Prizor z jesen s ke paše» ko se dim pastirskega o* gnja meša z otožno me-• glo jesenskega jutra. reto V. Kramar U^ .nmtni.M'B.. diu- 1. oklobra HM1-X1X. _Sl('v. 40. dpreti. Zato je bilo res nujno, da se zgradi nova cerkev. Na božič 1910 je bilo sklenjeno, da se prične zgradba nove cerkve. 2e leta 1912 je hila stavba toliko dozidana, da so jo mogli blagosloviti in se je v njej opravljala ie služba božja. Zaradi svetovne vojne in vseh neprilik, ki j»h prinese vojna s seboj, pa je nastal v gradnji cerkve dolg presledek. Delo se je zopet zavelo v letu 1924. in cerkev se je iz leta v leto vedno bolj in bolj izpojiolnjevala. Sledile so si klopi, prižnica, spovednica, krasne orgle, ki imajo 28 pojočih spre-menov in ki so tretje največje v goriški nad-Skofiji. Pred štirimi leti je kipar Novelli iz Gra-diške postavil nov glavni oltar in obhajilno mizo. V sredo, dne 1. oktobra je mirna gorska vas Crežnica oživela, ker je praznovala dva izredna 'dogodka: birmo in posvečenje nove župne cerkve presv. Srca Jezusovega, ki je bila pred kratkim proglašena za romarsko cerkev. Petdeset let so se torej Brežničani pod vodstvom svojega gospoda trudili in se irtvovali za zgraditev prelepe in veličastne cerkve. Misel, naj božje Srce kraljuje v njih planinskem raju ln naj Čuva vso goriško deželo, jih je ogrevala in krepila •kozi vsa desetletja, ko so se trudili za zgradbo ■ove cerkve. Razglasitev cerkve za romarsko boi^o pot jim je sedaj v veliko zadolčenje. Slamniki! Današnji številki „Domoljuba" so priloiene polojnici, Čmprtje nakafrte 11 £ir 3a „óloveniev koledar-, èe gs niste še plačali pri Dašem zastopnika v Vašem kraju! N« po. ložnico napišite in sicer na srednji del položnice zadaj: J* Slovencev koledar". Naj ne bo niti ene slovenske družine, ki ne bi imela „Slovenčevega koledarja«, Koledar bo namreč najvernejše ogledalo današnjih dni in bo gotovo še iei leta in leta Vašim potomcem pravi dokument časov, ki jih danes preživljamo.-. Poleg koledarja boste dobili v dar tndi lep« naše domače jaslice, ki so pristen naš domač okras vsake slovenske hiše o božiču! „Slovenčcv koledar" v vsako hišo1 Naročite ga takoj I Zato so danes priložene položnice! Pridobite še drugih naročnikovi Slovencev koledar — Kopitarjeva 6, Ljubljana.. „Domoljuba" za par mesecev zastonj! Vsak, kdor se že sedaj naroči na „Domoljuba" za celo leto 1942 in plača celoletno naročnino 18 Lir tudi že sedaj — bo dobival ta najboljši slovenski tednik do konca tega leta zastonj. Vsak redni naročnik „Domoljuba", ki plača naročnino za celo leto v naprej natkasneje do 31. januarja, je zavarovan po posebnem pravilniku za primer požarne nesreče za 3S9 Lir. Ne pozabitel„Domoljub"ie najboljši slovenski tednikI M ste 12 naročili „človenčevo knjižnico", ki obsega 24 knjig, od katerih bo vsaka veljala le 5 Lir? Knjige bodo lepe vsebine. Vsaka njiga bo obsegala do 200strani, nekatere še več. Oblika knjig bo UX20 cm. Knjige bodo z žico vezane, ovitek kartonski in lepo ilustriran. Knjige naročite pri našem zastopniku v vašem kraju ali pa z dopisnico pri Upravi »Domoljuba«, Kopitarjeva 6, Ljubljana. — N«P*lte cisto enostavno: Naročam 24 knjig Slovenčeve knjižnice. P»; ceval bom mesečno! Podpišite se razločno in zapišite tudi Vaš točen naslov. EeMD!ìnOfif'.VSaÌ.F0loVÌCO Zi,irke «-Ì-«2 knjig) boste dobivali knjige na don brez doplačila poštnine. - Knjige lahko plačujete mesečno v naprej po 10 L* len iS'-!.'vP JtZ ZV0,acev<' ki je «pioal znani naš pisatelj Janez J«" len, je ze izšla! Vsakih 14 dni nova knjiga. Naročite „Siovenčevo kn/ižnico" takojI Knjige dobite pri naših zastopnikih! N I JOŽE RAZOR j aza\ t>ec ne gremo .Tudi mi smo to slišali, zato smo prihiteli.« »Možje,« je se obrnil Orašič do kmetov, »tukaj ie nesporazum. Vrtovšek je v resnici mrtev, toda reenica o njegovi smrti je druga. Ubil ga aisem jaz, pač pa lile tukaj'« , kmetje so po glasu spoznali zdravnika, zato so 6e spoštljivo umaknili in tako rešili Grašiča obroča, ki ca je tesno oklepal. • Kaj, zdaj pa noče krivdo zvaliti na nas, ne-sramnež! Da bi mi ubili svojega prijateljal Ta je pa le predebela. Kar primimo ga, hinavca, da nam ne uide!« . . Navalili so nanj, ga podrli na tla m mu zavezali roke s pasom, ki ga je eden izmed njih za čudo hitro imel pri roki. Kmetje so gledali prizor brez besede. Obtožba, da je priljubljeni zdravnik ubil človeka, jim ie vzela sapo. Nemo so gledali, kako je šestorica delavcev odgnala Grašiča proti Rožnemu dolu, da ga izroči orožnikom. .......... • Pustite mrliča tako, kakor |e, da bo komisija ugotovila podrobnosti umora!« je zaklical nazaj eden izmed delavcev. Kakor blisk se je drugo jutro razširila po .vsem Rožnem dolu vest o Vrtovškovem umoru. be preden so si ljudje dodobra pomell oči od spanja, je že novica šla od ust do ust in razburjala ljudi. Toda to, kar je ljudi najbolj vznemirilo, je bilo neverjetno poročilo, da je morile« — zdravnik dr. Orašič. Ljudje so dvomili, zmajevali z glavami, se prerekali. Toda ta domneva se je končno izkazala kot potrjeno dejstvo. Šest ljudi je zalotilo Orašiča pri zločinu. Nepobitni dokazi za njegovo krivdo so tu. Orašič je umoril Vrtov-ška. In že se je naglo in načrtno širila po Rožnem dolu tudi razlaga k umoru. Grašič je umoril Vrtovška, ker je bil Vrtovšek eden izmed vodilnih ljudi pri stavki. Grašič je bil najet kapitalistični plačanec, ki se ni strašil umora, da prepreči poštene zahteve tlačenega delavstva. Zdaj se je razgalila vsa hudobija in zahrbtnost Graši-čeve stranke. Poleg pričevanja šesterih delavcev je komisija ugotovila še drug dokaz Grašičeve krivde. Nož, ki so ga našli zapičenega v prsih ubitega delavca, je bil medicinski in enak onim, ki jih je imel Grašič v svoji ordinacijski sobi. Ljudi se je polaščala besnost. »Vsi so taki!« so vpili nekateri. »U<" -:mo! Kaj še čakamo, da nas bodo kapitalistični plačanci pobili!« so zahtevali drugi. Zdaj je bilo vsem jasno, da se bo v Rožnem dolu zgodilo nekaj nenavadnega, groznega. Poštenim ljudem, ki so videli v Grašiču svojega voditelja, je novica o njegovem zločinu zaprla sapo in jih vrgla v strašno negotovost. Tudi najboljši so začeli omahovati. »Ce je pa tako,« se je slišalo, »potem naj gre vse k vragu 1« Župnika Lovšina je novica o Grašičevi aretaciji silno potrla, toda prepričanja v njegovo nedolžnost mu ni vzela. »Ne verjeti, ne verjeti, dokler se stvar ne preišče do dna I« je svaril ljudi. Toda ljudje so živeli popolnoma pod vtisom propagande, ki jo je z vso silo pognalo v tek Vodstvo komunistov. »Priče so tukaj, ki so ga videle!« je vedel ves Rožni dol. »Z operacijskim nožem ga je zaklal!« se je zgražalo staro in mlado, moški In ženske. Manja je od trpljenja kar umirala. Zanjo je bil to strašen udarec, ki jo je vrgel skorai v obup. Njena ljubezen do Grašiča je bila velik». Oasi je v zadnjem času med njiju stopil Vagner in jo postavil pred težko preizkušnjo, se vendar "jena naklonjenost do mladega zdravnika ni zmanjšala. Zdaj pa so se z enim udarcem vse sanje razblinile v nič! Srce jI je ginevalo od silne stiske, njena duša je doživljala strahoten pretres. Doma ni bilo več obstanka. 91a je, da se izjoče pri sivolasem župniku. .. , , » Toda župnik Lovšin ji nI mogel nič določnega povedati. Sporočil ji je le to, da so Grašiča odgnali v sodne zapore, ker mnogi dokazi govore roman za to, da je on izvršil umor. Toda vendar še s temi dokazi njegova krivda ni dokazana. »Dokler ni stvar popolnoma razčiščena, se z nobeno sodbo ne smemo prenagliti. Jaz sam sem prepričan, da je Grašič nedolžen.« Župnik ni mogel Marije pomirili. Tudi ona je bila prepričana, da 1'rance kaj takega ni zmožen. Toda vendarle ... Priče ... Nož... Kako naj spravi to v sklad s svojim prepričanjem o njegovi nedolžnosti?« Ko je stopila na ulico, jo je presenetilo vpitje množice, ki je prihajalo od južne strani in se naglo bližalo. »GoriU je zavpila neka ženska za njo. Marija so je obrnila in videla, kako se vali dim proti nebu. »Prosvetni dom gori!« je strahotna pomislila. Marija je vedela, da je danes nevarno, zato je pospešila korake, da bi čimprej do^eia do poti, ki zavije ua brv in pelje iz Rožnega dola v okolico. Toda množica jo je prehitela. Bili so v njej mlajši moški in fantje, tudi žena in otrok ni manjkalo. Med glasnim vpitjem in razgrajanjem je masa hitela naprej. »Kam gredo?« se je spraševala Marija. Takrat se ji je posvetilo. »Zupnišče bodo napadlil« Streslo jo je od groze. Hotela se je obrniti ravno pri Vagnerjevi vili ler steči nazaj. Toda bilo je prepozno. Nekateri so jo že prehiteli. »Tudi to je treba, tercijalkol« je nekdo zavpil. »Saj to je Grašičeva!« »Pobijte jo, ta je najbolj hujskala proti nam!« »Pobijte jot Pobijte jo!« se je slišalo od vseh strani. Množica se je zgrnila okrog nje. Nekaj nesramnih lantalinov je začelo segati po njej. Marija se je v smrtni grozi stisnila k ograji in okamenela. »Zdaj bo prišlo do najhujšega!« jo je spre-letelo. Tedaj so se tik nje naglo odprla vrtna vrata, nekdo jo je potegnil s silo na vrt, stopil na ulico, vrata pa zaloputnil. »Pustite jo pri miru!« Je slišala ukazovalen glas. Bil je Rudi Vagner. »Cemu?« je zavpilo nekaj smrkolinov. »Tiho!« skoči tedaj eden izmed mož k vratom in pripelje najbližjemu fanlalinu klofuto. »Pustimo jo pri miru in naprejl« . »Naprej!« je zarjula množica in se pognala naprej po ulici. »Rudi, hvala ti! Ti si me rešil!« se je zahvaljevala Marija. »Pusti to, ni vredno omembe. Pojdi rajši noter, ker danes je vroč dan. Zdi se, da je množica podivjala in gorje, kdor Ji pade v roke.« Marija je šla za Vagnerjem z neko brezbrižnostjo. Današnji dogodki, zlasti pa silen pretres radi Grašiča so ji zlomili živce. Brez moči se je spustila v sobi na prvi stol in krčevito zaihtela, »Marija, čemu jokaš?« jo je v skrbeh spraševal Vagner. »Kaj ti je?« Toda Marija ni bila zmožna govoriti. Le s težavo je spravila iz sebe: »Rudi, ali je res Grašič umoril Vrtovška?« Vagner je zločinsko molčal in opazoval, kako se Marija bori sama s seboj in kako trpi. »Povej, kaj ti misliš! Jaz tega ne morem verjeti.« , „ »Tudi jaz težko verjamem, ker poznam Ura-šiča. Toda dokazi o njegovi krivdi so neizpodbitni.« . . .... „ „ »Ah, kaj bo z mano!« je dahnila Marija. »Potolaži se, Marija! Morda je prav, da je prišlo to vmes in da si Grašiča spoznala od vseh strani. Skušaj ga pozabiti! Saj imaš še koga, ki misli z ljubeznijo nate in ti hoče dobro.« Tu se ji je Vagner približal in jo sočutno pobožal po laseh. Ni mu branila. In ko se je sklonil k nje! in ji položil roko okrog pasu. mu je naslonila glavo na prsi in znova zaihtela. »Ne jokaj, Marija, saj si .pri meni, saj si tl moja, samo moja.« Dan na dan imamo opravka z najvažnejšo prvino — železom. Ne zavedamo se pa, da je snov, ki jo imenujemo železo, v resnici le zmes kopice elementov, med katerimi zavzemajo najvidnejše mesto ogljik, mangan, silicij, fosfor in žveplo. Železno rudo pretapljamo v plavžih in pridobljeno surovo železo predelujemo v različnih drugih pečeh, šele iz tega železa izdelujemo v vuljarnah in kovačnicali orodje, pločevino, žeblje, tračnice in druge reči. V tistih pokrajinah, ki so bogate na železni rudi, kopljejo rudo in jo prevažajo v kraje^ kjer so visoke peči (plavži) in druge za predelavo rud potrebne naprave. Preden dvigalo odnese rudo v plavž, prepotuje ruda še celo vrsto obratov. Tako moramo ločiti po velikosti kosov, prevelike kose zdrobimo, premajhne kose pa pošljemo skozi različne naprave in peči, ki te rudne drobce zlepljajo v pravilno velike kose. šele potem, ko je ruda pravilno razdeljena, presušena in pripravljena za predelavo, jo dvigalo odnese skupno s koksom ali pa z lesnim ogljem v plavž. Da pa bo bodoče železo imelo vse zahtevane lastnosti, dodajamo v plavž še apnenec, včasih tudi apno, manganovo rudo ia druge manj važne primesi. V plavžu se ruda najprej zmehča in se nato stali. Ta staljena ruda ima temperaturo skoraj 1600 stopinj. Prav ta visoka temperatura povzroči, da se iz .ude izločijo kovinski delci. Ker je kovina težja, se nabira na dnu plavža. Približno na vsake tri ure spuščamo pri posebni odprtini tokovino iz peči, jo pretočimo v posebne posode, imenovane ponovce, in odpeljemo v jeklame. V jeklarni prelijemo surovo železo iz ponovcev v jeklarsko peč, kjer se po zamotanih kemijskih postopkih stvaria kovno železo ali pa jeklo. Najbogatejši rudniki železa so v Kirunavari na švedskem, v Sibiriji, na Kitajskem in v Ameriki. V bližnjih krajih se je železna ruda prej kopala v Bohinjski dolini, v okolici Jesenic, Kamne gorice in Železnikov. Danes v naših krajih te rude ne pridobivamo več, ker so zaloge izčrpane. Na Apeninskem polotoku pridobivajo najfinejše železno rudo — magnetit — iz morskega peska; je to dosedaj najmodernejši način pridobivanja te najpotrebnejše rudnine. Železno rudo po njeni kpkovofeti in keinijski sestavi ločimo v magnetit, hematit, limunit, si-derit itd. ' Koliko je železne rude v naši zemlji? Do sedaj znane zaloge rud bodo izčrpane šele v teku stoletij, moremo pa računati s tem, da vsebuje morsk. pesek, posebno s Severnega Ledenega morja na milijarde ton magnetita, iz katerega pridobivamo najfinejše železo. Dalje moramo upoštevati, tla moderna tehnika ne uporablja več toliko železa, oziroma jekla, kakor ga je uporabljala pred časom. Danes se uporabljajo v čedalje večji meri zlitine kovin, zlasti lahkih kovin Citali ste že večkrat v časopisnih reklamah tudi pri nas o aluminiju, ki da je kovina bodočnosti. Aliimiuij je pač veliko lažji od železa, je na zraku in proti raznim kislinam bolj odporen. Ce aluminij raztalimo v pravilnem razmerju z drugimi kovinami, kot so na primer wolfran, vanadij, nikel, krom, železo itd., dobimo zlitine, ki po svoji trdoti in uporabni trdosti prednjačijo tudi pred najfinejšimi jeklenimi izdelki. V čem se loči jeklo od železa? Razliko določa količina ogljika, ki se nahajai v njiju. Na splošno: čim več je ogljika, tem bolj se bližamo jeklu. Lahko pa rečemo tudi: jeklo je ono železo, ki se da kaliti, to je, ki ga moramo segreti na približno 800-900 stopinj Cel-zija in ga potem hitro v mrzli vodi, olju ali ka-kem drugem kaliku sbiaditi na navadno temperaturo. Ce ta postopek izvedemo z jeklom, dobimo trd material, približno petkrat trši k.le mrtev?« zakriči od strahu bledi vladar. »Joj, Veličanstvo, to še ni nič, toda nekaj drugega se je pravkar odločilo.« »Kaj, za božjo voljo, povej!« »To, da bomo jutri lahko opazovali obešenje Vašega Veličanstva, ker ste vi bili prvi, ki sle povedali, da je ubogi konj poginil.« Delovanje človeškega srca. Človeško srca utripa povprečno vsako sekundo enkrat v mladosti malo hitreje, v starosti počasneje. Skozi srce se pretoči v 70 letih več nego milijon hektolitrov krvi. Delo, ki je za to potrebno, znaša kakšnih 200 milijonov kilogramov. To se pa nanaša samo na delo srca, kajti poleg njega se tega ogromnega dela udeležuje tudi žilje. General KrlStof Mondragon (1504—1596) se je v 16. stoletju udeležil vseh, približno 1000 tedanjih vojsk v Evropi, pa ni bil nikdar ranjen. Poikodb v vojni ga je čuval jekleni oklep, katerega je vedno nosil na sebi. Rabljeva roka Spisal J. Fletcher Bay. Poslovenil Frane Poljane« Poslušaj te I Kakor si spoznal ti. Probus, ko ti je bič padel iz roke; in, Rufus, kakor si ti (poznal, ko ti je ob zori spregovoril glas: tako •poznam zdaj jaz.« In povemul sem jim to, kar se je bilo primerilo na vrtu. Poslušali so in se čudili, prav kakor sem jaz napeto poslušal njih čudovite besede. Kar sem namreč imel samo za sèn, ki mi ga je pripravila njegova ljubezen, da mi v potrto dušo prinese mir, sem v vsej resnici gledal, kakor se je bilo res zgodilo. Tedaj je Sultana vstala in roko dela okoli mene. »O, ljubi moj,« je rekla, »te ure se moje krče veseli. Dolgo sem molila, da bi ga ljubil tudi Ii.« In Nidija je svoje lice naslonila na moje, Rufus in Probus sta me pa medtem objela. Nato sem vstal in vzdign'1 svojo desnico. »Poslušajte!« sem rekel. »Pred vami vsemi «lovesno prisegam. Bodite mi priče. Prisegam pri okrnjeni roki, ki je zabijala žeblje; prisegam pri žcbljih, ki sem jih za bil! Odslej, od le ure nad menoj ne bodo gospodovali rimski bogovi, pa tudi katerikoli drugi bogovi ne. Tam prt grobu sem danes poslušal glas Jezusa — Jezusa iz Nazareta. Ta je zdaj in bo menj vekomaj edini_ pravi in živi Bog. Njemu samemu bom služil in ga molil; jaz in z menoj moja družina. In še to prišegam. Te. ki ljubijo njega, bom ljubil tudi jaz; ti, ki njega sovražijo, Dodo moji sovražniki. Moje življenje in moja Boč, moje telo in moja kri bodo vedno njego- va, da z njimi stori, kar mu je všeč — prav do konca.« »In moje tudi,« je ponovil Probus. »In moje,« je zašepetal Probus. ln zapovrstjo sta ponovila besede prisege. Jojmene! Zora večnega spomina; zora, ko je s sončnim vzhodom Ilermova duša odšla oil nas. Proti odprtemu oknu grem, in glej I pri hoji se mi korak opoteka, čudno se mi to zdi, saj je moj korak bil vedno trden in odločen. Na ta posvečeni vrt gledam — na vrt liožjega groba — vse je pokojno v belem luninem svitu. Nežne veje cipres razvijajo zelene lističe. Delitenje cvetlic mi donaša. Zrak je prepoln njih mehke in ljubke vonjave. Tihoto moti samo šumotanje üstov in gurljcnje grlice v pomarančnem nasadu... Zares, ta noč je taka, kakor noč, v kateri sta strazila zapečateni grob. Z okna gledam mesec, kako sveti na Her-mov grob. In tam v srebrnem svitu te noči miru stoji presveta svetinja — grob Njega, ki smo ga križali; Njega, ki ga zdaj molimo kot Vstajenje in Življenje. Grob je prazen. Učenik Jožef (ki je zdaj visoko v letih) namreč ne trpi, da bi katero drugo truplo v njem ležalo. Suzana in moj sin Jožef Sekundus sta prav zdaj v skrivni votlini pri božji službi. Molim, da bi se varno vrnila. Radujem se, da sino vsi skup, preden sta šla, iz rok nekega ljubega Jezusovega učenca v Njegov spomin prejeli svete podobe — posvečeni kruli in vino.1 Čudna slabost me je napadla, slabost, kakršne doslej nisem poznal. Morebiti se bliža konec. In če je zame to zadnji trohentin glas, zadnje slovo od časnih reči, polein moram ta- ! .To. ?e Pravi. da je neki duhovnik ma-ševol in jih obhajal. koj zdaj, preden .bo prepozno, kajti roka se mi trese, napisati ime, ki me ga je bilo prej sram izreči; Ime, ki zdaj sto j j visoko nad vsemi imeni; Ime, ki je mojim ušesom postalo sladka glasba; Ime, ki naj ga moje ustnice, ko Ikiiii odhajal, zadnje izgovore... JEZUS... JEZUS... JEZUS IZ NAZARETA. Srečno Scipio Mnrtialis. Bilo je ob judovski veliki noči. Moj preljubi oče je moral iz hiše iti ob jutranjem svitu. Našli smo ga. kako je sedel na kamnu, ki je nekdaj zapiral vhod v bo/ji grob'. Učenik Jožef nikakor ni pustil, dn bi ga spravili s kraja, kjer je ležal v jutro vstajenja. Ni moglo biti še dolgo, kar je njegova duša odšla, kajti truplo je bilo še gorko. Kaže, da je na grob mojega brata Ilcrma položil novo cvetje. Potem se zdi, da je hoilil po vrtu in zbiral nnjrulkejše. najdragocenejše cvetlice. Spletcl jih je v podobi krone — krone ne t r n j e v e — ne, bila je krona najlej)-šega cvetja. Venec mil je visel z desne roke, roke, katere zapestje je žrtvoval v dar. Morebiti dar, ki Bogu ni bil všeč, toda to. kar je bil storil, je storil v smrtni stiski svojega kesanja in iz resnične ljubezni do Križanepn. Med prsti roke, ki mu je ostala, je držal trs, pred nogami mu je pa ležalo majhno pisanje; nanj je bil napisal besede: »DANAŠNJI DAN' PRED DVAJSETIMI LETI JE JEZUS IZ NAZARETA VSTAL IZ GROBA.« Kazalo je, da je to pisanje namerjal pritrditi na venec cvetja, pa mil smrt ni pustila tako daleč, lo so bile zadnje besede, ki jih 1® napisal moj preljubi oče. Dasi je imel sedemdeset let, se je vendar zdelo ko «em ga našel, da je starost oni njega odpadla. Mir.?n nasmeh in pogled jasne lepote mu je ležal na obrazu. Morebiti je Vstali še enkrat prišel na vrt m ga poklical, ko je mimo šel. Jožef Sekundus, preostali sin Scipiona Martiala. ^f» novega o Škofijski letopis. Za častna konzist. svetnika sla imenovana: Krumpestar, župnik pri Svetem Gregorju, in Jernej l'avlin, profesor škof. klasične gimnazije v Ljubljani. — Na župnijo Rakitno je bil 1(J. sept. umeščen Ignacij Kunstelj. — Imenovani so bili: Stanislav Skvarča, kaplan v Kočevju, za upravitelja župnije Koprivnik pri Kočevju, Ivan Caserman, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, za vikarja-pomočnika župnika te župnije, in p. Gabriel Planinšek, OFM, za upravitelja župnije Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Premeščena sta bila kot kaplana: Stojan Novak iz Domžal k Sv. Jakobu v Ljubljano in Franc Pezdir iz Kostanjevice k Sv. Vidu nad Cerknico. — Nameščeni so bili kot kaplani: Janez Križaj pri Sv. Trojici v Tržišču, Viljem Savelli v Starem trgu ob Kolpi in p. Pelagij Majlienič pri Mar. Oznanjenju v Ljubljani. — Upokojena sta bila: Franc Vovko, župnik v fit. Petru pri Novem mestu, in Franc fiuštar, kaplan v Adlešičih. d Ker so kraji: Blaževci, Slefanci, Radoščaj, Zapeč, Košac in Plemenitaš priključeni samostojni hrvaški državi, so se izločili iz postnega okoliša Slari trg ob Kolpi. d Staršem šolskih otrok. Kmalu se zopet od-pro vrata naših šol. Skrbnim staršem je mnogo na tem ležeče, da si otroci pridobe potrebnega znanja in se tudi v duhovnem oziru izpopolnjujejo. V prostem času je mladina vedno v nevarnosti, da zaide v družbo slabih tovarišev ali trati drugače čas v brezdelju. Mladega človeka je treba na kakršen koli način zaposliti, bodisi z lahkim delom, igro ali pošteno zabavo. Med take dobre tovariše naših otrok štejemo v prvi vrsti dobro mladinsko knjigo ali časopis. Mladina bo našla v tem pošteno zabavo in 6Ì tudi pridobila marsikaj koristnega za poznejše življenje. Mladinski list »Vrtec« je v zadnjih letih prihajal skoraj v vsako hišo, kjer so šolski otroci. Povsodi ga je bila mladina zelo vesela. Naredite še vi svojim otrokom to veselje in naročile »Vrtec« pri poverjeniku, ki je na vsaki šoli. ludi odrasli bodo radi segali po pisani vse-tiini lista. Časopis je tako poceni, da vam za ta izdatek ne bo žal. Pri skupnem naročanju stane samo 20 lir lelno, a za posameznike 25 lir. Pri poverjenikih 6e lahko plačuje tudi mesečno (po 2 liri). Naroča se pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Kopitarjeva 2 (Ničman). d Novi zatemnitveni čas traja sedaj od 20.30 do 6. Upoštevajte I d Duhovne vaje za duhovnike. Letos bo še en tečaj za duhovnike v Domu duh. vaj od 0. do 10. oktobra. Prosimo vse gospode, ki se želijo udeležiti tega tečaja, da se pravočasno priglasijo in upoštevajo, da pošta sedaj počasneje posluje. Oskrbnina se :ahko poravna tudi z intencijami, ki bodo v Domu na razpolago. Vodstvo doma duh. vaj v Ljubljani, Zrinjskega c. 9. d Lepo vreme. Res je letošnji september prizanesljiv z dežjem. Že več kot 10 dni traja lepo in sončno vreme z jutranjo meglo. Barometer je f>adel na 769.5 mm, torej za malenkost. Najnižja utranja temperatura je bila oni četrtek 10° C, v sredo pa najvišja 20.5° C. V zadnjih 10 letih je bil september tudi gotove dneve, po največ 6 do 8 dni, lep in sončen, celo vroč, vendar vedno bogat na dežju. Lani n. pr. je zaznamoval september 10 deževnih dni z 226.5 mm dežja. Letos do 25. t. m. smo imeli le 5 deževnih-dni s 57.5 mm dežja. Lanski prvi septembrski dnevi, kakor letos, so bili lepi, nato pa ie od 9. do 16. septembra trajalo hudo deževje. Sledila je nato doba lepili dni od 17. do 28. septembra, nato pa je nastopilo hudo deževje, ki je trajalo samo 2 di i. Primerno ko letos je bil reven na dežju september 1. 1938. Takrat je bilo zaznamovanih lo 9 deževnih dni, ko je padlo samo 64.1 mm dežja. Pogoste so bile septembra prve velike jesenske povodnji, tako L 1937 in 1933, ko so bile mnoge ravnine, tudi Barje, visoko pod vodo in je povodenj takrat povzročila na poljih ogromno škodo._'_ le s „Sloveniculin koJedneJem" boste dobili zasloni ludi lepe naie domate (asllie d Zajčje bolezni. Mnogi rejci zajcev so zelo v skrbeh, ker so je med zajci razširila posebna nalezljiva bolezen. Društvo za varstvo živali na Domobranski cesti je sedaj ustanovila posebno ambulanto, kjer daje veterinar dr. Janko Koren primerne nasvete in recepte lastnikom zajcev, ki jih tja prinesejo na pregled. d Cerkniško jezero navadno usahne meseca avgusta. Letos je izjema. Avgusta meseca je bilo jezero zvrhano. V drugi polovici septembra je začelo počasi usihati. Ribiči pričakujejo, da se jim bo nudila prilika za obilen in velik ribji lov. Pripravljajo že sake. d Misijonski praznik se bo praznoval letos 19. oktobra. Pripravimo so dobro na njega. d Obrok sladkorja se s 1. oktobrom v Ljubljanski pokrajini zniža začasno od 700 na 600 gramov na osebo. d Semenogojstvo na velesejmu. Cilj razstave je, prikazati našim kmetom, katera semena in katere |»ljedelsko rastline morejo pri nas dobro napredovati, kakšni so do sedaj doseženi uspehi in koliko več bi se dalo z boljšim delom doseči v bodoč*. Napravljeni bodo grafikoni in razen drug razstavni material v slikah in fotografijah. Poleg tega žitarice (klasje, zrno, od starih in selekcioniranih kultur — okopavine, rastline in gomolji — krompir). d Najprimernejši pripomoček za povzdigo blagostanja malega človeka. Prehrana marsikatere družine je prav zelo težavna, zlasti če je treba preživljati številnejšo družino. Marsikje pa bi bila ta skrb znatno olajšana, če bi se poprijeli reje malih živali, kl je važna veja narodnega gospodarstva. Mali gospodar s še tako skromnim domom in vrtom si lahko omisli donosno rejo malih živali, Iii mu olajšuje skrb za prehrano družine. Marsikje bi bilo meso še redkeje na mizi, če ne bi umno redili kuncev in kokoši. S skrbno prirejo narašča družina kuncev ali kokoši in omogoča, da pride družina do pogostejše mesne hrane. Najboljše ponude za umno rejo malih živali dobe obiskovalci na razstavi malih živali na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra. d Znižane voznine na železnici se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji Ljubljanski velesejem. Velesejem bo od 4. do 13. okt. Na odhodnl postaji se kupi cela vozna karta do Ljubljane, in sicer med 1. in 13. oktobrom z veljavo 13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nabavi vstopnico, ki slane za enkraten obisk 4 lire, za 10 obiskov pa 15 lir. d Nekaj o naših gimnazijah. Ljubljanska pokrajina šteje 9 državnih in 3 zasebne gimnazije. Na vseh drž. gimnazijah v Ljubljanski pokrajini je bilo letos vpisanih 4497 dijakov in 3004 dijakinje. Letos torej 087 manj kot lani. Državna učiteljska šola v Ljubljani ima letos 373 učencev in učenk. Uršulinska učit. šola pa šteje 66 učenk. Kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki Na pokrajinski kmetijsko-gospodinjski šoli v Mali Loki pri Veliki Loki na Dolenjskem se prične novo šolsko leto 2. januarja 1942. Sola traja enajst mesecev; med šolskim letom ni nikakih počitnic. Namen šole je izobraziti dekleta za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Temu primerno je usmerjen ves teoretični in praktični pouk, ki se vrši na zavodu, kjer učenke stanujejo. V šolo se sprejemajo samo kmečka dekleta, ki so stara 16 let in nameravajo po dokončani šoli ostati doma in se udejstvovati v kmečkem gospodinjstvu. Oskrbovalnina, ki znaša od 200 do 50 lir S9 ravna po premoženjskih in družinskih razmerah prosilke; plačuje se mesečno v naprej. Lastnoročno pisani in z banovinskim kolkom (3.80 Lir) kolkovani prošnji naj se priloži: 1. Krstni list; 2. Zadnje šolsko izpričevalo; 3. Nravstveno izpričevalo; 4. Zdravniško izpričevalo; 5. Obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo stroške šolanja, ki mora biti kolkovano z banovinskim kolkom (1.52 Lir). Prosilke, ki žele štipendijo morajo priložiti: 6. Premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev šli njih namestnikov. Ob vstopu v šoio vloži gojenka 100 Lir kavcije. Prošnje za sprejem je poslati čimpreje, najkasneje pa do 1. decembra 1941. naravnost vodstvu pokrajinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki, p. Velika Loka, kjer se na željo dobe še nadaljna pojasnila* d Pristojna oblast je odločila, da se Solsk« obveznost začne v letu, v katerem dovrši deček ali deklica šesto lelo slarosti. d Pričeli so i delom za preureditev ceste Planina—Ljubljana. Večina strojev je že na razpolago. Cesto bodo s posebnimi plugi preorali Ko liodo vsa dela končana, bo cesta v celoti asfaltirana. Pr| preureditvi važne ceste bo zaposlenih" okrog 800 delavcev, ki bodo izključno Slovenci iz pokrajine. Delo bo nadzoroval italijanski cestni strokovnjak. d Semensko pšenico zamenjujejo za navadn« v kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, in si. cer v razmerju 2:3. V istem razmerju zamenju* jejo tudi semenski ječmen, ki pa mora biti očiščen, d Družba sv. Mohorja sporoča svojim pover* jenikom, da je izšla prva knjiga letošnjega daru, Finžgarjev »Gospod Hudournik«. Poverjenikom v Ljubljani bomo knjigo dostavili. Drugi pa naj po-njo pridejo ali koga pošljejo — s potrdilom ia štampiljko župnega urada — v Mohorjevo knjigarno na Miklošičevi cesti 19 (palača Vzajemne zavarovalnice). Tistim, ki je ne bodo sami dvig. nili, jo bomo poslali obenem s Koledarjem, da jim prihranimo stroške. — Odbor. d Nezgoda za nezgodo. Pri padcu s kolesa si je poškodovala nogo v kolenu 39-letna delavka Marija Medvedova iz Velike Loke. — Na rezilo kose je padla in se globoko vrezala v roko 40-lelna Franja Dolenčeva, žena posestnika z Dobrove. — Prste desno roke je poškodovala elamo-reznica šestletni Ani Kadunčevi iz Šmarja pri Ljubljani. h Direktni železniški promet s Hrvaško. Z 20. septembrom je zopet vzpostavljena direktna odprava potnikov, prtljage in ekspresne robe med Italijo in področji, priključenimi Italiji ter hrvaškimi postajami. Izdajajo se enosmerne vozne karte, ki veljajo za razdalje do 200 km 10 dni, nad 200 km pa en mesec, in povratne karte za tujce s 50% popustom po hrvaških progah, ki veljajo 4 mesece. Prekiniti vožnjo je v Italiji in v vseh priključenih področjih dovoljeno neomejeno, na Hrvaškem enkrat z enosmerno vozovnico in y. neomejen številu s povratno karto za tujce. li Po novem šolskem zakonu na Hrvatskem ho ustanovljena nemška šola povsod, kjer se bo prijavilo za njo vsaj 20 šolskih otrok, pomožna nemška šola pa bo ustanovljena tam, kjer se bo prijavilo vsaj 10 otrok. h Vsako planinarjenje in vse izlete je do nadaljnjega prepovedalo okrajno glavarstvo v Sa-lnoboru. h Zagrebški župan je odredil, da se odredba o enotnem obedu razširi na vse dneve v tednu razen na nedelje. Torek in petek pa sta poleg tega še nadalje brezmesna dneva. h Zelo se je vino podražilo na Hrvatskem. Kmetje zahtevajo za liter vina 16—20 kun, na drobno pa se toči po 30—40 kun liter. Vino se je v glavnem podražilo zato, ker se zaloge izčrpavajo. b Okoli 300.000 prebivalcev bo štel Zagreb', Priključiti mu namreč hočejo vsa zagrebška pred* mestja. h Prvo tvornico za izdelovanje krompirjeve moke bodo postavili v obrat v Zagrebu. Dnevno bo proizvajala en vagon krompirjeve moke. To moko bodo uporabljali za mešanje h krušni moki in za izdelovanje slaščic, namesto krušne moke. h Po vsej jugovzhodni Hrvaški je prišlo pre* tekle dni do naglih toplotnih sprememb zaradi mrzlega jesenskega dežja. Povsod so bile hudo slane, ponekod pa tudi sneg. h Novi kolodvori v Zagrebu. Splošni uredit* veni načrt za mesto Zagreb predvideva graditev: tudi novih kolodvorov. Prvi načrt vsebuje zidanja novega osrednjega kolodvora, drugi načrt pa predvideva graditev dveh novih kolodvorov, zahodne* ga in vzhodnega. Z odstranitvijo sedanjega glav* nega kolodvora odnosno njegovo prestavitvijo na drugo mesto, bi Zagreb dobil nove možnosti za svoj razvoj v tem delu mesta. h Zelo dobra letina sadja, posebno jabolk, je letos na Hrvatskem. Precej sadja bo ostalo tudi za izvoz. h Največji granitolom v Jablanici ob Neretvi, 10 km od Mostarja, je prevzela hrvatska država od dosedanjih srbskih lastnikov. e Živahno se razvija promet na letališču V. Zemunu. Polet od Belgrada do Berlina traja 5 ur. Civilno potniško letalo med obema mestoma ima 21 sedežev. Letalo je redno polno zasedeno, s Milo na karto so uvedli v Belgradu. s Srbski kmetje v dolini Timoka so začeli saditi ltavovec in upajo, da bodo pridelali zadosti kave za svojo potrebo. iz tržaške in qorßkepokraä To je i« nek* posebnost. ki je menda drugod malo ali nič ne poznajo. Cepovanski semenj. kakor mu pruviio. se vrši — 34. avgusta. Kar prvi čudež! Da. vsake toliko let ga lantje priredijo. Ko se taduji dan avgusta prebude Cepovanci iz sna. opazi io na drevesu nabite približno takele lepake, ki so seveda narisani s okorno roko: OZNANILO. Naznanja se vsem Cepovancero in sosedom o«l Vrat do Kovškega Kala, da se bo čvpovanski semenj vršil dne 34. avgusta ua vse tgodai zjutraj. Dobilo se ob vse ZASTONJ! Kdor prej pride, prej melje! Velika Ubera! Lju.lje se sprašujejo kai neki to pomeni. Leios so se tudi. zlasti listi, ki ne pomniio zadnjega takega zaslonskega sejma. Ko so se pa 3. septembra zjutraj prebudili, so videli kai to immetti. Na glavnem trgu sredi vasi ie bila z il eJena vsa mogoča roba: vozovi brez koles, cvetlični lončki z nageljni, razne lestve, stare ooklje in komati, celo eu kamion brez motorja, razna po-oKupcev< je vedno vet. Vsak išče svojo robo in ugotavlja ali ie ali ni niegova last. Počasi pa prilezejo tudi »prodajalci« na dan. To so domači in soseskini lantje. ki se »kupcem«, le bolj >kupčeva|kam< muzajo. Splošen .meli in krohot. Nazadnje najde vsak svojo robo in jo tira napol jezen napol v šali domov. Kei je pa takale: 2e davna, pravijo, imajo čepovanski fa nt ie neko navado in pravico, Bog vedi na kaki stari šegi temelji, da smeio odnesli ponoči izpred hiš ali iz nezaprtih hlevov vse kar se odnesti da na trg sredi vasi. Celo noč se trudijo in hahliajo. kako bodo lastniki naslednje jutro iskali pogrešane predmete. Vozovom sname-jo kolesa in iih v potu obraza na rokah neso. da ne škripajo mimo hiš. Najbolj se pa krohočejo drugo jutro euakemu svojih vrstnikov, ki je — domač voi pomagal nesti. pa ni v letni videl, da je očetov iu je ves vesel potiskal, misleč da bo aoseda potegnil, pa je le sebe. Ta lantovska potegavščina — Se oblastva ob lein ta n 11 že na eno oko — se veselo konča. Zgubi ali nakrade se ne prav nič. Le smeha in govorjenja je v soseski potem Se ves mesec na račun teh nedolžnih fantovskih šal. Potem se pa vse pozabi in čez par let, ko je v vasi semenj ie šel iz spomina, pa ga spet otvorito na dan 34. avgusta (t j. 3. septembra) in tedaj je spet vse zastunj, najbolj pa smeh, ki v današnjih dneh še bolj prav pride. p Ludvika Štruklja v spomia. Tvoja smrt nas Je bridko zadela, pretreila. Ko si se tisto nesrečno sobolo, 6. sepl. odpeljal s Se novim tovornim avtomobilom v Javorco v romantične tolminske grape nakladat le«, pač nihče ni slutil, da Te bodo nazaj pripeljali vsega zlomljenega, mrtvega. Bil «i drzen in si ljubil korajžna podjetja, tem bolj grenka je zalo resnica, da sta Ti ravno cesta in avto, ki sta Ti bila nekak drugi dom, izkopala prezgodnji, nenadni grob. Počivaj v miru v zemlji Tvojih očetov, ki si jo zve«to ljubil! Bog Ti bodi milostljiv! Ilil si dober, zaveden naš fant! Sreča Te ni božala, srre Ti je večkrat jokalo, pač usoda mnogih. Nikoli Ti ne bom pozabil Tvojega toplega, moškega prijateljstva iz onih dni, ko sva romala v »im Uboga mati t Pred leli jj je nemila usoda ubila dragega moia, seda) ji je oropala ljubega sina. 61 Vsemogočni, nakloni ji polno mero svoje toUžbe da ji srce ne omagal Čudežna rešitev _njeney. najmlajšega, ki bo kmalu povsem okreval n pe-torice tovarišev, ji je bila v blagoslovljeno uteho Misel, da bomo ohranili prijatelja -ueni delu. Izpolnile levi «lei (Certificato di Allibramento) takole: Vtriamenlo di Lire 11"—, eseguito da Vaše lačno ime in priimek, rendente in Vaš taten naslov, Addì zapišite datum dneva, ke plačale 11 Lir na pošti, Ostalo izpolnijo na pošti. Prednji del (Bollelino) položnice izpolnite takole: Bolletino prr un reriamcnto di L. H"—, Lire undici, ei-guito da Vaše točno ime in primek, residente in Vaš lo^rn naslov, Firma del versante Vaš podpis, Addì Dalum ilneva. ko plačale na pošti, Ostalo izpolnijo na pošii. Desni del (Ricevuta) poloinice izpolnite takole: di L. 11--, Lire undici, n»ffuitn da Vaše ime, priimek in kraj, Addi Datum dneva ko nlataie na pusti, Ostalo iz p .lilijo na pošti. Ce koledarja naprej ne plačale Vam za ne uiorriuu dali ia 11 Lir ampak be miteni veljal 20 Lir. Naš naslov je: Administracija „Slovenčevega koledarja", Kopitarjevi! ii, Ljubljana Provinc a Lub ami' Na veleseiem v Ljubljano bo gotovo prišlo tudi dosli ljudi. Njim lahko izročite tudi naročila za koledar, prav tako pa tudi za JSIoienčevo knjižnico" (preberite oglas na drugi strani ..Domoljuba '). Koledar mora imeti vsak bralec našega Usta, zato ga takoj naročiteI Niti dneva več ne odlaia/te. kratkim vrnil. Vedno je izražal željo, da hoče polivati v domači zemlji. Kakor da bi slutil da se mu bliža slovo, je p rini kratkim prišel domov in tu po kratki bolezni Izdihnil. >Le ena se Tebi je želj« Izpolnila...I« Pokojnik je bil dober kr-Mai ski mož, ki je prav očetovsko skrbel za svojo družino. K,len izmed sinov, dr. Serali,, Pelicon je salez janec in biva sedaj na Hrvaškem dr„g j« znan slaščičar v Ljubljani, vsi «, L, ' Mir m» h N r"mi "'"iianca so pr hZ na pogreb. Naj mu sveti večna luči ' p V planinah se je ubil mlad duhovnik Ka plan v vasi Stolbica v Reziji, Maksim Makor j„" bil strasten ljubitelj planin. Kadarkoli mu je M,.;, ba dopuščala, jo je mahnil v planine. Kot izvež. ban planinec se je loteval vedno nevarnejših m težjih tur. Tako je tudi pred nekaj dnevi odšel „„ plezalno turo na goro Sari v skupini Kanina. K r se pa duhovnik ni več vrnil, se je vaščanov („>. lastil strah in bojazen, da se ni morda njihovemu dušnemu pastirju zgodila ut.reča. Zato nizirali več reševalnih odprav, ki so po doltein iskanju nazaduje le našle pod visokim pr. p„,|,JIM truplo Makorja. Nesrečnik je padel i več kot iu) metrov visoke stene in strmoglavil v globino ter se pri tem ves razbil. Makorja so v vasi Stolbici slovesno pokopali. Novice iz Borila. Po daljši bolezni je odšla v večnost Marija Primožič, stara 61 let. V ior(.j,. 23. septembra smo jo v veliki množici spremljali na' zadnji poti. Pevci so zapeli par ganl|ivih naErob-nie. ki so odmeval« daleč v dolino. Naj p ,,ve(j večna krč! Žalujočim svojcem izrekamo naše so/a- _ Trgatev se j« pri nas pričela. Precej časa smo imeli nestalno vreme, pihala je burja tn toplote jc manjkalo. Potem pa je spet zasijalo sonce v \eej svoji moči. ki j« posebno dobrodošla za grozd|e. Začelo j« rumeoeti, se debelili in mehčati. Kmet e so si pripravili sode, jih čistili in prah, da bi bili vredni nositi božjo kapljico. V ponedeljek 2V. sep-Icmbra smo imeli na vse zgodaj sv. maio za trgatev. potem pa so se vsi ljudje porazgubili |x> vinogradih ler so začeli pobirati sladki sad nase trle. Sv. Lucija ob Soči. C. g. Ludvik Sluga. snbJi-akon j« postal 20. septembra diakon. 2:upl|am mi vrseli čtshlajO in voščijo, da bi čimprej pel novo mašo. Modrejc«. Gospodična Etna Grbec j« dne 20. septembra v farni cerkvi Sv. Lucije podala reko v zakon-ki stan g. A. Skočirju iz Loga. Mlademu paru želimo obilo sreče! p Poenostavljen postopek za sprejem verniku? pri papežu. Načeluik papeškega sprejemnega unita je objavil v časopisih, da je sedaj mnogo j.o-enostavljcn način za prijave vernikov, ki bi bili radi sprejeli pri sv. očetu. Sedaj «c bo tri', a le zglasiti pri glavnih vratih in se prijavili za sjue-jem. Od tam bo prosilca vratar poslal v spreji nino pisarno, kjer mu bodo proti predložitvi legitimacije dali takoj vstopnico za sprejem. Prav tako bodo vernikom-tujcem na razpolago ljudje, ki znajo tuje jezike in jih bodo spremljali v»e do končne avdience. p Kongres Marijinih droSli aa Sveli gori. Oh začetku prve poboinosti dne 12. sepl. je škofijski voditelj Marijinih družb, stolni kanonik dr. Mirko Brumat najprej prebral pismo, ki ga je ki.ilgresti poslal nadšk. Margotti. Nadškof piše med drugim: »Z velikim veseljem sem vzel na znanje, da Insto blage slovenske Marijine hčere naše nadšlsohje dne 12. sept. na Sveli gori ob nogah svoje Malore Marije obhajale svoj letni kongres. Zal mi je. ila ne morem na shod. Zato povejte udeleženkam, da r. velikim zaiiimanjt-m sledim njihovemu delovanja ter se veselim njihov* poboinosti in gorečnosti. V njihovo prizadevanje za lastno posvečenje in ra blagor tolikih duš slavim velike u|»e. Povejte v-rni skupaj in vsaki posebej, da jih prav pri-inio blagoslavljam ...« Nato je dr. Brumat prebral brzojavko, s katero je sv stolica počastila kongres: »Sveti oče poileluie apostolski blagoslov udeležencem kongresa Marijinih kongregarij v svetišču na Sveti gori. katciemu voiči iz srca izbrane m trajne sadove polioinosti in krščanskega življenja. K .minul Maglione.« Oba pozdrava sta dru'benic« glotioko ganila. p Zapoznela jesen. Letos trpimo vse leto M-radi za|>oineloKti letnega časa. Ko je zimska dolu minila in hi bila že dostojnost zahtevala. 'Ia nadležna starka lepo poslovi, je pričela neugaan» sitnarili in je še po svojem odhodu silila s svojim mrzlim deževjem v prve sponiladne tedne. '■>' «lata «ta rast in delo. Teh «kasnelih dveh. treh tednov ne moremo pridobiti vse leto in občutimo to zapoznelost zlasti «edaj i je 'i zel« ,,plir1' jelno. Na Krasu in v Gorah smo ajdo sejali prepozno. ker žita zaradi splošne zapoznelosti Bi* pravočasno dozorela. Sedaj muči našega Krafcvri, še bolj pa C.or|ana v*ak dan strah, ali b« »i"1 utegnila dozoreli, ali jo ne bi nekega mrzlega jutra posmodila slana. Na ta potne lost, Irpi n,.~ trla. Kraški teran ima še precej grozd ia. tod» I"* pode tako počasi temnijo, da je opravičena sKTO da bo grotilje premalo dotorelo. da bo oslalo on; sladkorja in bomo imeli pretrpek, kisel pride'«"' Zemljepis. »Torej v Ameriki je val nečak?« KivpraSuje stari učitelj. "»Je, prav za prav ni I otel je iti sicer v Ameriko, pa mi je pred kratkim pisal iz Južne Amerike.« — »Cisto njemu podobno, saj zemljepisja nikoli ni nič znal.< Dolg rojstni dan. »Tale komar živi samo od jutra do večera Wn ni nikoli starejši kakor en dan. Si razumel, Jurč(*k?<— »Sem, oče! Potlej ima vse svoje življenje rojstni dan, kajne?« Njen vzor. »Kaj pa Zofka dela, France? Se je že poročila?« — »nak, se ni Sei Pravi, da je trdno sklenila, da vzame samo svoj vzorlt — »In ta bi bil?« — »Prvi moški, ki jo vpraša, če ga hoče.« V Soli.' »Kdo mi ve povedati žival, ki se po trebuhu plazi?« vpraša učitelj. — »Kača,« se oglasi Mirko. — »Kes je. Katera Se?« — »Bolha,« se stegne Smrketov Mihec čez klop. Jo prav inalo briga. »Micka, Micka, kar preveč dolgo vas ni s pošte! Menda vendar ne berete pisem po poti?« — »Kaj Se! Presneto malo me briga, če vem ali ne, da vam je mati zbolela, da se je brat oženil, ali da plačajte v treh dneh stanovanje za tri mesece.« Migljaj. »Zdaj pišem svoje spomine.« — »Ali ste že prisil do tistega leta, ko sem vam posodil tisoč lir, ki nd jih Se niste vrnili?« Preveč priden zet. »Ne kapljice ne pokn-sim,< pravi snubec. »O!« odvrne oče njegove izvoljenke. »Tudi ne kndim!« »lim.« »Ne kvartarni« »l^ej, lej!« »Solidno živim in zvečer ne grem nikamor.« »Tudi to.« »Ali mi daste licer za ženo?« »še knj?« »Zukuj ne?« »/.«lo, ker nočem, da bi mi moja žena zmeraj dajala vas za vzgled!« Med zaročencema. Ona: »Kajne, dragi, ko ee bova poročila, bom imela laliko dve služkinji?« — On: »Se razume, draga, dvajset jili boš lahko imela, če jih boš hotela, samo — ne vseh naenkrat.« Vzrok brezposelnosti. »Kje «te bili zadnji čas zajjosleni?« — »Pet tednov sem bil v restavraciji »Continental«. — »In kaj ste tam delali?« — »Krožnike sem umival!« — »Zakaj so vas pa potem odpustili?« — »Ker ni bilo več — krožnikov!« Zdravniška veda. »Kaj vse smo dolžni zdravniški vedi, lega vam sploh nihče ne more |>o-vedatl.« — »Res je toi V strahu in trepetu čakam na zdravnikov račun.« Zahteve. »Oženil bi se rad,« pravi Matevž, »ampak žena mora biti čedna, mora imeti najmanj petdeset tisočakov, ne sme biti starejša ko itirideset...« — »Hm, če je kje kaka taka ženska, bi morala biti preklemano prismojena, ki bi te vzela.« — »Prismojena je tudi lahko.« Vaše, naše, moje. Župnik je dobil gospodinjo, ki je rekla prvo leto: »Vaše kokoši pa še 1 ecej dobro neso.« Drugo leto: »Naše kokoši kar deliro neso.« Tretje leto: »Moje kokoši izvrstno neso.i Po rasstanku. Hrabroslav Zajec in Rožica Smrdelova sta bila sklenila zaroko, pa sta jo razdrla. Pravi Hrabroslav: »Ker je zdaj med nama vse končano in poravnano, mi boš pač vrnila prstan, ki sem ti ga dal?« — Reče Smrdelova: »äe na um mi ne pride — saj prstan je kar dober!« Zobozdravnik. »Pri zobozdravniku sem bil...« •— »Pa «1 tako dobre volje?« — »Saj veš, doma ga ni bilot« Preseljevanje duš. »Ne morem si pomagati, pa si ne morem: Trdno in neomaliljivo verjamem, da se duše selijo. Vi tudi, kaj?« — »Pa še kako! Jaz sem, postavim, trdno prepričan, da sem bil prej nekoč velik bik!« — »Kako to?« — »Ker nem vam bil nekoč posodil denar, ki ga najbrž ne bom nikdar več videl.« „Slovcn€e?a knjižnica" 24 knjig je najlepša in najcenejša zbirka knjig izbrane vsebine. Vsaka knjiga stane le 5 lir. Naročite se na »Slovenčevo knjižnico« takoj. Bolgarski delavci pošljejo doinov iz Nemčije vsak mesec od svojega zaslužka do 15 milijonov levov. 45,219.000 prebivalcev je štela 1. septembra Italija. Na Portugalskem so omejili avtomobilski in motociklistični promet. 127 let je star neki krnel, ki živi v bližnji okolici lirzeruma v Turčiji. Ima 224 otrok in vunkov. Zu vef kot 25 odstotkov se je v zadnjih desetih letih pomnožilo prebivalstvo v Mehiki. Ce se bodo tako množili, bo črez 40 let štirideset mili-jatiov Mehikancev. 100 milijonov din je izdala romunska vlada za izdelavo ladjedelnic v pristanišču Constanzi. Osrednja ženska ustanova na Ja|ionskem je poklonila japonski mornarici zastavo, spleteno iz las 800 Japotik. 90 tisoč prašičev redi madžarska Budimpešta. Zelo dobra letina rozin in lig je letos na Grškem. V 12 letih je zgradila Italija 759 novih vodovodov. KRATKE Silovit požar jo izbruhnil pred kratkim na otoku Minoici v bližini kraja Mahon. Skoda je ogromna. V Madridu so uspešno operirali dečka, ki ga je zadela krogla iz puške v srce. 14 dni pred poroko morajo ženske na Novi Gvineji bivati na drevesih. Železniška nesreča pri Thumn v Švici ie zahtevala oni dan 11 smrtnih in 20 drugih žrtev. Nad 7000 let staro cipreso imajo baje v vasi Santa Maria del Tul v Meksiku. Hranilne vloge v Češko-moravskem protekto-ratu so so v prvi polovici letošnjega leta zvišale za 1.54 na okoli 30 milijard čeških kron. Na vodi so sedaj najboljše plavafico — danska dekleta. Novo kurivo za hišno porabo. V Italiji se delajo poskusi z Izločanjem hidrogena iz vode in porabo lega sredstva za ogrevanje in za pogon strojev in motorjev. Ce bodo ti poskusi uspeli, bo zadan smrtni udarec premogu in nafti. Zlasti pa so obsežni poskusi v Švici. Iz jetnišnico malo republike Andore je pobegnil pred kratkim Domingo Lardier, znan kot nevaren žepar. Mož je bil edini jetnik andorske jetnišnice. Kokoš brez perja se je baje nekemu perutnl-narju posrečilo vzgojiti v kitajskem Sangaju. Na Japonskem so v zadnjem času prepovedali izdelovanje 150 različnih predmetov iz železa in jekla. Nad 100 milijonov ljudi šteje sedaj »Dežela vzhajajočega solncac — Japonska. Več kot slo hiš je pogorelo v noči na oni ponedeljek v turškem Carigradu. Dunajski velosejem so odprli 21. septembra. Odprt je bil do 28. septembra. Začela so se dela za prvi del kanala Donava —Bukarešta. Po kanalu bodo lahko vozile ladje do 1000 ton. 64 let ie leži bolna v postelji 95 letna Elizabeta Runlin iz Viareggia v Italiji. Nemčija bo vzela is promela novce iz bakra in aluminijevega brona, pustila pa Se nadalje v prometu novce iz cinka. Lokomotive, ki razvijajo 3300 konjskih sil, je dala v promet Nemčija. Neki policijski nradnlk v avstralskem Syd-neju ima pet otrok, ki so se rodili isti dan, istega meseca, toda v različnih letih. i Nalivno pero s merilno pripravo, ki kaže s številkami, koliko črk si že napisal in koliko jih boš Se mogel napisati, preden bo treba pero napolniti, so si izmislili v Ameriki. 162 krat je ie bil na Mont Bianca še živeči gorski vodnik Garny iz vasi Pelerins-Fravrands pri francoskem Chamonixu. H^BBaHaaaaaaaa^BBBBMB Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«? Oekaj zanimiuDsti Da velja slavni slikar Leonardo da Vinei za izumitelja podmornice, letala, izpopolnjenega strelnega orožja m prve oblike lotogralske kamere j» znano, sedaj pa je italijanski raziskovalec, eroi Biancaniano, odkril v Bresciji neke listine in risbe, ki dokazujejo, da je veliki mož izumil tudi že strojno puško, brzostrelni top in — tank Njegova strojnica je sestajala iz večjega števila musketnih cevi. ki so se dale zaporedoma izstreliti s pomočjo posebnega pritiskača. Nek« druga risba kaže parni stroj, ki je bil v zvezi z več topovi in tudi ti so se dali izstreliti hitr« zaporedoma brez večjega števila moštva. Najzanimivejša je pač risba parnega vozila, ki sliči na zunaj za čudo najmodernejšim tipom tanka. V tem vozilu je bilo prostora za štiri ljudi, eden je ravnal parni stroj, trije so pa stregli strojni puški, Pred sovražnimi kroglami je bila ta posadka za* varovana z oklopnimi stenami vozila. Živa slikanica. Tetoviranje telesa |e pri manj kulurnih narodih splošno v navadi. Rekord pa ja gotovo odnesel v tej stvari neki John Benne» iz Sydneya, ki je sedaj v 82. letu starosti umrL Ta mož je imel na telesu nad 800 tetoviranih znakov, ki predstavljajo vse mogoče stvari, kakor, n. pr. ladje, ljudi, metulje, zastave, orle kače, konje, ribe itd. Bennell je nalašč v ta namen ustanovil poseben zavod za tetoviranje in je bil sam nekaka reklama za to svojo ustanovo. Ta čudoviti rekorder je celo sam večkrat dejal, da mu gre kupčija prav dobro! Devet dni na vrvi. Mladi monakovski plezale« Erich Vuzem je prebil devet dni in devet noči v višini 2300 m na vrvi nad svojim isto tako mladim tovarišem, ki je strmoglavil v 200 m globok prepad. Mladeniča sta hotela preplezati severno steno gore Hoher Wanner, pri čemer se je zgodila nesreča. V viharju, megli in strašnem mrazu je visel Vuzem skorai brez hrane v steni in je dobil pri tem zelo hude ozebline ni nogah. Neka reševalna kolona ga je končno spravila v dolino, dočim do njegovega mrtvega tovariša še ni priplezala. Otok pijancev. Vlada Novega Južnega Walesa v Avstraliji si je omislila za znane pijance ia ljubitelje mamil posebno kortilno metodo: dva otoka ob severnem Novem Zelandu jim je namenila kot poboljševalnlco. Moški morajo tu izvrševati lažja poljedelska dela, ženske pa kuhati in šivati. Nadzorno službo vrSi »Armada spasa«. Ker ne pride niti kaplja pijače aH prašek mamila do intemirancev, se morajo teh reči po sili odvaditi. Internacija traja leto dni, nato pride vsak še pod petletno strogo nadzorstvo. Ce zapade znova svoji strasti, ga pa spet pošlje io na otok. Zvočnik ls slekla. Neki steklar iz neke vasi v Turinškem gozdu je imel nenavadno domislico: izdelal je zvočnik iz stekla. Stvar mu je uspela. 0 novem zvočniku pravijo, da ima čudovito zvočnost. — Izumitelj hoče izdelati sedaj celo ohišja sprejemnega aparata iz stekla. Dežnika na posodo ponujajo potnikom na nekaterih železničnih postajah na Angleškem in siceil za 4 c dnevno. Nevidni iarkL Med nevidnimi žarki pripisuj» znanstveni svet velik pomen posebno tistim, ki jih na kratko označuje kot >X»-žarke. Zadnje čase te žarke posebno mnogo uporabljajo pri preiskovanju in pri kontroli raznih kovin, po< sebno pa tistih, ki jih človek uporablja za graditev letal. V francoskem zrakoplovnem ministrstvu so sedaj ustanovili celo poseben laboratorij za metalografljo, ali z drugimi besedami laboratorij, kjer preizkuSajo s pomočjo »X«-žarkov različne kovine, koliko so pristne in odporne. S po« močjo teh žarkov je mogoče do največjih podrobnosti ugotoviti notranji ustroj kovin. Za zgraditev letal je vsekakor velike važnosti, če je znan<* da je bilo zanje na razpolago samo najboljšo gradivo. Največjo zbirko prstnih odtisov ima — ameriška policija. Za 50.000 frankov je bilo «e dni prodano n« dražbi v Parizu lastnoročno Napoleonovo pismom pisano 20. aprila 1814 ob 9. zjutraj v Fontaur» bleauu. St arodami grad v Žulemberku Tam je Urei »lami rile:, mnogo let je it preteklo, roke trde kot tcle:o srca trdega kol jeklo. Pve značilni posebnosti je dal človek nekaterim deželam: cerkvice na hribih in tiare g »-dove ro strminah. Cerkvice kakor gradov, stoje le mnogo Molel.) Ali dočim te cerkve «rad. ^ notine Ideje, ki jo (»r.fejo, neprestano obnavljajo. gradovi propadajo. Le malo jih je. k. fe Grad Purhenstein ob Meti - -vV 'I^Ctc; r VA4»- ■ - - ^^f^wtffy J/" M » » . f, * / » / \ ■• I ^ Graščine h gradovi trdno sloje. Zob časa. ne^mipeno me^ jih je voänon.« siri v ra^ahne. N^^n .so p, ^ docela izginili. Gradovi so I^ iemlj8 in "te" ne" povrne n Ikd ar v'l '«kaj življenje do bitC,r ff'Ärt.» ie „ad naš narod. Gotovo tudi ugodnih vpisov ni manjkalo, «II bilo jih je maino manj Narodni duh ne pozablja kar Uko pres a^ nesreče In doživete sreče. Ohranja ju v svojem rr^nu ter ju v pesniškem smislu dom.llj.jski Pre,GraÜove to gradili v srednjem veku vitezi in drugi gospodje, ki to te j» tvojem viteškem načinu življenja MM ol rreprostega narcKla. \.-tezi so bili hrbtenica srednjeveške dr Jave Hordi »o vojsko, narodu pa so bili zemljiški in državni gospodje. Tedanji fasi so bil. nemirni. V vitezih je plula divja in strastna kri, v njih Je gorela želja po junaških finih in bojih. Niso S, iskali tauio zunanjih sovražnikov, tudi med eolx>j so te t|K»prijcli. Nastopali so na konjih in v železni viteški opravi, t svojih giadov to prelati, v njih to te tkrivali. Prvotni Viteški grad je obsegal med obzidjem in jarkom ležeč obrambni stolp, ki je flutil tudi i.i stsmvanje ter eoposlopja. Kaj kmalu te je obrambnemu flolpi pri.iriiž.la palata, ki je ot>-scira!» prave stanovanjske prostore Popoln srednjeveški fraJ je izgledal nckiko takole: Po ttrmem pobočju te je vila pot navzgor proti crsisV m vr« lom Po dviralnem mostu te O rad Ostronca Je preko tunanjrca jarka d»k> priti do ni.h. \ rata w> te nahajala v ohzidjn. Rila »o utrjena. Obzidje pr. je nosilo na notranji tirani obrsmtini hodnk in zgoraj je bilo po oknih, navpivnih odprtinah razkosano v nekake zobe $ko?.i vrata v obzidju se je prišlo na prvo grajsko dvorišče Ha je bilo mogoče do njega. jc bilo treba preko dm-pe liolranie dvorišče. \čflsih trveila drugega runanjega (Ivo- mtm 4 ■W^r ■ %> ■ ' V . vA- *y ' ' "V i. Grad ob Krki pri Soteski rištfa nI bilo in se je skozi druga vrata prišlo naravnost na notranje grajsko dvorišče. Najstarejši del gradu Je bil obrambni stolpi bil jo višji od vseh drugih poslopij ter zelo trdno zgrajen. Z njegovega vrha je stražnik opazoval okolico in Izmenjaval opozorilna znamenja s sosedi. Ako je sovražnik vdrl v grad, tedaj so 6e njega stanovalci zatekli v obrambni stolp, kjer so pričakovali pomoči, ali pa so se pogajali. Obrambni stolpi 60 bili izprva okrogli, pozneje pa so jih gradili na tri, štiri ali več voglov. Vhod je bil vedno od tal ter se je nahajat na strani, odkoder ni bil mogoč napad. Najnižji del Btolpa je bila nekaka klet, ki je služila kot shramba, prav česlo pa tudi kot jeia. Glavno poslopje pravega gradu je bila palata. Imela je po več nadstropij. Na zunanji strani so imela okna samo najvišja nadstropja. Največja eolia je bila viteška dvorana, v kateri so prirejali obede in slavnosti. Kurili so v kaminu, šele v 15. stoletju so se udomačile lončene peči. Ob stenah so bile klopi, pred njimi so se nahajale mize in na sredi je bila lepo izdelana kredenca. Poleg viteške dvorane in nad njo so 6e nahajale sobe, v katerih so tvorile 6krinje in j>o-stelje glavno pohištvo. Najlepša je bila soba grajske gospe, kjer so se pogosto nahajali: oltar, vodna ali peščena ura, ogledala, dragocene škatlice, knjige. V palači je bila tudi kapela, veliki gradovi so imeli celo po dve kapeli, ki sta se nahajali druga nad drugo. órajski kaplan je bil važna osebnost, oskrboval je dopisovanje svojega go- PPT», l il Grad v Turjaku spoda, nadziral grajski arhiv in poučeval otroke v veronauku, deklice tudi v čitanju in pisanju. Za žensko služinčad, kuhinjo, kopalnico, orožarno in shrambo 60 imeli gradovi često posebna poslopja. Voda se je zbirala v globokih vodnjakih. Skrivni podzemeljski hodniki niso bili redki. Kakšni so bili mojstri, ki so gradove gradili, nam ni znano. Marsikateri izmed njih je moral biti odličen veščak in drzen junak. Tedaj je bilo Mariborski grad v 17. stoletju denarja malo, zato si lahko mislimo, koliko kmečkih solz je zazidanih v mračne zidove. Ko je ob koncu srednjega veka iznajdba strelnega orožja docela spremenila način bojevanja, tedaj slari viteški gradovi tudi prejšnje varnosti niso več nudili. Nekatere izmed njih je gospoda spremenila v udobnejša domovanja, druge pa opustila in 6i zgradila nova bivališča, graščine v dolinah. Naš narod še pomni tlako, ki jo je delal za graščino in desetino, ki jo je dajal graščaku. Na življenje in skrivnosti v slarih gradovih se oh priliki še povrnemo. Zdaj pa še to: Odkar so ukinili podložništvo, je tudi graščina prestala živeti od kmečkih žuljev in je danes samo še središče zmanjšane posesti. Propada. Marsikatero graščino čaka usoda viteških gradov. Mesto zemljiške veleposesti zavzema denarna veleposest. Razvaline starega gradu v Sostrem Razvaline »tarega gradu nad Vipavo (v ozadju) àtran 10. Ciò»« je pofaii zahajalo «er rdeče barvalo O trbore Kavkaza... .Sa široki planjavi te je miro pasla čred« ovac. Ovčarski pes je ikakal .okrog d j.h. iliadi pastir ie wdel na mahn v senci figovega drevesa in igral na flavto. Zraven njega je sedela sedemletna deiHca ter ga pazljivo po- nizko in kmalu se bo skrilo za planine. Pot do doma pa ie dolga.s »Ze*« zavpije deklica ter brez diha pade na releni mah. potern pa pobere raztresene c»etke. »zame svojo košarico in 51 zaveže kite. Mit ia zažvižga psu in mu zapove. da zU-re razkropljeno čredo. Poslušna žival uboga ter se Porsat • kavkaSkih plani«. Bt>l«al M. D* Carnac. slušala. V predpasniku ie imela lop cvetlic ter ai z njimi vpletala Las«. »Se Mitja, še'« Dvignila je proti tovarišu avoie »inje oči. ki so jih obrobljale temne obrvi. »Zaigrai še kako pesem. tako. ki jo še nisi nikoli zaigral!« Pastir, mlad fant plavih las. črnih in globokih oči. začne igrati novo pesem z lepimi, otožnimi napevi. »Preveč je žalostna. Milja!« ie prosila deklica. »Pesem ie tako žalostna, da bi se najrajši zjokala « To ie povedala z nasmehom, ki ji je privabil na lice prikupno iamico. In še ie prosila: »Zaigraj kai boli veselega, posnemaj s svojo flavto konjski peket ali pa večerni ples. ki ga imam jaz najrajši.« Mladi umetnik, ne da bi nehal igrati, je začel z drugim napevom ter ugodil svojevoljno-sti živahne deklice. Izvabljal ie iz svoje flavte lepe in prijetne melodije ter neopazno prišel do poskočnega napeta, na čerkeski način. Bila je to ena izmed onih narodnih pesmi, diviih in čudnih, ki jih mladina iz Vladi-Kaleja tako rada poje in pleše v igri. Naenkrat skoči Tamara pokonci. Cvetke ii padejo iz naročja in ona začne plesali. S pre-križanimi rokami nad glavo skače naprej in nazaj, se vrli okrog sebe, se sklanja in dviga ter pri tem lahno giblje z glavo..Venec, ki ga je spletla iz cvetlic, se zvije kakor lahek val okrog njene glave: ona ga dviga, priteguje k sebi in si z njim ovija ramena, kakor je to plesna navad«. Vodi fo zvok flavte in ji uravnava kretnje. Potem postane naenkrat hitrejša. Tamara po-«peši korake, se razživl. Njena rjava barva se ie pordečila, oči so ji razžarele. Njen zvonki •meh doni med eingljanjem srebrnih zapestnic, vse na njef se smeje, medtem ko njene dolge črne kite, ki so zavezane z rdečimi pentljami, skačejo od veselja ter poljubljajo njena ramena. Tudi umirajoče sonce se zdi da boža s svojim nasmehom veliko zeleno planjavo, čredo ovac, pastirja in deklico, ki lahkotno pleše v ,zlati sončni luči. Mitja neha igrati In Tamara se ustavi. »Tamara, moramo iti domov. Sonce ie že podi z vnemo za ovcami, se zaletava v trmaste in neubogljive, ki se nočeio držati skupnosti, nekaterih najboli trdovratnih pa se tudi dejansko loti z zobmi. »Sem, Mura! ... Na desno! ... Na levo! ...« novel ju te pastir. Z velikim naporom se psu končno posreči zbrati čredo skupai ter io pognati po zelenih pašnikih proti domu. Ko je bila čreda že dokončno urejena, se je pes postavil na nje čelo ter io samozavestno vodil v dolino kot pred-straža. Zadaj za čredo pa zasvira Mitja na flavto večerno pesem »Zbogom sonce!« Ta napev pozna tudi Tamara, zato zapoje s svojim mehkim glaskom: »Sonce ie že nizko, nebo žari. Pohiti pastir, opaši svoj plašč. Ko sonce umira na vrhovih Kavkaza. ko se doljne polni io s temnimi sencami. Taki a t se klatijo okrog tvoje črede požrešni volkovi. Pohiti pastir, opaši svoj plašč!« Skoraj vse dni je spremljala deklica pastirja Mitjo na pašo in se vračala z njim domov. Tamarina mati ie zaupala deklico pastirju. Tamara je hčerka Iraklija Dadianija in Ti-natine. Družina Dadianijev je imela vedno vodilno vlogo v vasi, kjer se ie rodila Tamara. In tu ž.ivi Tamara, ob vznožju visokega Kavkaza, srečna in brezskrbna, hčerka svobodne narave, teka po zelenih poljanah in po razcvetelih gorskih pobočjih. Hiša njenega očeta ie najlepša v vasi. Do nie vodijo lepi akacijini drevoredi. Velik potok, skoraj reka, teče zraven in šušlja med gostim trsjem in med vrbami. Pred hišo ie velik in ograjen prostor, kier ljudje v poletnih večerih plešejo. Tu se ie Tamara naučila slikovitih kretenj, ki jih izvaja z velikim mojstrstvom. Najboli pa jo veseli lov na konju, ko jahajo vaški fantje čez planoto pod vodstvom njenega očeta, ona pa sedi na sedlu zraven očeta. Tedaj Tamara z razpetimi lasmi in žarečimi očmi, vsa razvnela od naglega jahanja, meša svoje radostr,,- klice med '"ivje pesmi jahačev. Brez kakega strahu pritanja drzno sedeč na svojem konju: »Se!... Sel... Bolj hitro, bolj hitro!« Ko se vrača, jo oče vzame iz sedla, jo dvigne visoko v zrak, toliko, kolikor more, in preden jo položi na zemljo, si jo. pritisne na prsi. Tamara ljubi divje, silovite igre in plese. Je pač vredna potomka onih kavkaških plemen, ki so se tako hrabro borili proti tolikim sovraž- nikom, polnih poguma in samozavesti, navezani na svoio zemljo in na svobodo, narod iezdecev in umetnikov, ki ljubi godbo in ples. Mitja ie nehal svirati in Tamara se obrne proti njemu, sprašuje in se smeje. Svojemu velikemu prijatelju Mitji zaupa vse: svoje misli, svojo žalost in veselje, svoja razočaranja, svoje sanje, kajti Mitja jo vedno posluša in ji vedno odgovarja. Mladi pastir pripada k družini Tamarine matere 'rinatine. Bil je rojen v Tìflisu. kjer je obiskoval šole. dokler mu niso umrli starši. Tedaj pa je šel k svojim sorotfnikom, ker ni imel več sredstev za učenje. Začel je pri njih delati, ne da bi se bal truda ali da bi se mu zdelo poniževalno. Milja je vesel fant, ki rad jaha in strelja z lokom, igra na flavto in živi svobodno življenje v svobodni naravi. Zato ima Tamara v niem tako zaželenega tovariša, ki je vedno pripravljen. da io zabava. Zanjo so najlepši dnevi tisti, ki jih lahko preživi skupaj z njim na sončnih pašnikih, kjer teka za ovcami in lovi pisane metulje, medlem ko pastir brez počitka igra lepe napeve na flavto. Zdaj najbolj zanima deklico kakor tudi vso vas praznik, ki se pripravlja v bližnji bodočnosti in kjer bo nastopil tudi Mitja. To bo sija i-na bo ina igra. ki jo premorejo le izbrani kav-kaški jezdeci v slikovitih narodnih nošah. Glavni točki tega nastopa sta streljanje z lokom in metanje kopja. »Povej Mitja, ali boš ti zmagovalec?« »Bom poskušal. Tamara. Toda Elisbar ie zelo izurjen v metanju kopja, in lahko se zgodi, da me bo premagal.« »Toda ti mečeš kopje bolje od vseh. To mi je rekel oče. In polem, ali veš. da me boi moral n>»d dirko vzeti v sedlo? Jaz se ne bojim ničesar, in ne bom se niti najmanj zganila.«. Fant se je smejal. »Kuko! Ali se hočeš udeležiti jahaške dirke, kakor da bi bila kakšen kavkaški jezdec? Ali si sploh kdaj videla, da bi se kakšna deklica udeležila jahaške tekme?« »In polem,« je nadaljevala majhna Tamara, »bom tako lepo oblečena ob nastopu!... Oče "mi je prinesel tako lepa darilal Včeraj ie tel tod mimo trgovec iz Kavkaza s polnim tovorom blaga. Oče mi ie kupil svilo za obleko in z zlatom obrobljen šal. srebrn pas, orglice in drage kamne vseh barv.« »Tvoj oče te ie obdaril kakor kaUno kr«' ljično!« je pripomnil Mitja, medtem ko ie pazil, da se mu ni čreda razkropila. ' »Mura, pazil Na desnol Vrni se!« Pastir je govoril s psom, kakor da bi imet pred seboj kako umno bitje; ko se je pes vrnil in iskal pri pastirju nekako priznanje za svoj« delo, ga je ta dobrohotno pobožal. Deklica je navdušeno nadaljevala: »Ti ne veš. kaj mi je še dal oče! Dvoje uhanov, ki so mnogo lepši od teh.« Stresla je z glavo, da so ji zabingljali dolgi uhani, ki so krasili njena ušesca. »Potem mi je ctal tudi plesno ogrinjalo. Podobno je belemu oblaku in je vse blesteče.«' »Ti si premajhna, da bi že nosila plesno ogrinjalo,« ji skoraj očita Mitja. »Plesno ogrinjalo se poda samo za dekleta.« (Nadaljevanje sledi.) siovensw športni prvaki teta 1941 Preteklo soboto in nedeljo smo imeli v Ljubljani kar tri velike tekme, na katerih so prejeli zmagovalci ponosen naziv prvaka za 'eia 1941. To bo bile kolesarske dirke v Šiški, atletsko prveu-stvo junioijev in žensko atletsko prvenstvo. Prireditve so potekle ob razveseljivem zanimanju Številnih gledalcev. K sreči je bilo tudi vreme zelo naklonjeno, kar je za tekmovanje posebnega pomena. Na kolesarskih dirkah. V nedeljo popoldne so se zbrali pred Martinčevo restavracijo v Šiški naši najhitrejši in najbolj zdravi kolesarji. Na dirke so se podali v treh skupinah. Najprej turisti, za njimi juniorji, za temi pa glavni tekmovalci — seniorji. Vozili so po lepi krožni progi oil Šiške na Podutik in naprej po klancu, nazaj pa skozi Dravlje. Proga je dolga 8 km, cesta prav dobra. Turisti so prevozili tekmovalno krožno progo dvakrat (16 km), juniotji osemkrat (48 km), seniorji pa desetkrat (80 km). Za turistično prvenstvo se je borilo 22 fantov. Zmagal je član Edinstva Franc Vrhunc v času 28 minut 1.2 sek. Drugo mesto je zasedel Stanko Sušnik, tretje pa Franc Podlogar. Med juniorji, ki so dirkali na 48 km, je dosegel slovensko prvenstvo za leto 1941 žilavi Lado Belič, član SK fcdinstva. Zmagal je v času 1 ura 28 min. 34.4 sek. Drugi je bil Rudolf Mladovan, tretji pa Dolinar Anton. Najtežjo nalogo so imeli seniorji: dirkati v hitrem tempu na 80 km. Razumljivo, da je bilo za dirke seniorjev posebno veliko zanimanje. Na cilju in na .mnogoterih mestih tekmovalne proge so stale gruče opazovalcev, ki go ugibale, kdo bo prejel prvo nagrado — lepo dirkalno kolo, dar tvrdke Ign. Vok. Za enkratno vožnjo |>o krožni progi so rabili dirkalci približno četrt ure. Zanimanje se je stopnjevalo in doseglo svoj višek, ko so urni kolesarji že develič švignili mimo sodnikov na cilju. Bili so mokri od znoja in precej utrujeni. Ko so 60 pojavili pred ciljem, je bila v prvem hipu grobna tišina — vsakdo je hotel v sekundi ugotoviti, komu je sreča naklonjena — zatem pa so gledalci burno pozdravljali novega slovenskega kolesarskega prvaka. To je naš Franc Abulnar, član Edinstva, ki je zmagal v 2 urah 41 din. 21.4 sek. Takoj za pelami mu je sledil Anžič frane, ki ima le za petinko sekundo slabši čas, tretji pa je Grafner Jožo. Zmagovalci vseh treh skupin so prejeli lepe spominsko in praktične nagrade, katere jim je podelil predsednik Slovenske kolesarske zveze u. Vospernik. Na atletskem prvenstvu v Tivoliju so tekmovali juniorji (mladci), ki imajo posebno veselje do teka, metanja krogle, diska in ko|ija ter do vseh vrst 6kakanja. Ta vrsla športa ima skupno ime »lahka atletika«. Je to najstarejši šport, katerega so gojili že stari Grki pred več kot 2000 leli. Na letošnjem lahkoatletskem prvenstvu smo se prepričali, da imajo naši fantje veliko smisla za atletiko, najboljši dokaz za našo trditev pa so rezultati, katere so dosegli: Suvanje krogle: 1. Vehar (Ilirija) 12.58 m; 2. Lovše (Planina) 12.01 m. - Tek na 100 m: I. Krenčič (Ilirija) 11.7 sek.; 2. Bratož (Planina) II.9 sek. — Tek na 300 m: 1. Krenčič (Iliriji) 38.5 sek.; 2. Gole (Planina) 40.4 sek. — Tek na 110 m z zaprekami: 1. Jager (Ilirija) 16.5 sek.; i Gole (Planina) 19.5 sek. — Tek na 1000 m: 1. Sedel (Manina) 2 min 50 sek.; 2. Jovan m Zupan, oba 2 min 52.3 sek. — Skok v daljavo: 1. Bratož (Planina) 6.32 m; 2. Nabernik (Planina) 5.94 m. — Metanje kopja: 1. Košir (Ilirija) 44.01 melra; 2. Nabernik (Planina) 42.12 m. — Skok v višino: 1. Milanovič (Ilirija) 1.70 m; 2. Cucek (Hermes) 165 m. — Metanje diska: 1. Vehar (Ilirija) 36.42 m: 2 Rus (Planina) 35.28 m. — »lafeta 4x100 m: 1. SK Planina v postavi Bratoš, Nabernik, Mravlje, Gole v času 47.8 sek. 2 SK Ilirija v postavi Krenčič, Tavzes, Novak, Jager in v času 47.8 sek. Časa obeh štafet sta enaka, zmago pa je o med Novim mestom in Toplicami. Krašovec si ie pri padcu zlomil ključnico. Valičja vas pri Semiču. Drvar Orlandu Dru-aon, ki je bil rojen nekje na Tirolskem, sedaj pa živi v Vahčji vasi v občini Semič, je s svojimi tovariši v gozdu podiral drevje. Pri tem se je padajoči bukvi prepozno umaknil, ki ga je močno oplazija po hrbtu in podrla na tla. K sreči mu hrbtenice ni zlomila, pač pa je dobil hude notranje poškodbe. , . Travnik pri Loškem potoku. Pod voz je padel 15-letni Janez Levstik, sin posestnika. Dobil je hude poškodbe in je moral v bolnišnico. Zadobrova pri Devici Mariji v Polju. Ititene Marija iz Zg. Zadobrove je prosila za obrtno oblastveno dovoljenje za preureditev Oražinovega mlina v Zg. Zadobrovi v tovarno za milo. Boh. Bistrica. Železniški promet s Podbrdom bo kmalu otvorjen, ker 1k> bohinjski predor v kratkem popravljen. — Novo kurilnico so začeli graditi. ..... Dolenjske Toplice. Obisk kopaliških gostov je letos dober. Konec septembra konča poletna doba in se prične zimska, ki bo trajala do 1. maja. — Pospravljanje poljskih pridelkov sta precej ovirala dež in hladno vreme. Grozdje kaže prav lepo, v kolikor ga ni poškodovala toča. Ce bo vreme ostalo lepo, bo vinski pridelek prav dober. Novo mesto. 18-Ietna frizerska vajenka Fanika Brejčeva je doina tako neprevidno ravnala z orožjem, da si je po nesreči prestrelila trebuh. Vendar upajo, da bo okrevala. — Okrajno glavarstvo opozarja vse prebivalstvo okraja, da se mora vsakdo na poziv vojaške 6traže ali patrole: »Formo« ali »Alto lat ustaviti, ker je sicer vojak dolžan streljati. Na zahtevo se mora tudi vsak legitimirati. Okrajno glavarstvo poziva vse prebivalstvo, da se po tem opozorilu ravna in se tako izogne možni nesreči. — Pri nas je umrl šolski upravitelj v p. g. Hugon Pihak. Naj počiva v miru! Novo mesto. Pozorl Naročniki »Domoljuba« tudi iz okolice Novega mesta lahko poravnajo naročnino za list pri »Slovenčevi« podružnici v Novem mestu. Pri njej prav tako lahko naročajo »Slovenčev koledar« in knjige »Slov. knjižnice«. Žalostna gora pri Preserju. Na roženvenško nedeljo bo v božjepotni cerkvi na Žalostni gori v tem letu zadnjikrat cerkvena slovesnost. Svete j IZ RAZNIH KRAJEV } maše bodo ob 7 in pol 11 s pridigo in blugoslovom, ob 9 bo tudi tiha sv. maša. Popoldne ob 4 pa bo mirovna pobožnost: najprej molitvena ura za mir, pete litanije Matere božje in zahvalna pesem za vso v tem letu na Žalostni gori prejeto dobrote. Pridite v čim večjem številu k žalostni Materi božji! Št. Vid pri Stični. Vsem naročnikom »Domoljuba« in drugih naših listov sporočamo, da jih 1)0 te dni obiskal naš zastopnik Hren Franc i/. St Vida zaradi lažjega naročanja koledarja in knjig »Slovenčeve knjižnice«. Bloke. Na šoli v Novi vasi je postavljen za učitelja g. Lenščak. Dobili smo tudi drugega gospoda kaplana. — Zopet so zapeli krampi in lopate na cesti pri Sv. Trojici. Zaposlenih ie precej delavcev. — Občinski urad je dobil te dni telefon. Vevče pri Ljubljani. V papirnici je padel z lesive 34 letni kurjač Ciril Sotlar ter se tako močno poškodoval, da je moral iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. Vrh pri Št. Rupertu. Pri sekanju drv si je po nesreči presekala kite na desni roki 41 letna žena posestnika Marija Zupančičeva. Begunje pri Cerknici. Posestnikov sin Oto-ničar Vinko se je sukal okoli zloženih drv. Pri tem je imel smolo, da so se drva vsula nanj, ga poškodovala in mu še jioscbej zlomila nogo. Z Dolenjskega. Ajda je še v cvetju, le tu in tam je napravila šele mehko zrnje. Ilujša slana bi jo takoj umorila. Hladno vreme zadržuje zorenje koruzej ki potrebuje še precej soinčnih dni, da bo dozorela. Krompir koplje- mo, a ga je precej napadla gniloba. — V Bršlji-nu pri Novem mestu je 63 letna Marija Turkova doma na stopnicah tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Sv. Blaž pri št. Lambertu. 54 letni pomožni delavec Ivan Leitner je «plezal te tini na transformator, da bi popravil eloktrovod, Naenkrat se je zadel s kolenom v žico visoke napetosti in je bil takoj mrtev. Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brez-dvomno »liOMOhJUB«! Stopiče. Dobili smo v našo župnijo gospod« kaplana v osebi Janeza Urbaniča. Vsi faranl sn « ga z velikim veseljem sprejeli. Iz srcu želimo mi Bog obilno blagoslovi njegovo dušno pastirstva med ninni. — Naročniki »Domoljuba«, naročil,. »Slovončev koledarcl Ne bo nikomur žal! Javit» se pri župneui uradu ali pri zastopniku. Pohitite ker čas gre že h kraju! ' Dobrova. Cesta od viškega pokopališča do Polhovega Gradca bo kmalu precej spremenjena Odstranjeni bodo vsi večji ovinki. Cestna dela opravljajo zdaj od križišča horjulske in |)o!lio»rai-ske ceste do mostu črez llorjulščioo. Promet je t» i L nekaj časa ukinjen, zdaj pa je zasilen prehod spet omogočen. Litija. Tu je odsek Koroške ljudske fronte priredil te dni prvo skupno delo. Večjo število odraslih je skupilo z mladino stopilo v zliir. Nato so očistili ves Glavni trg, odstranili so navlako in plevel na dovodnih poteh ter uredili Dom koroške ljudske fronte. Pravijo, da se bo tako skupno delo ponavljalo. Radovljica. Pri nas grade nov most nnme-slo staregn lesenega. — V Radovljici so s« zbrali te dni vsi okoliški gasilci, ki so imeli celodnevno vajo z namenom, da bi se priučili nemškemu poveljevanju. Tržič. S četrtega nadstropja je patlol 20 let. ni Vinko Mcglič, prirezovalcc v tovarni Peku. Pretresel si je možgane in dobil hude notranje poškodbe. Medvode. Na progi električne poljsko železnice je lokomotiva do smrti jircgazifa dveletnega Martina Kuharja. Kranj. Tu je bila nedavno kmetijska razstava. Kmetje so kupili 300 plugov, 40 sejalnic, 40 kopalcev krompirja, 23 mlatilnic in tri traktorje. Moravče. Pri nas je bil nedavno velik nabor konj. Kmetje so prignali precej lepih živali ter dobili zanje znatne denarje. Smlednik. Neznani talovi so ukradli v našem župnišču iz svinjaka dve svinji. Storilci so živali kar tam zaklali, ju iztrebili ter vzeli s selioj. Lastnikom so pustili le iztrebke. Spodnji Dravograd. Pri nas sp je jvouk žo začel. Vpisalo seje v šolo 200 otrok iz trga in okolice. Vodi jo šolski vodja I'ritz Fleiss, učiteljice pa so Fried I Ott, Herta Guetz in lise Ko-loros. Ko bo dovolj učnih moči, bodo odprli več razredov, medtem ko so doslej odprli le tri. šola je v bivši proštiji, kjer so bili tudi nemški jezikovni tečaji. »Saj, takole velik je bil,« se je zasmejal major, ki se mu je zdelo kar smešno, da se spremljevalka tako živo zanima, kako velik je bil listek. • »Kam je gospod Samostrel spravil listek? Se še spominjate?« vpraša Ruta. »Kaj se pa za listek tako brigate?« se zarezi Potokar. »Saj sem kakor pred soduijo!« »Kaj čem, radovedna sem tako. še veste, kje je listek ostal?« »Kolikor se spominjam, ga je Dorival spravil v telovnik. Saj, v telovnik. Vabilo Mucov-kine družabnice tudil Viš, viš, saj tega vam nisem niti povedal. Zadeva ima namreč tudi smešno stran. Nenavadno prevejani dvojnik gospoda Samostrela se svoje dni ni trudil samo, da se prikupi gospe Mucovi, temveč tudi njeni družabnici. Pri obeh z uspehom. Ko sta trčila Dorival in gospa Mucova, je bila navzoča tudi njena družabnica, bledo, mlado dekle. Tudi ona je mislila, da je moj prijatelj oni podjetni zločinec in mu je skrivaj vtaknila nekaj besed, ki jih je bila načečkala na košček sporeda. Izliv njenega srca sem takrat sam raz-vozljal.« »še veste, kaj je bila napisala?« »Čakajte! Za take reči imama prav dober Spomin. Mlado dekle ga prosi, naj ji poštno-ležeče piše, kje in kdaj bi lahko z njim govorila. Saj, tako je bilo. Podpisala se je, mislim, Meta in Metka. Ruti je bilo težko ostati mirna. Obe. listka sta bila v telovniku onega go-Bpoda, ki je bila z njim v kavarni. Slučaj ji je adaj pojasni!, od kod sta bila listka in kaj po- menita. Takrat je imela oba listka za dokaz, da je gospod ženitvanjski slepar, kar mu je tudi razločno povedala in zbežala. In zdaj — »Kaj vas pa ti listki tako zanimajo?« vpraša Potokar. »Vam bom že povedala, ko bova imela dosti, dosti časa, dragi gospod Potokar! je odgovorila Ruta prešerno. Drugega ji ni prišlo na um!« Zdaj morava kar hitro k materi!« On. ki je bil zaradi posebnih zmožnosti prestavljen v glavni stan in povišan v majorja, se je zdel danes samemu sebi izredno neumen. «i Vratar hotela Carski dvor je stal raako-račeno v dolgi pisano obšiti suknji ob glavnih vratih. Gosposki avto se je vstavil pred njim. Poznal je avto; bil je konzula Rožiča. Uslužno, z roko ob kapi, je odprl avto. Izstopila je konzulova hči. »Rada bi vas nekaj vprašala.« »Prosim, milostljiva gospodična.« Stopila sta v vežo. Razgovor je Ruta pričela s tem, da mu je stisnila nekaj drobiža v roko. »Gospoda konzula ni tukaj,« pravi vratar in se uljudno prikloni. Mislil je, da je vprašanje že v naprej uganil, ki naj bi ga nanj stavila. »Vem, da očeta nI lukaj,« reče Ruta. »Od vas bi rada neko pojasnilo. Gre za dogodek, ki se je pred tedni pripetil v hotelu. Bila sem na čaju ob petih. Takrat je neki gospod udaril drugega gospoda po obrazu, mislim, da je bi! detektiv, So še kaj sj»ominjate?« »Seveda se spominjam!« zagotavlja vratar. »Pravijo, da je bil zelo nevaren človek!« »Oni, udarjeni je bil detektiv, ne tajni policist?« »Prosim vas! Kraljevi kriminalni uradnik je veliko bolj uvideven, bolj izobražen, kakor mož, ki ,je odnesel bunko. Poleg tega ne' bi bil smel tega storiti. Veste, kriminalni uradnik Iii se bil obrnil name ali na gospoda ravnatelju. Mi bi bili zločinca vljudno prosili, naj pride za trenutek ven, da hoče neki gospod z njim govoriti živa duša bi o zadevi prav nič ne vedela.« »Za kaj gre?« se vmeša drug hotelski uslužbenec v pogovor. Vratar mu pove. »A tako,« pravi, »milostljiva gospodična je bila takrat poleg. Saj, se že spomnim. Vsa zadeva je nastala radi zamenjave. Gospod, ki so ga hoteli pri nas prijeti, ni bil prav noben zločinec, ampak bivši častnik ncoporočenega slovesa. Drugi dan je prišel z detektivom semkaj. Se več ne spominjate, Opek?« »Res je!« potrdi vratar, »prov imale, gospod Ba.štčk. Drugi dan je prišel pobiti nesrečnež z gospodom semkaj in se opravičil. Je bilo, je bilo — voliaču kar pruv!« Gospod je prikimal. »Kakšna nesramnost, kakšna predrznost, vdirali v hotel in nadlegovati goste. Saj nismo v razbojniški kleti. No, naj še enkrat pride!« »če ga jaz zgrabim —!« je pestil vratar. »Mi morete dati naslov gospoda, ki je bil udarjen?« vpraša Ruta. »Naslov? Za naslov nisem vprašal gospoda,« odgovori vratar, Otrok se najbolj veseli Slaščic? Dragocenih igračk? ... Nikakor net Pač pa: Če njegovim vedoželjnim vprašanjem odgovoriš tako, da te z lahkoto razume in da se ga ne iznebiš le z odgovorom: »Preneumen si še, da bi to razumel.« Ce se sme igrati z otroki, sebi enakimi, ne da bi se odrasli vmešavali v njihove igre. O.e ga od časa do časa pohvališ, kajti to njegovi vzgoji ne škod ujc, pač pa mu je v pobudo. Ne veseli se toliko lepe obleke, kot pa tega, da sme v stari obleki brezskrbno skakali in tekati naokoli, ne da bi se mu bilo treba bali, da bo kregali, če jo umužc. Sebičnost v ljubezni Kdo ne pozna vzdihov marsikatere jfene in 'dekleta: »Ne ljubiš me. Če bi me ljubil, bi doprinesel zame lo nli ono žrtev.« Ali: »Tako zapuščena seni. Itada hi ljubila, loda ne najdeni moža, ki l>i me ljubil zavoljo mene same.« Na prvi pogled se nam takšne tožbe zde upravičene in takšne ženske zelo idealne. V resnici pa iščejo ljubezni le pri drugih, a niti ne mislijo na tn, da bi jo tudi sanic dajale. Pod njihovim na videz idealnim stremljenjem ee skriva le gola sebičnost. Ženska, ki resnično ljubi, je popolnoma drugnčna. Njena ljubezen je iskrena in nesebična in zalo tudi vzbuja v svojem driign trajno nagnjenje, ki je temelj vsake zakonske sreče. Ni nujno, da bi moral,i biti izredno lepa ali izredno razumna, pač pa ie vedno vesela, ljubezniva, poslrežljiva in zaupljiva. Takšna ženska ni ljubosumna in se ne boli, da bi izgubila ljubezen svojega druga. Ne muči ga z neprestanimi zahtevami po dokazih niegove ljubezni, ne zasleduje vsakega njegovega koraka. Ljubeča žena ve, da se v vsakdanjem življenju ljubezen ne izraža vedno le v lepih besedah, pač pn da mora prevevali vse življenje. Ne razburja se že za eno samo hladno besedo svojega druga, ampnk skrbi v svetlih in temnih dneh za topel in privlačen dom, ki ie najboljše zagotovilo za trajno srečo v zakonu. In možje? Ali imajo vedno razumevanje z:i globoko in mirno ženino ljubezen? Ali tudi oni ne zahtevajo neprestane pozornosti in novih dokazov ljubezni? Mnogim prija. da jih žena vedno znova s solzami prosi za njihovo ljubezen. Hočejo, da si jih žena vsak dan znova pribori. To niso ljubeči možje, ampak sebič-neži. Takšni možje se razburjajo že za vsako presoljeno juho. za vsak odtrgan gumb, ki ni takoj zopet prišit. Povsod hočejo imeli prvenstvo in mislijo samo nase. Toda s tem ustvarjajo sebi in svoji družini neznosno življenje. Res je, da kljub vsej dobri volji nekoliko eebičnosti še vedno ostane: ne sme ie pa biti toliko, da bi drug moral zaradi nje trpeli. Dve sliki Lahkomiselno dekle Nelepa karikatura tega, kar je na svetu najbolj ljubko. Igračka, nepotrebna in minljiva. Vetrnica, ki se obrača po modi, po svoji domišljiji in po svojih muhah. Umetni ogenj, ki zablesti, a kmalu izgine brez sledu. Kraljica, ki je povsod na prvem mestu, ki »e ji vsi klanjajo in prilizujejo; ko odide, pa ae norčujejo iz nje. Metuljček, ki se razkazuje, da bi pritegnil Poglede vseh. Resno dekle Zna misliti, delati, molčati. Njen razum stremi po lepym, nieno srce PO dobrem, njena volja po žrtvi. Je značajnn, ne ukloni ie strah pred ljudmi, zna se zatajevati in se ne umakne pred nobeno žrtvijo. Je kakor sončni žarek, ki razsvetljuje, greje in oživlja vso svojo okolico, ne da bi zanj bilo Ireba kai prostora. Vsi, ki se ji približajo, postanejo boljši. Njeno geslo se glasi: Delali dobro v čim večji meri, brez naj-manišega šuma. Sejati veselje in srečo, brez upanja na pohvalo ali hvaležnost. Nekaj misli C.c bi bil Bog hotel, da naj žena možu gospoduje, bi jo bil vzel iz Adamove glave, če bi hotel, da naj lin njegova sužnja, bi jo vzel iz njegovih nog. Vzel pa jo je iz njegove strani, ker je hotel, da naj bo njegova tovarišica in niemii enaka. (Sv. Avguštin.) Ne zahtevaj v svojem ponosu od svojega otroka ničesar, kur presega njegove moči. S tem skrajšaš dobo njegove otroške sreče. Z mirom in stvarnostjo si pridobiš pri ljudeh več ugleda, kol pa z nasilnostjo in glasnim zmerjanjem. Ne postavljaj telesne moči nad duhovno veličino. Cim zrelejši je človek, toliko boli dobrohotno in prizanesljivo presoja dejanja drugih. Zgledi so pri otrocih in tudi pri odraslih bolj učinkoviti, kot še lako lepi nauki Doa plašča za hladno jesen. Med štirimi očmi V. P. Tožile, da vaš mož gleda za drugimi ženskami. Čutile se nesrečno in si ne veste pomagali. — Moja prijateljica je bila v istem položaju kot Vi. Skorai je že obupala nad svojo zakonsko srečo. Po nasvetu neke osebe pa se je zdramila iz svoje žalosti. Začela se je skrbneje oblačiti in se je nn vse mogoče načine trudila, da bi bila možu čim bolj všeč. Znala ie tudi dobro opazovali in presojati ljudi in zato ie na vsaki moževi niiljenki odkrila njeno slabo stran. Ni pa tega možu pripovedovala z jezo ali z očitanjem, pač pa tako navihano in nu tako smešen način, da je tudi njega spravila v dobro voljo. Polagoma je začel spoznavati in ceniti ženine prednosti. Kmalu se je sonce vrnilo v njen dom. Seveda mu ie ona velikodušno odpustila in mu ni temnih dni in svojega trpljenja nikoli opieirf» »Čudno, prijateljici sva, pa jaz presojam življenje čislo drugače,« se oglasi Slefka. »Res se ga včasih bojim, vendar ljubim življenje in uiu grem vesela naproti. Tudi svet tu zunaj ti nudi mnogo resničnih vrednot. Marija, ti presojaš svet enostransko, vidiš le zlo, zapiraš pa oči pred 1«-pim. Res je, da je šlevilo lahkomiselnih in pokvarjenih ljudi zelo veliko, ali če bodo šli vsi pošteni v samostan, kdo bo kazal pot onim, ki so zablodili? Tudi svet jiotrebuje izbranih duš.« »Preveč tvegaš, če misliš, da te moderni 6vet ne bo spridil. Kje, imaš poroštvo, da si neranljiva?« Marija je še hotela ugovarjati, pa je stopil v sobo novomašnik. Stelka mu je razložila sporno vprašanje: »Anton, razsodi, katera ima prav.« »Prav imata obe, seveda vsaka s svojega vidika. Zediniti se ne moreta, ker sta prezrli bistveno vprašanje: poklic. Človeške narave so različne, zato vodi Bog vsakega po svoji poti. Lahko bi se zgodilo, da bi ti na Marijini poti zašla, ona bi pa na tvoji omagala. Ne bilo hi prav, če bi hotela božje načrte prehitevati s samovoljo.« »Kaj misliš, ali bo še tudi mene Bog poklical v samostan?« vpraša Stelka. Mladi duhovnik so zasmeje: »Ne beli si s tem glave, Slefka, prepričan sem, da sedij nimaš poklica za »amostan; bodočnost pa je v božjih rokah V noben poklic se človek ne sme siliti s pretiranim hrepenenjem, pa naj bo to samostan, zakon ali kaj drugega.« »Ali je to mogoče?« se začudi Slefka. »Prav lahko. Knjige, pogovori sploh vsako močno doživetje more vzbuditi v nas hrepenenje po nekem poklicu, ne da bi bili prepričani, da sino zanj ustvarjeni. Nevarnost Je, da se prehitro odločimo.« »Saj ni tako napačno, če se človek vdaja lepim željam,« ugovarja Štefka. »Pametno dekle na dopušča, da jo v življenju nosijo slepi valovi čustev,« pojasnjuje Anton. »Recimo, da je dekletu všeč fant, o kalerem ve le. da je lep in prijazen. Pozneje se pa izkaže, da je lahkomišljen, zaprav-ljivec, bolan, mogoče celo zaročen ali poročen. Ca se dekle preda svojim čustvom, ji kmalu niti razum niti svet ne bosta več pomagala. Nesrečnica se krči oi bolečin, ker brez njega ne more več živeti. Prav tako nespametni je dekle, ki stopa v samostan zaradi naklonjenosti do kake redovnice, ali zaradi praznega malodušja. Koliko življenj uničijo taki nepremišljeni koraki I« »Kako srečen si Anton, da si si že izbral poklic.« »Motiš se, Štefka, če misliš, da je z izbiro poklica že vse opravljeno. Poklic lahko tudi izgubiš. Bog nain nakloni poklic brez naših zaslug, sami pa ga moramo obraniti. Gorje onemu, ki poklic zapravi, z njim izgubi tudi notranji mir in zadovoljnost.« Veselo predlaga Marija: Sklenimo danes, na dan vaše nove maše, trozve/.o, kier bodo duhovnik, laik in redovnica molili drug za drugega, da bo vsak zvesto izpoljnjevul dolžnosti svojega poklica.« VI. Bengaličen ogenj Ce ti napev seže v dušo, ga še dolgo nosiš s seboj. Zbiraš glasove, akorde in poješ. Štefko so neprestano zasledovale bratove besede, ki jih je povedal na novi maši: »Ne vdajaj se praznim sanjarijam in upoml« Ali brat kaj sluti ? Ne upa si ga vprašati. »Moja skrivnost!« Štefka se prestraši besed, obenem jo obide sladkost. Čemu prikriva? Pamet ji prnvi, da nekaj ni prav. Vendar je srečna. Skrivnost, ki zanjo ve le »on«, je tako lepa. Drago je bilo Ime moža, za katerega se je nedavno vnelo njeno srce. Njegov obraz se je tako često javljal v njeni domišljiji. Njegove oči so imele posebno moč. Znal je tako zgovorno pogledati, da bi šla za njim do konca sveta. Drago je bil že zrel mož, star čez 30 let. Štefki se je zdel zato še bolj privlačen. Možje teh let imajo zaradi samozavestnega nastopa navadno večji vpliv na neizkušena dekliška srca. (Nadaljevanje sledi.) naši veliki mož]e France Prešeren, kralj slovenskih pesnikov Preprosta kmečka hiša je rodila kralja naših «tesnikov. Prastara je resnica, da so pesniki preroki, od Boga navdihnjeni. Izmed narodnih prerokov, kar jih je rodila naša slovenska domovina, je France Prešeren pai največji. Nastopil je s svojo visoko pesniško nadarjenostjo prav v onem času, ko so razne struje doma delovale za tem, da bi iz-podkopale slovenščini tla in jo spojile skupaj s hrvaščino v nek nov jezik, v ilirščino. Zalo je kot izrazit slovenski pesnik Prešeren še toliko bolj zaslužen za slovensko narodno misel. France Prešeren se je rodil dne 3. decembra leta 1800 v Vrbi pri Žirovnici na Gorenjskem v rodinski fari kot tretji otrok imovite kmečke rodbine, iz katere je iašlo tudi več duhovnikov in ki jo lahko zasledujemo že v XV. stoletje. Da so opravljali predniki posel ribičev na bližnjem blejskem jezeru in Savi, nam priča njihovo domače ime »pri Ribiču«. Sedemletnega Franceta je vzel stari stric Jožef Prešeren, župnik na Kopanju pri Račni na Dolenjskem, k sebi in ga poslal leta 1810 v Ribnico v šolo, jeseni leta 1812 pa v Ljubljano, kjer je dovršil leta 1821 gimnazijo in licej. Na Dunaju je dovršil še tretje lelo »filozofije«- študiral do leta 182G na univerzi in si sam služil denar s poučevanjem. Jeseni lela 1828 se je vrnil Prešeren v Ljubljano, služboval nekaj časa kot odvetniški pripravnik in pozneje kot neplačan praktikant pri finančni prokuraturi (1828 do 1831). Ko se mu je izjalovilo upanje na plačano službo, se je odpravil v Celovec, kjer je naredil odvetniški izpit (1832), se vrnil v Ljubljano v odvetniško pisarno Baumgar-tenovo. ki jo je zamenjal leta 1834 s pisarno svojega dunajskega sošolca Crobatha. pri katerem je služboval do leta 184«. Sele tega leta se je posrečilo Prešernu dobiti samostojno advokaturo v Kranju. To je zunanja slika Prešernovega življenja, ne-vesela slika dolgega nesamostojnega službovanja po tujih pisarnah, ki postane še bolj čudna, če si predočimo druge trenutke pesnikovega življenja, ki so pustili globoke sledove v njegovih poezijah: njegovo osamljenost v družabuem in kulturnem življenju in njegovo usodno ljubezen. Že leta 1835 Ìe zgubil Prešeren prijatelja iz mladih let Matijo :opa, edinega Človeka, ki je mogel pesnika Pre-èerna doumeti in mu b'ti voditelj v pesniških vprašanjih. Malo pozneje se je pojavil v Ljubljani mlad Poljak Emil K o r y t k o, interniranec iz Galioije; i njim je Prešeren drugovai, oba je vezalo skupno zanimanje in delo za slovensko narodno pesem, a Je 1839 je Korylko umrl. Poslednji prijMelj Andrej Smole, ljubljanski trgovec in ljubitelj slovenske književnosti, s katerim sta snovala razne literarne načrte, ga zapusti lela 1810. — 6e ob Čopovem času je zaplaintela v pesnikovem srcu ljubezen do Prim-čeve Julije, mlade hčerke bogate ljubljanske dru-fcine, do katere so bile poetu, večnemu odvetniškemu pripravniku brez premoženja, zaprte vse ?oti, zaplaintela s plamenom, ki je užgal najlepše rešernove pesmi, in ugasnila v bridkem razočaranju in odpovedi; ves idealni svet, spielen okrog Julijine glave, se je razbil ob vsakdanjem življenju. Na Dunaju je zapel Prešeren svoje prve pesmi, a Jih je pozneje večinoma uničil. Prvo pesem »De-kelcam« je objavil leta 1827 in se oklenil v naslednjih letih »Kranjske Cbelice.: (1830-1833 in 1818), katero je ustanovil in izdajal M. Kastelec. Chelica je bila namenjena višji književnosti; hotela jo dvigniti slovensko književnost in zbuditi med meščanskimi izobraženci, ki so se naslajali ob sodobni tuji književnosti, zanimanje za slovensko umetnost. V C belici se je pojavil Prešeren s pesmimi, ki so bile po obliki in vsebini ie dovršene, tu jo objavil »Slovo od mladosli« in »Sonete nesreče«, pretresujoče slike o notranjih Mih pesnika, ki Jo spoznal, da čisla svet le to, »kar uin slepi z Rolj'fijaml, leimlc, objavil prve pesmi, nastale iz . ljubezni do Primičeve Julije, »Gazele«, bičal s sa- I tiro »Nova nisarija« uazoro nasprotnikov, kl so I 8» merili vso književnost z vatlom koristnosti, zapel in objavil istotam dovršene balade in romance ter »Sršene«, posegel s soneti in epigrami v abecedni prepir in objavil iz Smoletove zbirke naše narodne pesmi. Kmalu za gazelami je nastal »Sonetni venec«, ki nosi sicer črke Julijinega imena, a ni samo slika Prešernove ljubezenske nesreče, temveč tudi njegove bolesli nad nesrečno usodo slovenske domovine, onega koščka zemlje, ki pozna od davnih časov samo krvave boje, čigar sinovi in hčere ne ljubijo več svoje matere in zaničujejo domačo govorico. Po Čopovi smrti je Prešeren spesnil »Krst pri Savici«, spomenik mrtvi ljubezni in mrtvemu prijatelju,, kakor Črtomir je pokopal upe na zemeljsko srečo in spoznal, »da srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani,« in da »srcé veselo in boltió, trpeče upokoj'le bodo groba globočine«. Ni se pa Pre- šeren vdal moreči sili tega spoznania: »stanu se svojega spomni, trpi brez miru!« kliče samemu sebi, saj pesnik nosi v srcu vso Mest in vso radost človeštva: pekel in nebo«. V Prešernovih pesmih veje topla ljubezen do svolKxle in do domače govorice. V času. ko je avstrijska vlada strogo varovala javnost pred vsako svoltodno in narodno-zavedno sapico, se ie pesnik zavedel bolj glol>oko nego kdorkoli pred njim prepada med mogotci in narodi, ki hrepenijo |K> svoIkxIì ili izoblikovanju svojega individualnega (osebnega) življenja. Postal je glasnik svobode, glasnik Slovencev, ki je klical izgubljene sinove v materino naročje, preroško jim kažoč lioljšo in slavnejšo bodočnost, ko bodo padle vse ovire kulturnemu napredku in se bodo razlegale po Sloveniji veselejše pesmi nego njegove. Z a Pob I i novo In Vodnikovo začelniško dolio je prišla Prešernova pesniška sila, ki je z veliko močjo premagala vse ovire, izvirajoče iz kulturne zaostalosti naroda, in dovedla slovensko pesništvo do višine, ki jo lahko slavimo svetovnim mojslrom ob stran Nam Slovencem Je Prešeren uslvaril jezik, ga naredil gibčnega za vse naloge bodočnosti, pokazal nam je rešitev vprašanja o malem narodu. Od tedaj zida slovenski narod na stebrih iz granita. V su k Slovenec, ki le more naj naroČi »Slo venie vo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno Edinost Je bila znova in dokončno porušen —- -— - — ; ------- ■•»iiiai-na dve slo let pozneje, ko je carigrajsko palriarško stolico zasedel Mihael Kerularij, ki je takoj ob svoji postavitvi pokazal veliko sovraštvo do Za-pada. Stare obtožbe so prišle spet na dan. Kerularij je kmalu po avojem nastopu ukazal zapreti vse latinske cerkve v Carigradu ter zapovedal menihom, ki bo privzeli latinske navade, da j||, opuste. Rim je tako postopanje obsodil. V Cari-grad so prišli papeževi legati, ki so poskušali doseči .podreditev nediscipliniranega patriarha afi pa njegovo odstavitev. Naleteli pa so na hud odpor. Ker se ni dala mirnim potom doseči porav. nava, so izjavili, da Je patriarh Mihael Kerularij odstavljen in izobčen. Kerularij je odgovoril na ta način, da Je tudi sam izobčil odposlance, |,a. peža in latinsko Cerkev. To je bil dokončni pro-lom. Tako se je začela žalostna razdvojenost, ki jo Cerkev še danes objokuje. Veliko je bilo naporov za pomiritev. Toda uspeh je bil le malenkosten ali bolje ničen. Upanje pa je še vedno veliko, saj kristjani ne morejo bili pravi kristjani, če nimajo trdile volje po edinosti. Kaaosa Večkrat beremo o kakih vladarjih, da so morali iti v Kanoso. Kaj to pomeni, izvemo lahko iz zgodovine ene najbolj napetih dob, ko je Slo za to, ali ho Cerkev ostala samostojna in samostojno izvrševala svoje božje poslanstvo, ali pa s« ho morala podvreči svetni oblasti in postali njena dekla. Leta 1010. je papež Leon IX. privedel s salio iz Francije v Rim meniha llildebranda, ki je pozneje postal slavni, eden izmed najslavnejših papežev sploh, namreč Gregor VII. O delu Gregorja VII. se danes še vedno zelo veliko piše. Nekateri pravijo, da je pri svoji Imrhi šel čez pravo mejo in je zahteval preveč. Silice pa ne more osporavati veličine njegovega duha in poštenosti njegovih namenov. Popolnoma mu pristajajo besede, ki jih je izrekel ob smrtni postelji: »Ljubil sem pravičnost, sovražil pa krivičnost, zato umiram v pregnanstvu.« Ce pomislimo na velike zlorabe, ki so se takrat dogajale s svetne in tudi s cerkvene strani, nam postane razumljivo, da je moral natopili mož, ki je krepko zagrabil in krepko udaril. C« je kdaj pretiraval, je bilo to skoraj nujno in opravičljivo. Toda treba je gledati na celotno delo. In celolno delo velikega papeža je res veliko in občudovanja vredno Glavna težava je bila v razmejitvi cerkvene in svetne oblasti. Razen tega pa je bilo treba vrniti Cerkvi in duhovništvu tisto dostojanstvo, ki mu gre po njenem poslanstvu. Svobodo Cerkve so zlasti ogražala ci^arjevi vmešavanja, potem tudi vmešavanje plemstva in rimskega ljudstva pri papeških volitvah, kakor tudi odvisnost škofov od svetnih vladarjev pri nastavljanju. Življenje duhovščine je po drugi strani padlo tudi precej nizko zlasti zaradi simonije (pridobivanje duhovnih služb z denarjem ali drugimi snovnimi sredstvi), in zaradi silnega kršenja duhovniškega celibata. In prav za reformo leli vprašanj je usmeril svoje delo menih Hildebrand, poznejši papež Gregor VIL, svoje veliko delo. Takoj so se mu slavile na pot velike ovire in velika nasprotja, ki bi običajnega človeka kmalu Siria. Toda niso stria Gregorja VII. On je čuti1 zaslombo v boljšem delu Cerkve. Narod sam ae je v mnogih krajih organiziral in odstavljal nevredne duhovnike. Nastopili so tudi številni možje ki so pomagali velikemu papeiu pri njegovem delu. Pri tem je zlasti znan svetnik in kardinal Peter Damijan. Zelo je podprla Gregorja VII. v njegovi osvobodilni borbi italijanska velikaška Matilda, ki 1» imela svoj grad v Kanosi na Apeninskem gorovju. Ta grad je znamenit zaradi tega, ke^ je v njem po zmagoviti borbi z nemškim cesarjem Henrikom IV. bival nekaj Časa Gregor VII. in ker J» tu sprejel cesarja, ki ga je prišel prosit, da S odveie od cerkvenega izobčenja, ki si ga I? . nakopal zaradi" svojega sovražnega zadržanja ° Cerkve. To izobčenje, ki ga je izrekel nad nj m pa pei, je imelo pri nemškem cesarju silne po» dice. (Nadaljevanje prihodnjih Za naše mlajše STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET »Komaj čakam, da -, bom videl male peni-čice,« je dejal Francek. Otroci so mirno I zaspali. Nenadoma pa se je Francek prebudil. Moralo je biti še zgodaj. Zrak je bil hladen in sonce je šele komaj kukalo iznad daljnjh gričev. Kmalu je 6poznaJ, zakj se je zbudil. Vsi ptički so na vso moč klicali na pomoč. »Pi-i-i pi-i-i« so klicali ščinkavci; »čil čil« 60 se oglašale sinice. Noben ptiček ni prepevaL Vsi so bili preplašeni. Pe-nica-samec je letala nad svojim gnezdom. Od časa do časa je sedla na vejo in Francek je zaslišal njen klic na pomoč. Nato je zopet kakor blazna letala nad gnezdom. Francek je zlezel iz postelje in si pomel oči. Pogledal je proti vzpetim, kjer je rasilo grmičevje. Opazil je, da se je trava v bližini gnezdeča nalahno gibala. Stopil je iz šotora in se previdno bližal grmičevju po rosni travi. Nenadoma je planil proti grmu in zagrabil travo, ki se je premikala. Zaslišal se je krik in I »sno sopihanje. Francek j« trdno držal veliko sivo mačko, ki se je z ysemi silami trudila, da bi se osvobodila. Ne da bi se zmenil za to, da je bil že ves opraskan, jo je Francek stisnil k sebi in odnesel v šotor. Treba j« bilo za to kar precej poguma, ker je živa! bila silno divja. Imela je odsekan rep in deček 6e ie spomnil, da je vrtnar pripovedoval o neki napol divji mački, ki ni bila od nikogar in ki je imela odsekan rep. Pripovedoval je, da se potepa co gozdu in vrtovih ter da mori pličke in piščance. Nikomur se do sedaj ni posrečilo, da bi jo ujel ali ubil. Kmetje so govorili, da ima »devet življenj«. Francek jo je skušal zaviti v svojo odejo, toda Ugriznila ga je v .roko in mu,opraòkala gole noge, tako da je bil kmalu ve6 krvav. Skoraj bi se mu bila izmuznila, toda deček se je vrgel na njo ne meneč se za to, da ga je sedaj opraskala (udi po obrazu in po vratu. Končno se mu je le posrečilo, da jo je zavil v odejo in sveženj zvezal z vrvico rvoje pižame. Nato je znova liho odšel iz šotora, ida pogleda, kaj 6e je zgodilo z gnezdom. Ko se je sklonil nadenj, je samica odletela. Iztegnil je roko in previdno segel v gnezdo. Jajčec ni bilo več, toda pod njegovimi prsfi so 6e pregibala štiri majhna (opla telesca in slišalo se je slabotno čiv-kanje. Francek je bil presrečen. Kako veliki nevarnosti je ubežala ta mala družinical Gotovo so jo rešile Veričine goreče molitve. Niti pomislil ni več na to, da je bil ves opraskan. Srečen je bil, da je rešiJ uboge peničice. Številni klici na pomoč so utihnili v trenutku, ko je Francek izginil z mačko v šotoru. Sedaj pa so vsi ptički veselo prepevali v znak zahvale in hvaležnosti. Ko je g06pa Rayeva zagledala Francka vsega Opraskanega, se je precej vznemirila. Odvedla ga je v hišo, mu izprala praske in jih skrbno obvezala. Verica je občudovala svojega tovariša, kakor junaka, ker je s takšnim pogumom rešil uboge male ptičice. Na vsak način se je hotela dotakniti mladičev. Mačko so otroci izročili vrtnarju, ki je naredil konec njenim hudobijam in pribil njeno kožo kot zmagoslavno znamenje na vrata. _ Nekaj dni pozneje, je Francek, ko se je zjutraj prebudil, zagledal penico-samca ob svojem ležišču, ki ga je gledala s svojimi malimi bleščečimi očmi. Nekaj časa sta zrla drug drugega, toda Francek ee je nekoliko premaknil in ptiček j« odletel. Francek je bil prepričan, da se mu je peničica prišla zahvalit, kajti do tedaj se ni nikoli približala •otorom in je ostala vedno v bližini svoiega gnezda. In tudi pozneje ni prišla nikoli več. (Ta zgodba o penici je resnična.) Ko so že dovolj odrasli, so mladiči prišli iz gnezda, in se začeli učiti letati. Njihov oče jih je ves ponosen odvedel med drevesa, od veje do veje. Ostali pa 6o na travniku skozi vse poletje in Verica jih je izmed vseh ptičev imela najrajši. Sedmo poglavje Hrabri Indijanci. Trije indijanski bojevniki eo sedeli okrog taboriščnega ognja. Zahajajoče sonce in plameni ognja so osvetljevali njihove rjave obraze, ki so postali takšni s pomočjo kakaa v prahu, m na peresa, ki so se ponosno dvigala na njihovih glavah. Črna kača je kadil pipo miru in zamišljeno gledal v ogenj. Rdeča roka, mlad pogumen bojevnik si je izdeloval (omahavk iz zlomljene molike in iz debele palice. Brza košuta pa je izdelovala ogrlico iz fižola. Misel na to, da bi 6e spremenili v Indijance je prišla otrokom, ko so iskali sledove za ptički in zaradi Franckovega boja z mačko. »Rad bi, da bi že kmalu prišla,« je nestrpno dejal Stanko. »Rekla je, da bo kraljica rodu Zlatih orlov,« je pojasnjeval Francek. »Radovedna sem, če si bo tudi ona namazala obraz 6 kakaom,« je pristavila Verica in skrbno vrtala rdeča in črna ližolova zrna. »Prihajal« je nenadomr vzkliknil Francek. Kraljičin obraz je bii skoraj preveč bled, za tako zagorelo pleme. Toda imela je krasen svilen plašč škrlatne in oranžne barve, s črnimi resami. Na nogah je imela mokasine okrašene z biseri, v rokah pa je držala resnično kopje, ki je nekoč bilo last nekega indijanskega poglavarja. Vojščaki so bili popolnoma zadovoljni s svojo kraljica Kraljica se je vsedla na prestol. Bila je to velika klada, pokrita s preprogo pleteno iz slame. Kmalu nato se je začela indijanska g06tija, ki je obstajala iz grozdja in neke strašne pijače, katero je iznašel Rdeča roka. Naredil jo je iz rumenega kristalnega sladkorja, katerega je raztopil in 6e-grel nad taboriščnim ognjem. »Povej nam sedaj povest o vrabčku, katerega si pobrala napol živega po nevihti,« je predlagal Rdeča roka. »Pripoveduj nam tudi o gnezdu galebov na skali,« je pristavil Črna kača. Otroci so posvetili vse svoje zanimanje ptičkom. Kraljica Zlatih orlov je začela pripovedovati celo vrsto povesti in tudi resničnih dogodkov iz preteklosti, katere je doživela, ko je hodila na lov na divje zverine. »Zdi se mi, da so ptički najbolj ljubka bitja na 6vetu,« je dejala Verica. »Tudi jaz bi rada bila ptiček.« .. r- , »Zanimivo je,« je pristavil Francek, »da so ptički tako skrbni očetje in matere, medlem ko žabe in ribe v tem oziru zaslužijo lako malo priznanja, Zakaj je lako?« »Ptički 60 boljši očetje in malere kakor žabe, ribe, kače in drugi plazilci,« je pojasnjevala gospa Rayeva, »ker jim je Bog dal bolj razvite nagone. Dal jim je »višje« nagone, da si znajo zgraditi gnezda in čuvali svoje mladiče, ker 60 ptiči bitja višje vrste, kakor žabe in ribe. To je eden izmed zakonov narave, da na čim višji razvojni stopnji so bitja, tembolj skrbijo za svoje mladiče, dalj časa čuvajo nad njimi, jih vzgajajo in zdi se, kakor da bi jih resnično ljubila.« »Kaj pomeni to »višja bitja«?« je vprašal Francek. .........., ,, »To pomeni, da so bolj podobna človeku, ki je najvišja božja 6tvar in ki jo je Bog ustvaril po svo i podobi. Ptice so bliž e človeku, kakor živali, k; imajo mrzlo kri in prebijejo večji del svoiee» življenja pod vodo ali pa podzemlja Zato so tili njihovi nagoni bolj podobni človekovim.« 'Me* se pa zdi, da so ptički višja bitja,« je vzkliknila Verica,« ker znajo letati. Glej, kako visoko letajo škrjančki I Ker pa znajo letati so podobni angelom.« Kraljica se je zvonko zasmejala in objela deklico, ki ji je medtem splezala na kolena. »Kako ljubka misel!« je dejala gospa Raveva. »1 oda sedaj moram zadostiti Franckovi radovednosti. Višje, to je bolj razvile živali imajo več vrednosti, zato je potrebno, da so njihova jajčeca in njihovi mladiči bolj obvarovani vsake škode.« »Ootovo se še spominjate, da sem vam pripovedovala, da 6e na stotine žabjih jajčec pogubi in da na stotine ribjih jajčec sploh ni oplojenih in da se iz njih nikoli ne razvijejo ribe. Narava je precej brezbrižna, kar 6e tiče nižjih bitij. Za ptičke pa je mnogo boli skrbna, kakor sem vam že pripovedovala oni večer. Bog jim je dal nagon, da si gradijo topla gnezdeča. Samica no6i jajčeca v 6vojem telesu toliko časa, dokler ni6o oplojena in dokler se ni okoli njih stvorila trda lupina. Tedaj jih šele znese, a le V6ak dan eno in jih nato skrbno čuva v gnezdu. Brez dvoma se še spominjate, s kakšno vztrajnostjo in pogumom je penica-samec čuval svoje gnezdo in kako je bil ves prestrašen in zbegan, kadar se je bližala nevarnost. In ko so se izvalili mladiči, kako pridno jim je nosil hrano, kako jih je učil letati in kako skrbno je pazil nanje, dokler niso postali dovolj veliki. Za to je bilo treba več tednov. Pri bolj razvitih živalih je za to treba več mesecev ali celo leto. Ali se spominjate Živke, ki smo jo zadnjič opazovali in ki je še sedaj poučevala svoje mladiče, ki so stari že skoraj eno leto in niso več mali kužki, ampak že pravi veliki p6i, skoraj večji kot njihova mati. In če opazujete najvišje bitje, človeka, vidite, da 6tarši mnogo let skrbijo za svoje otroke in jih vzgajajo.« »Sedaj razumem,«'je zamišljeno dejal Francek. »Ptičkov se manj pogubi, preden odrastejo, kakor nižjih bitij. Se manj se pogubi višje stoječih živali, najmanj pa umrje otrok. Bolj kot so bitja dragocena, več skrbnosti daje Bog nijhovim staršem.« »Res je tako,« je dejala gospa Rayeva. »Dobro si razumel mojo razlago. Tako razlagajo vso stvar učenjaki. Toda še druga razlaga je in še mnogo lepša. Ljubezen in skrb za svoje mladiče, to je najvišje, kar zmorejo živali. To je edina možnost, da se žrtvujejo za druge. Na ta način 6Ì ustvarijo nekako družinsko življenje, ki jih še bolj približuje človeku. Človekovo družinsko življenje pa je nekaj nad vse dragocenega in svetega, saj ga je f)06vetil sam Sin božji, ko se je rodil iz Marije, kot njen pravi Sin in je živel z njo in s svojim rednikom v Nazaretu.« »Nikoli nisem mislil na to,« je dejal Francek. »Toda kako čudoviti so ti nagoni, katere je Bog dal živalim, da tako lepo skrbijo za svoje mladiče. Nikoli nisem pomislil na to, da Bog tako zelo skrbi za vsak še tako majhen delček narave. Toda kako neki more misliti na toliko stvari obenem in vse uravnavati tako, da se V6e razvija po načrtu, ki ga je sam določil.« »Kako se mora truditi!« je vzkliknila Verica. »Ali mislilš, da se nikoli ne utrudi ali naveliča, ker mora skrbeti za toliko 6tvari?« »Ce bi se resnično naveličal,« je dejal Stanko, »bi v hipu lahko uničil ves svet. Saj je dovolj velik in dovolj močan, da more to storiti. Zato se tudi ni treba bati, da bi se moral utruditi.« Gospa Raveva "se je trudila, da bi se ne zasmejala, ker sla Stanko in Verica govorila z vso res« noetjo. (Nadaljevanje e ledi) Mali oglasnik V Dw»oli«t>« « zarafcaaio »ali «C4"" po beseiab. in «<*r plač* tito ki ii» tt«lb« L u» ta t ženitvenih cv'.xsb n itopmh L 1'-; i Tt«h 4r«$ih o«ta-uh «*»• W*«4a L.rSi Vsees ogiasoci m pr.keje ie octasni davek- Na e in ji- znesek L. r—, ta iaaitecae od»« U A1"-- Kediii Doatoijubon ntročaiki plača*» poCor-.to manj on acti.ii gp~pod»r>kei» c-»ča a._ te piata* m lir nafra* 11 ~ ki ad •.»itvi: k*4»t ai»»U liii »a i=» fn» stivo. E-.-«* tv« tnikasn. t 3«- k tra^trM t rritt-KS V.K*» 1« •ras. forei«' «B. Stara H «fcroc » >«. Kf K. IM. RitjfitJt-ta T It-mi M i»nt Stsntu »a It-t» fa-A i-TÖJt t » P|.S»T trti« m ir k e5, «t hahtlo j>rm-Ä5. fa.1« J* 5*7* ^.'.rjie tr.-i-ti krita. sa:irl t— s »k t rara T r ** E^.h. f*ec -it1* : m Jtar.ja-Urahyaa». Po-. Jt Suhe gabt jurfk« tn llalCke kupl vsako količino po naj-rit» dnevni ceni tvrd-ka Fran P»»;ačnlk v LlubUant «inrr» ee-•:a tt. IS (Javna akla-dLMajL Dtkaji Logatec. V torek tato pokopali m-v n. ki je po iTojem iitljeni« Tteaako zaslužil takšea poudarek zadnjega «poMOTaajs. kakri-aec« Bat kraj na delotai das skoraj ali malokdaj dorivi. Poio/ili >mo k zaslužnemu počitku Waoa Mibevc», rniacrt »Toječasnega «pediter-ja ia posestnika. ki je pred pičlim letom ie trde» u rdrav obhaja! tvoj SO letnico »ivlje-aja. Vsakio bi ai tedaj prisodil najmanj še eoo d«e;!et;e. a Boria voija je drueače ukre-aila. Pred dvema mescema se je vle?el na bolniško posteljo, s kstere pa ai Teč vstaL Življenje ia deìovasje rai«e*a te je temeljito odražalo v «afrohaih besedah ». župnik« ia g. Skvarče Jožeta. ob kateri priliki je malo koma optalo oko t »bo. Res. pogrešala (i bo rerkeT. saj je rte »veje deloTasje urtiuti! po tem svetilniku. r:;esoTo ime bo častno vkleMoo v livljeaja runih ndrs; ia draitev. ajegov spomin bo trajao h rasila občim ia po«ainczaik. kajti rajni je bil re» prati n»oi. Vi kljub rrojeaa« od-ločaena S!aU«ča v ütljeaju ai imel tovrarai-k-.iT Naj bo rajai »Tetel «x!ed ilatti mUdi'ai. kako te t!aži Ektam ia Wiiajema. Naj ma bo dobri Bor rniVustea ia dobrotljiv pkčaik.' 1'rsdaSta pe^ta. Vid: Dop* «Jose! pre-porax Pride priiodajič sa vrsSx a li'iMreftka telekrtjst» iWrtp v Anbrät« IHM xiproii; rti a'j-hh pajriww. Kopci aaj *» of--t».w fti Bjfciflika Itaaa Siakovco. Ambras 11 Opozorilo! Dela ta tetta • »Slarenfere«» koledarja« t« MU»j« konr». Viebiaa koledarja bo aadt»« «aai-mi«a. Pole* aotrasje-politifaera. i»«»aje-po|itit-.ftt ia jotpodarskega pregleda bo ie laaimivik H.akov, k»k,r itadija o «kroiat«! »R»-rara aotaram«. študija o sorodstvih, «e»lMo ko-ritlaik tiaakoT t» nuni kmeU. vrtnirj». fo«B»i»B,i»e«e komedije«. Vsak aar«č»ik koledarja bo dobil v dar t.d, bogate pri »I as «aio i o a a i e j a » I i r •. delo «aie«a akademike«» kiparja Goriota. V koledarja bo l«di tro-bart«» reprodakrija taiemberik« «arije, ki b* lakko v okru »»»ki «ašl hiši- I Botili esnci flestii Z US? «»«a» eseaw Viotti n t. it.it : «jtt i? t siilimi siro- fvmin J2»r»x ob&toino si tčm fH:*č«.Cen» 1 te»f. a 550 etrov L. 11"50. pc L »>—, i «ekleniei po pošti L. 35— i po pofci L 47—. riii^iünifiiifiw i]*ijn" ——-1 * S« ieieb p« iabte»aj«e Mostin pri Vašem trgovcu «:: «Jruzu ker si pnhramle poitaioo. p Knierar» «a «tira;o. BDI 4. — 13. 0KT0BBA industrijske, obrtni-k« in luneiiiBke produkcije kraljevine Italije in njen» nove ljubljanske pokrajine. N*v«rrmin« —da»— rmtoUiviU« Celotno razstavišče t vsrmi rai»t»««mi je občtDttvu dostopno do a. ure tvečer. PtitrKu vornb» ma šolaiatr' Pri oostajm blagajni kupite cel votai listek v Liubljano in g» postite ii^ sati pri veleseietmki blaga ni, nakar velja ta brezplačen povratek. Vttop. n>na ta enkraten obi»k L ligoaanj» voznega listka brezplačno. p Ca» ta «radovaaj« je določen od 8—14 ob prazničnih dneh. Uradne ure trajajo bret pr». delavnikih, od S—12 pa ob nedeljah in drugik «Sedka. Sa vse omenjene urade te raztezajo do. loèila o tem, da počiva vsako delo ob naslednjih dneh: prvi dan sončnega leta, 6. jan, 19. marca, velika noč, Vnebobod, Režnje Teto, jcui.j. 15, avgust, L nov., 8. dee,, 25. dee. Preitkašea reditai prašek MRediaMzi trafile Pn Itali h prašičkih poapešoje t Redin prašek bitro raatkrept k cm ti in jih varuje raznih bolezni. Večji praää pa »e 6u