Ste« 259
iionam. o pon cl.eK, dne 12 nouEtnrra 1906.
teto nm
Velja po poŠti: li celo lr-to naprej K 26'— n pol leta „ „ 13 — ta «etrt leta „ „ 6 50 ia en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
ia celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10- — ta {etrt leta „ „ 5' — ta en mesec „ „ 1"70
l > pošilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie u Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
_____dvorili« nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
En-stop. petitvrsla (72 mm): za enkrat . . . . U h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za Jtl ko trikrat . U „ V reklamnih noticah sls ne enostopna garmondvrsta J 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Steu. 2. —
- Vsprejema naročnino, inseratc in
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
Kalio bi dolgočasni dr. Ferjančič rid postave delal?
Odsek za volilno reformo je izvolil pododsek, ki naj sc posvetuje o vladnem načrtu zakona za varstvo volivne svobode. V ta pododsek so se namenoma izvolili tudi zastopniki strank, ki delajo opozicijo volivni reformi in sicer radi tega, da se na ta način okrajša poznejša debata v polnem odseku in v zbornici sami. Tako ie prišel v pododsek tudi »dični« nadsvetnik e.\tra statum dr. Ferjančič. Vzbudil se je v njem ob tej priliki nagon zakono-da.istva in zadostil je temu nagonu v obili meri s tem, da jc pododseku predložil sledeči predlog:
»Duhovnik ali drug verski služabnik,ki povodom javnih volitev, v namenu da bi voliv-nega opravičenca odvrnil od izvršitve volivne pravice ali ga pa napotil k izvršitvi te pravice v določenem smislu, ustmeno ali v pisanjih določa ali oznanuje cerkveno kazen ali upo-korna sredstva, uporablja duhovske obljube ali pretenja, ali sploh zlorablja svojo cerkveno avtoriteto, učini prestopek in se kaznuje s zaporom od 1 tedna do 3 mesecev ali z globo od 50 K do 1000 K.«
Ali pa naj se, tako predlaga dalje gospod nadsvetnik cxtra statum, novi paragraf glasi takole:
»Duhovnik ali drug verski služabnik, ki povodom javnih volitev v namenu da bi volilnega opravičenca odvrnil od izvršitve volivne pravice ali ga pa napotil k izvrševanju te pravice v določenem smislu, na za službo Božjo posvečenem mestu izvršuje volivno agitacijo ali pa tudi izven tacega mesta ustmeno ali v pisanjih cerkvene kazni ali upokor-na sredstva določa ali oznanjuje, uporablja duhovske obljube ali pretenja ali odreja bogo-služna dejanja, učini prestopek in sc kaznuje z zaporom od I tedna do .3 mesecev ali < globo od 50 K do 1000 K.«
Iako! To ie produkt zakonodajnega nagona gospoda dr. Ferjančiča. In sedaj vsakdo ve, kako bi sc delale postave, če bi zaničevana strančica, ko.ii pripada nadsvetnik extra statum, imela oblast, izvršiti svoje čedne namene.
Le par izgledov, kaj da bi veljalo, čc bi dr. Fcrjančičev paragraf postal zakon, bodisi v prvi ali drugi obliki.
Kakor hitro bi bile volitve razpisane, bi bilo za vsakega duhovnika najbolj pametno, da takoj ustavi svoje cerkveno delovanje in si poleg tega še kupi primeren aparat, ki mu popolnoma zapre usta, zaveže jezik in paralizuje vrhu tega še roko, da ne more nc govoriti in ne pisati, kajti Ic potem jc popolnoma siguren, da ne zaide pod Fcrjančičev paragraf in se nc nakoplje prižona ali mastne denarne globe. Šele po končanih volitvah — naj si bodejo državne, deželne, okrajne ali občinske, volitve za trgovsko zbornico ali kakršnekoli »javne« volitve sme zopet rabiti jezik in roko in zarnore zopet z mirno vestjo k oltarju, na prižnico ali v spovcdnico, zamorc celo šele zopet z mirno vestjo k umirajočim, opravljat svojo vzvišeno službo. Dokler pa trajajo kake volitve, bi bilo za duhovnika nevarno, skrajno nevarno, brati sv. mašo, spove-dovati in obhajati, propovedovati ali opravljati katerokoli drugo cerkveno službo. Za škofa bi bilo skrajno nevarno, izdati začasa kakih volitev pastirski list ali zapovedovati katerekoli cerkvene pobožnosti. Seveda bi bilo za vsaccga duhovnika, od škofa in doli do zadnjega kaplana naravnost pogubno, udeleževati se kake volivne agitacije, govoriti na kakem shodu, sploh spregovoriti besedo začasa volitev kajti z vsako šc tako nedolžno besedo bi sc lahko ujel v mreži Ferjančičevega paragrafa in bi ga kak stidac po srcu nad-
svetnika cxtra statum prestavil iz farovža na tisti samotni kraj, kjer je glavna hrana ričet. ki dr. Ferjančiču silno diši — kadar ga duhovni jedo.
Naj nihče ne reče, da pretiravamo. Vzemimo nekaj izgledov.
1.	Duhovnik bere začasa volivnega gibanja sv. mašo za srečen izid volitev. Je že zašel pod Fcrjančičev paragraf! Kajti učinil jc »bogoslužno dejanje« in »memento« bode liberalen sudac po Ferjančičcvem srcu brzo interpretiral tako, da je duhovnik služil sv. mašo »v namen, da bi volilcc napotil, da volijo v njegovem smislu«. Posledica: En teden do 3 meseecv ričet ali pa globe od 50 do 1000 K!
2.	Liberalec gre za časa volivnega gibanja nalašč k spovedi. Potem pa trdi. da mu ie spovednik žugal, da mu ne d d odveze, ako voli verskega sovražnika. Spovednik se niti braniti nc more, ker ne sme besedice ziniti o tem, kar se je pri spovedi govorilo, četudi bi moral radi tega — na vislice! Liberalec pred sod-nijo priseže, spovednik molči in se po Ferjančičcvem paragrafu obsodi na ričet ali denarno globo. Kajti dobe se posamezni sodniki, ki liberalcu načeloma vse verjamejo.
3.	Razpišejo se splošne volitve za državni zbor. Veri sovražne stranke gredo v volivni boj s protiverskim programom: u. pr. raz-družljivost zakona, brezverska šola itd. Avstrijski škofje izdajo pastirski list, kjer opozarjajo vernike na pretečo nevarnost in jih opominjajo na versko dolžnost, da kandidatom takih strank ne dajo glasu. Posledica: Vsi avstrijski škofje, s kardinali na čelu zapadejo po Ferjančičcvem paragrafu kazni zapora od 1 tedna do 3 mesecev ali pa globi od 50 K do 1000 K!
4.	V slučaju 3. govori duhovnik raz leče ali pa na kakem volivnem shodu po svoji dolžnosti o svetosti zakona, o važnosti verske vzgoje, o dolžnosti vsakega vernika, v zasebnem in javnem življenju braniti svetost zakona in delovati za versko vzgojo mladine, — opominjajoč vernike na odgovornost pred Bogom, ki bode dobro plačal in hudo kaznoval.
Propovednik ie po Ferjančičevcm paragrafu izgubljen. Kazen do 3 mesece ječe ali do 1000 K globe - mu jc neizogibna. Sploh pa bi sc v vsaki pridigi, v vsaki razlagi katekizma našlo lahko takih prestopkov.
In tako bi lahko navedli še nebroj slučajev. Toda članek bi postal preobsežen. Zato naj za danes predstoječi slučaji zadostujejo. Vsakdo lahko že iz teh zgledov uvidi »kam pes taco moli«.
Pri vsem tem pa bi seve ostala nepri-krajšana liberalna svoboda, mazati verske svetinje našega naroda, vlačiti po blatu najsvetejša čutila našega ljudstva, uganjati naj-ostudnejo »farško gonjo«. Vse to bi bilo prosto in bi stalo šc celo pod posebnim varstvom postave. Tako da bi n. pr. dr. Ferjančič lahko pod varstvom žandarjev na volivnem shodu cclc ure z njemu lastno dolgočasnostjo in kon-fuznostjo sc zaletaval v verske resnice in izbljuval svoj žolč zoper njemu neljube duhovnike, če bi pa duhovnik branil na tem shodu verske resnice iu svojo lastno čast in čast svojega stanu, bi bil po Ferjančičcvem paragrafu zaprt ali vsaj v denarjih kaznovan!
Taka je svobodoljubnost naših liberalcev. Zares, opravičena ie v takih razmerah sodba, ki io ic nedavno izrekel v državnem zboru svobodomiseln nemški poslanec o naših liberalcih proti poslancu S. L. Stranke. Rekel jc: »Fuere Liberalen sind die niedertniehtigste Partei in diesem Hausc«. (»Vaši liberalci so naipodlejša stranka v tej zbornici.«)
Cc že svobodomisclci tako sodijo, ki poznajo komaj 5% hudobije in propalosti tc stranke, kakšna mora šele biti sodba našega ljudstva, ki to stranko pozna skozi in
skozi, do kosti? To ljudstvo bode izreklo svojo sodbo pri prihodnjih volitvah.
Dr. Fcrjančičev paragraf pa, ki je narejen za pustne norce, ne pa za pametne ljudi, ne bo nikdar postal zakon. Saj sc tudi nc razburjamo, toda obrazložiti smo ga morali nekoliko, da ves slovenski svet spozna podlost tc »liberalne« stranke, ki jc še nedavno našla toliko potuhe v nekaterih obmejnih krogih.
Ravno obmejni Slovenci naj si ta izrodek »liberalne« fantazije natančneje ogledajo. Kam pridejo obmejni Slovenci, ako bodejo narodne duhovnike, glavne stebre obmejnega slovenstva, radi politične agitacije gnali pred sod-nije, ki so na mejah večinoma v rokah zagrizenih narodnih nasprotnikov?
Za dr. Fcrjančičev naskok je odgovorna vsa liberalna stranka. Tega bi nam pač ne bilo treba dokazovati, bi si kdo mislil. Toda, ljub-ček, ki ne poznaš »Fdinosti«, »Domovine« in drugih objektivnih glasil v obmejnih deželah. Tam zataiuiejo vsa dejstva, ki govore proti našim liberalcem, in slastno pogrevajo vse laži, ki gredo proti nam. Te modrijane hočemo izzvati. In zato pribijemo;
1. V strankin program je sprejeta ta-le določba (»Narod« dne fi. novembra): »Stranka sc bo slej ko prej z vsemi sredstvi borila zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovnih oblasti v politične in posvetne svrhe, ter v ta namen zahteva tudi strogo ločitev cerkve od države.«
Kakšen boj se umeva glede na volitve, je razvidno iz nastopnih besedi, vzetih iz »Narodovega« članka dnč 7. novembra: »Ako sc hočejo zagotoviti zares svobodne volitve, se mora sprejeti v zakon kot kardinalna točka določba, s katero se z najstrožjimi kaznimi zabranjuje vsaka politična agitacija v cerkvi in zloraba prižnice iu spovednicc v agitatorične politične svrhe! Dokler se to nc zgodi, jc vse govoričenje o volivni svobodi zgolj prazna fraza. Stvar zares svobodomiselnih poslancev je, da se energično zavzamejo za to, da sc sprejme v zakon o volivni svobodi pred vsem t a k o z v a n i » k a u c e 1 p a r a g r af«, ker bi bil sicer zakon o volivni svobodi samo »lucus a non lucendo«!«
Dr. Ferjančič je storil, kar mu nalaga stranka, in sedaj samo čakamo, kako sc bodo držali obmejni Slovenci proti stranki s takim programom, in kaj bodo rekli o njenem zaupnem shodu.
Ce bi sc spolnila volia Fer.iančiča in njegovih čednih kumpanov, b i to bila prava n a rodna k a t a s t r o f a na štaj c r-s k c m , K o r o š k c m in v Ist r i.
Toda kaj to briga ljudi Tavčar-Fcrjančič-Plantanovega kalibra? Nai sc pogrezne ves slovenski narod v nič da imamo le mi par mandatov. To je parola to »narodne« stranke, stranke, ki pri vsakem dostojnem človeku, ki jo pozna, zamorc lc šc vzbujati gnus in gnev.
Včerajšnjega ljudskega shoda, katerega so sklicali v veliko dvorano hotela »Union« nekateri pristaši vseh treh političnih st ni i, se jc udeležilo do 2000 oseb. Shod jc otvoril g. ccs. svetnik prof. Franke, nakar jc bilo izvoljeno naslednic predsedstvo: za predsednika g. Franke, za podpredsednika Mlinar in dr. Pegan, za zapisnikarja pa .Icraj in Zahradnik. Sklicatelji so povabili na shod dež. glavarja, dež. odbornike in g. dr. Robido.
K točki dnevnega reda: Deželni odbor, blaznica na Studencu in deželni zavodi sploh, so bili oglašeni trije referenti.
Prvi referent jc bil gospod dr. R a \ in -h a r, ki jc začetkom svojega govora povdar-cial, da sc sklicateljem shoda ne gre toliko za osebo dr. Robide, ampak za z steni ter jc nadaljeval:
Naš namen ic. javnosti pojasniti vse razmere. ki iih je doslej tako vestno prikrival deželni odbor, lavnost ima pravico, da nad-
zira deželne dobrodelne zavode, ker vzdržujejo jih država, dežela, mesta, torej žrtve davkoplačevalcev. Javnost ima pravico, da kontrolira zavode, ki so namenjeni splošni koristi. k. so zavetišča revnim in bogatim, tega ali onega stanu, javnost ima pravico do javne kontrole nad temi zavodi, pa tudi nad organi, ki upravljajo tc zavode in katerim je izročena njih usoda! (Klici: Tako je!)
Ako se bodem kljub temu pečal z dr. Robido, storil bom to radi tega. ker je dr. Robida v tipični zvezi s postopanjem deželnega odbora Pred desetimi leti so bile na deželni blaznici na Studencu še hujše razmere kot so danes, deželna blaznica jc bila najne-modernejši zavod na svetu, iu to ravno tako glede notranje uredbe, kakor glede zdravljenja. Vse uredbe so bile do skrajnosti zastarele. C) modernih pridobitvah psihiatrije ni bilo nobenega sledu! Bolnike so zapirali v podzemskim ječam podobne celice, v nekake črno pobarvane temnice, iz katerih sc jc razlegalo vpitje nesrečnikov daleč v okolico. (Klici ogorčenja.) o modernem zdravljenju ni bilo duha ne sluha, bolniki niso mogli upati na ozdravljenje. Deželna blaznica je bila kraj živih mrličev! Končno je morala v tc neznosne razmere poseči vlada, ker teli razmer ni mogla več spregledati. Vlada je zahtevala, da sc uredi zdravniška služba, da sc nastavi tretja zdravniška moč. Dr. Schafferju, tedanjemu referentu deželnega odbora o deželnih dobrodelnih zavodih gre zasluga in iskrena mu bodi hvala (Klici: Slava mu!), dasi jc bil naš narodni nasprotnik, da se jc razmere poizkusilo zboljšati. Dr. Schaffer je pridobil tedaj deželni blaznici tretjo zdravniško moč v osebi mladega slovenskega zdravnika, tedaj pri vladi službujočega dr. Robido, specialista psihiatrije. Dr. Robida jc dobil štipendijo, da se klinično izvežba kot bodoči vodja deželne blaznice in jc v ta namen prepotoval razne tuje dežele. Dr. Robida jc dobil tcda.i od dr. Schaffcrja obljubo, da postane defini-tiven v enem letu in da v dveh, k večjemu v treh letih postane vodja deželne blaznice. Po preteku enega leta sc je dr. Robida vračal nazaj na Kranjsko s sijajnimi izpričevali, posebno značilno je izpričevalo Krafft Fbbinga. v katerem stoji, da jc dr. Robida posebno sposoben kot ravnatelj kake blaznice. Dne I. novembra leta 1898 je nastopil dr. Robida svojo službo \ deželni blaznici na Studencu v pro-vizorični lastnosti poleg dr. Blciueisa in dr. Divjaka. Posihmal sc je na Studencu pričelo veliko pometanje. Koliko truda, dela ie to dr. Robidi dalo, se osvedoči tisti, ki pojmi, kako se svinjak izpremeni v zračno sobano. Vpeljal ie dr. Robida prosto terapijo, omrežje jc izginilo z oken, uvedle so sc terapevtične kopeli, uvedle so sc higijenične naprave, uvedla sc ie suažnost, dr. Robida .ie ustanovil knjižnico, čitalnico, orkester, zdravil je z najnovejšimi pridobitvami mnogo bolnikov jc ozdravelo in ozdravljeni so odšli. Umrljivost jc padla za 50 odstotkov, kar sc da statistično dokazati, dr. Robida je blaznico preustrojil \ modernem smislu, svoj oddelek jc pa posebno dvignil. Povsod drugod bi blagoslavljali tako delo za splošno korist . 11 na čast za-vodti, podpirali ga, celo odlikovali. Pri nas ne tako! Vsako tnrvico udobnosti bolnikom je moral dr. Robida po liudcn' boju priboriti od vodstva .n od deželnega odbora. Naveličal sc je prosjačiti in sam jc nabiral mile darove za svoje bolnike, nad 4000 kron jc dodal iz svojega za udobnost bolnikov na deželnem zavodu! To ni našlo priznanja, da ie dal štirinajst časopisov za čitalnico, da ie sam nakupil godala, da ic sam vodil in dirigiral orkester, to ni našlo priznanja to je našlo hud odpor pri vodstvu in deželnem odboru. Prišlo je du konflikta med obema zdravnikoma. Ln dnevnik je zagovarjal dr. Divjaku, drugi
Narod ki sedaj nakrat dr. Robido napada. jc zagovarjal dr. Robido. (Klic: Dr. Tavčar jc sam takrat pisal!) Deželni odbor jc uvedel preiskavo: zaslišani so bili nadstre-ža.ii in sestra Lucija in zapisnik jc bil oddan dr. Schaffcriu. Preiskava je zamrla in danes nima deželni odbor nobenega akta v rokah! Stvari se pa ni zadušilo. Prišel jc čas, k<> je dr. Plečnik rcinonstriral proti vodji deželne bolnice dr. Blcivveisu in jc tudi ti r. Šlajmer nastopil proti dr. Blcivveisu. Dr. Robida je šel tedaj k gr. IV.irbotu, ki jc po smrti dr. Schaffcrja prevzel referat o deželnih dobrodelnih zavodih iu ga jc vprašal, kaj ie z njegovimi pritožbami in vlogami, (irof Barbo iiiii jc dejal, da nima nič v rokah, da pa hoče on, grof Barbo, pošteno pometati, a pri tem sc nc more naslanjati na govorice, zato naj dr. Robida napravi pismeno vlogo. Šc
enkrat sta bila zaslišana oba nadstrežaja in sestra Lucija Ekar. Kar so te pnče govorile, se jc zap.salo ter so izjavile, da so pripravljene to potrditi tudi s prisego. Zapisnik je bil oddan deželnemu odboru. Grof Barbo sam jc zaslišaval in vodil preiskavo in grof sam se je izjavil, da so vse poizvedbe v bistvu dognale to, kar so priče izjavile. Naj navedeni nekoliko mest iz zapisnika o pričevanju sestre Lucije Ekar:
Govornik čita: Sestra Lucija Ekar izpove:
Predno je dr. Robida prevzel moški oddelek, vladale so pri nas strašne razmere. Bolniki so neprenehoma rjuli in vpili, pretepali se in ruvali, sploh vsak jc delal, kar sc mu je hotelo. Mnogo jih je ležalo po tleh, drugi so hodili bosi okrog, čikali in pljuvali so vse okrog, gospod vodja Bleivveis pa jim je prinašal v škrniceljnih po Ljubljani nahranili čikov. (Hrupno ogorčenje. Klici: Zivio Bleivveisova metoda! Sramota!) Novodošlec ni prišel nobeden v posteljo, če ni bil posebno divji, vtaknilo sc ga je tukaj na mirni oddelek in potem jc krog skakal po klopeh in mizah in nadlegoval ostale toliko časa, da jc razburil celi oddelek. Sploh ni bilo na nobenem oddelku varno, kjerkoli jc človek bil, ga jc ta ali oni udaril ali sunil. K nekaterim bolnikom se sploh zdravnik nikoli prikazati ni smel, tako so bili divji. Cela okolica je vedno vedela, kedaj ie vizita na Studencu. Takrat so bolniki tako vpili in razsajali, da jc bila groza. Lavorjev nismo imeli, glavnik semtertja kakega, ust in zob sc sploh nikoli ni snažilo. Mi si nismo znali pomagati, saj jc bil zdravnik sam v vedni zadregi. Zraven sc jc bolnikov tako bal, da ga ie nekaj pravih tičkov, kot Jerič, Cešnovar, Jereb, Vičič itd. imelo popolnoma pod komando. Ti ljudje so delali kar so hoteli, pred vsem so pa imeli zdravnika za norca. Kradli so kakor srake in pretepali druge bolnike. Obleka bolnikov jc bila strašno zakrpana, na glavi so pa nosili dra-gonske čepice v vseh barvah. Umivalnikov sploh nismo poznali, umival sc jc. kdor sc je hotel, iz škafa. O kaki zavodni veselici ni bilo niti nc govora. Cešnovar in Plcstenjak sta kradla zavodno obleko in perilo, prodajala jo na Studencu, skupnino pa zapila. Sploh so bile razmere grozne. Takrat so imeli za kurjača VVallanta, ki je bolnike zmerjal s »prekletimi norci«. Kurjeno jc pa bilo tako slabo, da smo vsi zmrzovali.
Prepovedi, da bi se nc smelo popivati pri nas, preje ni bilo nikoli. Pili so vino in^žganje ter ga tudi na oddelku delali. (Klici: Cujmo!) Tudi alkoholikom ui bil alkohol nikoli zabra-njen, oni, ki so sc prostejše gibali, hodili so v vas popivat.
Vizite delali so zdravniki vedno s klobuki na glavi; sploh jc bilo na oddelkih vedno vse pokrito. Vizit pa mnogokrat sploh ni bilo, časih celi dan nobene, popoldanskih pa pogosto ne. Takrat jc hodil bolnik Rigele s pasjim bičem v roki po oddelkih, s katerim je, kakor so mi strežaji pravili, bolnike pretepava!. Vsakega novodošleca je Rigelc pre-iskal in izpraševal tudi. odredil, kaka zdravila tnu moramo dajati, druge ie dal zapreti, tudi rane je šival in obvezoval.
To jc izpoved sestre Lucije! In kaj jc naredil deželni odbor na izpovedbo teh klasičnih prič? Na vrat ua nos je odpustil oba nadstrežaja in sestro Lucijo, ki jc 15 let zvesto in požrtvovalno delovala na zavodu. (Burni klici: Sramota! Eej!) Na vrat na nos je odpustil oba nadstrežaja, ker sta na poziv deželnega odbora vse povedala o razmerah na dobrodelnem deželnem zavodu, odpustil je sestro Lucijo, ki je bila bolnikom prava mati. ki je hodila beračit okoli, da so imeli bolniki boljšo hrano (Klici: Živela sestra Lucija!) odpustil jih ie, kakor odpusti gospodar nepoštenega hlapca, odpustil, ker licčuvenih razmer niso zamolčali, ker so iili na poziv povedali, da iili deželni odbor čujc in sodi o njih. Bolje jc menda kake stvari prikrivati, bolje jc biti hinavec, kot odkritosrčen človek, kaj če pri tem bolniki trpe!
Uvedla sc ie preiskava proti dr. Blei-\veisu in dr. Divjaku ter radi lepšega tudi proti dr. Robidi. Nič dobrega nismo pričakovali po zgorajšnjih dogodkih od te preiskave, in slutnje so se nam uresničile. Deželni odbor jc prepovedal dr. Divjaku izvrševanje privatne prakse, o dr. Bleiweisu jc samo odločil, da ne more iz Ljubljane nadzirati deželne blaz-nice na Studencu deželni odbor jc prišel do tega prepričanja po 27 letih! (Veselost) dr. Robida ie pa dobil 30. oktobra odlok, da jc z 31. oktobrom odpuščen iz službe. (Ogorčenje.) Ta odlok je provzročil pravo senza-cjo ne samo po Ljubljani, ampak po ccli Kranjski. Vse je povpraševalo, kaj jc storil dr. Robida, da je bil stantepede odpuščen iz službe, kateri sc je z vso ljubeznijo posvečal, govorilo sc jc o goljufiji, poneverjenju in ni čuda, da so se širile take govorice, saj ima šc lilapcc pravico štirinajstdnevne odpovedi, ako nič nepoštenega ne naredi in trg. uslužbenci imajo šesttedenski rok za odpoved deželni odbor pa jc dr. Robido, specialista, kar na mah in sramotno odpustil. (Klici: Škandal!)
Nekaj nečuvenega, kar je v dekretu, ki ga je dobil dr. Robida, jc ton dekretov. Da bi sc kje tako govorilo z akademično olikanim človekom, tega nisem nc čul, ne čital. Za občevanje z vsakim človekom tudi nižjih slojev zahtevamo dostojnosti, ton dekreta deželnega odbora pa je zafrkljiv, poniževalen, da kaj takega šc nisem čital. »Slovenski Narod« jc ta dekret v opravičevanje ukrepa deželnega odbora skoro dobesedno priobčil ta dekret pa ne omenja nič dr. Robidovih zaslug za zavod na Studencu, popolnoma jih prezre in celo za-nikuje, da so se na njegovo prizadevanje zboljšalc razmere na Studencu. Dekret očita dr. Robidi, da jc izpodkopo\ al ugled vodji
(Veselost. Klici: Dr. Bleiweisu! Cikarski metodi I), da jc na njegovo škodo hotel dvign.ti sebe in da so bili nagibi dr. Robide nizkotni, neplemeniti, vredni obsodbe vsakega .dostojno m slcčcga moža. Jaz menim, da so »nagibi« nekaj notranjega, duševnega, o čemer noben ne more z zanesljivostjo vedeti, ne more pa tudi z nezmotljivostjo soditi slavni deželni odbor, kaki so bili nagibi in da so bili ravno taki, kot se dr Robidi očita v dekretu. Kako jc dr. Robida deloval na Studcncu, sem povedal. S pričami, z izvedenci sc da to dokazati, kdor hoče sedaj videti Studenec. Zato pa očitam deželnemu odboru, da je pri tej razsodbi sod i brez temeljitega dokazovanja na podlagi takih dokazil, katere bi vsak sodnik odvrnil. Nasprotne dokaze in priče dr. Robide (Klici: Cujmo!) ni hotel niti zaslišati, zaslišati nc zdravnikov, sester, strežajev. Ze sodno pričevanje je često nezanesljivo — a kaj bi rekli o sodniku, ki bi obsojal samo na podlagi govoric. Nc kot jurst, kot vesten človek ne bi mogel in nc smel podpisati take obsodbe! S to razsodbo uničuje deželni odbor vso eksistenco dr. Robidi, kajti kateri zavod bi še sprejel dr. Robido s tako razsodbo, takega zločinca. Z obžalovanjem bodo priznavali njegove zmožnosti, a zapirali pred njim vrata, češ: »Ah, ta razsodba!«
Kot primer, na kakšen način je sodil deželni odbor, naj povem en primer: Ena najhujših obtožb deželnega odbora (Klici: Taka zdravniška kapaciteta!) je, da jc dr. Robida zavijal bolnike v mrzle rjuhe in da je s tem smrt zakrivil. Izpovedba dotične priče, blaznega Neckennanna, sc glasi:
Komisar: »Ali ste bili vi zaviti?«
Blazni: »Da.«
Komisar: »Zakaj?«
Blazni: »Da se me .ic kaznovalo.«
Komisar: »Kaj pa je bilo vzrok kazni?«
Blazni: »Odpuščenje sugestije po vojvodi Kumberlandsketn in avstrijskem cesarju.« (Veselost.)
To poslednje »utemeljevanje« sc v odloku deželnega odbora kratkomalo zamolči! Na podlagi takih prič jc sodil deželni odbor!
Dr. Robidi sc očita, da jc bolnikom dajal pri tem roke pod hrbet, kar bi bilo res brutalno. Za to pa ima deželni odbor za priče ne zdravnike, ampak blaznega Jožo! (Klic: Zivio Joža! Hrupna veselost.) Na tako pričevanje se jc usedel deželni odbor iu »Slov. Narod«, ti dve hudodelstvi šteje med najhujše, kar jih je učinil dr. Robida na deželni blaznici.
Vsi slučaji, kar iili očita deželni odbor dr. Robidi, so žc sodno dognani. Cc sc je na zavodu zgodila kaka nesreča, jc dr. Robida sam napravil ovadbo na državno pravdnišvo, vršila sc je sodna preiskava, ki je dognala,da nc zadene krivda nc tega ne onega in deželni odbor radi tega Robide takrat ni odpustil! (Klic: Sedaj čez 4 leta navaja deželni odbor za odpust take vzroke! Zadaj tiče bolj drugi vzroki politično masreglovanje!)
Deželni odbor ne dobi na dr. Robidi nobene dobre lastnosti. Očita mu malomarnost v zdravništvu. Dvomim, če je kompetenten deželni odbor o zdravniških zadevah razsojati. Deželni glavar sc je tc dni sam izjavil, da niti službovanje, niti zdravniške stvari niso prišle pri ukrepu deželnega odbora v poštev in da niso bile merodajne. Cc pa vzamemo iz odloka deželnega odbora zdravniške stvari, postane odlok iluzoričen in razpade v nič, nc preostaja prav nič, kar bi moglo Ic količkaj opravičevati tako kazen, kot jo je izrekel deželni odbor. Ako sedi medicinec na zatožni klopi pred sodiščem, vpraša sodišče medicinsko fakulteto za mnenje, kaj je zdravnik zakrivil. Deželni odbor ni niti približno kaj takega storil! Opiral se jc na priče sekundarno blaznih in na to je svojo sodbo zidal. (Klici: Škandal!) Zato pa pravim: Naglo, prenagljeno je sodil dež. odbor, ki očita v dekretu zdravniku dr. Robidi, da ic brezvesten, ker je rabil »Johimbin«. Brezvesten naj bo zdravnik, ker uporablja novo zdravniško sredstvo! (ialilej jc bil brezvesten, ker jc postavil trditev, da se vrli zemlja okolu solnca in ne solncc okolu zemlje! Čast takemu naprednemu stališču! Deželni odbor pravi, da sc v blaznici v Ecld-liotu nc rabi »Johimbina«, pozabil jc pa povedat, da je ta blaznica ravnotako nazadnjaška, kot blaznica na Studcncu. Deželni odbor omenja glede »Johimbina« tudi blaznico v Matier Oehlingu, a v aktih sc glasi izjava tc blaznicc drugače, nego je zapisana v dekretu. (Klici: Cujmo!)
Deželni odbor očita dr. Robidi tudi, da ni hotel prirediti neke kresne veselice. Robida pa dotične kresne veselice ni mogel prirediti, ker se jc s sestro Lucijo izjavilo solida-ričnim dvanajst drugih strežajev in odšlo, brez teli pa dr. Robida veselice ni mogel prirediti. Tudi ni resnično, da bi bil dr. Robida neko bolnico iz barake spravil na oddelek, kjer je dotična bolnica našla smrt. Res je Ic, da jc dr. Robida spravil bolnico iz barake za akutne infekcijske bolezni, kamor dotična bolnica ni spadala, na oddelek, kamor jc spadala. Deželni odbor pravi, da sc je dr. Robida zavedal glede mokrih rjuh svojega napačnega postopanja, zato pa od junija meseca ni pustil bolnike za več zavijati nego za štiri ure. Dr. Robida jc to storil radi tega, ker je bil oprezen in ni imel izšolanih strežajev na razpolago. Zato jc odredil, da sc mu o vsakem takem slučaju telefonira. To priča za vestnost dr. Robide, ne pa za slabo vest.
Deželni odbor očita dr. Robidi, da jc s strežaji popival po vaških gostilnah v vseli letih pa dr. Robida ni bil 20krat v okoliških gostilnah. Navedel jc v to priče — deželni odbor pa ni zaslišal niti ene priče dr. Robide. Znano jc, da so v vaških gostilnah k večjemu po dve mizi, čc sc jc vsedel k mizi kak stre-žaj, ali jc dr. Robida storil greh, da strežaja m odganjal od svoje mize. (Klici: To ni nič nečastnega! Tavčar tudi Malovrha ne odga-
nja!) Ali je strežaj pes? Deželni odbor se bo moral odvaditi takih aristokratsk.h pojmov, sicer ga bodo odvadili drugi! (Klici: Tako je!) Deželni odbor navaja — za vzrok odpustitve iz službe, ker je dr. Robida naprav.l vizito ob 9. namesto ob 11. uri. Dr. Robidi sploh ni bila predpisana nobena uradna ura, pa tudi tako važno ni, ako sc vizita napravi ob 9. ali ob 11. uri, samo, da se jo napravi. Dr. Robida pa jc bil vedno pri roki, če sc ga je potrebovalo. Da je dr. Robida po 6 do 10 ur bival med bolniki, igral ž njimi karte, d.rigiral jim orkester, prirejal jim veselice, za katere jc iz svojega dodajal — to pri deželnem odboru izgine pri za zdravje tako važni uri, kakor je 9. ura! (Burna veselost.) To naj bi bil vzrok za — odpust iz službe. (Klici: Sramota!)
Sploh sc pa ne podpisuje dekretov za »vzroke«, ki v preteklosti leže. Dr. Robida je bil sedaj poslan iz službe za stvari, ki leže pet let za njim. Dogodki za odpust morajo ležati neposredno pred odpustom. Deželni odbor pa jc bil o »Johimbinu«, o zavijanju v rjuhe, o vseh stvareh 4 ali 5 let dobro informiran in vedel zanje, deželni odbor jc to pustil, danes pa navajajo to za vzrok odpusta iz službe!
Tudi dr. Robida ima napake! Razburljive je narave, pa kdo nc bo v sedanji deželni službi razburljiv. Dr. Robidi se jc obljubilo, da bo v teku enega leta postal definitiven, a še po sedmih letih ni posta! definitiven. Kdo bo ohranil mirno kri ob takih razmerah! Šest prošenj je poslal deželnemu odboru — vse prošnje so pa ostale nerešene, dobil ni odgovora. Ce kdo prosjači toliko časa, potem ima menda končno vendarle pravico, da udari ob mizo. (Klici: Tako jc! Prav ima!) Dr. Robida je odkritosrčen, v obraz pove stvari, ker menda nc ve, da resnica v oči kolje, ker se dr. Robida noče kriviti, ker noče lizati pet ali kakor bi rekel moj prijatelj dr. Tavčar, ker noče v čreva lezti, kar jc po mnenju gotove birokracije potrebno, ker ima svoje hrbtišče po konci, ker nosi dr. Robida po konci glavo — zato leži danes na cesti in siccr po milosti zaprašene službene pragmatikc — čujte — iz leta 1867! Pa ta službena pragmatika je še kolikor toliko pravična, ker določa, da sc uslužbenca za pregreške najprej opomni, potem se mu da ukor, potem sc mu od prejemkov odtrga, potem se ga degradira in končno odpusti iz službe, deželni odbor jc pa za Robido izbral najhujšo kazen. Zoper to kruto razsodbo ni pri -živa deželni odbor jc sodnik, dokaz, priča izvršilna oseba vse v eni osebi! Morda je bilo to šc takrat dobro, ko so coprnice sežigali, morda tudi še leta 1867, če pa deželni odbor danes tako zastarelo postopa, potem to nasprotuje vsaki demokratičnosti, vestnosti, napredku ! Dr. Robida je podlegel z i s t e m u, moral jc pasti, ker sc je spustil v borbo z močnejšim. Se danes nc prevladuje razum, ampak pest. Nobena revolucija se pa nc izvrši brez žrtev, ludi nc pri deželnih zavodih. Zavest pa imej dr. Robida, da jc padel za dobro stvar. Hvaležni mu bodo oni, ki bodo od tega boja imeli koristi, dobrodelni deželni zavodi in v njih bedno človeštvo. Ne nadejamo sc, da bo sedanji deželni odbor kaj izpremenil na stvari, pred shod pa smo prišili s tem nc radi osebe dr. Robide, ampak ker sc kaže ves zistem v osebi dr. Robide. (Dolgotrajno ploskanje govorniku.)
Predsednik: Ako ie navzočen kak deželni odbornik ima sedaj besedo. Ker ga ni, naj nastopi drugi referent.
J o ž e f G o s t i n č a r govori: Prcdgo-vornik Vam ie jasno naslikal slučaj, ki se ie zgodil z dr. Robido. Ako sc tako postopa z akademično izobraženim človekom, kako se šele postopa z navadnimi uslužbenci. Dobrodelni deželni zavodi so na zunaj videti krasne naprave, ako pa pogledamo za to zi-dovje, pa vidimo, da jc vse gnjilo. Klici: »Res jc! Par zagrizenih »Narodovcev« zapusti dvorano in eden zakliče »Kibic!« Gostinčar mirno nadaljuje: Ako se delavstvo bori za skrajšanje delavnega časa, jc to hvalevredno, ker je dostikje delavni čas le predolg. Ali nikjer ne najdete zavoda, kjer bi bili uslužbenci tako dolgo nepretrgoma v službi, kot se to godi paznikom v prisilni delavnici, o katere razmerah hočem danes posebno govoriti.
Delavni čas v prisilni dclavnici traja navadno 36 ur, velikokrat pa tudi 48 ali 84 in tudi do 104 ure skupno. (Klici ogorčenja.) Ko sem jaz to zvedel, sem se začudil, da jc kaj tacega danes sploh mogoče, to je nečloveško in zasluži obsodbe iu sicer najstrožje. Toda to sc vedno ponavlja. Paznik, ki ima družino, odide z doma in ne ve, kdaj pride domu. Ko pa vendar enkrat pride, ga pa otroci debelo gledajo, češ, kdo jc ta človek, ker ga vsled njegove dolge odsotnosti od doma niso toliko časa videli. In kako plačo dobe za to? Navadni pazniki, ki šc niso nastavljeni, imajo po 26 gld na mesec, za kar pa mora delati noč in dan. Res jc, da dobijo pazniki, ki hodijo s kaznjenci ven na delo, od vsakega kaznjenca 3 krajcarje na dan, a zato morajo pa zvečer, ko gredo kaznjenci spat, iti na stražo in še celo k vratom, kjer so privatna stanovanja. O kakih službenih instrukcijah sploh ni duha, ne sluha. Ako hoče postati paznik definitiven, mora čakati po 7 do 8 let. Ce postane definitiven, potem ga uvrste v kategorije. Kategorij ie pet in 2 razreda. Plače pa so v I. razredu 72 K mesečno. Ko pride v tretjo kategorijo, dobi 85 K potem 87 K in najvišje 96 K 50 vin. Vprašam pa, ali more pri tej draginji tudi najboljše plačan paznik, ki dobi 48 gld. v sedanjih razmerah, pošteno izhajati s svojo plačo. Prej so imeli petletnice, toda te so jim vzeli in jim dali mesto njih draginjske doklade, ki so pa tako nizke, da jim skoro nič ne koristijo. In penzije? Ker nimajo nobene pragmatikc, nikdo ne ve, kdaj pride v penzijo in koliko dobi. Zato pa tudi nikdo nc gre v pen-zijo, ker nihče ne ve, ali sploh kaj dobi ali nič. Čuditi se jc. da more 65letni paznik šc vedno opravljati službo pri popolnoma propalih lju-
deh. Ko je nekoč neki kaznjenec z nožem zabodel paznika, vsled česar ta ni mogel več službe opravljati, dali so pazniku 18 gld. penzije. Ali je to kaka penzija za človeka, ki je žrtvoval v službi svoje življenje? Ce pogledamo drugod, vidimo, da je povsod vse drugače. Le poglejte na železnico, koliko penzije bi dobil tisti, ki bi se ponesrečil.
Prositi se nikdo ne upa ničesar, ker bi bil takoj odpuščen. Ko so se nekoč slišale pritožbe paznikov, je prišel poročevalec deželni odbornik grof Barbo raziskavat razmere v prisilno delavnico. Toda ta preiskava se je vršila na jako šablonski način. Grof je vpričo ravnatelja preiskaval in izpraševal paznike. In kdo se jc upal kaj povedati?Vsekako je vedel, da je proč njegova eksistenca. In če je grof Barbo kaj izvedel, mu je ravnatelj takoj oporekal. Naloga deželnega odbora bi bila, da preiskuje pri posameznikih in ne vpričo ravnatelja, potem bi se gospodom v deželnem odboru, če imajo šc kaj človeškega čuta, ježili lasje. Ta prisilna delavnica ni dobrodelni zavod, ampak je gnezdo, v katerem smrdi vse. Kaznjenci so pravzaprav pazniki, pazniki pa so pravi kaznjenci. Službe je mnogo preveč. Poleti, ko gredo nekateri pazniki s kaznjenci na delo na deželo, morajo pazniki, ki so doma, tudi za one, ki so na deželi službo opravljati. In čc potem kak kaznjenec popolno poškoduje paznika z nožem, dajo pazniku za njegovo 231etno službovanje 18 goldinarjev penzije. Ce nima deželni odbor denarja, kar ga dobi od drugih dežel za kaznjence, da bi nastavil več osobja, potem je bolje, da se vse skupaj razpusti. Kaznjenci pa tudi poštenim delavcem jemljejo kruh s tem, da hodijo delat ven iz prisilne delavnice.
Prej jc bilo tudi v navadi, da so imele družine paznikov brezplačno zdravnika in zdravila. Sedaj so jim pa tudi to vzeli in sicer z izgovorom, da so zdravila predraga in vse preveč stane. Javno mnenje pa je, da bi deželni odbor pregledal, kam so se porabila tista zdravila in bi prišel do lepih stvari. Videl bi namreč, da zdravila niso bila ravno tako draga.
Na Dolenjskem imamo tudi en zavod in siccr kmetijsko šolo na Grmu. Uslužbenci imajo celih 33 K mesečne plače in morajo zato opravljati službo od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Nek uslužbenec jc imel stanovanje z dvema sobama. Sedaj so mu eno sobo vzeli, tako da prebiva sedaj v eni sobi, ki je le za en meter večja nego kuhinja, 6 ljudij. Mož je prosil za večje stanovanje, pa sc mu je reklo, da sc nima nikdar več pritoževati.
Sploh so uslužbenci trpini v deželnih dobrodelnih zavodih.
Te razmere nas silijo, da kličemo na odgovornost vse tiste, ki so vpeljali ta sistem. Proti sistemu gremo in za osebe. Na vsak način zahtevamo, da se vrše preiskave. Naj se dajo uslužbencem predpisi, da bodo vedeli, kakšno službo imajo. Preiskave sc ne vrše točno.
V	deželnem odboru sedi pravnik, ki bi moral kot iurist vse drugače postopati z dr. Robido, kakor jc. Kako more ta mož potem še Ic na Dunaju zastopati ljudske zahteve, ko jih niti ne pozna. Kjer ui pravica, pritožbe, tam tudi ni nobene pravice.
Ta sistem se bo izpremenil le takrat, ko se bo uveljavila liudska zahteva in sc bo dala splošna in enaka volivna pravica. (Živahno odobravanje in pritrjevanje.)
Predsednik naznanja: Na shod jc došla sledeča brzojavka: Bovec. Protestni shod, hotel »Union«: Simpatične pozdrave pošilja dr. Kraigher.
Predsednik: Morda se sedaj oglasi kak gospod deželni odbornik? (Smeh.)
Tretji referent g. E t b i n K r i s t a n je izvajal: Cc bo gospod predsednik še večkrat vprašal po deželnih odbornikih, sc mu šc večkrat nihče ne bo oglasil. Visoki deželni odbor je previsok, da bi stopil v dotiko z navadnim ljudstvom (Klic:So deželni odborniki, ki celo vrsto let ne vidijo deželnih zavodov!), v dotiko z ljudstvom, ki nima tako visokega naslova: deželni odbornik — Landesminister. Navaden čut za pravičnost pa bi moral privesti gg. deželne odbornike stopiti med ljudstvo in sc poučiti, kako je s stvarjo. Vtis, ki ga imamo od te afere jc: deželni odbor nima čiste vesti, svoje ukrepe je izdal kar na vrat, na nos in na način, da bi javnost mislila, dr. Robida .ie edini zločinec, na način, da je bila bolnica nakrat prepuščena portirju Joži! Da stališče odbora ni trdno, kaže to, da sedaj, ko jc dr. Robida žc odpuščen išče novih argumentov, novih dokazov. Cc sodnik obsodi, mora biti prepričan o pravičnosti sodbe, imeti tnora dovolj dokazov, nc pa po obsodbi iskati novih dokazov. Le v enem slovenskem listu sc zagovarja postopanje dež. odbora in čudom se vprašujejo ljudie, zakaj sc ravno ta list (Klici »Slov. Narod«!) v tej zadevi zavzema za dež. odbor in da ni tako nepristranski kot so drugi. Človek bi vendar mislil, da bi to morala biti nepolitična stvar! V deželnem odboru sede gg. dež. glavar pl. Detela, Tavčar, Grasselli, Povše, Barbo in ravno »Slov. Narod« zagovarja ukrep dež. odbora. Pri nas imamo sistem, ki gre za tem enemu naprtiti toliko služb, da jih jc enemu človeku sploh nemogoče opravljati. Bleivvcisovo ime je znamenito v slovenski politični zgodovini, to pa še nc sme biti vzrok, da je vodja neštetih deželnih zavodov, ko jc nemogoče, da bi izvrševal vse to ne glede ua njegovo znanstveno kvaliteto. Vprašuemo se: zakaj jc bil dr. Robida sedaj tako kruto discipliniran, ko vidimo, da vsi razlogi nc morejo utrditi ukrepa dež. odbora.
V	časopisju sc je zadnje čase prikazala kaka slika, ki je imela namen razkriti razmere na Studencu in v visokih krogih se jc pripisovalo inicijativo teli razkritij dr. Robidi in na podlagi tega suma je sledilo masreglovanje. (Klici: Dr. Tavčarjevo politično masreglovanje!) Tak sistem je Khuen Hedervaryjev sistem (Burno pritrjevanje.). Hcdervary je spravljal ljudi ob
(
kruh, ako niso bili njegovi politični robovi. Deželni odbor n. pr. pravi: Schweiger, deželni uradnik se je udeležil manifestacije za splošno in enako volivno pravico, za katero so sc poslanci sami izrekli — a ti si deželni uradnik, predrzncš sc za to manifestirati, masrcglujemo te. (Klici: Schweiger je bil tudi samo zaslišan, če se je udeležil obhoda, potem pa obsojen. Tavčarjevo delo!) Dr. Robida, ti šteukaš, ti pišeš v »Naš List«, če je res ali nc, ne preiskujemo, nam'se zdi, zato te obsodimo. Kam pridemo, če bo kdo svetil v našo gnjilobo. Ko je izhajal »Slovenski List«, sc je godilo ravno tako (z dr. Gregoričem in Koblarjem) in godilo se bo dalje tako, če ljudstvo ne poseže vmes. Naš specialni namen ni iti v boj za osebo dr. Robide, nam se gre za to, ali sme deželni odbor tako postopati. Kar se je godilo na Studencu, se godi tudi v drugih deželnih zavodih, v prisilni delavnici, kakor je omenjal Gostinčar in tudi v deželni bolnici! Prišli so v deželno bolnico ljudje s pljučnim katarom in legar so nesli ven. Nismo slišali, da bi bili taki slučaji povod disciplinarne preiskave. (Klici: Cujmo!) To in druge stvari so desetkrat hujše, nego pregrehe Robidove, a tam dež. odbor ni videl političnega nasprotstva, ni videl »nagajanja«. Ta besedica je v dekretu! To nagajanje pa se mora tako razumeti, da je dež. odboru vsako »nagajanje« vsako drezanje naprej iz vzrokov komoditete neprijetno. Deželnih uradnikov ni na shod ker sc boje. Mi nastopamo najodločncjše proti terorizmu deželnega odbora. To ni v inte resu javnosti, ako ima dežela terorizirane deželne uradnike, mi hočemo v deželni službi živih ljudij, ne strojev, ne ljudij, stoječih pod sugestijo.
Kaj bodo zdravniki rekli k slučaju Robida, ne vemo. Tudi v našem zdravniškem stanu se kaže neko pomanjkanje. Ne menim tu zdravnikov, ki so v deželni službi, tudi ti bi imeli interes, da se branijo, ves zdravniški stan pa bi se moral vprašati, kam pridejo zdravniki, čc se morejo goditi take stvari kot Robidi, kateremu zaslug za Studenec ne vzame 20 dekretov. Kam pridemo, čc se akade-tnično izobraženega človeka, odgovornega svoji fakulteti, enostavno prime za vrat in vrže ven. Ce da današnji shod zdravnikom in dež. uradnikom spoznanje, da jim ie treba trdne organizacije, bo storil tnnogo in ni treba sram biti teh gospodov učiti se organizacije od delavstva. Današnji shod ni konec, jc še-le začetek boja. Mi hočemo pozitivnega vspeha. Mi zahtevamo, da se deželni odbor vsede, presodi stvar še enkrat in popravi krivico. Zmotiti se, je človeško, in če deželni odbor popravi svojo zmoto, bom jaz prvi, ki mu bom hvaležen, popraviti pa nima le slučaja dr. Robida, ampak prebivalstvu mora dati zavest, da so razmere v deželnih zavodih v dobrih rokah. Deželni odbor, kakor je sestavljen, je plod vladajočega sistema, od sedanjega deželnega odbora skoro ni pričakovati remedure. Deželni odbor sc ne čuti najvišjega služabnika dežele, ampak absolutnega komandanta, kateremu se mora vse udati. Kako bodo podjetniki delali z delavci, če jim deželni odbor z akademično izobraženim človekom daje tak vzgled. Nevarnost tiči globoko. Akcijo moramo nadaljevati do vspehov. Radovedni smo, čc bo deželni zbor, kateremu jc dež. odbor odgovoren, popravil stvari. Deželni zbor bi v svojem lastnem interesu branil pravice uradnikom, ker je odgovoren prebivalstvu. Komite, ki je sklical današnji shod, naj ostane v pcrmanenci, ta komite naj ne odneha prej, dokler ne bo seda-' nji sistem pri dež. zavodih porušen. (Burno odobravanje.)
G. Kocmur predlaga sledečo resolucijo:
»Javen ljudski shod, zbran dnč 11. nov. 190(i v veliki dvorani hotela »Union« protestuje da deželni odbor ne posvečuje svoje skrbi deželnim zavodom v tisti meri, kakor jo le-ti po svojem namenu zaslužijo in kakor to zahtevajo moderne pridobitve. Ta protest zadeva deželni odbor tako glede uprave, ustrojitve in ureditve deželnih zavodov, kakor na njih nameščenih uslužbencev. Ljudski shod posebno zaliteva, da se čim preje ustanovi deželni zdravstveni svet, zakaj zdravstvo jc prevažno, da bi v njem odločevali zgolj lajiki ali posamezniki. Dalje protestuje ljudski shod proti opetovanemu disciplini ratiju deželnih uslužbencev iz političnih nagibov. Deželni odbor ne postopa s svojimi uslužbenci v smislu socialnih zahtev našega časa, vsled česar pričakujemo pred vsem, da nujno popravi vsem deželnim uslužbencem v nasprotju z imenovanimi zahtevami storjene krivice; zlasti pa je javna zahteva, da deželni odbor predloži v prihodnjem zasedanju deželnega zbora letemu duhu našega časa ustrezajočo službeno pra-gramatiko z disciplinarnim redom, ki pa nc obsega samo dolžnosti uslužbencev, ampak naj primerno tudi zavaruje njih pravice. Končno javni ljudski shod apeluje na deželni zbor, da dd današnjemu protestu napram postopanju deželnega odbora primernega poudarka, ter naj čimpreje uresniči v tej resoluciji navedene zahteve.
Resolucija je bila skoro soglasno sprejeta. Pri protiglasovanju je glasoval proti samo tajnik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke g. Kam z dvema tovarišema. Ogorčeni klici: Proti taki resoluciji glasuje! Tako zastopa interese svojega delavskega izobraževalnega društva. Stranko blamira! Sedaj razumemo, kje so povzročitelji ukrepov deželnega odbora!
Dr. Ravnikar predlaga, naj odbor, ki je sklical shod, ostane v pcrmanenci. Ta predlog je bil z velikim navdušenjem sprejet. Proti je glasoval samo osamljeni g. — Kam.
Nato jc predsednik zaključil shod.
ODSEK ZA VOLIVNO REFORMO.
Pododsek, ki se je bavil z varstvom vo-livne svobode, je za poročevalca za odsek, izvolil poslanca dr. Gessmann a.
PRORAČUN ZA NAŠO MORNARICO.
Redni proračun mornarice, ki ga predloži ministrstvo delegacijam, je lc za 13 milijonov kron višji, kakor lansko leto. izvanredni pa za 1:2 milijonov kron. Od te svote je večji del namenjen za prvi obrok za tri nove bojne ladje, ki bodo nadomestovale iz aktivne mornarice v rezervo premeščene ladje »Rudolf*, »Stephanie« in »Tegetthof«. Drugi del je namenjen za avditorijalne praktikante, zdravnike, elektroinženerje in komisarijatne uradnike, ki jih pri mornarici vedno več potrebujejo.
OBČtNSKE VOLITVE V BUDJEJOVICAH
Do 12. opoldne v nedeljo so našteli 2000 glasov, in sicer je b lo 1000 nemških in 985 čeških glasov. Tri nemške glasovnice so razveljavili. Od 12. do 4 popoldne niso šteli glasovnic Do nol 8 zvečer so prešteli nadaljnih 1000 glasovnic. Skrutinij se konča najbrže Hanes zjutraj. POLAGANJE TEMELJA NEMŠKE TEHNIKE V PRAGI.
Polaganja temelja nemške tehnike v Pragi se ni udeležil češki namestnik grof Coudenhove, ker so se bali, da prirede Cehi demonstracije, ki jih pa ni bilo.
PROPORČNE VOLITVE V GALIŠKIH KMEČKIH OBČINAH
V zadnji seji »Poljskega kola" je predlagal poslanec vitez pl. Niemcntovvski, naj odpravijo proporčni način volitev in naj ustanove volilne okraje z enim samim poslancem po načrtu posl. Globinskega. PIVOVARNARJI NA ČEŠKEM.
Na občnem zboru dne 11 t. m. ,Društva pivovarnarjev ni Češkem", v katerem je približno 500 čeških in nemških pivo-varen. so naglašali, da kupčijske razmere še niso ozdravljene in da mora društvo reorganizirati razmere v pivovnrstveni industriji glede na konkurenco. Ugovarjali so proti izvozu ječmena z listinami VOL. REFORMA V OGRSKI ZBORNICI
Rumunski poslanec Vajda je interpeliral ministrskega predsednika Wekcrla glede na uvedbo splošne in enake volivne pravice. Ministrski predsednik mu je odgovoril, da bo vlada siccr uvedla demokratiško volivno pravico, toda polagoma in vse v lepem redu. Predvsem bo vlada gledala na to, da bo pri novi volivni reformi varovala dosedanji na rodni značaj ogrske države! Lep volivni red! AVSTRIJSKO ZASTOPSTVO V TOKIU PO-VZDIGNJENO V POSLANIŠTVO.
Avstrijsko zastopstvo v Tokiu bo povz-dignjeno v poslaništvo. Poslanik bo dosedanji zastopnik Adalbert pl. Ambro. SKUPNO CARINSKO VPRAŠANJE IN AV-STROOGRSKA BANKA.
Komisija, ki se bavi z vprašanjem o col-nini in trgovinsko pogodbo z Ogrsko, ima izvršiti zelo veliko in težavno nalogo. Gre se predvsem za to, ali naj se ohrani skupnost avstroogrske banke. Ogli se pripravljajo pod gotovimi pogoji vsprejeti podaljšanje bančnega privilegija do 1. 1917, tako, da bi bančni privilegij potekel v istem času kakor trgovinske pogodbe z Avstrijo, ker bi bilo potem lažje izvesti popolno gospodarsko ločitev Ogrske od Avstrije. Tega pa avstrijski zastopniki nočejo ker bi potem Avstrija morala s svojim denarjem plačati ogrsko gospodarsko neodvisnost. Zahtevajo, naj se bančni privilegij podaljša čez 1. 1917 ali pa žc sedaj popolnoma odpravi bančna skupnost.
RUSIJA.
Napad na ravnatelja varšavske plinarne.
Pri plinarni Vola je napadlo več oboroženih oseb ravnatelja, njegovega namestnika in nekega uradnika plinarne Avelke, ki so sc peljali v kočiji. Roparji so vstrelili iz revolverjev 40-krat. Ravnatelj je ostal na mestu mrtev. Ostali uradniki niso bili ranjeni. Roparji so ušli.
Nove smrtne obsodbe v Varšavi. Vojno sodišče ie obsodilo na vešala zaradi roparskega umora štiri osebe. Izvršitev obsodbe so odgodili na posredovanje duhovnikov, ker so zatrjevali obtoženci, da so nedolžni.
Ob železniškem napadu pri Rogonu poroča »Nova Reforma«, da so odnesli roparji nad 1,300.000 in ne nad fiOO.OOO rubljev, kakor jc poročala »Peterburška brzojavna posredovalnica.«
Ruski ministrski svet ln judovsko vprašanje. Baje zavzcmlja ruski ministrski svet glede na judovsko vprašanje stališče, da bi kazalo odpraviti določila o omejitvi judovskih bivališč in predpise, ki se jih izognejo judi z podkupovanjem nižjih policijskih organov.
SPOR ZARADI SAHALINA
Otok Sahalin so kakor znano porazdelili med Japonsko in Rusijo. Ruski del Salialina je pa prenapolnjen na otok izgnanih rusk h kaznjencev, tako da ne morejo več odpošiljati na Sahalin ruskih kaznjencev in jih zato pošiljajo na Kamčatko. Japonska se je pritožila v Peterburgu zaradi izgnanih kaznjencev na Sahalinu, ker nevarni ruski hudodelci vedno vznemirjajo prebivalstvo japonskega otokovega dela.
ZATIRANJE POLJAKOV V NEMČIJI
Nemška vlada namerava strožje nadzorovati poljska društva v Ruhrski pokrajini. Posebno ostro pa nameravajo i adzorovati, kako delujejo sokolska drušiva, ki agitirajo
zadnji čas za bojkot nemških trgovcev. V pokrajinah ob Ruhri nameravajo tudi omejiti število inozemskih delavcev. Mnogo poljskih listov poživlja Poljake, na v /a-hodnji Nemčiji osobito ob Ruhri nakupujejo zemljišča Poliska poljedelska banka namerava v pokrajinah ob Ruhri ustanovit' podružnico. Poljaki nameravajo baje nasto piti proti kardinalu Koppu. ki zav/ema v šolskem vprašanju Poljakom nasprotno stališče. Pol ska društva nameravajo 24. t. m. poslati o lposlaništvo k papežu v Rim katerega nameravajo naprositi, naj posreduje glede na pol,sko šolsko vprašanje v Nemčiji. Oneznska duhovščina je izjavila zaupanje nadškofu Stablewskemu gledč na stališče, ki ga zavzema v poljskem šolskem vprašanju.
Dnevne novice.
+ Dopisnikom »Slovenskega Naroda« v premislek! Možje resnice in pravice, ki vihtite svoja peresa domovini v blagor po predalih »Slovenskega Naroda«, vsa čast vam! Držite sc zlatega načela, ki ga izraža žumalist Rabi v Cankarjevi drami »Za narodov blagor«: »Na tem ni nič, ali je res, ali ne; samo povedati se mora narodu«. Dozdaj ste mislili, da je to varno in celo zaslužno. Porotniki so za vas, in vsa nemško-slovenska zveza vas brani; taka jc vaša misel. V vašo korist vam priobčujemo brumen zgled iz najnovejšega časa: Dr. Robida je, kakor vam je znano, pisal v »Narodu« proti dr. Divjaku, svojemu tovarišu v blaznici. Dr. Tavčar, »Narodov« šef«, je te dopise bral, sprejemal, hvalil in tudi sam pisal. Zdaj je pa ravno tisti dr. Tavčar glasoval v deželnem odboru za to, da sc dr. Robida zavoljo svojih napadov proti dr. Divjaku odstrani iz blaznice. Mi se ne spuščamo v to zadevo, marveč zvr-šujemo le svojo človekoljubno dolžnost, da priporočamo to reč častivrednim »Narodovim« dopisnikom v blagohoten premislek.
+ 0 vremenu. Sobotni »Slovenski Narod* vabi k zaupnemu shodu. Kakor je videti iz vabila, se bodo razgovarjali posebno o raznih vremenskih pojavih, oblakih, meglah in drugih takih rečeh. Tako-lc beremo: »Na političnem našem obzorju se že dlje časa kopičijo črni oblaki in ni več daleč čas, ko se uleže črna megla na našo domovino in jo zavije v plašč najhujšega reakcijonarstva. Prihititc vsi na ta shod, da pokažemo, da šc živi na Kranjskem krepka svobodomiselna četa. ki bo s svojim delom skrbela za to, da se razprše nad Kranjsko črne megle in da zašije v novem blesku solnce svobode in napredka.« — Če prav razumemo, sc torej ne gre pri zaupnem shodu za stranko, ampak za novo pratiko. Seveda tudi mi vse pratikarje primerno in po zasluženju pozdravljamo.
+ Dr. Tavčar proti sebi. V svojem zadnjem državnozborskem govoru je dr. Tavčar izpregovoril te-le besede: »Ne moremo nikdar pozabiti in nam tudi nikdar ne izgine iz spomina, da se ima slovenska in svobodomiselna stranka zlasti mladočeški stranki zahvaljevati, da mora na Kranjskem prenehati živeti.« Tavčarjeva izjava je jasna: Svobodomiselna stran, ka na Kranjskem mora prenehati živeti. — V sobotnem »Narodu«, ki mu je glavni urednik ravno tisti dr. Tavčar, se pa v soboto pridu-šavajo libcralci, naj pridejo k shodu. In tam beremo to-le: »Reakcionarstvo sc rapidno širi v deželi, tako rapidno, da se že trobi med svet, kakor bi nc imela več pristašev na Kranjskem svobodna misel.« Dr. Tavčar v »Narodu* se torej jezi nad dr. Tavčarjem v državnem zboru, ki trobi v svet najžalostnejše vesti o svobodomiselni stranki. Tega bi nc smel. Smrt tc stranke res ni vredna, da bi se trobilo o nji. Iskreno želimo, naj se vsaj dr. Tavčar s samim seboj spravi, da se ne bo očitno prepiral s seboj.
+ Dopolnilna deželnozborska volitev na Kranjskem. Na sobotni dopolnilni deželnozborski volitvi v veleposestvu sta bila enoglasno izvoljena kandidata nemške stranke vele-posestva Anton baron Codclli in dr. Karol baron B o r n. Od 82 volivcev se je volitve udeležilo 45, ki so vsi volili zgoraj imenovana gospoda.
Bajka o zatiranih Nemcih Kranjski Nemci vživajo po slovenski dobroti in malomarnosti ter narodni mlačnosti toliko pravic, kakor nobena avstrijska manjšina v kateri drugi kronovini. Kljub temu so Nemci tako predrzni, da govore o zatiranju. Kako resnična (?) je ta bajka, navedemo za danes samo štiri slučaje: 1. civilni senat tukajšnega deželnega sodišča sestoji iz samih Nemcev (Schneditz, Elsner, Haufen); 2. od treh preiskovalnih sodnikov sta dva Nemca;
3.	pri kranjski finančni prokuraturi ni nobenega slovenskega konceptnega uradnika;
4.	finančna prokuratura uvaja eksekucije
proli slovenskim strankam tudi proti pri-prostim k i etič m samo v nemškem jeziku. — Pa recite, da Nemci niso zatiram!
Odbkovanje Minolo nedeljo je c. k. višji okrajni komisar lirvin pl Prah! iz Celja pripel na prsi žalskemu župniku č g Matiji Koren zlati zaslužni križec s krono. Vršile so se tein povodom prekrasne cerkvene in izvencerkvene slavnosti.
—	Predavanje. Iz Preske: V našem delavskem društvu je predaval včeraj dr. Krek o Marksu, njegovih načelih in njihovem razvoju v današnjih dneh. Dvorana je bila popolnoma napolnjena.
Z Jesenic. Včeraj popoldan ob 4. uri je v jeseniškem strokovnem društvu predaval dr. V. Pega n o postavodaji in pru-vovarstvu v glavnih potezah. To tvarmo si je vzel za podlago prihodnjim predavanjem, ki jih namerava Še prirediti iz juridične stroke. Da bodo imela predavanja večjo praktično vrednost, je predavatelj obljubil v prihodnje naslanjati svoja izvajanja na konkretne slučaje, ki mu jih po svojih potrebah predlože v reš tev člani strokovnega društva. To bodo nekaki pravni kurz«.
—	Imenovanje Za ravnatelja pisarniških uredov višjega sod'šča v Trstu je imenovan g. Franc C i b e j iz Gorice.
—	Železni most čez Savo pri Št. Jakobu je povodenj 3. t m. tako poškodovala, da je promet preko mostu zapt.
—	Rokodelsko podporno društvo so ustanovili v Postojni.
—	Liberalni napori. Ustanovilo se je »Slovensko kmetiško društvo" za „delo-vanje" v gorenjski dolini.
—	Poročil se je zobozdravnik g. dr. li. Piki v Gorici z gdčno Ivano Kavčičevo i r. Gorice. — Poročil se je trgovec g Henrik pl. Z i e r n f e I d , načelnik požarne hrambe v Tolminu z gdčno Ano Strgarjevo iz Starega sela.
—	»Črna smrt« v Trstu? »Kuga v Trstu«! To poročilo je razburilo vsakogar, ki mu je znana strašna zgodovina »črne smrti«, kakor so nazivali to bolezen ob časih, ko je vladala in ko so padali ljudje liki trava pred kosci ob njenih nastopih. O kugi v Trstu poročajo: Na starem Lloydovcin tovornem parniku Calipso je obolel na potu med Benetkami in Trstom mornar Dabovič. Oddali so ga v bolnišnico. Znaki bolezni so bili oni akutne bronehitis (pljučnica), in je umrl že prihodnje jutro. Pri raztelesenju rajnika so dobili znake kuge na pljučih in dihalih, ki so jih nato oddali v strogo bakteriološko preiskavo. Ker je vozil »Calipso« blago iz Indije v Trst, so obvestili o slučaju tržaško namestništvo iu pa ministrstvo za notranje stvari. Bakteriološko preiskavo vodi sanitetni nadzornik dr. Marki, znani bak-teriolog. V bolnišnico za infekcijske bolezni so odvedli vse osebe, ki so prišle v dotiko z rajnikom. Uvedli so najstrožje varnostne odredbe. Parnik »Calipso« so v morskem laza-retu temeljito razkužili tako, da je razširjenje kuge po človeški pameti izključeno. Posamezni slučaji kuge so se pojavili zadnja leta sem ponovno v Hamburgu, Livcrpoolu, Mar-scille, in pred sedmimi leti v Trstu, kjer je umrl krmar turškega parnika »Polis Mitilenc«, nc da bi se razširila kuga. Rajni Drabovič, ki je umri pretekli četrtek zjutraj, je bil v tržaški splošni bolnišnici na oddelku za notranje bolezni. V bolnišnico sta ga pripeljala dva mornarja, ki ju z vsemi osebami, ki so prišle v dotiko z rajnim Drabovičem, v bolnici strogo nadzorujejo. Čoln, na katerem so prepeljali Drabovičevo prtljago, so prepeljali v morski lazaret Sv. Jerneja, in ga razkužili. Bakteriološka preiskava še ni končana. A gotovo je žc zdaj, da se jc šlo v slučaju Drabovič najmanj za jako nevarno nalezljivo bolezen, ker so poginili vsi morski prešički, ki so jim vbrizgali limfo rajnika. »Calipso« so zgradili leta 1873. V Trst jc pripeljala 3800 ton. Ladjo so v Benetkah dcsinficirali in vse blago sekvestri-rali. — Danes dopoludne se nam poroča: Vodja laboratorija dr. Markel jc konstatoval, da jc umrli mornar umrl na pljučni kugi. V 12tih urah so poginili vsi z limfo rajnega infi-cirani prešički. Vsi bolniški strežaji in oni bolniki, ki so bili z umrlim v družbi, so prepeljani v infekcijsko bolnico ter postavljeni pod najstrožjo kontrolo. Sedaj sc še ne kaže, da bi bila šc na koga druzega prenešena. Prebivalstvo v Trstu je mirno, ker so tako odločno iu hitro nastopile oblasti. Življenje v Trstu jc navadno in tudi obisk gledališč ni nič nazadoval. Zdravstveno stanje v bolnišnici osamljenih oseb je popolnoma normalno. Upamo, da ostane tudi sedanji slučaj črne smrti v Trstu osamljen.
—	Iz vojaških krogov. Vojaška oblast bo v kratkem izdala naredbo, ki bo v sporazumu z ostalimi ministrstvi dovolila rodbinam rezervistov in domobrancev, ki morajo k vsakoletnim vojaškim vajam, podporo. — Baje bo vendarle poveljnik 8. divizije v Inomostu, Konrad pl. Hotzendorf, postal šef našega generalnega štaba.
—	Tržaški vlomilci zopet na delu. Tržaški vlomilci so vlomili v prostore tvrdk Gond-rand v ulici Miramar in Silvestri v stari Ba-rijeri. Pokradli so pri prvi 20, pri drugi 30 K.
—	Senlor je postal dosedanji goriški protestantski pastor augsburške konfesije A. Schmied.
Na smrt so obsodili zaderski porotniki Ivana Zvaniča, ki je ustrelil Ivana Staniča, ker mu je ta zaradi nekega dolga zaplenil nekal živine.
—	Za nedeljski počitek so sc potegnili na Reki uslužbenci vseh trgovin in dosegli, da so jim delodajalci povsem ugodili.
—	Himen. V soboto se je poročil v Sežani g. Blaž Skok, c. kr. policijski kancelist z go-spico Marjeto Bekar. Balo srečno!
—	Dvorni svetnik dr. Adalbert Bohata. Deželni zdravstveni referent in predsednik deželnega zdravstvenega sveta v Trstu namest-niški svetnik dr. Adalbert Bohata je upokojen ter mu jc ob tej priliki podeljen naslov dvornega svetnika.
—	Napad na žensko. Z ozirom na poročilo v »Slovencu« z dne 7. novembra 1906 št. 255 pod naslovom »Napad na žensko«, blagovolite sprejeti v pojasnilo, da se stvar ni zgodila tako kakor se je sporočilo. Antonija Jerko, po domače Cičkova, iz Dobena pri Mengšu je že dalj časa bolna za gotovo žensko boleznijo (histerijo). Ko je pretekli torek zjutraj ob 6. uri šla v Mengeš, jo je napadel krč, kakor že par-krat preje. Padla je na zemljo, kjer so jo našli v nezavesti. Imela je v roki pod vratom kake pol kile težek kamen, s katerim se je nekoliko na vratu obdrgnila. O kakem napadu ni sledu. Kar sc jc drugače bralo o napadu v listu, je dodala domišljija ljudi.
Ljubljanske novice.
lj O kugi predava jutri ob pol 8. zvečer v ,Slovenski kršč. soc. zvezi" gosp. dr. Ivan Zaje. Predavanje bo posebno zanimivo glede na slučaj kuge v Trstu.
Ij Umrl je danes zjutraj ob 4. uri v dež. bolnici c. kr poštni kontrolor g. I v a n Jenko. Bil je zgleden uradnik, med tovariši jako priljubljen in od podložnih oboževan. Pogreb bo jutri ob pol 4 uri popoludne iz bolnice k sv. Križu. Lahka mu zemliica !
li Na deželni blaznici je šc vedno za por-tirja blazni Joža. Zdravnika so odpustili, norca pustili v službi.
lj Shod poštarjev sc je včeraj vršil v Ljubljani. Poročilo priobčimo jutri.
lj Narobe svet — pri vojaških zdravnikih. Vsem Ljubljančanom dobro znani in priljubljeni gospod dr. Anton Stare, ki jc bil s 1. novembrom povišan ter imenovan višjim štabnim zdravnikom 1. razreda (polkovnikov LVI.J činovni razred), moral se je preseliti v Prago. Sicer je zanj to velika čast, kajti v Pragi kot zdravniški vojaški šef biti nameščen, priča, da je dotični gospod med najbolj sposobnimi vojaškimi zdravniki. Nam je neumevno samo to, da vojaška oblastva sistematično prezirajo pri nameščenju svojih zdravnikov narodnost. V slovenske garnizije pošiljajo vedno če že ne Nemcev, pa gotovo Cehe, ki tudi ne morejo z bolnim vojaštvom naše narodnosti občevati v materinščini. V garnizijski bolnišnici v Ljubljani niti eden nc zna slovenščine. Opozarjamo na to poslanske kroge. Pač narobe svet!
V pokritje deficita pri „GIa sben Matici1' je poslal .šaljiv orkester" 30 K kot kazen tistih, ki so slabo igrali svoj ..inštrument". Slava takim „koncer-tantom" !
Ij Prešernovo kavarno v Ljubljani
je od g. Stupana kupil g. Karol Polajnar, kavarnar v Kranju.
lj Korno poveljstvo ne bo prestavljeno v Ljubljano. „Zeit" poroča iz dobro informovanih krogov, da ne bodo kornega poveljstva prestavili v Ljubljano.
Ij Pouk v češčini bo ta torek od 5. do 6. v prostorih „Slov. kršč. soc. zveze." Drugi teden pa zopet navadno od '/27— 1/28.	Zdar Btich!
Štajerske novice.
š Imenovanje. Učitelj veronauka na c k, višji realki v Mariboru č g. dr. Anton Jerovšek je dobil naslov profesorja.
š Umrla je gospa Leopoldina Vaš rof. Hafner, inženerjeva vdova in posestnica na Vranskem.
š Nemške marke sc zopet valijo iz ,,rajha" na Spodnje Štajersko: Splošni nemški Šchulverein v Berolinu je po dolgem beračenju dovolil nemški šoli v Ormožu 300 mark podpore, da si nabavijo telovadno orodje.
š Konkurz. Okrožno sodišče v Ma riboru je otvorilo konkurz o premoženju znanega vinotržca v Ptuju Franca Kaiser. Kaiser je bil eden glavn.h stebrov ptujskega nemštva, ki se je pa sedaj podrl. Konkurzni komisar: predstojnik okrajnegi sodišča dež. sod. svetnik dr. Glas v Ptuju. Konkurzni oskrbnik dr. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju.
š Perica ga je rešila V soboto po poldan je v Celju skočil s kapucinskega mostu v Savinjo neki Abadon B a d e r, no svojem poklicu vrtnar. Ena izmed v bližini stoječih peric je nesrečneža prijela za ovratnik in ga potegnila na sulio. Samomorilski kandidat ji za to človekoljubno delo ni bil
prav nič hvaležen, ker se je 7 vsemi silami branil svoji rešitvi. Vzrok nesrečnega dejanja je bila heda in pomanjkanje vsled daljše brezposelnosti.
J No a šola v Gornjem Gradu. Dosedaj je bila ljudska šola v Gornjem Gradu nastanjena v grajfčini ljubljanskega kne/o-škofa, kjer so sedaj tudi uradni prostori so dišča in davkarije. Šola se pa v kratkem prestavi v posebno novo poslopje, ki bo stalo na lepem kraju in bo poleg posojil-nične nove hiše v okras celemu trgu.
Razne stvari.
Za nedeljski počitek so priredili dne 11. t. m. v Parizu trgovinski usluž benci pred mestno hišo demonstraejo Vrata mestne hiše so bila zaprta in zastražena. Nemirov ni bilo Policijski prefekt Lepine je i/javil, da hoče izvesti zakon glede na nedeljski počitek. — V Madridu so preklicali peki svojo obljubo glede na nedeljski počitek.
Demonstracija v Madridu Dne 10. t. m. so demonstrirali proti Mauri.
Nesreča ob pomorskih vajah. Med vajami s torpedovkami je eksplodirala pri Valenciji mina. Ranjena sta bila generala Roldam in Jimenez.
Oblak se je utrgal v okolici Knina. Preplavljena in podplavljena je državna cesta. Odplavljeno je tudi taborišče in del Bolandja mostu, ['oškodovan je tudi most čez Mraco. Promet je ustavljen.
Škandal v Rimu. Rimska dnevna govorica je razmerje med knezom Fabricijem M^ssima in njegovo ženo princezinjo Bour-bonsko, od katere živi knez ločeno. Prin-cezinja toži kneza zaradi kršenja zakona.
Vojvoda genovski v smrtni nevarnosti. V soboto se je peljal vojvoda genovski z brzovlakom skozi postajo Gros-seto, kjer brzovlak ne stoji. Na prevoznem tiru je pa stal neki tovorni vlak, dasi je kazal signal brzovlaku, da ima skozi po stajo prosto vožnjo. Brzovlak je vozil z vso hitrostjo, a k sreči je zapazil brzo vlakov strojevodja zadnje luči tovornega vlaka in je z vel ko težavo ustavil vlak 111 preprečil nesrečo. Okrivljeni uradnik je pobegnil.
Krokodil v Donavi. Ribiči iz Novega Sada na Ogrskem so vjeli v Donavi štiri in pol metra dolgega krokodila in ga ubili. Sodijo, da je pobegnil krokodil iz kake menažerije.
Brezžični telefon. Švedski poročnik Gunymann je rešil problem brezžičnega telefona. Gunymann je telefoniral iz svoje sobe potnikom dveh vlakov. En vlak je vozil s hitrostjo 74 km na uro.
Krvava ljubavna žaloigra. V Blidi Algir, je ustrelil iz ljubosumnosti štabni zdravnik dr. Thivol soprogo podintendanta Chidaja in nato samega sebe.
S kopnisklm napačnim stotnikom se bode pečalo berohnsko porotno sodišče najbrže že v tem zasedanju. Predpreiskava je že malone končana. Pri glavni preiskavi zaslišijo približno 70 prič. Vogt je popolnoma ozdravel tako, da lahko izvedejo proti njemu razpravo. Zanimivo je, da piše Vogt pravilno nemščino v dobrem slogu.
Iibruhi Vezuva. Dne 11. t. m. opoldne je začel hljuvati Vezuv. Tudi zemlja se je lahko tresla. Porušil se je ognjenikov stožec. Po kratkem izbruhu je ognjenik zopet miren.
Tatove orožja sodi 26. novembra poznanjsko deželno sodišče, ki so pokradli veliko množino orožja in streliva. Na zatožno klop pride več podčastnikov. Zas'išanih bo 270 prič. Senzačna razprava bo trajala kake tri tedne.
RUSKE RAZMERE V NEMČIJI.
Roparski umor v železniškem vlaku med Altono-Blankcnberg dokazuje, da varnostne razmere v Nemčiji nc zaostajajo kdosigavedl veliko za ruskimi razmerami. Kopniški stotnik, tatvina orožja in streliva v Poznanju in kolonialni škandal v Afriki dokazuje to. Kako na-zirauje o pravičnosti imajo Nemci, pa dokazujejo s svojimi silovitimi in brutalnimi nastopi nasproti nedolžni poljski deci, ki noče ubogati nemške nasilnosti, da bi molila v nemščini. — Prcgledovalni železniški uradnik je našel v vlaku v krvi ležati zobozdravnika Klausena. Izpovedal jc, da ga jc obdelava! s topim orodjem neki 21 -letni mladenič. Ko jc to izpovedal, je bil mrtev. Morilcc je ukradel svoji žrtvi zlato uro z verižico in denarnico. Na postaji Klein Flottbcck ie izstopil morilec, ki ie držal s krvavo roko robec pred nosom, da bi sc mislilo, da mu teče iz nosa kri. Uradniki so sicer sumili a se pomirili, ker jc rekel morilec, da 11111 teče kri iz nosa. Morilcc sc jc vozil z voznim listkom druzega razreda in je še doplačal
voznino, a tudi ob tej priliki niso železničarji slutili ničesar, da si je držal pred nosom krvavo ruto. Ruski dogodki in ruske razmere v blaženi deželi krvoločnih nemških nasilnežev, roparjev in tatov.
Telefonska in brzojavna poročile.
GABRŠCKOVA JUNAŠTVA.
(i o r 1 c a, 12. nov. Shoda v Šv .Petru nI bilo. Naših prišlo nad 200, pijanih liberalcev pod Gabrščekoin in s koncipijenti 50. Ti so upili in tulili, posebno Gabršček. Naši so ga enkrat potisnili pred vrata. Dr. Gregorčič Izjavil, da shoda ne bo. Naši prirejali Gregorčiču velikanske ovacije, da liberalcev ni bilo slišati. Nemir trajal nad dve uri, dokler niso liberalci odkurlli med smehom naših. Gabr-ščeku so očitali surovo obnašanje, njegov odgovor je bil: Mene ni prav nobene reči sram! Smeh in plosk. Shod se ponovi.
ČEŠKA ZMAGA V BUDJEJOVICAH.
13 11 d j o je v i c e, 12. nov. Pri občinskih volitvah III. razreda so dobili nemški kandidati od 3973 glasov 1914. češki kandidatje 2010 glasov.
VOLILNA REFORMA V GOSPOSKI ZBORNICI.
D u 11 a j, 12. nov. Člani gosposke zbornice so sprejeli predlog kneza Fiirstenberga, naj se v gosposki zbornici med tem. ko je v državnem zboru še debata o volivni reformi, že naprej vrši posvetovanje o posameznih skupinah vollvne reforme, da sc reforma ne bo zavlekla po gosposki zbornici in da takoj prične gosposka zbornica temeljito razpravo ko volilno reformo državni zbor reši. Prav tako posvetovanje bo v gosposki zbornici že jutri.
DEZELNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVSKEM.
Brno, 12. nov. Včeraj so se na Moravskem vršile deželnozborske volitve iz splošne skupine v 14 čeških in 6 nemških volilnih okrožjih. V čeških okrajih sta izvoljena dva socialna demokrata, 3 katoliško-narodni pristaši, potrebno je devet ožjih volitev. V nemških okrajih sta izvoljena dva Nemca, en socialni demokrat, treba bo tri ožje volitve. NIŽJEAVSTR1JSKI DEŽELNI MARŠAL ODSTOPIL.
Dunaj, 12. nov. Nižjeavstrijski deželni maršal Schmolk je podal detnisijo, ker si želi miru. Za deželnega maršala bo imenovan državni in deželni poslanec knez. Alojzij L i e c h-t e n s t e 111.
ZENO IN SEBE UMORIL.
Osek, 122. nov. Tu je major pijonirjev P fl e g e r po noči ustrelil svojo ženo in sebe. O vzrokih se nič ne ve.
USTAVLJEN POGREB.
(i r a d e c, 12. nov. Včeraj bi se imel vršiti pogreb gdčne Julije Neuhold. Tik pred pogrebom, ko so bili pogrebci že zbrani, je sod-nija zapovedala, da pogreba ne bo, ker se truplo mora obducirati. Neki mazač se je sam naznanil, da je gospodični dal premočna zdravila. vsled česar jo je zadela srčna kap. DEMONSTRACIJA ZA NEDELJSKI POČITEK NA FRANCOSKEM.
Pariz, 12. nov. Trgovski nastavljene! so tu demonstrirali za nedeljski počitek.
ANARHISTIŠKE DEMONSTRACIJE V RIMU.
Rim. 12. nov. Anarhisti so priredili na trgu Vittorio Emanucle demonstracijo. Vojaštvo jih je razgnalo in zaprli so 60 oseb.
Kuharice)
srednje starosti, ki jc bila že dalje časa v službi v župnišču, želi vstopiti v službo v kako žup-nišče.	25o5 3-1
Več sc poizve v upravništvu „Slovenca".
Martin Lampert
gostilna ,,Port Artur" v Ljubljani, Kolodvorske ulice Stev. 31
prodaja najboljši
Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za razne
vožnje in selitve
po nizkih cenah. 2553 7-1
Panorama Kosmorama
- m
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno karamo". —o—
•2554
Od 11. nov. do viievJi 17. nov. 1906:
Brazilija
Bahiji, Rio de Janeirn, Santos.
Naznaviilo prc^elitiT.
Prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu si usojani vljudno naznaniti, da sem preselil svojo
i ft»S&	1*. «» Sft H*
v Kolodvorske ulice štev. 32. T®
Zahvaljujem se za dosedanje vsestransko zaupanje ter se priporočam i nadalje za vsa v mojo stroko spadajoča naročila, posebno: kipe in druga cerkveno-umetniška dela iz kararskega in drugih marmorjev, cementa, mavca ali lesa, ter vsakovrstne nagrobne spomenike.
2552 3 1
Veiespoštovanjem
D. Bizjak, kipar.
Med. unlv. dr.
bivši sekitndarij deželne bolnice, ki se je strokovno izobrazil na * dunajskih kirurgičnih klinikah in bolnicah, bivši asistent na ortopedični kliniki profesorja Hoffa v Berolinu,
naznanja, da se je nastanil	2523 3 3
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22
kot špeojalint za kirurgijo, ortopedijo in opera-tsvnu plastiko in da o rd i n u j e
dopoldne od SO1/,—12 7, in prcpoidne od 4.-5.
Prva domača slovenska pivovarna
Ustanov jena leta 1854.	v Ljubljani, W©3f©ve ulice Štev. 12
■ priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
mmm si 4* 11 « H* ® ^ ** v N ** ** r ® *fS
■v
Štev. telefona 210.
2469 150—5
n i v k H e m i c a
Priloga 259. itev. »Slovenca11 dnč 12. novembra 1906
Slovensko gledališče.
To je bilo veselje za mladino ! Gledališče je bilo natlačeno polno, glavica pri glavici, ki je vsaka pazno zasledovala dejanje, kako hoče kruta mačeha-kraljica umoriti „Snegulčico". Pa šele škratje! To je bil prizor za mlada očesca; stavimo, da je mladini še v sanjah po glavi rojila pravljica, ki jo je videla včeraj popoldne v g'e-dališču. Popolnoma umestno je, da se ob nedeljah in praznikih popoldne uprizore take igre, ker imamo tudi neštevilno od-rastlih „otrok" (v psihičnem pomenu), ki se obenem naslajajo nad njimi, Sicer pa je bila predstava lepo zaokrožena in dobro režirana, za kar moramo pohvaliti gosp. rež. Verovška. Ne pride nam na misel enake predstave meriti z merilom po pravilih umetnosti; svoj namen dosegajo vsestranski, to je dovolj.
Iz tega vzroka se tudi ne moremo spuščati v podrobno oceno igralcev in igralk — pa brez zamere! S tem ne mislimo o nikomur ničesar slabega. Ker je ravuo prilika, pripomnimo, da po naših nazorih kritika ni zato, da v vsakem slučaju omenja vsakega« posebej. Olavni namen ji je, v prvi vrsti konstatirati splošen uspeh, pro-vzročiti, da se odpravijo nedostatki in potem seveda o posameznih izreči svojo sodbo.
Zvečer se je pela zopet opera „Tru-badur" z enakim uspehom kot vedno. Kar trgali so se za vstopnice in takoj po otvoritvi blagajne, so bile že vse razprodane. Naše občinstvo ima rado okrogle Verdijeve skladbe, ker je tega vajeno od početka opere. Habeant sibi!
Naposled pa je sam znani „stretto" — kakor ga poje naš vrli tenorist gospod pl. Rezunov, vreden, da se čuje.
Kakor se je videlo, je bilo občinstvo jako zadovoljno in radodarno z aplavzom, dokaz, da je bil uspeh opere popoln, za kar gre splošna hvala vsem interpretom glavnih vlog. Režijo je vodil g. Rane k. Ožigosati moramo grdo navado oziroma razvado nekaterih paglavcev v parterju, ki prično pri vsakem aplavzu sikati.
Gospodarstvo.
g Letošnja trgatev ua Hrvaškem se je
prav dobro obnesla. Grozdje je čisto in zdravo, ob času trgatve je bilo vreme tako lepo in toplo, kakor v sredi leta in zato je pa tudi letošnja kaplja izvrstna in cene zelo male, od 14 do 16 gld. hektoliter. Torej bratje Slovenci trgovci iu gostilničarji, ako želite kupiti dobro hrvaško kapljico, pridite le v Sa-mobor. Kdor želi daljnega razjašnjenja ustno ali pismeno, naj se obrne na g. Antona Kogoja, užitninskega poslovodja kr. povlj. trga Satno-bor, Hrvaško.
g Napajanje goveje živine po zimi. Skrben kmet mora vedno paziti, kako se 11111 živina oskrbuje, zlasti še, ako ima posle nevedne ali brezskrbne. Rado in lahko se namreč kaj zanemari, kar potem živini več ali manj škoduje. To velja zlasti pri napajanju goveje živine, katero je velike važnosti za nje zdravje iu uspevanje. Ako žival po zimi ob suhi Krmi ne pije redno, vsaj enkrat obilno, navadno pa dvakrat na dan, je v veliki nevarnosti, da ji zbole prebavila, katera bolezen, če je zamujena, je lahko smrtonosna. To se je žalibog na kmetih že večkrat zgodilo, zlasti v krajih, kjer žival ob mrazu in ledu težko prihaja do korita. Vredno torej je vse skrbi, da se po zimi pot h koritu redno iu sproti popravlja, kar se zgodi, da se led s krampom ali sekiro naseka in razpraska, navrh pa še mogoče posipava s peskom, prstjo ali z žaganjem. To storiti pa je treba za časa, dokler šc žival ni padla; kadar se to zgodi, postane plašna, da se boji onema mesta iu na noben način ne gre več tja. Nevarnost se sedaj še povekša, ker splašena žival sili vsa divja v stran, morda v strmine, kjer ji je le ena negotova stopinja lahko v pogubo. Se bolj nego po poti, treba je skrbeti za varnost in red pri koritu. Treba je po okoliščinah vse storiti, da more žival varno do vode. Znano namreč jc, da je po sebno ob studencu iu okoli korita po zimi največ ledu. Zato je treba vedno skrbeti, da se led razsekava in posipava s čini, da žival lahko in rada gre do vode. Ob tako nevarnem času pa še rada nori čila živina ter lahko z bodenjem ena drugej napravi nesrečo. Takrat se po več glav različne živine ne sme skupno napajati. Zlasti junci in nagajiva teleta ter breje krave nc spadajo skupaj. Zlasti pri poslednjih treba je največje previdnosti zra ven druge živine. Ako se je kaka žival splašila, da je padla, ne gre navadno dalje časa mimo onega mesta, zlasti ako se je to še ob koritu zgodilo. Siliti jo preveč nc kaže, kajti v svoji plašnosti vsa divja navadno skoči na stran, kjer je nesreča še lahko veliko večja Nc kaže drugega, nego jo za čas nevarnosti napajati v hlevu. To pa se mora zgoditi red 110 iu zadostno, da žival ne trpi žeje, vsled če sar zboli lahko, kakor smo že prej omenili Ali to še niso vse napake glede napajanja Zgodi se večkrat, da žival pride redno do vode, pa ko namoči gobec vanjo, brzo umakne, nakar se prav s težavo pripravi, da pije Temu vzrok pa jc najbrž votel ali bolan je zik živali. Zgodi sc namreč večkrat, kjer se živini poklada klaja, ki ima veliko res sebi, drobir od izmlačenega žita itd., da kaka ostra krma se zapiči ob zadnjem koncu jezika kjer napravi po malem jako občutljivi ules (rano). Ta sc čedalje boli razširja, ker rese bodičje od krme zaostaja v njem. Razume se
lahko, da žival težko požira vsled tega, šc težje pa na žgočo rano pije mrzlo vodo. Ako se to godi dalje časa, postaja vsled rane ži-I čedalje slabejša, ker nc more uživati hrane iu pijače po potrebi. Zgodilo se je baje še celo, da je takšnej živali skoraj odgnil jezik, da je naposled vsled gladu poginila. Vendar na to pameten kmet ne čaka. Kakor hitro se opazi pri živali, da bi rada, pa ne more piti po volji, brzo ji preiščimo gobec in jezik, lega je treba precej iztegniti, nato pa bolj vzadi preiskati s prsti. Ako se otipa rana s smetmi, je to gori omenjena bolezen. Sedaj je treba kiualo rano lepo otrebiti res ali drobirja, pa jo iziniti z jesihoin. Navrh pa sc svetuje takšno rano namazati s strdjo (medom). To je treba ponavljati dalje časa, dokler pač rana ni zaceljena. Ob enem je treba žival v tem času krmiti z dolgo krmo, senom ali tudi mehko slamo zraven. Tudi napajati se mora mlačno vodo, da se pijače lažje privadi in vsled žeje nima nobenih slabili nasledkov. Sedaj pač vidimo, da je kmetu pri napajanju živine posebno po zimi treba velike opreznosti. Kajti tnala napaka napravi mu lahko veliko škodo. Da se ji izogne, gotovo je boljše biti skrben za časa, nego čakati, da ga nesreča uči, katera ima navadno železne pesti.
Pohorski.
njusLfi
IVAN PERDAN,
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo ciko r ij o
najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih in
> u
J d
T*
rt c/> n o
c.
o c 10 O.
o' o*-
.O 0» rt ,
.i? T
C m
O
VŽIGALICE
družbe sv. Cirila in Metoda
Zaloga pri Iv. Ferdanu v Ljubljani.
MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR!
Te vžigalice so vprid d užbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI.|
0000 00 0009
Išče se večja
2«49 3-2
meblovana soba
z dvema posteljama za gospoda in gospo, eventuelno s porabo kuhinje.
Naslov pove uredništvo ,Slovenca'.
BlBB& &B &&B&
naprodaj
blizu Ljubljane.
<>5u9 5 5
Hiši
V Novem Vodmatu prodasta se 2 hiši po jako nizki ceni, ena pripravna tudi za kako veliko delavnico.
Poizve se pri upravništvu „Slovenca"
Proda se nov, ameriške vrste
harmonij.
Več pove gosp. Ivan Kaom, V o-loško, Villa Cornelia.	26I7 3 3
O/mm
S
C ff§§
mš
Jiti®
31
Caproni,
I
emerit. višji duhovnik v Le-viko, spričuje, da proti njegovim želodčnim težkočam najbolje učinkuje (tudi odvajalno)
želodčna tinktura
i I i I
• <- G. Pi c c o I i j a, dvornega V . založnika Nj. Svetosti in
I*.
m
fkr
Nj.
lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta.
1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo	I 6
75
ceneje
se dobi
izvirni pariški in berolinski modeli.
m	2533 3—3
gld. brez konkurence
Novi dolgi paletoti za dame iz angleškega modnega sukna (čista volna) in Duble.
Največja izbera
Jamskih kožuhovin in jnpičev in ligarov kakor tudi konfekcije za gospode in dečke po zelo znitanih cenah.
Angleško skladiške oblek
O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
.Katoliška Bukvama'
u Ljubljani
priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela:
Maier-Bode, Der praktische Landmrirt. Handbuch fUr Land-wirte, Haustierbesitzer, Gartner, \Vinzer. Mit vielen hundert Abbildungen und 18 Earbendrucktafeln. Vez. K 840.
Probst, dr. Georg, Handbuch der gesamten Landwirt-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Attinger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2'40.
Gaucher, Handbuch der Obstkultur. K 24 40.
Ziirn, dr. Ernst, Der Erwerbs-Obstbau. Seine hčrderung und praktische Ausfiihrung durch Landwirte, Gartner und Garten-freunde. K 6 60.
Strupi, dr. Simon, Živinozdravništvo. Vez. K 4 10.
Zipperlen Der illustrierte Haustierarzt, lilr Landwirte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheitspflege der Haustiere, sowie eine Belehrung iiber das Aeussere, Geburtshilfe, Hufbeschlag u. s. w. und tiber die Krankheiten samtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch fiir TierSrtzte und Hufschmiede. Vezano K 8 40.
Bleimeis vitez Trsteniški, dr. Janez. Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1 60.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K 120.
Alfonsus, Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht mit 4 Taleln und 354 Abbildungen. K 10.
Menotti dal Piaz, Handbuch des praktisehen Weinbaues mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von Wein-giirten. Mit 154 Abbildungen. K 660.
Zimmerer, KrSutersegen. Die Bedeutung unserer vorziiglichsten heimisehen Heikrauter in Sitte, Sage, Geschichto und Volksglauben; ihr veirtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktische Vei-^endung als Hausmittel. FUr die Jugend, das Volk und deren Ereunde zur Belehrung einer religiSssinnigen Naturanscbauung. Mit 56 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 9 60.
Kneipp-Reile, Das groHe Kneippbuch. Ein Volksbuch fOr Oesunde und Kranke. Samt vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc, etc. XXIV-j-1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln. Vezano K 14 40.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 140.
Kohlmann, Kubiktabellen uber runde, geschnittene und beschlagene Holzer, berechnet nach MetermaU. Vezano K 4 50.
Kohlmann, Kubiktabellen uber runde geschnittene und beschlagene Holzer, berechnet nach FuOmatt. Vezano K 3 60.
Christ Lucas, Gartenbuch fur Biirger und Landmann. Eine gemeinfaOliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemtise, ObstbSume und Reben, einschlieBlich der Blumenzucht im Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80.
Puhlmann's Handbuch der Homoopatischen Prazis.
Anleitung zur klinisehen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homtiopatischen und diatetisehen Grundsatzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirten Abbildungen und 47 chromolithographirten Tafeln. Zweite Auflage. Vezano K 19 20.
W?I BJI^U A nn| I7D1 ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LA&KI U t. Li Pl 19 l%ft Utlll£>DA TRG v Ljubljani, telef. it 163. = »rt,.™«. -«•!•
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zaloga v Spodaj i Šiški, telefona itw.
187.
M baker, cink in me- W j denino fl
^ kupuje po najvišjih cenah ^
A Franc Stupica A
H trgovina l železnino
N na Marije Terezije cesti M A	v Ijubljani. 8j>3 2o fl
949 50 se dob6 le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce preu livalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za Itatere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Tesarji
se takoj sprejmo za dolgotrajno delo proti dobri plači pri stavbeniku 2507 &
Ferdo Trumlenju,
Ljubljana, Cesta na Rožnik 31.
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope	242* »
za dame . od gl. 2-50 višje obleka iz
sukna . . pelerina . . havelok . . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine .
n 11 >1 11 11 11
11 11
2-50 2-50 250
11 11
7-50
n 11 11
11
11
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Kranjska tovarna lanenega olja ZABRET * HUTER v Kranju
priporoča
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilogramov in
=sladko laneno olje.=
Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine. Analiza lanenih tropin znaša : 40—41 % surovega proteina (beljakovin) z 9—10% olja, po analizi št. 1901 c.kr. poljedelsko-kemičnega pre-izkuševališča na Dunaju.	22m 13-6
Prav dobro žgane
zidarske opeke
okolu 100.000 kosov, po 30 kron 1000 komadov, postavljeno na kolodvor Višnjagora, ima na prodaj
IVAN PONIKVAH, posestnik na Peščenjaku, p. Višnjagora. 2525 3—3
Deklica
k enemu otroku se išče. Lahko je tudi starejša oseba, katera zna popolnoma oskrbovati novorojenega otroka. Imeti mora skrb in ljubezen do otrok. Nemščine zmožne imajo prednost. Vstop od l.do 10. decembra.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".	2500 4-4
Petrolejska plinova svetilka „VEGA"
je najnovejša in najbolj svetilka XX. stoletja, pri kateri se petrolej spremeni v plin. Porabi se samo za 1 vinar petroleja na uro, ter gori svetlejše kot navadni plin. Ni potreba privi.jati stenja (dohta),dd takoj razsvetljavo,pristoja
na vsako navadno petrolejsko svetilko 10"' ali 14"' in gori brez duha. Kompletna petrolejska svetilka „Vega" stane 8 kron	2329 6—2
Zaloga pri
Valentin Golob, ^Šo'
Mestni trg štev. 10.
St. ,W/Pr.
Razpis
2466 3-3
ordinarja in provizoričnega voditelja kranjske deželne blaznice na Studencu.
V deželni blazniai kranjski na Studencu je izpraznjeno mesto ordinarija in provizoričnega voditelja.
S službo ordinarija je poleg prostega stanovanja združena letna plača 3600 K in pravica do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K; kot provizorični voditelj dobi ordinarij letno nagrado 600 K.
Izvrševanje privatne prakse ni dopustno.
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so se po dovršenih mediciničnih študijah izvežbali v psihiatriji in da so že dalj časa kot zdravniki službovali v kakem zavodu za umobolne.
Poleg tega je dokazati tudi znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju.
S temi dokazili in dalje s krstnim listom, z domovnico in zdravniškim izpričevalom o fizični sposobnosti opremljene prošnje predložiti je
do 15. novembra 1906
podpisanemu deželnemu odboru.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 29. oktobra 1906.
Naznanilo preselitve.
A_rhitekt
Ferdinand Trumler
mestni stavbenik v Ljubljani
vljudno naznanja, da je svoj tehn. urad preložil na
Cesto proti Rožniku Stev. 31.
Istočasno se priporoča za pre-vzetje vseh	2497 4
o stavbenih izdelovanj o
kakor: nove zgradbe, pre- in dozi-danja, adaptacije, rekonstrukcije, izdelavo načrtov, proračunov, revizij in cenitev; napravo umetno dovršenih načrtov za vsakovrstna poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista itd.
Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Najcenejša izvršitev rakev Cgrobnio) na novem centralnem pokopališču.
Specijalist v gradbi cerkva.
Zadružna mlekarna
v Gorjah pri Bledu ponuja
čajno surovo
maslo (Theeburter)
najfinejše kvalitete franko 2 K 60 h kilo.
Ponudbe na naslov zgoraj imenovane mlekarne.	2f>2o 6-5
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi. a«
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne oene,	2523 25-21 Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko drufitvo v Vipavi.
Podružnice:
Praga t menjfllnlcnml Orabtn 25, Mala stran, Moti. ulica 17, Žlilto*. Brno, Badea, Ceika Upa, Crika Kamnlea, Horarakl Zumberg, Hodilo*, Mori Jlfln, Plr.cn, HilUva In I.lberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. W.llzil1t 10, II. Taborstrasse 4, lil. Ungargaasc 69 (vogal Rcnnwtga), III. L0-wengasse 27, IV Wladn«r Haoplatraast 12, V Scb6nbrunn«ritrasie 88 a, VII Marlabilerelraaac 76, VIII Lcrchentclderslraaac 132, IX. Alsfralraae« 32, X Pavnrltenatrasac 59, XVIII. Wlhrlngtralraaat 82, XIX. DUbllnger Mauptstr. 33, XXI. Hiuplalraaat 22.
Menjalnična delniška druiba 67 150-114
MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7,000.000
11
Najkulantnejši
IT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjov, akcij, prioritet, lastavnlc, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Podružnica v SPLJETU.
vloine knjiiioe in
V Ljubljani, Špitalske ulice Št. 2	Podružnica v CELOVCU.
9,000.0<>€» —	Rezervni zaklad JBL. SOO.OOO—.
Delniška glavnica
r e j e m a od I. novembra tekočega leta vloge na
ter jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga ;
na tekoči račun po
4 V
obenemjrvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% m " začenši s I. novembrom t. I.	2291 25«
: Rentni davek plača banka sama.	: