2
t
8
YU ISSN 0022/9296
15 APRIL
1981
LETNIK XXI ŠT 3
CENA 6 DIN
TOMAŽ KRAŠOVEC
SOCIALNA IN DRUŽBENOEKONOMSKA PROBLEMATIKA ŠTUDENTOV
Že nekaj razpravljalcev je govorilo o stanovanjski problematiki, štipendijski politiki in nekaterih drugih problemih, ki so navidezno zgolj socialne narave. Ravno ta opredelitev, da svojo aktivnost za nadaljno izgradnjo samoupravne socialistične družbe razbijemo na ločeno reševanje t. i. socialne problematike, ekonomske politike in idejno političnih vprašanj, kaže na nerazumevanje zakonitosti družbenega razvoja in na nepoznavanje marksizma. Drugače povedano, premalo upoštevamo doseženo stopnjo družbeno ekonomskih odnosov in razredni značaj samoupravljanja, kadar govorimo npr. o „socialni" problematiki. Pri obravnavanju te problematike moramo poznati predvsem odnose med produkcijo in delitvijo teh, z delom ustvarjenih produktov. To zahteva stalno analizo konkretnih razmer, v katerih živimo, delamo, in na podlagi takšnih analiz moramo oblikovati usmeritve za akcije, ki jih razredni boj za samoupravne ekonomske odnose zahteva in razvoj proizvajalnih sil dovoljuje. To pomeni, da moramo poznati osnovna protislovja v razvoju naše družbe, da ne zatiskamo oči pred njimi. In samo v tem kontekstu lahko govorimo tudi o socialnem in družbeno ekonomskem položaju študentov.
Takoj v začetku je potrebno vsaj v grobem razčistiti, kaj pravzaprav pomeni kategorija „študenti". V naši vsakdanji praksi se pogosto srečujemo s pojmovanjem, da so študenti enotna družbena kategorija. Ta opredelitev dejansko pomeni poenostavljenje in posplošitev dejstva, da so študenti vključeni v vzgojnoizobra-ževalni sistem. Ta sistem kot proces, tako po svojih oblikah kot metodah dela, dejansko tudi pogojuje socialno in družbeno ekonomsko problematiko študentov; vsebina te problematike pa je določena s tem, da je vzgojnoizobraževalni proces u-metno (zgodovinsko) ločen od proizvodnje, od celotnega združenega dela. Po drugi strani pa tisti, ki študente opredeljujejo kot enotno družbeno kategorijo, ne upoštevajo predvsem potrebe in nujnosti razvoja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, s stališčem, da hočejo imeti v tej konstelaciji sil zgolj strokovnjake in samo strokovnjake, produktivne delavce s tako in tako izobrazbo. To konec koncev pomeni, da s takimi težnjami skušajo negirati kakršnokoli povezovanje študentov z drugimi deli mlade populacije in jih dejansko objektivno potiskajo v položaj, v katerem (mogoče malo rigorozno povedano), znašli v letih 1968 do 1972, ko so študentje popolnoma samostojno nastopali ravno v smislu pogosto uporabljene fraze o „negativni" radikalnosti.
Drugi vidik teze o študentih kot socialno, politično in ekonomsko enotni kategoriji, delu celotne družbene populacije je, da s tem, ko ne priznava različnosti študentske populacije, ne upošteva ljudi in njihovega dela kot bistvenega faktorja vsake ekonomije, vsakega gospodarstva. Hoče zgolj imaginarne strokovnjake. In tu se celotni problem pokaže povsem jasno in takšne teze pristanejo na tleh buržoazne ideologije, sovražne delavskemu razredu [n samoupravljanju. Ohraniti hočejo obstoječe razredne odnose pod krinko nadiazrednosti in, kot take, pritegnejo tudi precejšen del študentov. Tako birokracija zagotavlja pogoje za produciranje tehnokratov. Zato študentje niso in ne morejo biti enotna kategorija in
jih ne smemo tako prikazovati, če pogledamo socialno strukturo (od kod izhajajo študenti), njihove interese, zakaj so šli študirat, s kakšnim namenom in tudi v kakšnem socialnem in družbeno ekonomskem položaju so, potem jih moramo deliti na vse tiste grupe in skupine, s katerimi delimo celotno družbo.
Edino v smislu reševanja vseh družbenih problemov v celoti in s perspektivo nadaljnjega razvoja samoupravljanja lahko rešujemo tudi te probleme, ne da bi z „rešitvijo" ustvarjali nova protislovja in priviligirane skupine, saj je ta problematika posledica družbeno ekonomskih odnosov v celoti.
Ta problematika z istimi koreninami se pojavlja v več oblikah.
v tej produkciji ne zanima. Za te strukture so študenti enotna kategorija!
Pri teh nesorazmerjih igra važno vlogo princip revalorizacije štipendij, odraz pa je kampanjski, „radikalen" način boja za povišanje štipendij, ki se kaže predvsem med študenti. Pri revalorizaciji štipendij je problem v osnovi relativno enostaven, samo na žalost o tem premalo govorimo. Štipendijska politika še ne zavzema vseh stroškov življenja, študija, učenja, torej stroškov tistega dela mlade generacije, ki je v procesu vzgoje in izobraževanja. Vse skupaj se zreducira zgolj na povišanje življenjskih stroškov iz preteklega leta in toliko se potem povišajo tudi štipen-
Prva se mogoče najbolj jasno kaže v štipendijski politiki. Struktura študentov že sama zase precej pove. Večina študentov izhaja iz sorazmerno situiranih okolij, to se pravi, da imajo starši predvsem visoko ali višjo izobrazbo, dobra delovna mesta, in ti študenti imajo s tem praktično že v naprej zagotovljeno delovno mesto. Teh študentov je procentualno neprimerno več, kot je delež te skupine v naši družbi. Temu primerno je potem majhen del študentov, ki so delavskega ali pa kmečkega porekla. Glede na to strukturo prihaja do precejšnjih nesorazmerij v štipendijski politiki, ne glede na to, da je ta, v svoji vsebinski zasnovi, že naredila v zadnjih štirih letih precej korakov naprej. Mislim, da jo je treba še bistveno speminjati. Gre predvsem za družbeni (razredni) pomen štipendijske politike.'
Zadnje čase vse bolj govorimo o štipendijski politiki kot o faktorju kadrovskega usmerjanja. Ob tem moramo nujno potegniti vzporednico: zelo pomemben je tudi socialni vidik štipendiranja; oboje pa predstavlja eno važnih področij razrednega boja. Gre za to, ali bomo samoupravljanje razvijali naprej kot sistem družbenih odnosov v smislu revolucionira-nja celotne družbe (in s tem tudi štipendijske politike) ali pa bo to zgolj farsa za tiste, ki razumejo samoupravljanje zgolj kot interese gospodarstva v blagovni produkciji in jih položaj delovnih ljudi
dije. Te se povišajo procentualno za vse enako, absolutni znesek pa je pri tistih z nižjimi štipendijami vsekakor manjši, kot pri tistih z višjimi.
Drugo nesorazmerje nastaja med kadrovskim in socialnim vidikom štipendiranja. Pri kadrovskem vidiku je pomembno zgolj to, da dobi določeno število štipendistov t. j. deficitarnih smeri študija, socialni položaj štipendistov pa je drugotnega pomena in precejšnjemu delu štipendistov ne zagotavlja normalnih pogojev študija. Socialni vidik je prav tako premalo upoštevan pri podeljevanju teh štipendij. Po drugi strani pa OZD podeljujejo štipendije le tistim, ki jih primanjkuje (deficitarnim), in ne vsem, ki jih bodo potrebovali — ti postanejo na nek način rezervne armade delovne sile. Vprašljiva je tudi realnost kadrovskih potreb, izraženih s podeljenimi štipendijami. Pri štipendijah iz združenih sredstev bi bilo potrebno popraviti prispevno stopnjo staršev (jo znižati) pri tistih, ki so najbolj ogroženi, saj sedanja ni realna — ogroža ali štipendista ali pa družino z že tako nizkimi dohodki. Iz teh razmer, ki niso zgolj politične, temveč so tudi socialne in to povsem konkretno, izhajajo tudi tako imenovane „radikalne" zahteve študentov. Tu je tudi mesto mladinske organizacije: če jemljemo štipendijsko politiko kot del socialne politike in kadrovskega usmerjanja istočasno in enakovredno, potem mora
ta štipendijska politika izhajati neposredno iz samoupravno organiziranega združenega dela in mora postati del usmerjenega izobraževanja. Učenci in študenti morajo prehajati in izhajati iz združenega dela. Tu ne mislim na oblike študija ob delu, temveč na čisto navaden redni študij, povezan z ustvarjalnim delovnim procesom. Šele tako lahko študentu (učencu) zagotavljamo take pogoje, ki bodo zagotavljali normalen študij, študij, kakršnega potrebujemo za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja in s tem naše celot-' ne družbe. Če hočemo karkoli bistveno spremeniti, moramo štipendijsko politiko, ki se bolj ali manj kreira v skupni komisiji podpisnic, resnično prenesti v združeno delo, med delavce.
V ta sklop spada tudi stanovanjska problematika. Mislim, da je tu potrebno posebej spregovoriti o podnajemnikih, od katerih je samo študentov v Ljubljani preko 6.000. V to število niso vključeni podnajemniki dijaki in še manj podnajemniki delavci, ki so še v slabšem položaju. In kaj se nam dogaja? Pogledati je treba samo sobotno „Delo", male oglase, kjer lahko primerjamo ponudbo in povpraševanje. Tu veljajo tržni zakoni, ki določajo ceno in kvaliteto sob za podnajemnike. Ponudb je p cej manj kot povpraševanja in pogosto so ljudje prisiljeni vseliti se tudi v najbolj bedne in prenapolnjene luknje. Pri študentih se problem podna-jemništva še dodatno zaostruje: podnajemniška razmerja v sedanjih pogojih postajajo faktor socialne diferenciacije, faktor osipa pri študijskem uspehu. Namesto, da bi bil osip posledica znanja in sposobnosti, je v veliki meri naravnan	na socialni položaj
študentov, ki jim določa pogoje študija.
Druga stvar so študentski domovi. Z njimi smo dosti zgodaj začeli	ravno to socialno
problematiko študentov, da ne bi prišlo do takih izkrivljanj socialističnih načel kot pri podnajemniških razmerjih v še veliko večji meri. Vendar se nam sedaj pojavljajo specifične težave, povezane z gibanji v celotnem razvoju naše družbe. Tu prihaja do izraza nasprotje med posebnim družbenim pomenom teh domov in ekonomsko logiko poslovanja v okviru (ustvarjenih?) lastnih sredstev. Študentski domovi, pa ne le študentski — še bolj dijaški, dosegajo cene, ki niso dosti nižje od tistih v podnajemniških sobah. Te cene so ekonomske skoraj v polnem smislu besede. Subvencije so le dotacije Izobraževalne skupnosti Slovenije, in sicer zgolj sredstva za amortizacijo in za investicijsko vzdrževanje. Vendar, ker študentski domovi vključujejo tudi kuhinjo, vključujejo snažilke, hišnike, kurjače, administracijo itd., dobivajo ti ljudje osebni dohodek, kar predstavlja čez 50 % stroškov, zajetih v stanarino. Subvencije so še zmeraj na osnovi dotacij in proračunov in se ne formirajo po dejanskih potrebah investicijskega vzdrževanja. Tako prihaja do tega, da nam 5 do 6 domov v Študentskem naselju v Rožni dolini propada, da je vprašljiva njihova primernost za bivanje. To, jasno, veča število zaposlenih delavcev v domovih in manjša njihov OD. Odgovor na to problematiko je navadno naslednje vprašanje: Kaj pa študentska higiena, njihova skrb za družbeno lastnino? To pomeni, da mora vsak najprej pomesti pred svojim pragom, ne glede na to, kakšne možnosti ima za to in v kakšnih pogojih živi, potem pa se naj ukvarja z drugimi vprašanji.
PREDSEDSTVO UNIVERZITETNE KONFERENCE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE JE NA ZDANJI SEJI SPREJELO ODSTOP PREDSEDNIKA BOŽIDARA POTOČNIKA IN IMENOVALO VRŠILCA DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA JOSIPA ŠKRAMLECA. S TEM JE NASTALA DVOJNA ŠKODA: PRVA ZARADI TEGA, KER JE ODSTOPIL ŠELE PROTI KONCU MANDATA, IN DRUGA, DA JE ODSTOPIL SAMO ON.
KATEDRAŠI
OBVESTILO BRALCEM
ZARADI AKTUALNOSTI SMO NEKATERE TEKSTE NAKNADNO VNESLI V TO ŠTEVILKO IN MAN JE ZMANJKALO PROSTORA ZA OBJAVO DRUGEGA NADALJEVANJA TEKSTA MINULO DELO, KI GA BOMO OBJAVILI V NASLEDNJI ŠTEVILKI.
UREDNIŠTVO
Pomesti pred svojim pragom, to se pravi pomiti posodo, ne imeti hrane v sobah itd., dejansko pomeni ne delati preko Študentskega servisa, se pravi, da si ne moreš prislužiti denarja za stanarino, kaj šele za hrano. To pomeni prehrano v raznih menzah, gostilnah, kjer je hrana dražja in slabša, kakor če si jo sam pripravljaš. Položaj je objektivno enak položaju delavcev v samskih domovih; za oboje torej neznosen.
Omenil sem honorarno delo študentov in bi navedel samo en podatek: delo preko Študentskega servisa izredno narašča in je slabše plačano kot prejšnja leta. To pa kaže na socialni položaj dela študentske populacije, tistega dela, ki izhaja iz delavskih, kmečkih slojev, tistih, ki so najbolj ogroženi in ki jih je najmanj na univerzi.
O problemih gradnje novih objektov, novih domov, ne bi posebej govoril. Omenil bi le nekaj osnovnih problemov pri gradnji spremljajočih objektov, torej predvsem obratov družbene prehrane in za obštudijsko dejavnost, ki so v srednjeročnem planu izpadli. V veliki meri to pogojuje obremenjenost gospodarstva, vendar mislim, da bi lahko potrebe vsaj minimalno zadovoljili tudi iz drugih sredstev, če bi že prej pristopili k tej problematiki analitično in upoštevali vse posledice. Dejansko pa teh analiz nismo naredili in smo si še tiste postelje, ki jih bomo v naslednjih petih letih dobili, komaj izborili.
S socialnim in družbenoekonomskim položajem študentov je tesno povezan sprotni študij, kar na usmerjenost in dejavnost študentov močno vpliva. Tudi na družbenopolitično aktivnost. Ta je v soodvisnosti zelo močno povezana z možnostjo reševanja problemov znotraj samoupravnih odnosov, znotraj delegatskega sistema, kakršen v tem procesu vzgoje in izobraževanja na univerzi obstaja. Vendar, povrnimo se k tistemu, kar sem že prej omenil, predvsem, da ne moremo reševati te problematike, v kolikor ne pride
do tesnejše povezave z združenim delom — ne samo, da združeno delo daje finance. Tukaj prihaja do položaja, da je vsaka delovna organizacija, torej vsaka fakulteta, opredeljena samoupravno kot „podjetje", in rešuje zgolj svoje probleme, izpadejo pa vsi problemi, o katerih je bilo govora prej, izpade tudi problematika zaposlovanja. S tem s^eda pada uspešnost in kvaliteta študija, tudi kot dela strokovnega procesa. Sedanji odnos z združenim delom, predvsem s posameznimi OZD, ni odnos svobodnega samoupravnega združevanja dela. To ni združevanje za skupno povečanje dohodka in samoupravno organizirano produkcijo, temveč pogodbeno povezovanje, kjer nobena stran noče obveznosti, vsaka pa hoče ekstra profit na račun druge. Podjetniško, ne-samoupravno, brez vpliva delavcev. In tu je vir večine nastalih problemov. Celotna problematika je precej pereča in je zelo pomembna tudi za delo mladinske organizacije, kajti:
Prvič, to ni zgolj problematika študentov, pereča pa je predvsem zaradi tega, ker moramo upoštevati, da tako v Ljubljani kakor v Mariboru prihaja predvsem pri študentih do izredne koncentracije prebivalstva v slovenskem okviru.
Drugič, ljudje, ki študirajo v teh dveh centrih, vsaj večinoma začasno bivajo v tem okolju, ali v Ljubljani ali v Mariboru.
Tretjič, specifični pogoji študija, ki gledana materialne pogoje onemogočajo normalno samoupravljanje, kot je možno v občinah in regijah, kjer je gospodarstvo bolj ali manj zaključeno, zaokroženo. Zaradi tega problemi, ki se na tem nivoju nahajajo, opozarjajo na stvari, ki bi lahko prej ali slej izbruhnile kje drugje. Mislim, da mora ravnofa širina problematike pogojevati našo akcijo. Akcijo, ki ne bo zgolj pragmatična, kot je naša stara navada, da gasimo kritične situacije, ampak, da temelji na marksistični analizi, predvsem na načinu dela, kakor je zastavljen pri komisiji za idejnopolitično delo in centru marksističnih krožkov. Edino tak pristop nam da možnost kakršnega koli frontnega pristopa. Edino to nam da možnost frontnega pristopa predvsem zaradi tega, ker edino akcija na takšnem programu dejansko zagotavlja kakršen koli možni uspeh.
KORAK NAPREJ — DVA
KORAKA NAZAJ
Korak naprej v reševanju ekonomskega položaja študentov smo naredili z novim samoupravnim sporazumom o štipendiranju in revalorizacijo vrednosti točke za 18,6 %. S politično akcijo smo dosegli, da se štipendije po novem sporazumu in po novi vrednosti točke začnejo obračunavati od 1. 1. 1981. leta. Z vsemi spremembami vas seznanjamo na straneh 4—5, na katerih objavljamo pogovor s tov. Borisom Feldinom, predsednikom skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma ter najbolj zanimive člene novega sporazuma z našim skromnim komentarjem. > Dva koraka nazaj smo naredili v reševanju družbenega statusa študenta. Govoriti o družbenem položaju pomeni analizirati razredno funkcijo izobraževalnega sistema, v konkretnem primeru analizirati povezavo med šolo in tovarno, med delavskim razredom in študirajočo mladino. Praksa potrjuje, da na tem področju še vedno veljajo tržne zakonitosti zagotavljanja delovne sile za potrebe reprodukcijskega procesa. Za študente (enako kot za proletarce) se določa neki računski življenjski minimum, ki zadostuje za životarjenje. Ta kapital logika (logika profita) posta ja še bolj jasna, ko z vseh strani meščanski ideologi zatrjujejo, da je študij delo, ampak študent ni delavec, ker mu pač proizvajalne sile tega ne morejo dopustiti. Zato zelo idiotsko in zelo kontrarevolucionarno zazvenijo ideje in težnje po boljši izkoriščenosti ka-
pacitet študentskih servisov, kar ni nič drugega kot boljše izkoriščanje študentske delovne sile.
Ukinitev točk za hitrost študija se nam takrat kaže v bolj jasni luči. Če smo do sedaj opravljanje vseh študijskih obveznosti imeli za izreden uspeh, ki zasluži posebno nagrado 250 točk, zakaj prav ta uspeh preneha biti uspeh, ko ga dosežejo vsi ali ga zakonsko predpišemo. Primerjava s kapitalističnimi proizvodnimi normami nam stvar do konca razkrije.
Dejstvo, da deficitarni poklici še niso identificirani, jasno kaže, koliko sta si daleč šola in tovarna. Za tretjino manj razpisanih štipendij kot lani in nezaposlova-nje štipendistov je rezultat še vedno nezdruženosti dela in nezadostne politične akcje kakor tudi slabe kvalitete izobraževalnega procesa.
Pri vsem tem je treba priznati, da so k taki situaciji bistveno prispevale družbenopolitične organizacije na univerzah, še posebej zveza socialistične mladine. Vsaj za Maribor lahko trdimo, da univerzitetna mladina še ni identificirala področja idejnopolitične akcije, ki bi lahko prispevala k pozitivnemu reševanju problematike mladih.
V tej številki objavljamo stališča problemske konference slovenske mladine ter refereat s prve seje predsedstva RK ZSMS (str. 2 in 3). Katedra bo še naprej velik del naporov in prostora posvečala tej problematiki.
Katedraši
Časopis univerzitetne sodobnosti Katedra. Naslov uredništva: Ob parku 5, 62000 Maribor. Telefon (Q62) 22-004. Številka žiro računa: 51800 678 81846. Izdaja univerzitetna konferenca ZSMS Maribor. Ufedništvd:'Robert FTorjančič Iv. d. glavnega urednika), Valter Černe (informacije), Ivan Soče (teorija), Iztok Jančar (fotografija in likoVhbst), Marjan Hani (tehnični urednik), Alenka Filipančič (lektor). To številko Je uredil Ivan Soče. Tajnica uredništva: Ema Jančar. Distributer: Vlado Hojnik. Izdajateljski svet: Marija Debelak, Miroslava Geč-Korošec, Miran Krajšek, Fanika Kranjc, Franc Kržan, Mojca
Majerle, Lujo Polanec, Marjan Pungartnik (predsednik), Bogdan Čepič, Franci Rogelšek, Sebastian Strašek, Črtomir Stropnik, Ivan Soče, Zvone Teržan. Katedra izhaja ob podpori UK ZSMS Maribor, kulturne skupnosti Slovenije, raziskovalne skupnosti Slovenije, izobraževalne skupnosti Slovenije iri zveze skupnosti za zaposlovanje. Tisk: ČGP Večer, Tržaška 14, Maribor. Cena izvoda 6 din. Letna naročnina 60 din. Nenaročenih slik in tekstov ne vračamo. Uradne ure vsak dan od 12. do 13. ure. Oproščeni temeljnega davka na promet po sklepu 421-1/70 z dne 22. 1. 1973.
Najnovejši dogodki na Kosovu so nas s svojo kvaliteto in kvantiteto presenetili, iz česar lahko sklepamo več stvari:
1. V sami pokrajini in republiki ni bilo zadostne idejnopolitične akcije Zveze komunistov.
2. Nikjer, kjer ni akcije, ne more biti niti enotnosti . idej niti povezanosti z realnimi problemi obstoja in
razvoja.
3. Posebej preseneča, da so tudi komunisti in vsi ostali, ki so zadolženi za čuvanje in razvoj sistema socialističnega samoupravljanja, v tem delu domovine bili presenečeni.
4. Vsebina dogodkov navaja na sklep, da so partijski in drugi funkcionarji dobesedno spali in niso reševali problemov, ki so nam že desetletja znani.
5. Število udeležencev dokazuje idejno razrednona-cionalno neosveščenost in neživljenjskost prakse v partijskih organih in organizacijah.
Iz teh dokaj površnih ugotovitev se nam vsiljuje sklep, da so za dogodke na Kosovu najbolj odgovorni (in če hočete krivi) kosovski komunisti. Ali, kakor ugotavlja tovariš Šetinc, niso nevarni tuji in domači sovražniki, ampak smo največji sovražniki mi sami.
Dogodkov na Kosovu še ne moremo marksistično
ocenjevati, kajti manjka nam analiza zgodovine in sedanjega trenutka, ki je kljub velikim naporom v nobeni knjižnici nismo dobili. »Spoznaj domovino, da bi jo ljubili«, je dejal tovariš Tito.
V tej številki objavljamo odlomka iz govorov tovariša Tita na Kosovu, ki nam nazorno prikazujejo zgodovinskost problema. Katedra bo v bližnji prihodnosti poskušala dati marksistični prispevek za razumevanje in ugotavljanje zgodovinskih okvirov razvoja Kosova in razredno analizo sedanjega kontrarevolucionarnega poizkusa.
UREDNIŠTVO
BRATSTVO Ш ENOTNOjST SE NE URESNIČUJE SAMO Z BESEDAMI, TEMVEČ TUDI Z DEJANJI
... Protislovja, ki so tu dokaj izrazita, koreninijo globoko v preteklosti. Ne gre za leta, marveč za desetletja in tudi stoletja. Seveda se to ne da zlomiti in urediti čez noč, to je daljši proces. Komunisti Kosova in Metohije se morajo zavedati, da ta protislovja morajo rešiti, jasno pa je, da jih ne morejo rešiti naenkrat. Vprašanja, ki zadevajo materialno osnovo, je laže reševati, toda tu gre za zaostala pojmovanja pri ljudeh. Pri tem vzgojnem delu pa morajo biti komunisti potrpežljivi in vztrajni in se ne odmikati od smeri, ki jo je določila naša Zveza komunistov že dolgo pred vojno.
Čudno bi bilo, če pri nas ne bi bilo protislovij, na katera gledam jaz z razrednega stališča, in mislim, da je dolžnost našega delavskega razreda, naših proizvajalcev, da razrešujejo vse, kar se je nakopičilo v preteklosti.
Najprej bi želel povedati, da so ta nacionalna in razredna protislovja izražena mnogo močneje in se teže rešujejo v nerazvitih pokrajinah. Poleg pojmovanj, nakopičenih v zgodovini, imajo svojo osnovo tudi v materialni nerazvitosti. In zato je dolžnost komunistov Kosova in Metohije, da se bojujejo proti tistim, ki se od časa do časa povampirijo in začenjajo izkoriščati naše težave, da bi tako preprečili normalen razvoj socialističnih družbenih odnosov.
Po daljšem času sem na tretjem plenumu CK ZKJ omenil razredni boj in rekel, da imamo tak boj tudi pri nas. V burnem gospodarskem in družbenem razvoju je precej komunistov pozabilo, da razredni sovražnik še obstaja v naši državi. Nismo ga videli, ker nas je zajel prakticizem, ker smo delali vse drugo in nismo bili budni. In bodite prepričani, da se bo njegova dejavnost še bolj kazala, če ne bomo budni. Kaže se tudi tukaj. Zato ni prav nič čudnega, da tudi nekateri komunisti, kakor je povedal neki tovariš, prihajajo pod vpliv
NACIONALNO VPRAŠANJE
Eno od velikih vprašanj družbenega razvoja, pred katerim so napredne sile opravljale izpit, je nacionalno vprašanje. Njegov pomen za razvoj skupnih družbenih odnosov potrjuje tudi sodobni razvoj človeštva. Danes je stvarni ekonomski in družbeni napredek v večnacionalnih skupnostih kakor tudi v meddržavnih odnosih brez spoštovanja in afirmacije nacionalnih posebnosti in uresničevanja enakopravnosti vseh narodov in narodnosti nemogoč ...
Socialistično samoupravljanje kot nov družbeni odnos daje posebno ugodne pogoje za dosledno reševanje nacionalnega vprašanja. To v vse večji meri potrjujejo naše izkušnje in spoznanja. Kajti vsak korak naprej pri razvoju samoupravljanja, pri potrjevanju določenih oblik socialističnega osvobajanja dela in človeka, ustvarja večje in nove možnosti za krepitev in poglabljanje odnosov nacionalne enakopravnosti.
Novo kakovost teh odnosov vidimo v tem, ker se z demokratičnim povezovanjem zagotavlja potrjevanje vseh narodov in narodnosti, ob sočasnem poudarjanju odgovornosti vseh za to enakopravnost in za nadaljnji uspešen razvoj naše celotne skupnosti in vsakega njenega dela.
Govor v Prištini 4. aprila 1975
nam tujih pojmovanj. Samo da tudi tukaj nismo bili budni, ker nismo sprejemali sankcij proti takim komunistom. Preveč liberalni smo bili. Pri nas je začelo prevladovati napačno pojmovanje demokracije.
V demokratičnem razvoju naše družbe so nekateri komunisti v intelektualnih krogih dojeli, da bi tudi med njimi morala biti široka demokracija; to je, demokracijo so razumeli s stališča, ki je bilo blizu nekaterim krogom iz vrst razrednega sovražnika.
Povedal sem že, da smo marsikaj spregledali. Zaradi tega smo zdaj tudi prelomili s tem. Vsem mora biti jasno, da je s četrtim ple numom odzvonilo hkrati tako dogmatizmu kakor liberalizmu. Mislim, da liberalizem do različnih odklonov, ki se kažejo pod plaščem demokratizma, ne pomeni nič manjšo nevarnost. Nobene razlike ni — nevarno je prvo in drugo.
Poglavitni udarec smo zadali dogmatizmu in naziranjem, da morajo komunisti poveljevati. Hkrati smo se odločili za smer, ki je edino pravilna — da ozdravimo stanje in utrdimo vrste komunistov. V nasprotnem ne bi izpolnili svoje revolucionarne obveznosti, da družbeni razvoj pravilno usmerjamo. Se pravi, najprej se moramo dobro organizirati. V svojih vrstah ne smemo trpeti šovinistov, kajti šovinizem je sovražnik socializma. Šovinizem nam ne more onemo gočiti našega pravilnega razvoja, vendar ga lahko zavira.
Zato se kot komunisti moramo disciplinirati in mobilizirati. V Zvezi komunistov so lahko le tisti, ki so se popolnoma otresli vseh nacionalističnih elementov in obremenitev. Če v lastni državi pri reševanju vseh protislovij, ki zavirajo razvoj enakopravnih odnosov med narodi in narodnostmi, ne bi bili internacinahsti, to ne bi mogli biti tudi v mednarodnih okvirih. Tedaj pa tudi komunisti ne bi bili.
Tovariši, čakajo nas težke naloge, vendar sem prepričan, da jim bomo kos. Nšpak smo ravnali, ker nismo vseh tistih, ki so začeli oznanjati, da je Zveza komunistov preživela, takoj izključili iz partije. Nobena komunistična partija ne more učinkovito delovati, če so v njej različna gledanja na najbolj bistvena vprašanja dela in življenja v državi.
Zdaj se preurejamo in reorganiziramo. In ker bomo ponovno lahko mislili, da bo tisto, kar sklenemo, v resnici tudi izvršeno sklepov pa rte sprejema posameznik, marveč so rezultat razprave in mnenj ne samo velike večine komunistov, temveč tudi ljudstva smemo mirno gledati naprej. V tem smislu moramo tudi razumeti re organizacijo. To se postavlja dokaj ozko. Govorilo se je le o deformacijah komunistov na vodilnih mestih, na primer v podjetjih.
Takšne deformacije so bile. Vendar si nismo prizadevali, da bi zmeraj in pravočasno skupno z vsemi komunisti in proizvajalci te deformacije preprečili.
+.
Na Kosovu in v Metohiji se ta protislovja kažejo bolj kakor v drugih pokrajinah. Toda najpomembnejše je, da si odločno prizadevamo, da bi jih čimprej premagali. Že več kakor dvajset let gradimo socializem. In po tolikih letih se spopadamo s šovinizmom, ki je poglavitni sovražnik socializma. Jugoslavija je socialistična dežela in linija naše Zveze komunistov je bila, da razvite republike pomagajo predelom, ki niso dovolj razviti. To nam je uspelo, toda bil je tudi odpor. Vendar se niso upirali delavci, marveč šovinisti in razredni sovražniki. Ta odpor smo zlomili.
Razrednega sovražnika smo med vojno vojaško premagali, nismo ga pa uničili. Še živi in sleherno našo slabost do kraja izkoristi. Bilo bi tudi nenormalno, ko tega ne bi izkoristil. Če se bolj kaže delovanje razrednega sovražnika, tj. nasprotnikov socialističnega razvoja, je to znamenje, da komunisti slabše delajo na terenu.
Te dni sem imel priložnost videti, da ljudje zaupajo komunistom. Če bomo ljudstvu pravilno pojasnjevali vse, kar se dogaja v naši državi, bo zaupalo nam, ne pa razrednemu sovražniku, od katerega je doživelo toliko hudega v preteklosti. Vse je potemtakem odvisno od našega dela.
Zdaj bi želel povedati nekaj tudi o nesorazmerju v strukturi zaposlenih, kar je že nekdo omenil. Rečeno je bilo, da je med zaposlenimi več Srbov, čeprav so Šiptarji v večini. Tega ni mogoče urediti naenkrat. Če bi zdaj hoteli, ker smo za enakopravnost v dejanjih, ne pa z besedami, čez noč ustvariti pariteto pri zaposlovanju, bi prišlo do zelo hudih problemov. Kar naprej pa moramo imeti v mislih to, da se enakopravnost uresničuje v vsakdanjem življenju in da se mora pri zaposlovanju postopoma kazati. Seveda je treba Šip-tarje zaposlovati v čedalje večjem številu in jim omogočati usposabljanje za proizvodnjo. Kajti kolikor sem mogel opaziti, je na Kosovu in v Metohiji največ strokovnjakov in kvalificiranih delavcev srbske in črnogorske narodnosti, Siptarjev pa je manj. To je dediščina preteklosti, ko so bili pripadniki šiptarske narodnosti zapostavljeni. Zdaj jim moramo pomagati, da bodo napredovali in dosegli enakopravnost dejansko, ne pa samo z besedami.
Zaman bomo govorili o enakopravnosti, če bi v tovarni zaposlili najprej Srba, Šiptarja, ki išče delo, pa bi zavrnili. Seveda mora priti tedaj do ogorčenja. Pa tudi, če bi Šiptarji zdaj pritisnili in zahtevali, da zaposlijo nje, Srbe pa odpustijo, bi spet prišlo do šovinizma. Ta problem ni lahek in se ga je treba lotevati zelo tankočutno. Potrebno je veliko truda, da bi se usposobili šiptarski kadri. Zdaj in morda še dve tri leta bo zaposlovanje težaven problem. Toda že med izvrševanjem gospodarske reforme morate usposabljati svoje kadre.
Govorili smo o vašem gospodarskem razvoju, za katerega dajeta širša skupnost, federacija in republika Srbija nemajhna sredstva. V razvoj nerazvitih republik ter Kosova in Metohije so šla v preteklem obdobju precejšnja sredstva. Samo okoli 300 milijard dinarjev anuitet je skupnost odpisala nerazvitim področjem. Pomoč Kosovu in Metohiji bo postopoma še naprej prihajala. V tekočem petletnem planu bodo nerazvite republike ter Kosovo in Metohija dobile iz sklada za razvoj gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin okoli 820 milijard starih dinarjev, od tega samo Kosovo in Metohija blizu 250 milijard. Lani ste dobili, kakor se mi zdi, precejšnja sredstva, precejšnja sredstva pa imate tudi v lastnem skladu za razvoj. Največji del teh sredstev gre za zdaj za nadaljnjo graditev kombinata ,.Trepča" in kombinata „Kosovo". Če bi sredstva razdelili na razne strani, bi se razblinila. Rezultatov tega, kar vlaga skupnost v velike objekte, navaden človek na vsem vašem ozemlju zdaj še ne čuti v zadostni meri. To bo občutil jutri, ko bodo ta podjetja in ti veliki kombinati v popolni proizvodnji. To bo silno veliko pomenilo za razvoj Kosova in Metohije in gospodarstva pokrajine, ki se bo na ta način postavila na lastne noge.
Mislim, da se bodo številni problemi in protislovja v veliki meri uredili z materialnim dviganjem Kosova in Metohije. Kolikor počasneje bo to potekalo, toliko dlje bo trajal boj z razrednim sovražnikom. Kajti razredni sovražnik si prizadeva izkoristiti tudi različne slabosti.
Želel pa bi tudi povedati, da pomoč skupnosti ni darilo. To se vrača in vsa Jugoslavija bo imela od tega koristi. To potemtakem ni darilo v smislu, kakor bi želeli to nekateri prikazati, marveč je potreba in interes tako vas kakor vse naše skupnosti.
Živite na meji z Albanijo in večina vašega prebivalstva so Šiptarji. Zato morate s svojim delom kot komunisti dokazati, da se bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov ne uresničujeta zgolj z besedami, temveč tudi dejansko. S tem boste hkrati pobijali vse iredentistične in druge deformacije, ki obstajajo. Razredni sovražniki čutijo našo moč. Vendar so se potuhnili in se bodo pojavili vselej, kadar bodo pri vas deformacije. Zavedati se morate, da ste najbolj odgovorni za to.
Enotnost Zveze komunistov na Kosovu in Metohiji je najpomembnejša, ker bo omogočila reševati vsa protislovja, o katerih sem govoril. Med vami komunisti ne more biti tistega: „Jaz sem Srb, ti si Šiptar ali ti si Črnogorec in podobno." Vi ste predvsem komunisti in ljudstvo bo šlo za vami, če boste šli po liniji naše Zveze komunistov. Šovinizma v vaših vrstah ne sme biti. To bi bilo zelo škodljivo za vaše zelo odgovorno delo.
Potrebno je seveda precej časa in dosti potrpežljive vzgoje, da bi se ljudje docela otresli nacionalističnih obremenitev. Če imate tu enakopravnost glede jezika, šolstva, glede sodelovanja v gospodarstvu in podobno, tedaj bo sovražniku ostalo malo gradiva za propagandistično aktivnost z nacionalističnimi cilji.
Beseda je bila o nezaupanju do Šiptarskih kadrov in komunistov. Na to nezaupanje je treba gledati ne samo z nacionalnega, temveč tudi z razrednega stališča. Ni treba kar naprej postavljati v ospredje nacionalni moment, pač pa tudi razredni moment. S tem
ne gre razumeti, da smo kot komunisti imuni proti šovinizmu in vsem ostankom preteklosti.
Ko mi komunisti rešujemo vsa vprašanja in odnose med ljudmi ter odnose med narodi in narodnostmi, moramo imeti enotna stališča. Na sejah se lahko tudi spričkamo, toda ko večina sprejme sklepe, jih moramo vsi izpolnjevati.
Tudi zdaj velja pri nas demokratični centralizem. Povedati moram, da se na demokratični centralizem pri nas gleda nekoliko površno. Mislijo, da je to načelo veljalo nekoč, zdaj pa ne velja več. Pa še kako je potrebno v sedanji fazi. To je edini način, da se zagotovi uspeh pri graditvi socializma. Ko večina sprejme sklep na podlagi široke, demokratične razprave, se mora manjšina pokoriti. In kdor tega noče, marveč še naprej neodgovorno govoriči — ta ne more ostati v Zvezi komunistov.
Prav tako bi želel poudariti, da imajo komunisti v Socialistični zvezi veliko vlogo, saj morajo skrbeti za izvajanje linije Zveze komunistov v tej organizaciji. Po drugi strani pa je Socialistična zveza kot samostojna organizacija tista množična baza, na katero se komunisti lahko oprejo pri izvajanju sklepov, ki omogočajo pravilen socialističen razvoj.
Tovariši, opraviti imate z raznimi odkloni in filozofiranjem, nastajajo različne teorije in teorijice, ki so nam tuje. Govori se celo, da tudi Marxov nauk danes ni več aktualen, ker se družba nenehno razvija. To ne drži. Teorija marksizma velja tudi zdaj. Resda je Marx analiziral kapitalistični sistem in ni mogel do podrobnosti predvideti prihodnjega razvoja. Toda Marx in Engels in pozneje Lenin so opozorili na zgodovinske zakonitosti v razvoju družbe. Marxova misel ostaja osnova za graditev socializma trajno in treba ji je slediti in jo ustvarjalno uporabljati v skladu z novimi pogoji razvoja in s konkretnimi razmerami v vsaki deželi. Nekaj drugega je torej uporabiti teorijo marksizma v novih razmerah. Nihče nas ne ovira, da je tudi v vsakdanjj praksi ne bi uporabljali v skladu s posebnimi razmerami v naši deželi, kar že dolgo delamo. Tu delajo napak tisti, ki še zmeraj ostajajo na pozicijah dogmatizma.
Naša Zveza komunistov mora zdaj delati nekoliko drugače. Prej so se komunisti istovetili z državo in organi oblasti, zdaj pa ni več tako. Komunisti se morajo zavedati svoje vloge in svojih dolžnosti v družbi, in to bo potlej vplivalo tudi na politiko države. Nesmisel je, kadar nam očitajo, da smo se odpovedali svoji vlogi. Komunisti so pri nas v skupščini in v vseh drugih forumih; ustvarjajo tako zunanjo kakor notranjo politiko. Kako je potlej mogoče govoriti, da bi se odrekli svoji vlogi? Da iščemo novih poti, ki nam ustrezajo, da bi hitreje napredovali — to je nekaj drugega in to je pozitivno, to je prispevek k razvoju socializma sploh. Tega pa v nekaterih deželah ne morejo in nočejo razumeti.
In zdaj, tovariši, ko gre za protislovja, ki jih ni mogoče razrešiti naenkrat, marveč postopoma, moramo ravnati tako, kakor ustreza nam, in pri tem moramo vztrajati. Ne bomo sprejemali kakšnih drakonskih ukrepov, marveč je treba vse sklepe, ki se sprejemajo, ljudstvu dobro pojasniti. Vsakdo ne more takoj razumeti linije Zveze komunistov. Toda komunisti morajo pojasnjevati linijo zveze, da bi postala kri in meso slehernega našega občana, ki mu je graditev socializma iskreno pri srcu. Ni se treba čuditi, če nekateri pod vplivom sovražnih elementov zavijejo z naše linije. Tem je treba pomagati in jim zadeve vztrajno pojasnjevati.
Glejte, tovariši, to so problemi, ki jih morate tudi tukaj spoznati in urejati. Pred težavami ni umika. Kolikor več je težav, toliko močneje morajo komunisti napredovati in še odločneje odstranjevati vse, kar se pojavlja na tej poti. Oportunizem in nebudnost sta naša sovražnika, in tega ne sme biti pri komunistih. Pri tem, kar si postavimo za cilj, moramo biti trdni. Sposobnost komunistov tudi je v tem, da premagujejo protislovja, da ne tarnajo spričo problemov, marveč da se z njimi spoprijemajo. Prepričan sem, da nas bo pri tem velikanska večina ljudstva podprla.
Pri nas se je nekako zakoreninilo pojmovanje, da se nič več ne sme urejati administrativno. Jasno je, da v družbi ne bomo sprejemali administrativnih ukrepov kot nekoč. Toda če kakšen komunist noče izvajati linije naše zveze, ga bomo izključili, pa naj to velja tudi za administrativni ukrep. Ne glede na to, da smo danes na drugi etapi družbenega razvoja, je disciplina v Zvezi komunistov potrebna tako kakor v letih pred vojno, med njo in po njej. Poglejmo, kaj se danes dogaja okrog nas. Kapitalisti se znova grupirajo, da bi na vsak način preprečili širjenje idej socializma, govoril pa sem že o delovanju razrednega sovražnika v državi. Zato moramo biti trdni. Predrago smo plačali vse, kar danes imamo, tako s človeškimi žrtvami kakor materialno, v vsakem pogledu. Nimamo pravice, da bi bili liberalni do tistih, ki zavirajo naš razvoj. Liberalizem in demokracija sta dve stvari. Mislim, da v nobeni državi ni toliko demokracije kakor pri nas. Toda razredni sovražnik in razni anarhistični in malomeščanski elementi ponavadi dvigajo glave, kadar začutijo, da imamo težave, in si prizadevajo demokratizem izkoristiti v svoje namene — da bi nam razbili to, kar smo doslej zgradili in ustvarili.
Kakor sem že dejal, imate na Kosovu in v Metohiji precej težav. Toda problemi se vam utegnejo zdeti še večji, kakor so, če jih boste gledali samo s svojega vidika. Govoril sem tudi o tem, da boste probleme rešili, če bodo komunisti enotni.
Še veliko dela bomo imeli prav zato, ker nismo bili budni in smo dovolili, zlasti v zadnjem času, da se v časnikih objavljajo različne teorijice in da se seje nacionalno sovraštvo. Tega ne moremo več trpeti in tega ne bomo prenašali. Toda ni dovolj samo to povedati, moramo tudi vedeti, kaj je treba delati, da bi to preprečili. Zato zdaj želimo, da se Zveza komunistov reorganizira in usposobi, da se bo takim pojavom postavljala po robu. Zveza komunistov uživa zaupanje ljudstva in njene besede bo tudi v. prihodnje poslušalo in cenilo, naša dolžnost pa je, da jo organizacijškg še bolj Usposobimo za izpolnjevanje vseh njenih nalog.
(Iz govora političnemu aktivu Kosova in Metohije, „Borba" z dne 30. marca 1967)
MLAČNI ODGOVORI NA VROČA VPRAŠANJA
Vroče je postalo z najavljeno podražitvijo stanarin in hrane v Študentskih domovih na obeh univerzah. V Mariboru je predvidena 25-odstotna podražitev, v Ljubljani pa nekaj večja.
Jasno staišče mladinske organizacije in stanovalcev je bilo: cene v študentskih domovih se lahko zvišajo največ za toliko procentov, za kolikor se bodo povišale štipendije. In že smo pri štipendijah. Sočasno je večina študentov prvič slišala za določila novega samoupravnega sporazuma o štipendiranju in prvič povedala svoje mnenje. Hudo politično napako so funkcionarji poskušali popraviti s post festum organizirano „javno razpravo" o štipendijski politiki. Predsednik skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, Boris Feldin, je skoraj čez noč postal najbolj iskana oseba v Sloveniji. Za naše bralce pa je odgovarjal takole:
KatMka: Katera so bistvene novosti te veljavnega samoupravnega sporazuma o Mpendranju?
Feldin: Bistvena novost je gotovo v tem, da so vse štipendije še bolj kadrovsko usmerjene kot po starem samoupravnem sporazumu. Temu cilju so podrejene kadrovske štipendye in štipendije iz združenih sredstev. S tem ni rečeno, da te štipendije nimajo tudi socialne dimenzije, vendar smisel štipendijske pofitike vidim v tem, da omogočimo in olajšamo šolanje oz. študij tistim študentom, ki j#i združeno delo oz. družba potrebuje. Zaradi tega smo v samoupravni sporazum
vgradili določilo, po katerem štipendijo iz združenih sredstev lahko dobijo le tisti, ki so prej prosili za kadrovsko štipendijo, in določilo o posebnem dodatku za izobraževanje v deficitarnih pokicih.
Katedra: Cm smo želeli doseči tako povezavo med tovarno in šolo, zakaj nismo uveljavili pogodbenih odnosov kot je primer na Hrvaškem? Namreč, v tej republiki, Id je prva začela z usmerjenim izobraževanjem, se lahko izobražuje le tisti, katerim delovna organizacija odobri štipendijo.
Feldin:	S temi pogodbami
imajo zelo slabe izkušnje, ki so mogoče le začetne, in se je ta metoda pokazala kot neuspešna. Menim, da je varianta, za katero smo se opredelili, dosti bolj naravna in družbeno koristna, saj omogoča šolanje kadrov, ki so družbeno potrebni in za katere delovne organizacije nimajo trenutnega interesa. Pri takem tempu razvoja tehnike in tehnologije, kot je danes, je skoraj nemogoče predvideti kadrovske potrebe za pet ali deset let, ’ kolikor traja usmerjeno izobraževanje.
Katedra: Vrnimo sa k določil om samoupravnega sporazuma. Polog sprememb štev Ha točk je prišlo do sprememb v dodatkih za hitrost študja in za deficitarne poklice.
Feldin: V primerjavi s prejšnjim samoupravnim sporazumom so ostale točke za deficitarne poklice. Zadnje čase pa se vedno več govori o tem, da ni bilo prav, da so odpadle točke za hitrost ali sprotnost študija in dodatne točke za nerazvita območja. Takoj moram opozoriti, da si tega ni izmislila peščica ljudi, ampak da je rezultat javne razprave.
Občine v nerazvitih področjih so poudarjale, da je dodatek za nerazvitost dejansko dodatek za razvite občine, ker je večina diplomantov odhajala prav tja. Potem je odpadel dodatek za sprotnost študija, ki je bil dvojen: 100 in 250 točk. Ta dodatek je nastal konec 1977. leta in je imel namen spodbujati sprotni študij, ker so se ravno takrat spreminjali študijski režimi. V tem času jj dodatek dobivalo zelo malo študentov, če je študent* vse izpite, poudarjam vse, in ne samo pogojne, opravil do oktobra, je dobil 250 točk, če pa jih je naredil do konca leta, je dobil 100 točk.
Na ljubljanski univerzitetni konferenci ZSMS so mi zatrjevali, da je ta dodatek 250 točk dobivalo
90 % študentov, ker večina fakultet zahteva, da študenti do septembra opravijo vse izpite. Zakon določa, da lahko šole predpisujejo pogoje za napredovanje v naslednji letnik. Če je določeno, da študent mora opraviti vse izpite, potem je to njegovo redno delo, in menim, da je nesmiselno posebej nagrajevati delo, ki ga mora opraviti. Ker so intencije zakona naravnost take, smo pač mislili -in je javna razprava to potrdila kot pravilno, da po novem samoupravnem sporazumu o štipendiranju odpade dodatek za hitrost študija V tem je danes osnovni nesporazum s študenti. Njihovi zahtevki so podobni tistim, ko bi delavec za redno delo dobil osebni dohodek, in ker je redno delal, zahteval še poseben dodatek.
Treba pa je dejansko razmisliti o ustreznosti osnove, kar ni stvar enega ali dveh, ampak je treba argumentiran predlog za spremembo posredovati podpisnikom samoupravnega sporazuma. Pri tem pa je treba upoštevati princip, ki je že uveljavljen, da štipendist ne more dobiti tolikšno štipendijo, kot bo pozneje dobil osebni dohodek. Dogovorili smo se, da
je najvišja kadrovska štipendija 80 % povprečnega osebnega dohodka.
Dodatek za deficitarnost poklica še naprej ostaja, vendar se podpisnice morajo dogovoriti, kateri so ti poklici.
Katedra: Po samoupravnem sporazumu je višina štipendije skoraj izključno odvisna od učnega uspeha. Družbenopolitična ali kakšna druga aktivnost se negativno odraža na povprečja in seveda na višini štipendij.
Feldin: Menim, da je to stvar treba premisliti in morebiti dopolniti samoupravni sporazum. Z večjim prizadevanjem mladinske organizacije bi nadpovprečno aktiven študent lahko dobil določen dodatek v obliki nakupa knjig ali kakšne druge ugodnosti. Nekateri štipenditorji že plačujejo štipendistom npr. prevoz, učne pripomočke, obleke za delo itd.
Vsi vemo, da so mladi premalo aktivni, in bi bilo prav, če bi njihovo aktivnost stimulirali tudi s štipendijsko politiko.
Katedra: Razlike med najvišjo in najnižjo štipendijo so po mnenju študentov velike
in vsako linearno zvišanje jih še dodatno povečuje.
Feldin: Kadrovska štipendija nima namena pokriti vseh stroškov, ampak je le stimulans za tistega, ki študira, da čimprej doštudira in da se čim več nauči. Po -starem samoupravnem sporazumu je najnižja osnova bila 450 točk, po novem pa 600 točk, s čimer smo delno pokrili izgubo dodatka za hitrost študija.
Katedra: Ali obst^a kakšna možnost posebnega obravnavanja kritičnih primerov zunaj določil samoupravnega sporazuma?
Feldin: V samoupravnem sporazumu je določeno, da se pri ugotavljanju dohodka morajo upoštevati vsi dohodki in hkrati socialni položaj v družini. Lahko se zgodi, da je socialni položaj dosti slabši, kot to kaže dohodek na družinskega člana. Taki primeri se obravnavajo posamezno in bi lahko rekel, da tukaj zgornje meje višine štipendije ni.
Katedra: Kakšni so pogoji za pridobitev kadrovske
štipendije in štipendije iz združenih sredstev?
Feldin:	Pri kadrovskih
štipendijah je postavljena le zgornja meja dohodka na družinskega člana, za štipendijo iz združenih sredstev pa je cenzus 4430 din. Torej vsi, ki imajo nižji dohodek na družinskega člana, imajo pravico do štipendije iz združenih sredstev. Če pa je dohodek na člana manjši od 1500 din, tedaj študent dobi najvišjo štipendijo, ker menimo, da v tem primeru starši ne morejo prispevati ničesar za pokritje stroškov študija.
Seveda štipendije ne morejo pokriti vseh stroškov, ampak le tiste najnujnejše, to pa so osnovni življenjski stroški.
Prepričan sem, da zastavljena štipendijska politika omogoča študij vsem tistim, ki želijo študirati. Zdi se mi, da so najmanj glasni tisti najbolj ogroženi in obratno.
Katedra: Štipendije se bodo po novem samoupravnem sporazumu začele izplačevati v aprilu. Stroški so od zadnjega zvišanja zelo porasli — živeti za nazaj pa ss ne da.
Feldin: Verjetno bi se vse skupaj dalo hitreje izvesti.
Samoupravni sporazum je postal veljaven takrat, ko sta ga podpisali dve tretjini občin. Normalno bi bilo, da se določila samoupravnega sporazuma začnejo izvajati šele po sprejemu, vendar smo se v Sloveniji dogovorili, da §e po novem sporazumu štipendije izplačujejo od 1. januarja 1981. leta. Mislim, da je to pošteno in največ, kar smo lahko naredili glede veljavnosti. Dogovorili smo se tudi, da se štipendije po novem sporazumu izplačujejo samo, če je to v korist štipendistom, če pa bi po novem obračunu študent dobil manjšo štipendijo, tedaj se upoštevajo določila starega sporazuma. Torej nihče ne more dobiti manjše štipendije. Vrednost točke se je povečala za 18,6 %, kar pomeni, da so se štipendije povečale najmanj za toliko, kolikor so se povečali osebni dohodki v preteklem letu.
Katedra:	Kljub vsem
dogovorom so nekateri študenti dobili nižje štipendije. Pravijo, da je prišlo do nepravilnosti v izplačevanju...
Feldin: Ne, to niso nepravilnosti, ampak neodgovornost ljudi, ki na tem področju delajo v organ izaci, h združenega dela. To odgovornost je treba konkretno ugotoviti in ukrepati. Moram povedati tudi to, da so to, bili redki primeri in da se pozneje to ni dogajalo. Vsem tistim, ki so jim izplačali manjšo štipendijo morajo pri naslednji štipendiji izplačati razliko.
Katedra: Kakšni so globalni cilji štipendijske politike?
Feldin: Osnovni cilj je omogočiti (ali olajšati) študij tistim kadrom, ki jih združeno delo potrebuje. To je popolnoma v skladu z intencijami zakona o usmerjenem izobraževanju in je zaradi tega največji poudarek na kadrovskih štipendijah. Štipendije iz združenih sredstev imajo cilj omiliti socialne razlike in omogočiti študij tistim, ki ne bi mogli študirati brez družbene pomoči.
Katedra: Ali so zagotovljena sredstva za povišanje in normalno izplačevanje v naslednjih letih?
Feldin: Znano nam je, da se 0,5 % bruto osebnega dohodka izloča za štipendije, kar bi moralo zadostovati za štipendije iz združenih sredstev. Vemo tudi to, da je intencija po zmanjševanju združenih sredstev in da bomo štipendiste vse bolj usmerjali v kadrovsko štipendiranje, za kar bomo rabili več let. Sedaj ocenjujemo, da problemov s sredstvi ne bomo imeli do konca 1962. leta, kar je seveda odvisno od splošne gospodarske situacije.
Za grobo orientacijo naj povem, da v tem trenutku štipendije dobiva okrog 50 % študentov in da je za štipendije namenjeno okrog 120 milijard starih dinarjev, kar je več kot tretjina sredstev, ki jih dajemo za šolstvo v Sloveniji. Štipendije iz združenih sredstev in razliko h kadrovskim štipendijam dobiva okoli 26 tisoč študentov in dijakov, kadrovske štipendije pa jih prejema okoli 38 tisoč.	„
Katedra: O štipendijski politiki ne moremo govoriti, na da bi obenem govorili o socialni strukturi študirajočih. Kako ocenjujete podatek, da na naših univerzah študira manj kot deset procentov študentov iz delavskih in kmečkih družm7
Feldin: Mislim, da je nekaj resnice v tem, ko trdimo, da je v določeni meri otrokom iz teh družin onemogočen študij. Pri tem procentu pa je treba upoštevati iz teh družin onemogočen študij. Pri tem procentu pa je treba upoštevati še dosti drugih dejavnikov. Družine z nižjim dohodkom želijo, da bi otroci čimprej končali šblo in se zato odločajo za poklicne ali druge srednje, šole. Štipendijska politika ne more dosti vplivati na tako situacijo, lahko pa pomaga. V tej smeri lahko največ naredijo usmerjevalne službe v osnovnih šolah in posebej družbenopolitične organizacije Politika štipen diranja pa pomaga in, lahko bi rekli, zagotavlja, da vsi mladi iz
vseh družbenih struktur končajo visoke šole ali fakultete.
Katedra: Prej ste omenili, naj bi v prihodnosti kadrovska štipendije postale osnovna oblika štipendiranja. Kako potem razumeti podatek, da je letos razpisanih za ono tretjino manj štipendij kot lani?
Feldin: Konec marca je bila seja republiškega izvršnega sveta in sindikatov in so sprejeli določene usmeritve in sklepe v zvezi s to situacijo. Med drugim so pozvali vse osnovne organizacije sindikatov, naj poskrbijo, da bo v tem letu razpisanih vsaj toliko štipendij kot lani. Tu je treba omeniti dejstvo, da v tem letu odpadejo učne pogodbe, ki jih je v Mariboru bilo okrog 1500. Težko bi bilo pričakovati od nekega privatnika, da bi poleg učne nagrade podeljeval še štipendijo. Ta izpad je treba nadomestiti. Enako je z nekaterimi dejavnostmi družbenega sektorja. Potem je tu omejitev zaposlovanja, ki tudi negativno vpliva na število razpisanih štipendij.
Katedra: Na obeh univerzah je precej študentov iz drugih republik. Kakšne so njihove pravice glede štipendij?
Feldin:	Študent iz druge
republike ima enake pravice do kadrovske štipendije kot študent iz Slovenje. Ce jo dobi, tedaj ima tudi pravico do dodatka iz združenih sredstev, če ри nima kadrovske štipendije, nima pravice do štipendije iz združenih sredstev in se za štipendijo mora obrniti na svojo matično občino. S takimi odnosi seveda nismo zadovoljni in jih bomo poskusili reševati na medrepiubliški ravni.
Katedra: Z linearno valorizacijo se povečujejo razlike med najvišjo in naj nižjo štipendijo...
Feldin: Višina kadrovske šti-pendije, torej tudi razmerje med najvišjo in najnižjo, je odvisna izključno od učnega uspieha. Ali bo imel višjo štipendijo, je stvar študenta samega. Glede razmerja med px>sameznimi kategorijami niti študenti niti mladinska organizacija niso imeli prripomb in bo ostalo vse dotlej, dokler ne bo
Marca so bili nekateri študentje nemalo presenečeni, ko so dobili nižjo štipendijo kot v prejšnjih mesecih. Vzrok za to naj bi bil nov samoupravni sperazum o štipendiranju, ki so ga nekatere delovne organizacije že prodprsa le, nekatere so tik pred tem, da ga podprišejo, medtem ko ga ne-nekatere sploh niso podpisale (odgovorni tovariš iz Mariborske tekstilne tovarne Marjan Koren nam ni vedel provedati niti tega, zakaj spxx ažurna niso prodprisalil. Res je sicer, da prinaša sprorazum nekatere novosti v politiko štipendiranja, a v vseh delovnih organizacijah, ki smo jih preklicali, so pjovedali, da je skoraj nemogoče, da bi študent dobil nižjo štipendijo kot po starem samoupravnem sporazumu.
Velika večina delovnih organizacij je marca še izplačala štipen dije v enakem znesku kot do septembra 1980, to p>a zato, ker nova vrednost točke še ni bila izračunana. Kot so nam provedali v Inte-su, pa štipendij po novem sporazumu niso izprlačali zaradi tega, ker novi samoupravni sporazum o štipendiranju še ni bil objavljen v Uradnem listu, torej so imeli zakonski zadržek za neplačevanje štipendij. Aprila pra naj bi študent je že dobili izplačane štipendije, obračunane pro novem sprorazu mu in s tem tudi z novo vred nostjo točke. Seveda smo študentje skupraj z novo, VlSJO štipendijo dobili tudi ves zaosta nek, in sicer od 1. januarja 1981.
Edina izjema med delovnimi or ganizacijami, med katerimi smo izvedli anketo, je Livarna, ki je štipendije, izračunane px> novem sa moupravnemspjorazumu, izplače
nasprotnih dokazov. Pri tem je treba še enkrat poudariti, da kadrovske štiprendije niso socialne. Pri štipendijah iz združenih sredstev pra so razlike edino glede na dohodek na družinskega člana.
Nasploh moram provedati, da je bilo angažiranje zveze socialistične mladine v fazi javne razprave, minimalno in nezadovoljivo. Sele po sprejetju samoupravnega sporazuma so študenti zvedeli za njegovo vsebino, kar dokazuje, da v mladinski organizaciji sploh ni bilo javne razprave. Poudarjam, da samoupravni sporazum ni nekaj dokončnega in da ga lahko spreminjamo, seveda po isti poti, po kateri smo ga sprejeli.
Katedra: Sprememb«, ki fh prinaša novi samoupravni sporazum o štipendiral ju, predstavljajo dokaj mlačna odgovora na vroča vprašanja družbenega statusa študentov.
Feidin: 0 dokončnih, idealnih rešitvah je težko govoriti. Najlepše bi bilo, če bi vsak študent dobival štipendijo, ki bi pnkrivala vse stroške. Na tako rešitev bomo morali dolgo čakati. Mislim, da je v tem trenutku izvedljivo usmerjanje študentov in dijakov na kadrovske štipendije. Organizacije združenega dela si morajo biti na jasnem, da s štipendijami rešujejo tudi kadrovske probleme in da je to njihova dolžnost in po goj za normalno delo. Možna bi bila tudi rešitev, da je v kadrovskih štipendijah vsebovan tudi socialni del; to piomeni, da bi višina štipendije bila odvisna od učnega uspeha in socialnega stanja štipendista.
Vendar menim, da je v sedanjih razmerah bolj primermo solidarno združevanje sredstev v okviru družbenopolitičnih skupnosti, ki imajo boljši pregled in se z združevanjem poveča možnost za pravično razdelitev teh sredstev tistim, ki jih najbolj potrebujejo.
Da sklenem: zasedaj imamo samoupravni sporazum, ki je pač takšen, kot je, in ki je nedvomno boljši od starega. Ker p>a tudi ta ni najboljši, ni idealen, se moramo vsi potruditi, da ga izboljšamo. To je predvsem naloga mladinske organizacije in ostalih družbenih dejavnikov.
vala že od 1. 1. 19B1. Kot vzrok so navedli deficitarnost pnklicev, za katere so razprsali štiprendije, in prav zaradi tega niso mogli čakati na objavo sprrazuma v Uradnem listu.
Kako pa je s štipendijami iz sklada združenih sredstev? Zgodilo se je, da je študentka iz ptujske občine do decembra 1980 prejemala štipendijo v višini 2.100,00 dinarjev, zatem je januarja in februarja dobila 2.791,00 dinarjev, marca pa jo je čakalo zelo neprijetno presenečenje -prejela je štipendijo v znesku nič več in nič manj kot 1.673,00 dinarjev. Torej kar 1.118,00 dinarjev manj kot mesec pmprej, kaj pa to pomeni za študenta, menda ni potrebno posebej pioudarjati. Pa še nekaj — študentka ni dobila nobenega obvestila o znižanju štipendije, kaj šele, da bi ji kdo povedal, čemu so pntrebne take igre z zviševanjem in zniževanjem štipendij.
Ko smo v anketiranih delovnih organizacijah vprašali, kaj bodo storili, če bi pw novem obračunavanju štipendij kateri izmed štu-pendistov moral prejemati nižjo štipendijo kot prej, so nam pov sod piovedali. da kaj takega sp>loh ne pride v poštev, če pa bi se to le zgodilo, bi v najslabšem primeru izplačevali enako štipendijo kot do sedaj, v Intesu p>a bi v takem štipendijo zvišali za 25 odstotkov.
To bi bilo 'o višjih in nižjih štipendijah zaenkrat vse. Preostaja nam edino, da počakamo na aprilske, up>ajmo že višje, štipendije. Kakršnekoli že bodo, tako ali tako ne bodo mogle zadovoljiti študentskega žep>a.
Zora Stefanec
MINI
ANKETA
rncumu anniuurKHvntbA orUnAZUmA
o Štipendiranju
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumemo o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini, o enotnih merilih in kriterijih pri podeljevanju in določanju višine štipendij, o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji, o organih udeležencev tega samoupravnega sporazuma in o drugih zadevah, pomembnih za učinkovito uresničevanje dogovoijene štipendijske politike.
2.	člen
Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo nosilci štipendijske politike, zato je naša pravica in dolžnost, da se pri oblikovanju štipendijske politike neposredno zavzamemo za uresničevanje načel, določenih v družbenem dogovoru in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za štipendiranje. Zaradi tega bomo zagotovili, da bodo pravice, obveznosti in odgovornosti, kriteriji in merila ter druge zadeve, ki jih urejamo s tem samoupravnim sporazumom, uveljavljene v naših samoupravnih splošnih aktih.
Udeleženci tega sporazuma so tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi.sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali njihova združenja, ki pristopajo k temu sporazumu in imajo enake obveznosti in pravice kot ostali udeleženci sporazuma.
Pri določanju štipendijske politike in podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev bomo zagotavljali, da bodo vse štipendije temeljile na kadrovskih potrebah, da bo upoštevan socialni vidik, tako da omogočamo šolanje tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati.
Zato bomo udeleženci zagotavljali, da bodo štipendije:
— sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo,
— instrument kadrovske politike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
— usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjenem izobraževanju,
— oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija mladine za takšno povezovanje,
— spodbuda mladini za boljše učenje,
-r- ena izmed oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje.
■»5. členj ndmBpi^roka
Udeleženci smo sporazu!!^Wa se poleg načel iz 4 in 5. člena ega samoupravnega sporazuma pri podeljevanju Štipendij j pošte vajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za zbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialnoekonomski položaj tako. da lahko zaprosijo za kadrovsko čtipen-lijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek la družinskega člana v družini prosilca ne presegajo 85 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR šloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija c lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v sosamezne vzgojno izobraževalne programe glede na ugotovlje-te potrebe ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se bomo .porazumeli udeleženci samoupravnega sporazuma v občini.
Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55 % poprečnega mesečnega neto osebnega iohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto.
V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na druž.ins eg c , c enakem socialnoekonomskem položaju pa imajo prednost ptroci iz delavskih in kmečkih družin.
1.	Kadrovske štipendije
Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipendij določala po naslednjih merilih:
10. člen
a) za učenca
z zadostnim uspehom z dobrim uspehom z prav dobrim uspehom z odličnim uspehom
b) za študenta s poprečno oceno
s poprečno oceno s poprečno oceno s poprečno oceno s poprečno oceno s poprečno oceno
Temeljna oblika štipendrWBpWTkadrovske štipendije, kijih podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgoj-noizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane.
Razlike h kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipendistom, katerih kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega sporazuma, ne dosega zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo iz združenih sredstev.
Štipendije in razlike iz združenih sredstev so prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v obsegu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe.
II.	KRITERIJI IN MERILA ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ IN DOLOČANJE VIŠINE ŠTIPENDIJ
, 9. čle
EPILOG PO TOČKAH
1. Javne razprave o novem samoupravnem sporazumu o štipendiranju med študenti ni bilo, za kar so politično odgovorne mladinske organizacije, od republiške konference do osnovnih organizacij, še posebej univerzitetne konference ZSMS. Zaradi tega so študenti za njegovo vsebino izvedeli šele takrat, ko je bil sprejet.
2. Neglede na določila novega sporazuma nihče ne more dobiti manjše štipendije od tiste, ki jo je dobival po starem sporazumu.
3. Vrednost točke se je povečala za 18,6 % in po novem znaša 3 din in 86 par.
4. Samo v Mariboru je za 26 % manj razpisanih štipendij, kot jih je bilo lani.
5. Vse večje število štipendistov je nezaposlenih, ker jih štipenditorji ne želijo oz. ne morejo zaposliti. Torej se odpira nov (?) problem nezaposlenosti mladih.
ZAHTEVAMO:
1. Ker so študenti skupaj z delavci pripadniki (naj) nižjega socialnega sloja (torej nimajo stabilizacijskih lukenj na pasu), zahtevamo, da zvišanje štipendij sledi zvišanju življenjskih stroškov s popolnim upoštevanjem inflacije.
2. S politično akcijo moramo doseči, da število letos razpisanih štipendij ne sme biti manjše od lanskega ter da štipenditorji morajo zaposliti štipendista. V tem primeru so štipendisti izvzeti iz dogovorjenega povečanja obsega zaposlovanja.
3. Ker je po novem sporazumu odpadel dodatek za hitrost študija, zahtevamo, da se teh 250 točk doda k osnovi za izračun štipendije. Takoj je treba ugotoviti, kateri poklici so deficitarni, in izplačevati dodatek za deficitarnost. S tem bomo dosegli ne samo boljši materialni položaj učencev in študentov, ampak bomo usmerjali mlade ljudi v poklice, ki jih združeno delo potrebuje.
4. Mladinske organizacije (posebej univerzitetne konference) morajo vsaj naknadno organizirati javno razpravo o novem samoupravnem sporazumu in se boriti za uresničitev interesov mladih, ki so hkrati bistveni interesi razvoja socialistične družbe.
P. S.: Prosimo vse tiste, ki imajo kakršnekoli propombe k samoupravnem sporazumu o štipendiranju, katerim se štipendije ne izplačujejo redno, ki niso zadovoljni z višino štipendije itd., naj se oglasijo v našem uredništvu ali pokličejo po telefonu (glej kolofon).
Uredništvo
člen
ејетаПИтстк
Štipendist, ki bo prejemaiTHHTovsko štipendijo, bo lahko uveljavljal iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 10. člena, kije:
in višino štipendije, ki bi mu pripadala (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 17. in 18. členu tega sporazuma.
Štipendist, ki ima stalno bivališče izven SR Slovenije, bo lahko uveljavljal pravico do razlike v občini, kjer je sedež štipenditorja.
400 točk 480 točk 590 točk 720 točk
6.0 — 6,5 oz.
2.0 - 2,4	600	točk
6.6 - 7,2 oz.
2.5 - 2,9	650	točk
7.3 - 7,9 oz.
3.0 - 3,4	720	točk
8.0 — 8,6 oz.
3.5 - 3,9	800	točk
8.7 - 9,3 oz.
4.0 - 4,4	900	točk
9.4 — 10 oz.
4.5 - 5	1080	točk.
Število točk za posamezne štipendiste bomo določali vsako leto na novo, tako da bomo upoštevali doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 480 točk in študentih 650 točk.
Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bomo udeleženci samoupravnega sporazuma sporazumeli v skupščini delegatov v občini pred razpisom štipendij.
Štipendistu, ki bo predčasno uspešno končal študij, se bo izplačala štipendija kot enkratna nagrada na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas, ko bi mu pripadala po pogodbi.
• Podlaga za določitev višin^HpHI3ije iz združenih sredstev so življenjski stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju.
Štipendija iz združenih sredstev obsega:
—osnovno štipendijo, ki upošteva življenjske stroške udeležencev v usmerjenem izobraževanju, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in ki sme dosegati za učence največ 25 % ter za študente največ 30 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto;
,— dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znaša največ 25 % poprečnega rbeseč-nega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto;
— dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 3 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka za zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Upoštevajo se samo stroški prevoza v medkrajevnem prometu.
Dodatka iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.
Višina štipendije, izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena, se zmanjša za prispevek staršev v višini, določeni v 18. členu tega samoupravnega sporazuma, s tem da celotna štipendija ne sme presegati 55 % poprečnega mesečnega neto
Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipe diranja razvoju družbeno ekonomskih odnosov, družbeni • potrebam in vzgojno izobraževalnemu sistemu.
Pri izvajanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmeij nje in svetovanje tako, da bodo nagnjenja in sposobnosti mlac ne. ki se odloči za nadalinie izobraževanje v vzgojno izobraž
Pri izračunu štipendije se šteje, da znaša prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov udeležencev v usmerjenem izobraževanju:
a) če znaša mesečni dohodek na družinskega člana (Vključno
b) znaša delež staršev od dohodka na družinskega člana
z otroškim dodatkom)	1. če se šola	2. če se šola
poprečnega mesečnega	učenec	učenec
neto osebnega dohodka	oz. študent	oz. študent
v SR Sloveniji,	v kraju	izven kraja
ugotovljenega	stalnega	stalnega
za preteklo leto	bivanja	bivanja
-50.1 - 55 %	75%	50%
45,1 - 50%	70%	45%
40.1 —45%	65%	40%
35,1 - 40%	60%	35%
30,1 - 35%	55%	30%
25,1- 30%	50%	25%
20,1 - 25%	40%	15%
pod 20 %	0%	0%
Učenec in študenti, ki došegSJŽTprav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka (stimulacije) za dosežen učni uspeh.
Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v naslednji
višini.
a) učencem: za prav dober uspeh
5 % od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto za odličen uspeh
10 % od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto
b) študentom s poprečno oceno 8 do 8,6 oz. 3,5 do 3 9
5 % od "	-	-
/o od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto 7 do 10 oz. 4 do 5 10 % od poprečen ega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto.
Dodatek k štipendiji za učni uspeh ne pripada učencem in študentom prvih letnikov.
za učenca za študenta
400 točk 600 točk
Spremembe in dopolnim "iLga samoupravnega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina delegatov udeležencev v občini.
Predlog sprememb je sprejet, ko ga sprejmejo vsi udeleženci pv samoupravnega sporazuma in ko to ugotovi skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. fJ
STALIŠČA Ш USMERITVE
REPUBLIŠKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE SPREJETA DNE 13. MARCA 1981
6
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije je na svoji problemski konferenci 13. marca 1981 obravnavala družbe-no-ekonomski položaj mladih in aktivnost v zvezi s tem.
Ugotovila je, da je družbenoekonomski položaj mladih moč obravnavati zgolj znotraj analize družbeno-ekonomskega položaja delavskega razreda in delovnih ljudi, da mladina nima v družbi nobenega posefapega položaja in s tem tudi ne interesov, ki bi jih bilo moč ločevati od zgodovinskih interesov delavskega razreda.
Pravtako je ugotovila, daje edino merilo za uspehe in izhodišče za ocenjevalo doseženega v družbenem razvoju samo družbeno-eko-nomski in političen položaj delavskega razreda in delovnih ljudi in njihova vloga pri odločanju o pogojih in splošnih rezultatih celotnega reprodukcijskega procesa.
Ocenjujoč družbeno-ekonomski položaj delavskega razreda in delovnih ljudi in njihov položaj v odločanju o celotnem produkcijskem procesu, je republiška konferenca ZSMS na podlagi omenjenih izhodišč ugotovila, da se še posebej v zadnjem času v naši družbi srečujemo z izjemno protislovnimi družbenimi pojavi, ki na eni strani slabšajo, in vedno bolj ogrožajo družbeno-ekonomski položaj delavcev, na drugi strani pa celo odtujujejo delavski razred in delovne ljudi procesu odločanja o celotni družbeni reprodukciji. Medtem, ko je slabšanje družbeno-ekonomskega položaja delavcev in delovnih ljudi očitno že pri najosnovnejši reprodukciji delovne zmožnosti delavcev, pri onemogočanju reševanja stanovanjskega vprašanja, gibanjih na področju zaposlovanja, naraščajočih cenah osnovnih življenjskih potrebščin, položaju študentov in učencev ter kmetov, pa je v pogojih, ko se združenemu delu preko raznih obveznosti in dajatev odtujuje večinski del novoustvarje-ne presežne vrednosti, očitno tudi, da združeni delavci nimajo vpliva nad ustvarjenim, t. j. minulim delom in s tem tudi nad celotnim reprodukcijskim procesom v družbi.
Delež tako odtujene presežne vrednosti je v zadnjem obdobju celo presegel znanih 70 %, kar je na eni strani bistveno ogrozilo reprodukcijske sposobnosti združenega dela, na drugi pa je zlagoma prišlo do slabšanja družbeno-ekonomskega položaja delavskega razreda in delovnih ljudi. Šele tu postaja jasna neločljiva povezanost med uveljavljanjem procesa delavskega samoupravljanja, torej med odločanjem delavcev in njihovim druž-beno-ekonomskih položajem. Kljub temu, da se delež tako odtujene presežne vrednosti zmanjšuje, pa se ta temeljni odnos, odnos med živim in minulim delom, ki je hkrati razredni odnos, ne odpravlja, posebej pa zato, ker se akumulativna sposobnost združenega dela veča, predvsem zaradi nižanja osebnih dohodkov ne pa zaradi zmanjševanja obveznosti in dajatev združenega dela.
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije se zato v usmeritvi družbenega razvoja zavzema za ukinjanje odnosov v katerih z ustvarjenim dohodkom ne razjx>lagajo združeni delavci, ampak nekdo drug. To ukinjanje je hkrati temelj stabilizacijske usmeritve in politike, ki jo republiška konferenca ZSM Slovenije podpira. Hkrati pa menimo, da je potrebno voditi bitko za stabilizacijo in proti visoki stopnji inflacije predvsem na področju investicijske, splošne in skupne porabe, primarne emisije, sistema cen, prestrukturiranja gospodarstva, odpravljanja monopolnega položaja na trgu, in drugih, nikakor pa ne z drastičnim omejevanjem rasti osebnih dohodkov, kakršnemu smo bili priča v zadnjem obdobju.
Ugotavljamo, da so ravno gospodarska gibanja v zadnjem letu, ko je padanje realnih osebnih dohodkov spremljalo naglo naraščanje stopnje inflacije do višine, ki je brez primere v našem povojnem razvoju, najbolj prepričljiv odgovor tistim, ki pa vedno dokazujejo, da so osebni dohodki v Jugoslaviji eden poglavitnih virov visoke stopnje inflacije in tako imenovanega siromašenja združenega dela. S tem v zvezi podpiramo stališče republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki terjajo pravičnejšo porazdelitev bremen stabilizacije za vse dele združenega dela, na vse sloje prebivalstva in vse oblike porabe.
Pri usklajevanju rasti mase osebnih dohodkov z rastjo dohodka je potrebno povečati delež osebnih dohodkov delavcem z najnižjimi dohodki in ki živijo v posebno težkih gmotnih razmerah, delavcev v neposredni proizvodnji in tistih, ki delajo v posebno težkih pogojih dela.
A - STANOVANJSKO VPRAŠANJE
1. Spričo realne nevarnosti, da bo nov sistem zagotavljanja sredstev za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela zaradi tega, ker velik del slovenskega gospodarstva na meji rentabilnosti, ogrozil (Panirani obseg družbene stanovanjske gradnje v prihodnjem srednjeročnem obdobju, je potrebno dosledno izkoristiti vse mehanizme, ki jih za takšen fjrimer določa novi zakon. Pri tem gre zlasti za uveljavitev sistema zagotavljanja sredstev vzajemnosti za tiste temeljne organizacije združenega dela, ki zaradi objektivnih piogojev natržišču nimajo dovolj čistega dohodka
Ker bo uveljavljanje sistema vzajemnosti v mnogi večji meri kot doslej obremenilo predvsem aku-mulativnejše dele gospodarstva in je zato pričakovati težave pri uveljavljanju vzajemnost nega združevanja sredstev, je potrebno, da družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije, in s tem tudi Zveza socialistične mladine Slovenije, intervenirajo takoj, ko ugotovijo, daje zaradi težav pri samoupravnem sjx>razumevanju v okviru stanovanjskih skupnosti bistveno ogrožen planirani obseg stanovanjske gradnje in s tem tudi predvideno razmerje med družbeno in zasebno stanovanjsko gradnjo.
2. V okviru izvajanja določil družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gosp>odarstva v SR Sloveniji mora tudi ZSMS v Skupnosti socialnega varstva Slovenije izboriti takšne pogoje in merila, ki bodo mladim družinam, zlasti še tistim z večjim številom otrok in ki živijo v težkem gmotnem položaju, omogočila, da pridobijo solidarnostna stanovanja tudi v primeru, da dohodek na družinskega člana presega mejni znesek višine skupnega dohodka na družinskega člana, ki ga po enotno dogovorjeni metodologiji ugotovijo v občinskih skupnostih socialnega varstva na osnovi elementov, usklajenih v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Menimo, namreč, da je v sedanjih gospodarskih razmerah, ko se zaostruje tudi stanovanjsko vprašanje, nedopustno krčiti kategorijo upravičencev do solidarnostnih stanovanj v takšni meri, da bi to bistveno otežilo reševanje stanovanjskih problemov tistih slojev prebivalstva, ki najbolj občutijo učinke gospodarske krize in med katere vsekakor sodi tudi velik del mladih družin.
3. 'Ker temeljne organizacije združenega dela ostajajo temeljni okvir za reševanje stanovanjskega vprašanja mladih delavcev, morajo občinske konference in osnovne organizacije ZSMS začeti politično akcijo za obravnavo in dopolnitev oziroma spremembo stanovanjskih pravilnikov, ki v temeljnih organizacijah združenega dela urejajo vprašanja dodeljevanja družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil. Pri tem moramo doseči zlasti naslednje cilje:
— v pravilnikih odpraviti kriterij minimalnega števila let v delovnem razmerju v delovni organizaciji kot pogoja, da delavec sploh dobi pravico, da zaprosi za dodelitev družbenega stanovanja ali stanovanjskega posojila.
— v pravilnikih ustrezneje ovrednotiti kriterij delovne dobe tako, da bodo stanovanjske in socialnoekonomske razmere delavca in njegove družine absolutno prevladujoč kriterij za dodelitev stanovanja ali piosojila.
— v pravilniku na podlagi določil družbenega dogovora opredeliti konkretne ola|šave za mlade delav-Cff\/Oziroma vse tiste delavce in njihove družine, ki zaradi težjih gmotnih razmer, v katerih živijo, ne morejo vplačati lastno udeležbo pred vselitvijo v družbeno stanova nje, poleg tega pa zanje opredeliti tudi ugodnejše pogoje glede od-
plačevanja v skladu z naraščajočo ekonomsko močjo družine in prilagoditve odplačilne dobe.
B. - SOCIALNI POLOŽAJ UČENCEV IN ŠTUDENTOV
1.	V zvezi s štipendijsko politiko in še posebej s kadrovskim štipendiranjem republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije podpira stališča republiškega jveta Zveze sindikatov Slovenije, ki zahteva, da organizacija združenega dela in ustrezni družbeni dejavniki ocenijo ter sprejmejo ukrepe za ustrezno povečanje oziroma uskladitev štipendij učencev in študentov.
/ 2. Medtem, ko štipendije iz združenih sredstev vsaj deloma sledijo strmemu naraščanju življenjskih stroškov, pa to ne drži za kadrovske štipendije, katerim se je (X> novem samoupravnem sporazumu in s porazdelitvijo točk zelo znižala vrednost. Tako smo pri teh štipendijah priča nevzdržnemu pojavu, ko se mora ZSMS zavzemati celo za izplačevanje stare vrednosti štipendij, ki v enkaterih primerih, ko se ne upošteva določila o izplačilu ugodnejših štipendij, pomeni večjo štipendijo po starem kot po novem
skladno odstotkom povečanja osebnih dohodkov, ne pa tudi z naraščajočimi življenjskimi stroški kot to velja za štiprendije iz združenih sredstev. S tem v zvezi zahtevamo, da se še enkrat preveri zgolj 18,6 % valorizacija kadrovskih štipendij, kar se nam bo naraščajoči stopnji inflacije in življenjskih stroškov zdi nesprejemljivo.
— da se še enkrat preveri lestivca ocen in točk, ki jo vsebuje 10. člen samoupravnega sporazuma o štipendiranju in jo skladno z ukinitvijo dveh dodatkov (za hitrost študija in nerazvite občine) uskladi tako, da v skupnem izračunu ne bo pomenila zmanjševanje vrednosti štipendije glede nadoločila starega samoupravnega sporazuma
— da se v predhodnem obdobju, ko še niso zvišane kadrovske štipendije, skladno z našo zahtevo na vsak način zagotovi, da ne bo prišlo do izplačevanja manjših štipendij kakor tudi, da ne bo prišlo do vračanja zneskov odtegnjenih za meseca januar in februar, ker je to v nasprotju s sprejetim dogovorom o izplačevanju ugodnejših štipendij. Za izpolnjevanje omenjene zahteve in dogovora je potrebno skrajno zaostritit osebno odgovornost pri-
se bo tudi po novem samoupravnem sporazumu izplačevalo dodatke za štipiendije, da se ne bi ponovile razmere izpred let, ko se je deficitarnost in suficitarnost poklicev določala brez opravljenih analiz in programov razvoja. Istočasno pa naj občinske konference ZSMS storijo vse, da seznanijo učence in študente štipendiste s tem, da lahko uveljavljajo zahtevo po razliki h kadrovskim štipondijam, če dohodek na družinskega člana ne presega 4.066,00 dinarjev.
4.	Ugotavljamo, da obstoječi sistem zagotavljanja sredstev za gospodarjenje in za dejavnosti v študentskih, zlasti pa še v domovih za učence, predstavlja deformacijo sistema svobodne menjave dela, ki bi moral v čim večji meri odpravljati vpliv socialnih razlik na možnosti za šolanje, ne p>a da ta vpliv še povečajo. Ta sistem poleg tega ruši sistem štipendiranja, saj obstoječi način »usklajevanja« rasti stanarin oziroma skrbnin z rastjo štipondij samo še znižuje realno vrednost štipendij.
Zato menimo, da je nujno potrebno, da se naraščajoči razkorak med stanarinami in štipiendijami v čim krajšem času kompenzira s
{ j* .
** tiV*
m
1
samoupravnem sporazumu o štipendiranju.
Republiška konferenca Zveze socialističnemladineSlovemjezato zahteva:
— da se kadrovske štipendije valoriziraš 1. 1 1981 in zaostanek čimprej izplača, saj so bile te štipendije nazadnje valorizirane pred 15 meseci in nikakor ne dosegajo naraščajočih življenjskih stroškov, ki se bodo 1.9. 1981, ko je predvidena valorizacija za zadnjih 20 mesecev, še povečali.
— da se pristopi k spreminjanju tistih določil družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki določajo, da se kadrovska štipendija valorizira zgolj
stojnih organov v organizacijah združenega dela, družbenih organih in organizacijah.
— da se stanarine v domovih za učence in študente ne zvišajo vse dotlej, dokler ne bo rešeno vprašanje štipendijske politike, ker se v nasprotnem samo zaostruje socialni položaj učencev in študentov, pri čemer se na|bolj prizadeva te, ki že žive v težkih življenjskih pogojih.
3.	Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije ob tem nalogam vsem občinskim konferencam ZSMS, da se na ravni občin aktivno vključujejo v določanje deficitarnih poklicev, za katere
prerazdelitvijo sredstev, ki jih ima na razpolago Republiška izobraževalna skupnost, in da se takoj začne obravnava možnosti za sistemsko ureditev tega vprašanja, ki bi omogočilo, da bi samoupravne interesne skupnosti v mnogo večji meri krile stroške delovanja študentskih in dijaških domov, zlasti pe še stroške celotnega vzgojnoizo-braževalnega programa in stroške zapioslovabja osebja v domovih.
C - ZAPOSLOVANJE
1 Ugotavljamo, da v Sloveniji narašča nezaposlenost, ki v absolutnem in relativnem številu ptostaja vsega upx)števanja vredno dejstvo.
V strukturi nezaposlenih prvič v zadnjih letih narašča število tistih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo in med njimi število iskalcev prve zapeslitve.
Zato odločno obsojamo težnje, ki se jx>javljajo pionekod v Sloveniji, daj bi iskali vzrok za bistveno pioirečanje števila brezposelnih predvsem v pojavu tistih, ki izkoriščajo »ugodnosti«, ki jih prinaša sofcialni »status« nezaposlene ose-
bef
2. Podpiramo usmeritve predloga družbenega pilana Slovenije in plafia zaposlovanja v SR Sloveniji v let J 1981, da lahko v delovnih organizacijah samo izjemoma po-daJJšujejo delovno razmerje delav-cetfi, ki pridobivajo pravico do upxikojitve, da morajo skrbeti za prednostno zaposlovanje mladih strokovnih kadrov, za izvajanje proigramov prekvalifikacije »presežkov svojih delavcev«, da morajo skupnosti za zaposlovanje skupiaj z drugimi družbenimi dejavniki skrbeti za usposabljanje brezposelnih delavcev za njihovo ponovno vključitev v delo, in druge.
Poleg tega po menimo, da je potrebno pri zaposlovanju dati prednost štipendistom in pripravnikom, da bi preprečili izrabljanje pripravnikov kot cenene delovne sile in rušenje celotnega sistema štipendiranja.
3. Ugotavljamo, da ni povsem prepričljiv optimizem v predlogu družbenega plana Slovenije, da bomo v Sloveniji do leta 1985 ponovno dosegli polno zaposlenost spričo dejstva, da obstoječa tehnološka struktura dela v okviru globalno znižane stopnje rasti zaposlenosti ne omogoča zaposlovanje strokovnega kadra, ki prihaja iz procesa izobraževanja. Menimo, da »produktivno zaposlovanje« samo po sebi ne bo rešilo tega problema. Zato.je potrebno tudi iz tega vidika oceniti možnosti za postopno oživljanje gospodarske rasti, ki je začela padati mnogo hitreje, kot p« bi bilo to opravičljivo glede na doseženo stopnjo razvitosti proizvajalnih sil, kar usodno zaostruje tudi problem zaposlovanja.
D — POLOŽAJ MLADIH KMETOVALCEV
1. Zagotoviti je treba pogoje za hitrejše vključevanje mladih kmetovalcev v proces intenzivne proizvodnje hrane z ureditvijo hitrejšega prenosa kmetij na mlade z ureditvijo pogojev za hitrejše uveljavljanje združevanja dela, sredstev in zemlje. Mladi morajo vedeti in uveljavljati svoje življenske cilje prej kot pri 50-letih.
2. Cene kmetijskih proizvodov bi se morale hitreje prilagajati cenam repromateriala ter se vsklajati med posameznimi panogami.
3. Razvoj hribovskega kmetijstva moramo širše obravnavati ter ga pogojiti tudi z razvojem infrastrukture na tem področju.
4. Zadruge bi morale izdelati plane kadrov, ki morajo zajeti tudi zadružne kmete ter na svojih posestvih zagotoviti delovna mesta za mlade kmetovalce za čas, ko čakajo na prevzem kmetije.
5. Zahtevamo, da se čimprej razreši vprašanje porodniškega dopusta in bolniškega staleža za zadružne kmete.
6. Zahtevamo, da se uvede taka davčna politika, ki bi izrazito stimulirala tržno proizvodnjo.
7. V programe izobraževanja v osnovnih šolah je treba vključiti tudi kmetijsko tematiko. Izobraževanje in osveščanje p>a je treba izvršiti tudi med kmetovalci, zlasti o združevanju dela, sredstev in zemlje.
8. Kmetijske pospeševalne službe ali ustrezne druge institucije bi morale izdelati ustrezne modele in organizacijske oblike združevanja dela, sredstev in zemlje.
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije je na svoji problemski konferenci spxejela tudi sklep, s katerim nalaga vsem časopisom, katerih izdajatel| je Zveza socialistične mladine Slovenije, to je: Mladim, Tribuni, Katedri, Časopisu Za kritiko znanosti, Problemom in Radiu Študent, da v svojih programih dela in izdajanja prednostno obravnavajo družbenoekonomski ptoložaj delavcev in s tem mladine, ter tako tudi sami prispevajo k široki aktivnosti ZSMS na tem področju.
IZOBRAŽEVANJE,
VZGOJA,
SAMOVZGOJA
„Zveza komunistov, vsi. njeni člani, organizacije in vodstva morajo posvečati ustrezno pozornost številnim vprašanjem izobraževanja, vzgajanja, nazorske graditve ljudi itn. Še toliko bolj velja to za vse komuniste, ki poklicno delujejo na širokem področju izobraževanja in vzgoje — od splošnega šolskega sistema do različnih andragoških ustanov, od centrov za izobraževanje v organizacijah združenega dela do znanstvenih institucij, ki preučujejo vzgojo in izobraževanje. Tako se ZK še zdaleč ne ukvarja samo s tistimi izobraževalnimi in vzgojnimi dejavnostmi, ki neposredno zadevajo samo njo, njeno članstvo in njene dejavnosti. Skozi procese vzgoje in izobraževanja „nastajajo" novi ljudje, novi kadri; dobre in slabe strani sistema izobraževanja se neposredno in posredno izražajo v življenju in delu, v medsebojnih odnosih in mentalnih (še zdaleč ne le mišljenjski) aktivnostih ljudi... Jasno je torej, da je dejavna navzočnost komunistov, tam, kjer se oblikujejo nova obnašanja, nova znanja, nove vrednote ljudi, več kot razumljiva.
Nekaj problemov na vzgojno izobraževalnem področju, na katere mora biti ZK še posebej pozorna:
1. Stalno prenavljanje, posodabljanje, ažuriranje tako celotnega šolskega sistema kot tudi njegovih posameznih sestavin, delov, vidikov. Socialistično
delo. Komunisti morajo zastopati usmeritev, da naj se na proizvodnjo, na ustvarjalno delo veže kar največ smiselnega izobraževanja.
t
4. Vzgoja naj bi bila uravnovešena in zaokrožena zlasti tudi v tem pomenu: z ustrezno politehnično vzgojo bi usposabljali mladi rod za mnoge koristne ročne delovne spretnosti, kar je tudi podlaga za ostvaritev pozitivnega odnosa osebe do fizičnega dela; s polikulturno vzgojo bi mladim na široko odpirali vrata v svet materialne in duhovne kulture vsega človeštva, v svetu vrednot, ki jih je ustvaril človek tudi zunaj meja naše civilizacije (interkulturni dialog).
5. Vzgoja naj bi ujela „zlato sredino" med negativnima skrajnostma nesocializiranosti osebe in njene presocializiranosti. Pre-socializirati posameznika zelo lahko pomeni —. likvidirati njegovo samostojnost, iniciativo, lastno pobudo, „zlomiti mu hrbtenico". Socialistična samoupravna družba ne rabi trpno prilagodljivih podanikov, ki brez lastne volje in brez lastnih premislekov čakajo samo na ukaze, navodila in namige „od zgoraj". Potrebuje samostojno misleče, čvrste osebnosti, ki stopajo po lastnih poteh ustvarjalnega dela, kritičnega mišljenja, človeških medsebojnih odnosov... Dejavnost človeka, ki je v pravi meri socializiran, je neodtujena, njen nosilec je svoboden v svoji ustvarjalnosti, kakršna koli že je
KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL
Kolikšna je revolucionarnost v znanem Marxovem stavku ,, Filozofi so svet le različno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo". Ali koliko jo je čutil Gramsci, ko je imenoval marksizem filozofijo prakse? Težko bi bilo povedati, koliko se to prepleta v drobni publikaciji Vlada Sruka z naslovom Komunistovo dejanje in misel, izdane pri politični šoli CK ZKS v Ljubljani. Brošura je namenjena vsem komunistom, najbolj pa mladim, v razmišljanje, da ne bi stopili na stranpota karierističnih nagnjenj, da si mogoče ne bi narobe razlagali marksizma ali celo narobe razumeli zgodovinskih besed ,, vsakomur po njegovih potrebah."
samoupravno organizacijsko in vsebinsko (konceptualno, idejno) inoviranje in preobraževanje šolstva mora seči prav do temeljev. Potrebno je potrpežljivo in zares odpravljati napake, strukturne defekte, ki jih ima šola kot institucija razredne družbe (mnogo teh nepravilnosti se je zažrlo v pedagoške kadre, v dejavnost in zavest delavcev v-šolstvu, še bolj pa so se ugnezdile v prosvetno-pedagoških forumih, v administrativni in strokovni „nadgradnji"). Odtod zahteve nekaterih levih radikalov (na zahodu), naj bi šole sploh odpravili (razšolanje). Bržčas spominja zahteva po odpravi, negaciji šole na anarhični nihilizem; marksistični splošni koncepciji bolj ustrezajo zahteve po preseganju obstoječega šolstva. Te omejenosti šolstva so tako verbalizem in dogmatično indok triniranje kot iracionalna avtori tarnost in premajhna vključenost v uresničevanje družbenih (produkcijskih in idejnopolitičnih) potreb in zahtev.
2. V celotnem izobraževanju in vzgoji je potrebno posvetiti veliko pozornosti marksističnemu miselnemu	in nazorskemu
kultiviranju ljudi. Pri tem so najpomembnejši naslednji momen ti:	razvojnozgodovinski pogled
na svet, družbo in človeka; materialistično in dialektično zasnovan konkretni humanizem in naturalizem; marksistični metodični skepticizem,	kriticizem ozi-
roma antidogmatičnost... Pomembno je, da izobraževalne in vzgojne ustanove omogočajo mladim ljudem, da se čim bolje seznanijo z izvornim marksizmom klasikov,	ki naj potem
predstavljajo temeljno inspiracijo za nadaljnja lastna razmišljanja, iskanja.
3. Ljudje naj bi imeli kar največ možnosti za učenje, dodat no usposabljanje, izpopolnjeva nje ob delu. Dandanes je tega premalo in tudi	osnovni družbeni poudarki so problematični. Vse preveč je „usposabljanja", „šolanja" za različna napredo vanja' teh družbenih grupabij, ki tvorijo, nekakšno , .srednjo plast" naše družbe, lemalo pa je možnosti, da bi se delavec uspo sabljal za svoje boljše poklicno delo ali kmet za svoje kmečko
(s podmeno socialističnih samoupravnih odnosov seveda).
6. Kjer koli poteka proces vzgoje otrok, mladine, starejših ljudi, članov ZK in drugih organizacij, delegatov ipd., naj bo poudarek tudi na samovzgoji. To pomeni resnično sovpadanje subjekta in objekta vzgoje. Mogoče je zasnovati tudi različne oblike, pri katerih se samovzgoja bolj ali manj opira na različne zunanje dejavnike.
7. Kar zadeva same komuniste, se proces njihovega idejnopolitičnega usposabljanja ne sme zaustavljati na ravni „poljudnih" političnih in ideoloških sporočil; iti mora naprej, dalje in globlje. ZK je bila v preteklosti marsikdaj sokriva, da je marksistično izobraževanje mladine, komunistov, delavcev stagniralo ali celo povsem zamrlo. V oblikah usposabljanja same ZK mora biti zlasti poudarjeno skupno odgovorno študijsko delo, skupno prebijanje k resnici, mnogo več zavzetih dialogov in mnogo manj predavateljskih monologov. Na idejno usposabljanje komunistov naj bi se v večji meri vezala tudi tovrstna snovanja drugih družbenopolitičnih dejavnikov.
Kakor koli že, komunist naj bi se tudi kot posameznik vedno zavedal občutljivosti tega področja in njegovega odločilnega pomena za celoten utrip družbenega življenja. Vsak komunist, ki je za to kakorkoli ustrezno kvalificiran, naj bi se poglobil v težavne probleme te domneve in prispeval svoj delež k takšnim novim rešitvam, ki ne bi ogro Žale že doseženega, pač pa bi vodile k nadaljnjim izboljšanjem in uspehom."
,, Glavni pomeni te razprave: *komunist naj bi bil samostojen, nedogmatičen graditelj lastnega svetovnega in družbenega nazora, katerega izvirna zgodovinska inspiracija je Marxova misel. Komunist naj bi bil osebno do kraja odgovoren za vso svojo dejavnost ali nedejavnost."
Ob vseh lepih željah in trudu pisec ne more povedati, kako te napotke tudi razumeti. Individualno bo to lahko mladi komunist razumel sam resnično samo z izobraževanjem, vzgojo, predvsem pa s samovzgojo. v. č.
ŽENSKA,
ŽENSKE,
ŽENSKI!
V knjigarnah lahko kupite knjigo Vide Tomšičeve z naslovom Zenska v razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije. Knjigo sta izdali in založili Delavska enotnost in Naša žena v Ljubljani.
V grobem jo lahko razdelimo na šest tematskih sklopov, ki vsebinsko segajo od širokega poudarjanja zgodovinskih dejstev, ki jih lahko nekako označimo kot plod preteklih bojev, časovno tam nekje od časov stare Jugoslavije pa do konca NOB. V tem poglavju je opisana diskriminacija žensk iz časov, ko je bilo žensko delo zelo podcenjevano, njeno materinstvo pa idealizirano v okvirih stroge patriargalne morale. Prva feministična gibanja, ki so vodila boj proti moškim, niso prinesla zaželenih rezultatov in komaj kasneje spoznanje, da je usoda ženske neločljivo povezana z usodo delavskega razreda, da ženska lahko svojo osvoboditev izbojuje samo skupaj s svojimi tovariši delavci, katerim tudi pripada. Komunistična partija je bila edina, ki je imela dovolj posluha za ženske težave in njihovo družbeno ' neenakopravnost in pod njenim vodstvom se oblikujejo tudi prve ženske organizacije in listi.
Pod vodstvom KP se ženske v NOB približujejo želenemu cilju, in tako po NOB postanejo v temeljih nove družbenopolitične ureditve popolnoma enakopravne. S tako pridobljeno enakopravnostjo se je ženska začela vključevati v sistem socialističnega samoupravljanja. Tu pisateljica postavlja temelj za teoretizacijo procesa emancipacije ženske v obdobju socialističnega samoupravljanja, v katerem ugotavlja, „da uveljavljanje žensk kot enakopravnih ustvarjalnih osebnosti pomeni in spodbuja spremembo zakonskih in družinskih odnosov. Ti odnosi niso zaenkrat dani kot, naravni'. Spreminjajo se odvisno od razvojne stopnje proizvajalnih sil, vladajočih proizvodnih odnosov in na tej podlagi oblikovanega pravnega sistema, morale, sistema vrednot in stopnje zavesti. Sam pojem enakopravnosti vsiljuje vprašanje, katere so tiste temeljne pravice moških, pri katerih mora postati ženska enaka. Enakopravnost ženske ne more biti imitacija položaja moškega in je ni mogoče meriti s položajem moškega. Zato je ustavno načelo popolne enakopravnosti spolov mogoče konkretizirati in določati samo s stalnim razširjanjem pravic in svoboščin
vseh občanov". Zapis se nadaljuje z razmišljanji o zakonski zveži, družini, največjem bogastvu otroku, končuje pa se s pregledom določil ustave iz leta 1974, in iz ,malih laži' sestavljeno statistično resnico v obliki tabel, ki bi se naj še najbolj dotikale naših žena.
Ob branju knjige se ti misli nehote ustavljajo in vračajo k naslovu in kar naprej si želiš neke novosti, nekih svežih podatkov, naletiš pa, kot že na začetku, na opise kot v nekakšnem atlasu na strani x, in bolj kot nadaljuješ z branjem, ti postaja jasno, da je tale obsežna publikacija res bolj pripravljena za kakšno mednarodno konferenco s feminističnimi navdihi ali pa za skromno splošno predstavitev nekega dela ženske populacije v samoupravni socialistični Jugoslaviji. Zaman bi se trudili in iskali opis ali pa vsaj predstavitev ženske v današnjih trenutkih, neposredne proizvajalke, kmetice, ali pa ženske, ki še vedno živi po nepisanih zakonih v južnejših delih naše Jugoslavije. Ko razmišljamo o položaju ženske, moramo vedeti tudi, o kateri ženski razmišljamo. Laično bi bilo posploševanje tako kot tudi utrujajoče razčlenjevanje, vendar bi v vsem tem feminizmu bilo najbolj pošteno vsaj opaziti neko grobo razčlenitev. Postavlja se tudi vprašanje, ali je ekonomsko samostojna ženska enakopravna v položaju do moškega razen v zakonskih določilih. Ali se hoče ,osvoboditi' od moškega ali do moškega?
Nasprotno pa knjiga predstavlja zanimiv prerez skozi časovna obdobja, vsi napori in posluh za razumevanje in reševanie nasprotij, ki se pojavljajo med moškim in ženskim svetom v naši družbi. V eni sapi pisateljica ugotavlja, koliko in kakšne pravice ter dolžnosti ima danes ženska, pomanjkljivost pa je mogoče v tem, da o njenem delu in družbeni angažiranosti, ki je je precej in vedno več, o tem, da je zaposlena, angažirana v družbenopolitičnih organizacijah, gospodinja, mati, vzgojiteljica, da vemo, kje je njeno mesto; kakšna je ta ženska in kdo je?
Največjo vrednost predstavlja pač to, da so podatki, ki so drugače razdrobljeni, zbrani na enem mestu, kar predstavlja priročnost, manj lahko rabi kot splošno priročno branje, s tem da je namenjeno predvsem „takšni ženski", ki bi si ga, če bi jo še kako zanimalo, znala poiskati v bolj sorodnih publikacijah.
V. C.
OBŠTUDIJSKA DEJAVNOST KAJ JE TO?
UK ZSMS v Mariboru pripravlja samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju centra za obštudijsko dejavnost univerze v Mariboru. Potrebe po takšni koristni uporabi časa, ki ostane študentu, ko ne študira, so se pokazale zaradi razvijanja in širjenja obštudijske dejavnosti študentov na višjih in visokih šolah, temeljni in delovnih organizacijah, združenih na univerzi v Mariboru.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi centra za obštudijske dejavnosti naj bi sklenili ter skupno skladno in enotno uresničevali naloge s tega področja visoka tehniška šola, visoka ekonomsko komercialna šola, visoka šola za organizacijo dela Kranj, višja pravna šola, višja agronomska šola, pedagoška akademija, študentski domovi, študentski servis ter mestna konferenca ZSMS. Udeleženci naj bi se sporazumeli, da bodo v centru razvijali naslednje: študentski list Katedro, KUD Študent, zvezo študentskih športnin društev, oddajo Študij in glasba in druge interesne dejavnosti študentov na univerzi v Mariboru.
Zaradi najuspešnejšega uresničevanja zadanih nalog se kaže potreba po organiziranju dejavnosti centra v svetu centra, programskem svetu centra ter stalnih ali občasnih delovnih skupnostih. Center naj bi bil sestavljen iz ustreznega števila članov iz vrst študentov in delavcev podpisnikov tega sporazuma, mandatna doba članov sveta naj bi bila štiri leta ali po dogovoru ustrezno krajša, kot npr. za študente člane sveta dve leti ali manj. Okvirne naloge sveta centra so sprejemanje splošnih aktov, dajanje pobud in sprejemanje delovnega programa ter spremljanje njegovega uresničevanja, sprejemanje finančnih planov in zaključnega računa, sklepanje sporazumov in dogovorov, vprašanja finansiranja dejavnosti centra, seznanjanje udeležencev podpisnikov z delom centra.
Programski svet centra je izvršilni organ sveta centra. Sestavljajo ga predstavniki vseh dejavnosti, ki jih razvija center. Delo programskega sveta vodi sekretar centra, ki ga imenuje svet centra za štiri leta iz vrst delavcev, ki združujejo delo pri študentskih domovih in so zadolženi za obštudijsko dejavnost. Njegove naloge so vodenje dela programskega sveta in koordiniranje dela znotraj centra, hkrati pa je odgovoren za uresničevanje delovnega programa.
Administrativno-tehnično in finančno poslovanje se v dogovoru rešuje prek UK ZSMS, pri kateri center deluje.
Podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi centra za obštudijske dejavnosti so
hkrati tudi podpisniki samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje obštudijskih dejavnosti v letih 1981 do 1985. Za potrebe teh dejavnosti bo v letu 1981 združenih 76.2950,00 din. Za časopis univerzitetne sodobnosti Katedro 450.000,00, za KUD Študent
120.000.00, za ZSŠD
110.500.00, radio klub Študent
52.450.00, oddaja študij in glasba 300.000. Za financiranje navedenih obštudijskih dejavnosti bo del sredstev iz rednih lastnih virov, razlike pa bodo udeleženci zagotovili in združevali iz svojih sredstev. V vsakem naslednjem letu se bodo sredstva revalorizirala. Sredstva iz tega samoupravnega sporazuma se bodo združevala neposredno pri UK ZSMS, ki jih nakaže nosilcem posameznih dejavnosti.
Ustanovitev centra za obštudijske dejavnosti pri UK ZSMS Maribor pomeni za vse mariborske študente napredek pri organiziranju in izkoriščanju študentovega študijskega in prostega časa. Dejavnosti, s katerimi se študentje ukvarjajo, bodo sedaj organizirane in usmerjane iz enega samega centra, tako da bodo zajete vse interesne sfere. Skratka, študent mariborske univerze se bo lahko vključil tam, kjer mu bo najbolj pogodu, kar ob pestrem in najširšem programu dela ne bo težko. Tako pričakujemo, da se bo od dosedanjih dokaj plitkih in predvsem zabavnih stvaritev v študentskih obštudijskih dejavnostih v novih programih pojavilo tudi kakšno takšno področje, ki bi se prepletalo s študijem. Morda bo vsaj malo več idejnopolitičnega dela s študenti kot do sedaj. Mogoče je sedaj še prezgodaj govoriti, kakšna naj bi bila in kako sestavljeno program in delo centra, kaj vse naj bi zajemala.
Lahko pa povemo svoje mnenje in kako si v grobem to zamišljamo. Center za obštudijske dejavnosti, ustanovljen pri UK ZSMS, naj bi bil tesno povezan z osnovnimi mladinskimi organizacijami šol študentskih domov kot tudi celotne mariborske mladine preko MK ZSMS. To bi hkrati pomenilo realno osnovo za dialoge, usklajevanje mnenj, oblikovanje delovnih programov na najširšem področju. Le‘tako bi zajeli veliko večino študentske populacije v Mariboru. Center za obštudijske dejavnosti naj bi začel čimprej delati.
Dobro bi bilo, če bi se vsa ta vprašanja rešila vsaj do pričetka naslednjega šolskega leta. Bistveno je vprašanje informiranja študentov o dejavnosti centra in njegovih programih, ki naj bi bili kratkoročni ali mesečni.
Pred nami vsemi je še cela vrsta problemčkov in ugank, ki jih bo treba najhitreje in najsmotrneje rešiti v dobro vseh.
v. č.
VEČER
ČASOHSNO ORAFlCMO PODJETJE 8*101 MAMBOR. SVETOZAREVSKA 14
K A T E D B A
62000 niRiaoa Cto parku 7
zmanjšanje obsega tiska časopisa
ааамк Kom T/S
13. 3- 1981
Basa delovna organizacija vam opravlja storitve tiska vašega časopisa KATEDRI.
Verjetno ste seznanjeni o teiki situaciji s oskrbo papirja in sao zaradi tega primorani pristopiti k ukrepom zaanjšanja porabe papirjev. Saatraao, da je najlažje, oziroma da je najboljša rešitev, da se obrnemo na vse naše odjemalce z željo; da zmanjšajo obseg tiska svojega časopisa. Priporočamo vam, da že pri naslednji oddaji rokopisov zmanjšate obseg časopisa za cca 50 % obsega.
Takoj, ko bomo dobili zagotovilo tovarne papirja za zahtevane količine dobav papirja, vam bomo to sporočili, da boste lahko izhajali v željenem obsegu.
V upanju, da boste gornje vzeli z razumevanjem na znanje, vas tovariško pozdravljamo.
V.d. vodfla komore, sekt. Ciril Toviak ' *
ТГ
M
Ii»n>«ca* ooot. stmktov« П.Ш. mir Ml	a. те. M n srt a um n« u
a •*. m. ant n«m m ihm. mm mm ■
IZIDOR OVCICE PASEL,
LEPO ŽVIŽGAL, LEPO PEL
Ni kaj, lepo se mu je godilo, vprašanje pa je, če je razmišljal dlje kot do ovčic. Lepo se godi tudi Večerovim junakom vesternov, ki v nedogled iščejo zakopani zaklad daleč tam nekje za veliko vodo. Ja seveda, vsi ste že prepoznali našega junaka VVečera v čudoviti šund nadaljevanki Vročica pohlepnih.
Pohlepnih dvakrat, enkrat vsak ponedeljek v ,,zastonj" (zastonj nič ne stane) romanu in drugič ravno tam, pohlep po pairju, velja za taiste.
Mogoče ne vedo, kaj delajo. Od nas zahtevajo skoraj nemogoče. Sicer pripravljeni podpirati stabilizacijske napore smo vsekakor pripravljeni izdajati edini mariborski študentski list, mesečnik, v nakladi 7000 izvodov v zmanjšanem obsegu na dveh listih, kar nanese točno 20 komadov finega PALOMA BRISTOL papirja, za kar bi vsekakor bil bolj primeren Večerov ponedeljkov zastonj roman kot pa naš list, ki niti za v usta ni dober, kaj šele za v...
In še malo v številkah:
Večer izhaja dnevno v 60.000 izvodih, Katedra mesečno v 7000 izvodih, Večerovega romana 'je letno (če vzamemo ca. 50 ponedeljkov) 12,000.000 (dvanajst milijonov) zastonj strani, Katedre letno 840.000 strani (osemsto štirideset tisoč strani). Ali še malo drugače: ČGP Večer porabi za ,,zastonj" roman mesečno ca. 960.000 strani, to je za 876.000 strani več kot Katedra ali za 120.000 več kot Katedra v celem letu!!!!!!!!!!
Ne smemo pozabiti ali omeniti še čudovite sobotne priloge, ki ni samo lepša, debelejša, ampak tudi dražja, Totega lista in mogoče še česa.
O tcrrij kje naj bi začeli stabilizacijsko politiko glede pomanjkanja ali potrebe po papirju bi veljalo PREMISLITI, mogoče tudi dvakrat! Kje naj bi škarje prvo zarezale ali metla najprej pometla. Želimo si, da bi ta basen imela neki nauk. Bodite nam dober zgled in sledili vam bomo.
v. č.
OH, VEDNO TA UKA
Vedno govorimo in pišemo o tem, kako UK ZSMS na univerzi v Mariboru nič ne dela, da ima nezrele delovne in finančne plane, da se obnaša tradicionalistično v slabem smislu besede itd. Jaz pa bi delo UK ZSMS pogledala enkrat iz malo drugačnega vidika, seveda tudi kritičnega.
Da ne bi govorili vedno o tem, česa UK ni naredila, poglejmo enkrat, kaj je sploh naredila, kaj je naredilo predsedstvo v tem mandatnem obdobju. Res je, da če hočemo narediti takšen pregled, nimamo kaj videti. Pa vseeno poskusimo!
Vemo, da si je UK zastavila obsežen program v začetku delovanja tega predsedstva, da pa iz njega ne izhaja nič bistveno novega, konkretnejšega. Tako je v času od septembra do danes uspelo UK izvesti akcije, kot so: problemska konferenca o M DA, delovna akcija spravila sladkorne pese, anketa o materialnem položaju študentov na mariborski univerzi. Ne smemo tudi pozabiti na pohorski seminar, ki naj bi dal določene rezultate v delu 00 ZSMS in UK ZSMS. Da pa so ti rezultati slabi, nam je povsem jasno.
To pa bi lahko tudi bilo vse, kar je UK ZSMS naredila v širšem okviru. Vse ostalo delo UK je bilo in je še vedno le delo predsedstva, ki se je omejevalo le na pisanje in sprejemanje nekaj samoupravnih sporazumov, pogovarjanja v nedogled o tem, kaj je potrebno storiti, kaj delajo komisije in kakšnega sestanka se je potrebno udeležiti. Pri vsem tem pa smo pozabljali na konkretne akcije, kot so: izvedba aprilsko-majskih prireditev, ki bi se naj začele 6. aprila (bili so prepiri tudi okrog datuma), organiziranje okrogle mize na temo o štipendiranju oz. o materialnem položaju študentov na mariborski univerzi, saj je izvedena anketa morala dati določene rezultate (baje se okrogla miza že pripravlja), delovne akcije pri bolnici Jesen in pohod k njej itd., itd. Prav tako se samo govori in razpravlja o zdravstvenem zavarovanju študentov, o problematiki idejnopolitičnega dela, o sporu s Katedro. Samo govori se, govori, nič konkretnega pa se ne naredi.
Potrebno je omeniti, da je povezava z bazo prav tako zelo slaba. Krivda se išče v tem, da pravi UK, da so krive 00 ZSMS, te pa spet, da je kriva UK. Kljub vsem prizadevanje, kolikor jih pač je, to sodelovanje še danes ni uspešno in tako je slišati pri UK, da ne morejo normalno delati zaradi slabega dela 00, le te pa, če jim rečeš za sodelovanje, odgovarjajo, da za UK že ne bodo delale. Takšen odnos med enim in drugim ne bo rešil sedanjega stanja in žalostno je, da je do takšnega odnosa sploh prišlo. Kdo je kriv?
Predsedstvo UK pozablja še na eno pomembno akcijsko povezavo, in to z OK ZSMS Rotovž ter mestno konferenco ZSMS. Ce bi bilo to povezovanje boljše, kot je (UK pravi, da ni slabo le po njeni krivdi!!), bi bilo verjetno tudi delo UK boljše.
0 delu komisij na UK ne bi govorili, saj je splošno znano, da ne delajo oz. zelo, zelo malo.
Ne bi preveč govorila, kaj je bito narejeno in kaj ne. Kakšne kvalitete je bilo to delo, ki je bito doslej na UK opravljeno, lahko vidimo po tem, kakšen učinek je imelo navzven in kakšen je vpliv UK ZSMS. Vemo tudi, da bo kmalu konec študijskega leta in s tem tudi dela sedanjega predsedstva UK na mariborski univerzi in da je le še malo časa za izvedbo konkretnih akcij. Res je, da se ta trenutek predsedstvo nahaja v t. i. kritičnem trenutku, ko ne ve ne kod ne kam, toda če se le hoče, bosta ta dva preostala meseca lahko bolj plodna kot vsi ostali do sedaj.
Ni dovolj, da se delo UK rešuje, izraža, samo na sestankih predsedstva, ki je vsakokrat le komaj, komaj sklepčno, nato s telefoni-adami in iskanjem ne vem česa po predalih, pa tipkanje vabil za različne sestanke. Na takšen način problem UK ne bo rešen. Predsednik in sekretar se izgovarjata, da vse delo sloni le na njunih ramenih, toda reči je treba, da sta za tako stanje, če je tako, tudi sama kriva. Res pa je tudi, da vsega dela ne moreta opraviti sama in da člani predsedstva vse preveč radi pozabljajo na to, da so prostovoljno prevzeli delo v okviru UK, da jih v to ni nihče silil in da so dolžni izpolnjevati dane naloge. Isto bi rekli tudi za predsednika in sekretarja, ko tarnata o tem, koliko dela imata. Vse preveč namreč pozabljata, da UK ne predstavljata samo onadva, temveč tudi ostali člani predsedstva, ki lahko na sestankih prav tako dobro zastopajo UK ZSMS, na kakršnikoli ravni ti sestanki pač so.
Ravno tu pa je jedro problema. Pri vseh teh izgovorih se sprašujem, kje je sploh naša zavest. Kaj smo že vsi pozabili nanjo? Vsi samo sprejemamo nekakšne funkcije in ne vem kaj, samo da nekaj je, da lahko rečemo, kaj smo. Toda zelo redko lahko rečemo, kaj smo v okviru te funkcije naredili. Ne vem, ali bi lahko to označila kot konformizem ali kaj podobnega, samo to sprejemanje funkcij in potem nedelo. To je po mojem pri nas očitno že postala moda. Seveda so tu izjeme izvzete. Toda kje je ta naša idejnopolitična osveščenost, na katero danes polagamo vse upe?
Torej ne gre iskati vzrokov za slabo delo v UK ZSMS, iskati jih je treba tudi drugod, pa čeprav bomo začeli že v sami mladosti naših mladinskih aktivistov. Seveda mislim s tem, kako se je ' izoblikovala njihova zavest skozi vse njihovo življenje. Ne bi rada rekla, da so krivi le mladi; takšen zgled smo dobili od drugod, tudi od drugih političnih aktivistov, ne samo od mladih. Mislim, da bi bila na tem področju potrebna korenita preobrazba, pa bi bil lahko rešen problem neke OO ZSMS, neke UK ZSMS in pa tudi drugih DPO.
Rosvita Lešnik
STOPRVIČ 0 UNIVERZITETNI SKRIPT ARNIČI
Univerza raste.
Rastejo cene skript.
Le študentski standard pada. Skriptarnica v letu 1981?!?
REKTOR UNIVERZE DR. DALI DŽONLAGIČ
Katedra: Tovariš rektor, kako je z realizacijo ideje o enotni skriptgrnici na univerzi, o kateri govorimo že precej časa?
Džonlagič:	Akcijo izgradnje
enotne skriptarnice smo začeli pred približno petimi leti. Prve korake smo napravili ob pomoči komisije za visoko šolstvo pri izobraževalni skupnosti Slovenije, ki je dodelila določeno vsoto sredstev, da bi začeli akcijo izgradnje enotne skriptarnice v okviru univerze v Mariboru. V letih predtem smo tudi enkrat uspeli doseči subvencioniranje skript po študentu na univerzi v ‘Mariboru, a potem so bila t^ Sredstva ukinjena. Mi smo s temi sredstvi izdelali elaborat o izgradnji tiskarne za potrebe tiskanja skript na univerzi v Mariboru. To je delal študentski sevis v Mariboru, vdndhr mislimo, da tega investicijskega. elaborata ni bilo možno realizirati, ker je bil finančno precej zahteven.
Katedra: Letos je bil podan predlog, da bi bila skriptarnica v okviru visoke tehnične šole v Mariboru. Zakaj ta predlog ni bil sprejet?
Džonlagič: Visoka tehniška šola ima svojo skriptamico in tiska v tem trenutku več kot 50 odstotkov vseh učbenikov na univerzi v Mariboru. Želeli smo z združitvijo tistih sredstev, ki smo jih dobili za izgradnjo skriptarnice, razširiti kapacitete in vsaj za nekaj časa omogočiti tiskanje vseh skript. Kalkulacija, ki smo jo dobili od visoke tehniške šole in ki smo jo predložili vsem drugim šolam, se je izkazala previsoka za nekatere zavode in zato ni prišlo do izgradnje.
Katedra: Ali ste dobili ponudbo od študentskega servisa za skriptarnico?
Džonlagič: Do sedaj uradno nismo dobili nobene ponudbe. Vemo, da bi študentski servis rad to prevzel in smo se tudi neuradno o tem pogovarjali. Večina meni da je kalkulacija, ki jo študentski servis postavlja, nekoliko nereahna. Pogovarjali smo se tudi z Dravsko tiskarno v Mariboru, in nismo dosegli sporazuma, ker mislimo, da bi bila cena še višja.
Katedra: Ce pa bi študentski servis dal uradno ponudbo univerzi, ki bi bila sprejemljiva...?
Džonlagič: Osnovni cilj je, da damo študentu čem cenejša skripta.
direktor Študentskega
SERVISA MARJAN KRAJNC
Katedra: Kakšne so želje in možnosti študentskega servisa, da bi v svojo dejavnost vključil
tiskanje skript za celotno univerzo v Mariboru?
Krajnc: Dejstvo je, da skripta oziroma učni pripomočki predstavljajo visoko postavko v standardu študenta. Na študentskem servisu so zaradi tega že precej časa prisotne želje, da bi servis tudi na tem področju pomagal študentom, pomeni, da bi organiziral tiskanje skript v lastni skriptarnici. Ta bi bila predvsem namenjena izdelavi skript za študente in dijake kakor tudi glasil in druge literature, ki se danes tiska na raznih mestih za potrebe mariborske univerze.
Katedra: Ali ima študentski servis dovolj sredstev za to investicijo?
Krajnc: Študentski servis danes razpolaga s sredstvi, ki bi zadostovala za opremo skrip-tamice; v vsakem primeru bi morali dobiti tudi sredstva, ki jih univerza že ima v ta namen.
Katedra:	Koliko bi znašala
celotna investicija?
Krajc:	Po izračunih in
kalkulacijah, ki smo jih napravili, bi celotna investicija imela vrednost okoli 350 do maksimalno 400 milijonov starih dinarjev.
Katedra: Kolikšna bi bila cena teh skript?
Krajnc: Ce upoštevamo, da se študentski servis lahko za tovrstno dejavnost poslužuje storitev svojih članov, se pravi študentov, in da bi se v celoti odpovedal ostanku dohodka oz. da bi posloval izključno z lastno ceno, da bi lahko prav tako del sredstev, ki ostanejo po zaključnem računu prelivali na področje skriptarnice, bi bile naše cene znatno nižje. Računamo, da zagotovo vsaj 40 ali pa tudi več procentov od cen, po katerih se danes nudijo skripta študentom.
Katedra: Ponudba je. izredno ugodna, pa vendar do realizacije verjetno ne bo prišlo. Zakaj?
Krajnc: Osnovna ovira, zakaj skriptarnice ne moremo ustanoviti, je v tem, da na visokošolskih organizacijah združenega dela že obstajajo manjše skriptarnice, razmnoževalnice ipd., ki delno ali v celoti pokrivajo potrebe samo tistih šol, ki imajo te skriptarnice.
Katedra: Skripta so tam precej draga?
Krajnc: Skripta so ravno zaradi tega znatno dražja, ker se dela v manjših količinah oz. v manjših serijah, prisoten p« je zagotovo tudi interes za ustvarjanjem dobička, kar v naši delovni organizaciji v vsakem primeru ne more biti in ne bo cilj. Mi bi prodajali skripta po lastni ceni.
Katedra: Ali lahko študentski servis zagotovi, da bi bila skripta res cenejša za okoli 40 odstotkov?
Krajc:	To študentski servis
lahko zagotovi.
S. P.
MINI POGOVOR Z DIREKTORJEM MARIBORSKIH ŠTUDENTSKIH DOMOV BRANETOM POPOVIČEM
Katedra: Ob težavah, ki sedaj pestijo mariborske študentske domove, je bil govor tudi o subvencioniranju ...
Ftopovič: Vprašanje subvenci onirania so postavili študentje. Po zadnjih podatkih, ki jih imamo, do tega dejansko ne bo prišlo. Stališče naše družbe še vedno temelji na štipendiranju, čeprav se po podatkih, ki jih imamo, pojavna veliko nejasnosti ravno v tem sklopu štipendiranja, m vprašanje je, koliko štipendiranje dejansko rešuje socialni status študenta.
Katedra: Ba|e samo polovica stanovalcev mariborskih študentskih domov dobiva štipendijo
Popovič: Po navedbah predsednika odbora podpisnikov lahko vsi, ki so socialno ogroženi, dobijo štipendijo, za kar so v Sloveni|i zagotovljena ustrezna sredstva. Podatek, da samo polovica stano-valcev prejema štipendijo, so naši študente dobili iz ankete, ki so jo izvedi na majhnem vzorcu in osebno menim, da le neresničen. N*nreč, še vedno delamo po pravilniku o bivaniu, po katerem |e do-
voljeno m se tolerira tudi kot redni študij, če študent enkrat ponavlja letnik. Treba je torej ugotoviti, koliko je študentov — stanovalcev, ki ponavljajo letnik in zaradi tega nimajo štipendij. Pri tem jx>datku je treba postaviti tudi vpfašanje logičnosti: v študentskih domovih stanujejo najbolj socialno šibki študenti, ki pa sočasno nimajo štipendije. To je absurd.
Problematika je zelo težavna, zato |e toliko huje, da se širijo vesti, ki vodi|o v dezinformacije (RK SZDL govori o subvencioniranju stanarin). Če se že priznava subvencioniranje stanarin socialno šibkim prebivalcem, bi verjetno v to kategorijo kazalo uvrstiti tudi subvencioniranje stanarin študentov.
Ne vem, če so študentje, ki sp problematiko reševali prek RK ZSMS, prišli dlje kot mi prek ob-činskih organov. Kar zadeva podatke, nimam ravno prijetnih ob čutkov.
Katedra: Ali bo v skrajnem pri meru reševanja te problematike vseeno prišlo do podražitev stana rin?
Popovič: Kalkulacijo smo naredili glede na stroške, pri čemer se zastavi vprašanje, ali smo glede na rast cen uspeli zajeti vse stroške. Od te naše kalkulacije ne moremo odstopiti, če hočemo jDOslovati jx)zitivno. Lam izgube nismo imeli, nismo pa formirali skladov, zaradi česar delavci mma|o tistih pravic, tistega, kar jim jdo družbenih dogovorih pripada iz skladov skupne porabe: topli obrok, regres za letni dopust, izobraževanje delavcev ...
V poslovanju nismo ustvarili dobička niti nismo formirali rezervnega sklada, v samem začetku smo bili na nuli, pri čemer je treba vedeti, da letos od republike dobimo celo manj sredstev za investicijsko vzdrževanje. Kako potem domove sploh vzdrževati?
Katedra: Torej lahko že kar na začetku leta planirate določeno letno izgubo, če se stanarine ne bodo zvišale?
Popovič: Dnevno dobivamo po teleksu podatke o podražitvah hrane in pijače, glede dajatev nas ima|o za proizvodno ali gostinsko ustanovo m nesocialno, kar v bistvu smo. Edine olajšave imamo pri ko-
munalnih storitvah. Ti stroški pa so glede storitev drugih organizacij za nas nebistveni, nizki.
Na koncu leta bomo vsekakor imeli izgubo, tudi če sedaj zvišamo stanarino, saj je izpadel en mesec, v katerem smo že računali s podražitvijo.
Katedra: Kakšne so bile reakcije študentov, ko so zvedeli za predvideno podražitev stanarin in Že prej, ko seje na čuden način podražila hrana?
Popovič: Študentje povsem razumejo novo kalkulacijo, postavitev jDokntja stroškov, ki nastanejo. Razumejo, da so stvari takšne, da so cene, računi takšni in da jih je treba plačati v petnajstih dneh. Edini problem je v tem, da študentje ne moreio plačati viš|e stanarine.
Glede hrane smo naredili veliko napako, ki se ne sme več ponoviti. Dokaj nepričakovano je prišel članek, šokanten, kar se izrazoslovja tiče (Katedra št. 2/XX|, str 3: Uprava študentskih domov — gnojišče nesamoupravnega obnašanja).
Katedra: Na nekem sestanku |e
stanovalec študentskih domov, sicer član predsedstva UK ZSMS, Stanislav Čuič, izjavil, da se v študentskih domovih pojavlja grupa-štvo, da se stanovalci zbirajo okoli nekaterih Članov samoupravnih organov.
Ste seznanjeni s tem?
Popovič: Tlekih posebnih mdicij nimamo, verjetnost pa obstaja. Dejstvo je, da so nekateri bolj umirjeni od drugih, ki bi radi imeli določene revolucionarne poteze, včasih mogoče tudi družbeno ne ravno umestne. Ali se lahko situacija rešuje z mladostno zagnanostjo, z revolucionarnimi potezami ali pa z določenim umirjenim jx>te-kom?
Stara žel|a je že, da bi se v študentskih domovih ustanovil aktiv zveze komunistov, da bi se ti organizirali, sodelovali pri samoupra vl|anju in družbenopolitičnem delu v domovih. Po podatkih, ki smo jih zbrali, imamo v študentskih domovih 162 komunistov, ki se sploh ne povezujejo, ne sodelujojo v samo upravni, mladinski organizaciji, delegatski konferenci, kar sploh m jxav
Glede samega grupaštva zno
traj domov, okoli koga, liderstva ali česarkoli, nimamo jasnih podatkov. Zaenkrat so delovali vsi skupaj, verjetnost pa je, da se mogoče nekateri niso strinjali z izstopanjem nekega posameznika, ki je preveč napadal, pri čemer pa sam nerad priznava možnosti, da mogoče tudi sam narobe misli. Mogoče ga kakšna skupina, ki misli, da je tako delovanje revolucionarno, podpira.
Velik problem so tuli pokrajinski klubi, ki so se zaprli vase m kjer so se dejansko po|av(|ale določene skupine, ki niso delovale v splo šnem, temveč v lastnem interesu. Pokrajinski klubi imajo svoj namen, ki pa se izrodi.
Katedra: V Informatorju, ki ga je izdala delegatska konferenca, ste lahko prebrali iz|avo člana predsedstva UK ZSMS, da so nekateri študentski delegati v študentskih domovih podkupljeni od uprave.
Popovič: Ta izjava |e letela na brezplačno sobo predsednika delegatske konference, kar pa |e stalna in od študentov predlagana m potrjena praksa že od leta 1976, tako da ne vidim razloga za takšho dezinformacijo. Mislim, da je glavni vzrok za to iZ|avo zavist nekega posameznika.	j?lok	Jmčar