17. številka, Ljubljana, vtorek 23. januarja. X. leto, 1877. Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnuve po prazuicih, ter volja po pošti prejeinan za a v a tr o - otfers k e dežele za celo leto 1« gld., za pol leta H ^Id. M čotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano Urez pošiljanj« na dom za celo leto 13 gld., na Četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje Da dom sh računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje iih ljudskih šolahiu l* dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četinstopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole traukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". OprM ••ništvo, na katero naj tie blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. 0 položenji stvarij v iztoku. Iz Carigrada ve telegraf od 20. t. m. poročati, da je v konferenčni seji zadnjo soboto angleški zastopnik vstal in rekel, da, ker se porta brani sprejeti od velevlastij terjana poroštva glede imenovanja guvernerjev in osnovanja neodvisne nadzorne komisije, nij nobenih skupnih tal za obravnavanje več, torej naj se konferenca ima za s k le ne no. General Ignatiev je govoril potem v podobnem smislu ter dejal, da tega, kar predlaga porta nij mogoče sprejeti, uaglašal, da je porta za vse odgovorna in izrekel upanje, da ona ne bode zoper Srbijo in Ornogoro v prihodnje nič počela in da bode na položaj obzir jemala. Po tem je konferenca razšla se. General Ignatiev in Salisburv odhajata v pondeijek (t. j. za naše bralce včeraj), drugi zastopniki pa otidejo prihodnji teden. Kedaj pak se bode zdaj, vsled oholega obnašanja Turčije izpolnila slovesno v Moskvi zadana beseda ruskega carja, o tem bodemo menda uže naslednje dni kaj gotovega slišali. OHcijaleu telegram iz Peterburga poroča, da 20. jan. nij bilo še uradno naznanjeno o odbitji portinem. Kadar pride to uradno poročilo (mej tem, ko to pišemo je gotovo uže prišlo) potem se bode v Peterburgu sklenilo, kaj bode car naredil. Dunajsk list, sicer ne vselej zanesljivi „N. W. T.-5, pravi, da iz dobrega vira ve, da se mobilizira tudi 12 regimeutov pešcev in 3 regimente konjice carske garde. Iz Berlina pak naznanjajo, da je general Man-teuflel poslan od nemške države v ruski tabor v Kišenev ter da se bode ta tabor uže v naslednjih dneh bolj proti jugu pomaknil. Te novosti bi dale torej sklepati, da Ilusija ne bode Mfttek. Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Misa SI. Cummins, poslovenil J.) (Dalje.) Osmo poglavje. Osveta v zadetku tako sladka, V kratkem same nas grenko zadene. Drugi dan je bila nedelja. Trueman je bil navajen vsaj za pol dne iti v cerkev s družino cerkvenikovo ; ker pa Jerica nij imela klobuku, ter nij mogla ž njim iti, jo Trueman nij hotel zapustiti. Tako sta skupaj preživela do polu dne, hodila sta po ladjedelnicah ter sta ogledovala ladije. Jerica je imela svojo staro ruto krog glave zavezano. Po polu dne je Trueman zaspal pri peči. Jerica pa se je igrala z mačko. Zvečer je došel Viljem, pa le da se je poslovil, preduo Be je vrnil k gospod Bravu. dolgo čakala z vojno, — temuč da namerava kmalu udariti. Vendar ne zmanjkuje tudi še glasov, ki sodijo, da bode Rusija tudi po odhodu Igna-tieva počakala spomladi, /lasti ponovljenje bolezni glavno komandujočega velekneza Nikolaja, ki je vešč in učen človek, prišlo je Rusom neljubo; po drugej strani pa tudi vedo, da Turčija vsak dan bolj denarno hira in peša, čem dalje mora toliko na nogah imeti, a Srbiji ter Črne j gori za časa premirja, t. j. do konca prihodujega meseca ničesa storiti ne sme. Naj pa se zgodi tako ali tako, to na dejo hočemo ohraniti, da slovanska Rusija ne bode varala pričakovanj in upanj, ki jih bratje balkanski Slovani stavijo na njo, ter da bodo osramoteni vsi oni njeni in naši sovražniki, ki blebetajo, da se bode Rusija nečastno nazaj pomaknila. Ali naše slovenske šole kaj napredujejo? Pod tem naslovom piše „Slov. Uč." dah>: „Napredka velikega no moremo nikjer opaziti. S tem se ve da je dosta storjeno za večjo ljudsko omiko, da se šole razširjujejo na več razredov, ker se s tem šolsko obiska-vanje zboljšati da. Novih šolskih poslopij so žalibog le malo stavi in redko kje se misli na popravek obstoječih slabih šolskih stavb. V marsikaterem kraju bi se učitelji in tudi k raj ni šolski svet trudil, da bi vsa mladina vsaj v zimskem času v šolo hodila ; toda za vso mladino* pa zopet šolski prostori ne zadostujejo. Toda marsikaj bi se uže dalo s časoma zboljšati še, ako bi tistim faktorjem, kateri šolstvo vodijo, v resnici za pravi šol- ___ —---- t -- ' ' =BSi^^ '— Mudilo se mu je in nij mogel se dalje časa zadržavati, kajti njegov gospodar je imel rad vrata zgodaj zaprta, zlasti pa v nedeljo večer. Stari gospod Cooper ga je vendar obiskal po svojej stari navadi, ko je po njegovem odhodu Trueman videl, da je Jerica zaspala na naslonjaču, smilila se mu je, prebuditi jo ter jo je v obleki položil v posteljo. Izbudila se je rano v jutro, ter se je zelo čudila, da je bila oblečena; skočila je po konci ter je letela v sobo, da bi prašala Truemana, kako se je to zgodilo. Trueman je ravno narejal ogenj; ko je Jerica bila dovolj podučena na raznovrstna prašanja, — kedaj in kje je zadremala in kako je prišla v posteljo — skušala je pomagati bolj ko mogoče pripravljati zajutrk in pospravljati po sobi. Posnemala je nauke gospe Sul-livanove, katerih se je vseh spominjala ter je kazala neko posebno spretnost pri vsem, cesar se je lotila. V malo poslednjih tednih je bila za čuda stanovitna, učila se je koristiti na ta ski napredek mar bilo. Pa dokler imamo nemška učiteljišča za bodoče učitelje slovenskih šol, toliko časa se nam vse omikovanjo naših šol le — ironija vidi. Res se utegne učiteljski kandidat dosta naučiti na sedanjih preparandijah — a vse pridobljeuo zamore na lehek način le v nemških šolah porabiti. Da more na slovenskih šolah z vspehom poduče-vati, treba mu je vzeti po dovršenem učiteljišču slovenske knjige v roko, da prebavi zdaj vso tvarino v tistem jeziku, v katerem ediuo se more s slovenskim otrokom porazumeti. Toda vsak učitelj slovenske šole nij tako vesten, da bi se privadil na lepo književno slovenščino in si prisvojil slovenske terminologije. Pa zakaj bi tudi to storil; vsaj se mu to ne všteva v zaslugo ; vsaj se mu nikoli ne pripo-ročuje. V dokaz so nam vsi šolski listi, katerim so protektorji šolski nadzorniki. S posebnim povdarkom smemo torej reči: Dokler ne bodo učiteljišča po Slovenskem slovenska, dokler so uaši kandidati in naši učitelji iz slovenskih knjig za nauk pripravljali ne bodo, toliko časa še ne moremo o pravem napredku naših šol govoriti. — Naše šole bodo le tedaj napredovale, le tedaj v resnici ljudstvu koristile, kedar bodo narodne in praktične. Toda kako zelo se boje še nekateri učitelji, a še bolj druge osobe, ako bi njih šole imele kolikor toliko obraz slovenskih narodnih šol. Boje se na pr. vpeljati pisanke, risanke ali tiskovine s slovenskimi napisi ali pa kako slovensko knjigo, ki nij izišla ravno v c. kr. zalogi. Pa vsaj nij čuda, neki c. kr. nadzornik je celo ukazal pri neki učiteljski kon-fereuci, da se morajo rabiti samo Musil-ove (nemške) pisanke. Čudimo se dotičnim učiteljem, da nijso g. nadzornika prašali, na ka- ali oni način in kot je gospa Sullivauova prerokovala, obetala je, da bode neki dan popolno spretna gospodinja. Res je mogla opravljati le nuijliona dela, a nagle njene nožice so Trueinanu prihranile marsikatero stopinjo, zlasti pa je skrbela, da bi sobo obdržala snažno, na kar je bila najbolj ponosna. Ker je bila soba očisteua prahu in pajčevin, čutila je, da gospa Sullivauova pričakuje od nje, da jim ne bode pustila z nova nakupičiti se. liilo je prav ljubeznjivo videti, kako je majheua deklica vsak dan, ko je Trueman odšel po svojej navadi ulične svetiluice snažit in nalivat, skrbno in pridno pometala s staro metlo, katere držalo je bilo obrezano, da jo je lažje držala. Zdaj pa zdaj je gospa Sullivauova pogledala noter, da jo je pohvalila ali jej pomagala; nič pa nij Jerico storilo srečnejšo, nego če se je naučila kaj novega. Res je sicer morala prestati marsikatere izkušnje ter je bila zdaj pa zdaj močno poparjena. — Dvakrat ali trikrat so jej je opečen kruh tero postavno določbo se je pri svojem povelju opiral. — A tudi praktično morajo naše Sole osnovane biti; gola teorija brez praktičnega odobrenja ne velja nič. Taka gola teorija so tisti „obligatni oddelki" po vseh razredih, ki so se tako slabo obnesli, da se skoro nihče več ne ozira na nje. Sploh smo pri nas le na papirju „ d odri pedagogi". Marsikateri učitelj sestavi izvrstno „razdelitev šolskih ur", in jo po zaukazu predloži v odobrenje na okrajni šolski svet. Kdo mi je pa porok, da se bode tudi po njej mej letom ravnal. Ta »razdelitev šolskih ur" (lektionsplan) je le „vestna reč" vsakega učitelja; zavolja tega se pa od prejšnjih učiteljev nij zahtevala nje .predložitev gosposkam; le sedanjim se več ne zaupa. Pisanj se pač dan denes učiteljem toliko nalaga, kakor da bi se oni za nekako uradnike in celo za nekake koncept uradnike izobraževati imeli. Trav je uže, da se učitelji izurijo v peresu; ali boljše je, da so dobri govorniki in dobri pedagogi, in po težavnem šolskem poduku naj se jim tudi malo odpočitka privošči. Taki in enaki uzroki, katere smo mi iz raznih razlogov le rahlo omenili in premalo povdarili, morali bodo odpasti, da bodemo mogli o šolskem napredku govoriti. Posebno pa se bodo morali boljši časi povrniti, da bode naše ljudstvo materijalno bolj podkovano, in potem rajše iu ložje za šolo kaj žrtvovalo. Do takrat naj pa učiteljstvo potrpi, svojo dolžnost z ozirom na postavo in posebno še svojo vest natančno spolnnje, ob enem pa po svojih močeh vse ovire šolskemu napredku odstranjevati se trudi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. januarja. Ministcrijalni listi poročajo, da vlada misli tivot*Ht dež zbor razpustiti. „N. Fr. Pr." temu uže rokopleska. Ali menda prevred, ker Tirolci^ „čmi Cehi" bodo tako storili, kakor pravi Cehi, stare poslance bodo volili. Iz ZtMi/rvhn je slišati, da tamošnji meščan j e nameravajo poslati črnogorskemu knezu častno Babljo. Prav lopo in v očigled magjarskim demonstracijam tudi potrebno in dostojno bi bilo, ko bi Hrvatje res to naredili. V ogersketn zboru je predsednik bral Košutovo pismo, v katerem izreka, da mandata v Czegledu ne sprejme. V Pešti je druhal v soboto za Kn&ut** demonstrirala, ker je šla czegledska deputa cija skozi Pešto. Magjarski študentje in postopači so kričali živio Košutu in vpili, da mora v domovino nazaj priti, ker se vojna Kusije s Tunijo začne. Tudi s tem so Ma «jjari izrekli, da bi radi našo monarhijo zaratili z Rusijo! Pa ne pojde! V nun |e ilrzrtve. Iz f!«•/*/1se telegrafirs, da je knez Milan po slovesni službi božjej poslovil se od ruskih prostovoljcev, ki so se vrnili. V svojem govoru se jim je zahvalil za njih hrabro vojevanje in je željo izrekel, da bi ruski in srbski narod kmalu zopet zjedinjena stala v boji zoper sovražnika Slovanstva. Končal je govor z živioklicem na ruskega carja, katerega je imenoval protektorja vseh Slovanov. Poljska „Gazeta Narodowa" poizveda, da bodo vojni oddelki, ki imajo popolniti južno armado, šli od zdaj naprej v Podolijo in Ukrajno, ne več v Kišenev. Kozaki ruske južne armade se bodo zjedinjeni l artiljerijo, BloŽili v „kombinujoč kor". General Fomin je dobil dostojanstvo hetmana. Vsi vojni oddelki v llotinu so se te dni^ postavili ob Prutu od Kabana do Skuljan. Čete, ki so bile dozdaj pri Benderu, so šle v pozicije od Ungenija do Leove. Železnice dovažajo samo provijant in vojni materijal. Pijonirji ruske armade pri Leovu bo v treh urah za poskušnjo naredili pontonski most čroz Prut. Kadar ruska vojska prekorači Prut, bode utaborila se pri Jasiju, kamor te dni pride več častnikov ruskega generalnega štaba. O turskoj armadi se piše iz Ruščuka, da je v vsej Bulgariji 146.000 turških vojakov, a pri tem nijso šteti prostovoljci in re-servisti. »Pol. Corr." je polna hvale o hrabrosti te vojske. Turki baje celo na to mislijo, da bi oni vojsko začeli, to je, Donavo prej prestopili, predno jo Rusi. Se strahom prusko-nemški li ti konstati-rajo, da se je fi-itfie«*.'.« vojska uže popolnem popravila in da se more hitro mobilizirati in velikanske maso vojnikov na noge spraviti. — Ali škoda je, da v orijentalnoj politiki Francozje nemnjo pravega razuma. Njih mnogi listi pišejo v protiruskem smislu. V itt»I*i<*n.riifin zboru se posvetuje nova postava o zlorabi duhovnikov. Mnogo govornikov Be je oglasilo proti tej postavi, zahtevajo svobodo za vse, tudi za protivnike. Tudi £rvilslat vlada od svojega parlamenta terja, da bi jej velike svote dovolil za osnovanje in oroževanje vetje vojske. Ali mnogo, zlasti kmetskih in demokratičnih poslancev je, ki so odločno proti temu in prav pravijo, da Švedija leži preveč na strani, nego da bi jo kdo napadati hotel. V Amvriso Sioux-Indijanci začeli upor zoper zjedinjene države in prešli v Kanado. Dopisi. I #. i,o h«' 19. jan. [Izv. dopis.] Pričakoval sem do denes dopisa iz Loke od ene ali druge stranke, a nihče se nij hotel potruditi ; tudi oni ne, katerih dolžnost bi bili, popisati prijazni večer, katerega smo imeli 6. t. m. pri „zelenem drevesu", v prostornih lepo okinčanih sobah. Pri tej veselici, katera je bila napravljena v podporo ubogej šolskej mladini, nabralo se je nad 70 gold., s tem se bode lahko precej obleklo in pomagalo ubogim sirotam. Tako delovanje je gotovo hvale in posnemanja vredno, kakor tudi našemu ljudstvu v izgled javiti potrebno. Gotovo bode čestite bralce zanimalo, ako navedem, kako se je stvar vzbudila, kateri bo bili sodelovalci in podporniki. Vzbudi-telj in aranžer veselice bil je g. dr. Kocuvan, kateri se je gotovo mnogo trudil prej ko je vse potrebno preskrbel, njemu bodo obdarovani zahvalo dolžni in potem kranjskemu pevskemu društvu, katero je prišlo popevat revnim v pomoč, lepe slovenske pesni, katare so jako prijetno odmevale in navdušile navzočne, ker kdo ne bi poslušul rad ubranega petja! Potem tudi igralcem godbe, gosp. Majerju na gosli, g. Stiicklu na glasovir iz Ljubljane, gospodični Polenčevej iz Vipave in gospej Koceli iz Loke, kateri so mladini v prid sodelovali. Bilo nas je pa tudi precej skupaj iz Ljubljane, Kranja in tudi mestjanov se je mnogo udeležilo, le udov čitalnice sem pogrešal, mnogo tacih, kateri bi bili lahko prišli, posebno k tej veselici, katera je imela gotovo blag namen, in bila je tudi primerna vsakemu človeku, naj bi bil stanu tega ali onega. Tudi požarna straža je napravila v svoj lastni prid pretočeni teden veselico, pri kate-rej je čistega dohodka nad 70 gold. Tudi lepa svota in pomoč! Zahvaliti se ima umnemu voditelju, ki je nemške krvi, a zna tudi Slovencem ustrezati. Čudno je, da čitalnica nič ne napravi, ima tako slabe moči, da si ne upa kaj enakega izpeljati? Gotovo jej edinosti manjka; ona je, s katero se kaj stori! Iz I ozke ctolliie 20. jan. [Izv. dop.] ('ital sem uže o našej trirazrodnej šoli, katera se lehko gre merit z marsikatero svojih sestric na deželi. To prizadevanji kr. Sol. sveta in osobito njegovega prejšnjega predsednika gosp. Schvveigerja Be je Šolska boja sežgal in zdrobil v pepel; kar pa je bilo še hujše, neki dan je ubila pisano čašo, za katero so je močno jokala. Ker pa Trueman nikdar nij mislil, da bi jo zarad česa karal, pozabila je svojo nesrečo in izkušnja jo je storila previdnejšo. Kati Mac Carty jo je držala za najbrd-kejšega in najživahnejšega otroka na svetu ter je časih dohajala in pomivala pod ali pa storila kako drugo delo, pri katerem je trebalo več moči in spretnosti — nego jo je Jerica imela. Ker jo je čestiželjnost naganjala izpolniti nade gospe Sullivanovi in jo še bolj spodbujala želja Truemanu koristiti se svojo udanostjo, bila je Jerica navadno prijazna, potrpna in postrežljiva. Trueman je bil tako prizanesljiv, da je le malokedaj otroku kaj ukazal ter ga pustil po svoje ravnati. A kakor zelo brez-uzdano je doslej vzrasla, ubogala je vendar rada moža, ki jo nikdar nij oviral; tudi stari mož jo le redko videl, da bi pričo njega prev- zela jo ona silovita razdraženost, ki enkrat vneta nij poznala nikakoršnih moj. V mirni novi domačiji, katere se je do sedaj veselila, nij bilo Bkoro ničesar, kar bi jo bilo moglo razdražiti; a zdaj pa zdaj pripetili so so primorljoji, ki so pričali, da ogenj v njenem mladem duhu še nij bil ugasnil in da njeno hudo nagnjenje še nij bilo zatrto. Neko nedeljo jo šla Jerica, sedaj pokrito z lepim klobučkom, katerega ji je bil Trueman kupil, z gospod Cooperjem, Flintom in Viljemom od popoldanske službe božje iz cerkve domov. Stara moža sta se pogovarjala o svojih dolgočasnih predmetih, otroka pa sta zastajala ter vsa vneta govorila o cerkvi, o duhovniku, o ljudeh, o godbi, kar vso je bilo Jerici novo ter se je nad vsem močno zavzemala in čudila. Prišedši bli/u svoje hiše, zapazil je Viljem, kako zelo se je po ulicah zamračilo ter je potem pogledavši na Jerico, katero je za roko peljal, rekel: „Jerica, ali greš često s Btrijcem True-manom gledat, kako prižiga svetilnice?" nNe,tt odgovorila je Jerica, „nikdar ga še nijsein videla, odkar sem prišla sem. Hotela sem, a bilo je vselej tako mrzlo, da me strijc Trueman nij hotel vzeti s soboj. Rekel mi je, da si bi zopet nalezla mrzlico." „Denes večer ne bode mrzlo," rekel je Viljem, „večer bode kaj lep, in čo strijc Trueman dovoli, spremila ga bova, kar sem jaz po gostem storil. Ti boš šla prvikrat ž njim in boš gledala skozi oknu, kako ljudje pijejo čaj ter v sobah okolo peči posedajo." „In jaz zelo rada gledam prižigati velike svetilnico," segla mu je Jerica v besedo; „te narede vso okrog tako svet'o in lopo. Upam, da nuja bode pustil s soboj ; prašati ga čem. Pojdi," rekla je, ter ga potegnila za roko, „dotociva ju in ga precej prašajva." „Ne, ne čakaj." rekel je Viljem; „strijc Trueman ves zamišljen govori z mojim starim izdatno zboljšala. On nij 8 hudo priganjal ljudij, naj pošiljajo deco v šolo, ampak z lepo jih je privadil Soli in to je pametno. Našo Solo sedaj obiskuje vsak dan najmenj 80°/» otrok. Do sedaj pa Še nij imela vrta, na katerem bi se lebko deca učila sadjerejstva in poleg tega tudi čebelarstva. Dela se vrt uže par let, a počasi. Letos bi se lehko popolnem dodelal, ker imamo tako ugodno zimo in ljudje bi lažje sedaj delali tlako, ko sicer nemajo kaj, kakor pa spomladi, ko bode treba na polje iti delat. Po novem letu je bil voljen pri nas nov krajni šolski svet, v katerega so menim da voljeni gg. Gr. Lah, Jak. Vilar, And. J a n e ž i č, Andrej in Matej Z n i d a r S i č, sami narodni možaki. Prejšnji predsednik g. Schvveiger se je odpovedal bremenu, ki pri nas res nij lehko. Novi krajni šolski svet, bode gotovo tudi delal z vsemi silami za blagor našega šolstva. Pred vsem naj gleda da pridobi šoli kaj učnih pomoć k o v, ki so pri nas bele vrane in da utemelji šolarsko bu-kvarnico; potlej pa še četrti razred. Eneržije mu ne bode smelo mnnjkati. ker brez nje bi zabredel v protislovje in kolizije. Naša čitalnica je pričela letošnjo sezono 4. t. m. s tombolo in plesom. Prihodnja veselica bode 28. t. m. in 11. februarja bode maškcrada, h katerej bodemo vab li tudi ne ude. Vstopnine bode za neude 50 kr., z dru žino pa 1 gld. Lani se je inaškerada dobro obnesla in letos se bode menda tudi. Domače stvari. — (Zemeljski posip pri Zidanem mostu) na železnico in v Savinjo je velikan-skeji nego smo si mislili. V nedeljo je pri-Slo več kot 1000 radovednih gledalcev od daleč in blizu gledat sledove te strašne katastrofe. Zdaj}dela neprenehoma 300 vojakov, pijonirjev in ženijskih in mnogo družili delavcev, da bi odpravili nasip. Železnica še tri tedne ne bode mogla voziti, ali morda še dalje ne, ker za gotovo se pričakuje od raz-kopanega hriba nov posip. Obširnejši popis prinesemo jutri. — (Za ljudsko k u h i n j o) se uže podporni udje nabirajo in je uže več gospode pristopilo. — (Strah naših Nemcev pred slovensko trobojno zastavo.) Poroča se nam: V soboto so se predstavljale na Čast Očetom; tudi smo skoro doma — potem ga lehko prašava." Komaj je mogel zavirati nje nepotrpežlji-vost; komaj pa so dospeli do vrat, odtrgala se mu je Jerica nenadoma, skočila je k True-manu ter ga je prosila. Kad jima je privolil prošnjo in kmalu so bili vsi trijo na poti. Nekoliko časa je Jerica tako zelo zamišljena opazovala prižiganje svetilnic, da'dru-zega nij niti videla niti slišala. Ko so pa dospeli do ogla neke ulice ter zagledali veliko lekarnico, razveselila so jo neizmerno. Krasne barve so se igralo v oknih; ker jih je Jerica prvikrat v večernem svitu videla, omamile so ■koro popolnem njeno domišljijo; ko jej je Viljem rekel, da jo prodajalniea njegovega gospodarja tej zelo podobna, odvrnila mu jo, to mora pač biti lep prostor za stanovanje. Potem se je čudila, zakaj jo ta prodajalniea na nedeljo odprta, vso druge pa zaprte; in Viljem so je ustavil, da jej je to razjasnil, ter njenoj radovednosti še marsikatero drugo reč razložil, nazadnje pa je dalje grede zapazil, 175 letnici filharmoničnega društva žive podobe iz zgodovine tega društva. V prologu, ki je ros patrijočno navdihnen in ga je spisal naš rojak II. Pen, nastopi tudi Carniolia. Opasana je bila igralka z rumeno plavo opasnico. V parterji nekdo vpraša, ali so to barve kranjske dežele? „Ne," odgovori drugi, „barve kranjske dežele so belo-plavo-rudeče, katere je potrdil cesar Ferdinand I. in tudi naš cesar dvema veteranskima društvoma, ki nosijo kranjski grb v svojej zastavi. Te barve, namreč ru-meno-plave so — barve deželnega vratarja." Kdo bi se pri tej priliki ne spomnil na rumeno-plavo zastavo pri otvorenji realke, ki so si jo hranilnični gospodje izmisli, da bi se ognili belo-modro-rudeče. Ali ste smešni! — (Mag j ari,) ki gredo v Turin po Košuta, so se peljali z mešanim vlakom v nedeljo večer skozi Ljubljano. V Ljubljani jih je več šlo v restavracijo na kolodvoru. Na klobukih so imeli ti domoljubi avstrijsko ogerski KošutoVO fotografijo, pa rudeče-belo visoko pero. Bilo jih je črez 100, čudne smešno-ošabne postave mej njimi. — (Prepir) so je vni. Idiva tija. Blatno je: nesti te čem." „ Viljem je varno prenesel Jerico preko blata in stala sta pred hišo. Trueman še nij bil došel tija; njega so otroci v oknu čakali. Jerica nij bila jedini otrok, ki je rad gledal sve-tilnice prižigati. (Dalje prihj 16.604 Hrvatov, Ako ta števila primerjamo s številom nemških, čeških, slovenskih šol, kar pa se v tej knjigi ne zgodi, vidimo, da imajo Čehi, Slovenci, primeroma dosta manj šol nego Nemci, Italijani itd. Po nemškili šolah pride za eno šolo poprek le 144 učencev, po laških le 123, pa čeških šolah pa 180 otrok na eno šolo, in po slovenskih šolah celo 204 otroci na eno učilnico. Vidi se, kateri narodi bolj za omiko svojo dece skrbe, ali pa za katere vlada bolj skrbi. — Od 100 za šolo ugodnih otrok jih je hodilo na Pre-darelskem 07 v šolo (najboljše obiskovanje), v Bukovini 16 (najslabše), na Štajerskem 72, na Koroškem 72, na Kranjskem 04, v Trstu 55; na Goriškem 51, v Istri 42, po vsem Avstrijskem pa 66 poprek. Na 1000 prebivalcev pripada na Češkem 154 šolskih otrok (v tej zadevi najboljše razmerje), v Bukovini 26 (najslabše), na Štajerskem 113, na Koroškem 111, na Kranjskem 83, v Trstu 91, na Goriškem G4, v Istri 55, po vsem Avstrijskem je poprek na 1000 prebivalcev 106 šolskih otrok. — Od pridejanih treh zemljevidov kaže prvi razmerje enorazrednih šol z ukupnim številom šol po posameznih okrajih in deželah, drugi zemljevid kaže razmerje šol s številom stanovalcev in tretji pa, ki je največjo vrednosti, kaže razmerje šolo obiskujočih s številom za šolo ugodnih otrok. Razne vesti. * (Obsojen.) Poročali smo ob svojem času, da so na Tirolskem v Velsu trije možje ustrelili fajmoštra, h kateremu so bili prišli z izgovorom, da se hote v bratovščino dati zapisati. Eden teh treh je bil vojaški begunec ali dezerter, doma iz Kufsteina. Vojaško sodišče v Insbruku je tega begunca zaradi tega obsodilo, da bo za celo življenje zaprt na tvrdnjavi in da se mu bo ta zapor tudi po-ostroval. * (Po plesu.) V Fiirstenfeldu na Štajerskem je bil te dni v neki gostilni, ki je menda tam najboljša, družinski ples. Mej po-čivanjem so našli na vrtu pijanega kmeta, kateri je imel 19 ran z nožem zadanih, na životu. Kmet je prej v omenjenej gostilnici spodaj pil. Uzrok zločina je neznan ; vendar so uže tri osobe ki so plesale, kot sumljive zaprte. Kmet ne bo dolgo. * (Življenje je pač lepo.) Nek vojak v Pragi se je zaljubil v mlado kuharico, kar nij ostalo brez nasledkov. Iz strahu pred sramoto sklene dekle umreti, vojak pa sam tudi nij hotel živeti. Oba gresta torej na breg Veltave, zavijeta se v plašč vojakov in se oba skupaj trki jata doli v vodo. Prišla pa sta ravno na plitev kraj, mrzla voda jima je domišljijo ohladila, vstala sta in — šla domov. Dunajska borza 22. januarja. (Izvirno telegrafićno poročilo.f Enotni drž. dolg v bankovcih 61 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru *»7 70 J860 drž. posojilo 112 75 Akcije narodne banke H06 — Kredi'ne akcije 142 40 k London 15*4 70 , Napol. 09 95»/, » C. «. cokini 6 92 Srebro 117 — Karmelitanski melisovec iz llenodk. 1 originalna steklenica 'J 5 kr. Jedino pravi le pri (53-36) Gabriel Piccoli, lekarju na dunajske} cesti o Ljubljani. Organizatorja i potovalnega zastopnika, ki bi bil v stanu dati kavcijo, sprejme takoj §tm »i :tiMff>}t fntnhf „Sl..\VIJE* r Ljubljani pod jako ugodnimi pogoji, (li—l) Graške špiritne ciroze dobivajo ae vsak dan sveže (frišrie) v prodajni niči 3teklom*ga blaga gosp. Friinctt I* «► I maiia ua glavnem trgu .št. £}ni itloin ri> aredhtvo pruti i/pudanju las in ti DOIIIIU, „dpriivljni.ju hiHkiii 1 gld, HO kr. lioiiUeiisiriino Nvii-nrsItO iiil«>lto a nfi kr. Ko»tl<».|«'vu olroc|n moka a no kr. l>r. (Jolijev Joilllni prnli a Ht kr. Popuva iiiuitvrliiovn UNtliH rodil a 1 «0 kr. EitebiKOV Dlesni ekNOukl l/a runta SI kr. I»r. 1'lt'fli-iiiiiuiliovit Bobnu iiitslit it 1 k1 kr. INiltovH i esedim i......min iV 1 gld. ftu kr. l*r ItniHiioiH pomnila w.n otirnilji'iiji' Iti* a 2 tfld. , hu vedno frisni v zalogi. Veliko skladište |»iirliiii*-rij , mil. ]ioiniill itd. prvih pariških llrm. lul.iilndr ft-imeuskega društva od mi kr .Iu :t gld. funt. l»ruil rnsKi «-n| u 1 gld. t ., funta. SI. I mli s, ■•■ vsukojukih JllMriiuilMilov za zdravljenje, kakor Numoklisi ii i , h n/K m lin ,■»■. lntiiiliiž*', jako cono. Velika zaloga /olinih In lin n. srnini., in drugih loitln niti rečlj. Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v poBladkorjeni oblici, kakor: kinin, kopaiva, doverski praški, ielozo, jetrno oljo, bromkali, jodkali, rabarbrr, dvojno o^hVnoki.sla soda, magnezija itd. po najnižji cuni. NajananejSe cpecijaliteto farmacije in parfimerrje Francoske, Angleške, Ameriške, Nemčije, Švice in Avstrije so pri nas vedno za dobiti. (3G8—7) V m Mi i;i/|.osil jmno ull proti gotovini nli i»omIim>uiii povzrlju in pri Cll-gro« unkupu iluji 1110 velike rabate. T T Dr. Fremonta prerodilni liker, svetilo it uld. Odontin zobna pasta, koruueroj76on# I0,",K"° Prsne cigarete iz smrekovih igel, Z'^Z za naduho. '1 < kimov 1 gld. □ n iiA Kino prinušmi, olajša tukoj najhujšo migrono in rU-IIU KiUV(,iMd. ■ ki.i. Dr. Bayerja pravi pulherin, ^rt^t- Protinski duh, aromatičen, ff-v:iz ull rnvmatizeui, 70 kr. gum, duje koži burvo rož Iu limburjev. a 1 glil. 50 kr. in i SO kr. Illioptintl Pariallo "zdravi jako naglo vnuk inehuriii llljeULIUII t/dUeilt, klltur (trlpot ali beli tok) bro* slabih uasletlkov 1 ebl. «10 kr. Rover jeva hemerojidalna maža, ki beiiierojido trpe. I gld. 64) kr. GllŠni dllh, U^boUia srodstvo proti guil (krofu, 70 kr. Salicil-antisuitin, u™^ff£"emapoienJU "* 1 Imotol i ničlf i Cnl/ v'- aajboljini švicarskih planinskih UlllCirjIJIllOlVI SUR, 7.,djšć ; olajSa takoj vsak kaSolJ in prsno ii.di .... ii, 70 kr. SćllicilnO milO, w0.....>n aajoeneji« milo. 2» kr. Schrierove zobne pile ŽofStrr] Moriti]in najboljšo zdravilo zaielodec, potolaži krč, te rabi IfIGII Llllll, tu,(i kot zobna tiiiktiira, in ustna voda, ,'>o kr. Storax-Creme, ČŽt0^ ,,n v*'!h k,,inih"°" Margerite-boubons za kašelj, 30 kr. VA/litioi nortir proti nahodu, pranemu katuni VTRtOboltl VVIIIIbl pdpil , j„ hrijd. 1 Hld. ao kr. rir*nillnn /:l ne »"<'»>■' bolezni, proti gluhoti, šumunju UieillOII, dobro. 7« kr. Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Laminimi in uufc wNarodne tiskalne'1.