MAJ
17	P Kv,- FaškalSS
18	S Kv.-Teodot m.
19	N Sveta Trojica
20	P Bernardina
21	T Feliks	©
22	S Julija, dev.
23	Č Rešnje Telo
25 P Donacijan 25 25 S Gregor VIT. 27 N 2. pobink. 27 P Beda C. pk.
SLOVENEC
ora fmrnmi mt m mmmi
®*ubn ga 9«rs In n*r& - n P*»flS> m	rti 5»/« i«
GLASIH* SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DKUZmB	P.TOI^ |Y. H0H01U2 »
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
'(Official Organ of four Slovenian Organizational
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
UST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH«
ŠTEV. (NO.) 100.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. MAJA — THURSDAY MAY 23, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
NAZIJSKE ČETE DOSEGLE ANGLEŠKI KANAL
Milijonska armada odrezana
V enem dnevu prodrle nazijske čete razdaljo nad 60 milj ter dosegle angleški Kanal. — Zavezniška armada v Belgiji odrezana in v nevarnosti obkolitve.
Berlin, Nemčija. — Nazijska armada je izvršila tekom tega .torka tak bliskovit sunek, da se ga lahko smatra kot rekord celo v sedanjem nenavadno hitrem nemškem "Blitzkriegu". Tekom enega dneva je namreč prodrla nad 60 milj daleč ter s tem dosegla obrežje angleškega Kanala, ki veže Atlantik s Severnim morjem ter loči angleško otočje od evropske celine. Ovire, ki so jih ji Francozi stavili na pot, je Enostavno razpršila ali pa pomandrala ter privihrala preko njih pot iz Peronne proti zapadli preko Amiensa do Abbeville, ki leži ob izlivu reke Somme v Kanal.
Ta sunek je sam na sebi tolike važnosti, da ga mnogi smatrajo odločilnim za celo vojno, ker je na ta način prispela vojna prav pred prag Anglije, proti kateri se ta vojna v prvi vrsti bije, obenem pa je velikanskega pomena tudi zato, ker so s tem zavezniške obrambne Kile prerezane na dvoje. S tem je ogromna armada, ki jo imate obe
zaveznici v Belgiji, in v seve-=	..........—=
rozapadni Franciji in, ki jo neva, ki se pa zlasti v tukaj-istejejo na okrog milijona mož, anjih nazijskih krogih prav odcepljena in nekako obkolje- glasno izraža, vendar, sodeč
NASTOP PROTI TUJEZEM-CEM
Atlanta, Ga. — V sedanjih kritičnih časih je bilo pričakovati da se bo dosti ljudi prijel histeričen fanatizem, in zato se ni čuditi odredbi, ki jo je izdal tukajšnji governer Rivers zadnji ponedeljek. S posebnim proglasom je ukazal, da se morajo takoj vsi ino-zemci v njegovi, državi registrirati pri policiji in se jim tam vzamejo prstni pdtiski, rekoč, da je ta ukaz naperjen proti nazijem, komunistom in podobnim.
—- 6,:
Pariz in London
priznavata resnost
Reynaud povdarja, da bodo le takošnje odločitve mogle rešiti položaj. — V Angliji navidezno še optimistični,vendar ne prikrivajo resnosti.
KRIŽEM SVETA
na ter-je nevarnost, da bo vsa ujeta. Od spredaj pritiskajo namreč na njo nemške kolone, v ozadju, ob obrežju, pa skrbe nemški aeroplani za to, da se ne 'bo mogla vkrcati na ladje in se umakniti v Anglijo. Da bi se pa mogla kaj dolgo ustavljati, ji bo skoraj nemogoče, ker bo odrezana od vseh zalog.
Položaj je postal že tako opasen, da se v nekaterih krogih izraža -možnost, da se Francija poda, češ, ako ni mogla ustaviti nazijske maši-ne ob belgijski meji, kjfr je imela svojo močno utrjeno o-brambno linijo in sveže čete, ji bo to tem manj mogoče kje v sredini dežele in s potolče-no vojsko, katere morala in odporna moč je brez dvoma znatno padla vsled opetova-riih porazov.
To, namreč možnost francoske podaje, je sicer le dom-
—	Stockholm, Švedska. — Nemška posadka v mestu Narvik, v severni Norveški, se kljub temu, da je že več tednov obkoljena od zavezniških čet, vztrajno drži. Kakor se je v ponedeljek poročalo, si je zgradila nove utrdbe.
—	London, Anglija. — Iz neznanega vzroka so bile v ponedeljek zvečer ukinjene vse telefonske zveze med Londonom in Parizom. Pri tem je ostalo skozi celo noč. Isto noč so molčale tudi vse francoske radio postaje, izvzemši ene.
( — Basel, Švica. — Kakor je prišlo v ponedeljek semkaj
iz dosedanjega poteka vojne, ni nemogoče. Nazi j i namreč istočasno povdarjajo, da jim
bo prava lahkota, zavzeti Pa-, „.,	. .. .
. , , t t	t i poročilo, se pripravljajo za
nz, kadar se Hitler za ta ko-!1	,
rak odloči, in sicer celo brez
boja; drugega ne bo treba,
pravijo, kakor prodreti v
F ra n c i j o na obeh krilih, vzhodnem in zapadnem, na( kar jim bo sredina padla sama v naročje kot zrelo jabolko.
Trdi pa se, da Hitler tega koraka sploh ne bo podvzel proti Franciji, češ, da s Francijo itak nima nobene vojne. Skozi njo, pravijo, je prisiljen prodirati le zato, da pride do Anglije. Tej velja prava vojna. Anglijo, njen imperij in njeno 'plutokracijo' hoče Hitler uničiti. Značilno-je, da je skoraj vsa nazijska propaganda naperjena le proti Angliji ter se v njej Francija skoraj niti omenja ne.
vezniške čete pod novim poveljnikom Weygandom na veliko protiofenzivo od dveh strani, namreč iz Belgije in iz Francije.
VATIKANSKI UST ZADUŠILI
Pritisk fašistov skoraj onemogočil izdajanje.
Rim, Italija. — Kakor je bilo že poročano, je bilo vatikansko glasilo, Osservatore Romano, edini list v Italiji, ki se je upal obsojati napad na-zijev na zapadne male države. Zaradi tega so fašisti tako lopnili po njem, neuradno s pomočjo bojkota in nasilij, ter uradno, da so mu prepovedali priobčati članke politične ali mednarodne važnosti, da so ga zdaj takorekoč docela zadušili. Na dan, ko so bile v njem priobČene poslanice papeža Pija na vladarske osebnosti treh napadenih držav, namreč 11. maja, je imel list cirkulacije nad 150,000. Pod fašističnim pritiskom je ta tako padla, da se je zadnji ponedeljek tiskalo lista le nekaj sto izvodov, in je torej ta veliki časopis malodane moral prenehati izhajati.
-o-
Iz Jugoslavije
..........-
Jugoslavija zasleduje svetovne dogodke s pozornostjo, a ostaja hladna. — Vsi Jugoslovani, do zadnjega, pripravljeni, da branijo svojo svobodo, zro z zaupanjem v bodočnost. — Druge vesti.
POVABILO ZA LANDONA PREKLICANO
-0-
Rusija pričela premi-
kati čete ob meji
Budapesta, Ogrska. —Opazovalci poročajo iz Rusije, cla je ta podvzela živahno premikanje čet ob meji proti Ogrski in Rumuniji. To je dalo povod za ponovno domnevo, da bo Rusija takoj nastopila, kakor hitro bi se razširila vojna na jugozapadno Evropo. Kakor se trdi, je vključenih v to premikanje čet več divizij. Značilno je, da tukajšnji ruski uradni krogi teh poročil ne zanikajo, dasi drugače takoj pobijajo vsako alarmantno vest.
Balkanskih držav se je s tem polastila nova nervoznost, vendar se domneva, da ne bo prišlo do resnih dogodkov drugače, kakor, če jih Italija iz-
zove. Možnost, da Italija to v resnici stori v najkrajšem času, pa se zdi tukaj zelo verjetna, zlasti še po novih intenzivnih pripravah, ki so bile te dni odrejene v Rimu. Tako se bodo, pričenši s tem torkom, vršile v vseh glavnih industrijskih mestih po Italiji skozi tri dni vežbe v ponočni zatemnitvi in v obrambi zračnih napadov. Ponovne demonstraci- j je proti Angliji in Franciji, ki1 so v torek izbruhnile v Rimu, dajejo nadaljnji povod k vznemirjenju. Tako se pričakuje, da bo v Italiji padla odločitev tekom enega tedna ali 10 dni. Kake korake pa bo v tem slučaju podvzele Rusija, je še odprto vprašanje.
Chicago, 111. — Alf Landon, republikanski kandidat za predsednika pri zadnjih volitvah, je prejel od predsednika Roosevelta povabilo, naj pride k njemu na konferenco. Ko je bil na potovanju iz Kansasa v Washington, pa je v ponedeljek v Chicagi prejel nenadno obvestilo, da je nameravana konferenca preklicana, pojasnilom, da zaradi novih razvojev nima smisla, da bi se vršila. Landon se je po tem obvestilu vrnil iz Chicage v Kansas. O tem, kakega značaja so bili navedeni novi razvoji, se more le ugibati. Kakor se domneva,, je imel predsednik namen, sestaviti v teh kritičnih časih tako vlado, v kateri bi bili zastopani obe stranki, da bi se tako odstranil vsak notranji spor in bi bila dežela edina vočigled nevarnosti od zunaj. Landon pa se je že pred nastopom potovanja izrazil, da je proti vsaki taki koaliciji, in to so bili bržkone tisti novi "razvoji. Vendar je v torek prejel ponovno vabilo.
-o--
ŠE ENA "ŽRTEV VOJNE"
Mishawaka, Ind. — 38 letni John Širok, rodom Ceh, je tako razmišljal o evropski vojni in si jo gnal tako k srcu, da se mu je končno zmešalo. V takem stanju je zadnji ponedeljek ubil enega svojih prijateljev.
Pariz, Francija. — V tukajšnjih krogih, kakor tudi v Parizu, se je v torek brez o-lepšavanja priznavalo, da je položaj do skrajne nevarnosti resen in ga bo mogoče rešiti le z velikanskim naporom.
S take vrste izjavo je stopil sam francoski min. predsednik Reynaud pred senat ter dejal, da bo povedal "res nico," češ, da edino ta še mo re "rešiti domovino." Omenil je, da je poraz v severovzhod ni Franciji, ob reki Meuse,pripisovati prvič temu, ker so bile tukaj le drugovrstne, o-brambne čete, češ, da je bila najboljša armada poslana v Belgijo; drugič, k'er je primanjkovalo orožja, in tretja krivda pa leži na tistih, ki niso dali razstreliti mostov eez omenjeno reko; tisti, ki so to zagrešili, 'bodo kaznovani, je povdaril Reynaud. Vendar pa še ni vse izgubljeno, je dejal, toda podvzeti se bodo morale nemudne odločitve in vsak po samezni vojak se bo moral zavedati svoje dolžnosti.
V Londonu so isti dan sicer izražali zaupanje, da stvar še ni tako obupno resna, ker pravih poročil še ni, češ, da v sedanjih bitkah vlada taka zmeda, da tajporekoč nihče ne ve, v katero smer glede, kajti "vsakdo stoji za vsakomur;" vendar kljub temu niso prikrivali slutnje, da je Anglija \ taki nevarnosti, kakor že skoraj tisoč let ne.
Shod kat. tiska lepo uspel
Številni govorniki povdarjali potrebo katoliškega tiska. — Veleč. g. kanonik Oman počaščen s krasno zmagoslavno kupo.
Na pažnji
Beograd, 15. maja. —(JK.) ■ Danes ob štirih zjutraj je dala beOgradska kratkovalna radio postaja sledečo izjavo, namenjeno celemu svetu, v prvi vrsti pa sinovom in hčeram Jugoslavije in njihovim otrokom v Severni Ameriki. Izjava je bila podana z odmerjenim in svečanim glasom, kakor da si je bil govornik v svesti silne važnosti besed, ki jih je izgovarjal. Glasi se:
"Vsi listi so polni vesti o bojih med zavezniki in Nemčijo.
Povsem naravno je, cla se narod v Jugoslaviji zanima za najnovejše dogodke in krvave boje na severu Evrope in da zasleduje s pozornostjo njihov potek s komentarji in razmi šljanji. Zlasti je veliko zani man je, za možnost razvijanja dogodkov v Sredozemlju in vesti o velikih demonstracijah v italijanskih mestih, ki so naperjene predvsem proti Veliki Britaniji. Pri vsem tem se lahko reče, da zasleduje javnost te dogoclljaje hladno in z veliko pripravnostjo, ker si je narod v svesti, da je Jugoslavija vestno pazila na svojo nevtralnost in da ne išče ničesar tujega. Nadalje, da je pripravljena, napeti vse svoje sile, da si, če je to kakorkoli že mogoče, ohrani še naprej to nevtralnost.
"Jugoslovani dobro vedo, kaj je vojna. Oni si je ne žele. Med tem pa so vsi Jugoslovani, do zadnjega, pripravljeni braniti svojo očetnjavo, svobodo in neodvisnost pred burjo in nevihto, s katerekoli strani Vsi kakor eden, če bo to potrebno
"Jugoslovani zro z zaupanjem v bodočnost."
Pripomba "Jugoslov. Kurirja/« — Tako možato nam poroča domovina, da je priprav-
tovanje ekonomski odbor držav balkanskega sporazuma in sicer Jugoslavije, Turčije, Ru-munije in Grčije, ki se misli pečati predvsem z vprašanji glede uravnave skupnih odno-šajev z Rusijo in pa načrta za dosego ekonomične neodvisnosti Balkana z ruskim sodelovanjem.
-o-'
Nesrečen padec
Posestnikova žena, 35 letna Tei-ezija Mastnak iz Babne gore pri Sv. Štefanu pri Šmarju pri Jelšah, je padla s škafom, v katerem je nesla vročo krmo za prašiče in se pri tem nevarno opekla, da je morala iskati pomoči v celjski bolnici-
-o-*
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Mari-
80-
NIZOZEMCI POZDRAVILI KONEC VOJNE
Bentheim, Nemčija. — Neki časnikarski poročevalec pripoveduje o strahovitih dnevih, skozi katere je šlo nizozemsko prebivalstvo med časom vojne v njih deželi. Izkušnje so bile take, da se je čutilo
Cleveland, Ohio.
katoliškega tiska ki se je vr-j
Sh , j ljena, pa naj karkoli že pri-k °C nese jutrašnji dan. Ta posla-
, niča je bila razposlana širom
šil pri sv. Lovrencu v New-
burghu ob priliki izročitve krasne zmagoslavne kupe za zmago v 'letošnji kampanji dnevnika "A. S.", v kateri je zmagal veleč. g. John J. Oman, kanonik in župnik, se je Všil in potekel lepo in si-
ijudstvo olajšano, ko je izve- jajno. Poleg govorniškega
DELAVCI SE NE SMEJO GANITI
Pariz, Francija. — Min. precis. Reynaud je v ponedeljek izdal odredbo, po kateri se prepoveduje delavcu, da bi smel pustiti svoje delo brez dovoljenja oblasti. Povdarilo se je, da se bodo proti njemu podvzele podobne kazni kakor za vojaka, ki dezertira.
delo, da je vojne konec, dasi ni bilo veselo, da je prišlo pod azijsko oblast. Uvidelo je, da ie tudi najslabši mir bolji ko vojna, Živci so bili tekom dni napada napeti do skrajnosti. Poročila, eno slabše od drugega, so se kar prehitevala. Miru ni bilo nikakega, kajti vsakih par ur so morali ljudje bežati v zaklonišča. Naravnost panično nervozna pa je bila policija v Amsterdamu in je kakor nora streljala brez povoda. Tako je bil zadet neki moški, ko je pri belem dnevu šel preko ceste in se na znamenje ni takoj ustavil.
programa so v naselbini pri pravili tudi zanimiv in pester program s pevskimi in glasbenimi točkami
Shod je vodil g. Jakob Res-nik, zastopnik lista "A. S." Govorili pa so: C. g. Julij Slapšak; č. g. Alois Basnik; g. Anton Grdina; g. Ivan Zor-man; g. John Prišel; ga. Ana Gliha; g. A. 'Sestan; g. John Jerich in veleč. g. kanonik, J. J. Oman. — Podrobnejši opis shoda in vsebino govorov objavimo enkrat prihodnjič.
Shod je lepo izpadel in bo gotovo rodil najlepše uspehe.
po svetu, bržko se je zaznalo, da so demonstracije po italijanskih mestih zavzele tudi ostro stališče proti Jugoslaviji, kakor n. pr. na Sušaku, v Florenci itd. Demonstracije pred poslaništvom v Rimu so sledile že po tem prenosu.
Ali smo mi Slovenci, Hrvatje, in Srbi storili že kake korake tukaj, da bi v Ameriki in mejah njenih zakonov zapo čeli vsaj kako pomožno akcijo svoji stari domovini in svojemu narodu v korist, če jih zajme krvavi ples bojne furi-je Na delo smo pozvani vsi, da ne pridemo prepozno na Kosovo!
——o---
ja Kri»t<tf, rojena Logar, proga trgovca in posestnika. — V Štepanji vasi pri Ljubljani je umrl Josip Anžič, po domače Sorž, gostilničar in A mesar. — V Mariboru je umrla Matilda Božič, stara 34 let.
V Novem Celju je umrl van Spolenak, kovač z Brega Ptuju star 47 let.
Lokomotiva ga je odbila
Na železniški postaji v Žalcu je lokomotiva zadela 51 etnega železničarja Antona Ograjenška iz Velenja in ga odbila. Dobil je nevarno poškodbo na glavi in so ga morali oddati v celjsko bolnico.
-o-
Fantovska objestnost Na samoti v gorah pod Po-reznom so fantje meseca novembra 1938 vedrili med nevihto v neki gostilni. Potem so ostali čez noč v gostilni, Karel Prezelj je na peči zaspal, pa so si fantje iz njega izmislili neokusno šalo, vsled katere bi bil Prezelj skoro zgorel. Na zadnji del telesa so mu vlili bencina in nato zažgali, da je bil Prezelj mahoma živa bald ja. Zaradi opeklin, ki jih je dobil, je bil dolge tedne v ljubljanski bolnici. — Pred kratkim se je vršila zaradi te neokusne šale pred ljubljanskim kazenskim senatom razprava, pri kateri je bil Lojze Kos obsojen na štiri mesece zapora, njegov tovariš Jože Veber pa oproščen.
Za ekonomično neodvisnost Balkana z ruskim sodelovanjem
Slovesno odkritje spominske plošče škofu Gnidovcu
V Skoplju v Južni Srbiji, so imeli nedavno lepo slovesnost, ko so slavili slovesno odkritje spominske* plošče za pokojnim in uglednim škofom Gni-dovcem. Slavnosti so se udeležili mnogi ugledni in iskreni častivci pokojnega skopskega škofa Gnidovca,, Po sv. maši, ki »e je darovala v novi kapeli sv. Jožefa, je pred vhodom slovesno odkril spominsko
Beograd, 12. maja. —(JK.) _ V ponedeljek 27. maja se| ploščo direktor I. Hrv. štedio-sestane v Beogradu na posve- nice v Skoplju.
Subscription:
For one year -------------—---!
For half a year_______
For three months ---------------
Chicago, Canada and Europe
For one year-------
For half a year________
For three months ______
Single copy___________________—

\»J». kA|m Tir* aunmijM. In«.—TiiJ
UNITCO"1 FVATOR^'Vvl^DYcATE.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,
Ishaja vsak dan razun nedelj, pone-(Aeljkoy in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chioago Telefon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays,
Naročnina?
Za celo leto Za jfcl leta „ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Z* celo leto________$6.00
Za pol leta___3.00
Za četrt leta___________1.75
Posamosna številka--------- 3.c
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo tfaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne cfeira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nezaslišana knjiga o Slovencih
Zadnjič smo na tem mestu govorili o Ciancullijevi knjigi o Slovencih "Carniola Italiana" z namenom, da razkrijemo svetu čudno propagando slovenskih sosedov, čeprav knjiga ni uradna italijanska knjiga, a vendar utegne mnogo škoditi našemu narodu in naši jugoslovanski državi zlasti pri nepoučenih ljudeh. In poučiti svet o nas je pač v prvi vrsti naloga in dolžnost nas samih, kajti drugi ne bodo delali za nas, če bomo sami spali.
Sledeča nepravilna trditev te knjige je namreč silno nepremišljena, in je mogoče nastala samo v preveč razgretih možganih, kajti omenjeni pisec trdi, da "v tej pokrajini, ki je severni vzhod Italije (to je Slovenija), je prebivalstvo italijansko . .Seveda, resnici na ljubo bodi po vedano, da je na severovzhodu Italije res nekaj Italijanov, a to ni v Sloveniji, to ni na Kranjskem, ampak samo na Primorskem in v Istri, samo tamkaj je mešano ozemlje, in to že od nekdaj. Zato sledi iz tega dejstva čisto drugačen zaključek, kot si ga pa zamišlja pisec. Zaključek je nam reč čisto po človeško mišljeno ta, da bo pač na Primorskem treba jasno potegniti mejo tako, da ne bo oškodovana niti Jugoslavija niti Italija. . Je pač križ na mejah, kjer se stikajo narodnosti. Nikakor pa ne sledi napačno mnenje, da bi morala vse mešano ozemlje kratkomalo dobiti Italija, Jugoslavija pa nič. Toda pisec niti o tem dejstvu, ki bi že bilo zelo zelo krivično, ne razmišlja,'ampak se povzpne v svoji mnogo prebujni domišljiji kar do trditve, da so tudi na povsem slovenskem ozemju, na Kranjskem, ljudje — Italijani! Kje so pa potem Slovenci sploh? V južni Italiji? Morda nekje v Sibiriji, v Aziji? Takih pretiranih in iz prebujne domišljije zraslih trditev pač nam ni težko zavreči in pobiti!
' Dalje pride pisec do trditve, da so Slovenci nairodna manjšina, ki je postavljena na meji velike gmote italijanskega naroda- Tako torej ? Slovenci nismo narod, enako vreden drugim, ampak samo narodna manjšina? Res je, gkoraj pol milijona Slovencev živi kot narodna manjšina pod Italijo, odkar so po veliki svetovni vojni meje za naš slovenski narod tako nesrečno potegnjene, a tistega pol milijona nikakor še ni ves slovenski narod, saj Slovenci štejemo dva in pol milijona duš, torej petkrat toliko, kakor nas šteje Cianciulli!
Nato govori pisec o našem zedinjenju po veliki svetovni vojni. Seveda mu ni prav, da smo se SloVenci združiti s Hrvati in Srbi v enotno krajevino Jugoslavijo, ampak trdi, da je takrat prevladalo načelo narodnosti in da je to načelo odtrgalo (čujte in strmite) in odrezalo Kranjsko od "Veneta", s katerim je bila toliko časa združena v ekonomskem in gospodarskem pogledu. Spoštovani g. pisec niti malo nasilja ni bilo, ampak svobodna narodna odločitev je bila ta združitev treh slovanskih narodov v skupnem življenju enotne države! Kajti narodnostno načelo je prvo, gospodarsko in ekonomsko pa drugo! Saj vendar vse naše življenje stremi in hrepeni na vzhod, saj tja teko vse naše reke in železnice in ceste! Kaj ste na vše to pozabili, g. Cianciullo ? V zvezi s tem, tarna in jadikuje pisec, da je zaradi zedinjenja Slovencev v Jugoslavijo z brati Siv bi in Hrvati ohromelo mesto Trst! Res je, a zakaj? Zato, ker je odrezano od zaledja, od Gbriške in Krasa in Kranjske, saj je bil Trst pred vojsko največjo slovensko mesto! Zakaj pa ni ostalo pri nas, zvezano s svojim naravnim zaledjem? Pa ne bi nikoli propadlo, kakor je sedaj!
Trditev, da "so Slovenci Kranjske Italijani, docela enako kakor Piemontezi, Sardi ali Sicilijani, z neko posebnostjo (pomemben je le jezik), ki jih predstavlja za Jugo slovane, upoštevajoč skupno pokolenje", ie po vsem tem, kar smo že povedali o naši slovenski narodni posebnosti, pravi pravcati nesmisel. Saj je kot na dlani, da značilnosti našega naroda ne predstavlja samo jezik, ampak še dolga vrsta drugih posebnosti, kakor so naše narodne pesmi, šege ih navade, naše versko in socialno mišljenje, v glavnem pa zavest vseh pripadnikov našega naroda, da so Slovenci poseben narod in da n. pr. z italijanskim narodom nimajo prav nobene skupnosti!
Zanimivo jo, kako pisec svari Nemčijo, naj ne išče nobenih koristi ne v Kranjski in ne ob Adriji, češ, da bi ta pot za Nemčijo značila le veliko nesrečo, ker bi prišla v spor z Italijo in Jugoslavijo. In res vidimo, da v sedanjem času prav našemu slovenskemu ozemlju mnogo koristi, da Italija in Nemčija ljubosumno gledata na naše ozemlje in se zaradi tega ne.upa nobena kar na celem poseči po naši zemlji-	' - -
Tudi nadaljna italijanska izvajanja v tej knjigi so povsem iz trte izvita. Pisec namreč pravi: "Leta 1918 so bili Slovenci postavljeni pred vprašanje, ne da bi se morda tega zavedali, ali se združiti s Srbi, s katerimi niso nikdar živeli, in s katerimi niso imeli nikdar nič ekonomskih zvez, ali pa se združiti z Italijani, ki so jih poznali, čeprav preko načrtnega sovraštva, torej z narodom, s katerim so skupno živeli 8 stoletij, pomešani v karnijsko julijskem ozemlju ,iz katerega so črpali življenje enotnega lastnega pokrajinskega gospodarstva, ki obstoji tudi danes s svojima središčema Ljubljano v notranjosti in Trstom ob morju." K temu bi pripomnili, da nikakor ni res, da ne bi Slovenci leta 1918. vedeli, kam naj se Obrnejo, saj so sodelovali že od 1915 v Jugoslovanskem odboru v Londonu, od leta 1917 dalje pa so se vsi Slovenci zbrali okrog svojega narodnega voditelja dr. Antona Korošca, ki je dne 30. maja 1917, v samem dunajskem parlamentu prebral tako imenovano jugoslovansko "majsko deklaracijo", katero so podpisali ne samo Slovenci, ampak tudi Hrvatje in Srbi, ki so živeli pod Avstro-ogrsko, in v kateri je dr. Korošec zahteval združitev vsega južnoslovanskega ozemlja, seveda takrat še v okviru Habsburške monarhije, ker v takratnih suženjskih razmerah pač drugače še ni bilo mogoče. Omeniti pa je treba s tem v zvezi tudi močna gibanja za ustanovitev Jugoslavije med Slovenci že dolgo dobo pred svetovno vojno, kar so Slovenci mnogokrat izpovedali po besedah dr. Janeza Evangelista Kreka in drugih naših politikov.
Če trdi pisec, da Slovenci čutijo potrebo, da se združijo z morjem do Soče in da verujejo, da bodo uspeli, potem moramo priznati, da to potrebo res čutimo in da imamo po vseh narodnostnih in človečanskih mišljenjih tudi popolno pravico do tega, da se naši bratje v zasedenem ozemlju z nami združijo. Napačno pa je, če pisec trdi, da hočemo Slovenci to napraviti nekako za hrbtom Srbov v boju proti Italiji- To nikakor ni res! Slovenci prav ničesar ne pod-vzemamo za hrbtom Srbov, ker smo v naši skupni domovini Jugoslaviji vsi trije bratje enako vredni in enako udeleženi pri vodstvu države. Italijanska propaganda se bo pač morala spoprijazniti z dejstvom, da nikjer ,na svetu ni nobene Srbije kot države, ampak da obstoji samo Jugo slavija, kot skupna domovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, in da v Jugoslaviji vsi trije bratski narodi sporazum no določajo tudi zunanjo politiko svoje skupne domovine. Zato je tudi nesmiselna trditev, češ, da Srbi dobro vedo, da bi kompromitirali bodočnost svojega naroda, če bi bili aktivni na severu med Italijo in Nemčijo, na onem ozemlju, "ki je po svoji strukturi italijansko, in ki je v gospodarskem odnosu skoro izključno vezano z Germanijo." Zo pet moramo poudariti, da niti Srbi, niti Hrvatje, niti Slo-rri-ivifJT m'on n«i nycfim nypmlin rirav nič aktivni v tem nome-
do povabili, bom šel pa na prežo, ali podoknico, kot smo to delali v stari domovini. Na taki slavnosti sem bil enkrat prav pošteno tepen, ko smo se bili najedli puranov in popili škaf vina.
Radoveden sem pa tudi, kako daleč bo namreč Hitler korakal. Ce pride v Ameriko, ne bo prišel delj kot v Detroit. Tukaj pa smo brez skrbi, ker imamo boksarskega prvaka Joe Louis-a. Ce ga on v roke dobi, bo njegove slave konec. — Pa še ena. Ce bi Združene države šle v vojno," imajo samci prednost, ker o-ženjeni imamo vojno doma. — Neki častnik je rekel ongave-rau Janezu, ko je jemal slovo od vojaškega stanu tako le: Ko prideš domov, se moraš o-ženiti, ker tudi v mirnem času moraš pokazati korajžo.
V nedeljo 26. maja pa vsi na Horvatovo farmo na Warren in Gulley Road, kjer pri rede piknik društva Triglav in Brigadirji. To bo prvi piknik v letošnji sezoni. Kranjskih potic in svežega piva bo j posušajte. Recimo, da sem se v izobilju. Kdor se te lepe jaz dobro napasel na kakem slavnosti ne udeleži, ga bo do' prav lepem travniku in da smrti grevalo. — Thats ali za imam od ^sočne trave tak tre
morali menda kar pojesti, kot so poročali neki kemisti v listih, da bodo ljudje dlje živeli, če bodo travo jedli, torej če se bodo pasli ob kravah, kozah in konjih. Jaz vsaki dan pogledujem, če bom opazil soseda, da se morda že pase in bom takoj tudi jaz poskusil, ker imam prav dobre zobe vse dosedaj. To tudi lahko zapišem, da na "kontri" bomo lepo živeli, ko do tega pride, da se bomo pasli, ker tukaj je veliko lepe trave. Ne vem pa kako bote izhajali tam v velikih mestih, kjer nimate trave, po parkih pa ne verjamem, da bi vam pustili se pasti. Bote morali pač kar na farme in se pomešati med krave in telice, pa kar ne morem verjeti, da bi vas farmar pustil v miru. Skoro gotovo vas bo pognal, češ, da mu krave in koze plašite. Na košeni-ce vas pa tudi gotovo ne bo pustil, ker bi potem ne imel kaj kositi. — Do tu bi bilo po mnenju zbrihtanih kemistov jVse OK., kako za naprej, pa
danes. Se že še oglasim.
Poročevalec ,
-o--
JOHN VOGLAR SE ZOPET OGLAŠA IZ PENNE
Centerville, Pa. Cenjeni čitatelji našega priljubljenega lista Amer. Slovenca, oprostite mi, da vam sem in tja katerikrat kaj napišem. Seveda, novega nikola nič ne, ampak le kaj drugega, včasih katero tako za kratek čas. Tudi danes ne vem kje bi začel, da bi bilo kaj vredno. Najprej bom napisal čez vse te nove postave na svetu, ki se tako leto za letom spremi-njajo. Dandanes človek ne sme več delati kot pet dni na teden. Kaj se vam zdi, ali ni to že od sile? Mar ni Bog delal, ko je ustvarjal svet šest dni, sedmi dan pa počival? Kam naj sedaj denemo šesti dan in kako naj ga porabimo. Po mojem bi bilo najbolje, če bi splavili vse te praznike, naše katoliške in državne, skupaj. Tako naj bi bil Božič 30. decembra, sv. Štefan 31. de-
buh, kot krava. Kaj sedaj ? Kemisti nam niso nič omenili, kako bomo žvečili. Ne vem če oni sploh vedo, da se mora I trava še enkrat prežvečiti. Vidite in to me najbolj skrbi, kako bo šlo. Jaz bi ja že ne mogel še enkrat žvečiti, bi se raje podal £opet v Košenice in se sveže najedel. Tcrej, ko bo enkrat do tega prišlo, da/ se bomo zaceli pasti, bom prinesel v Chicago velik zvrhan koš trave za Novinarja, da jo bo žvečil, k t tam se bo trava bolj težko dobila. Seveda, če ima dobro zobe. Jaz sem že povedal, da jih imam, kot jih je imela moja mati. Spominjam se, da je k njej večkrat prišla soseda, ki je imela vso glavo zavito v neke cunje in tožila, kako da jo zobje bole. Veš kaj, ji je rekla moja mati, pojdi lepo domov in močno zakuri v peči, potem pa deni polna usta vode in .se vsedi v peči ter sedi tam toliko časa, da ti voda v ustih zavre, pa te zobje nikoli več ne bodo boleli. Ženska se je
Dogodki
i med Slovenci go Ameriki
Himen
Chicago, 111. — Zadnjo soboto 18. maja sta se v slovenski cerkvi sv. Štefana poročila Mr. Frank Kozjek in Miss Anna Banich. Ženin je sin Mr. in Mrs. Frank Kozjek, dolgoletni naročnik Amer. Slovenca, nevesta pa starejša hči bivšega predsednika društva sv. Štefana, štev. 1, KSKJ, Mr. Antona Banicha. — 'Novopo-ročencema mnogo sreče in božjega blagoslova v novem stanu!
Clevelandske vesti
Cleveland, O. — Mrs. Mary Pustotnik iz Hecker Ave. je pred dnevi prejela iz starega 'kraja žalostno vest, da ji je na Brinošci pri Sv. Gregoriju umrl njen oče v starosti 83 let. Zapušča ženo in sina, tukaj pa zgoraj omenjeno in sina Johna, — Na operacijo v Glenville bolnišnico se je podala zadnji teden Mrs. Frank Derlich iz Nichols Ave. — V Clinic bolnišnico se je morala zopet podati Mrs. Hafner iz East 71st street.
Smrt rojakinje
Pueblo,'Colo. — Po daljšem trpljenju je izdihnila svojo dušo Mrs. Alojzija Baudek, rojena Sterle. Pokojna je bila doma z Iga pri Ljubljani. Njen pogreb se je vršil v soboto 18. maja ob 9 uri iz cerkve Marije Pomagaj. Zapušča soproga, tri sinove, dve hčeri in priletno mater Gertrudo Sterle. — Naj ji sveti večna luč, o-stalim sožalje. — T. C.
Petinpetdesetletnica
Calumet, Mich. — Vertin Bros. & Co., ki je največje trgovsko podjetje na Calumettr, so zadnji teden slavili petin-petdesetletnico obstanka te trgovine. — Brata Josip in John Vertin šta leta 1885 pričela z malo trgovino. Podjetje je uspevalo in sta potem trgovino 'povečala. Oba sta že umrla in
aecemura, sv. oteiiut oi. ue- ne uouo ooieu. ^ensKa se jei*
cembra, novo leto pa 1. ja-|lepo zahvalila in odšla, pa še sed^ . Johnovi sinovi vodijo
venci niso na našem ozemlju prav nič aktivni v tem pome. nu, da bi koga napadli, ampak vsi Jugoslovani smo aktivni samo v toliko, v kolikor bi nam bilo treba braniti svojo lastno zemljo pred napadom, pa naj bi ta prišel s katere koli strani.	(Konec prih.)
SAJ Ni'TREBA BRATI Detroit, Mich.
Ker smo ravno v • prestopnem letu, sem se pač namenil, da vam sporočam, kako se imamo v Detroitu. — Je pač nekako jubilejno leto, vsaj za nekatere. Neki rojak bo obhajal 25 letnico zakonskega življenja. Radoveden sem, še bom tudi jaz povabljen na to slavnost. — Neka žena se je
izrazila, da je pet let, odkar ji je umrl mož. Torej tudi nekakšen jubilej, četudi bolj žalosten. — Zopet se mi je neki rojak izrazil, da obhaja de^ setletnico, odkar je brez dela. Pa le živim, mi je rekel. Sreča, da si vdovec, če bi ti namreč žena živela, 'bi ti bilo bolj slabo ob pedah.
Za mesec junij se nam obeta en par ohceti. Ce me ne bo-
nuarja, kot po navadi. Potem < pa prazniki drug za drugim, dokler bi jih bilo še kaj kje najti in ko bi nam praznikov zmanjkalo, naj bi šli pa delat vsaki dan, zopet dokler bi so prazniki ne začeli. Pa že kar naprej vem, da ne 'bo s tem mojim predlogom nič, ker ga nihče ne bo podpiral. — Za letos, kot vidim, že Bog tako hoče, da so vsi prazniki pozimi. — Kako je bilo letos za veliko nedeljo? Ker tukaj ni katoliške cerkve, kaj hočem storiti, k maši ne morem, pa sem se spominjal, kako je bilo ta dan veselo v starem kraju o veliki noči. Prišla mi je na misel velikonočna pesem in v tom sem pogledal skozi okno, pa se mi je zdelo, kot bi najmanj deset pridnih žensk sku-bilo same bele kokoši. Danes ko to pišem je binkoštna nedelja, pa ni še nič zelenega, nego trava in še tisto bomo
danes ne vem, če se je ravna- P°djetje pod istim imenom la po danem nasvetu. — Za danes naj bo dovolj, prihodnjič bom pa katero napisal o
vitaminih. — Pozdrav.
John Voglar
-o-
NEŽNI SORODNIKI
V Quaregnonu blizu Monsa v Belgiji, živita dva upokojena uradnika v starosti 65 in 09 let v dveh sosednih hišah. Moža sta si brata, a se ne moreta trpeti.
Nekega dne je uspelo enemu izmed njiju, da je njegov pes usmrtil bratovo mačko Bratovo maščevanje je bilo temeljito. V nedeljo je počakal z velikim pasjim bičem pred cerkvenimi vrati. Ko sta brat in njegova žena stopila iz cer kve, je planil nanju in ju z bičem pred vsemi tako pretepel, da so ju morali odpeljati vsa krvava v bolnišnico. Seveda so moža spravili v zapor.
Še en grob
Milwaukee, Wis. — Po dolgem bolehanju je tukaj premi n u 1 a rojakinja Terezija Lončarič, v starosti 66 let. Doma je bila iz vasi Mostečno, fara Makole na Sp. Štajer-keift. Njeno dekliško ime je bilo Jernejšek. Zapušča moža, sina, hčer in tri vnuke, daje tri sestre in še nekaj drugih sorodnikov. Pokopana je bila iz cerkve sv. Trojice na Mt. Olivet pokopališče.
-o-
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine.
POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycle«.
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Servic«)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Njihov lastni slon jima je zbežal, ko jc začni v bližini tuje slone in tako sta D'Aruot in Ukah ostala popdlnoma sama sredi divje džungle. Splezala sta na drevo, da se vsa i tako skrijeta pred novimi preganjalci. "Najbrže gredo tudi oni napojiti svoje slone," je uganil Ukah,
Dobro sta bila skrita v gosti kroni visokega drevesa, katero je še opletala divja, ovijalka, da ju nikakor niso mogli'oc} spodaj opaziti. "Dobro", pravi Ukah, "da nas še niso opazili." Pri tem je pa vostno opazoval prihajajoče. Vedno bolj znani so se mu zdeli, ko so prihajali bližje.
Naenkrat m h jc začelo srce burno tolči, kajtj^ v prihajajočih je spoznal kdo so. Ne da bi se pomišljal, je naglo skočil z drevesa, da je D'Arnot menil, da se mu je od prevelikega napora sniešalo. Toda ne. "To jc moj oče Shahn iz Rotorja," K veselo vzklikni!; "stopi hitro še ti doli."
V naslednjem trenutku sta že bila sin in oče skupaj, vsa srečna. Ukah je kar hitro razložil, da ima prijatelje v Tohru,"katere jc treba nemudoma reže dvakrat poskusil ga rešiti, pa se mu siti. Oče je zmajal z glavo, češ, da je ni posrečilo, kajti Tohr da je nepremagljivo mesto!
gtj-an 2	_ AMER1KANSK1 SLOVENEC__Četrtek, 23. maja 1940

Z RAZSTAVE
Vojaški dopisnik znanega švicarskega lista "Journal de Geneve" Robert Vaucher je poslal svojemu listu naslednje poročilo o svojem potovanju po francoski zapadni fronti:
— "Vojna, v kateri se nič ne zgodi, ' govore ljudje v Parizu.
Prepotoval sem pokrajino, pokrito z velikanskimi gozdovi, s širokim dolinami, ki že zelene, in posuto z neštevilni-mi griči, ki so razvrščeni v pravilnih valovih, kakor bi narava slutila, da bodo nekoč služili kot podlaga za ta o-gromna dela podkopavanj in betona, ki so jih ob naporih milijonov ljudi v šestih mesecih spremenili v strahotno verigo vojnih utrdb.
Ne morem vam imenovati kraja. Ni to edini takšen kraj (in prav v tem vidimo, s kakšno podrobnostjo in natančnostjo je bil izdelan obrambni načrt) : na stotine in na tisoče je teh "krajev," ki so kakor celice ogromne obrambne črte, ki se razteza od enega do drugega konca fronte.
Za Maginotovo črto v globini več desetin kilometrov sem povsod videl ista dela, ki so j,ih napravili potem, ko so se sovražnosti že pričele. Cisto spredaj (seveda relativno mišljeno, v resnici nekaj kilometrov za samo Maginotovo črto, lei pa se sama razteza včasih deset do dvajset kilometrov od resničnih prednjih črt) so jarki in vzorne postojanke ter v zemlji zaklonjeni topovi kalibra 75 mm, ki so pripravljeni pognati nad sovražnika na tisoče in tisoče granat, kar slutimo, iz ogromnih zalog streliva, ki so vestno prikrite in zavarovane pred presenečenji.
Potem je naš avto drvel nekaj desetin kilometrov ob gozdovih,pred katerimi so postavljene ovire proti tankom, na samih robovih gozdov pa so posekali drevesa v višini onega metra. Drevesna debla leže križem drugo na drugem, prepletena med seboj z vejami, in tvorijo tako skoraj nepremagljivo oviro prodiranju sovražnikove pehote. Nato snio se vozili mimo postojank, ki so jih zasedli poljski topovi kalibra 105 mrti, prevozili izpraznjene vasi, v katerih je fcdaj nastanjeno vojaštvo, in Prispeli slednjič do postojank težkega topništva: to so jekleni velikani, katerih žrela so obrnjena proti Nemčiji in ki bodo, kadar bo treba, bruhali ogenj in smrt na daljavo 25 do 30 kilometrov tja čez Saro.
Nenadno pa so se pojavile
tekle vojne. Ti grobovi zgovorno opozarjajo na nevarnost, ki jo pomeni slabo skle njen mir.
Starejši častniki, ki so mi zjutraj pripovedovail zgodbe iz bojev, ki so se jih pred 25 leti udeležili v teh pokrajinah, so nekoliko presenečeni nad to novo vojno, ki je tako različna od pretekle. Vsak dan bolj so v tej vojni prepričani, da je povsem nemogoče sovražniku, pa naj bi bil še tako dobro oborožen, prodreti tu skozi zlasti zdaj, ko je zamudil uro, v kateri bi bilo morda še mogoče presenečenje.
Čim več hodim po tej francoski fronti med Renom in Mozelo, tem bolj občutim, kako točno je geslo, ki je napi-! sano na znakih čet, katere so posedle Maginotovo črto: "On ne passera pas." ("Ne bodo prodrli.") In čimdalje bolj razumem, zakaj so vse grožnje kanclerja Hitlerja ostale brez haska in zakaj po sedmih mesecih vojno nemške armade niso zasedle niti enega kvadratnega metra francoske zemlje, medtem ko so leta 1914. v tako kratkem času o-svojile najbogatejše francoske pokrajine in ko je njihov top na veliki petek obstreljeval že Pariz.
Da bi opisoval drugo za drugo francoske postojanke, vasi, utrjene griče in doline, bi bilo dolgočasno. Naj opišem še odsek bojišča, v katerega ureditvi se zrcali značilno načelo, ki je vodilo graditelje Maginotove črte: kar največ izkoristiti zemljišče za zapreke proti prodiranju oklopnih enot.
Struga Sare je bila tu široka največ 30 do 40 metrov. Zdaj pa so jo s pomočjo za-tvornic spremenili v jezero, široko več kilometrov, in na bregovih tega jezera se 'razte za gosta mreža železnih kolov, zabitih v tla, ki segajo celo daleč v vodo in preprečujejo, da bi se mogel kdo izkrcati na bregu. Griči na obali so podminirani. Vsepovsod sc raztresena strojniška gnezda, iz katerih bo deževal uničujoči ogenj na sovražnika, ki bi poskušal priti čez razširjeno reko. Hiše, ki so stale na bivših bregovih Sare, so napol pod vodo. Na oknih prvega nadstropja neke prijazne vile je še videti lepe zavese, ki jih lastnik hiše v naglici ni mogel več vzeti s seboj.
Nekoliko naprej je voda poplavila cele vasi, ki so jih se-« veda prej izpraznili. Neka reka predstavlja nekoliko naprej drugo roko klešč. Da so jo mogli razširiti, so številnim
Egipt sicer še ni potegnjen v vojno, toda na njo je že docela pripravljen. Odrejene so celo ponočne zatemnitve. Na gornji sliki vidimo, ko je kralj Farouk poklonil novo zastavo načelniku neke vojaške šole v Kairo.
KAJ SE SUŠI PO SVETU?
J
pred nami velike njive, na ka- potokom spremenili tek in jih
terih smo videli zastavne lo-renske kmete, ki so orali dolge brazde v svo.jo plodovito zemljo. Tu se prav za prav neha vojni pas, ki ga kot zadnja straža branijo težki daljno-strelni topovi,na ozemlju pred njimi pa milijoni mož še zmerom neutrudno kopljejo nove jarke, novo postojanke in zaklonišča, ki se pridružujejo stotinam že urejenih topniških in strojniških gnezd, v katerih je na tisoče avtomatskih orožij pripravljenih, da vzamejo v pogubonosen navzkrižni ogenj sovražnika, ki bi prispel do sem, če bi že ne bil prej stokrat uničen.
Nedelja je. Slovesen glas velikonočnih zvonov se razlega po teh mestecih in vaseh, iz cerkva odhajajo od službe božje množice starih kmetov in kmetic, pomešane s častniki in vojaki, ki so nastanjeni po hišah, skednjih in šolah.
Veliko noč in vstajenje! Koliko vročih molitev je na današnji dan bilo izgovorjenih v teh pokrajinah za zmago, o kateri vsakdo hoče, da bi bila odločilna. Naš avto drvi mimo grobov padlih vojakov iz pre-
JAPONSKE PLAČE
Plače na Japonskem so zelo nizke. Tako ima ministrski predsednik samo 3000 dolarjev letne plače. Delavko ]0 tovarnah zaslužijo po 1.50 dolarja na teden za 70 urno delo. Družina štirih oseb se lahko preživlja z 20 ceMov na dan, ker je tudi živež zelo poceni. Tudi lepo obleko se dobi ondi že za 5 dolarjev.
-o-
ČUDNA DEŽELA
V Notranji Mongoliji leži dežela Tajutov. Ruski raziskovalci, ki so pred kratkim prišli od tam, poročajo da ne zavzema ženska nikjer dr.igje na svetu tako nizkega družbenega položaja kakor tam. Prezir ženskega spola g r e med Tajuti tako daleč, da se ženske ne smejo učiti niti govorice mož, temveč morajo uporabljati popolnoma drug, dosti skromnejši jezik. Ce žensko zasačijo pri poskusu, da bi se naučila moškega jezika, zapade smrtni kazni. Seveda so primeri, da mora moški ženski kaj ppvedati. Ker pa moškega, ki se je spozabil, takoj izženejo, mora up: rabiti ovinke: z znaki izrazi željo drugemu moškemu in ženska, ki so ji ti znaki prav za prav namenjeni, jih mora ujeti z očesnimi koti in se jim seveda takoj pokoriti. Da bi kakšna ženska poskusila obrniti se do kakšnega moža, je tam nepojmljivo, da niso za ta pri-, mer določili niti posebne kazni.
napeljali tako, da se izlivajo vanjo. Noben tank, pa naj bi bil še tako orjaški, ne more priti skozi to poplavljeno pokrajino.
Grebeni, ki »so med temi umetnimi jezeri, so spremenjeni v prave trdnjave, pred katerimi so široke "ceste" v zemljo zabitih tračnic. Strojniška gnezda in topovske postojanke so razporejene tako, da streljajo bočno. Elementi za njihove merilne naprave so pripravljeni tako za dan, kakor tudi za noč. Utrdba, mimo katere grem, nosi napis v stilu weekencl-hišic v pariškem predmestju: "Naša krtina."
"Koliko ste videli topov od X do Y?" me vpraša častnik, ki so nam ga dali za spremstvo.
"Približno za eno baterijo," mu odvrnem.
"Najmanj dvajset baterij jih je," mi odvrne smeje. "Vidite torej, da so dobro skriti . . ."
CORTEZOVA OPOROKA
Angleški zgodovinar Conway, ki živi v Mehiki in si je pridobil sloves kot specialist za dobo, ko so Spanci zasedli Mehiko, je objavil izvirno Cortezovo oporoko, ki jo je ta podpisal 11. okt. 1547. v Se-villi. Leta 1927. jo je v nekem tamkajšnjem arhivu odkril pater Mariano Cuevas.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
NAZADOVANJE iLEDENI-KOV
Byrdova antarktična odprava je ugotovila, da ledniki v teh krajih čedalje bolj nazadujejo. Neki udeleženec te odprave razlaga ta pojav ne s tem, da bi postajalo v Antark-tidi morda topleje, temveč baš nasprotno s tem, da temperatura tam v zadnjih letih pada. Baš hudi mraz zavira nastajanje lednikov. Ledniki "živijo" od snega, a če je mraz tako hud, da ne nastajajo več snežni meteži ,tedaj mora led-nik tako rekoč gladovati in požirati samega sebe. Isti pojav so v ostalem opazovali tudi v severnem polarnem pasu.
-o--
ANEKDOTA Ko je bil angleški kralj Henrik VIII. sprt št francoskim kraljem Francom I., je hotel poslati temu odposlanca, ki bi naj kralju zabrusil v obraz nekaj psovk in groženj. V ta namen je izbral nekega škofa, ki pa ni hotel sprejeta tega nenavadnega poslanstva.
"Čisto mirno greste lahko tja," je skušal kralj pregovoriti škofa. "Če vam bo dal kralj Franc odsekati glavo, bom jaz takoj dal odsekati glave sto Francozom, ki so v moji oblasti."
"To prav rad verjamem," je odgovoril škof. "Dvomim pa, da bi se katera izmed teh glav prilegala mojemu vratu."
■-o--
ŽELJE STOLETNE ŽENSKE V majhni, rdeči hiši ob nekem jezeru živi najstarejša Švedinja, 105 letna Ana Katarina Larsdotter-Skattova. Seveda jo je za nje 105. rojstni dan obiskal novinar, da jo povpraša, kako in kaj. Zvedel je,da vstaja stara ženica vsak dan ob petih in si sama skuha kavo. Ostale obede .ji sorodniki prinašajo v hišo in ti sploh zanjo dobro skrbijo. Ko jo je novinar vprašal, ali ima ž'a svoj rojstni dan kakšno poseb-
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
no željo, je odgovorila malo v zadregi, da si želi — slanika. Tudi pipico dobrega tobaka rada pokadi.
-o--
STEKLO IN ALUMINIJ —
GRADBENI MATERIJAL
Dva italijanska arhitekta sta za rimsko svetovno razstavo 1. 1942. izdelala načrt svojevrstnega zabavišča. To bo zgradba iz stekla in aluminija. Imela bo obliko kocke.
Iz notranjosti bo imel obiskovalec na vse strani razgled na okolico, a ponoči bodo posebni svetlobni efekti spremenili zgradbo v velik, bliskajoč se dragulj. Pritličje bo veliko, nad akvarij postavljeno stekleno plesišče. Od spodaj bo žarela mnogobarvna luč,ki bo čarobno osvetljevala tudi vodna bitja v akvariju.
-o-
BOLJŠEVIKI IN VATIKANSKI RADIO
Po poročilih iz Lvova so v raznih mestih zapadne Ukrajine sovjetske oblasti napravile hišne preiskave, pri čemer so v glavnem iskale in plenile radijske aparate, ki love tudi oddaje na kratke valove. Pri teh preiskavah so sodelovale tudi brezbožniške udarne čete. Radijske aparate so oblastni organi plenili s pripombo, da se na te aparate utegne poslušati vatikanska postaja. Lastnike zaplenjenih aparatov so strogo posvarili, naj si ne nabavljajo novih aparatov. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali kot sabotaža in protirevolucijski zločin, torej s smrtjo.
SOVJETSKA CESTA
V južnem Tadžikistanu so začeli graditi veliko cesto preko Pamirskega gorovja. Del nove ceste poj de na* dolžino 250 km skozi doslej neprehodno ozemlje in do višin 3000 m Nova cesta bo imela zavoljo bližine afganistanske in indijske meje poseben pomen.
(Dalje)!
Na vse to bi ga bila v Ameriki ženska organizacija opozorila, za vse to bi navdušila naše ameriško ženstvo, ki bi se bilo gotovo tako organizirano postavilo v odločno obrambo zoper val brez-boštva in brezverstva, kakršen je zlasti pred svetovno vojsko zagrabil skoraj celo ameriško Slovenijo. Jaz mislim, da naši verski odpadniki nikdar ne bi bili uspeli tako kakor so, da bi imeli danes najmanj 50% manj versko odpadlih družin in src, kakor jih imamo. Tako nam je pa ta grdi val najprej zastrupil slovensko ženo, mater, in tako je dobil prosto pot v naše družine in v našo mladino.
Ko sem pred leti hodil po slovenskih naselbinah brez slovenskega duhovnika o velikonočnem času, sem to jasno videl kakor morda nihče drugi v Ameriki, ki tega ni vršil. Ko sem hodil po hišah v naselbinah, da sem vabil naše ljudi v cerkev k pobož-nostim in k sv. zakramentom, sem marsikje naletel na zelo mučen in strupen sprejem. Pa povsod je bila žena, mati-gospo-dinja grša od moških. Da, doživel sem, da je mqž, da so boar-darji svarili ženo, gospodinjo, naj ne rabi tako grdih besedi! O, kako sem si takrat želel, da bi se bila dosegla kaka izključno ženska organizacija, ki bi bila združila naše ženstvo in ga prebudila, da bi se bila zavedale svojih ogromnih dolžnosti pa tudi odgovornosti, katere ima vsaka žena, mati-gospodinja v svoji družini do Boga, do svojih družin, do svojega naroda. Tako prebujene matere bi bile nastopale vse drugače, kakor so, in uspeh bi bil brez vsakega dvoma velik, in danes bi bili sadovi velikanski. Vsa protiverska gonja bi se bila razbila ob srcih vernih mater in gospodinj in bi bila nemogoča. Vplivale bi bile brez dvoma tudi na može, saj ima ženil j no velik vpliv na moža.
Veliko poslanstvo posebne ženske organizacije sem imel priliko opazovati pri drugih a-meriških narodnostih, zlasti pri Slovakih. Pa sem tam videl njih slovaško katoliško jednoto in njeno delo kot celoto na ameriške Slovake, v moji fari v Brook-lynu, pa na življenje v fari, in zato tako želel, da bi bili Slovenci dobili slično organizacijo. Zato sem jo poizkušal doseči z našimi cerkvenimi društvi krščanskih mater, katere sem ob misi-jonih ustanavljal po raznih naselbinah. In res bi bilo šlo, ko bi bili našli navdušeno, zmožno in
NOBENA OVIRA JIH NE USTAVI
Nasprotniki storn in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja?
Angleži in Francozi še niso doslej iznašli take ovire, ki bi mogla ustaviti, nazijsko vihro. Slika kaže, ko nemško vojaštvo podira neki zid nekje v Belgiji, da napravi pot težkim topovom.
delavno žensko, ki bi se bila lotila tega dela in ga izpeljala. Ko smo o potrebi take organizacije govorili z raznimi voditelji ameriških Slovencev, jih je veliko uvidelo to potrebo. Drugi so se pa bali, da bi znala taka organizacija škodovati napredku in razvoju KSKJ, ki je imela tudi svoja ženska društva. Ker sem vedno upal, da se bo dalo to doseči, zato sem tudi na konvenciji KSKJ v Evelethu, ko smo glasovali za žensko enakopravnost pri jednoti, glasoval proti, kar mi je društvo sv. Ane, ki me je poslalo tja kot delegata, zelo zamerilo.
Kako sem se zato razveselil, ko je pršla 1. 1926. v Chicago Mrs. Prisland in sklicala v, naši šolski dvorani sv. Štefana zaupni sestanek slovenskega ženstva in predložila idejo ustanovitve posebne ženske organizacije. Takrat Mrs. Prislandove nisem še pobližje poznal toliko, da bi bil mogel presodti, ali bo kos ogromni nalogi, katero si je postavila z organizacijo ženstva? Ali bo močna in junaška dovolj, da bo premagala vse ovire, pa tudi vsa nasprotstva, katera bodo gotovo nastal takoj, ko bo ustanovljena? Tega sestanka sem se tudi jaz udeležil in bodril ženstvo, naj gre junaško na delo. Toda že naslednje leto sem odšel iz Amerike. Zato sem pa tu od doma zelo pazno sledil njenemu delu in razvoju zveze. Ko sem pa čital, kako je znala okrog sebe zbrati takoj dovolj idealnih delavnih, pridnih in požrtvovalnih sotrudnic in pomočnic, ki so se z navdušenjem vrgle v to delo, sem bil srčno vesel. Večkrat sem se tega njih dela spominjal pri sv. mašah in prosil Boga, da ga blagoslovi in podpira. Kar lepo je bilo citati, kako so se začele oglašati po celi Ameriki vedno nove navdušene žene in matere in se delu pridruževale, cla se je vedno več in več podružnic ustanovilo po raznih naselbinah. Takrat sem videl, koliko duhovnega bogastva je skritega v našem dobrem slovenskem žen* stvu, kako plemenito je, kako navdušeno za vse dobro, samo poznali ga nismo, nismo vedeli, kaj imamo in zato te ogromne sile za dobro naroda nismo izrabili. Videlo se je tudi takoj, da je bila ta ideja našemu ženstvu vzeta kar iz srca. Da se bodo pa v tako kratkem času dosegli toliki uspehi, pa gotovo nihče ni pričakoval, kajti Ženska zveza je danes največja slovenska ženska organizacija, kakršne tudi domovina nima.
Kdor želi v mali meri doživeti občutke, ki jjh imajo nazijski vojaki, kadar se spuščajo s padalom na zemljo, naj si privošči na newyorski razstavi "spat", ki ga kaže gornja slika. Z umetnim padalom, ki pa je privezano zgoraj in spodaj, se lahko spustite 250 čevljev globoko.
'DENARNE POŠILJATVE
! se še dostavljajo v Jugoslavijo In [ Italijo. Prosimo pa pošiljatelje i nakazil za stari kraj, da pošiljajo [ v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošiljate* po-tom kabla (brzojavu), lahko sto- < ri po znižani ceni za $1.00, kar j« J treba namreč dodati k cenam za j [ gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30................... 100 Din
Za $ 4.40.................... 200 Din
Za S 6.50.................... 300 Din
Za S 8.45..„................ 400 Din
Za $10.25.................... 50,0 Din
Za $20.00....................1000 Din
Za $39.00................"....2000 Din
italijanske
lire:
Za $ 3.25...................... 50 lir
Za $ 5.90...................... 100 lir
Za $11.50...................... 200 lir
Za $17.00..................... 300 lir
Za $28.00...................... 500 lir
Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih i zdaj ni mogoče.
Vse pošiljatv« naslovite nt?
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO. ILL«

Ji
' četrtek, 23. maja 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
P. Kazimir Zakrajsek:
GNJEČA UTRDB IN OROŽJA
Stran ¥
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 2
maja 1040
;Jules Mary — J. M,
Dogodek na Poganskem polju
Pisano polje
iz predvojnih Časov
kaj nekega ženija,ampak precej tudi nekega norca. Zdaj, ko je blisknil na Norveško in Angležem župo hudo zasolil, se je pričel precejšen preobrat v presojenju Hitlera.
Res da je biia nemška javnost radi poraza v zadnji svetovni vojski duševno razpoložena slediti llitleru, ko jim je cbljuboval — rešitev, ampal<* dejstvo, da mu sledi skoroda slepo prav vsak Nemec brez izjeme, komunist in katoličan — dokazuje, da nora biti v llitleru res tudi precej neke izredne ženijalnosti. in treba bo najboljših možganov, ako se hoče Hitlera zajeziti, ustaviti na nadaljnem pohodu.
Tako angleško-amerikanska javnost po najnovejših dogodkih. Debata v angleškem parlamentu pokazuje na isti preobrat.
-o-
ŠAH V SREDNJEM VEKU
Srednjeveški šah se je v vsakem oziru razlikoval od sodobne šahovske igre. Predvsem je bila čisto drugačna že sama otvoritev igre. Ker so imele v tistem času figure večinoma mnogo manjši "akcijski radij" (kraljica je smela preskočiti samo eno polje v stran, lovec pa vsako tretje polje v stran) je težila igra že takoj v začetku proti sredini, da bi se tako prihranilo na času. Igralec z belimi figurami je imel pravico na 12 zaporednih potez in je smel po mili volji razmestiti svoje figure. N,a to je imel isto ugodnost igralec črnih figur. Ne eden ne drugi pa nista smela v tem uvodnem toku igre prestopiti črte, ki razpolavlja šahovnico in tudi ne napovedati nasprotnemu kralju šaha. Potem se je razvijala igra okrog sredine, vendar pa ni prišlo nikdar do večjih žrtev, ker so bile figure, kakor že povedano, manj gibljive in zaradi tega igralci prisiljeni na "pozicijsko" igro.
"Pepina je še v postelji, a ne spi več," ji je pojasnil. "Je zelo slabotna in bolehna, zato jo razvajamo kakor otroka. Pa bo takoj vstala in vara vse pokazala.
Ko sta prišla k bolnici, je ta začudeno pogledala tujko, ki je imela tako lepe pla-ve lase in tako svetle modre oči. Podali sta si roki, nato pa je rekla Pepina:
"Takoj bom vstala, da vas bom o vsem poučila. Najprej vam bom pokazala, kakšne cene imajo posamezne vrste mesa in kaj boste morali pisati. Vse je zelo preprosto. Prve dneve bom zmerom zraven vas, če me boste potrebovali."
"Prisrčna hvala," je odgovorila Karlo-ta. "To mi bo zelo lajšalo delo."
Ko se je Tereza vrnila domov, je bila Karlota že o vsem poučena. Vdova je pozdravila Karloto Cirila Baccija z dobro hlinjeno ravnodušnostjo. Priporočila ji je, naj se nikar preveč ne muči, temveč naj jo Pepina polagoma uvaja v njene dolžnosti. Potem ji je s čudnim glasom rekla:
"Prav smešno je, kako zelo ste podobni svojemu očetu. Le manjši in drobnejši ste. No, čisto prav, si bom pa predstavljala, da sem še zmerom v Giussanu."
Tak je bil Karlotin nastop službe.
Spočetka so bile v hiši zaradi nje majhne motnje. Bila je pač tujka, na katero se je treba navaditi. Pa ni trajalo dolgo časa, in že so bili Karlota, Pepina in Pavle kakor sestri in brat. Ker je bila Karlota brihtno dekle, se je že v štirih, petih dneh naučila knjigovodstva, kolikor ga je potrebovala, in zdaj jo je že Pavle uvedel v skrivnosti prodaje mesa.
Karlota se je prav dobro počutila v novih razmerah in je zelo rada delala. Prodajalna je bila sicer zmerom čista, toda Karlota jo je znala še olepšati z okusom velemeščanke. Krasila je izložbeno okno s cvetjem, ki ga je trgala na vrtu in na polju. Prav tako je s cvetjem krasila ostale prostore. Zavoljo nje je bilo življenje v Longhijevi hiši prve mesece po njenem prihodu prijetnejše kakor kdaj prej-
Vdova je ravnodušno opazovala prijateljstvo, ki se je razvijalo med Karloto in Pepino. Prav malo jo je to brigalo. Cesar pa ni videla, je bil učinek osovraženega dekleta na njenega sina. Preprosti mladenič je bil kmalu do ušes zaljubljen v Karloto. Car mladega, lepega dekleta je bil tako močan, da je komaj še mislil na Nineto Novellijevo, ki mu je bila prej zelo všeč.
Karlota bi ne bila ženska, če ne bi bila opazila, kaj je čutil zanjo Pavle. Kmalu se je nudila priložnost, da ji je razkril svoje srce.
Kakor zmerom se je Karlota četrt ure pred odhodom vlaka, s katerim se je vozila k teti V Turin, pripravila za pot. Smehljaje se je ob slovesu podala roko Pavletu.
Pavle je prijel roko in pritisnil ljubljeno dekle k sebi. Zardela je, vendar se ni branila- Tedaj jo je objel in jo strastno poljubil, preden se ga je mogla ubraniti. Nato pa ji je zašepetal v uho: "Karlota, ljubim te, "hočeš postati moja žena?"
Mladenka ni odgovorila, temveč se mu je prestrašena izvila iz rok, kajti Tereza Longhijeva, o kateri sta mislila, da je bila na vrtu ju je zasačila in kar s pestmi planila v dekle. Bes ji je žarel iz oči.
Naglo je stopil mladi mesar med obe
ženski, da je s svojim telesom zaščitil dekle, ki ga je ljubil.
Tereza je. še bolj zbesnela, ko je videla, da se ji je sin uprl. Pavle pa je prijel mater za roke in odločno rekel: "Mati, ne besedice ne smeš reči! Ali čuješ?"
Mati je res molčala. V njeni duši je to razkritje povzročilo strašen prevrat. Torej njen sin, ki ga je tako vzljubila, da je v svoji ljubosumni skrbi skušala v njem . zatreti vsako nagnjene do še kakšnega drugega človeka, njen Pavle se je zagledal v Karloto, ki jo smrtno sovraži! Kako je mogla biti tako slepa, da ni videla razvoja te ljubezni, ki ji grozi vzeti edino, kar še ima na svetu. Tega ne bo trpela. Maščevanje, ki ga je bila sklenila izvesti na Karloti za grehe njenega očeta, se, ji je zdelo dvakrat upravičeno. Zdaj se bo maščevala, naj stane, kar hoče.
Nastopne dni se je Pavle čim bolj izogibal Karlote. Predobro je poznal svojo mater in ji je hotel zato prizanašati. Najprej se je bil bal njene jeze, toda ko se je po prizoru s Karloto zadržala čisto mirno, kakor bi bila že vse pozabila, tudi on ni hotel začeti iznova govoriti o tem.
Da je bila Tereza tako mirna, ni pomenilo ne ravnodušnosti, temveč čisto preračunano hlinjenje. Mirno se je zadržala, da bi mogla toliko bolje opazovati par.
Najprej se ni zgodilo nič posebnega. Tudi Karlota se je spet pomirila. Mislila je, da da je mati smatrala tisti prizor pač le za nekoliko nerodno dvorjenje njenega sina. Cisto mirno ponašanje vdove v naslednjih dneh jo je okrepilo v tem prepričanju.
Počasi se je stara zaupljivost v občevanju, ki je bila na tako neprijeten način prekinjena, spet uveljavila. Pepina je pri tem obema zaljubljencema mnogo pomagala- Podobna je bila solnčnemu žarku, ki prežene meglo. Ni vedela, kaj se je bilo zgodilo, toda z zgodaj zrelim pogledom bolnice, ki je zmerom gledala okoli sebe, je opazila, da se je na kalečo ljubezen Pavleta in Karlote zgrnil oblak. Kakor je kazalo, je Pepina sklenila, da bo ta oblak pregnala.
Pavle je bil kupil za bolnico vozni stol in na njem jo je vozil na sprehod, kadar ni imel dela v mesariji. Zdaj mu je morala na Pepinino željo tudi Karlota zmerom pomagati. Tereza je vsakikrat obledela in si grizla ustnice, kadar je videla, da odhajajo vsi trije od doma, toda rekla ni ničesar. Pavle in Karlota sta potem menjaje se potiskala vozni stol čez travnike in polje do kakšnega skritega mirnega prostorčka pod drevjem, kjer so potem počivali. Zaljubljenca sta sedela tesno stisnjena drug k drugemu, srečna, da sta bila lahko skupaj in da so to njuno srečo videle le Pepinine mile in zveste oči. Takšno taborjenje je vsakikrat dolgo trajalo. Ko pa so se naposled morali vrniti domov, so vsi čutili žalost, ki si je drug drugemu niso upali priznati. Okoli vseh se je plazil nagonski strah pred Pavletovo materjo kakor slutnja strahotne bolečine, ki jih še
Zanimivi romani
katere je spisal
prejeli smo v razprodajo
ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikoviti kraje.
Tru-Vue gledalo
stane_______i___80c
Filmi vsak po______35c
Knjigarna "AMER. SLOVENEC"
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
I DR.J0HN J SMETANA j
OPTOMETRIST
I P«egleduje oči in predpisuje očala ! 23 LET IZKUŠNJE 1C91 So. Athland A veno« Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. ; I zjutraj do 8:30 zvečfcr.
^uaiBiiiiiaiiiiniiiiiBiiiiiBiiiiBiiiiiBiiiiaiiiiiaiiiiBiiuiii.......
(Dalje prih.)
"Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina!
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo nai pogrebni zavod. Dobite nas podnevi ia ponoči. Imam« tudi ▼»akorritno pohiitr© p« »menih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wi«.
Trfafoa: S3 — Km. 40W-W
Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo	j
skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-	\
rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana	J
je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke	!
vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, ko-	!
kor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je	\
poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-	<
ven če naročnik želi, da se mu pristojbina zd C. O. D. njemu	<
zaračuna. Naročila naslovite na:	<
<
<
Knjigarna Amerikanski Slovenec i
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois !
ZA OBNOVITEV VASE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgod*, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokličite me po telefonu: KEN M ORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
*zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično In poceni.
JOHN PRIŠEL
Poskusite in prepričajte sel
15908 Parkgrove Avenut
CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" PRODAJALEC HIŠ.
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Kam se vojna nagne, je negotovo. Precej pa je znamenj, da pride vzhod, Balkan, na vrsto kot vojno polje. Italija kopiči vojaštvo na jugoslovanski meji, prišlo je tudi že do raznih incidentov. Nemčija ima baje v Gradcu zbranih do 150 tisoč vojakov, še več'pa na o-grski meji. Nemčija je menda v glavnih mestih na Balkanu, vsaj v Bukarešti in Beogradu, zatrdila, da ne preti nobene nevarnosti od njene strani, ampak saj danes vsakdo ve, koliko je dati ne besede.
Vrhu tega pa ima tudi Anglija svoje namene. V Palestini je velika armada, Turčija je na strani aliirancev. Poroča se, da že zdaj pošilja Turčija dosti vojaštva na grško in bolgarsko me.io. Rusija nekaj zbira ob Karpatih in ob Črnem morju.
Tako te dni. Izgleda, da bo igrala važno vlogo, ako pride do nekaj konkretnega, Bolgarija. Da je Jugoslavija bolj na strani aliirancev, je naravno. O Bolgariji je še dvomljivo, kam bi se nagnila. Baje snubijo z vso vnemo v Sofiji Nemci in Angleži. Bolgari so z Rusi vred zagonetni. V Sofiji so že protestirali zoper turško vojaštvo na meji, in to kaže, da stara ljubezen do Nemčije še ni' izginila. V zadnji vojski se je Bolgarija postavila na nemško stran in izgubila. Ali misli zdaj pridobiti? Menda je nekaj — rusofilstva med Bolgari, ali kaj, ko sta Stalin in Hitler — prijatelja, in se ne ve, kaj bi Rusija rekla, če začne bliskati na Balkanu? Ne vem, če bi Bolgarija sploh mogla kaj pričakovati, če zmaga Nemčija, ker Nemčija bo sama vse pograbila. Ako pa zmaga Anglija, in se Bolgarija odloči za Nemčijo, doživi
ponoven poi-az.
*
Po polomija na Norveškem
se zapazi v angleški javnosti, ki obsega tudi amerikansko, neka izprememba v ocenjevanju Hitlerjevih zmožnosti. Do-zdaj je veljalo, da je n. pr. Mussolini nekaj nekega ženija, Hitler le nekaj nekega gobcača. Ko pa je Hitler raztrgal v verseillesko pogodbo, pograbil Avstrijo, potem pogoltnil Sudete in še vso Cehijo s Slovaško vred, vzel Memel, po-;3rl Poljake... so začeli govoriti, da je le tudi v Hitleru ne-
nejo na Poljskem samo tiste ladje, ki so nujno potrebne za obrambo obale. Zaradi te previdnosti je Poljska izgubila samo 7.000 ton ladij, ki so bile potopljene v Gdinji in izven nje. Te ladje so bile povečini obrežne ladje in vlačilci in dvoje tovornih ladij. "Pilsudski" pa je bil potopljen v novembru ob škotski o-bali.
Celotna izguba poljske mornarice ne presega 20.000 ton. Ostalih 100.000 ton poljske trgovske mornarice pa prevaža blago za Anglijo in Francijo in služi sedaj istim namenom kot zavezniška mornarica.
——o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
V dobro poučenih poljskih krogih povdarjajo, da so Poljaki rešili skoraj vse svoje trgovske ladje iz Baltika.
Januarja leta 1939. je poljska trgovska mornarica štela 31 parnikov in ribiških ladij s skupno tonažo 98.991 ton. V toku nadaljnih osmih mesecev je poljska mornarica dobila še štiri motorne ladje in sicer: "'Sobieski in "Chrobry" (12,-000 ton vsaka) in "Morska Wola" in "Stalowa Wola" (6.000 ton vsaka) in tri tovorne ladje: "Narew," "Wigry" in "Kroman" (1.300 ton vsaka). V septembru 1938, je poljska trgovski mornarica imela 88 ladij z skupno tonažo 128.000 ton.
Tik pred vojno z Nemčijo, je poljsko mornariško poveljstvo podvzelo vse potrebne korake, jn odredilo, naj osta-
skoro vse poljske ladje rešene
Kari Mav
Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
BELA REKA (4 knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: — ' Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Urugvaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................5150
DOLINA SMRTI 0» knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: " ; > — Miss Alma. — DerviS. — Spletke in zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................51,50
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 knjige) s slikami 627
' ' , = strani. Vsebina:—Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam......_...........$1,50
KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598
: strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Samarih. — Med jezidi. Cemt vsem 4 knjigam....................$1,50
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami
■ 1 1 1 577 strani. Vsebina:— Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju.
Cena vsem 4 knjigam .....................................................................$1,50
PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594
■	.1	..... strani. Vsebina:—Ama-
dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena vsem 4 knjigam ...........................................................................$1.50
.	(12 knjig) s slikami 1704 stra-
SATAN IN IŠKARIJOT ni. Vsebina: - Izseljenci. _
Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden.
—	V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena
vsem 12. knjigam .................................................................................$3.50
SOBOLJAR IN KOZAK <4 knjige) s slikami 592 stra-
■■	ni. Vsebina: — Kozak Številka
deset. — Na sledu. ■— Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse
4 knjige ....................................................................................................$1.50
SUŽNJI (12 knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V KairL ......— — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov.
—	Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje.
—	Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh
12 knjig ..............................,'......................................................................$3.50
V	CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 strani. Vse-
n	i	: bina: — Gran Chaco. — Puščavnik.
—	Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50
V	GORAH BALKANA (4 knjige) 576 strani s slikami.
■	■ Vseb'na: — Kovač Simen. — Zaroka 2 zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige .................................................................................$1.50
WINNETOU <12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: ~ — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje.
—	Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in ApaČi. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 knjige) 624
1 strani s slika-. mi. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ....................................................................................................$1.50
Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z — medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige.........................................$1.50