Prvi slovenski dnevnik y
Zjcdinjenih držai Izhaja vsak
nedelj in praznikov.
'r

as
...	.	•	' r ■ ;ff
aro
List Slovenskih delavcev v o4meriki
The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.

PISARNE: 127» REOTOJL
Entered m Second-Claes Matter, September 21, 1908, at the Feet Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1S79
NO. 96. — ŠTEV. 96.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 23, 1908. — V ČETRTEK, 23. MA L. TRAVNA, 1908.
VOLUME XVL — LETNIK XVL
Delavski zakon je
vendar pravilen.
ZAKON, KI DOLOČA, DA SO DELODAJALCI ODGOVORNI ZA VARNOST SVOJIH DELAVCEV, OSTANE NESPREMENJEN.
Predsednik Roosevelt bode novi zakon te dni podpisa1
BONAPARTEJEVO MNENJE.
Washington, 22. aprila. V Belej hiši so včeraj naznanili, da bode predsednik Roosevelt zakon, ki določa, da morajo biti delodajalci za varnost svojih delavcev odgovorni, podpisal, tako, da postane novi zakon pravo-močen. Generalni pravnik. Bonaparte je sedaj prepričan, da je novi zakon ustaven. Kakor smo že poročali, se je zatrjevalo, da namerava predsednik Roosevelt predlog poslati nazaj kongresu, da se tako spremeni, da bode v soglasju z ustavo, kajti razni senatorji so trdili, da je predlog poneko-liko napačen. Sedaj se je dognalo, da ■teh napak ni v predlogu. Kljub temu se pa trdi, da novi zakon ne bode mogel kljubovati razlaganju raznih sodnikov, ker se njegove določbe nanašajo pred vsem na železnice in druge transportne družbe, ne pa na paro-brodne družbe, tako da dela zakon med železnicami in parobrodnimi družbami razliko, kar po mnenju mnogih nikakor ni pravilno.
Generalni pravnik je pa povsem druzega mnenja in vsled njegovega priporočila bode predsednik predlog podpisal.
Kongresman Sterling, kteri je izdelal imenovani predlog, izjavlja, da bode pri prihodnjem zasedanju kongresa skušal svoj predlog tako spremeniti, da ne bodo v nadalje odgovorne za varnost delavcev le železnice, temveč tudi vse drusre družbe, ktere se bavijo s prometom.
POGREB ZASLUŽNEGA PSA.
Tootsie je zgubil življenje s tem, da je rešil življenje svojemu gospodarjn.
Otroci, ki žive v okolici Dumont Avenue v East New Yorku, so včeraj popoludne pokopali malega psa imenom Tootsie, kteri je bil priljubljen Vbem otrokom na imenovanej ulici, ker se je vedno, kadar je bil na prostem z njimi igral iu trgal. Pes je dal po noči svoje življenje za ono svojega gospodarja in njegove rodbine. V hiši je namreč nastal požar, ko so vsi ljudje spali, toda pes, Tootsie, je svojega gospodarja Du-belsreiterja probudil s praskanjem po vratih in lajanjem. Gospodar in njegova rodbina so se pravočasno pro-budili, nakar so probudili tudi svoje sostanovnike, kteri vse so se rešili in pozvali gasilce, kteri so potem požar hitro pogasili. Ko je bil gospodar na varnem, je pogrešil psa in potem je takoj naprosil gasilce, naj gredo ponj. Gasilci so ga prinesli na prosto le Se na pol živega in kmalo nato je poginil. Sedaj je gospodar kupil psu lepo krsto in povabil vse otroke iz okolice, ki so poznali psa, da prisostvujejo pogrebu zveste živali, kojo so pokopali na dvorišču gospodarjeve hiše. Otroke so po pogrebu pogostili s sladoledom.
Italijanska "kultura".
Štirje nepoznani Italijani so blizo Oaone Parka, Queens Borough, v New Yorku streljali na »voja rojaka Giuseppe Capuseo in Alessandro Es-poeito, ktera oba sta nevarno ranjena. Napadalci so uili in sedaj jih policij« šaman išče. Napad se je izvršil »veter ob 9. uri in je bil breadvomno posledica prepira, ki je nastal pred par dnevi med Espositom in njegovimi rojaki pri igranju. Oba ranjen-«-« v bolnico, kjer se še
Vojna z Japonsko. Odkrite tajnosti.
PREDSEDNIK JE POSLAL VOJNO MORNARICO NA PACIFIK, DA SE TAKO PRIPRAVI LJUDSTVO NA VOJNO.
Tozadevna tajnost je prišla na dan med debato o mornaričnem proračunu.
PREDSEDNIKOV PROGRAM.
Washington, 22. aprila. Vse ono, kar je veljalo dosedaj za državno tajnost, prišlo je včeraj med debato za mornaric ni proračun v javnost. Včeraj se je tem povodom zvedelo, da je bila naša vlada v velikih skrbeh, da ne pride do vojne z Japonsko in da je jedino le radi tega poslala brodovje oklopnic krog Amerike na Pacifik. Predsednik je to storil, da pripravi na ta način deželo in prebivalstvo na dogodek, do kterega zamore vsaki dan priti.
Med debato se je tudi dokazalo, da senat ne bode dovolil graditi štiri nove oklopnice, kakor želi predsednik Roosevelt, pač pa se bod^ gradilo nekoliko križark in pomožnih ali transportnih parnikov. Mnogo senatorjev je mnenja, da mora naša vojna mornarica ostati na Pacifiku in da se za Atlantik zgradi povsem novo vojno brodovje. Senat je potrdil gradnjo novih transportnih parnikov, od kte-rih je gibanje vsake mornarice v vojnem času odvisno. O potovanju naše vojne mornarice so bili med debato razni senatorji zelo različnega mnenja. vendar je pa bilo splošno mnenje tako, da je namen potovanja mornarice dober in ugoden ter koristen za ugled naše republike.
O gradnji štirih novih oklopnic se vrši debata danes in pristaši predsednika Roosevelta so sklenili, da bodo energično nastopili za predsednikov načrt.
Južne republike. Groze v Guatemali.
V GUATEMALA CIUDAD, GUATEMALA, UVEDEL JE PREDSEDNIK ESTRADA CABRERA GROZNO VLADO.
Nad tristo zarotnikov, ki so izvršili napad na predsednika, je aretovanih.
HAITSKI KONGRES.
TAT JE VRNIL $1200.
Vrnil je vrednostne listine nekemu klubu, ktere je v soboto ukradel.
Montclair, N. J., 22. aprila. Mi-nolo soboto je nek nepoznan tat obiskal prostore Glen Ridge Golf kluba, kjer je ukradel iz blagajne razne vrednostne listine in tudi gotovi denar, kar ga je dobil. Med drugimi je udri tudi v omaro Wardwell G. Tho-masa, kjer je dobil tudi vrednostne listine. Včeraj je pa imenovani Thomas dobil po pošte vse ukradene vrednostne listine, med kterimi so bile tudi one, ki so bile last druzih članov imenovanega kluba. Ukradene vrednostne listine so bile vredne $1200 in vse so bile take, da jih je mogoče povsodi prodati.
Pismo z listinami je dospelo iz Xewarka, N. J., toda v njem ni bilo ničesar, kar bi značilo, kedo je tat. Gotovine je bilo ukradeno le za $18 in poleg tega je tat tudi odnesel lepo zlato uro, ktere pa naravno ni vrnil. Tat se je brezdvomno bal prodati
vrednostne listine.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za 10.35 ............ 60 kros.
za 20.45 .............100 kron.
za 40.90 ......... 200 kron.
m 102.00 ............ 500 kron.
mm 204.00 ............ 1000 knm.
za 1017.00 ............ 6000 kron.
Poštaiina je všteta pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poiiljatve izplačuj« c. kr. poštni hranilni urad v II. de 12. dneh.
Denarje nam poslati Je najprfli^-neje do f25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft
frank sakser oon
1M Greenwich St, New Totfc, tlM St. Clair A**, M. *
Mexico Ciudad, Mexico, 22. aprila. Dijaki, kteri so nameravali umoriti guatemalskega predsednika Estrada Cabrera, morajo glasom poročil, ki prihajajo iz imenovane republike, umreti. Koliko so jih že dosedaj ustrelili, še ni znano, kajti v Guatemala Ciudad, kakor tudi v vseh drugih krajih istoimenske republike, so uvedli kar najstrožjo cenzuro, tako da je zelo težavno izvedeti kake novice o političnih dogodkih. Vlada skrbi za to, da se v očeh ostalega sveta po možnosti pomanjša napad na predsednika, kakor tudi njegove barbarske odredbe proti zarotnikom, kteri bodo morali čutiti vso krutost njegove osvete. Iz poročil, ki so prišla kljub cenzuri preko meje, je razvideti, da so na predsednika streljali kadetje politehničnega zavoda, kteri so tvorili častno stražo predsednika, ko se je slednji peljal iz svoje hiše v državno palačo, da sprejme tam novega poslanika Zjed. držav v avdijeneo. Nadalje se tudi javlja, da so vojaki osem dijakov napadalcev na mestu ustrelili.
Dejstvo, da so kadet je izvršili napad na predsednika, dokazuje, da so v zaroto zapletene najboljše rodbine. Dosedaj so zaprli v zvezi z napadom do tristo osob in med temi so člani najuglednejših rodbin republike Gua-temale.
Obravnave proti jetnikom se prično prihodnji teden, toda zatrjuje se tudi, da bodo sodili le one, proti kterim imajo dovolj dokazov, dočim so one, kojim ne morejo kaj dokazati, poslali jednostavno že sedaj v dosmrtno ječo.
Cabrera je sedaj v strahu, da se zopet ne prične splošna revolucija v Guatemali, to tembolj, ker je znano, I da ustaško gibanje podpira predsednik republike Nicarague, Zelaya, ki hoče združiti vse srednjeameriške republike v skupno republiko, po vzoru Zjedinjenih držav.
Port au Prince, Haiti, 22. aprila. Tukajšnja postavodaja je včeraj z velikimi slavnostmi pričela z letošnjim zasedanjem. Otvoritvi senata so prisostvovali vsi člani tukajšnjih diplo-matičnih zastopnikov, častniki ameriških in angleških vojnih ladij, ktere se mude v tukajšnjej luki. kakor tudi častniki haitske vojske. Več tisoč vojakov je zasedlo vse ulice, ktere vodijo do parlamenta.
Predsednikovo poslanico je prečital finančni minister Marcelia, kteri je tudi v predsednikovem imenu naznanil, da je predsednik sklenil, da bode zadušil tudi najmanjši poskus ustaje. Potem je pozval postavodajo dežele, naj z vlado zajedno skrbi za vzdrževanje miru in redu v republiki. Pozval je tudi poslanoe, naj delujejo za napredek domovine in naj čuvajo tako domačine, kakor tudi v Haitiju živeče inozemce.
Guayaquil, Ecuador, 23. aprila. Od minole sobote nadalje je tukaj obolelo dvajset ljudi za kugo in od teb jih je devet umrlo. Med umrlimi je tudi znani kemik Flores Ontaneda.
Nesreča na železnici.
Blizo Spokane Falls, Wash., je skočil raz tir nek ekspresni vlak Great Northern železnice. Vagoni raznn dveh so zgoreli, toda potniki so se še pravočasno rešili, tako da se nikomur kaj žalega zgodilo.
Zastrupljeni zamorcL
Trije zamorci, ko so delali pri Boy-gter Gnano Company v Maconn, Ga., so se zastrupili s tem, da so priili med strupene pline. Štirje drogi delavci eo se onesvestili.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Strajk vslužbencev ulične železnice Chestru, Pa.
Pričetek z delom.
Chester, Pa., 21. aprila. Vslužbenci tukajšnje ulične železnice še vedno štrajkajo, vendar se je pa prebivalstvo mesta, ktero očitno sočustvuje s štrajkarji, v toliko pomirilo, da je železnica včeraj zopet pričela s prometom. Vozovi so vozili po vseh progah, toda nikjer ni bilo opaziti niti jednega potnika v vozovih. Vsak voz je stražila državna policija, toda kljub temu je množica napadla na raznih prostorih več vozov. Tako je na primer na 2. ulici množica napadla vozove z jajci in ko so jajca pošla, so ljudje metali na vozove, oziroma na skabe in stražarje kamenje in druge predmete, kteri so jim prišli v roke. Policijska konjiča je končno množica razgnala. Tudi danes se nadaljuje promet na vseh progah, ne da bi se razun skabov in stražarjev kedo vozil.
Chester, Pa., 22. aprila. Vslužbenci tukajšnje ulične železnice še vedno štrajkajo, toda kljub temu so včeraj na vseh progah vozili vozovi ulične železnice, na kterih delajo skabje. Potnika naravno ni bilo na vozovih ni jednega. Štrajkarji so namreč proglasili proti družbi bojkot in njihovemu pozivu so se odzvali vsi tukajšnji delavci, kakor tudi vse prebivalstvo, ktero je na strani štraj-karjev. Poleg tega so štrajkarji u-vedli po mestu tudi promet z omni-busi, tako da se sedaj vsakdo vozi z omnibusi.
Na vsakem vozu ulične železnice, ki sedaj vozi, so po štirje skabi, dočim patrulirajo po ulicah državni policaji.
Pri včerajšnjej seji mestnega sveta se je zadržanje družbe ulične železnice vsestranski kritikovalo, dočim so vsi mestni svetovalci hvalili štrajkar-je radi njihovega mirnega zadržanja. Potem je mestni svet sprejel šest resolucij, ktere določajo, da mora že-lezniena družba ob svojih progah izvršiti take poprave, ktere bodo veljale najmanj stotisoč dolarjev; ako pa tega ne stori, ne bode smela izvrševati prometa.
.Včeraj so zaprli štiri skabe, ker niso s svojimi vozmi na vogalu neke ulice pozvonili, kakor določajo mestni predpisi.
New Haven, Conn., 21. aprila. Delavci tukajšnjih lastnikov tobačnih tovarn že dalj časa štrajkajo in sedaj so delodajalci sklenili, da ostanejo njihove tovarne še za mesec dni zaprte. Sedaj se skuša spor med obema strankama poravnati potom razsodišča.
Montville, Conn., 21. aprila. V tovarnah TTncasville Mnfg Co. v tukajšnjem mestu in v Versailles, ktere so bile nekaj časa zaprte, so včeraj zjutraj pričeli zopet z delom. V tovarni, ki je last Monarch Woolen Co., ki je bila več mesecev zaprta, so deloma pričeli tudi z delom. Delavci delajo sedaj po 50 ur na teden, vendar se pa zatrjuje, da se bode v kratkem pričelo tako delati, kakor pred pričet-kom krize. Tukajšnja tovarna od Sachem Co. ostane še v nadalje zaprta. V tej tovarni so prenehali z delom minoli četrtek, in sicer iz nepoznanih razlogov. Kedaj jo bodo zopet odprli, ni znano.
i V madjarskej divjini. H Američanka in divjaki.
GLADYS VANDEKBILTOVA, KI SI JE KUPILA MADJARSKE-GA "GROFA", IMA DO-MOTOŽJE.
Cerkve in velikonočne kolekte v New Yorkn.
Cerkve v našem mestu so dobile povodom velikonočnega praznika lepa darila v obliki kolekte. Največ denarja so dobile episkopalne cerkve, kar znači, da ljudje sedaj ne čutijo več finančno krizo tako, kakor pred par meseci. Največji dar od jedne same osobe je dobila episkopalna cerkev Grace na Broadway in 10. ulici, kajti nekdo jej je podaril $168,000, dočim se je med drugimi ljudmi, ki so bili pri službi božji; nabralo $40,000. V cerkvi sv. Jerneja na Madison Ave. in 44. ulici so nabrali pri maši 13,000 dolarjev in v cerkvi sv. Tomaža na 53. ulici $10,000, dočim so nabrali v cerkvi Trinity v Harlemu $11,000. Tudi vse drage cerkve eo dobile lepa darila, daairavno nektere niso pričakovale, da se bode Velika noč tako
V Ciganiji je še vse divje in tam se nikakor ne more privaditi.
STO LET ZA AMERIKO.
Budimpešta, 23. aprila. Gladys Vanderbiltova, ktera si je nedavno kupila madjarskega "grofa" Szeche-nyija za moža, se v Ciganiji nikakor ne more privaditi, kajti razlika med civilizovanim svetom in divjino, oziroma med Ameriko in Ciganijo, je tako velika, da niti misliti ni mogoče, da bi se zamogel kedo, ki je vzgojen v eivilizovanej deželi, privaditi v na pol divje j deželi, dasiravno je Ogrska še vedno v Evropi. Tudi hiša njene matere v New Yorku je vsa drugačna, nego napol podrta koča njenega "grofa".
Da se jo je polastilo nepopisno do-motožje, je samoumevno in radi tega zamoremo pričakovati, da bode kupljenega "grofa" kmalo ostavila ter pohitela nazaj v civilizovane kraje. Ormezo, kjer se nahaja napol podrti "grad" njenega "grofa", stoji na samem in tje vozi tudi napol podrta železnica, ktera priča, da je Ogrska še vedno za sto let za drugimi deželami. Železnica je mnogo slabša, nego so ameriške železnice, na kterih se vozi izključno le premog in tudi vagoni so taki, da bi v Ameriki na njih ne hotel potovati niti navaden tramp, ker se je bati, da se vsaki čas podro. Kljub temu je pa bila Vanderbiltova, ki je v Ameriki vedno potovala v zasebnem prekrasnem vagonu, ki je veljal več, kakor je celo "grofovo" premoženje vredno, prisiljena iz Budimpešte v Ormezo potovati v predpo-topnej železnici. Ko je sedela v vagonu, je bila skrajno slabe volje in le težavno je prikrivala svoje solze, kajti že v Budimpešti v hotelu so jej pokvarili njeno veselje. Madjari, ki so, kakor znano, na pol divjaki in le malo boljši od ameriških Indijancev, so mislili, da je Gladys prinesla seboj cele vreče denarja in radi tega so jo prosjačili neprestano in jej pisali beraška pisma, kakor je to v Ciganiji običaj. Večino pisem k sreči ni znala citati, ker so bila pisana v mongolskem jeziku. Ko se je rešila nadležnih in prosjaških natakarjev v hotelu, je odpotovala v "grad" kupljenega si "grofa", kjer so jo Mongolci sprejeli, kakor se med Mongolci sprejemajo neveste. Vse ono, kar so kmetje govorili v svojih dobrodošlicah, so jej morali prestaviti v angleščino, toda to je bilo tako primitivno in otročje, da jej nikakor ni moglo ugajati V Newportu in New Yorku govore namreč ljudje povsem drugače, nego od vsega sveta zapuščenej Ciganiji.
Tudi govorjenje in nastopanje njenega "moža" je tako, da jej nikakor ne more ugajati. Kadar govori o sebi in svojej ženi, tedaj rabi vedno le besedo "jaz" in nikdar besedico "midva", kar povsem zadostuje, da spravi Američanko v jok, to tembolj, ker j2 vedno mislila, da je Ciganija saj nekoliko civilizovana in da imajo tu tudi ženske, saj nekoliko pravic. Vse to zadostuje, da postajajo pri njej želje vrniti se v njen ljubi New York, od dne do dne večje. V New Yorku si je Cigane tudi povsem drugače predstavljala, kajti videla jih je le, kadar jih je njena mati najela, da so igrali pri večerji. Na Ogrskem je pa vse prebivalstvo cigansko, kjerkoli se govori mongolski jezik, in vse je razcapano ter neolikano.
Tudi kar se tiče čistoče svedoči Ciganija, da je zadnja med evropskimi deželicami. "Grad" njenega "grofa* se jej tudi ne dopade, posebno še radi tega ne, ker mora rabiti zvečer sveče in petroljske svetilke, ako hoče kaj čitati, ktere v Ameriki niti pri najsiromašnejžih ljudeh niso več v rabi. O telefonu Ciganija v njenem kraju niti pojma nima, medtem, ko ima v Ameriki že vsak farmer v svojej hiši telefon.
Iz Avstro-Ogrske. Aehrenthal odstopi.
MINISTER INOSTRANIH DEL AEHRENTHAL IN VOJNI MINISTER NAMERAVATA ODSTOPITI.
Aehrenthal se je radi balkanske železnice blamiral in radi tega mora iti.
NEMŠKO IZZIVANJE. » * o '
Dunaj, 23. aprila. Skupni minister inostranih del, čifut Aehrenthal, kakor tudi avstrijski vojni minister Aehrenthal, bodeta te dni vložila prošnjo za odstop, ako ogrske delegacije ne bodo privolile, da se poviša častnikom plača. Minister inostranih del Ahrenthal se je tudi zelo blamiral s svojim predlogom, da se gradi avstrijska železnica po željah Nemčije na Balkanu in že to zadostuje, da je njegovo itak slabo ministrovanje v nadalje nemogoče. Vse kar je minister inostranih del dosedaj započel, mu ni vspelo in sedaj so tudi vsi ogrski ministri izjavili, da o povišanju častniških plač necejo ničesar vedeti, kajti za brezposelnost so itak dovolj dobro plačani.
Dunaj, 23. aprila. Nemški cesar je za trdno sklenil, da pride na Dunaj osobno čestitati Fran Josipu povodom njegove šestdesetletnice vladanja. Da pa bode izzivanje iz Nemčije še večje, bode sedaj dovedel za šta-fažo par takozvanih nemških "kne zov" in njihovih žen ter otrok. Nemce bodo na Dunaju nastanili v gradu Schoenbrunnu.
BOGATINOV SIN ROPAR.
Porotniki so ga spoznali krivim po žiga in ropanja.
White Plains, N. Y., 22. aprila. Tukajšnje porotno sodišče je včeraj pro-našlo krivim De Witt Thompsona, kteri je sin bogatega Thompsona iz New Yorka, kjer ima slednji več lepih apartmentskih hiš. De Witt je bil obdolžen, da je oropal veliko pro-dajalnico tvrdke Adams & Smith v Bedfordu, kjer ima njegov oče svojo letno hišo. Obtoženec je bil tudi obb-dolžen, da je več hiš požgal in napi a vil na ta način najmanj za $100,000 škode. Thompsona iščejo tudi v Brooklyn Borough v New Yorku, kjer se trdi, da je ustrelil nekega moža. V hiši Livermoore je imenovani lopov ukradel za $30,000 diamantov. Porotnika so ga spoznali krivim požiga in ropanja po tretjem redu in sodišče bode še danes izdalo obsodbo.
m na "Gtae Ne
Našel je $7000 pod vratmL
Mrs. Ann Elizabeth Horton iz Whitestone, Queens Borough, v New Yorku je včeraj naznanila zapuščinskemu sodniku, kteri je razpravljal o zapuščini njenega očeta, da je našla sedemtisoč dolarjev v nekej skrivnej odprtini pod vratmi njegove spalne sobe.
Njen oče William H. Wilkins je umrl v januarju lanskega leta. Po njegove j smrti je njegova starejša hči, ki je vdova, prišla v njegovo sobo in ko je zaprla vrata, je nekako čudno zaropotalo. Ko je prostor natančneje priskala, je pronašla tajno odprtino, v kterej je bila koverta s sedemtisoč dolarji v gotovini. Njen oče je bankam le malo zaupal in tako je ostavil svoj gotovi denar raje doma na varnem. Razun denarja je pokojnik ostavil mnogo zemljišč, ktera so vredna več tisoč dolarjev.

Za $24.00
v Trst ali na Reko
bode peljal novi parnik na dva vijaka
MARTHA WASHINGTON. Kdor rojakov želi potovati s tem par-nikom, naj se takoj oglasi pri: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, aH
8104 St. Olair Avenue, N. 2L,

Bazne novosti
iz inozemstva.
i
V NEMČIJI JE ZAVLADALA ZOPET PRAVA ZIMA IN ZAPADLO JE MNOGO SNEGA.
Bivši angleški ministerski predsednik Sir H. Campbell umrl.
ZASEDANJE PORTUGALSKEGA PARLAMENTA.
Berolin, 22. aprila. Iz vseh krajev Nemčije prihajajo poročila o velikem snegu, ki je včeraj zapadel. Najbolj je snežilo na severu, oziroma v Schles-wig-Holsteinu, kjer kaže toplomer pod ničlo. Tudi v Berolinu so imeli včeraj sneg, kteri je v nekterih goratih krajih zapadel tako, da leži čevelj na debelo.
London, 22. aprila. Sir Henry Campbell Bannerman, bivši angleški ministerski predsednik, ki je nedavno svoje mesto ostavil radi bolezni, je danes umrl v svojej tukajšnjej hiši. Pokojnik je bol oval več mesecev za srčno napako in svojo smrt je pričakoval že nad mesec dni, oziroma od tedaj nadalje, ko je podal kralju svojo ostavko. Njegovim naslednikom je bil imenovan, kakor smo poročali, Herbert S. Esquith. Sir Henry je bil star 70 let in je bil po rodu Škotec ter je bil za pokojnim Gladstonejem najpopularnejši angleški državnik.
Lisbon a, 22. aprila. Dne 29. t. m. se prične zasedanje novega portugalskega parlamenta, in dasiravno se je dosedaj zatrjevalo, da otvoritvi parlamenta kralj ne bode prisostvoval, naznanja sedaj list Diario Seculo, da bode kralj otvoril sam parlament.
Poznanj, nemška Poljska, 23. aprila. Višji predsednik Waldow in drugi višji uradniki v Poznanju so pričeli v novejšem času dobivati grozilna pisma, o kterih mislijo, da so jih pisali zatirani Poljaki. Nepoznani pisalci aaznanjajo nemškim lopovom, da jih bode dohitela ravno taka osoda, ka-koršnja je spravila na "oni svet" nedavno grofa Potoekega, namestnika v Galiciji. Uradnike mora sedaj čuvati policija.
Casablanca, Maroko, 23. aprila. Od tu je danes odplul angleški parnik Penhurst, s kterim so odpotovali odposlanci novega sultana Mulaj Ha-fida. Odposlanci bodo potovali v London in potem v Berolin, kjer bodo prosili, da se novega sultana pripozna kot vladarja južnega Maroka.
ZIMA V NEW JERSEYU.
V okolici Patersona še nihče ne pomni takega aprila, kakoršen je letošen.
Paterson, N. J.. 22. aprila. Prebivalci tukajšnjega mesta, ki žive na zapadnej strani mesta, oziroma v bližini Barbour Ponca, so včeraj zjutraj našli na vseh stoječih vodah ledeno skorjo. Najstarejši prebivalec tukajšnjega mesta ne pomni, da bi kedaj bilo v aprilu tako mrzlo, kakor je let os. Farmerji, kteri so na glasu kot dobri vremenski proroki, trdijo, da preje ne bodemo imeli lepega in poletnega vremena, dokler ne .dobimo še jeden snežni vihar v slovo le-tošnjej zimi.
-o-
Psi in mačke morajo molčati.
Mestni očetje mesta South Orange, N. J., so imeli včeraj važno sejo in pri tem so sklenili, da bodo storili vse, da so odpravi ono, kar moti pravično spanje meščanov. Sedaj bodo odpravili iz mesta vse mačke in pse ter kokoši, ktere živali imajo navado, da so po noči zelo glasne. Danes so izdali oglas, kteri določa, da morajo psi, mačke in petelini vsako noč od 30. ure zvečer do 6. ure zjutraj popolnoma molčati. Ako bi se pa kak maček kjub temu odšel med omenjenimi urami ženiti in kričati po strehah, bode moral njegov gospodar plačati pet dolarjev kazni, kar velja naravno tudi za peteline in za pse. S tem predlogom je nastopil nek mestni svetovalec, čegar slnlbovanje poteče
še 4. maja t. L
» *
J?Š
(Siorenic Daily.)
Owned and published by the SLOVENEC PUBLISHING COMPANY
(ft corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Bosiness of the corporation and i of above officers: 10® Greenwich Borough of Manhattan, New York
Za leto velja list xa Ameriko in
Oanado.........$3.00
,, pol leta.........1.5U
„ loto sa mesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . 2.00
Evropo za rme leto.....4.50
m «* m pol leta.....2.50
j, M „ četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vsemii nedelj in praznikov.
«GLA8 NARODA"
("Voice of the People") every day, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
(^Advertisement onjagreement.
^Popisi brez podpira in osobnosti se ne
Denar naj se blagovoli pošiljati po ACooey Order.
Pri epreeterabi kraja naročnikov Mimo, da se nam tudi prejšnje IvaiiAče ~haznani, da hitreje naj-bo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov:
"GLAS NAKODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Taftova kandidatura.
Iz glavnega stanu republikanske stranke, oziroma iz stanu republikanske skupinje, ktera deduje na to, da bode naš prihodnji predsednik vojni tajnik William H. Taft, se nam poroča o izbranju delegatov za Tafta za bodočo nacijonalno republikansko konvencijo sledeče:
"Odkar je tukajšnji urad izdal svoje zadnje izvestje o odbranih kandidatih za nacijonalno republikansko konvencijo, je bilo odbranih dosedaj 126 nadaljnih delegatov. Med temi jih je 78 odbranih v onih državah, ktere imajo svoje sinove kot predsedniške kandidate — (M v Pennsyl-vaniji, 10 v New Yorku in 4 v lili-noisu. Delegatje v Pennsylvaniji niso dobili posebnih navodil, ker so bili odbrani direktno pri primarnih volitvah. Vendar se pa zatrjuje, da bodo ti delegatje podpirali senatorja Knoxa in radi tega se lahko trdi, da se dobili inŠtrukcije, da podpirajo imenovanega kandidata. Deset v New Yorku odbranih delegatov je dobilo navodilo. uaj glasujejo za Hngfaesa, doč-im sta dobila dva v lili-noisu odbrana delegata navodilo, da glasujeta za Cannona. d oči m dva na
1 Z 1.
V novejem času imamo pri nas vedno spremenljivo vreme in tudi viharji so v raznih pokrajinah na dnevnem redu. To so bolečine naše zemlje, na kterej se pojavljajo znaki pomladi, pred ktero se mora zima vedno bolj umikati. Na drevju in na polju se je pojavilo malo zelenje, ktero razveseljuje pogled vsakega, kteri je tako srečen, da zamore priti kedaj na prosto. Potem je prišel v minolem tednu dan vstajenja. Tudi ta dan je bil še oblačen in deževen ter neprijeten — vendar nam je pa prinesel obilo nade, do bodo postali časi vese-lejši in lepši.
Celih Šest mesecev je trajala dolga zimska noč z neprimernimi viharji, koji so se pojavili na našem ljudskem življenju. Pri tem je zgubilo na de-settisoče ljudi svoje eksistence in na stotisoče jih je prišlo ob svoj vsakdanji kruh. Vihar je podrl vse ono, kar je bilo trhlo, dasiravno se nam je dozdevalo pred viharjem tako mogočno in veliko.
Orkan je sedaj ponehal in vsakdo skuša sedaj škodo popraviti in ne-kteri skušajo sedaj celo one veje, ki so popadale na tla, pobrati in jih zopet pritrditi nazaj na debla v zdravem gozdu naših — bank. Toda bo-do-li bolni deli dobili sedaj nov mozeg in novo življensko moč t Banke, ktere je vihar podrl, so jedna za drugo zopet vstale, tako da zamoremo trditi, da so imele tudi one svoje — vstajenje.
Toda od vseh onih, kteri so svojo lastno gnilobo prenesli na one veje, dokler se v viharju ni vse skupaj podrlo, dosedaj še ni jeden ni bil pozvan na odgovornost in ni jeden ni bil kaznovan, kajti vsi še vedno popravljajo deloma sami, deloma pa prepuste to delo svojim prijateljem. Vsled tega ne moremo mnogo pisati o vstajenju pravice in morale...
Inače se pa pri nas povsodi pojavlja novo življenje, ktero pričenja počasi poganjati in kaliti. Zimska kriza je pričela zginjevati in iz kritične noči prihajajo spomladni žarki. Je-li to znak finančnega in gospodarskega vstajenja? Naravno: to nam prinaša saj nado na boljše in srečnejše čase!
DOPISI.
Cleveland, Ohio. Draei "Glas Naroda":—
___w_____________Kakor je splošno znano, praznuje
daljna delegata nista dobila ni karih	slavna Jugoslovanska Katoliška
navodil.	' Jednota desetletnico svojega obstan-
4 'Oseminstiridt^et delegatov je bilo k»- ^ • Precej dolga doba. odbranih v takorranem odprtem ten- v k<'J» » marsikaj zgodi, ako se za-Lorija, oziroma v državah, ktere ni- veda sv«.jih plemenitih dolžnosti- In »ajo svojih sinov kot kandidate. Med * ** •>** ^	dobo zavedala
low jih je dobilo 36 navodila, naj svojih dolžnosti, ter delila dobrote glasujejo za vojnega tajnika Tafta. j" trebnim na vse strani širom Ame-docim jih 12 ni dobilo posebnih in-: "ke ter podpirala osirotele družine itrukeij, toda štirje so javno izjavili,' v mili Sloveniji, ki so zgubile svoje da bodo glasovali za Tafta. Vojni domače v ptujini — Ameriki. tajnik T aft je torej dobil med temi' Kakor balzam na pekoče rane, tako 48 delegati 40 glasov.	(deluje J. S. K. Jednota z zgledom in
**Minnesota je odbrala 20 deiega- svetom ter z gmotno podporo med tov za Tafta, štiri delegate at large' svojimi člani, ki so na jeden ali drain 16 pokrajinskih delegatov, kar po-'gi način nesrečni in potrebni moral-
men ja, da je Taft dobil v Minnesoti 22 delegatov. V Massachusett.su je dobil Taft osem delegatov z navodili, T Michigan u jih je bilo odbranih 11, ▼ Mi&souriju dva in v Marvlandu dva.
4 4 Delegatov, ki niso dobili posebnih navodil in ki niso v teritoriju, kjer so dprnači sinovi kot predsedniški kandidatje, je bilo odbranih na Hawaii dva, v Louisiani dva, v Maryland u dva in v Massachusettsu iest.
" Vseh delegatov je bilo dosedaj za nacijonalno konvencijo odbranih 642 in ti zastopajo 27 držav, jeden teritorij in tri otoška posestva. Med temi delegati jih je dobilo 267 navodilo, da glasujejo za Tafta, 68 jih je brez posebnih navodil in 207 jih je dobilo navodila, da glasujejo za naslednje kandidate: 44 v Ulinoisu Sa Mr. Cannona, 30 v Indiani za Mr. Fairbanksa, 44 v New Yorku za Mr. Uughesa, G4 v Pennsylvaniji za Mr. Knoxa in 25 v Wisconsinu za Mr. La FoUette.
"Med 68 delegati brez navodil jih je vež nego tretjino javno izjavilo, da bodo glasovali za tajnika Tafta.
"Tajnik Taft ihia izven države Ohio 229 delegatov, ki so dobili nalog, da glasujejo zanj in ti delegatje zastopajo 21 držav, jeden teritorij in jedno otoško posest."
Bolgarsko sobranje.
O lasom vesti iz Sofije se tjodo volitve sa sobranje (parlament) vršile meseca aprila. Početkom maja as sestane sobranje na izredno zasedanje, da sklepa o novem bolgarskem posojilo. Objednem bode sobranje razpravljalo o železniški črti Kistendil-Kumanovo. Bode Be tadi govorilo o bolgarski stvari v Mace-
nih in gmotnih podpor. Marši kedo v tej kratki dobi desetih let je prejel podporo ter bil rešen moreči h skr-bij; marsikomu je bila edina tolai-niea v težki bolezni, edini prijatelji člani sL Jednote Ko se ravno obrnejo tovariši in prijatelji v življenju veselja od reveža, tedaj ga sprejme Jednota v svoje varstvo, ona skrbi za njega in njegovo družino.
Kaka blaga naloga, kako lep namen ima ona! Človeško sree veselja vzklika, ko vidi, da ona, naša mati, dobrotnica od dne do dne postaja močnejša, kako močno se razvija širom Amerike, sebi v čast, članom pa v korist; saj čim močnejša bode, tem večja bode naša zaslomba pri njej. Ali bi ji ne bi tedaj ob deestletnici obstanka krepko zaklicali: "Cveti v blagor trpinov na veke!"
Zato je naše društvo sv. Janeza Krstnika Št. 37, spadajoče pod okrilje si. J. S. K. Jednote sklenilo, da priredi slavnost na čast Jednote ob njeni desetletnici; slavnost bode kolikor mogoče najsijajnejŠa, ker znamo ceniti nevenljive zasluge njene med našim ubogim narodom. Želimo pa, da mnogoštevilna društva store isto, da slavnostno praznujemo veliki dan, dan vstajenja na društvenem podpornem polju. Veselimo in rad ujmo se, da Jednota nam v korist tako lepo cvete! Zato zbndimo se in pojdimo med narod, da dostojno praznujemo velepomembni jubilej!
Zaradi težkoč, s kterimi se imamo boriti tu v Clevelandu pri uprizar-jenju slavnostnih večerov in podobnih veselic, se vrši praznovanje desetletnice drugo nedeljo po Veliki noči, t. j. dne 3. maja ob 8. uri zvečer. Program, ki bode jako bogat, objavimo pozneje. Cenj. občinstvo Se i saj opozarjamo na to veaelieo.
J. H.
Cleveland, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, priobčite teh par vrstic v našem glasilu.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 J. S. K. Jednote je v soboto dne 18. mal. travna dopoludne spremilo umrlega brata Josip Perkota k večnemu počitku na pokopališče Calvary Cemetery. Društveni bratje so se udeležili polnost evilno sprevoda iz hiše žalosti v cerkev na iztočni 40. ulici in od tam po blagoslovljenju zemeljskih ostankov na pokopališče.
Z društveno zastavo na čelu je korakalo društvo pred rakvijo nepozabnega ranjcega; kljub neprestanemu deževju je bila udeležba mnogo-brojna. Kaj bi tudi ne bila, saj je bil umrli Josip Perko ustanovitelj našega društva in tudi odbornik, dokler ga ni dolgotrajna bolezen položila na postelj, ktere ni več zapustil. Bil je vneti član in goreči zagovornik pravega društvenega življenja. Koliko se je on trudil za prospeh našega društva, koliko je moral od rojakov prestati, predno je društvo postavil na trdna tla! In kaj mu je bilo za plačilo T Zel je nehvaležnost nekterih rojakov.
Pa vse zapreke ga niso ostrašile, da bi ne dosegel tega, za kar se je zavzel. Vsled tega je tudi slovel kot neustrašen bojevnik na društvenem polju, kot trd značaj, vesten in zanesljiv odbornik. Naše društvo mu je poklonilo krasen venec z napisom kot mal spomin hvaležnosti blagemu dru-štveniku; v srcih pa bodemo ohranili večen spomin kot vzornega in vestnega ter vzglednega člana-ustanovi-telja.
Ranjki je dobival društveno podporo 6 mesecev, iz Jednote pa 3 mesece, skupno 9 mesecev, in tu mu je bleda žena — neizprosno smrt pre-strigla nit življenja in ga poklicala v boljše življenje. Ves ta čas je bival na farmah, ki si jih je kupil v ta namen, nadejajoč se, da se na svežem zraku okrepča, no osoda je hotela drugače. Najžalostnejše pri tem je, da je zapustil obilno družino, več ne-dorastlih otrok. Vendar tudi v ta namen je preskrbel, da jih ni zapustil v pomanjkanju. Bil je pri obeh slovenskih jednotah in Hrvatski Narodni Zajednici ter še v jednem slov. društvu.
Na pokopališču, kjer smo zadnjikrat vzeli od pokojnika slovo, je bil p ret rešujoč prizor. Ob odprtem grobu so glasno in obupno pretekali solze žena in brat ter šestero mladoletnih otrok (od 4 do 15 let). Srce nas je zabolelo, ko smo gledali zapuščene otroke plakati ob krsti pri odprtem grobu nenadomestnega očeta.
Zdrsnila je črna krsta v črno zemljo in vrgli smo vsak nekaj prsti na ■jTob našega brata, žele« mu večni mir in pokoj, nato smo se pa žalostni razšli.	Član društva.
Pesnica iz Fiddletowna.
Spisal Bret Harte.
( Nadaljevanje. > HL
V božičnem tednu leta 1870 je nudilo malo mestece Genua v državi New York pogled, ki je glasno pričal o grenki ironiji njegovih botrov in ustanovnikov. Po eelem mestu je divjal grozen snežni vihar ter bril mraz, ki je bil vreden svojega sodruga v Labradorju. Kupola lesenega- pošt nega poslopja je bila popolnoma za-metena in iz oken hotela Genua so odletavale snežinke proti drugim hišam v bližini.
Temno so štrleli zvoniki štirih glavnih mestnih cerkev proti nebu, kot bi se jezili, da jih je človeška umetnost postavila tako visoko ▼ zrak, kjer morejo le s težavo kljubovati snežnemu zametu. V bližini kolodvora samujoča metodistovska kapela je bila popolnoma zavita v sneg ter jednaeila lokomotivi na železniškem tiru. In res zdelo se je pri natanč-nejem opazovanju, da č?ka samo še, da ji ljudje priklopijo nekoliko hiš, nakar bi odpihala v prijaznejše pokrajine.
"Le ponos Genue, Crammerjev pen-zijonat za mlade dape, se je odlikoval od vseh drugih poslopij na svojem vzvišenem Parnasu na konca glavne ulice. Crammerjev zavod nikakor ni skušal prikrivati dejstvo, da je javno poslopje: vsakega obiskoval ca, vsak lep obraz, ki se je prikazal pri oknu, si lahko spoznal po celem mestu.
Žvižg lokomotive, ki je zapiskhla ob četrti uri v znamenje, da odhaja brzovlak a postaje, je privabil le malo gledalcev na kolodvor. Izstopil je en sam potnik, ki se je takoj vsedel v edine sani, ki so iskale na kolodvora, ter ukazal peljati proti hotela Genua. In nato je hitel vlak naprej — m ono jednoličnostjo napram človeškim simpatijam in radovednosti, kot j« lastna brzovlakom. Edino samo-kolnieo, ki ja Šakala ob morebitno
prtljago, spravijo zopet, v skladišče, vrata kolodvora se zapro in nadzornik se poda proti svoji hiši.
Žvižg vlaka ob štirih popoldne je tri mlade dame Crammerjevega zavoda, ki so se naslajale pri slaščicah gospe Phillips v skrivni sobi, opozoril na njih krivdo. Občudovanja vredna pravila v zavodu namreč nikakor niso mogla vzgojiti svojih go-jenk za moraliČno življenje v strogem pomenu besede; v cerkev so zahajale točno — da so med službo božjo koketirale z mestnimi fantini; v šoli so se učile najboljših naukov — da so v prostih urah tem hitreje požirale vsebino opolzlih romanov.
Sad te vzgoje dvojne mere je bila družba zdravih, naravnih in ljubez-njivih bitij, ki so zavodu delala vifc čast. Celo gospa Phillips, kterej so dolgovale vse gojenke, se je čutila veselo med njimi ter venomer izjavljala, da jo pogled na svoje gojenke vedno razočara.
"Štiri ura, dame! Če nismo ob petih pri molitvah, nas bodo pogrešali 'reče ter se dvigne s svojega sedeža; odlikovala se je kot načelnika svojih gojenk z velikanskim orlo-vim nosom ter odločnim nastopom.
"Imaš knjige, Addy T"
Addy potegne tri, precej zamazane romane izpod svojega plašča.
"In ti živež, Karry t"
Karry pokaže na precej sumljiv zavoj, kterega je nabasala v žep svojega spodnjega krila.
"Ergo vse v redu! In sedaj na pot, gospodične. Kar smo pojedle, pripišite k dolgu", reče obrnjena proti gospodarici sobe, kjer so se pravkar zabavale. "Plačala bom jaz, ko dobim svoj denar!"
"Ne, Katrinka", reče Karry ter pokaže na svojo denarnico, "plačala bom jaz — vrsta je na meni."
"Nikdar!" zavrne jo ponosno Katrinka. "Nikdar! Če tudi dobiš vse zlato iz Californije. Naprej, gospodične !'
Ko odpro vrata, bi jih močan vetrovni sunek skoro podrl na tla. Dobrodušna gospa Phillips se prestraši.
"Za božjo voljo, otroci! V takem vremenu ne morete na prosto. Naznanila bom v zavod, da pri tem vremenu ne morete tja. Priredila vam bom v svojih sobah prenočišče."
Toda slednje besede so se že zgubile v glasnem kriku gospodiČen. Že so sfrčale po stopnjicah navzdol ven v nevihto in zamet.
Kratek dan se je kmalo nagnil k večeru, sosebno, ker celi dan ni bilo videti solnčnega žarka. Deklice na cesti so bile še precej vesele ter se na vse mogoče načine zabavale; ko pa zavijejo okoli ogla in skušajo teči preko zasneženega polja, jih skoro zapuste moči in Karryne rjave oči >e napolnijo s solzami.
Ko preteče jo čez polje, jih popolnoma zapuste njih moči.
1• Pojdimo nazaj", reče Karry.
4"Nemogoče je prebresti v tem sne-iru še enkrat polje", zavrne jo Addy.
*4Torej počijmo si pri prvi hiši", (»rosi Karry svoje tovarišiee.
"Prva hiša", zavrne jo Addy, "je gospoda Robinsona."
Pri tem pa škodoželjno pogleda na Karry, ki radi tega pogleda zardi po eelem obraza.
"Ah, seveda", reče Katrinka ironično. " seveda ustavimo se pri Robi n son u, ki nas povabi na čaj ter naposled pripelje na svojih saneh še v zavod — s priporočilom gospe Robinson do ravnateljstva, naj se mladim gospodičnam spregleda prestopek hišnih pravil. Ne", nadaljuje Katrinka energično, 'radi mene pojdite k Robi nsonu, jaz pa se vrnem v zavod po isti poti kot sem ga zapustila: skozi okno — ali pa ne grem nikdar več nazaj!''
In nato skoči kakor sokol proti Karry, ki je omagana in premrzla že hotela vsesti se v sneg. Strese jo močno in reče:
"Kaj menda že hočeš zaspati T Tiho... Čuj!___Kaj je tof"
Začni se je glas kraguljčkov. In v temini zapazijo bližajoče se sani, v kterih je sedel en sam človek.
"Skrijte svoje glavice, gospodične! Če je kdo, ki nas pozna, smo zgubljene!"
Toda v saneh ni sedel nikak znanec, ker iz njih se začuje popolnoma taj glas, vendar prijazen, ki vpraša gospodične, če jim more na kak način pomagati
Ko gospodične pogledajo za njim, zapazijo v kožuh zavitega moža, kterega obraz je pa bil skoro popolnoma skrit v debeli kučmi. Le par brkic je gledalo radovedno na dan.
"Sin je starega hlapca Ruperta!'' zašepeče Addy.
Z glasnim smehom zasedejo gospodične sani — prejšnja veseloat se je povrnila.
"Kam naj vaa peljem 1" vpraša tujec.
"V zavodi"
Počasi zavijejo sani po hriba. Ko zapazijo pred seboj starodavno poslopje zavoda, tnjee ustavi sani.
"Vi poznate pot bolj« kot jas. Kja je ▼hodt"
"Na zadnji strani hiše — skozi' okno", odvrne hitro Katrinka s pri-kupljivo ljubeznjivostjo.
"Že razumem", odvrne hitro tujec, skoči raz svoj sedež in vzame konjem kraguljčke.
"Sedaj lahko zavozimo prav pred hišo, ne da bi nas kdo slišal", razlaga dekletam.
"Prav gotovo je sin starega hlapca Ruperta", šepeče Addy. "Vprašajmo, kako je z zdravjem njegovega očeta.''
"Tiho!" zavrne jo hitro Katrinka. "Angelj je, rečem. In me", šepeta naivno svojim družicam, "me smo pa kakor čarovnice."
Tiho zavijejo sani okoli plota, čisto do zida. Sneg, ki se je blišžal po tleh, je dajal nekoliko svetlobe. Tujec pomaga gospodičnam iz sani in medtem ga slednje pozorno motrijo. Odpre jim še okno v zavodu, skozi kterega se plazijo zakasnele gojenke; nato pa stopi zopet k sanem. Lepe njegove potnice mu še žele lahko noč ter se mu na oknu prisrčno zahva-ljujejo.
Ena gojenk obstoji še pri oknu.
"Dovolite, da tukaj prižgem svojo cigaro", reče tujec ter se skloni na okno. "Če to storim zunaj, lahko obudim sumnjo.''
Pri svetlobi žveplenke zapazi krasen obrazek Katrinke, ki se mu zdi kot dovršena podoba slavnega slikarja. Počasi gori žveplenka, ktero namenoma drži v roki, da zgori popolnoma. Katrinka se pa škodoželjno nasmeje. Spregledala je namen tuj-ea. Zakaj pa je bila vedno prva v razredu T
Drugega jutra se je vihar polegel in solnce je krasno odsevalo po belem snegu. Posvetilo je tudi v sobo gospodičen, naših znank, v zavodu. Patetično stisne Katrinka svojo roko proti nežnim prsom ter pokaže na Karry.
"On prihaja!" zašepeče komaj slišno.
"Kdo?" vpraša brezbrižno Karry, ki nikdar ni vedela, ali se Katrinka šali, ali govori resnico.
'' Kdo!.... Gotovo naš včerajšnji rešnik! Prav sedaj je dospel s svojim vozom pred naš zavod..." In z roko si pogladi svoje čelo. - "Kaj le išče pri nas?" vpraša Karrv, pri kterej se je vzbudila radovednost.
"Kaj jaz znam!" zavrne jo Katrinka. "Morebiti je pripeljal svojih pet hčera v šolo.. .. Ali pa hoče zapisati svojo mlado ženo v zadnji semester našega pouka, da si pridobi višjo izobrazbo."
"Saj ni bil star, da bi bil imel že pet hčera godnih za šolo"reče z resnim glasom Addy.
4'Neumni otrok, meniš, da bo povedal vsem. da je oženjen!" zavrne jo lokavo Katrinka. 44 Ti možje — nikar ne vemo. kaj so. Nas neprestano varajo — in predvsem je to moja nsoda!'*
44Toda Katrinka!" reče Karry. ki je že menila, da je Katrinka nesrečno zaljubljena.
44Tiho! Gospodična Walker ima besedo!" reče smeje se Katrinka.
"Prosim mlade dame oproščen ja. ker jih motim", reče Walkerjeva z nosljajočim glasom. 4 4 Nekdo pričakuje gospodično Karry Tretheriek v
govorilni sobi."
• • •
(Dalje prihodnjič.)
Slovensko katoliško
podp. društvo
cr
=D
svete Barbare

zaZjedlnJen© države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
lnkorpoHranodne3l. januarja IQOJ v državi Pennsylvaniji.
-o—o-
ODBOENIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,' Kmob
L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠ TIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P*.
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa.
FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brat-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, IH. nadzornik, 50 Mill St, Loserna, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNlC, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pofiiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P O Box M7 Forest City, Pa.	'
_Drnitveno glasilo je "GLAS NARODA".
Vprašanje o imenovanju pravoslavnih škofov ▼ Bosni.
Imenovanjem Evgenija Letice me-tropolitom sarajevskim je izpraznjeno mesto banjeluskega vladike. Glasom statuta, odobrenega od Srbov in potrjenega od cesarja, je imenovanje vladik pravica krone. Medtem je sedaj banjeluški cerkveni svet sklenil: 1. Ostajamo pri sklepu, da se vladiko izvoli, a ne imenuje. 2. Zavarujemo se proti imenovanju tujih (to je iz avstro-ogrske monarhije došlih) Škofov. 3. Zavarujemo se proti kandidaturi elementov, ki ne morejo jamčiti za mir. — To poslednje se tiče kandidature mostarskega arhiman-drita Govedarine, ki je avstrofil.
Bjornson za Slovake.
Znani norveški pesnik Bjornson je poslal češkemu narodnemu muzeju pismo, v kterem javlja, da ostane on vedno na strani Slovakov in da se bode boril proti tlačenju od strani Madjarov in da hoče pokazati to vsemu svetu v pravi luči.
SLOVENCEM NA ZNANJE.
Cmtfmri direktor Coffins K. T. Medical Institute:
Naznanim Vam, da sem jako zadovoljen z zdravili, ktera ste mi poslali, ker se čutim popolnoma zdra vega sedaj, ko sem jih porabil. Iz srca se Vam torej zahvaljujem ter Vas vsakemu priporočam. Ostajam vedno Vaš hvaležni
Lovrenc GoliČnik, Aldridge, Mont.
Profesor Czerny pozvan h kralju Manuelu.
Iz Heideiberga poročajo, da je gla-soviti kirurg profesor dr. Czerny, jeden najuglednejših učencev Billrotha, pozvan h kralju Manuelu v Lizbono. Iz tega je razvidno, da stanje rane, ki jo je dobil kralj na roko povodom atentata dne 1. februarja, vendar ni tako ugodno, kakor poročajo oficijel-ne brzojavke iz Lizbone. Profesor Czerny (Černv) se nahaja sedaj na otoku Capri.
Železniška zveza Pirej-Larisa.
Grški minister za vnanje stvari je izročil porti (turški vladi) noto, v kteri prosi za zvezo železnice Pirej-Larisa s turško železnico pri Plata-monu.
Še eno.
Natakarica (hlapcu, ki vrže gosta čez prag:) "Daj mu še eno brco — cigaro je tudi vzel, a ne plačal!"
Prošnja rojakom.
Newyorski cerkveni odbor je razposlal slov. katoL podpornim dru-štvam in drugim rodoljubom znamke prodajo in to na korist slovenske cerkve v New Yorku. .Cerkveni odbor je v nadi, da slavna društva in njih radodarni požrtvovalni člani ne bodo odrekli malih prispevkov na korist slov. cerkve v New Yorku.
Slovenska kolonija v New Yorku in Brooklynu ter okolici se je zidnja leta zelo pomnožila in je na času, da postavimo svojo cerkev, a to zamoremo storiti le s pomočjo druzih rojakov. .Na čelu cerkvenega odbora je naš čislani rojak Rev. ALOJZIJ BIiAZNIK, kteri bode, kakor hitro dozidamo zaželjeno in potrebno cerkev, tudi naš dušni pastir kaker je bil dosedaj, dasi žali bog redno oskrbuje službo božjo med Slovaki v mestu Haverstraw, N. Y., a radi bi ga vedno imeli med nami. To bodemo dosegli, kakor hitro imamo svojo cerkev. Zato se obračamo do vas, dragi rojaki, s prošnjo, da nam pomagate, da dobimo svojo božjo hišo. Z veleštovanjem
Newyorski cerkveni odbor.
Kje je ANTON JUSTIN T Doma je iz Ihana pri Domžalah in sedaj star 27 let. Pred enim letom in pol je prišel v Ameriko in ne vem, kje se je, nastanil. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Maria Zevnik, 182 Devisedero St., San Francisco, Cal.	(21-24—i)
ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonf.
Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O.
(10-4—10-5
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da je to resnica sc jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order potil jati.
Jakob Wahcic,
P. O- Bo* 69
CUdVt3LAND, OrllOo
Ea vsebino tujih a ttpravništvo
VSEM SLOVENCEM
v
Zjedinjenih Državah.
KJE si zamorete najhitreje In popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je te pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugI manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam zastonj pošljemo.
YSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE '	BOLEZNI —
iT
i
Nižje podoisana Driooro-Čam potojotiEB Sidfst
in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York, i,
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAKODA", NAJVEČJI IV NAJOEKBJftl DNEVNIKI
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" Iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Vaše Bolezni.
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite-na nas v svojem matemem jeziku in pošiljajte pisma na:
AKADEM1ČN0 ZDRAYN1SK0 DRUŠTVO
DR. ROOF
Specialist za spolne boleznL DR. KNIGHT Specialist za notranje boleznL DR. SPILLINGER Specialist za diagnostiko.
1« AMERIKA EUROPE CO.
2128 Broadway, Nav York



N
#JNj§£i i i; -r 'ii	. V ;'.' jfijj isjšsfo :.'v?*,
		#	
Jugoslovan	ska		Katol. Jednota.
Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
-o—o-
UBJLDNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minii-
NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora,
P. O. Box 67, Brad-
IV AN GERM, dock, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, Soath Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Bnrdine, Pa. IVAN N. GOS AR, IIL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni sdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Jeliet, £H.
Krajevna druiiva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be adov
in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna drnitva na blagajnika:
JOHN GOUŽE, P. O. Bo* 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno elasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 7. aprila se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 9 Slovencev in 12 Macedoneev.
Kapelica božjega groba oropana. Dne 6. aprila v jutro, ko je prišel prižigat sveče, je opazil cerkovnik pri Božjem grobu, da je bila stranska kapelica v cerkvi pri Božjem grobu pro-šlo noč oropana. Lopovi so izpraznili pušico. Skrinjice, ki je zelo močna, niso mogli odpreti, dasi so po njej tolkli. V škriajici je bilo 30 K 16 v. Lopovi so cerkvena vrata odprli in po dovršenem "delu" zopet zaprli.
Potres v Višnji gori. Dne 7. aprila ob eni uri pet minut zjutraj je Višnje-gorčane prestrašil močan potresni sunek. Ljudje so prestrašeni vstali. Po hišah so prižgali luči.
Aretovana je bila 6. aprila v Ljubljani leta 1891 v Loki pri Trbovljah rojena služkinja Marija Pižmohtova, ker je svojo gospodinjo ogoljufala za 8 K. Ko jo je pa ta potem poslala z denarjem na trg, je aretovanka poslala denar, ročno torbico in dežnik oškodovančini sorodnici, sama pa pohajkovala po mestu.
Zblaznel je 7. aprila delavec Anton Karmec, stanujoč na Zaloški cesti 13 v Ljubljani. Navedenee je hotel v evoji blaznosti uganjati s svojo sedemletno hčerko homoeeksuehie orgije, kar so mu pa še preprečili s tem, da so ga oddali na opazovalni oddelek. Bil je že pred letom v blaznicL
Mrtvega so našli blizu Vojnika 78-letnega gostača Tomaža Vončino iz Vojskega. Zadela ga je kap.
Tri osebe je rešil smrti. V Dolu pri Ajdovščini se je 27. marca šel šestletni Angelj Likar drsat na občinsko napajališče. Led se mu je pa udri, da je padel v vodo. Njegova 121etna sestra Avgusta je prihitela, ko%e je de-Ček že potapljal. Skočila je za njim, da bi ga rešila, a tudi njej se je udri led kake tri metre proč od brata. Tu je ostala priklenjena, ker sta jo zgrabili dve ledeni plošči za vrat. V istem hipu je pritekla krčmarica Marija Krapeš, ki se je obupno vrgla med le dene plošče v vodo in zgrabila onemoglega dečka za roko. A tudi njej je zmanjkalo tal. Na silno kričanje je pritekel njen mož Franc, ki je z nenavadno drznostjo in pravo bravuro izvlekel iz vode najprej ženo in dečka, kterega je Krapeševa krčevito držala za roko, in potem še deklico, ki je bila že onemogla. Hitri pomoči se je posrečilo, da so otroka ohranili pri Življenju. Za ta hraber čin zasluži Fr. Krapeš posebne pohvale in izrednega odlikovanja. V dotičnem nepajališču je pred leti utonil občinski poljski hmj.
Gozdni požar. Nedavno je začelo goreti na hribu Sovič pri Postojni. Dasi je hitro prišla pomoč, vendar je pogorelo okoli 1400 milili borovcev, Id eo jih zasadili preteklo leto. Pri gašenju so ae posebno odlikovali šol-flfci otroci. Kako je ogenj nastal, ae ae
/
ve: ali je vrgel kdo cigareto proč ali pa so zažgali otroci.
Tatinski cigani. Dne 5. aprila so v Želimljah pri posestnici Katarini Že-Ieznikar prišli cigani v hišo, hoteč se trreti pri peči.. Železnikar jih je spo-liia ven. a že so ji ukradli 28 K iz nekega žepa, a ne da bi bila takrat zapazila tatvino.
Na Savi je umrla 5. aprila Frančiška Božič, žena Ivana Božiča. Bila je zavedna Slovenka naprednega mišljenja. Pred tednom sta ji umrla dva otročička.
V smrtni nevarnosti sta bila na-sestnik orožniškega postajevodja na Jesenicah Matevž Ogrič in lovski Čuvaj Savske tovarne Janez Dernič. V lovsko hišo, ki je last savske tovarne, je bil nekdo dne 3. aprila vlomil. Ljudje so osumljenca videli in popis se je vjemal s popisom ubeglega de-fravdanta, poštnega aspiranta Cirila Požarja iz Ljubljane. Dernič je to naznanil na orožniški postaji Ogrič se je takoj ob 4. popoldne z Derničem odpravil zasledovat vlomilca. Defrav-dant Požar je bil prišel v noči od 2. na 3. aprila na Javornik. Ob 7. zjutraj je šel na Javorniške Rovte in prišel do lovske hiše v Rajhenbergu pri Zgornjih jamah nad Sv. Križem. Tam je z nekim železom vlomil vrata in prišel do veže, kjer je ubil šipo in je mogel splezati v sobo. V hiši je mnogo jedilnih priprav, vrednih 400 K, a vlomilec se jih ni dotaknil. To je potrdilo sum, da je vlomil Požar, ki je hotel dobiti kaj jesti. Dobil ni ničesar. Od tod, je šel Požar najprej čez Golico. Prišedši k neirški koči do V«lrili 1000 m blizu, jo je zavil na nasprotno stran čez sedlo na Koroško, kakor je bilo vidno iz sledov za njim. Ogrič in Dernič sta hitela za Požarjem na Koroško do železniške postaje Podgorje. Pri neki žagi blizu železniške postaje sta izvedela, da je šel Požar tamkaj mimo žvižgaje in prepevaje. Požar je rabil osem ur s Koroške Bele, oziroma z Javornika na Koroško. Ogrič in Dernič sta bila 12 ur neprestano na nogah od 4. popoldne do 4. zjutraj, ko sta Požarja zasledovala. Blizu Podgorja sta izgubila Požarjev sled. Ker je na Golici dva metra visok sneg, sta bila Ogrič in Dernič vsled svoje izmu-cenosti v največji nevarnosti. Drug drugemu sta življenje reševala. Na Golici sta o polnoči dve uri tičala v snegu in nista mogla ne naprej ne nazaj. Na srečo sta imela nekaj slivovke seboj. Z Golice na Koroško sta rabila vsled snega štiri ure, dočim se navadno rabi pol ure. Požar je bil devet ur pred njima odšel z Javornika, a vendar bi ga bila skoro dohitela, da nista v noči obtičala v snegu. Piavo čudo, da sta se živa vrnila.
Vlak je povozil železniškega čuvaja Jakoba Ueršiea med postajama Ra^
kek in Postojna. Bil je takoj mrtev.
PRIMORSKE NOVICE.
Krvav pretep v Pulju. Dne 5. aprila
zvečer sta se sprla v krčmi "Monte-carlo" v Pulju mornarja vojne ladije "Tegethoff" R. Jaschi in N. Gradil. Krčmarica ju je hotela pomiriti. Ka-4
kor pa je to že navada, dosegla je le toliko, da sta se oba nasprotnika sedaj vrgla nanjo. Prijatelj krčmaričin, mornar s "Pluta" M. Lukič, ko vidi, da je krčmarica v nevarnosti, se oboroži z velikim kuhinjskim nožem ter začne neusmiljeno udrihati po tovari-šema-mornarjema, ki sta se branila z bajoneti. Jaschi je globoko ranjen na vratu, druga dva sta pa tudi nevarno ranjena. Vse tri mornarje so morali prepeljati v mornariško bolnico.
Italijanske dijaške demonstracije. Italijanski dijaki so sklenili, da bodo takoj po veliki noči začeli na' vseučiliščih demonstrirati v prilog ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Avstriji.
Nogo si je zlomil 201etni delavec Viktor Verza iz Zgonika. Moral je v tržaško bolnico.
Za kozami je obolel triletni sin kotlarja Gustava Mariottija v Trstu. Dognalo se je, da je otrokova mati prala nekemu mornariškemu vajencu perilo in da je od tega prišla bolezen v Mariottijevo družino.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zagoneten umor v fijakarskem vozu.
Ženska, ki se je pripeljala iz Maribora v Gradec ter se ustrelila v vozu, je bila 301etna sobarica pri baronu Bonisu v Mariboru Katarina Kunolt.
Uboj. V Brstju pri Ptuju je nedavno zabodel posestnik Spindler Alojzija Wanda v svojem stanovanju. Wanda, silovit in sirov človek, je pred kratkim Spindlerja precej pretepel, zaradi česar je bil v sodni preiskavi. Sedaj bi se imela vršiti glavna razprava in Wanda je sklenil, da ubije Spindlerja. Ko je prišel k njemu, ga je napadel in hotel izvršiti svoj namen. Kar je Spindler, sicer miren človek, potegnil nož in ga v silobranu zasadil nasprotniku v prsi, naravnost v srce, da je bil na mestu mrtev.
Zločin ob mrtvecu. V Iiagoznici pri Ptuju je umrl SOletni mlinar Pukšič. Pred smrtjo je prodal mlin Francu Kašlu. pri kterem je živel mirno s svojo ženo. Ko je ležal Pukšič na mrtvaškem odru, začel se je njegov nečak Franc Pukšič kregati z njegovo žen j. staro Pukšicevktf, glede dedščine, preklinjal mrtveca na najsirovejši način. V tem sta prišla v sobo -Frane in Ivan RaŠl, ki sta opomnila suroveža, naj se vede dostojno. Ta pa je zgrabil i;ož in zabodel ž njim oba Rasla ter ju težko ranil. To je že višek sirovo-sti! —
Muzikante je goljufal 221etni delavec Pavel Potisek iz Vrhovelj je dopovedoval raznim godcem, da se bo oženil. Najemal jih je za ženitovanje in da bi mu čisto gotovo prišli gost, zahteval od njih varščino, ktero je tudi dobil. Šest se mu jih je dalo speljati. Seveda z ženitovanjem ni bilo nikdar nič. Potisek je pa vrh tega še kradel in sicer enkrat harmoniko in druge fcake vesele reči. Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe, potem ga pa odda do v prisilno delavnico.
Tečno alada. Slavna francoska
gledališč na igralka, ki jo je francoska država odlikovala z redom častne legije, je našla problem, kako ostati vedno mlada. Vsako leto meseca septembra. potuje ta igralka, ki nikakor ni več mlada, v neko mesto v notranjosti Angleške, kjer je medicinski zavod, ki stas in lice "predelava in obnovlja". V tem zavodu umetnico tri tedne na vse načine -masirajo ter ji gladijo kožo. Vraske se odstranijo z obraza na ta način, da se poženejo na kožo glave pod lase. Ko umetnica čez tri tedne pride iz zavoda, je za deset let mlajša in za — pet tisočakov siromašnejša.
Kolikrat pita laetavica svoje mladiče na dan? Neki gozdar na Labi je opazoval lastavieo, ki je izgubila "moža" ter je morala sama skrbeti za mladiče, kolikrat je prinesla na dan hrano mladičem. Opazoval je dne 15. avgusta in sicer od 6. ure zjutraj do pol 8. ure zvečer. Lastavica je prinesla v tem času 526krat hrano. Ako še prištejemo hrano, ki jo potrebujejo še stare lastavice, lahko se računi, da pobere par lastavic nad 2000 mrčesov.
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
. STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., CaL
HRVATSKE NOVICE.
Svilopreja v Slavoniji V Zemunu
zgradijo že letos tovarno za kokone (svilne zapredke) s stroški v znesku 35,000 K. Občina odstopi stavbišče brezplačno ter da podpore 20,000 kron pod pogojem, da se zgradi tekom petih let v Zemunu tudi predilnica za svilo.	__
Zagrebške kuharice se organizirajo. V Zagrebu se snuje "Organizacija zagrebačkih kuharica". Organizacija bode naperjena proti vedno večjemu dohodu tujih kuharic v Zagreb. V kratkem sklicejo zagrebške kuharice javen shod.
Nove madjarske sole na* Hrvatskem. V Kreštelovcu, okraj Daruvar, se otvori madjarska šola. To je deveta madjarska šola, odkar je Ranch na banski stolici.
RAZNOTEROSTI
Velika sleparstva. Pri tovarni za sladkor v Brodeku so prišli na sled velikim sleparijam. Premožni kmetje, ki so bili delničarji tovarne, .so si dali sporazumno z uradniki izplačevati večje svote za sladkorno peso, ki je sploh niso oddajali. Tovarna je oškodovana za več kot 300,000 kron. Pri sleparijah je udeleženih nad sto oseb.
Rodbinska drama. V Caslavi je žena gostilničarja . Barte pometala v hipni blaznosti svoje tri, po 1, 7 in 10 let stare otroke v ribnik, nato pa še sama skočila v vodo. Vsi so utonili.
Reakcija na Finskem. V Helsing-forsu so zaprli vkljub imuniteti fin-i skega deželnega poslanca Alafsona. Vrhovni governer je suspendiral vso finsko policijo ter ji odvzel orožje. Razburjenje je veliko in nemiri so neizogibni, a v tem slnSajn ee ustanove takoj vojna sodišča.
Dva laška anarhista so aretirali v
Debreczinn. Oblast ju je iskala že dolgo časa. Izdajala sta ae za kamnoseka ; našli so pri njima bodala in revolverje.
Poljaki shod v Berolinu. Nedavno
je bil v Berolinu velikanski shod, na kterem so Poljaki ostro obsojali proti-poljsko barbarsko postopanje praske vlade.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vino. in whiskey ter imam v zalogi zelo fino amodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem a gg. Frank Sakser Co. v New Yorku.
Z vdespošto van j em
Ivan Govže,
Ely, Minn.

NAZNANILO IN PRIPORO&LO.
Rojakom v Little Falls, N. T., in okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj naš zastopnik
Mr. FRAN GREGORKA, 541 * Jefferson St., Little Falls, N. 7.,
kteri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled česar ga našim rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Johns townu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje je bival na 519% Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box 3, Wert Jordan, Utah.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich St., New York, N. T.
Knjigarna
Fr, Sakser Co.
19$ Greenwich St,	NEW YORK.
ma v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planin, prav* ljica, eleg. vezana z
zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bonne......—.60
Yohnn (Spion)........—.80
fcTrf povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori bro§.. .......—.70
"Rodbina Polaneških —
cela izdaja broš......$2.50
Kuska Japonska vojska 5 zvezkov skopaj—.75 Dama z katneljami.. .$1.00 Bueek v strahu šalo-i*ra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.
Vea roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven*
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v go- j to vini, poštni nakaznici ali poštnih | znamkah. Poštnina je pri vseh teh j cenah že všteta.
FRANK SAKSER CO.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobra črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dofcr* belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posode vred. fmstaa trepa vica od $ Z 50 do $3 galon a posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastou j razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnčgobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj', ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo. ustanovljeni • zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. •*
Zatoraj rojald, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. • HEW YORK, N. T.
er manje ko* razpošiljati.
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
SM VenuatSt, SaaFraadsce,CaL
Zdravju
najprimernejša pijača je
❖^LEISY PlVO^f
ktero je varjeno iz najboljšega itnportiranega češkega hroela. Ktdi ttga naj ntkdo ne zamudi poskusiti ga v svojo laetnc korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelsy pivo je najboli priljubljeno terse dobi v vseb boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travolkar-iti 6102 SL Clair Ave. N.f. kteri Vam dragevo! je vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPAKY
CLEVELAND, O.
Ba vmUm tajik
af odgovorno ne
NAZNANILO IN FBSPOBOtiXU).
Rojakom v Indimapolisu, Tnri, na minjimo, da je sa tsmofoji okraj nas zastopnik
Mr. ALOJZIJ BUDXAN, 8708 W. Walnut St, Tndl an spoils On pobira naročnino sa "CDm Naroda" in posreduje vh drage pode ter ga rojakom toplo priporočamo
Oo.

t
Ako hotel dobro postrežbo
zmešam in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo,
¥kadi naznanjam, da W11* ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
pnliMi^fJHm |0 m*
obilni obtok.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
NajpripravnejSa ii najcenejša parobrodna (rta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi parnik na dva vijaka "Mirt h a Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Osna voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do:
Vat spodaj navedeni novi parobrodi A na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
< AUCfl, liAUBA, MARTHA WASHINGTON, ! [ ARGENTINA.
V mesecih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovjn pridružila ie dva droga nova potni&ka parnika.
TRSTA.............................................#24.—
LJUBLJANE.......................................$24.60
REKE...............................................$24.—
ZAGREBA......................................... $25.20
KARLOVCA-...................................... $20.26
H. RAZRED do TRSTA ali REKE.........................$52.50 do $66,_
Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje 29. aprila 1908.
Phelps Bros. & Co, Gen. Agents, 2 Washington stmt. new yowl

w



V padišahovej send
Spisal Karol May; aa "Glas Naroda'* priredil L. P.
PRVA KNJIGA. - PO PUŠČAVI,
(Nadaljevanje.)
"Mora iti! Dam ti tisoč pijastrov, dva —, tritisoč pijastrov, ee me pel jež k njej!"
"In čc mi daš stotisoč pijastrov, danes ne moremo k njej." "Kdaj tedaj? Jutri, jutri na vse zgodaj?"
"Vsemi pipo, nažgi jo in vsedi se!.Kdor prehitro dela, dela počasi. Hočemo se pogovoriti."
"Efendi, jaz ne morem. Moja duša se trese." "Zažgi pipo!"
"Nimam časa; jaz moram---"
"Dobro. Če nimaš časa poslušati pametnih besed, tedaj moram iti" "Ostani! Vse bom naredil, kar hočeš."
Vsede se na svoje mesto in vzame goreč ogelj, da si prižge duhan svoje pipe.
"Pripravljen sem. Sedaj govori!"
"Danes mi je naročil neki bogat Egipčan, da pridem k njemu, ker je
bila njegova žena bolana---"
"Njegova ženna---!"
"Tako mi je rekel." "In si Šel t" "Šel mto." "Kdo je ta mož*"
"Imenuje se Abrahim-mamur in stanuje v veliki, toda že razpadlej hiSi ob bregu Nila."
"Ali ima hiša zidovjet" "Da."
"Kdo bi slutil! Preiskal sem vsa mesta, vasi in tabore ob Nilu, vendar nisem slutil, da v oni hiši živijo ljudje. Ali je res njegova žena?" "Ne vem, vendar ne verjamem." "In bolna je?" "Zelo."
"Valahi. pri Bogu ; kaznujem ga, ee se ji zgodi kaj hudega. Na kterej bolezni trpi?"	V ' ;
"Njena bolezen leži v srcu. Ona ga sovraži in umira v hrepenjenju, da bi se ga znebila in bo umrla, če se to ne zgodi kmalu." "Ne on, temveč ona ti je to povedala?" "Ne, opazil sem to." "Ali si jo videl?" "Da." "Poslušal?"
"Ne. Peljal me je v harem, da govorim z bolnico." "On sam? Nemogoče!"
"On jo ljubi--"
"Alah ga kaznuj!"
"In bal se je, da umrje, če me ne pusti k njej." "Torej si z njo govoril?"
"Da. toda le besede, ki mi jih je on dovolil. Vendar je imela čas, zašepetati besede: 'Reši Zenico.' Abrahim-mamur je pa imenuje Gieela."
"Kaj si ji odgovoril?" "Da jo bom rešil."
"Efendi, ljubim te; moje življenje je tvoje! On jo je oropal in odpeljal. Dobil jo je po goljufiji. Videti moram vsaj hišo, kjer je vjeta!"
"Ti ostaneš tu! Jutri grem zopet k njej in---"
"Jaz grem s teboj, sidi!"
"Ti ostaneš tu! Ali pozna ona prstan, ki ga imaš na roki?"
"Pozna ga prav dobro." "Ali ga hočeš n.eni zaupati?"
"Rad. Toda askajt"
"Jutri govorim zopet z njo ki bom talko uredil, da bo prstan videla."
"Sidi, to je izvrstno! Takoj bo slutila da sem jaz v bližini. In potem?"
"Povej najprvo ti, kar moram vedeti."
"Vse boš zvedel, gospod. Naša trgovina je ena največjih v Stambulu; jaz sem edini sin svojega očeta in medtem ko on opravlja trgovino, potujem jaz po opravkih. Bil sem pogosto v Skadrn in sem jo videl, ko se je po moiju vozila s prijateljico. Pozneje sem jo še večkrat videl. Njen oče ne stanuje v Skadru, temveč v temnih gorah; ona pa je prihajala v dolino in obiskovala svojo prijateljico. Ko sem pred dvema mesecema zopet prišel v Skader, je prijateljica s svojim možem zginila in ob enem tudi Zenica!"
"Kam?"
"Nikdo ni vedel."
"Tudi njeni stariši ne?"
"Ne. Njen oče, hrabri Oško. je zapustil Črnogoro, da poizveduje za svojim otrokom po celi zemlji; jaz sem pa moral v Egipet, da nakupim potrebnih stvari j. Na Nilu sem srečal barko. Ko smo se peljali mimo, sem slišal, da me je nekdo po imenu poklical. Pogledam na barko in spoznam Zenico, ki je zagrinjalo potegnila iz obraza. Poleg nje je s tal lep mož, mračnega pogleda, ki ji takoj zopet ogrinjalo položi čez glavo — in ničesar nisem videl več. Od te ure sem zasledoval njeno sled."
"Torej ne veš natančao, če je svojo domovino zapustila rado voljno ali šiloma?"
"Radovoljno ne."
"Si poznal moža, ki je stal poleg nje?"
"Ne."
"To je čudno! Ali si se zmotil v osebi? Morebiti je bila druga ženska njej podobna."
"Ali bi me potem klicala in roke stezala po meni, efendi?"
"To je res."
"Sidi, obljubil si ji, da jo rešiš?"
"Da."
"Ali boš držal besedo?
"Držim ee je res ona prava."
"S seboj me nečeš vzeti. Kako jo boš tedaj spoznal?"
"Tvoj prstan me bo prepričal." "Ia kako jo bodeš od vedel iz hiše?"
"Povem ti, kako jo moramo rešiti.*'
"Da dobiti jo hočem, nato se lahko zaneseš."
"In potem? Hasan el Reisan, ali jo vzameš na svojo dahabijo?"
"Pripravljen sem, dasi ne poznam moža, pri kterem se sedaj nahaja."
"Imenuje se mam ur, kot sem ti že povedal."
"Če je bil res mamur, torej guverner, tedaj je mogočen dovolj, da nas pogubi," reče kapitan resnega obraza. "Moj prijatelj, Kara ben Nemsi, jutri boš moral biti jako previden."
Kar je mene zadevalo, sem mislil manj na nevarnost kot pa na dogodek sam. Seveda sem bil odločen, da ne mignem s prstom, če se prepričam, da je bolnica Abrahimova žena.
Govorili smo še dolgo o nameravanem dogodku; konečno se ločimo ker sem bil že truden; prepričan sem bil, da Isla ne bo našel pokoja.
Beg iz harema.
Ker smo šli sinoči že zelo pozno k počitku, se nikakor nisem čudil, ko sem se drugega jutra tudi pozno prebudil. Spal bi še nadalje, da me ni zbudilo briveevo petje. Slonel je zunaj med vhodom in menda meni v po-čast spel vse pesmi, ki jih je znal.
Predpoldne obišeem Abu el Reisana na njegovi ladiji in komaj sem potem doma odkosil, že pride Abrahimov čoln. Halef je že zdavnaj pogledoval za njem.
"Efendi, me vzameš s seboj?" me vpraša.
Zmajem z glavo in rečem v šali:
"Danes te ne potrebujem."
"Kaj? ne potrebuješ me?"
"Ne."
"Če se ti kaj zgodi!"
MARKO KOFALT,
249|So. Front'St., 8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem In Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel s padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodoe listke za v stari lcraj za vse tx ljše pamike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marico Kofalt je naj zastopnik za vse posle in ga letakom toplo priporočamo.
PRANK SAKSBR CO*
Frank Petkovšek
720 Market Street,	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj)
^ SALOON,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina infwhiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo| hitro in ceno; v
zvezi je s Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
BOJ AO. HAEOČAJTE SB HA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI Df
KAJ CENEJŠI DNEVNIK!
ipagnie Generale Tiansatianiip;
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0M0STA IN UUOUAlfe.
Poštni parniki so
*La Pro»ence" na dva vijaka...........
2-aSavoic" » »» »» ...........
*La Lorraine" „ „ .............
••La Touraine" , „ „ ...........
«La Bretagne"..........................
""La Gasgogne".....................
.. .14,200 ton, 30,000 konjskih moč ...12,000 „ 25,000 „	_
...12,000 „ 25,000 t,	„
...10,000 „ 12,000 „ ^ ... 8,000 „ 9,000 „ ... 8,000 |t 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Farafki edplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. »rf dopoladne iz pristanišča St. 42 North River, ob Xorton St., K. T«
»LA BAVOIE •LA PBO VENCE •LA LORRAINE •LA TOUBAINE ■LA BAVOIE
80. apr. 1008 *LA PROVENCE 7. maja 190« »LA LORRAINE 14. maja 1908 »LA BAVOIE 2L maja 1006 *LA PROVENCE 28. maja 1906 *LA LORRAINE
4. jnn. 1MB. 11. jnn. IMS. 18. jon. 1996. 25. jnn. 1908. 2. jnlija 1908.
Farnfka g zvezdo zaznamovani Imajo po dva vfjtka.
iVI« W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaoorn ^t., Chicago, Ife
XLJJ
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND. 0.
OBcjjelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
PoSilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
"Kaj takega?"
"V vodo lahko padeš."
"Bom pa plaval."
"Ali Abrahim mamur te lahko nmorL Sprevidel sem, da ni tvoj prijatelj."
"Vseeno mi ne moreš pomagati."
"Ne? Sidi, Halef aga je mož, na kterega se moreš vsak čas zanesti!"
"Tedaj pojdi!"
Seveda mu je bilo za bakšiš, ki ga je pričakoval.
Pot je bila ista kot včeraj, vendar sem bil danes bolj pozoren med vožnjo. Na vrtu, kjer smo korakali v hišo, je ležalo več močnih in precej debelih kolov. Zunanja kot notranja vrata so se zapirala z dolgimi lesenimi zapahi, kterih napravo sem si natančno zapomnil. Psa nisem opazil nikjer in od našega spremljevalca sem zvedel, da so v hiši le gospodar, bolnica, stara postrežkinja in enajst felahov, ki ponoči v hiši spe. Gospodar sam je spal na divanu svojega selamlika.
Ko vstopim, me sprejme veliko bolj prijazno kot včeraj, ko sem odhajal od njega.
"Pozdravljen, efendi! Ti si velik zdravnik."
"Tako!"
"Od včeraj naprej je pričela jesti.'1
"Ah!"
"Govorila je s strežnico."
"Prijazno?"
"Prijazno in precej."
"Dobro je. Morebiti še preje ozdravi kot v petih dneh."
"In danes zjutraj je celo pela."
"To je še uoljše. Ali je že dolgo tvoja žena?"
Takoj se mu obraz potemni.
"Zdravniki nevernikov so zelo radovedni!"
"Le vedoželjni; toda ta vedoželjnost reši življenje ali zdravje mnogim, kterim vaši zdravniki ne bi mogli pomagati."
"Ali je tvoje vprašanje res potrebno?"
"Da."
"Ona je še deklica, dasi je moja."
"Torej bo gotovo ozdravela."
Pelje me zopet v sobo, kjer sem moral včeraj čakati, in kjer sem čakal tudi danes. Ogledam si natančneje sobo. Leseno omrežje je bilo tako napravljeno, da se je lahko odpiralo s pomočjo male zakrivljene paličice. Hitro odločen jo potegnem iz omrežja in skrijem, da ne bi nikdo opazil. Komaj sem bil gotov, že vstopi Abrahim; za njim ctopa Zenica.
Grem do nje in jo vprašam nekaj manj važnih stvarij. Medtem se naravno igram s prstanom, kterega mi je dal Isla s seboj ter pustim, da mi pade s prsta. Drčal je do njenih nog; hitro se sklone in ga pobere. Takoj pa pristopi bližje Abrahim in ji ga vzame iz rok. Kakor hitro se je vse to zvršilo, vendar je imela čas prstan pogledati — spoznala ga je; uvidel sem, kako se je zganila in položila roko proti srcu. S tem je bil moj posel pri njej opravljen.
Abrahim me vpraša, kako se bolnica počuti.
"Bog je dober in vsemogočen," odvrnem; "svojim pošlje pomoč, predno se nadjajo. Če on hoi-e. bo jutri že zdrava. Vzame naj zdravilo, ki ga ji pošljem in v zaupanji! čaka, dokler zopet ne pridem."
V	selamliku je že čakal Halef z zdravili. Dal sem ji nekaj sladkornega praška, za kar je mladi aga dobil še večji bakšiš kot včeraj. Nato se odpeljemo.
Kapitan me je že pričakoval pri trgovcu.
"Ali si jo videl?" kliče mi nasproti.
"Da."
"Je-li spoznala prstan?"
1' Spoznala ga je."	•
"Torej ve, da sem jaz v bližini?"
"Sluti. In ee je razumela moje besede, mora vedeti, da bo danes po noči rešena."
"Toda kako?"
"Hasal el Reisan, si gotov s svojo ladijo?"
"Gotov bom do večera."
"Ali si pripravljen vzeti nas na krov in prepeljati v Kairo?"
"Da."
"Torej poslušajte me! V hišo vodi dvoje vrat. ki so pa znotraj zaklenjena : skozi ta vrata ne pridemo v hišo. Toda še en drug pot je. ki je pa težaven. Isla ben Maflej, ali znaš plavati?"
"Da."
"Dobro. Iz Nila vodi pod zidovjem kanal v nekak bazen, ki se nahaja sredi dvorišča. Takoj po polnoči, ko vse spi. pridemo tja in ti plavaš po kanalu do bazena, ter prideš tako na dvorišče. Vrata, ki jih dobiš tu, se lahko odpro, če potegneš zapah nazaj. Nato dospeš na vrt, kjer na isti način odpreš vrata. Takoj ko odpreš ta vrata, vstopim jaz. Na vrtu dobimo drog, kterega prislonimo k zidu. da dospemo do omrežja pri oknih, kjer je spalnica Zenice. Omrežje sem že jaz od znotraj odprl."
"In potem?"
"Kaj se bo potem zgodilo, moramo prepustiti položaju. Najprvo veslamo do Abrahimove?^a Čolna da ga potopimo ter mu tako preprečimo preganjanje. Medtem pripravi reis svojo dahabijo za vožnjo."
V	roko vzamem svinčnik in začrtam obris hiše na kos papirja, da bo Isla ben Maflej popolnoma na jasnem, ko stopi po noči iz bazena. Nato smo se ostali del dneva pripravljali; ko se zvečeri, pokličem Halefa ter mu naročim vse potrebno za nocojšnji večer.
Halef spravi najine stvari skupaj. Najemnino sva že naprej plačala.
Podam se k Hasanu in kmalu pride tudi Halef za mano. Ladija je bila popolnoma pripravljena. Čez nekaj časa pride tudi Isla ben Maflej s svojim služabnikom, ki je bil o celi stvari že poučen. Vsi stopimo v mali čoln, ki je spadal k dahabiji. Oba služabnika sta veslala, jaz pa sem krmaril.
Bila je ena onih nočij, ko narava počiva tako sladko in mirno, kot bi ne bilo nobene groze na svetu.
Lahen vetrček,. ki je preje pihljal, je popolnoma utihnil. Južne zvezde so prijazno svetile na modrem nebu in voda starodavne reke je šumela brez glasu mimo nas. Isti mir je počival tudi v meni, dasi bi težko kdo vrjel.
(Dalje pnh.)
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. ^ Na čepu imam veti no sveže pivo, najbolj* še vrste whiskey, kakor naravnega doma tapravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočam ud an i Božo Gojaovlč, JohnsloTB, Pa.
T
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini 1MPORT1RANI TOBAK za cigarete In pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj naSega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na:
ADR1A TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, New York.
JOHNKRAKER
euqud, o.
I
Priporoča rojakom svoja izvrstn* V iN A, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Eudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVE0, sa kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TBOPZMO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode sa %a-nje so 4V2 galune.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKF.R,
Euclid. Ohio.
Slovanska naselbina v Wayne Co., Missouri,
Na prodaj je 100.000 akrov dobro urejenih farm in sveta, bogatega na rudi po zelo nizkih cenah in lahkih pogojih v bližini železnic in večjih mest z izvrstnim trgoviščem.
Svet je plodovit in ugoden za vsako rast. Zdravo podnebje, dobra voda, mila zima in dolgo poletje. Dovolj dela celo leto, dobre plače in r»e &traj-kov. Svet prodajamo od 20 akrov naprej. Naprej plačate, kolikor morete, ostanek kolikor in kadar zaslužite. Naša družba vam nudi blagostanje ter daje' čas za plačevanje; nikjer drugje ne dobite take ponudbe in priliko, da si oskrbite prijeten dom za vas in vašo družino. Čas je sedaj, da si kupite kos zemlje in se naselite med vašimi rojaki. Naša družba je največja v jugoshodnem Missouriju, zanesljiva in nikdar se ne boste kesali, da ste kupčevali ž njo.
Naselili smo že mnogo družin zadnjih pet let, vsi so zadovoljni in svobodni na svojih farmah; nekteri so našli na svojem svetu železno rudo in svet je sedaj 5krat več vreden kot pre^. Lepa prilika za vas.
Za vse podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
314 S. Main St., Poplar Bluff, Mo.
»e zastopniki,
Čast mi je naznaniti slavnemu t občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu,"
617 S. Center Ave., Chicago, M.
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas ^ f pivo, izvrstni whiskey. Naj bol ja * vina in dišeče smodke so pri meni < na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna mirn (pool table.)
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,
617 So. Center Ave., Chicago, 111
Pozor! Slovenci Pozor! t^SALOINh^
zmodernirn kogljiščem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ia druge raznovrstne pijače ter unTsk« smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča -	^
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, IDJ
International Colonization Agency,
ET Ižčejo

EP* Velika zaloga vina In žganja.
Marija Grill
Prodaja belo vino po........70c. gallon §j§
n črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 Bteklenio za........112.00
Ako kaSljaS, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki dragi bolezni in si se
naveličal zdravnikom de« osr dejatl, ne odlašaj pisati Mr> Seb. Kneipp takoj poknjižico : "NAVODILO IN CENIK (Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero a3b Š zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa sa poštnino.
Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Kneippova iznajdba je aepre» cenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka Sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov:
AL. AUSENIK,
109 Greenwich Street New York, N. Y.


u O.-.v?, Ua&iS ;