gasilsko dejavnost, pa je, da se za pomoč gasilcev ni treba bati, da pa bo uspeh popoln, je potrebno tudi sodelovanje občanov. Če gredo ljudje mimo poškodovanega ali nesreče, kot se je to pripetilo v Qlandii, kjer je kar 30 ljudi šlo mimo uprizorjene nesreče, ne da bi pomagali, potem kljub dobri reševalni službi ni dovolj možnosti za preživetje poškodovanih. Do prihoda reševalcev je treba izkoristiti dragocen čas, saj je lahko naša neodgovornost za prizadete in poškodovane pogubna, kot je
pogubno življenje, ki ne upošteva dobre prakse reševalnih služb.
Kako varni bomo, je vedno najprej odvisno od nas samih in nato od dobro organiziranih in usposobljenih gasilcev, bolničarjev in reševalcev. Šele oboje predstavlja varnost, vse drugo lahko reši le sreča. Preventivni pomen meseca požarne varnosti in izredne angažiranosti gasilcev bo dosegel svoj namen, če bomo pravočasno v akcijo vključili čim širši krog javnosti in če bodo temu sledila tudi dejanja.
Kljub temu da govorimo o mesecu požarne varnosti, pa naj ne bo odveč ugotovitev, da je ta mesec le pika na »i« in da je ta mesec vsak dan, vse leto. O ustrezni varnosti je treba misliti že takrat, ko jo imamo, in ne šele tedaj, ko smo ogroženi. Za mnogo dejavnikov naše varnosti odgovarjamo sami, neodgovoren odnos za marsikoga pomeni pogubo, prepozna spoznanja pa izgubo.«
M. Ozmec
Petek, 30. oktober
10.00 pri gradu Ormož, celodnevno potepanje po občini Ormož s
predstavitvijo programa martinovanja 14.00 na starem pokopališču na Ptuju, komemorativna svečanost ob
dnevu spomina na mrtve 15.30 izpred občine Hajdina, tradicionalni pohod na Donačko goro v
org. PD Hajdina - prireditev ob občinskem prazniku 16.50 Bresnica, pri trsničarski zadrugi Žiher bo gasilska vaja PGD
Bresnica, GZ Ormož in sosednjih društev 17.00 telovadnica OŠ Hajdina, Občinsko prvenstvo v malem nogometu za veterane v org. ŠZ Hajdina - prireditev ob občinskem prazniku
18.00 Kog, v avli osnovne šole, literarni večer z Manco Košir v organizaciji TD Kog. Gostja večera bo Ifigenija Simonovič 10.00 do 12.00 Mladinski center Ormož, kreativna delavnica in kostanjev piknik
Sobota, 31. oktober
9.00
10.00
10.00 10.00 10.00 18.00
20.00
22.00
Goja center Hajdoše, Občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice - člani v org. Tenis kluba Skorba - prireditev ob občinskem prazniku
strelski poligon na Zg. Hajdini, občinsko prvenstvo v streljanju (tarča in glinasti golobi) v org. LD Borisa Kidriča Hajdina - prireditev ob občinskem prazniku Trg osvoboditve v Lenartu, pohod po občini Lenart Športna dvorana Lenart, tretji turnir v malem nogometu na pokopališču v Gorišnici, komemoracija ob dnevu mrtvih Ptuj, Belšakova ulica 71, prostori Krščanske adventistične cerkve, proslava ob dnevu reformacije, nastopajo: Vokalna skupina Maran-atha, Moški pevski zbor Jezero in Luka Lavrinšek CID Ptuj, koncert - Tolkalski trio Ahimsa in Bajsa Arifovska (Nino Mureškič - tolkala, Andrej Hrvatin - tolkala, Damir Mazrek -tolkala, Bajsa Arifovska - klarinet, kaval, tambura, gajda, violina, saksofon)
Vinoteka hotela Ormož, Halloween party Mladinskega centra Ormož in Kluba ormoških študentov
Nedelja, 1. november
11.00 pokopališče v Markovcih, komemoracija ob dnevu mrtvih
Ponedeljek, 2. november
17.00
Lenart, avla osnovne šole Lenart, predstavitev zbornika Žive sledi ob 250-letnici šolstva v Lenartu in odprtje razstave
Kino Ptuj in Center interesnih dejavnosti
30., 31. oktober in 1. november, petek, sobota in nedelja ob 19. uri: romantična komedija Grda resnica; ob 21. uri: Art program - biografska drama Coco Chanel
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Promocija Ptuja - mesta kulture in stoterih zakladov. Razstava o škotski plemiški rodbini Leslie. Lidija Majnik prejela Čopovo diplomo. Ptujska klet prepoznavna v svetovnem merilu. Sprejem učencev in mentorjev Glasbene šole Ka-rola Pahorja Ptuj; Plesna sekcija DPD Svoboda Ptuj praznuje petdeset let. Odprta poslanska pisarna stranke Zares. Novos na Ptuju - Akademija Mestnega gledališča Ptuj. Večer z režiserko Branko Bezeljak. Produkcija Vide-ofon predstavlja dokumentarni film Belo zlato. Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike. Spomin na mrtve. Z glasbo v sobotni večer.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Foto: M. Ozmec
V gasilskih društvih so izvajali vrsto različnih vaj in prikazovali reševanje ljudi iz objema ognjenih zubljev ter uničujočega dima.

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC ČIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / ( 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z q(asbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
fw.radio-tednik.si
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 30.10.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se lajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 31.10.
8.00 Oddaja Iz občine Markovcl 9.20 ŠKL- mladinska oddaja 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Mlad. glasbeni tabor, Markovci 2009 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 1.11.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Večer vinskih ljudskih pesmi 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Kronika občine Videm 13.00 Oddaja Iz občine Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnlk
PONEDELJEK 2.11.
8.00 Kulturni večer na Vidmu 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kronika občine Videm 20.00 Mlad. glasbeni tabor, Markovci 2009 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
_* velja za vsa osebna vozila izven garancije_
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
VW GOLF 5,1.911)1	ČRNA	2006	9.990,-
FIAT GRANDE PUNTO 1.3JTD	RDEČA	2008	9.190,-
FIAT STIL01.4	SV. MODRA	2004	4.990,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
VWSHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	5.990,-
CITROEN C5 HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.190,-
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	2.990,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-
PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V	BELA	2005	5.590,-
OPEL CORSA 1.3 TDI, 3V	BELA	2006	5.590,-
KIA SEPHIA 1.5 SLX	SREBRNA	1998	690,-
PORSCHE TURBO	T. MODRA	2000	42.990,-
BMW 625, DIESEL AUTOMATIC	SREBRNA	2004	14.490,-
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
BMW318ILIMUZ.	2001	7.900,00	AVL. KLIMA	KOV. SV. MODRA
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS UMUZ.	1997	2.090,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.200,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW 530D AVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	KLIMA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCIDYNA. KARAV.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.700,00	KLIMA	RDEČA
AUDI A31.616V AMBITION	2004	10.390,00	PRVI LAST.	KOV. M. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003	6.650,00	PRVA REG.. 2004	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS C-MAX1,6 TDCI	2007	8.890,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS. LIMUZ.	2003	5.890,00	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TOI COMF. VARIANT	2002	5.800,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	2.440,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2,2 HDI EXCLUSIVE	2005	11.500,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,012V CITY	1998	1.300,00	REDNO SERV.	RDEČA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.690,00	2XAIRBAG	KOV. T. ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,816V RXE.	1999	2.900,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
RENAULT KANGO01,4 ERN	1998	2.090,00	SERVO VOLAN	BELA
CITROEN XSARA1,616V EXCLUSIVE BREAK	2002	4.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA FABIA 1,9 SDI COMBI COMF.	2004	5.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE LIMUZ.	2005	7.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVO MODRA
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJA, montaža garažnih vrat, PVC-oken, vrat, polic, senčil. Financiranje. Gradbena, suhomontažna dela. Polamič in drugi, d. n. o., Sp. Hajdina 7, Hajdina. Tel. 051 398 877, mail:polanicd@volja.net.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51
51,	GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica
52,	Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo.. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
v •/
rnuume
armasumujm
d
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
BETONSKI ZIDAKI ŠIRINE 12, 20, 25 in 30 cm v jesenski ponudbi. Bruno Šurbek, s. p., Cementninar-stvo, Bistriška cesta 30, 2319 Polj-čane, tel. 02 802 53 03.
KMETIJSTVO
MLEKOMAT
Vsak dan sveže mleko »iz vasi v mesto« iz mlekomata na ptujski tržnici, 24 ur na dan. Nudi kmetija Zupanič.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm - narezana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM odojke, prašiče domače reje, okrog 200 kg. Telefon 755 31 21.
PRODAM dva bikca, težka okrog 120 in 145 kg, simentalca. Telefon 031 294 425.
PRODAM prašiča za zakol in goske za nadaljnjo rejo ali zakol. Telefon 753 75 91.
PRODAM bele race za zakol ali nadaljnjo rejo, lansko suho luščeno koruzo in koruzo v storžih. Tel. 764 58 21 ali 051 682 055.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja na štiri pokončne valje, traktor Ur-sus 35 in mizarske stroje. Telefon 041 565 005.
PRODAM bukova in mešana drva z dostavo, ugodno. Cena 220 evrov s prevozom. Telefon 031 532 785.
PRODAM visokobrejo telico. Telefon 031 848 466.
PIŠČANCE domače reje, težke 2,50 do 3 kilograme, prodajamo. Rešek, Starše 23, telefon 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM razkalana bukova drva, možna je tudi dostava. Tel. 041 560 199.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM smrekove deske 130 €/ m3, ladijski pod 3,30 €/m2, bruna in razni žagan les ter hrastova drva. Tel. 041 833 781.
ZELO ugodno prodam krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947.
V	NAJEM vzamem njive v občini Gorišnica in okolici. Tel. 041 670 766.
PRODAM opaž, suh smrekov les, ladijski pod in bruna ter kamen škri-lavec. Tel. 051 890 761.
HIDRAVLIČNO stiskalnico za grozdje Muta 150 l in pecljalnik z elektro pogonom, zelo dobro ohranjeno, prodam, cena ugodna. Tel. 041 436 496.
PRODAM pujske, težke okrog 40 kg. Tel. 041 571 708.
PRODAM prašiča domače reje , težkega okrog 130 kg. Tel. 031 530 498.
PRODAM odojke, težke okrog 25 kg. Tel. 041 388 213.
V	NAJEM vzamem njive in travnike, na relaciji Ptuj-Hajdina. Tel. 041 521 863.
PRODAM 9 mesecev brejo telico in kravo ali menjam za teleta in prodam svinje za zakol, domače reje. Tel. 041 288 063.
PRODAM 600-kg mešalnico z mlinom za mletje žita in krmno peso. Tel. 041 368 437.
UGODNO prodamo rdečo peso za vlaganje, poletna setev. Bauman, Župečja vas 48 a, tel. 041 409 465.
NEPREMIČNINE
PTUJ, okolica, prodamo obnovljeno hišo s 185 m2 z garažo, vrtom, takoj vseljivo, brez posrednika, lepa lokacija, cena 150.000 evrov. Telefon 01 251 11 76.
KUPIMO vikend ali manjše posestvo v neposredni okolici Ptuja. Telefon 041 812 124.
PRODAMO večjo poslovno-stano-vanjsko meščansko hišo, 660 m2, v centru Ptuja z lepim dvoriščem in teraso. Cena zelo ugodna. Telefon 041 245 054.
PRODAM dvosobno stanovanje v centru Ptuja, Panonska ulica 5. Telefon 031 711 644.
UGODNO oddamo v najem poslovne prostore v izmeri cca. 200 m2, v mansardi, za razne namene. Tel. 041 393 131, Darko.
PRODAMO enosobno stanovanje, 39 m2, l. 1979, tretje nad., cena 45.000,00 €. ANTAR, d. o. o., PE Ul. 25. maja 12, 2250 Ptuj. Tel. 059 975 752, fax. 02 771 12 80, e-pošta: nepremičnine-pt@antar.si, www.antar.si.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
RAZOČARAN osamljen moški, redno zaposlen, brez obveznosti, išče osamljeno prijateljico, staro do 55 let, za resno zvezo. Telefon 051 756 630.
PRODAM rjave srnaste pinče, stare 10 tednov, cena 50 €. GSM 031 623 079.
KUPIM ali vzamem v najem invalidski voziček za odraslo osebo. Tel. 07 086 8347.
UGODNO prodam kostanjevo kolje, nerjaveč gostinski štedilnik, servirni voziček, LTH-hladilnik, blagajno ter kava aparat. Telefon 041 245 054.
DELO
IŠČEM začasno delo (čiščenje ali druga gospodinjska dela) v Ptuju ali okolici. Telefon 041 956 920 ali 02 764 48 51.
MOTORNA VOZILA
PRODAM hondo civic 2,2 ictdi sport, letnik 2008, še v garanciji, črne barve, z vso opremo. Telefon 031 711 644.
PODJETNIŠKI KREDITI
NEPOVRATNA SREDSTVA IZ EU
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI KREDITI
(za fizične osebe, upokojence, študente)
SVETOVANJE ZA SUBVENCIJE IN DOKUMENTACIJA
IZDELAVA POSLOVNIH NAČRTOV
VANS.KREDITI-D.O.O.,
Potrčeva 14 (pri Don caffeju), Ptuj. Tel.: 070/712 890
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
A0DI A4 AVANT 1.8 i	1996	2.800,00	KUMA	RDEČA
HAT ST1L01.9 JTD ACTUAL	2003	4.390,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI TREND	2006	7.580,00	KUMA	BELA
HONDA ACCORD 4D 2.2i CTDI SPORT	2006	14.490,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
MERCEDES CIK 320 CABRIOAMG	1999	8.980,00	NAVIGACIJA	KOV. SIVA
MERCEDES B-200 CDI CLASSIC	2005	13.390,00	NAVIGACIJA	SREBRN
OPELASTBA 1.9 CDT1 COSMO UMUZINA	2006	9.750,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT CU01.5 DCI	2007	6.750,00	KUMA	BELA
RENAOLT ESPACE 1.9 DCI DYNAMIQUE	2006	13.380,00	PANOR. STREHA	KOV. SREBRN
RENAOLT SCENIC 1.5 DCI COM. EXPRESION	2007	9.790,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
ROVER 75 2.0 CDT	2000	5.680,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
VW GOLF IV 1.9 TDI UMUZINA	2003	6.950,00	AVT. KUMA	BELA
VW GOLF V 1.6 i LIMUZINA TRENDUNE	2006	9.880,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI BUSINESS UM.	2005	9.460,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VWSHARAN I.STDISPOimJNE	2002	8.200,00	AVT. KUMA	KOV. T. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Na zalogi preko 40 vozil.
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Župan
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 30. člena Statuta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/07), Občina Sveti Andraž v Slovnskih goricah objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P2-S3/1 Vitomarci (prva faza)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P2-S3/1 Vitomarci (prva faza) (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je pod številko 16065-09-OPPN/GK izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj.
2.
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P2-S3/1 Vitomarci (prva faza) (Uradni vestnik Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, št. 15/2009, z dne 25. 5. 2009) določa, da občina z javnim naznanilom na krajevno običajen način in v svetovnem spletu obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka podrobnega načrta. Podrobni načrt obravnava območje s površino 3.884 m2 in obsega zemljišče s parcelnima številkama 290/1 in 290/2, obe k. o. Vitomarci. Na območju prve faze je predvidena postavitev štirih enostanovanjskih stavb.
3.
Javna razgrnitev podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 9. 11. 2009, do vključno srede, 9. 12. 2009, v prostorih Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (sejna soba).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava podrobnega načrta izvedena v sredo, 18. 11. 2009, ob 16. uri, na sedežu Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Vitomarci 71.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu podrobnemu načrtu na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletnem naslovu občine: www.sv-andraz.si.
Številka 350-4/2008-6 Datum 27. 10. 2009
župan
občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za poselitveno območje P11-S6/II Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. prekomorske), sprememba 2008
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za poselitveno območje P11-S6/II Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. Prekomorske), sprememba 2008 (v nadaljnjem besedilu: spremembe ZN), ki ga je pod številko 2008/ZN-116 izdelala družba Urbis, d. o. o., Maribor.
Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za spremembe ZN izdelala družba Vodnogospodarski biro Maribor, d. o. o., Maribor, pod številko 3110/08, v januarju 2009 in dopolnjeno v juniju 2009.
2.
Območje sprememb ZN je določeno z mejo območja urejanja, ki zajema celotne zemljiške parcele št. *112/1, *189, 566/14, 566/15, 566/40, 566/45, 620/5, 621/1, 622/1, 622/2, 624/1, 625/2, 995/8 in dele zemljiških parcel št. 564/6, 564/8, 566/5, 566/42, 566/44, 602, 603, 605, 606/6, 618/1, 618/2, 620/6, 623/5, 623/6, 627/5, 629/8, 630/2, 706/12, 995/15, 1005, vse k. o. Krčevina pri Ptuju. Površina območja sprememb ZN meri približno 7 ha. Na območju sprememb ZN je predvidena izgradnja 32 večstanovanj-skih stolpičev (vila blokov), dveh stanovanjskih blokov (vsak po tri lamele), pet podzemnih garaž za potrebe parkiranja za vse načrtovane objekte ter pripadajoče energetske in komunalne infrastrukture, skupaj z ureditvijo prometnih, zelenih in drugih površin.
3.
Javna razgrnitev sprememb ZN bo v času od ponedeljka, 9. 11. 2009, do vključno srede, 9. 12. 2009, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava sprememb ZN in okoljske-ga poročila izvedena v sredo, 25. 11. 2009, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka 3505-7/2008 Datum 26. 10. 2009
dr. Štefan Čelan, župan
Mestne občine Ptuj
piMililifililiHiHllliB C 02/2280110
Razlagova 24, Maribor I
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnoat obročnega odplačila_
Sava GTI je uspešno podjetje na področju izdelave gumeno-teh-ničnih izdelkov za avtomobilsko industrijo. Delujemo v okviru Poslovne skupine SAVA. K uspešnemu poslovanju so zraven dolgoletnih izkušenj v gumarstvu, lastnega razvoja in inovativne kulture najzaslužnejši zaposleni. Za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo novega sodelavca ali sodelavko za področje razvoja.
K sodelovanju vabimo kandidate, ki jih zanima delo
KONSTRUKTERJA - PROJEKTANTA
in imajo
-	univerzitetno izobrazbo strojne smeri,
-	znanje konstruiranja s programom Catia,
-	znanje angleškega in nemškega jezika.
Cenimo: samostojnost, komunikativnost, etičnost in prijaznost, objektivnost, samostojnost pri uvajanju novih metod dela. Če ste se prepoznali v naših pričakovanjih in željah, ste pripravljeni sprejeti izziv, pošljite ponudbo z dokazili do 13. 11. 2009 na naslov :
Sava-GTI, d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj.
Vaše ponudbe bomo obravnavali zaupno in vas obvestili o izbiri v 30 dneh po odločitvi.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
Dne 28. oktobra 2009 je minilo 5 let, ko nas je zapustil dragi ati in dedi
Alojz Podhostnik
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji dragi: sinova Robert in Aljoša, hči Petra ter vnukinja Tamara
(3
o
Ugasnil blesk je besedi,
drhti, drhti tišina ...
SPOMIN Janez Pičerko
29. 10. 2004 - 29. 10. 2009
Dragega pokojnika se nežno spominjamo ... Iskrena hvala vsem, ki z nami delite svoje spomine in mu prižigate sveče!
Žena Karolina z vso družino
m k
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
www.radio-tednik.si
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Za vse, kar storil si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
SPOMIN
Boleč je spomin na 1. november, ko si nas pred 10 leti za vedno zapustil, naš dragi
Franc Medved
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 59
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
Odšla si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja, ostala nam je le bolečina, v srcih naših je praznina!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in sestre
Ivane Dajčar
IZ MOŠKANJCEV 77
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, Janku Kelencu za odigrano Tišino ter vsem ostalim za iskreno dobroto in pomoč.
Hčerka Ivanka z družino
Usoda je hotela to, da ustavi se srce mlado. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
V SPOMIN Stanko
1929 - 1974
Darko
1962 - 2008
Ljubec
Vajini najdražji
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
m im myM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040f187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Velimir Trifunac, dr.dent. med. V Majšperku

ZAHVALA
Vladimir Slodnjak st.
(1931 - 2009)
V SPOMIN Jože Bezjak
(1954 - 2004)
Ljudmila Slodnjak
(1924 - 1999)
Ločitev od nam dragih nas prizadene, še težja je bol, kadar smrt nam jih vzame. Učitelj - življenja - nas bridko uči, brez solz in trpljenja se ne živi!
Na juršinskem pokopališču smo se 24. septembra poslovili od našega očeta, tasta, dedka in pradedka Vlada Slodnjaka, st. iz Kukave 24. Čutimo dolžnost, da se zahvalimo za iskreno pomoč sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom Kukave in rodnih Bodkovcev, LD Juršinci za vzorno opravljen lovski pogreb, moški pevski skupini iz Dornave, rogistom Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, instrumentalnemu kvartetu iz Ormoža, Društvu rojaka Janeza Puha iz Juršincev, kolektivu Gradbenega podjetja Ptuj in MTB Maribor, govornici Veri, Društvu upokojencev Juršinci, osebju kirurškega in internega oddelka Bolnišnice Ptuj, dr. Jazbecu, dr. Brenčiču, g. župniku, vsem nosilcem simbolov in praporov LD. Hvala za vence, cvetje, sveče, svete maše, pisno ter ustno izrečene besede sočutja - prav vsem in vsakemu posebej -hvala, da ste našega očeta v tako velikem številu, od blizu in daleč, pospremili na zadnji, najdaljši poti.
Ob tej priložnosti se z žalostjo v srcu spominjamo nam dragih in spoštovanih, minilo je 10 let od
smrti naše mame Ljudmile Slodnjak in 5 let od smrti Jožeta Bezjaka.
Hvala vsem, ki postojite ob njihovih grobovih in z iskreno mislijo počastite spomin na njih!
Žalujoča družina
D

;
Spodnje Podravje • Zaradi nestrokovne sanacije streh številne boli glava
Bolj ko bo cenjena stroka, manj bo škode
Čeprav je večina streh, ki so bile uničene oziroma poškodovane v lanskoletnem katastrofalnem neurju s točo, v glavnem že popravljenih, s tem stisk ljudi še ni konec. Nemalo oškodovancev je imelo smolo tako pri izvajalcih del kot tudi pri izbiri materialov, delo in material so naročili pri nestrokovnih osebah, ne da bi se predhodno posvetovali pri pravih strokovnjakih za tovrstna dela, zdaj pa iščejo pomoč na številnih naslovih, pogosto nepravih.
Znanje za pravilno izvedbo del na strehi je še kako pomembno, saj gre za delo, ki naj bi bilo opravljeno za več desetletij, opozarja Janez Sevšek, sodni izvedenec in cenilec za obrtne dejavnosti stavbnega kleparstva in kro-vstva, ki ima zaradi nestrokovnih izvajalcev in uporabe nepravega materiala veliko dela tudi z oškodovanci na Ptujskem, saj iščejo pravico zaradi nestrokovno izvedenih del in vgradnje slabih materialov.
Naravno ujmo in nesrečo ljudi, ki so ostali brez strehe, so nekateri izrabili, pa tudi sicer so splošne razmere na področju gradbeništva prostor za številna nečedna početja. Pri svojem delu se Sevšek srečuje z nestrokovno opravljenim delom, pa tudi sami nadzori so premalo strokovni, ugotavlja. Pri tem bi lahko veliko naredila tudi država, a nima volje za to. Prav tako je pomanjkanje volje za drugačno ravnanje - za ravnanje v korist občanov - zaslediti tudi v občinah, kjer je lani pustošila toča. Dobrodošlo bi bilo
strokovno telo, ki bi pomagalo ljudem, ko so se znašli v hudi stiski, saj so čez noč ostali dobesedno brez strehe nad glavo, da bi se lahko pravilno odločili glede strokovne sanacije streh.
Pregleda potrebne tudi na videz nepoškodovane strehe
Strokovne nadzore opravljajo ljudje, ki nimajo ustreznih delovnih izkušenj, ne poznajo postopkov izvedbe del in tudi ne materialov, s čimer pogosto zavajajo naročnike in izvajalce del. Vgrajujejo se materiali, ki niso preizkušeni in celo obremenjujejo naše naravno okolje, kot na primer pločevinaste strehe, ki v drugih državah niso dovoljene.
Lanskoletno neurje s točko je dodobra preizkusilo sleherno kritino. »Strokovnjaki s tega področja smo pregledali veliko streh,« pravi Sevšek, »in ugotovili, da je vsaka kritina deformirana na svoj način.
Čeprav so pločevinaste kritine navidezno manj poškodovane, podrobnejši pregledi pokažejo večje deformacije na spodnji strani kritine, kjer se pojavljata kondenz in rja, zato bi bilo potrebno pregledati sleherno streho in oceniti nastalo škodo. Marsikateremu problemu, ki se pojavlja po obnovi streh, bi se bilo mogoče izogniti, če bi bile poškodovane strehe pred sanacijo pregledane in če bi bili pred prekrivanjem strehe izvedeni tudi potrebni večji strokovni posegi glede na deformacijo osnovne strešne konstrukcije.«
Pogoste so napake tudi pri samem prekrivanju, ker izvajalci del in stranke same podcenjujejo izravnavo osnovne strešne konstrukcije in obenem podkonstrukcije. »To je postavka, ki vzame precej časa in zahteva tudi dodatna finančna sredstva, kar je zagotovo breme za vsakega, ki se mora odločiti za takšne posege pri obnovi svojega doma oziroma strehe. Vsaka strešna kritina mora biti neobremenjeno položena na ravno po-
Foto: Črtomir Goznik
Za prekrivanje streh je potrebno uporabiti naravne materiale, pločevinaste strehe v naše okolje ne sodijo. Drugje so prepovedane, ne pa tudi v Sloveniji.
Napoved vremena za Slovenijo
Če na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Sevšek, sodni izvedenec in sodni cenilec: "Na Ptujskem so bile nestrokovno izvedene številne sanacije streh."
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. Več sončnega vremena bo na Primorskem, kjer bo še pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem okoli 18 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo precej jasno in hladneje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V izpostavljenih legah bo možna slana. Burja na Primorskem bo v soboto oslabela, v nedeljo pa ponehala.
vršino, saj se s tem zagotavlja tudi daljša življenjska doba materialov oziroma njihova obstojnost le. Garancije na poškodovane kritine so zelo vprašljive, zato je nujno, da se pred vsakim posegom na strehi predhodno opravi strokovni pregled predvidene izvedbe del kot tudi predaja del. Pred dokončanjem sanacije je priporočljivo opraviti tudi strokovni pregled opravljenega dela z zapisnikom, šele po primopredajnem zapisniku pa opraviti tudi dokončno plačilo.«
Ljudje so prepuščeni sami sebi
V iskanju pravice zaradi nestrokovno izvedenih sanacij streh so ljudje v glavnem prepuščeni sami sebi. Čeprav trkajo na številna vrata, ponavadi ne odprejo pravih, ker jih večina, na katere se obračajo, pošiljajo k inšpektorjem ali tudi k odvetnikom. Po neki oceni so se ljudje v 40 odstotkih odločili za cenejše variante sanacije, za izvedbo del mimo strokovnjakov in z vprašljivimi izvajalci. Janez Sevšek, pravi, da je tudi tem ljudem mogoče pomagati, četudi so dela zaupali neregistriranim in nestrokovnim izvajalcem, ki so izrabili nesrečo ljudi in izkoristili priložnost za hiter zaslužek. Sodni izvedenci in sodni cenilci so tisti, ki ocenijo škodo zaradi
slabe izvedbe del. Doslej se je samo nanj obrnilo več kot 40 prizadetih občanov iz Ptuja in okolice. V večini primerov so se zadeve končale, preden so prišle na sodišče. Kot neodvisni strokovnjak, poslan od države, z zaprisego se trudi vse te probleme rešiti na strokovni ravni. V 90 odstotkih se zadeve končajo v korist prizadetih, izvajalci del ugotovljene napake ponavadi v kratkem času po naroku tudi odpravijo, saj neodvisnemu strokovnemu mnenju ne morejo oporekati. Za izvajalce, ki dela niso opravili strokovno, je najcenejša varianta, da se udeležijo naroka, ki ga razpišejo sodni izvedenci in sodni cenilci, kjer se tudi dogovorijo za rok, v katerem bodo napake odpravili. Prav-danje prinaša samo dodatne stroške.
Bolj ko bodo ljudje upoštevali stroko, manj bo škode ob vseh neurjih, ki se bodo še dogajala.
MG
UZANCA!
d.o.o. :
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, j tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
© BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovoma vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aerotvvin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavomi sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
S tem kuponom 15% POPUST
Obiši		Eite nas na ORMOŠKI 5, PtUJI		
			Sejemski popust na določeno stavbno pohištvo*	
				
			. _ za vplačila ■10% do 20.11.2009 1 podrobnosti o akciji izveš	C 1
		!		te v salonu
	rz J projt		1 S 051/61-74-71; 02/620 97 94 Î"!T Îfl WWW.tUlipprOjekti.Si, pStMt,1»«E9-17,W»13	
Črna kronika
Trčil v pešca in odpeljal naprej
20. oktobra ob 16.30 je neznani voznik vozil osebni avtomobil slovenjgraškega registrskega območja po Potrčevi cesti v Ptuju, iz smeri Slomškove ulice proti Slovenskogoriški cesti. Z vozilom ni vozil po desni strani smernega vozišča in na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da bi promet varno in neovirano potekal. Izven vozišča je zapeljal na avtobusno postajališče, kjer je trčil v 45-le-tnega pešca iz Ptuja, ki je stopil s pločnika na avtobusno postajališče in je nameraval prečkati vozišče. Po prometni nesreči je voznik s kraja odpeljal. V prometni nesreči je bil pešec hudo telesno poškodovan In je Iskal pomoč v SB Ptuj.
Trčila v kolesarja
23.	oktobra ob 7.25 je 66-letnl moški Iz bližine Ptuja vozil kolo po lokalni cesti Iz smeri Skorbe proti cesti Ptuj-Slovenska Bistrica. Ko je pripeljal do križišča s prednostno cesto, je z njegove desne strani, Iz smeri Slovenske Bistrice, pripeljala 38-letna voznica osebnega avtomobila Citroen saxo Iz okolice Ptuja. V križišču je voznica osebnega avtomobila pričela zavirati, vendar trčenja nI mogla preprečiti. Z osebnim avtomobilom je trčila v desni bok kolesarja, ki je utrpel hudo telesno poškodbo In je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj.
Neprevidno na prednostno cesto
27. oktobra ob 13.10 je 84-le-tni moški iz bližine Maribora vozil osebni avtomobil Daewoo lanos po lokalni cesti iz smeri Cirkovc proti cesti Ptuj-Pragersko. Ko je pripeljal do križišča s prednostno cesto, je zapeljal v križišče in pričel zavijati levo, v smer Prager-skega. V tem trenutku je iz smeri Pragerskega pripeljal 67-letni voznik motornega kolesa Honda NT 700 VA deauville. Kljub umikanju v levo je trčil v levo bočno stran osebnega avtomobila. V trčenju je voznik motornega kolesa padel po vozišču. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom prepeljan v SB Ptuj. Zaradi suma storitve povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika osebnega avtomobila podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Besedni spor prerasel v napad z nožem
24.	oktobra okoli 1.40 je pred gostinskim lokalom v okolici Slovenske Bistrice prišlo do spora med dvema moškima iz okolice Slovenske Bistrice oz. iz Ptuja, starima 45 in 29 let, in moškima iz okolice Celja, starima 20 in 26 let. Verbalni spor je prerasel v prerivanje, v katerem je 20-letni moški z nožem trikrat zabodel 45-letnega moškega, 29-letnega pa je porezal po roki. Moška iz okolice Celja sta se nato s kraja dejanja skupaj s še tremi znanci odpeljala z osebnim avtomobilom. Ob 2.20 so policisti Policijske postaje Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah ustavili omenjeni osebni avtomobil. V postopku so našli žepni nož in ga zasegli, moška iz okolice Celja pa so pridržali. Zaradi suma hude telesne poškodbe in lahke telesne poškodbe bodo zoper 20-letnega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.