AUCSUI k'AN AL Zgodovina modernega Sueškega kanala se je pričela v trenutku, ko se je neka evropska gospodarska velesila, ki je tehni&no se bila podkovana, pričela zanimati zanj. In to je bila Francija v 6asu pod Napoleonom, ko so se evropski znanstveniki in. predvsem francoski tehni¬ ki pričeli pobližje baviti s tem načtem. Z delom pa niso začeli, ker so napoleonski vojaški inženerji napačno zmerili,' da je gladina Rde¬ čega morja za 10 m nižja od gladine Sredozemskega morja. To pa bi po- menilo izredno drago graditev zapornic, kar pa v času takratnega tr- fP govskega prometa ni bilo opravičeno. . NACBT INZENERJA NEGEELLIJA. V letu 1848 so znova merili in francoski konzularni uradnik Lesseps in francoski strokovnjak za graditev vodnih cest pri egipčanski vladi Linant Ley sta dokazala, da je višina vodne gladine pri obeh morjih ista« lesseps je nato 1.1854 prejel od Kediva Mehmeda gradbeno dovoljenje. Eno le- __ to pozneje je predložil izdelan načrt, ki ga je napravil Tržačan inž. Negrelli. ANGLEŠKI "ZA" IN "PROTI". Temu načrtu pa je takoj v začetku odlofcno nasprotovala britanska vlada, ki se je bala odločujočega vpliva Francije v Vzhodnem Sredozemlju in Orientu. Ministrski predsednik lord Palmerston je označil gradbeni načrt iz 1.1857 kot moderen "milni mehurček", britanski zunanji mi¬ nister lord Clarendon je dejal, da bi bil "samomor", če bi Anglija privolila v to podjetje. Po diplomatični poti se je stalno zavlačeva- 1 pričetek z delom. Kljub temu je Lesseps 1.1859 / d©bil od Kediva Said -Paše no¬ vo dovoljenje. Z gradnjo so takoj pričeli, kajti tudi s strani Angli¬ je so ga v neuradnih krogih učinkovito podprli. Gospodarsko razgledani možje, predvsem vodja politične opozicije, so se zavzeli za podjetje in tč z utemeljitvijo; Anglija bo vedno uporabljala kanal, naj bo njen lastnik kdor koli. PRVA LADJA BRITANSKA. Dne 17. novembra 1869 je bila otvoritev Sueške¬ ga kanala. Prva ladja, ki se je peljala po ka¬ nalu in plačala visoko pristojbino, je bila britanska. Ze leto dni pozneje je "Times", ki je prej v Palmerstonovem smislu odklanjal gra¬ ditev kanala, pisal čisto po Gladstcnovem; "Naša država bo plačala dividende, ki jih bodo lastniki delnic prejeli. Naj bo to pokora za našo zmoto." L. 1875 je Disraeli kupil za angleško vlado od zadolženega Kediva Ismaila njegove delnice Sueškega kanala. Z nadoljnimi nakupi delnic more danes britanska vlada nadzorovati 44$ kapitala, ki ga ima družba Sueškega kanala. LETA 1968 POTEČEJO STARE KONCESIJE. rokah. UCE’ JAKA A Družbo, je vpisana v Egiptu, Ostalih 56$ delnic se nahaja -v privatnih, večinoma francoskih njene koncesije, ki veljajo za dobo Štev. 107. Str. 2. -——- Domači glasovi, 29-V.1946. 99 let, potečejo 1. 1968. Od tedaj dalje bo kanal pripadal Egiptu, ki ge bo moral tudi denarno upiavljati. Že danes prejema egiptovska vlada letno 300.000 egiptovskih funtov, kakor je bilo določeno 1. 1936 v neki pogodbi med njo in kanalsko družbo. KONEC JADRNIC. Z otvoritvijo Sueškega kanala se je svetovna trgovina neizmerno razmahnila. V 1. 1870 se je peljalo skozi kanal 486 ladij, 1. 1935 že 5992. Razen tega se je razvila gradnja parnikov, dočim je prej prevladoval tovorni promet z jadrnicami. Za novo in krajšo pot skezi kanal jadrnice niso več prišle v poštev, ker niso mogli pluti po kanalu in Rdečem morju, kjer vlada večinoma brezvetrje. Pamiške družbe so torej začele graditi parni¬ ke z doslej neobičajno tonažo. Celo v 4C letih mnogo kritizirane visoke kanalske pristojbi¬ ne niso mogle ničesar spremeniti pri tem razv*ju in kanalska družba je delala visoke dobičke. Toda skrajšana pot in s tem prihranjeni 0 čas sta odločila, kajti svot je bil v gospodarskem razmahu in Evropa se je že pred prvo svetovna vojno znatno industrializirala. Po prvi svetovni vojni so se pokazali prvi znaki krize glede gospodarske cenitve Sueške ceste. Vzroki za to sa bili različni: Pr¬ vič krajša pot s svojimi visokimi taksami ni bila več tako privlačna spriča tehnične izpopolnitve in večje brzino, madernih tovornih ladij ;' maderen parnik porabi danes ad Landona da Bobaya okrog Afrike ma¬ lenkost več kot parnik, ki je 1.1895 peljal skazi kanal. Celo. večja poraba surovin ne igra pri tem nobene vloge. VPRAŠAJJE VALUT. Drugi vzrok je valutna vprašanje. Pa prvi svetovni vojni so naraščujoče valutne težave pri kanalskem prometu pričele učinkovati, ker ja Tiila treba plačati pristojbina v zlatu. Posledica tega je bila, da so na valutah revnejše države pri¬ čele štediti z devizami, posluževale so se poti okrog Afrike, čeprav je šlo na račun časa. Velika vlogo je to valutna vprašanje igralo za fašistično Italijo, ka je pripravljala abesinsko vojno. Italija je tedaj trdila,^ da ne mire razviti svojih kalonij v Vzhodni Afriki, če ji ne bodo za-w gotovili valutnih olajšanj pri vožnji skazi Sueški kanal; na podlagi te trditve je Italija zahtevala del delnic, na kar pa družba ni pri¬ stala. KONKURENCA LETALSKEGA PRCTSTA. Tretjič pa je zračni promet postal oster konkurent hitremu ladijskemu tovornemu in osebnemu prometu skozi kanal. To razmerje bo verjetna neugadno za promet Sueškega kanala zaradi velikega tehničnega razvoja v zadnji svetovni vojni. Kajti vsak letalski potnik, ki uporabi zračno pot med Evropa na eni in Indijo, Vzhodno Azije, Avstralijo in Novo Zelandijo na drugi strani, odpade za sueške kanalsko družbo, ker ta pabira pristojbino ne le za vsako registerska tono, marveč tudi za vsakega potnika. Glavni vzrok za zmanjšanje gospodarskega pomena Sueškega ka¬ nala je pa v tem, ker se je gospodarsko težišče Evrape v zadnjih 30 letih premestilo na druge celine.Blagovni pramet med Južno Afriko, Indijo in -vstralije je danes svetavna gospodarsko važen, ni pa na¬ vezan na uporabo Sueškega kanala. Iste velja tudi za agromni blagovni pramet med vzhodno obalo Severne in Južne Amerike in deželami Daljne-* ga Vzhoda ter Južnega Pacifika, ki gre skozi Panamski kanal. tjospodarska abubožana Evrojka sa mora torej v prihodnjih letih Štev. 107. Str.3. Domači glasovi, 29.V. 1946. -večino bolj pokazati pri prdinetu skozi Sueški kanal. Dejstvo, aa se. bo Anglija z odpoklicem svojih c*et is Egipta odpovedala "živi jenski žili" M^SBSŠse^Si £xparl$a, bo komaj spremenilo to stanje - vsaj z gospodarskega vidika ne." • - "Weltpresse" od 23.maja 1946. MEDNARODNI SOCIALIZEM Zdi se, da se je laburistična Anglija odločila od sedaj po¬ prej energično poseči v evropske zadeve, ko bratskim strankam na kon¬ tinentu prinaša odločno in skorajda uradno pomoč. Z drugačnega sta-- • lišča.gledano se zdi, da bo ta politika šla za tem, da podpre medna¬ rodno demokratično politiko in da kljubuje sovjetskim podjetjsri. Govora, ki sta ju 5- maja imela At5.ee in Morris s on, smatrajo vsi opazovalci kot poziv evropskemu socializmu k tesnejšemu sodelo¬ vanju z angleškimi laburisti. Kin.predsednik je jasno povedal voljo Anglije, "ustvariti v Evropi take živijenske pogoje, da ne bo mogel nihče izvaja ok- O d 2TUL *■“ naj kakega pritiska", in zagotovil je, da mora zunanja politika ustre¬ zati socialističnemu principu bratstva med ljudmi. G.Morrisson se je 'se jasneje izrazil. "Prijateljem in tova¬ rišem v Evropi" je predlagal, naj sledijo zgledu laburistične vlade ter jih je pozval: "Ohranite svojo neodvisnost z ezirern na drage stranke in predvsem ne privolite enostavno v dvoumno tehnik* ene'vo¬ lilne liste!" • * . Zdi se, da je spojitev socialistov in komunistov, ki se je primerila v ruskem zasedbenem področju, pripravila laburiste do tega, da opustijo svojo navidezno nevtralnost. Končno pa je še tu nedvoumna izjava, katero je dal minister zgremško vprašanje na seji spodnjega doma 2.maja, ko je o politiki v angleški ceni Nemčije dejal: "Napra¬ vili smo spet običajno, za nas tradicionalno napako, ker smo ostali nevtralni in smo vsakemu pustili svoje. Ce bi druge zasedbene velesile prav tako storile, ne bi bilo slabo. Toda, kolik«r vem, je bil« mogoče opaziti nevtralnost .le v britanski coni«/** . Na koncu je minister predlagal, naj se napravi konec tej nevtralnosti in naj se britanske ©blasti odločijo odkrito podpreti sccial-demokratično stranko. Drugo dejstvo, ki je verjetno pripomoglo dc tega stališča laburistov,- je izid plebiscita v Franciji. Angleška laburistična stranka je verjetno mnenja, da je francoski narod, čeprav levičarska usmerjen, dokazal svojo nagnjenost za demokratični socializem, kate¬ remu daje prednost pred kolektivizmom, kakršnega določajo v Moskvi. "Včritčs", Pariz,.- 17.maja 1946, /uornk Z! 80 - Predvčerajšnjim, 27. maja 1946, je obhajal svojo.80‘letnico v Lienzu kot begunec bivajoči župnik in duhovni svetnik g.Alojzij Šarec. Jubilant se je rodil dne 27.maj a 1866 v župniji Homec na Gorenjskem. V duhovnika je bil posvečen 1.1891. Služboval je na ra¬ znih krajih ljubljanske škofije do 1.1905, ko je bil nameščen na župniji Smartin pri Kranju. Na tej župniji je še dene s • aktivni župnik in je lansko leto obhajal 40 letnico, odrkar je prevzel vodstvo te težke župnije. Leta 1941 je moral po ukazu Nemcev župnijo zapustiti in se je naselil v Ljubljani. Tu je kot begunec obhajal še isto letu zlato Štev.107. —r---Domači glasovi, 29.V. 1946. -Rtr. 4. maso. Zasedba Ljubljane po partizanih je tudi njega pregnala v tujino, kjer je našel svoj začasni dom pri sestrah doninikanksh v Lienzu. Z Za svoj jubilej je prejel g.svetnik veliko čestitk od pri¬ jateljev, sorodnikov in znancev, najbolj pa se je razveselil brzojavke, ki jo ! je poslalo državno tajništvo -sv.očeta tukajšnjemu narodnemu dele¬ gatu s posebnim papeškim blagoslovom. Besedilo brzojavke se glasi? t "Sv.o6e podeljuje z vso ljubeznijo duhovniku Alojziju Šarcu, ki obhaja svojo 80 letnico, apostolski blagoslov kot poroštvo nebeške ‘..tolažbe.," Le izredne .pozornosti sv.očeta se veseli poleg jubilanta tu¬ di vsa slovenska begunska skupina v Lienzu in je sv.očetu hvaležna za ponovni izraz njegove naklonjenosti in ljubezni do nas beguncev. G. jubilantu želimo mirnih dni v njegovem begunstvu in skorajšnje srečne vrnitve med njegove župljane. JulkiLAV KONTROLNIH SVETJV 7 SaJL KANSKI E DRZaVAH. Iz Londona so javili, da je ruski zim.minister Voiotov na pariški konferenci stavil zahtevo, naj se zavezniške kontrolne komisije v Vadžarski, Bolgariji in Romuniji odpravijo. Kakor javljajo k temu poročevalci, se v Parizu glede tega niso zedinili. Bevin in Bprnes sta. opozorila na to, da bi tej zahtevi bilo mogoče ugoditi le v okviru novega premirja. Pobudo za novo pogodbo glede premirja bodo dali menda 15. junija v Parizu. ("Salzburger Hachrichten" 25-V.46.) NEPRiTOSTLJIV ZID KED ZAPADOV ID VZHCDOk. Londonski "News Chre~ ničle" je mnenja, da bodo ruske zah¬ teve po ukinitvi zavezniških kon¬ trolnih svetov v Romuniji, Bolgari¬ ji in *"adžarski v londonskih in washingtonskih krogih neizbežno po¬ večale sum , da namerava Dušij a lo¬ čiti Vzhodne Evropo od. ostalega sve¬ ta z nepremostljivim zidom. Ce bi tozadevna poročila bila resnična, pravi list na koncu* potem bi to pomenilo dejansko stanje,ki mu ne bi bilo podobnega. ("Salzburger Nachfichtenod 23.V. 1946.) Fašistično ThJaiO radijsko. ODDAJNO POSTAJO je te dni itali¬ janska policija odkrila. Istočasno je drug oddelek policije naredil preiskavo v samostanu San Giuseppe v Rimu, kjer so se baje skrivali fašisti, Ti pa st bili enda prej opozorjeni in s« pred prihtdem po¬ licije ušli,( ; 'Bie Neue Zeit" 28.5.) V LIENšKSV TABORIŠČU so pre¬ tekli teden prikazali na odru Hal- bejevo "Reko", dramo v treh de¬ janjih. Dejanje drame je vzete iz kmečkega življenja ob Visli. Pri¬ kazuje nam strast do zemlje in usodno tragiko, ki izvira is te navezanosti do domačije. Značaji so izraziti in izklesani. Poda¬ janje dr ar? e je bilo učinkovito in prepričevalno; vsak igralec je po¬ dal svoj lik tako, da je imel tudi razvajen gledalec precej, užitka. To je prva težja drama, ki smo jo videli na 1 lanskem' odru. Želimo, da bi lienško- gledališče v tem smislu napredovalo in postalo res pravi prosvetni dom. LIENŠKI IGRALCI V STSINJdLDU. Preteklo nedeljo so priredili li~ enški igrslci v taborišču v Stein- feldu, kjer je na delu okoli 150 Slovencev is .Spittala, pisan večer z Veltini jevirri čarovnijami, šal ji vimi prizori in glasbenimi točka¬ mi. Gledalci so se selo zabavali. Igralci pa so odnesli is. Steifelda najlepši vtis, ker so bili pri¬ srčno sprejeti. Na koncu predstave jih je presenetilo mlado dekle,ki se je s prisrčnimi besedami zahva¬ lilo, za večpr v imenu-vseh tam¬ kajšnjih slovenskih delavcev in jim poklonilo le^ šopek. - Želimo, da bi se taki večeri ponovili. "BuGGLJUB" - junijska štev. - je izšel. Uvodni članek je iz-pod peresa od prevsvišenega g.škofa dr.Gregorij a Rožmana.