Predsednik vlade B. Jevtič
Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2560, int. 3069
€SLA$
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
Današnja številka vsebuje:
Proč z abstinenco!
Kaj pravijo Nemci?
Jevtičeva lista potrjena
Ban dr. Puc na Polževem in v Višnji gori
Dva jubileja: dr. Gregorin in dr. Marn
Križevi poti in božji grobi
Odkod Nemčiji sredstva za oboroževanje?
Qf F«	Izhaja dnevno razen ponedeljka
^	in dneva po prazniku
V Ljubljani v petek, dne 19. aprila 1935
Rokopisov ne vračamo
Leto I
ICai pravijo Hemzi ?
Silna reakcija nemškega časopisja — Prvi iiaHianski, angleški in francoski
Po ženevski obsodbi
Prvi sklep konference v Stresi je izveden. Francoski načrt resolucije je bil včeraj soglasno sprejet. Samo gola in suha poročila o glasovanju pred svetom DN bi utegnila vzbuditi v nas smisel, da je Francija z lahkoto prodrla s svojo zahtevo po javni, pa čeprav samo moralni obsodbi Nemčije. V resnici izgleda stvar precej drugačna. Treba je bilo dolgih posvetovanj, prigovarjanj in skulnarskih sestankov francoskega zunanjega ministra Lav^la z zastopniki raznih, načrtu nasprotnih držav, ki niso bile že takoj spočetka za sprejem resolucije v predlagani obliki. Predvčerajšnji in včerajšnji dan sta bila za Lavala težka preizkušnja. Prestal jo je izvrstno. Uspeh, ki ga je Francija dosegla v Ženevi, je predvsem njegov osebni uspeh, lies je, da sta ostali dve velesili — Anglija in Italija — k temu uspehu tudi pripomogli, a po poročilih iz Ženeve se zdi nedvomno pretirana trditev onih optimistov, ki vidijo v francoskem uspehu obenem že prvo srečno preizkušnjo nove >antante • cordiale« med nekdanjimi zavezniki. Prava slika je tudi tu precej drugačna. Italija, ki se kar ne more otresti svoje ambicije v okviru po njej zasnovanega »paleta štirih«, ki naj bi kot »vrhovni evropski direktorije, dirigiral vso evropsko politiko (iz te težnje je nastala med drugimi tudi tretja točka sklepne resolucije v Stresi, ki govori o Avstriji), ni nikakor pripravljena dajati prevelike veljave ženevski instituciji. O Angliji na drugi strani tudi ne moremo reči, da je povsem iskren zaveznik, saj. kar naprej in še vedno koketira z Nemčijo. Poluradni »Times:: n. pr. v svojem današnjem komentarju k ženevski .sodbi;: ni nič kaj navdušen nad ženevskim uspehom. Brez
Flamci govore o zaroti**
llnrlin, 18. aprila, r. Reakcija nemškega časopisja na ženevsko obsodbo je divja. 2e naslovi listov govore n. pr. o »ženevski zaroti« preti nemškim oboroženim silam, o vsiljenem glasovanju proti Nemčiji Ud. V tukajšnjih dobro poučenih krogih pričakujejo, da bo nemška vlada, kakor je to -že razglasila po radiu, zavzela odločno stališče proti ženevski resoluciji in da bo dala nanjo odgovor,, kakor ga zasluži ta »težki napad« na njeno čast. Govore tudi. da je biio to ženevsko glasovanje precej podobno onemu, ki je .sledilo po izstopu Nemčije iz Društva narodov. Časopisje ponavlja proti ženevski instituciji že znane obsodbe, kakor »instrument francoske hegemonije«, »zveza zmagovalcev« i. p. Zaenkrat se še vzdržuje napadov proti posameznim državam, ki so glasovale za sprejem resolucije, ostro pa napada Francijo iti se zaletava v resolucijo samo. »Diplomatische Korrespondenz« nadaljuje s svojo ostro polemiko proti ruskemu komisarju za zuna-nej zadeve Litvinovu. Povdarja pa obenem, da si je Društvo narodov prilastilo pravico presoje v zadevi, ki se je prav nič ne tiče. List izraža skepso glede možnosti nadali njih posvetovali j.
komentarji
prikrivanja se list vprašuje, ali bi ne bilo morda vendarle bolj potrebno ,da bi se namesto tal;ih obsodb rajši nekoliko bolj upoštevalo dejstvo. da Nemčija prav za prav ni podpisala versajske pogodbe kot enakovreden partner, marveč pod grožnjo bajonetov in s protestom. Londonski list gre v svojem komentarju še celo tako daleč, da trdi, da bi bilo nekoliko več upoštevanja nemškega nacionalno-sociaiističnega gibanja v Nemčiji, ki je vendar prišlo na oblast samo vsled svojega odpora proti versajski mirovni pogodbi, samo v interesu evropskega miru. A tudi drugi listi niso Nemčiji v svojih komentarjih nič manj naklonjeni. Italijanski listi slikajo ženevsko glasovanje kot »prvo preizkušnjo solidarnosti treh velesile, vendar so njih komentarji precej umerjeni in ne kažejo prevelikega navdušenja. Imajo celo svojo rezervo: »Obsodba kršitve pogodbe, ki 'se ji je pridružila tudi Italija, ne nasprotuje politiki sodelovanja,« pravi današnji »Gioruale dTtaliac. Počakati bo vsekakor treba še hujših preizkušenj, ki so že na vidiku. Mislimo na podonavsko konferenco, kjer bo zatrjevano solidarnost velesil treba spraviti v sklad z željami Male antante in Balkanskega sporazuma v trenutno najbolj kočljivem evropskem vprašanju — v vprašanju avstrijske neodvisnosti in revizije vojaških omejitev. Komunike Male antante in Balkanskega sporazuma, ki ga je sinoči prečila! Titulescu, je za začetek — dober memento.
Francija daje med tern razumeti, da bo brez oklevanja nadaljevala svojo že pred Streso započeto realno politiko, politiko konkretnih akcij in pozitivnih sporazumov. Med te šteje trenutno v prvi vrsti sporazum z Rusijo, katerega besedilo bo najbrž v kratkem objavljeno. -n.
„Črni dan v Ženevi”
Današnji »Völkischer Beobachter«: prinaša poročilo ia komentarje o ženevskem sklepu pod naslovi, v katerih aludira na Sovjetsko Rusijo, List pravi med drugim, <ta je včerajšnji dan ponovno dokazal nemškemu narodu, kako dobro je storila reni-ška vlada, ker je odpovedala članstvo v Društvu narodov. Dalje pravi olankar, da so organizatorji svetovnega miru postali odvisni od sovjetskega zastopnika, da španski delegat že leta in leta tako glasuje, kakor želi Pariz, dočiin da je Velika Britanija imela svoj drugi glas v Avstraliji. List se čudi glasovanju Poljske, češ, da ni prav nič v sklad« s predvčerajšnjim govorom g. Recka. Glede malih držav pravi list, da je razumljivo, če si niso hotele nakopati zamere velesil. Ostro napada list Litvinovaju pravi, da je včerajšnji dan črni dan Ženeve in da st je Društvo narodov samo sebi zadalo najhujši udarec. —
Haiijanski komentar
Rini, 18. aprila, č. V rimskih krogih je bila vest, da je svet Društva narodov na včerajšnji dopoldanski seji sprejel od velesil predlagani načrt resolucije za obsodbo Nemčije, sprejeta z. velikim veseljem. Listi so polni navdušenih komentarjev, saj &e tik do včerajšnje seje sveta ni moglo
še z vso gotovostjo računali na solidarnost vseh v svetu zastopanih držav. »Gioruale dMtalia« pravi med drugim, da je bila debata o predloženem načrtu prva večja preizkušnja solidarnosti med Veliko ' Britanijo, Francijo in Ilalijo, doseženo v Stresi. List pravi, da boj zoper enostransko -odpoved mednarodnih pogodb ne' samo ni v nasprotju z duhom sodelovanja med narodi, marveč je baš v interesu okrepitve tega duha. Vsako enostransko dejanje pa pomenja nasprotovanje sodelovanju.
AMOLEZi: Vrata naj ostanejo Nemčiji odprta
»Times« se v svojem članku o ženevski resoluciji izprašuje, ati ni bilo morda ven-dale potrebno, da bi se nekoliko bolj upoštevalo dejstvo, da Nemčija ni podpisala versajske mirovne pogodbe kot enakopraven partner, temveč pod grožnjo bajonetov in s protestom. List pravi dalje, da je eno izmed glavnih gesel, s katerimi se je nacionalno socialistično' gibanje spravilo na oblast, ravno odpor zoper versajsko, mirovno pogodbo. O tem bi bilo po sodbi Usta treba v interesu evropskega miru nekoliko bolj razmišljati.
»MorningposL: pa pravi: Ce Nemčija na vsak način želi ločiti se od ostalega sveta, bi bilo morda bolje, če bi ostale državo vendar že prenehale nadlegovati jo z raznimi ponudbami o sodelovanju. Razume se, da ji morajo biti vrata tudi v bodoče odprla, le to ne gre. da bi jo neprestano klicali, temveč je pravilnejše pustiti, da sama potrka na ta vrata.
Francozi so hvaležni
Poljski
Bari/, 18. aprila. AA. Havas poroča: Listi so z velikim zadovoljstvom sprejeli ženevski sklep in soglasno poudarjajo, da gre zah vala britausko-franeosko-italijanski. solidarnosti, da je prišlo do takšne obsodbe v Ženevi. »Malin« pravi pri tej priliki, cia je velik uspeh za Francijo in za Lavala. tla se je doseglo soglasje pri moralni ob» sodbi Nemčije. List pravi, da je treba izreči prizn. tudi Poljski. »Petit Parisien« pa piše: Francosko gesto, ki je apelirala na duhu enakosti vseh narodov, so vsi razumeli. Francija je dokazala, da je bila njena stvar pravična in je dobila popolno zadoščenje. »Le Journal« pravi: Zmaga Francije ni samo zmaga pravice, temveč tudi-zmaga čvrstega sklepa. In to je uspeh Društva narodov. »Petit Journal« piše: Ta teden je bil zelo uspešen za Francijo in za-mir. »Echo de Paris« sodi, cia je francoski apel doživel popoln uspeh, ker mu je svet DN dal popolno pravno vrednost.
Listi čestitajo Poljski za njen nastop prav tako pa kažejo razumevanje za zadržanje Danske in pravijo, da zaradi tega ib treba metati kamenje nanjo. Mnogi listi hodi poudarjajo veliki pomen dodelave fram cosko-so v j etskega s po razu m a.
Proč z abstinenco
Stokrat izpričana resnica je, da ni v javnem življenju in zlasti še v političnem življenju nobena stvar lako napačna, kakor je pasivnost. Kdor je pasiven, lega življenje vedno brezobzirno potisne ob stran in dogodki se razvijajo vedno in neizprosno proii njegovi volji in s lem tudi proti njegovim interesom. In drugače Uidi bili ne more. Slabi delavci bi bili tisti, ki bi delali kakor svetujejo in predlagajo gledalci ob strani. Tem ne gre pri izvrševanju dela nobena beseda, ti smejo samo gledati in čakali, kako bo delo končno dovršeno. Gledalci ob sirani se morajo vedno in vselej sprijaznili s tem, kar so drugi ustvarili, ali pa padejo še malo niže in so le brezpomembni nergači in zabavljači ob strani. Na delo pa imajo vedno vpliv le oni, ki aktivno pomagajo delo ustvarjati, ki so souslvarite-Iji, ker vsako soustvarileljslvo daje tudi pravico do besede o delu samem. Tako je bilo vedno na svetu in tega železnega zakona o človeškem življenju ne zlomi niti najbolj zagrenjena politična ambicija.
Še stopnjo niže od pasivnosti pa je abstinenca. Pasivnost je le nezavestna napaka, absiinenca pa pomeni zavestno napačno delovanje. Zalo iudi vidimo, da sežejo po abstinenci le politiki, ki so izgubili sploh vsako upanje, da bi mogli aktivno sodelovati, bodisi da so čislo osamljeni bodisi da .so nesposobni prilagodili se zahtevam novega Časa. Da bi bila njih osamljenost, manjša, zalo prepovedujejo abstinenco, ker pač upajo, da bo njih polom manj viden, če imajo čim več spremstva na njih napačni poli. Podobni so onim zvodnikom, ki mislijo, da je greh manjši, če ga napravi čim več ljudi A greh ostane greh in napaka ostane napaka, pa naj jo zagreši eden ali pa slo tisoč. Iz napake pa se še nikdar ni rodila dobra stvar in se tudi roditi ne more. In tako je tudi s pasivnostjo in z abstinenco.
O tem zgovorno govori tudi naša povojna politična zgodovina. Nikdar niso napravili Hrvati sebi slabše usluge, ko takrat, ko so se odločili za pasivnost in abstinenco. Mesto da bi vplivali na potek našega poliličnega življenja, so stali ob sirani in protestirali. Življenje pa jc šlo svojo pol in proiesli so osiali le glas vpijočega v puščavi. In pred štirimi leli! Kako čislo drug razvoj bi bil v Sloveniji, če bi ona skupina, ki je celo govorila o sebi, da ima večino naroda za seboj, sledila pozivu takratnega predsednika vlade in aktivno sodelovala pri izgradnji šesio-januarske lugoslavije, mesto da se je kujala v kotu. S sodelovanjem bi si priborila pravico do soodločevanja, s spojim kujanjem pa je bila potisnjena ob stran in življenje je šlo preko nje.
Pa vsa la upanja so brez cene, ker politika kujanja je islo ko politika zamujenih prilik. Vsaka zamujena prilika pa je izgubljena bitka in zato je še vedno bilo tako, da je politična skupina, ki se je zatekla h kujanju, s lem tudi že začela pripravljati svojo likvidacijo.
Kajti narod ne more potrebovati stranke zamujenih prilik. Narod more bili le za stranko, ki mu pozitivno koristi, ki mu prinaša pridobitve in ki z uspehom brani njegove interese. Narod zahteva stranko, ki mu olajša davčno breme, ki mu omogoči lažje eksistenčne pogoje, ki mu odpira nove možnosti zaslužka. Ne morejo pa tega dati skupine, ki stoje le ob strani in katerih edino orožje je kujanje.
Še večji nesmisel pa je, kadar se kdo kuja ob volitvah. Na volitvah se odloča o usodi naroda, ker izvoljeni poslanci odločajo, katera dela se bodo napravila, kako se bodo izvedla in kaj mora Vsakdo prispevati za ta dela. Njih sklepi so obvezni za vse in tudi za one, ki so ob vo-
Po ženevski obsodbi
liivah stali le ob strani. Tudi po volitvah bodo ti ob sirani, ker se pač nihče ne bo nanje oziral. Hoteli so biti ob strani, naj se ne čudijo, če bo ta njih želja tudi uresničena.
Ni mogoče bolj delali proti sebi, kakor bili pasiven ob volitvah in izvajati abstinenco. Ta vendar ne pomeni nič drugega, ko nasprotniku popolnoma prepustili polje, da dela kar in kakor hoče. Absiinenca ni zalo nič drugega ko obup nad lasl-nim uspehom.
V sedanjih časih pa je abstinenca iudi v škodo vsega naroda. Kajti na majniških volitvah se ne odloča le o izvolitvi tega ali onega poslanca, temveč na majniških
volitvah se mora narod odločili, če odo- j brava novo gospodarsko in finančno po- 1 liiiko, ki jo je začela odločno in pogumno izvajati vlada g. levhča. Ah naj mar ia politika prepade in se začenja stara politika davčnega sadizma, ignoriranja vseh gospodarskih težav ter le praznega prerekanja.
Ne in stokrat nel Nova politika vlade g. Jevtiča je bila rešitev v dvanajsti uri in zadnja možnost, ki je preprečila, da ni Zdrknilo vse naše gospodarstvo v propad. Ta politika se mora zalo nadaljevati, odločno in še v ostrejšem tempu, da čim prej pridemo čisto iz krize in v nove ter lepše razmere.
Takšna je tudi volja naroda in zalo je soglasna zahieva naroda, da mora nova poliiika predsednika vlade zmagati, cia-mora dobili ta dne h maja najvišjo sankcijo. Prav zato pa narod tudi odločno, obsoja vsako abstinenco, ker ia ovira popoln predor nove politike, ker so za abstinenco ie ljudje preteklosti in pristaši siare in docela zavožene politike. Zato pa tudi proč z abstinenco in v boj za novo» vladno politiko!
■tanr^fmygBa^siBgaagB^^ mmssm
Vsi, ki ste istih misli, vsi, ki si želite novega življenja in lepše bodočnosti, pojdite
Boi se Eaiema
Kakor smo že poročali, je predsednik vlade Bogoijub Jevtič kot prvi vložil svojo državno lisio, ki bo zato tudi na vseh voliščih po vrsii prva. Z vložitvijo prve državne liste se tudi oficialno začenja volilna borba, ki bo tem ostrejša, čim bolj bomo bliže petemu maju, dnevu voliiev.
2e sedaj je jasno, da se bo volilna borba vodila v glavnem med listo predsednika vlade in vso ostalo opozicijo. Bo to boj med skupino konstruktivnega dela in odločnih reform na vseh poljih ter med skupinami, diametralno si nasprotnimi po programih in nejasnimi glede svojih ciljev. Na eni strani jasna in krepko začrtana premočrtna politika, na drugi strani konglomerat vseh negativističnih in neiasnih stremljenj. Na eni strani državnik, ki apelira na zaupanje volilcev na podlagi svojih že izvršenih dejanj, na drugi strani kup neenotnih politikov, ki nastopajo le z obljubami. Na eni strani skupina, ki nastopa z jasnim programom, na drugi strani skupina, katere glavno orožje so govorice in prišepetavanja.
Fronta ja tako jasno in ostro postavljena, da ni vohicu težka opredelitev. In kakor dokazuje dosedanji potek volilnega boja, se je volitec tudi že opredelil. Kakor ludi ni bito drugače pričakovati, se je odtočil za novo gospodarsko in finančno poiiii't), ki jo je začel s tako lepim uspehom že izvajati predsednik vlade.
Kakor rečeno, volilei so se v glavnem že opredelili in v volilnem boju ne bo šlo toliko za zmago posameznih kandidatov, temveč bo vsa volilna borba velika propaganda za ideje nove politike, ki jo je začel uslvarjaii predsednik vlade. Volilna borba sama bo s tem dobila konstruktiven značaj in bo pomenila zato krepko in odločno afirmacija državne misli. Volilna borba bo zato sama na sebi pozitivna in se bo v tem oziru prijetno razlikovala od volilnih borb v strankarskih časih, ko je bila vsa posvečena le gojitvi mržnje in - medsebojnega boja.
Sedanja volilna borba ne bo imela tega značaja, temveč bo en sam apel k sodelovanju vseh dobromislečih in dobrohofe-čih Jugoslovanov. Tudi volilna borba bo služila dvigu jugoslovanske narodne in državne zavesti!
To pa je tudi oni najodličnejši razlog, da mora v tej borbi aktivno sodelovati vsak Jugoslovan, da bo uspeh borbe za državno misel čim bolj ponosen in zmagovit.
Boj se je začel, toda ne boj za kandidate. temveč boj za lepšo bodočnost Jugoslavije!
Stacff®
Ljubljana, dne 19. aprila.
Ljubljana: 19.00 Zbor bogoslovcev poje Jeremijeve žalostinke — 19.30 O naših narodnih pevcih (dr. Veselin cajKunović) — 20.00 »Stabat Mater« (prenos iz Prage). — Beograd: 16.20 Haydn: Sedem besedi Kristusovih
—	20.00 »Stabat Mater« (prenos iz Prage) — 22.20 Odlomki iz »Parsifala«. — Zagreb: 19.30 O naših narodnih pevcih (dr. Veselin Cajka-nović) — 20.00 »Stabat Mater« (prenos iz Prage). — Berlin: 19.00 »Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah evangelista Matevža.« — Beromünster: 16.00 Missa solennis. — 19.20 Duhovna igra smrti — 21.25 Gluekove in Beethovnove skladbe. — Bratislava: 19.10 Prinašam vam mir. — Breslau: 15.00 Doživetje Velikega petka v nemškem pesništvu — 19.00 Pasijon (Bach). — Budapest: 19.20 Pasijon sv. Matevža — Frankfurt:
17.30	»Med smrtjo in blaženostjo« — 19.00 Hayd: Sedem besedi — 22.00 Bach: Trpljenje Kristovo — 23.15 Wagner: Parsifal. — Hamburg: 19.00 Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa — 22.30 Koncert na Veliki petek. — Leipzig: 19.00 Pasijon (Bach) — Luxembourg: 20.50 Cerkvena glasba (zbor sv. Cecilije). — München: 19.00 Pasijon (Bach). — Paris Poste Parisien: 20.20 Jacquet: Pasijon Našega Gospoda Jezusa Kristusa. — Praha: 19.10 Legenda sv. Petra — 19.45 Kristus v umetnosti — 20.00 Dvorak »Stabat Mater«.
—	Strassbourg: 19.00 Pasijon (Bach). — Stuttgart: 19.00: Pasijon (Bach) — 22.80 Ljubezen, glasba in smrt 3. S. Bacha. — Warszava: 20.00 Duhovni koncert — 21.45 Verska glasba in petje iz Krakova — 22.15 Poezije Velikega petka — Dunaj: 18.15 Ecce homo — 19.30 Dvorak: »Stabat Mater« —
20.30	Stara tirolska velikonočna igra — 22.30 Koralni spevi Velikega tedna.
Nacionalno predavanje za vse tri jugoslovanske postaje: 19.30. O naših narodnih pevcih. Prevada univ. prof. dr. Veselin Cajkano-vič. Prenos iz Beograda.
Vremensko jßomiHo
Novi Sad, 18. aprila. Današnje stanje. v Evropi: Glavni ciklon na Severnem, sekun-narni na Jadranu. Oblačno, mestoma z deževjem v Južni in Zapadni Evropi. Sneg_ v predelih Alp in Karpatov, v ostalih krajih jasno vreme.
Kraljevina Jugoslavija: Prevladuje oblačnost, od časa do časa mestoma dež. Temperatura nekoliko padla na zapadni polovici države. Najnižja temperatura Kalinovik + 1, Banja Luka H- 20.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za 19. april: Lepše in toplejše vreme.
Osnainla sala
Ženeva, 18. aprila. AA. Današnja popoldanska seja se je začela ob 17. pod predsedstvom turškega zunanjega ministra Ruždija Arasa. Na dnevnem redu je bilo vprašanje naselitve Asircev v Iraku. Poročevalec je bil španski delegat Madari-aga, ki je prečital referat, predložen svetu DN. Svet DN je sprejel resolucijo o tej stvari soglasno.
Nato se je 85. izredna seja sveta DN končala in predsednik Ruždi Aras je sejo za-
ključil. Prihodnja redna seja bo 20. maja. Na današnji tajni popoldanski seji je svet DN odločil odbor, ki ga odreja francoska resolucija, ki jo je svet DN danes popoldne sprejel. Odbor bo določil ukrepe, ki bodo potrebni za primere enostranske odpovedi pogodb. V tem odboru so zastopniki Anglije, I^anade, Čila, Italije, Francije, Madžarske, Španije, Portugalske, Poljske, Turčije, Rusije in Jugoslavije.
š€©smgmke Mala aisfanfe m Bmikmmsirnem
Ženeva, 18. aprila, č. Komunike, ki ga je snoči nenadoma prečital rumunski zunanji minister Titulescu v imenu Male antante in Balkanskega sporazuma, je na vse v Ženevi zbrane državnike napravil globok vtis. Složen nastop predstavnikov držav teh dveh blokov je vplival zelo ugodno. V Ženevi tako vedno bolj prodira mnenje, da sta bloka Male antante in Balkanskega sporazuma najsolidnejša državna bloka v Evropi in da sta prav za prav edina močna stebra miru. Komunike zavzema odločno stališče napram sklepom streske konference, posebno še napram 6. točki, ki predvideva možnost revizije. V tem delu se komunike glasi dobesedno:
»Mala antanta in Balkanski sporazum polagata posebno važnost na to, da se vzhodni pakt kmalu sklene, kakor tudi na pogajanja za uresničenje varnostnih zvez v
Podonavju in na jugovzhodu Evrope.
V pogledu revizije vojaških predpisov mirovnih pogodb v Saint-Germainu, v Tri-anonu in Neuillyu so predstavniki Male antante in Balkanskega sporazuma vzeli na znanje pojasnila, ki jih je dal francoski zunanji minister Laval, namreč:
1.	Da angleška, francoska in italijanska vlada namenoma niso zavzele nobenega stališča k teinu problemu, Id ga morajo rešiti svobodno med seboj one države, ki so na tem vprašanju neposredno interc-sirane.
2.	Da so na konferenci v Stresi sprejeli samo eno priporočilo, in to je, da se to vprašanje ne sme drugače rešiti kot pogodbenim potom. Stresa ni priporočila drugega kot postopek za popolnoma svobodna pogajanja, ki pa morajo imeti za predpogoj ustvaritev drugih varnostnih jamstev.«
. .. .	. '	spletiiaji
¥ Bolgmmi
IffI hmM	iniemkmm —	višli
iasiniki u&ok&imni — Mmims m Dikov
v demisiji t
Sofija, 18. aprila. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Danes je izšlo tole uradno poročilo:	Notranje ministrstvo je na
predlog ravnateljstva sofijske policije interveniralo na otoku Sv. Anastasija pri Burgasu tile dre skupini oseb:
1.	Bivšega predsednika vlade Cankova, bivšega poslanca Nikolo Kjamileva, rezervnega podpolkovnika D. Potkova.
2.	Bivšega predsednika vlade Kimona Georgijeva, bivšega kabinetnega šefa predsednika vlade g. Vasilija Karakulova in bivšega policijskega ravnatelja VI. Načeva.
Osebe prve skupine so internirali zato, ker je nesporno dognano, da g. Aleksander Cankov ni razpustil svoje politične stranke in da s tem ni izvršil določb uredbe z zakonsko silo od 12. junija 1934; ta uredba kategorično odreja razpust vseh političnih strank, zvez in združenj. S takšnim delovanjem se je g. Cankov izločil iz vsega današnjega reda in sistema. G. Kimon Georgijev in njegovi tovariši so pa internirani zato, ker so ostali združeni kot politična skupina in so izdali v beograjski »Pravdi« izjavo, naperjeno zoper predsed-
nika vlade in zoper druge osebe na odgovornih mestih. Čeprav niso zoper sedanji sistem, so tudi oni kršili omenjeno uredbo z zakonsko sila s tem, da so ostali še nadalje združeni v nekaki politični skupini in tako dajali slab zgled nasprotnikom sedanjega sistema.
Sofija, 18. aprila. V zvezi s sklepom višjega vojaškega sveta, ki je zased» 1 od 2. do 7. t. m., je predsednik vlade in vojn! minister general Zlatev sporočil snoči poročevalcem bolgarskih listov, da je višji vojaški svet skleni! upokojiti več bolgarskih višjih in nižjih častnikov, med njimi tudi generala Trajovskega, poveljnika garnizije v Dupnici. Razen upokojitve več bolgarskih častnikov je višji vojaški svet skleni! tudi imenovati več višjih častnikov v bolgarski vojski. »Kambana« piše, da je po odloku višjega vojaškega sveta upokojenih 42 častnikov.
Beograd, 18. aprila, b. Kakor smo doznali, sta podala ministra Molov in Dikov ostavko v roke predsednika vlade polkovnika Zlateva. S tem je otvorjena v Bolgariji vladna kriza.
Jevticei a ist. pc triena
Bmmm gtoroaia
Devize
Ljubljana, 18. aprila. Amsterdam 296T80 — 2976’40, Berlin 1756‘08 — 1769'95, Bruselj 743‘21 — 748’28, Curih 142T01 — 1428‘08. London 212'65 — 21471, Newyork 4355‘43 — 439174, Pariz 289'60 — 291 03, Praga 1S3'33 — 184-46, Trst 364'20 — 367‘39.
Zagreb, 18. apr. Amsterdam 2978'89—2964'30, Berlin 1769'95~-1756'08, Bruselj 748'28—743'21, London 214'&5 — 21279, Milan 366‘93 — 363‘84, Newyork kabel 4417'30—4380'98. ček 4395'80— 43a8'98, Pariz 298’03 — 289'60, Praga 184‘4G — 183'35.
Curih, 18. aprila. Beograd 7‘02. Pariz 20"38, London 14'99, Newyork 309-125, Bruselj 52‘35, Milan 25‘65, Madrid 42*225. Amsterdam 208*60, Berlin 124*30, Dunaj 57*90, Stockholm 77*30, Oslo 75'30, Kopenhagen 66'95, Praga 12'91. Varšava 58‘25, Atene 2'90, Carigrad 2*48, Bukarešta 3*05, Helsingfors 6*62, Buenos-Aires 07925.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 18. aprila. Inv. posojilo 77—78, 8% Blair t7—78, 7 "/o Blair 67‘50—68*50, Drž. hip. banka 70*50—71*50, agrarji 48—47, begi. 65—66, vojna škoda 372—374.
begi. 66—65*50, 66—65*25, vojna škoda 371— 370 50, 372—371, maj 370—371, Narodna banka 6000—5510, Priv. agr. banka 233—231*50. 232*50.
Zagreb, 18. aprila. Inv. posojilo 77*50—78*75, vojna škoda 371*50—372, 373, april, maj, junij 372 d., julij 372-372*50, 372-373. avg. 373 d., agrarji 45*50 d., 7 Vo Blair 67*75—68, 8 Vo Blair 77—78*50, hip. banka 70*50—72, begi. 65*75— 66—bo 75, Narodna banka 5500 d., Priv agrar banka 232 — 234 — 233 — 234'. Trboveljska 120 d., Secerarna Osijek 150—180.
Les
Ljubljana. Smreka, jelka: blodi L, II., monte 100—130, bordonali merkantilni 120—150, Trami merkantilni 130—160, drva: bukova, 100 kg 10—11, hrastova 9—10, mehka, kolobarji, ico slov. nakL postaja, za komad 2*80—3.
Žito
Ljubljana. Koruza: bačka postaja 71—73 banatska postaja 69—71, bela, bačka post 87—89 Oves: slavonska postaja, proti duplikatu 98 — 100. — Pšenica: bačka postaja 126-128, banatska postaja 124—126.
Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca ueizpremenjena. Promet slab. Do'23. t. m. zaprto.
S!®!®«:
da bo dnevnik »GLAS NARODA« dostopen najširšim plastem naroda — da dnevnik »GLAS NARODA«, ki ga izdaja zadruga, ne bo nikdar las! ozke politične skupine, temveč svobodno ljudsko glasilo —
da bo dnevnik »GLAS NARODA« tudi dejansko last naroda — za razliko od drugega časopisja, ki ga izdajajo delniške družbe —
Ms je Vaša doižiuttt:
da »GLAS NARODA« povsod priporočate —
da posta n e le naročnik lista in se pismeno prijavite upravi dnevnika »Glas naroda«, Ljubljana, Nebofičnik — da postanete solastnik lista in soodločujoč činitelj glede tega, kakšen naj bo »Glas naroda«! Zato pišite za pristopnico Narodni prosveti v Ljubljani r. z. z o. z., Nebotičnik.
NARODNA PROSVETA V LJUBLJANI,
reg. zadruga z omej. zavezo
Dardanele mdlio ¥ Rim!
Beograd, 18. aprila, b. Kakor smo že včeraj poročali, je bila včeraj ob 10. dopoldne Izročena kasacijskemu sodišču državna lista predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča. Z dvema avtomobiloma so prepeljali potrebni material v prostore kasacijskega sodišča in ga izročili predsedniku dr. Katiniču. Sodniki kasacijskega sodišča so pregledali ogromni material v teku včerajšnjega dne in današnjega predpoldneva. Četudi ima kasacijsko sodišče po zakonu določen rok 48 ur za pregled posameznih državnih list, je to pot pospešilo svoje poslovanje in že ob 10. uri dopoldne nosilcu državne liste sporočilo predsedniku Jevtiču, da je pregledalo celotni - material in ugotovilo, da odgovarja lista vsem zakonitim predpisom. S tem trenutkom je bila lista Bogoljuba Jevtiča kot prva državna lista potrjena. Tako potrjena lista se po zakonskih določbah ne sme spreminjati, razen v slučaju, če bi kdo od kandidatov umrl ali izgubil pasivno volilno pravico. V tem slučaju se najkasneje do 3. maja, t. j. 48 ur pred volitvami vstavi na izpraznjeno mesto nov kandidat.
Tekom današnjega dne sta bili vloženi pri istem kasacijskem sodišču še dve državni listi. Nekako ob 8. dopoldne so vložili pregledovalci liste Jugoslovanske narodne stranke material za Hodžarovo listo. Kmalu za avtomobilom, ki je pripeljal od različnih sreskih sodišč potrjeno kandidatno listo g. Svetislava Hodžera, se je pripeljal od kasacijskega sodišča avtomobil, v katerem je sedel bivši minister dr. Ante Trumbič, advokat dr. Jančičkovič in dr. Šutej, Ti gospodje so izročili kasacijskemu sodišču v potrditev listo g. dr. Vlade Mačka. Tako sta tekom današnjega dne bili predloženi kasacijskemu sodišču dve listi poleg že potrjene Jev-tičeve liste.
Iz okolice bivšega ministra pravde g. Bože Maksimoviča se zatrjuje, da so danes dokončali z. zadnjimi pripravami za listo Bože Maksimo-
viča, tako da bodo že tekom jutrišnjega dneva predložili tudi to listo v potrditev.
Z zadnjimi formalnostmi se bori tudi bivši minister Dimitrije Ljotič. Kakor je izjavil našemu dopisniku eden izmed vidnejših Ljoliče-vih sodelavcev, bo tudi Dimitrije Ljotič tekom jutrišnjega dne vložil svojo listo kasacijskemu sodišču v potrditev.
Največ težav pa ima v zadnjem trenutku socialistični prvak dr. Živko Topalovič, tako da izgleda, da do njegove liste spet ne bo prišlo. Tako bi imeli pri predstojećih volitvah 5 državnih list, katerih nosilci bi bili min. preds. g. Bogoljub Jevtič, dr. Svetoslav Hodžera, dr. Vladko Maček, Božidar Maksimovič iu Dimitrije Ljoiič.
Evharistitni kongres w LiutHani
Papež je določil svojega odposlanca Bini, 18, aprila. Pr. Iz vatikanskih krogov doznavamo, da se Sv. Oče zelo zanima za Evharistični kongres v Ljubljani, ki se bo vršil od 28. do 30. junija. Po najnovejših vesteh je papež določil tudi že svojega posebnega odposlanca za to priliko, in sicer, kakor doznavamo, kardinala Hlonda, pri masa Poljske.
Abesind nezadovoljni
Adis-Ahbeba, 18. aprila. AA. Nota italijanske vlade od 14. t. m., kjer Italija pristaja na postopek sprave in arbitraže, toda !e pod pogojem, da abesinska vlada poišče in kaznuje za nedavne incidente odgovorne ljudi, se zdi abesinski vladi nezadostna in misli, da je njena tožba pred Društvom narodov upravičena.
Pariz, 18. aprila. Ha v as poroča iz Londona: Po včerajšnji seji ministrskega sveta naglašajo, da je morebitna izpremeinba sedanjega režima v Dardanelah, ki jo je omenil v svetu DN turški zunanji minister Ruždi Aras, vprašanje, ki sodi na konferenco v Rimu. Mislijo, da strateški položaj in turške vojaške sile zadoščajo za zagotovitev varnosti Dardanel in da bi sleherna kršitev tamkajšnje zone imela za posledico mednarodno intervencijo. — Glede pomorskih zahtev Nemčije pa naglašajo, da se nič ne more izvzeti iz celote predlogov, vsebovanih v britansko-francoski deklaraciji od 3. februarja in da bi vprašanje nemškega oboroževanja na morju moglo priti v razpravo šele po ostvaritvi varnosti in v okviru dogovora, ki naj nadomesti peti del versajske mirovne pogodbe.
Hratke veifl
Fram-usko-liolandsko pogodbo o trgovini in plovbi so včeraj parafirali v Parizu.
Angleži so ustanovili poseben odsek za proučavanje ukrepov za zaščito prebivalstva proti letalskim napadom.
Grška vlada je dovolila ponovno izhajanje nekaterih listov in časopisov, ki jih je pred kratkim ustavila.
Belgijski parlament je s 129 glasovi izglasoval uvedbo parlamentarne preiskave o spekulacijah, ki so dovedle do razvrednotenja belgijskega denarja.
Poljska zveza v Gdanskem je izdala prolest zoper teror proti Poljakom oh priliki zadnjih volitev.
*>
«L>
Pred ßodQuamko
konferenco
Rim, 18. aprila (pr)
Italijanski komentarji o sklepih streške konference poudarjajo med drugim, da je na konferenci v celoti zmagalo Mussolinijevo stališče v vprašanju revizije pogodb. Mussolini je v svojih govorih ponovno opozoril na potrebo mirne, skupne, dogovorjene revizije nekaterih določil mirovnih dogovorov. V Stresi zbrani angleški in francoski državniki so po mnenju tukajšnjih krogov pristali na Mussolinijevo tezo o »mirni reviziji« s tem, da so to stališče jasno poudarili celo v sklepni resoluciji, in sicer v onem delu, ki se nanaša na vprašanje oborožitve Avstrije in eventualno še Bolgarije in Madžarske (točka 6.). Načelo mirne revizije je na ta način prvič zapopadeno v važnem mednarodnem diplomatskem aktu, čigar sestavni del zdaj tvori. Odprta je tako po mnenju rimskih krogov možnost, da se to vprašanje na osnovi tega akta v bodoče kjerkoli ventilira. Očivid-no hoče na ta način uradna Italija spraviti streške sklepe v sklad s svojo dosedanjo zunanjo politiko in tako prikazati italijanskemu narodu popoln uspeh te politike v Stresi. Ni pa tudi izključeno, da je zlasti Anglija zares na strani Italije tudi v pogledu revizionističnih teženj nekaterih držav, ki jih Italija podpira. Tu seveda pozabljajo, da ima v vprašanjih kakršnekoli revizije mirovnih dogovorov v Srednji Evropi izreči svojo odločilno besedo — Mala antanta, ki ua konferenci v Stresi ni bila zastopana in ki ji zato tudi nihče no more vsiliti svojih želja brez poprejšnjega posvetovanja ž njo. Prilika za to se bo celo prav kmalu ponudila, ko se bodo na tako zvani podonavski konferenci v Rimu, ki se bo začela 20. maja, sestali zastopniki vseh zainteresiranih držav, torej tudi oficiaini predstavniki Male antante.
O avstrijskem vprašanju je v zvezi s tozadevnim sklepom streške konference italijansko časopisje mnogo pisalo. Vsi listi so poudarili, da je ta sklep (točka 3, sklepnega komunikeja) najvažnejši izmed vseh, ki so bili sprejeti na Isoli Belli. Zastopniki treh velesil so po mnenju tukajšnjih krogov zajeli avstrijski problem s prave strani: ne morda kot regionalno vprašanje srednjeevropskega pomena, marveč kot širši ravnotežni problem, ki zadeva telo Evropo. Zdaj tu še posebno naglašajo, da ne išče Italija v Avstriji nikakih predpravic. Meje na Brennerju, tako pravijo tu, Italiji ni več treba še posebej zavarovati, ker je v strateškem pogledu najpopoluejša. Drugih privilegijev pa si Italija v Avstriji savni tudi ne želi. Na av-
ItaSiša in skleni ftreške konference —
Zmaga revizionizma?
sirijski problem gleda kot evropska velesila, ki v tej svoji funkciji vendarle nosi del odgovornosti za evropski mir in red. Italijo zato še prav posebno veseli, da sta se tudi ostali dve velesili pridružili njeni koncepciji avstrijskega problema, ki ni tako ozkosrčna, kakor to mislijo v nekaterih krogih Srednje Evrope. Italija si bo štela v čast, da bo mogla to svoje stališče razložiti tudi na podonavski konferenci. Mussolini bo sam čimprej razposlal vabila zainteresiranim državam. Tu računajo, da se bo konference uradno udeležila tudi Nemčija. Iz tukajšnjih virov posnemamo, da je Nemčija v načelu že pristala na podonavski pakt. da pa stavi v podrobnostih še nekaj pridržkov glede točne opredelitve pojma »iievmešavanje«. Francoska in italijanska vlada sta zahtevana pojasnila Berlinu sicer že izročili, a nemške vlade ta pojasnila še niso zadovoljila. Na konferenci v Rimu naj bi se te nejasne točke popolnoma razčistile. Sporazum naj bi bil sklenjen v obliki pakta o nevmešavanju, ki naj bi se mu pridružil še poseben konzultivni pakt, iz katerega bi bile izključene zaenkrat sankcije za primer kršitve dogovorov. Podonavski pakt, ki bi ga podpisale vse zainteresirane države, pa naj bi kljub temu pustil posameznim državam prosto roko, da sklenejo, če se jim zdi potrebno, še posebne bilateralne konvencije o medsebojni pomoči. Te konvencije pa bi lahko določile tudi sankcije za primer kršitev. Ta zamisel podonavskega pakta bi po mnenju tukajšnjih krogov obenem povsem ustrezala v Stresi predvidevani zamisli vzhodnega pakta, ki bi prav tako slonel na dogovorih dvojnega značaja: 1. najprej na kolektivnem, splošnem paktu, 2. potem pa na posebnih bilateralnih konvencijah, ki bi splošni pakt samo dopolnjevale.
Italijanski krogi so v splošnem veliki optimisti glede uspeha podonavske konference. Po srečnem izidu glasovanja v Ženevi so se te njihove nade še povečale. Verjetno je, da se bodo zdaj takoj pričele predpriprave za nameravano konferenco, na kateri se bodo sestali zastopniki osmih zainteresiranih držav, med njimi tudi vse tri države Male antante. Izgleda namreč, da je Mussolini po znanem ženevskem komunikeju Male antante in Balkanskega sporazuma, katerih složni nastop je napravit tu globok vtis. spremenil svoje prvotno stališče o sodelovanju Rumunije. Na konferenci bodo torej zastopane te-le države: Italija, Francija, Nemčija, Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Rumunija in Poljska.
Ban dr, Dinko Pm na Polževem in v Vlšn/f gori
Prvi moderni turistični hotel Dolenjske, kakor bi se po pravici smel imenovati dom S. K. Polža na Polževem, je doživel včeraj svojo drugo veliko otvoritev. Na povabilo inž. Milana Šuldjeta, predsednika kluba in agilnega tajnika akcijskega odbora za zgraditev železnice Št. Janž—Sevnica, so se včeraj na Polževem zbrali člani tega akcijskega odbora ter številni zastopniki našega gospodarstva, da si ogledajo lepi dom na Polževem, ki naj bo izhodišče za turistični napredek Dolenjske. Od odličnih gostov, ki so obiskali Polževo, naj omenimo: predsednika akcijskega odbora in Zbornice za. TOI Ivana Jelačina, dvor. svetnika in predsednika Zveze za tujski promet dr. R. Marna, zbornične svetnike dr. Pavlina. Iv. Briclja in Hajnriharja, arhitekta Costa-perario, ravnatelja velesejma dr. Diitarja, tajnika Zveze industrijcev dr. Golio, indu-strijca Ogrina, tvorniearja Lavriča, starešino sodišča dr. Močnika, odvetnika dr. Tominška. trgovca Krašovca, člana akc. odbora g. Bukovca itd. Gostje so si pod vodstvom članov kluba ogledali »Dom« in njegovo res vzorno ureditev. Centralna kurjava, ki jo ima doni, je nekaj edinstvenega, prav tako pa tudi vsa druga ureditev doma, ki deta čast njegovemu graditelju Briclju. V čast našemu trgovstvu bodi omenjeno, da so večino sob opremili trgovci ter se v priznanje njih požrtvovalnosti imenujejo tudi posamezne sohe po darovateljili opreme. Tako ima Naglasovo sobo, sobe ge. Strojanškove in dobimo še sobo g. Fabianija in sobo g. Jelačina.
Ker se je mudil včeraj ban dr. Dinko Puc v spremstvu bivšega velikega župana dr. Lukana in dr. Broliha ravno ta dan na inšpekcijskem potovanju v Višnji gori in okolici, je povabil klub »Polž« g. bana, da si ogleda še Polževo. G. ban se je povabilu ljubeznivo odzval in prišel radostno sprejet od vseh gostov in domačinov v Polževo ter se z največjim priznanjem izjavil o domu in njegovi ureditvi.
Kar pa je še važnejše je to, da se je g. ban osebno prepričal, kako nnjno potrebna je dobra cesta na Polževo in s kako majhnimi izdatki bi se mogla ta cesta zgraditi. Upamo zato, da bo še letos cesta na Polževo temeljito popravljena, da bodo mogli tudi večji avtomobili brez tveganja na Polževo in da pade še letos tudi ona nepotrebna in nelepa ograja, ki sedaj kazi dostop na Polževo. Po kratkem bivanju v domu je nato g. ban nadaljeval
svoje potovanje in odšel v Višnjo goro, kjer mu je prebivalstvo priredilo nad vse lep sprejem.
Sprejem v Višnji gori
Ljubki in prisrčni sprejem, ki so ga priredili prebivalci najvišjemu upravnemu zastopniku Dravske banovine, je g. bana prav iznenadil. Pred šolo so se zbrali zastopniki krajevnih oblasti z županom g. Erjavcem in čianom banskega sveta g. Birolo na čelu, dalje duhovščina s stiškim opatom in mnogoštevilno ljudstvo, ki dobiva zavest, da se začenjajo boljšati neznosne razmere na kmetih. Posebno je g. bana razveselila navzočnost izredno velikega števila kmetov iz raznih okoliških vasi. To je g. l m tudi poudaril v svojem zahvalnem govora, ko je dejal, da je dobro znamenje, da sr naš kmetski Strel) taka intenzivno zanima za naše javno življenje. Prav je tako, saj tvori kmetsko prebivalstvo večino našega narodu in zato -avu tudi gre poglavitna beseda pri urejanju naj važnejših javnih vprašanj. Zato ji tudi potrebno, da naše kmeUdto prebivalstvo krepko sodeluje pri delu vlade, M si je zadala nalogo, da uredi predvsem nosa gospodarska vprašanju in da tako doseže, du bo naš -narod na zunaj ih na znotraj močan in vpoštevua.
Po sprejemu je g. ban sprejel v šoli zastopnike raznih organizacij, župane itd. Pred prihodom v Višnjo goro si je ogledal še dom S. K. Polža na Polževem in se zelo pohvalno izrazil o njem.
Spomenik kralju Mučeniku v tobačni tovarni.
Ljubljana, 19. aprila.
V spomin na blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini tol ja bo postavilo u-ad-ništvo in delavstvo tobačne tovarne spomenik, ki bo sital v preurejenem parku pred glavnim poslopjem tobačne tovarne. Že nekaj dni preurejajo park, ki bo v okras tovarni. Kolikor smo mogli do sedaj izvedeti, bo stal spo-m-enik na mramornatem podstavku, poprsje velikega pokojnika za bo iz brona. Slavnostno odkritje spomenika bo v poletju, najbrž v drugi polovici' junija. Za spomenik je prispevalo uraduištvo in delavstvo tobačne tovarne samo, ter tako pokazalo svoj patriotični čut in veliko ljubezen do blagopokojnoga Viteškega kralja. Cim bodo vse priprave končane, nam je obljubljen podroben vpis spomenika in spored slavnosti odkritja.
Novi nasadi
Ljubljana, 18. aprila.
Za malo denarja je malo muzike in tako so tudi v Ljubljani zastala dela na gradu, čeprav so nam obetali, da nam bodo nasade in druge preureditve napravili brezposelni že lani. Kredit še ni odprt. Tujski promet poganjamo z vso silo naprej in aranžiramo festivale, ki naj odjeknejo po vsem svetu. Lanski gostje, ki bodo morda spet letos obiskali naš jugoslovanski Solnograd, bodo pa na gradu občudovali skoraj samo ono, kar so videli že lani. Tudi o preureditvi mestnega ribnika smo že mnogo čitali in se čudili krasnim načrtom. Končno bi bilo treba tudi s tem projektom pričeti resno — ali pa molčati.
Le prav majčken nasad smo dobili letos, ki je bil pa v resnici krvavo potreben, da je pokril pusto gmajno na križišču BleUveisove ceste in Ceste 29. Oktobra. Torej na križišču Tržaške, Groharjeve in nekdanje Rimske ceste, kjer smo provizorno imeli tudi že Napoleonov trg, je sedaj menda stahio trg mučenika Gortana, da se nanj takoj spomnijo oni, ki potujejo tod mimo.
Gortanov trg je mestna vrtnarija domala že uredila. Na sredi so zasajene breze, proti Jemcu je pa vrsta žlahtnega belega trna ali gloga, a ob straneh poživljate rdečelistna sliva in japonska višnja ves nasad. Posebno zadnja je lepa, ko odpre svoje, malim vrtnicam podobne polne cvetove. Prekrasna je v cvetu ta gizdava nevestica, a plodu ne rodi. Trafiko bodo prestavili med drevje, da bo spredaj prost razgled na zelo frekventirano križišče. Sedaj polagajo še zeleno rušo, ki se bo kmalu svetila kakor žamet, nato pa postavijo še klopi, da bodo dobili naši veseljaki spet priliko za razbijanje. Saj naši vzorni mladini vendar moramo pustiti to plemenito razvedrilo!
Tudi na Marmontov trg tam pred zavodom
Na velikem shodu v nedeljo 28. t, m. v Ljubljani bodo govorili:
predsednik vlade Bogoljub Jevtič,
finančni minister dr. M. Stojadinovič,
prometni minister ing. D. Vujič,
minister
Avdo Hasanbegovič, minister
dr. Drago Marušič.
Govorniki bodo poročali o nadaljnjih ukrepih vlade za ozdravitev gospodarstva, zato vsi na shod!
francoskih redovnic so že pričeli dovažati material za planiranje. Načrtov za ureditev še ni, ker je treba rešiti še lastninsko vprašanje.
Prav lep in tudi zanimiv vrt nam pa pripravljajo mestni vrtnarji v Tivolskem parku na levi strani Jakopičevega paviljona. Zadajajo raznovrstne neonije ali potonke, da bo drugo leto o binkoSfcih vse rdeče. Prav je, da so nasadili skoraj same botanične vrste, ki cveto na slovenskih tleh. n. pr. tudi na Soviču pri Postojni, Najžlahtnejše cvetje med njimi ima pa kosovski božur, ki na Vidovdan ob obletnici kosovske bitke vzcveti iz prelite krvi kosovskih junakov in oblije s krvjo vse širno Kosovo polje. Ali bi ne bilo lepo, če bi kosovski božur ali kosovsko potonko nasadili okrog rapallske plošče in simboličnega groba narodnih mučenikov pred univerzo.
Tudi na velesejmu sade mlada drevesa. Pod kanadskimi topolami bomo imeli na prostoru med obema uradnima poslopjema pri vhodu velesejma prav blagodejno senco.
Okrog stadiona pr zasajajo pravi gaj ža-lujk, topol in javorjev, da se bodo upehani športniki lahko hladili v senci. Dreves ho 150, k. bodo tvorila prav slikovit zelen pas.
Drugače so pa v glavnem mnogo več napravili privatniki na svojih vrtovih. Posebno mnogo so tudi letos nasadili pritličnega in nekaj visokodebelnega sadnega drevja, zaradi okrasnega drevja in grmičja se pa pritožujejo, da je pri nas na razpolago premalo doma vzgojenega blaga. Pa tudi temu so cene še vedno previsoke, ker prodajalci kalkulirajo z inozemskimi cenami. Za okrasno drevje in grmičje ter za najrazličnejše trajnice je pri nas nujno potrebna večja podjetnost, da jih bomo imeli dosti po primernih cenah. Za to vprašanje naj bi se brigale tudi kmetijske šole in banovinske drevesnice, saj za to blago gre mnogo preveč denarja v inozemstvo.
Bfehivalstvo Dravske banovine 1935
Po velemestnih zgledih se tudi po naših mestih branijo otrok.
Ljubljana, 18. aprila.
Glede na veliko brezposelnost, ki tudi našim krajem ne prizanaša, je zanimivo, da se je prebivalstvo Slovenije lani pomnožilo v primeri z 1. 1933. le za 12.248 oseb. Iz statistike drž. kigijenskega zavoda posnemamo namreč, da se je lani rodilo 28.900 otrok, umrlo pa je 16.552 oseb, tako da zaznamujemo v primeri s predlanskim letom znižanje števila rojstev in števila smrtnih primerov. Najbolj se branijo otrok v mestih Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, a tudiv srezih Ljubljana-okoliea, Celje-okolica in Radovljica. V Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju so imeli komaj toliko rojstev, kolikor smrtnih primerov, tako da se približujejo v tem pogledu mnogim evropskim velemestom.
Zanimivo je, da raate pri nas od leta do leta število nezakonskih otrok — pojav, ki ga v naših južnih krajih skoraj ne poznajo. Lani se je namreč rodilo 3281 nezakonskih otrok, tedaj preko 10%. Ta pojav je nedvomno v zvezi z našimi socialnimi razmerami. Zakonske zveze se sklepajo vedno težje. Statistika kaže, da je od leta do leta manj porok. Predlanskim smo jih n. pr. imeli 7691, lani že ssamo 7515.
Za socialni položaj rodbin z otroki je značilno, da je bilo lani rojenih preko 10.000 otrok brez zdravniške ali babiške pomoči. Ni denarja ...
Med smrtnimi primeri je najvišje število onih, ki so umrli naravne smrti. Za temi pa pridejo takoj jetični, ki smo jih lani pokopali 1706 (predlanskim celo 2027!). Zelo se množijo samomori. Lani si je vzelo življenje kar 219 oseb. Tudi umorjenih je vedno več. Lani jih je bilo 112.
Po letih starosti je umrlo do 5. starostnega leta 3352 otrok (že v prvem letu 1293 otrok), od 5. do 15. leta 518 otrok, od 15. do 30. leta 1080 oseb, od 80. do 50. leta 1796 oseb, od 50. do 70. leta 3737 oseb iu od 70. leta dalje 5062 oseb.
Mekmi volilne statistike
Na koliko prebivalcev pride en poslance.
Po uradnih podatkih pride en poslanec: na prebivalcev
Dravski banovini	89.500
Savski banovini	86.000
Vrbaski banovini	41.500
Primorski banovini	27.600
Drinski banovini	29.400
Zetski banovini	28.000
Donavski banovini	45.900
Moravski banovini	25.000
Vardarski banovini	85.000
Beogradu, Zemunu in Pančevu	57.800
Volili ia statistika Dravske banovine
Vseh volilcev v Dravski banovini je 808.213, ki so razdeljeni v dva volilna okrožja, v okrožje štev. 1 (bivša štajerska), ki šteje 171.299 volilcev, in ki izvoli 15 poslancev ter v volilno okrožje štev. 2 (bivša Kranjska), ki ima 134.914 volilcev in izvoli 14 poslancev.
V	štajerskem volilnem okrožju je največji srez Maribor levi breg, ki ima 23.208 volilcev in voli 2 poslanca. Drugi največji srez je ptujski z 19.840 volilci, ki pa voli le 1 poslanca. Nato slede: celjski s 17.797 volilci, mursko-sobotski s 15.919, Maribor desni breg s 14.489, šmarski z 11.677, laški z 11.080, dol. lendavski z 10.859, ljutomerski z 10.379, brežiški z 9.898, prevaljski z 8.681, slovenjgraški s 7.602, konjiški s 5.485 in gornjegrajski s 4.940 volilci.
V	kranjskem volilnem okrožju volita po dva poslanca okraj Ljubljana okolica z 20.729 in Ljubljana-mesto s 16.451 volilci. Tretji največji volilni okraj, ki pa voli le enega poslanca, je kranjski s 15.658 volilci, nakar slede: krški s 14.175, novomeški s 13.085, kočevski z 10.984, litijski z 10.577, radovljiški z 10.459, kamniški z 10.267, logaški s 7.706, črnomeljski s 4.069 in metliški z 2.754 volilci.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama.
Začetek ob 20. uri.
13. aprila četrtek Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
19.	aprila petek ob 15. uri Slehernik. Izven.Znižane cene od 20 Din navzdol.
20.	aprila sobota. Zaprto.
21.	aprila nedelja ob 15. uri Slehernik, Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
22.	aprila ponedeljek B&nbury. Izven. Znižane cene od 24 in navzdol.
Opera.
Začetek ob 20. uri.
18.	aprila četrtek. Zaprto.
19.	aprila petek ob pol 17. uri Parsifal. Izven.
20.	aprila sobota. Zaprto.
21.	aprila nedelja. Traviata. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol.
22.	aprila ponedeljek ob 15. uri RarsifaL Izven.
dooodK:!
Glavni volilni odbor Jevti-ćeve liste za Dravsko banovino se je preselil v Nebotičnik, L nadstr., tel. 39-55.
X Počastitev spomina blagopokojnoga kralja Aleksandra Zedinitelja v Rumuniji. Združenje bivših romunskih vojakov iz svetovne vojne je priredilo v samostanu Marašestu polletno žalno svečanost v spomin viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Po ganljivi cerkveni slovesnosti so udeleženci odšli na zgodovinsko polje Marašesta, kjer je žena podpolkovnika Lazaria nabrala torbico prsti s tega polja, ki je igralo pomembno vlogo v zgodovini bojev za rumunsko neodvisnost in zedinjenje. To prst bodo poslali v Beograd, nato jo bodo pa položili na grob kralja-mučenika na Oplencu.
X Odlikovanje Nj. Vis. kneza - namestnika Pavla in Nj. Vis. kneginje Olge. Glavni odbor društva Rdečega križa je 13. t. m. na skupni seji z glavnim nadzornim odborom odlikoval z redom Rdečega križa, najvišjim odlikovanjem Društva Rdečega križa, Nj. kr. Vis. kneza-na-mestnika Pavla in kneginjo Olgo v znak priznanja Rdečega križa za visoko pozornost in podporo, ki jo je društvo Rdečega križa zmerom dobivalo od obeh visokih odlikovancev. — Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je blagovolil sprejeti v avdijenco 16. t. m. popoldne prvega in drugega podpredsednika društva gg. Svetozarja Tomiča in dr. Josipa Šiloviča, senatorja, in ravnatelja društva g. Mirka Marinkoviča, ki so mu pri tej priliki izročili navedeni odlikovanji.
X Natečaj za sokolske razglednice. Jugoslovanska sokolska matica v Ljubljani razpisuje natečaj za 6 sokolskih razglednic za božične praznike in novo leto. Po dva motiva naj predstavljata življenje v dravski, savski, primorski in ostalih banovinah. Nagrada za vsak osnutek ,|e Din'10000'—, ki mora biti izgotovljen v dveh barvah v velikosti 28 : 18. Konkurenti naj osnutke predlože do 1. junija .t 1. v zaprti kuverti s točnim naslovom in geslom, ki označuje original, na Jugoslovansko sokolsko matico, Ljubljana, Narodni dom.
Haeifssfašisiši ŠM
X Nova zgradba za pravno iakulteto v Beogradu. Na pravni fakulteti v Beogradu je bilo od 1. 1919. pa do danes vpisanih skupno 18.723 dijakov, od teh jih je napravilo diplomski izpit 3801, promoviranih pa jih je bilo 26. Ker so pa prostori pravne fakultete že pretesni za takšno obilico slušateljev, so sklenili zgraditi ovo poslopje zanjo. Državna hipotekarna ban-a je že dovolila 12 milijonov dinarjev posojila.
X Zanimiva tožba proti SUZOR-u v Zagrebu, 'ivši zdravnik SUZOR-a v Zagrebu dr. Bressan oži SUZOR, kjer je deloval več let kot rentgenolog, a si je pri tem delu nakopal tako nevarne •roškodbe, da so mu morali odrezati levo roko, a prav znatno odškodnino. Zahteva namreč oolno pokojnino (4312 Din mesečno), potem povračilo stroškov za zdravljenje v znesku 4500 dinarjev, povračilo zaradi izgubljene zdravniške rakse (60.000 Din na leto) in za bolečine in za irah pred naglo smrtjo odškodnino 500.000 dinarjev. SUZOR je pripravljen plačevati zdravniku samo pokojnino, glede ostalih terjatev pa >o odločilo sodišče.
X Zaradi poneverbe uradnega denarja se nora zagovarjati v Novem Sadu bivši načelnik novosadskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev Milan Stojanovič. Kolikor je doslej ugotovljeno, je Stojanovič poneveril okoli pol milijona dinarjev.
X Reke naraščajo. Zaradi zadnjega deževja so začele vse velike reke v naši državi nara-čati: Donava, Tisa in Sava. Boje se, da bodo vode še naraščale, če bo še kaj časa deževalo.
X Rudarji v Poznanovcu so začeli gladovno Javko. 80 rudarjev v Poznanovcu pri Zlatarju 'e pričelo gladovno stavko, ker že dolgo niso dobili izplačanih svojih mezd. Delavci morajo dobiti od podjetja še 35.000 Din. Rudniku je sicer tekstilna tvornica v Oroslavju, kateri rudnik dobavlja premog, ta znesek nakazala, a rudarsko Poglavarstvo v Zagrebu je to vsoto zaplenilo v :orist bratovske skladnice, ki ji je premogovnik Uidi ostal dolžan.
X V7 vodnjak je skoči! zaradi slabega šolskega spričevala 17!etni dijak nižje kmetijske šole v Zemunu Ivan Stipa.
X Obsojeni zagrebški peki. V Zagrebu je ponočno delo v pekarijah z odlokom banske uprave prepovedano. Zaradi prestopka tega odloka ie pristojna oblast te dni obsodila 25 pekovskih mojstrov na globe v znesku 150—500 Din.
X Mati ubila novorojena dvojčka. V soboto je prinesel kmet Ivan Hajdari iz Mihovljaha pri Čakovcu tamošnjemu grobarju zavoj, s prošnjo, da pokoplje brez nadaljnje preiskave in stroškov trupelce novorojenčka, ki je v zavoju. Grobar ie to prošnjo odklonil in je celo zadevo prijavil. Preiskava je dognala, da je Hajdari žive! skupaj z neko Marijo Mesaričevo, ki mu je nedavno rodila dva zdrava dečka, a mati je oba otroka umorila.
X TTvz semen v našo državo. Po poročilu ravnateljstva poljedelske vzorne in kontrolne postaje v Zagrebu se je v dobi od 1. oktobra 1934 pa do 31. marca 1935. uvozilo v našo državo čez carinarnice v Zagrebu, Koprivnici, Kotoribi, Sušaku in Virovitici tele količine raznega semenja: industrijskega: solnčnice 572.242, ricina 60.590, repe 368 tisoč 159, bučnega semena 2,014.878, kopre 1.226.641, arašida 1,075.026 in sezama 931 tisoč 227 kg, to je skupaj 6,248.763 kg; de-teljnega: rdeče detelje 87.473, lucerne 50 tisoč kg, skupaj 137.473 kg; vrtnega semena se je uvozilo 201.372 kg. Vsega skupaj se je uvozilo v našo državo 6,587.609 kg raznega semena.
X Preloženo zborovanje. Glavna zveza trgovskih združenj je sporočila zainteresiranim gospodarskim organizacijam, da se bo skupščina glavne zveze, napovedana za 21. aprila t. 1. vršila šele meseca maja t. 1.
X Brezposelnost v naši državi. Osrednja uprava za posredovanje dela v Beogradu sporoča, da je meseca marca t. 1. iskalo službe pri vseh javnih borzah v državi 26.414 moških in 5.423 ženskih delvcev, to je skupaj 31.837 oseb. Skupaj z nezaposlenimi delavci, kolikor jih je ostalo še prejšnji mesec, se je to število dvignilo na 52 tisoč 210 moških in 9.520 ženskih delavcev, to je skupaj 61.730 oseb. Na koncu meseca je ostalo brezposelnih 22.879 moških in 4 tisoč 179 ženskih delavcev, to je skupaj 27 tisoč 58. Meseca marca je bilo pri javnih delovnih borzah na ponudbo služb za 1458 moških in 1059 ženskih delavcev, skupaj za 2517 oseb. Od razpoložljivih služb se je izpopolnilo meseca marca za 1.199 moških in 897 ženskih delavcev, to je skupaj za 2096 oseb. Podporo je prejemalo skupaj 18.979 brezposelnih in izplačalo se je i,730.099'75 Din, in sicer 1,347.375'50 Din redne podpore, izredne podpore 312.121'50 Din, pot-nine 26.544'75 Din in v naturi 44.058 Din. Od te podpore se je izplačalo 37.229'70 Din uradnikom, 924.030'50 Din kvalificiranim delavcem, 690.779 Din nekvalificiranim delavcem in kmetom 79.060'75 Din. — Dne 1. aprila t. 1. je bilo v vseh javnih borzah za delo prijavljenih 23.668 brezposelnih delavcev in 4.333 brezposelnih delavk, skupaj torej 28.001.
UuliiJfifia
Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje za stranke v soboto, dne 20. aprila do 12. ure opoldne.
*	Redna skupščina Zveze selekcijskih organizacij za sivorjavo dolenjsko govedo v Ljubljani bo v sredo dne 24. aprila 1935 ob 14. uri pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
*	Brnski pevski zbor »Opus« in člani Češko-slovaške-jugoslovanske lige iz Brna so se odpeljali v Beograd in odpotovali na Oplenac, da se poklonijo manom našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in da polože na grob venec. Izletnike, ki bodo ob tej priliki prepotovali vso Jugoslavijo in priredili v vseh večjih mestih koncerte, vodila jugoslovanski konzul v Brnu prof. inž. Filkuka in tajnik Češkoslovaško-

JavSićeTO liife
jugoslovanske lige Stanislav Janek. V Ljubljani nastopijo na koncertnem odru unionske dvorane 27. aprila.
’* Marija Kokaljeva na zadnji poti. Včeraj popoldne je nastopila pokojna ga. Marija Kokaljeva svojo zadnjo pot v večnost. Pred hišo žalosti v Marmontovi ulici se je kljub slabemu vremenu zbralo številno občinstvo, da jo spremi na njeni zadnji poti. Po cerkvenih opravilih g. župnika Finžgarja ob asistenci dveh duhovnikov se je razvil žalni sprevod, v katerem smo opazili za globoko žalujočo rodbino, zastopnico ženskega saveza go. Minko Govekarjevo z več članicami, predsednico ženske Ciril-Metodove podružnice za trnovski in šentjakobski okraj go. Marijo Sičevo, zastopnike ruske kolonije v Ljubljani, starosto Ljubljanskega Sokola br. Kajzela, uradništvo Združenih papirnic Vevče s predsednikom dr. Pavlinom na čelu itd. Pagreb se je pomikal po ljubljanskih ulicah na pokopališče k Sv. Križu, kjer so blago pokojnico položili poleg pokojnega soproga k večnemu počitku.
*	Rezultat natečaja za znak Jugoslovanske akademske smučarske organizacije. Včeraj se je v seminarju g. univ. prof. Vurnika sestalo razsodišče, ki so bili v njem g. prof. Vurnik, kipar Niko Pirnat in umetnostni kritik Ante Gaber. Razsodišče je vpričo zastopnikov JASO podpredsednika g. Viktorja Nagya in tajnika g. Mirka Dermelja pregledalo vposlane osnutke. Konkurence se je udeležilo 16 z večino mlajših konkurentov, vendar pa moramo ugotoviti, da konkurenca ni pokazala prave višine naše dekorativne umetnosti. Izbera je bila zelo težka, ker večina osnutkov ni ustrezala predpisom, zlasti bi bilo pa znake nemogoče izvesti v predpisani veličini, ker bi postali popolnoma nejasni in nečitljivi. Zato je bilo takoj več osnutkov izločenih. Med ostalimi je pa razsodišče prisodilo I. nagrado prvi varijanti pod geslom »Elin« vpo-slanega osnutka, ki ga je napravil gradbenik g. Karel Šiefin. Ta osnutek je razsodišče priporočilo organizaciji za izvedbo, ker je najjasnejši in najčitljivejši, čeprav je mnogo podobnih značk že v rabi. Tudi glede simbolike je ta osnutek jasen in predeča vrh gore v snegu, črka »S« monograma JASO pa smučino. Drugo nagrado je razsodišče razdelilo osnutkoma z gesli »Ho-čem-morem«, delu gradbenika g. Maksa Megušarja, ter osnutku z geslom »Gore«, ki ga je napravil g. stud. arh. Emil Medvešček. Megušarjev osnutek ima mnogo simbolike, vendar bi bil pa naši splošnosti razumljiv le s komentarjem. Medveščkov načrt se pa odlikuje po svojem heraldičnem stilu in tudi po simboliki, vendar bi pa pomanjšan ne prišel do popolne veljave. — Konkurenca torej pravzaprav ni dala tega, kar je razsodišče pričakovalo in kar rabi organizacija. Zato je pa priporočljivo, da organizacija razpiše ožjo konkurenco med odlikovanimi avtorji. Nekateri neomenjeni osnutki so se odlikovali zlasti po pridni in lepi izvedbi, v splošnem so pa bili bolj primerni za grafiko in zlatarstvo.
*	Josip Schantel, trgovec v Ljubljani, je daroval mestnemu muzeju več zgodovinskih predmetov. Med ostalim tudi tri oljnate slike, predstavljajoče člane rodbine Schantel. Mestno poglavarstvo je navse prijetno iznenađeno, ko vidi,
da se ljubljansko meščanstvo v taki meri zaveda velike kulturno-zgodovinske važnosti mestnega muzeja in da rado prispeva ter se odziva povabilu mestnega poglavarstva. Darovalcu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zalivalo z željo, da bi našel med našim meščanstvom še mnogo vnetih posnemalcev.
*	Živilski trg je bil danes zaradi deževnega vremena bolj mrtev. Blaga je bilo sicer dovolj na prodaj, a kupovalk ni bilo mnogo. Najbolj so kupovali surovo maslo, med in jajca, ker se bliža že zadnji trenutek za potice. Cene so ostale neizpremenjene. Po mesu ni bilo mnogo povpraševanja.
*	Božji grobovi. Že v sredo so po ljubljanskih cerkvah začeli poslavljati božje grobove, ki jih bo, kakor kaže, tudi letos obiskala velika množica vernikov. Popoldanski cerkveni obredi so po vseh cerkvah dobro obiskani, največ ljudi pa obiskuje božje grobove v večernih urah, ko se ljudje vrnejo z dela. Božji grobovi v ljubljanskih cerkvah slove zlasti vsled svojega cvetličnega okrasja, posebno pri oo. frančiškanih in uršulin-kah, božji grob v stolnici pa učinkuje s svojo resno umetniško umerjenostjo. Resnobo velikega tedna pa še bosebno podčrtava oblačno in deževno vreme.
*	Raglje. V času, ko romajo zvonovi v Rim, jih nadomestujejo raglje, s katerimi imajo zlasti otroci veliko veselje, čeprav ne več toliko kot nekdaj, ko si je mladina ta glasbeni, oziroma ropotarski instrument sama izdelovala. Danes so raglje sicer bolj redke, vsaj v sredini mesta, ob periferiji pa jih je še vedno dovolj.
Ivan DražO — 78 letnik. V petek, dne 19. t. m. praznuje svojo 70 letnico častni predsednik pevskega društva »Slavec« g. Ivan Dražil. Za svoje vneto delovanje pri raznih narodnih pevskih društvih, zlasti pri »Slavcu«, kjer je deloval nad 45 let kot aktivni pevec, je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, ljubljanski občinski svet pa ga je lani ob 50 letnici »Slavca« odlikoval z imenovanjem za častnega meščana. Odličnemu narodnemu kulturnemu delavcu ob njegovem jubileju iskreno čestitamo!
Harllber
Tragik® Mwg. Keistania
Maribor, 18. apr. Na Pobrežje še vedno romajo velike množice radovednežev tudi iz oddaljenih krajev, da si ogledajo mesto, kjer je 271etni delavec Avgust Kelnarič storil nesrečno smrt. Ko je včeraj dopoldne ob 10. izdihnil radi nadčloveških naporov, so najprej ustavili delo, ki se je popolne na poziv in odredbo sreskega načelnika v Mariboru desni breg g. Makarja nadaljevalo, da vendar nesrečneža spravijo na dan in mu dajo krščanski pogreb. Strokovnjaki so si položaj temeljito ogledali in prišli do zaključka, da je do zasutega Kel-
28. aprila §110. uri
nariča mogoče priti le na ta način, da krog in krog vodnjaka izkopljejo nov jarek v obliki vijaka in na ta način pridejo do trupla. Računa se, da bo tekom današnjega dne in jutrišnjega dopoldne Kelnarič vendar osvobojen, žalibog ne več živ. V javnosti se mnogo komentirajo razlogi, zakaj ni bilo mogoče Kel-nariea dobiti še živega. Splošno je mnenje, da priprave niso bile zadostne.
*
A Iz občinskega sveta. Pretekli torek je imel mestni svet pod predsedstvom g. župana dr. Lipolda svojo 2. sejo, na kateri je sporočil g. župan, da je proračun mestne občine finančni minister potrdil; zahteval je le nekaj manjših izprememb pri dohodkih. Primanjkljaji se bodo pokrili s trošarino na alkoholne pijače. V imenu gradbenega odseka je poročal inž. Jelenc, da je programa za izdelavo regulacijskega načrta za bodoči veliki Maribor že izdelan. Dalje je mestni svet odobril vse načrte za izvršitev promenadne poti ob Aleksandrovi cesti med Prešernovo ulico in Trgom Svobode. Več prosilcem so bile nakazane podpore, nato pa je sledila tajna seja.
A Nenavadna najdba. V torek sta dva učenca našla pod državnim mostom v Usnjarski ulici še neiztreljeno topovsko granato. Dečka sta zadevo javila in granato so odnesli v topničarsko vojašnico. Zagonetno je, odkod je granata prišla pod most.
A Dva morilca pred sodiščem. V četrtek dopoldne sta se zagovarjala pred malim kazenskim senatom 21 letni delavec Jože Zelenko iz Hlaponcev in 22 letni kočarjev sin France Janžekovič iz žabovcev, oba zaradi umora. Zelenko je umoril 15. febru-raja Antona Megliča, Janžekovič pa je zaklal 4. marca Janeza Horvata. Zelenko je bil obsojene na 6 let robije, Janžekovič pa na 1 in pol leta strogega zapora.
A Zanimiva razprava. Jutri dopoldne se pred malim senatom Okrožnega sodišča v Mariboru vrši razprava zoper člane upravnega odbora zadruge Splošno gospodarsko društvo, ki je prišlo lani v konkurz. Obdolženi so podobno kaor svoj čas pri Kmetijski eksportni zadrugi in Edinosti, da so nabirali člane in jim obetali razne mogoče udobnosti, zlasti brezobrestna posojila itd. potem pa, ko je bilo treba realizirati vsote, ni bilo več denarja. Za to razpravo je opazovati v javnosti veliko zanimanje.
Napredovanja, premestitve in upokojitve Beograd, 18. apr. b. Napredoval je v VI. skupino kanonik stolnega kapitlja v Mariboru g. dr. Fran Cukala. Premeščen je k sreskemu sodišču v Slov. Konjicah sreski sodnik Petel Viktor, dosedaj sodnik sreskega sodišča v Surdulici. Z rešenjem ministra pravde je upokojen pri sreskem sodišče v Kozjem Jaspar Fran, uradnik X. skupine.
Si/.	pri Sr&dišiu
Društvo kmetskih fantov in deklet vprizori na velikonočni ponedeljek, 22. t. m., ob pol 3. uri pop. v šoli veselo vaško igro v 3 dejanjih od B. Petroviča »Ploha« in predigro Vrchlvc-kega »Oporoka lukovškega graščaka«.
Trbovlie
Predavanje. Pri Kolu jug. sester predava v četrtek, dne 25. t. m. ob pol 8. uri domačinka gdč. Rasta Pleskovičeva o pravu žene in otroka. Predavanje se vrši na vodenski šoli.
Regulacija ceste. V torek se je vršilo merjenje . na terenu za preložitev ceste v trgu mimo Španca in Ličarjeve vile. Dela se pričnejo v kratkem.
Setališče na Klečko obeta postati taka pridobitev našega trga, da mu bo delala tudi čast. Olepševalni odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva je že po parmesečnem obstoju dokazal upravičenost svojega obstoja. Ureditev šetališča na Klečko pa kaže, da so pri tem odseku tudi pravi ljudje. Ob zložno speljani poti bodo nameščene klopi in na pol pota bo večji prostor v senci dreves z mizo in klopmi. Celo studenček bo speljan na izprehajališče, da si bo lahko vsak pogasil žejo. Setališče pa bo zadobilo tudi svoj vzgojnokulturni pomen s posaditvijo spominskih lip in hrastov, ki bodo posajeni ob vsej poti do vrha. Pod drevesom bo kamen z vsekanim primernim besedilom. Tako dobe hraste general Maister, polk. Švabić in žrtve tujega nasilja, lipe pa bodo posvečene materi, Slomšku, Cankarju in Strossmayerju. Prostorček z mizo in klopmi dobi naziv »Hašnikov oddih« po pesniku ia skladatelju Hašniku, ki je svojčas župnik» val v Trbovljah. Vrh Klečice bo obzidan » stilu obzidja starih gradov; betonski stebri pa bodo nosili kupolo. — Vsa dela se že bližajo h koncu.
Pfaisfisa j®!*! fjf?arli#
Volilne priprave za državnozborske volitve v našem srezu so v polnem teku. G. Zdolšek je imel preteklo nedeljo voline shode na več krajih. Zanimivo je bilo, kako sta se pomerila dva kandidata na Planini, kjer sta napovedovala shode ob isti uri in v istih prostorih, g. Zdolšek in dr. Ogrizek. Že napeta radovednost, kako se bosta »dala« je privabila na shod mnogo sveta. Sicer pa je tudi_ drusrače zanimanje za te volitve mnogo večje offenih leta 1931. Gospodarska kriza upliva, da se opredeljujejo za volitve tudi taki, ki so bili prej že po naravi indiferentni. Da ne bi prišlo do nepotrebnih incidentov, sta se oba kandidata zedinila, da vodi shod kompromisni predsednik g. Romih, župan na Planini. Kandidata sta bila drug napram drugemu vzorno žentlmen-ska. To je vplivalo zelo pomirjevalno. Ljudje so uvideli, da nihče ne želi nepotrebnih incidentov in da bodo doživeli nekaj, kar na takih shodih ni navada. Kandidata sta razložila vsak svoj program, arzpoloženje volilcev pa se je obrnilo v prilog domačina Zdolška.
f ünbüani w Zvezdi
Solcolsfvo
II. OKROŽNI PROSVETNI DAN KAMNIŠKEGA OKROŽJA
Med najagilnejša sokolska okrožja spada brez dvoma kamniško sokolsko okrožje, saj je v nedeljo 14. t. ni. priredilo že svoj II. okrožni prosvetni dan. Letošnji prosvetni dan je bil v Mengšu. Sodelovale so vse edinice okrožja. Pred samo prireditvijo je bila okrožna prosvetna konferenca prosvetarjev in pevovodij ter skušnje. Sama prireditev se je pričela točno ob pol 16. v nabito polni dvorani sokolskega doma. Spored so otvorili skupni mešani zbori — okrog 60 pevcev in pevk — pod vodstvom br. Siberla s Paščanovim »Sokolskim pozdravom«, nakar je prisotne pozdravil okrožni prosvetar br. Ser-šek. Sledila je državna himna, nato pa sta izrekla pozdrave za ŽPO br. Janez Ponarc in za ZKD br. Boleslav Hiter. Po obeh pozdravnih govorih je nastopil možki zbor pevcev Sokolov iz Kamnika, ki je prav dobro odpel pod vodstvom br. Vremšaka »Narodni zbor« in Adamičeve »Završke fante«. Igralci-Sokoli iz Krašnje so nato prav lepo vprizorili odlomek iz Finžgarjeve »Verige«. Za njimi je nastopil novo ustanovljeni mešani zbor iz Domžal, ki je pod vodstvom br. Siberla kar dobro zapel Hubadove »Vesele bratce« in Ocvirkovo »Igraj Kolo«. Deca z Doba je v režiji br. Venturinija čedno vprizorila prisrčno dramsko sceno v 4 slikah »Sanje«, ki jo je spisala sestra Zavrtanikova. Kot zadnja točka prvega dela sporeda je bil nastop mešanega zbora iz Trzina. Ta zbor je odlično zapel ti'i°skladbe, med njimi težjo Jenkovo »Vračam«. Nato je mešan zbor Sokola Moravče pod vodstvom br. Kotnika zapel 4 pesmice, med njimi je najbolj vžgala »Boter polž«. Zatem je mladinski pevski zbor, edini v sokolski župi Ljubljana, iz Komende, ki ga vodi br. Trobiš, zares prisrčno in disciplinirano zapel tri krajše pesmice med navdušenimi ovacijami občinstva. Kvartet Sokola Radomlje je nato ubrano zapel tri pesmice, nakar so domačini Mengšani vprizorili jako čedno odlomek iz II. dejanja Meškove drame »Mati«. Spored je zaključil nastop združenih pevskih zborov s slovansko himno »Hej Slovani«. Vsa prireditev je bila v celoti na višku, sodelujočim bratska in iskrena zahvala. — Zdravo!
fe#iaf@r dr. dnsfaif Gr@g®mf — 75 ietmk
Popolnoma tiho in neopaženo je naš popularni in preskromni nekdanji tržaški prvak in sedanji senator, dr. Gustav Gregorin te dni praznoval svojo 75 letnico. Za ves narod pomembni praznik je utonil v šumu drugih prireditev in v volilnem hrupu.
Senator Gregorin je bil rojen 10. aprila 1860 v Sežani. Ko je absolviral gimnazijo v Trstu, je študiral pravo na Dunaju ter leta 1887. promoviral v Gradcu. Koncipent je bil v Sežani in tudi v Postojni, nato je pa 1890. odprl v svojem rojstnem kraju samostojno odvetniško pisarno, ki jo je že leto pozneje preselil v Trst, mesto svojega največjega razmaha, triumfalnih zmag in najbridkešje tuge.
Mladi dr. Gregorin je pričel z borbo za slovensko uradovanje, obenem je pa organiziral tržaškim Slovencem volilni aparat, tako da so si kmalu priborili vseh 6 okoliških mandatov za mestni svet, ki je v Trstu imel funkcije deželnega zbora. Pod njegovim vodstvom so Slovenci nastopili tudi v mestu samem izpočetka z neznatnim številcem 64 glasov, leta 1911. pa že z impozantno silo 5.648 volilcev za državni zbor. Po njegovem prizadevanju je postala »Edinost« dnevnik in je dobila tudi svojo tiskarno. Starosta tržaškega Sokola je bil polnih 9 let in 2 leti je bil tudi na čelu primorske sokolske župe. S hladno razsodnostjo in izrednim taktom ter preračunljivostjo je z naj večjo vnemo sodeloval v odboru političnega društva »Edinost« ter vodil boj za ustanovitev slovenske narodne šole v Trstu. Bil je tudi predsednik kura-torija privatne tržaške slovenske trgovske šole, saj se je v toku svojega mnogo desetletij trajajočega delovanja uveljavil doma in tudi v daljni tujini za kapaciteto na gospodarskem polju. Vplivna tržaška posojilnica in hranilnica je bila njegova najljubša varovanka in za svoj najsrečnejši trenutek je smatral, ko je prestopil prag impozantnega Narodnega doma, ki mu je postavil temelje. V Narodnem domu je doživel svoje največje veselje in izpil tudi najgrenkejšo ča,šo esreče. Pri požigu Narodnega doma so zgoreli skoraj vsi sadovi njegovega vedno idealno požrtvovalnega in do skrajnosti nesebičnega dela.
V svobodni državi ga je na Bledu doletela strašna vest o katastrofi. In v dna src pretreseni Blejci so se strnili ter izlili svoje solze sočutja pod njegovim oknom v pesem »Morje adrijansko«. Morda himna ni bila peta še nikdar tako čustveno, kakor oni nesrečni večer ob Blejskem jezeru.
Senator Gregorin je pa na gospodarskem Polju ustvaril še več in skoraj prekosil v
tem pogledu tudi Ljubljano. Njegova dalekovidna iniciativa je ustvarila Jadransko banko i naš jubilant je postal njen prvi podpredsednik. Od leta 1905. do 1915. je bil njen najmočnejši in najzanesljivejši steber, a tedaj ga je v svetovni vojni poklical v inozemstvo klic porajajoče se Jugoslavije.
Tržaške Slovence je zastopal v mestnem svetu, kmečke občine svojega rodnega okraja po v goriškem deželnem zboru. Leta 1911. je bil izvoljen tudi v državni zbor na Dunaju, vendar so ga pa slovenski in hrvatski politični voditelji na svojem sestanku meseca majnika 1915. v Trstu sklenili poslati v inozemstvo zastopat težnje avstrijskih južnih Slovanov za zedinjenje s Srbijo v današnjo Jugoslavijo.
Kakor mravlja je deloval dr. Gregorin v Jugoslovanskem odboru v Londonu in sodeloval pri njegovih publikacijah s članki in noticami propagandistične tendence. V posebnem angleškem memorandu je ob majski deklaraciji dokazoval angleškemu zunanjemu minstru. da Slovenci ne streme samo po avtonomiji v okviru habsburške monarhije, temveč po združitvi s Srbi in Hrvati v samostojno državo. V prevratnih dneh 1918. se je udeležil prevažne konference v Ženevi in ob mirovnih pogajanjih je izdal v Parizu brošuro »La question de l’Adriatique«, kjer je dokazal naše pravice
na Jadran in Trst. Sodeloval je tudi pri raznih drugih spomenicah in brošurah o Goriški, Istri, Reki in o Trstu, kjer glede Trsta pripušča kvečjemu avtonomijo. Predstavnikom ameriških Združenih držav, Anglije, Francije in Italije je leta 1920. izročil protest proti vsaki rešitvi italijansko-jugo-slovanskega spora, ki bi ne bila v soglasju z načelom samoodločbe narodov. Pri tem se je skliceval na važno zgodovinsko dejstvo, da je bil rimski pakt priznan od italijanskega ministrskega predsednika in tudi od samega italijanskega kralja. Omeniti moramo, da je dr. Gregorin ves čas delal brez plače in se tudi v inozemstvu preživljal na svoje stroške.
Iz Pariza je dr. Gregorin 1. 1920. prišel na Bled, nato se je pa nastanil v Ljubljani, kjer še sedaj živi. Med tem časom je napisal nešteto tehtnih razprav o našem narodnem gospodarstvu, zlasti pa o valutnem vprašanju, predvsem se je pa brigal tudi za našo gospodarsko propagando v inozemstvu.
Jubilantove neprecenljive žrtve in zasluge za ves jugoslovanski narod je blagopokojni kralj Aleksander jubilantu priznal, ko ga je počastil z imenovanjem za senatorja.
V bojih za srečo vsega jugoslovanskega naroda osivelemu dr. Gregorinu še mnogo vedrih pomladi in plodonosnih letin!
Jubiiei dr« Hud©ffa Mama
Dr. Rudolf Marn, načelnik trgovskega oddelka kr. banske uprave, agilni in zaslužni javni delavec, je dosegel svoj 60. rojstni dan. Že kot mlad dijak se je lotil pisateljevanja in je kot gimnazijec, s tovariši izdajal razne dijaške liste. Kasneje se je udejstvoval kot novelist in potopisec. Tudi prevajal je. Mladinoki roman »Mali lord« je v knjižni obliki izšel v njegovem prevodu. Več let je urejeval kamniški »Naš list«, dolgih šestnajst let pa je bil marljiv urednik »Trgovskega vestnika« in »Trgovskega koledarja«. Križem po slovenskih mestih je poleg tega prirejal strokovna predavanja in mnogo njegovih strokovnih sestavkov je izšlo v obliki samostojnih brošur. Jubilant je bi] razen tega urednik »Slovenskega obrtnika« in »Gostilničarja«. Več gospodarsko-stro-kovnih institucij mu je izrazilo priznanje za njegovo vsestransko delo na ta način, da co ga izbrale za častnega člana.
»Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem« je bila ustanovljena 1. 1905., koj naslednje leto pa že vidimo dr. Marna kot njenega tajnika in referenta. Tu se je marljivo udejstvoval pri sestavljanju propagandnih prospektov in brošur. Pomagal je s svetom in pere-
som in je nazadnje 1. 1923. bil izvoljen za predsednika sedanje »Zveze za. tujski promet za Slovenijo v Ljubljani«, ki ji še danes predseduje z isto čilavostjo in iniciativnostjo, kakršna jubilanta odlikuje povsod. Dr. Marn je bil več let v upravnem odboru Putnika v Beogradu, naš Bled in Bohinj pa sta ga izvolila za častnega občana oziroma za častnega člana tujskoprometnega društva.
Kot načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo je bil vedno v vsem informiran in ekspeditiven, vesten in vseskozi nepristranski. Lastnosti in odlike, ki si jih tako želimo pri naših javnih funkcionarjih. Koliko je storil za naš napredek, vedo ie naši gospodarski krogi, ki jim je najboljši svetovalec in podpornik. Za svoje plodonosno delo je tudi že prejel najvišje priznanje in je odlikovan z redom sv. Save in Belega orla.
Vsem, ki se jubilanta spominjajo s toplimi čestitkami, se pridružujemo tudi mi z odkritosrčno željo, da nam ostane še dolgo tako čil in čvrst in doživi najgrandioznejši razmah našega tujskega prometa, ki mu je najskrb-nejši boter.
PasII©if na ¥Icsj
Kot pripravo za velikonočne praznike se je odločil Ljudski oder na Viču, da vprizori v velikem tednu noviteto pasijon »V času obiskovanja«, ki ga je za naše odre priredil član Narodnega gledališča g. Edvard Gregorin. Ljudski oder je vprizoril doslej ta misterij v nedeljo 14. t. m. dvakrat, v torek in danes. Na velikonočno nedeljo pa bo vprizoritev ob 15. in 20. V torek zvečer je bila dvorana Prosvetnega doma zopet napolnjena do kraja ter je predstavi prisostvoval avtor sam g. Gregorin. Med odmorom je pozdravil avtorja predsednik Ljudskga odra g. Viktor Kozamernik in mu izročil krasen lovorov venec s primernim posvetilom. G. Gregorin se je toplo zahvalil za darilo in izrazil svoje veselje nad lepo uspelo prireditvijo. Pri predstavi sodeluje nad 60 igralcev, režijo pa vodi g. Miha Kunaver. Opozarjamo na lepo vprizoritev in vabimo k obilnemu posetu.
ZakliuiekEadruiste trg. šole w Lmbllam
V sredo, dne 17. aprila ob 15. uri se je izvršil na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani slovesen zaključek Zadružne šole v Ljubljani, ki se vodi vzporedno s trgovsko šolo in ima namen, podati kmečkim posestnikom in njih sinovom pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge.
Slovesnega zaključka so se udeležili: za kr. bansko upravo inž. Jos. Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka, in inž. Jelačin, referent za zadružništvo; za Zadružno zvezo v Ljubljani g. Karel Capuder, poslevodeči podpredsednik, in za Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani g. načelnik Ivo Sancin.
Ravnatelj Zadružne šole g. Jos. Gogala je pozdravil navzoče zastopnike, ki so s svojo udeležbo dokazali, kako zelo se zanimajo za delovanje Zadružne šole in kako skrbno zasledujejo učne uspehe in oposobnosf novih zadružnih delavcev. Dalje je poročal, da se je Zadružna šola pričela dne 15. oktobra 1934 in da je trajala do danes, t. j. 17. aprila 1935, torej polnih šest mesecev. V Zadružno šolo je bilo sprejetih 37 učencev, od katerih jih je priporočila Zadružna zveza 24, Zveza slovenskih zadrug pa 12, dočim je enega priglašen-ca iz Koroške sprejel iz lastne iniciative ravnatelj sam, ker je prepričan, da so zadružno izobraženi narodni delavci še posebno potrebni med našim ljudstvom tam preko meja. Tekom šolskega leta so izstopili 3 učenci, tako da jih je bilo ob zaključku 34.
Daljo je poročal g. ravnatelj, da sta finansirali Zadružno šolo: Zadružna zveza v Ljubljani, ki je prispevala k vzdrževalnim stroškom šole 23.040 Din, in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, ki je prispevala 11.520 Din.
Vsi udeleženci Zadružne šole, ki so prosili kr. bansko upravo za podpore, so dobili štipendije v skupnem znesku 36.100 Din. Za podpiranje udeležencev Zadružne šole se je posebno zavzel bavši ban gospod minister dr. Drago Marušič, kateremu bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala in priporočilo za v bodoče.
Učni uspeh učencev Zadružne šole je naslednji: Zdelali so: 3 z odličnim uspehom, 8 s prav dobrim, 20 z dobrim in le 1 z zadostnim uspehom. Dva učenca pa nista izdelala.
Po ravnateljem poročilu so gg. predavatelji pregledno izpraševali predelano snov iz posameznih predmetov in sicer: Jos. Gogala zadružno knjigovodstvo, promet, menično pravo in trgovinstvo, Fr. Kobler slovenščino, K. Der-mastia zemljepisje, Leop. Namorš računstvo in kmetijsko blagoznanstvo, Rud. Schauer zadružništvo in vodstvo pridobitnih zadrug, ter razrednik Anton Kralj zadružno pravo in vodstvo keditnih zadrug.
K sklepu se je g. ravnatelj Jos. Gogala zahvalil gg. zastopnikom za njihovo udeležbo in jih prosil, naj sporoče korporacijam, ki jih zastopajo, svoje vtise o delovanju Zadružne šole, dalje da sporoče zahvalo za denarno pomoč in podpirajo prošnjo za pomoč tudi v bodoče, da se bodo še drugi mogli izobraziti sebi in drugim v korist. Dalje je še opomnil, da je njegova želja, da bi Zadružna šola obrodila tudi državljansko vzgojne uspehe. Rekel je: »Tekom šolskega Leta sem imel večkrat priliko vžigati v vas državljansko zavest in ponos in upam, da te besede niso padle na nerodovitna tla. Zdaj, ko odhajate nazaj na svoje domove, zanesite te misli med svoj narod, da bomo vsi prepojeni domovinsko ljubezni, da bomo ponosni, da smo sinovi naše narodne države in da se bomo z največjo iskrenostjo oklepali naše Jugoslavije.
Kultura
Obisk pri fmiti Mezelom
^äuiita Mezetova je danes v Beogradu kaj popularno ime. Komaj pol leta na doskah beograjske opere, si je na mah osvojila gledališko publiko in kritiko, ki se o njej vselej izraža samo v superlativih. Ilustrirani listi prinašajo njene slike kar na celi strani. — In res, če človek vidi njeno Neddo (Bajazzo), Mi-hii (Bohem), Emino (Zulumčar), Dorico (Dorica pleše) in povrh še čita kritike, ki pra-v‘io n. pr.: »Gospodjiea Anita Mezetova, pe-Vački i, glumački na visini, je zrelo umetnički 0svarila svoju ulogu« ali »Gdjica Mezetova je dragocena tekovina naše scene«, se mora od ponosa na našo mlado ožjo rojakinjo razveseli še celo tako zakrknjeno kranjsko srce, kakor je moje.
Zato ni čudno, da se nisem mogel upreti sy°ji želji, videti gdč. Mezetovo od blizu v ’Rcni domačnosti in povprašati jo po tem m 0rieni. To ni tako preprosta stvar, ker je mlada Obletnica na moč zaposlena v teatru in pri Jaznih koncertnih prireditvah. Ko sem si tele-°nično izposloval zagotovilo, da ne bom nnd-,ežen, sem se nekega dne res znašel v priletnem salonu pod veliko čargovo sliko. Zvon-Smeh za bližnjimi vrati me je opozoril, da ®em prišel o pravem času. In res se je koj alo pojavila gdč. Mezetova, vsa nasmejana, Prikupnim enoletnim sinčkom svoje sestre naročju.
»To je moja največja radost,« mi je rekla, ko sva si segla v roke, »ta mali sladki Gre-gec. Kadar sem zlovoljna ali utrujena od skušenj, samo da ugledam Gregca, pa sem spet dobre voljo.«
Zavidanja vreden otrok, sem si m telil, ko sem se zagledal v žareče oči gdč. Anite, toda rekel nisem n'.
Spustila je otroka na tla, ki je malo racljal po sobi, pa se kar hitro vrnil k svoji mladi
teti in ji z gesto odkril željo, da z njim zapišeš in zapoje... Dorica pleše, zemlja se trese, hoja ta boja, Dorica moja..., kar mu je teta seveda rada ugodila.
Medtem ko je gospodična Mezetova pohitela, da mi postreže z oranžami in bonboni, sem se zleknil v udoben fotelj v njeni sobi, ki je, vsa oblita s solncem, zares primernejši okvir za razgovor z dekletom tako izrazito južnjaškega tipa, kakor je gdč. Mezetova, čeprav po očetu in materi čista Slovenka. Da, ona sama, solnce, svetlo zelena oprava, kaktus, oranže na mizici pred mano, Cudermanov portret, ki posrečeno povdarja prikupno eksotiko njenega obraza, kako bi se ne prepustil iluziji, da sem nekje daleč na jugu, v Valenciji, v Rio de Janeiru.
Na otomanu slonček, punčka z zlatimi lastni, na klavirju medvedek. »To je pa Gregčeva galerija,« sem dejal. »O ne, to je moj medvedek, moja punčka in moj slonček. Tako rada jih imam. Nikoli mi nič žalega ne store,« :ni je odvrnila in zraven tako prijazno pogledalo medvedka, da bi si bil tudi jaz najraje nadel medvedjo kožo.
To moje pisanje naj vas jta nikar ne zavede na misel, da je gdč. Me .slova naivka ali pa, da je kaj narejenega v njenem veselju nad lutkami. Imam vtis, da je res nekaj otroško prisrčnega in lahkotnega v njeni naturi, kar je pa navsezadnje, če hočete, le izraz uprav mete’ canskega smisla za pestrost in hkrati veselje nad v in. kar jo obdaja.
In končno, kdor ima srce, ga ima tudi za mrtve stvari. Gospodična Mezetova se z obču-
dovanja vredno resnostjo in vnemo posveča svojemu poklicu, vendar mislim, da njeni uspehi v največji meri slone na tem, ker se z vsem srcem uživlja v svoje vloge. Iskreno občutje daje barvo njenemu glasu in njeni igri prepri-čevalnost, ki jo publika vedno občuti. To je pot prave umetnosti.
Vse to i'o stvari, ki jih človek ugotovi že. če gleda gospodično Mezetovo na odru. Da di opravičil svoj obisk ih hkrati tudi to pisanje, bi bil moral zvedeti kaj več od gospodične Me-zetove. Na primer, kaj misli o svojem sedanjem teaterskem udejstvovanju in kakšne načrte ima za bodočnost. Reči pa moram, da nisem mara! gospodične mučiti s stereotipnimi vprašanji in sem raje pustil, da se je pogovor razpletel o vsem mogočem in da bi kvečjemu znal povedati,, da so njena otroška leta tekla v Trstu, Kamniku in Rožni dolini, da je obiskovala konservatorij v Ljubljani in se izpopolnjevala na Dunaju, da je nastopala na koncertih in v gledališču v Ljubljani, da je njen prvi angažman v beograjski operi, o katerim je prav zadovoljna, da bo v kratkem pela Manon in Koštano in da je v pogajanjih za gostovanja v inozemstvu. Sicer pa, kaj se bom opravičeval — naj poskusi kdo drogi postavljati »pametna« vprašanja in si zapomniti odgovore spričo tako senzualnih ust, temne breskvarte polti, črnih las in velikih, črnih oči, ki se s pogledom radostno upirajo na medvedka ali slončka, a vas le malomarno ošinejo od časa do časa. Če bom drugič bolj srečne roke, bom še poročal.
Odmevi O križevih ßotih
in božiih grobih
»Lidovi Noviny« so 9. t. m. ob polletnem. spominu na našega pokojnega kralja zapisale med drugim: »Zahrbtno zadet je padel veliki kralj zato, da bi bilo uničeno njegovo delo zedinjenja. Prijatelji so stali Jugoslaviji ob strani v njeni žalosti, odpadniki in neprijatelji pa so se prikrito nadejali, da bo s smrtjo Zedinitelja uničeno tudi zedinjenje. A ti, ki so zaupali, so dobro vedeli in tudi za hip niso podvomili, da ni sile, ki bi uničila jugoslovansko enoto, Ta more biti ogražana, nikdar pa ne uničena ... Pričakovana zmeda ni nastala. In tudi v tem se niso varali prijatelji jugoslovanskega naroda. Poznali so veliko silo tega naroda, ki s svojim temperamentom včasih zaide k težkim napakam, ki se pa takoj zave svoje enotnosti, kadarkoli pride zanj težka, ura, V tem narodu, ki ga prištevajo k mojim narodom, je več prave velikosti, kakor v nekaterih narodih, ki jih štejejo za velike.«
—o—
V zvezi s sklepi streike konference je o italijanskem stališču v vprašanju razorožitve zapisal milanski »II Popolo d’Italia«: »V Stresi dosežena skupna moralna in politična fronta je naperjena proti kakršnemu koli ogrožanju miru. Sporazum je nastal iz obrambe pred skupno nevarnostjo. Fašistična Italija se sicer nikoli ni strašila preizkušnje še tako velike vojne in se je tudi sedaj ne boji. Toda nevarnost novega, celi Evropi pretečega orkana, je vznikla naenkrat, in sicer ne toliko zaradi oboroževanja samega na sebi, kolikor zaradi svojega obsega in ritma. Vojašku logika more sicer že sama privesti do najvišje napetosti sil, če pa zraven onemogoči še sodelovanje držav, utegne tudi na političnem polju vznemirjati in na obrambno povezanost sovpli-vati. Če pa vojaški kriterij Unijo enakopravnosti prekorači, je navnotežje porušeno in iz posplošene nevarnosti nastane moralna zapoved skupne obrambe.«
--O---
O nemškem oboroževanju je priobčil »Daily Mail«, zanimive številke, iz katerih posnemamo: Junker jeva tvornim v Dessau izdela dnevno H kompletnih aeroplanov. Prav tako mrzlično dela tudi tvrdka Heinckel v Warnemünde, ki izdela, dnevno po en lahki in vsake tri dni po en težki (bombni) aeroplan. Izdelanih je 30 novih vojnih letališč, in to v Ha-rui.zt pri Frankfurtu, v Waiblingenu pri Stuttgartu, v Göppingenu na Würtemberskem, v Bayreuthu, Wünsdorfu pri Berlinu, Grossen-Iminu pri Dresdenu, nadalje v krajih: Prenz-tau, Kottbus, Riesa ob Labi, Dresden, Chemnitz, Wurzen, Kamentz, Erfurt, Opeln, Glei-witz, Liegnitz, Sagan, Finslertmlde itd. — Po podatkih pariških »Dernieres Nouvelles« je v Junkerjevih tvornicah zaposlenih 13.000 delavcev, tvrdka Heinckel pa jih ima 500. Vojaško letališče v Kottbusu more sprejeti 150 aeroplanov in 300 letalcev.
Veliki teden je posvečen spominu Kristove-ga trpljenja. Cerkveni obredi po svoji vsebini in simbolu po vrsti predočajo dogodke zveli-earjevib zadnjih dni in duhovščina ima v velikih cerkvah celo razdeljene vloge posameznih oseb velike tragedije, ki nam jo je ohranil evangelij. Pozorišče te tragedije je pot, ki ga je Krist prehodil v Jeruzalemu iz hiše Pilatove s težkim križem na Kalvarijo, in se zato imenuje '/-križev pot«, ki se zaključuje s polaganjem Njegovega trupla v grob. Velika noč je zmaga velike žrtve: vstajenje!
V Jeruzalemu je torej pravi križev pol, ki so ga obiskovali že prvi kristjani z največjo spoštljivostjo. Ves krščanski svet je v križarskih vojnah prelival kri in umiral za osvoboditev svetih mest v Palestini, zlasti pa za osvoboditev križevega pota in božjega groba v Jeruzalemu iz rok nevernikov.
Ko je 1. 636. islam podjarmil Jeruzalem, skoraj ni bilo več mogoče romanje v Sveto deželo. Kristjani so si doma ustvarili križeve pote, ki so sprva imeli le po 5 postaj. Ko so v križarskih vojnah narodi spoznali in tudi videli pravi križev pot, so ga posnemali že v bolj razširjeni obliki, da so tudi v Evropi imeli v XV. stoletju že po 10 postaj. Na severu je najstarejši križev pot v Niirnbergu, ki ga je 1. 1490. napravil kipar Adam Krall. Ima šele samo 8 postaj in spada med najslavnejše umetnine. Pozneje je prišlo v navado 14 postaj, kolikor jim imamo tudi še dandanes.
Postaje najstarejših križevih potov se vijejo kakor v Jeruzalemu, najprej po mestu, nato pa iz mesta na kak bližnji grič, kjer so navadno postavili tudi kapelico z božjim grobom ali pa celo cerkev, kjer je majhen prostor, ki je večkrat tudi pod cerkvijo, predoča božji grob, cerkev je pa večkrat posvečena kateremkoli svetniku. Spomnite se na Kalvarijo pri Škofji Loki, na Žalostno goro nad Mokronogom ali pa kar na iložji grob pri Ljubljani. Kranj n. pr. ima samo Kalvarijo nad kolodvorom. Pozneje so prišli v navado tudi križevi poti po cerkvah, ki je sedaj predpisan za vse cerkve.
Posebno zanimiv je pravkar omenjeni božji grob v Stepanji vasi. Tu imamo sicer postaje obzidju pokopališča okrog cerkve sv. Stefana, prvega mučenca, v posebni kapelici v desnem oglu pokopališča jo pa božji grob. Ta kapela je skoraj natanko posneta po kapeli božjega groba v Jeruzalemu. In take božje grobe imamo tudi na Žalah pri Kamniku, v Dedujem dolu pri Višnji gori, na Jurjeviči pri Ribnici, na Grmu pr Novem mestu, v Mooswaldu pri Kočevju, v Sevnici. Novi Štifti nad Gornjim gradom in tudi pri Brežicah. Celo njih velikost je skoraj popolnoma enaka kapeli božjega groba v Jeruzalemu, kakršna je bila do 1. 1808., ko so njeno gotsko obliko izpremenili v ruskem slogu. Ti naši božji grobovi so vsi zidani v Valvasorjevi dobi.
Največjo Kalvarijo imamo nad Šmarjem pri Jelšah pri Sv. Roku, kjer so v letih 1743 do 1753 po prizadevanju župnika dr. Mateja Vrečarja zgradili 6 manjših in 8 velikih, cerkvicam podobnih kapel. V zadnji nad »svelimi štengami« je božji grob. Kapele so okrašene z
izvrstnimi freskami in plastičnimi skupinami. Cerkev sv. Roka s Kalvarijo je eden naših uaj-bogatejših umetnostnih spomenikov, odlične so pa tudi Jelovškove treske na Žalostni gori nad Mokronogom.
Ali naš največji freskant France Jelovšek ni poslikal samo zadnje postaje križevega pota in »svetih šteng« na Žalostni gori, temveč v Narodni galeriji vidimo tudi njegov leseni božji grob iz cerkve v Mekinjah pri Kamniku. Delo je najbrž iz njegove delavnice, ker niti od daleč ne dosega njegovih umetnin najvišje cene.
Taki božji grobi, ki jih veliki teden postavljamo im cerkvah, so se najbrž razvili iz obredov velikega petka. Duhovnik vzame zakrit križ, ga odgrne in pokaže vernikom, nato ga pa položi na črn prt, sezuje čevlje in ga trikrat poljubi. Križ so pričeli izpostavljati za češče-nje zlasti tam, kjer so imeli svetinje sv, križa. Križ so jeli polagati tudi v grob. V solno-graški nadškofiji so križ nosili celo na nosilih, kakor mrliče, iti ga polagali v grob. Najbrže so tudi pri nas delali tako, kjer je bil v veljavi solnograški obrednik. Pokladali so pa tudi hostijo v grob, kakor je še sedaj monstranca s Sv. telesom izpostavljena na božjem grobu. Večkrat so hostijo dajali tudi v Kristova prsa, da se je videla v odprti rani. Takega Krista s široko odprto rano lahko še vidite, če greste iz Škofje Loke proti Sv. Duhu v tako imenovanem Žbalcovem znamenju ob cesti proti Kranju. Do njega pa pridete tudi, če z loškega kolodvora krenete z bližnjice nekoliko po
cesti proti Sv. Duhu. Zanimiva umetnina je v škofjeloški cerkvi morala napraviti prostor šablonskemu misijonskemu križu. Brez dvoma bi križa mogli zamenjati in župnik g. Podbevšek, ki je restavriral župno cerkev, bi s tem pridobil novih zaslug za obrano umetnostnih spomenikov. Še danes pokladajo pri božjih grobih križ na tla, da ga poljubljajo.
Ker so pa iz evangelija vedeli, da so. Krista pokopali v vrt, so okrog groba napravili tudi vrt s cveticami in kulisami ter sploh z vso sce-
nerijo, kjer vidimo tudi Kalvarijo in Jeruzalem. Nikakor pa naš božji grob ne sme biti brez pisanih lučk, kjer ima vsaka barva svoj pomen, zlasti pa ne brez stražarjev, ki vzbujajo največji rešpekt pri otrocih.
Prav zanimivo je pa pri božjih grobih to, da jih rimski obrednik sploh ne pozna in jih mnogi rimski dekreti imenujejo ceio za razvade, nekatera določila jim pa naravnost nasprotujejo. Ali starim navadam in tudi razvadam so se prilagodili obredniki posameznih škofij in tako nam je ohranjena ona mistična poezija velikega tedna, ki iz detinskih let deluje na nas vse življenje. Ali ni, kakor bi kal pogledala iz črne zemlje na dan, ko majhni možek v prvih hlačah strmi v tajinstvena čuda sveta, v žrtev, smrt in poveličanje.
In tako so v protireformaciji tudi pri uas nastale pasionske igre. Igrali so jih jezuitski dijaki, z največjim pompom — po naše rečeno — z opremo ameriških filmov so jih pa uprizarjali kapucini v Ljubljani in Novem mestu, v Kranju in v Škofji Loki. Sodelovalo je pri teh procesijah po več vasi in vsi obrtniški cehi. Posamezne skupine so predočale razne prizore Kristovega trpljenja in tudi alegorije, da je v mesta pridri svet z vseh strani. Iz teh obhodov je pa nastala slovenska dramska umetnost. Zapomnimo si dobro, da loški podložniki niso znali nemščine, drugače bi jim ne bili napisali slovenske pasionske igre. In še danes misli celo naša inteligenca, da je bilo Loško gospostvo nemško. Kot sveto relikvijo hrani škofjeloški kapucinski samostan rokopis navodila za pasionsko procesijo s slovensko igro Kristovega trpljenja. Spev ima nad 1000 slovenskih verzov in le par nemških stihov. Letnica 1721, na tem rokopisu pomeni pričetek slovenske gledališke umetnosti.
Ker so se pa tp ifrn povsod izpremeuile v
v Rimu v procesi!j: molijo križev r,.;
prav razuzdan teater, so jih morali prepovedati. tu konec je bilo pijančevanja in pretepov za glavne vloge, konec sramote, kdor je bil obsojen za Judeža Škarjota!
t.e v Gozdanjab gori nad Vrbskim in Osoj-skim jezerom še igrajo slovensko pasionsko igro.
Pasiou našega naroda. V grob so ga položili ...
In tretji dan je vstal!
n oratovščine »Srečna smrt« te dni
Do&olinjeno /e...
Velika tragedija, ki se je pred dvema tisočletjema odigrala na Kalvariji, stopa z velikonočnim spominskim praznikom zopet pred nas. Učlovečeni Bog je dal svoje življenje, da bi z lastno krvjo zapečatil veliko delo prerojenja sveta. »Dopolnjeno je«!
Dva tisoč let se kršanski svet ob tem času poglablja v razmišljanje o tem, dva tisoč iet, pa se vendar zdi, kakor da to veliko, božje delo še do danes duhovno ni stopilo k nam! Vse besede o sveti, nadzemsko plemeniti žrtvi so tekom stoletij okamenele. Na uho udarja glas, srce ga ne čuje. Zver v človeku vstaja, se dviga in rase. Kakor božji žrtvi v zasmeh, kakor boljšemu v člo veku v roganje.
In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo do tal! Skale so pokale, grobovi so se odpirali in tema je objela ves svet. — Da, pred dvema tisočletjema. In danes smo -opet tam. Na jeziku ime Odrešenika, v srcu — Satana! Taka je danes Evropa. Kamor se oko ozre, povsod tema. Kri ne teče, besede pa, ki diplomatsko nališpane krožijo, so ali puhe in prazne, ali pa diše po krvi. Svet se krči v trpljenju. V trzavici, ki ga pretresa, človeštvo zaman išče Izhoda. Nikjer ni varnega pristana, nikjer tistega trdnega debla, ki si ga danes vsi želimo bolj nego kdajkoli. O miru govorimo, o granitni stavbi miru, vendar imamo vsi občutek, da je ta granitna stavba povezana komaj — z lasmi.
Grobovi molče, a njih nemi krik le pretresa ozračje. Kdo ga čuje? Satan razdejanja praznuje zmago, seje nezaupanje, sumniči, hujska in razdvaja. Skale pokajo —: Dopolnjeno je —! In vendar še žari luč s Kalvarije. Le oči je treba odpreti prisluhniti s srcem, z dušo.
----In je vzel kruh v svoje roke, ga
razlomil in dal učencem rekoč: »To je moje telo«.
V svoji čudoviti preprostosti razodevajo
Odrešenikove besede vse, česar iščemo, za čemer kakor slepci tavamo in ne moremo najti. Poleg mistične tajne je s temi besedami tudi za ureditev našega življenja in sožitja v človeški družbi dana poglavitna smernica: Jedro miru, dela in uspeha je v kruhu, je tam, odkoder kruh izvira, je torej v zemlji.
»To je moje telo« — življenje ima kljub svojemu nemiru, večnemu presnavljanju in iskanju vendar neko stalno osnovo, v kolikor je sploh mogoče govoriti o stalnosti. Ta edina osnova je zemlja, je tisti, ki z njo živi, ki jo obdeluje in neguje, ki nam skrbi za kruli, za to, kar si je Bog-človek pred smrtjo izbral za — svoje telo. Ta misel, to spoznanje je tako preprosto, da se samo vsiljuje količkaj mislečemu človeku. Vse, kar smo dosegli, vse. kar bo človeštvo še doseglo, vse korenini v zemlji, izvira iz nje. To ni materializem temveč spoznanje, da duh in vse, kar imenujemo delo duha, v svojem poslednjem bistvu ne izvira iz česa abstraktnega, temveč je le en načni, ena veja življenja, ki s poslednjimi vlakni vendar tudi korenini v zemlji. In v tem spoznanju je rešitev za posameznika, za narod, za državo, za svet. Dokler človeštvo ne bo tega spoznalo in priznalo, jo zaman vsako iskanje. Nobena konferenca, noben dogovor, nobena še tako dobra zamisel ga ne more rešiti, dokler manjka takim dogovorom poglavitna osnova: zemlja. Zaman: Bog bo ostal mrtev, dokler človek ne bo začel razumevati njegove žrtve, ki jo je narekovala brezmejna ljubezen. Treba je za njegovim vzgledom! Za njim pa ne moremo, dokler se ne odločimo za eno: Sleči strupeni plašč sovraštva! Treba je poiskati pot, ki pelje k ljubezni! Ta pot pa drži edino preko sporazuma. Saj veste, kako poje Job: »Homo natus de muliere, brevi vivens tempore, re-pletur multi miseriis« (človeka, rojenega iz žene, navdaja polno nadlog). Med njimi ni najmanjša ta, da smo podvrženi zmotam.
Nihče ni med nami nezmotljiv, zato tudi nihče nima pravice, smatrati sebe za edino merilo. Treba se je sporazumeti. Saj je vprav medsebojno umevanje in na podlagi njega zbliževanje — sporazum — eden izmed važnih činiteljev, ki človeka dviga nad druga živa bitja. lir kdo nam spet more dati boljše podlage za sporazum kakor naša skupna mati — zemlja. Prva zibel nam je bila vsem, vsem nam bo nekoč poslednji skupni dom. Med tem pa nam je zopet vsem skupna rednica, pa najsi potem prejemamo kruh neposredno iz njenih rok, ali pa posredno od njih, ki jo goje. Tak sporazum je naraven in nujen. Ne pozna razlik in ne dela izjem. Tak sporazum nikogar ne izključuje, nikogar ne prikrajšuje. Vsakomur je odprt, ne zato, da bi kdo pod njegovo zaščito izrabljal stan proti stanu in poklic proti poklicu. ampak zato, ker izvira iz nesebičnega spoznanja, da je zemlja vsem nam enako pravična mati. Ako se v nas razgori z vso jasnino to spoznanje, se nam ni ničesar bati. Naša želja, naša vera in naša nada pa je, da smo v prvi vrsti mi Slovani in še posebej mi Jugoslovani poklicani, da v lastni narodni enoti pokažemo svetu tak sporazum.
Ni namreč slepo naključje, da smo vprav slovanski narodi religiozno najbolj globoki Ne, to ni naključje, ampak naravna posledica dejstva, da smo slovanski narodi ohranili največ povezanosti z zemljo, da smo ostali najbolj kmetski. Ta trajna povezanost z zemljo rodi v nas tisto značilno bogoiskatelj stvo, ki je v svojem jedru pač le klic po jasnejšem spoznanju vsega onega. kar duša sluti.
Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega, dajte pa tudi zemlji, kar je njenega! Zemlja ne trpi preziranja, ne prenese zaničevanja. Kako se maščuje za krivice, lahko vidimo vsak dan. Iz ustaljenosti, iz ustvarjajočega življenja nas užaljena zemlja pahne v temo, v razdor, v kaos. Zadnji čas je, da se tega zavemo in
da nato po tem spoznanju uravnamo svoje življenje. Ne velja to le za poedinca, ampak za vso človeško družbo, šele tedaj, ko bomo na tak način in s teh vidikov jeli uravnavati svoje življenje in medsebojne odno-šaje, se bomo jeli bližati cilju, ki je zanj izkrvavel božji Sin. Tedaj bomo šele spoznali veličino njegove žrtve in bomo tudi res deležni njenih sadov v celotnem obsegu.
Na nas samih je, zlasti na nas Slovanih, da zastavimo vse sile za čim prejšnje približanje k temu velikemu cilju. Delali bomo tako v smislu božjega nauka, pa tudi v smislu sporočila, ki nam ga je zapustil naš veliki, nesmrtni kralj Aleksander. Brez zemlje, brez priznanja zemlje in vsega, kar sledi temu. ni rešitve. Spoznanje, naj pride še tako pozno, ni nikoli prekasno. Bog n; umrl za vekomaj. Bog je vstal in nas kliče za seboj. Besede, ki nam jih je rekel umirajoč na križu, morajo zazveneti v nas, da bo res dopolnjeno, za kar se je žrtvoval On. za kar se je za Njim žrtvovalo toliko najboljših ljudi. Ob tem spoznanju nam bo veliki petek dan prerojenja. dan, ko bomo položili minulost v grob. da nam čim prej vstane toliko lepša bodočnost.
Ni lahka taka odločitev, kakor pač nobeno veliko delo ni lahko. Toda treba je dvigniti oči. treba je dvigniti srce. žrtve pred nami žare v poveličani luči. od žrtve božje na Kalvariji do žrtve, ki počiva na Oplencu. Ne bili bi vredni človeškega imena. ne mogli bi vzdržati prekletstva, ki bi ga klicalo na nas potomstvo, ako bi se zdaj ne vzdramili. Ob božjem grobu, ob vseh grobeh. ki so nam sveti, je treba, da zavestno, iz globine duše in brez vsake prikrite misli vzkliknemo in sklenemo:
— Dopolnjeno je! Preboleli smo temo, premagali zablode. 2 novim spoznanjem gremo novim dnem naproti, da kmalu doživimo čas, ko bo Bog z nami v duhu in resnici, ki sta iz zemlje tu po njej i* božjega naročja samega.
Mie dobiva Memiiia sredstva za oboroževanje ?
.Tean Lescure je o tein vprašanju objavil v francoskem časopisu »Le Capital«, ki izhaja v Parizu, te-io zanimive ugotovitve, ki jih radi aktualnosti priobčujemo:
Nemčija ima tovarne, ima ljudi, ima strokovnjake. Zato zanjo ni bi) čudež spraviti na noge 37 divizij. Toda Nemčija nima denarja. Kako je torej mogoče oboroževanje v takih dimenzijah brez davkov in brez posojil? Odgovor na to vprašanje je važnejši od problema oborožitve samo. Ta odgovor namreč šele dopušča dojeti vse nevarno:-!]' položaja in premeriti pravi obseg nevarnosti, ki vise nad Evropo.
Za boljšanje svojega gospodarskega položaja in rapidnega zniževanja svojega nezaposlenega proletariata, se ima Nemčija zahvaliti izključno !o svoji ponovni oborožitvi. Petnajst let že nemški gospodarstveniki zatrjujejo, da so ostrine brezposelnosti v neposredni zvezi z ukinitvijo armade: 600.000 vojakov pod orožjem pomeni 600.000 manj brezposelnih. Toda decimiranje brezposelnosti je mnogo večje, kakor je številčno stanje redne vojske. Saj dosega 2 milijona in še več. Od kod taki socialni uspehi?
Vsemu svetu je bilo tudi že pred 15. marcem Znano, da Nemčija že polnih 16 mesecev mrzlično zaposluje skoro vse panoge gospodarstva, ki prihajajo v poštev v času vojne. Oblačilna industrija, oprema, tovarne orožja in municije, kemikalije, metalurgija, vse to dela s polno paro. Nemčija preživlja visoko konjunkturo v oroževanju. In tej konjunkturi se ima zahvaliti, da se njeno blagostanje krepi z dneva v dan.
V	gospodarski zgodovini 19. stoletja so prosperitetne dobe čisto določeno označene po vzporednem razvoju novih industrij: od 1840 do 1890 prevladujejo železnice. Dobi od 1890 do 1914 daje ton električna industrija. Med svetovno vojno prevladuje motorizacija: avtomobil in aviatika.
V	povojni dobi zaznamuje Nemčija dve prosperitetni dobi:
1.	1923—1927: Po stabilizaciji marke, Nemčija obnavlja, modernizira in racionalizira svojo industrijo s pomočjo zunanjih kreditov;
2.	1933—1935; Nemčije se oborožuje. Meta-lurgična, tekstilna, avtomobilska in aviatična industrija zadobivaju neomejene delokroge.
Brezposelnost se manjša, produkcija narašča. In kljub težkočam v zunanji trgovini daje naraščajoča notranja prosperiteta Hitlerju možnosti, da izpolni vsaj del svojih številnih obljub. Toda s čigavim denarjem?
V letih 1923—1927 si je Nemčija izposoje-vala denar od zunaj. V razdobju 1933—1935 pa si denarja ne izposojuje ne zunaj ne doma. Kako pa Hitler plačuje svoje dobavitelje?
Nemčija je obnovila finančni mehanizem, ki se ga je posluževala med vojno. In Nemčija se danes mirno oborožuje na način, ki spominja na njene finančne metode za časa vojne. Na metode, ki so izredno genialne in ki jemljejo finančnemu problemu vse težkoče. Nemčija se oborožuje in plačuje s pomočjo trasiranja posebnih državnih trat, ki jim pravijo trate za preskrbo dela (Arbeitsbeschaffungs-wecbsel). Te trate eskontirajo v državnih bankah, predvsem pa v nemški Reicksbanki. Po izvršenem eskontu državni trezor akreditirajo na tekočem računu.
Že 1. 1915. smo na ta mehanizem opozorili v članku v »Revue de Paris«, s pojasnilom onim Francozom, ki sw se nadejali, da bo vojna končala radi pomanjkanja denarja pri naših sovražnikih. L. 1934. Nemčija postopa popolnoma enako. Berlinski konjunkturni zavod ceni kredite, ki jih je Rajh preskrbel od jeseni 1932 do jeseni 1934 na 4-5 do 5 milijard mark (30 milijard frankov).
Zelo verjetno je, da bo konsolidacija tega ogromnega tekočega dolga izvršena že v najkrajšem času. Potem se bo seveda operacija ponovila. Ponovno bodo izdane trate in nadaljevalo se bo z oboroževanjem na suhem, na morju in v zraku.
Nemčija, in to hočemo na tem mestu še posebno povdariti, nima samo političnega interesa na svojem oboroževanju. Ta interes je tudi socialnega in gospodarskega značaja. Tako Nemčija dviga prosperitete — slabe vrednosti, ki jo države poznajo sicer le v vojnem času. Na koncu vseh koncev pa mora nedvomno slediti državni bankrot. Toda kaj pomeni Nemčiji en bankrot več ali manj? Nacionalni rocia-lizem je bankrot celo povzdignil v izrazito gospodarsko doktrino.
Nemčija se torej oborožuje in se bo še ob-oroževala. Saj za nemško industrijo ni drugega izhoda več kakor oborožitev. Njena oprema je poslednja zahteva, njene instalacije, njene železnice so žo končane. Nemčija ne more v sedanjem svetovnem položaju dvigniti svojega izvoza. Zato mora svojo floto obnoviti, svoj vojni material izpopolniti in pomnožiti. Da bi se izognila težki gospodarski krizi, je prisiljena, da se oborožuje naprej in naprej. In oborožuje se lahko tudi brez denarja ...
Plenarna $kumima Q$redmega odbora letnega go$g$odar$tva
Osrednji odbor lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije je imel 16. aprila svojo drugo plenarno skupščino, na kateri je razpravljal o položaju, nastalem zaradi odklonitve več organizacij lesnega gospodarstva glede vstopa v društvo, kakor tudi zaradi netočnih in tendenčnih glasov, ki so se razširili v javnosti o ciljih in nalogah osrednjega odbora. Na skupščini so izdali tole poročilo:
Osrednji odbor lesnega gospodarstva kra-jevine Jugoslavije se je konstituiral na konferenci v Beogradu, 18. in 19. marca 1.1. na pobudo in Zahtevo zastopnikov velike večine našega lesnega gospodarstva.
Edini cilj ustanovitve osrednjega odbora je bil ta, da se preko njega doseže zaščita in podpiranje interesov vsega našega lesnega gospodarstva v vseh smereh, tako doma kakor v tujini. Prizadevanje osrednjega odbora je šlo v prvi vrsti za tem, da se doseže potrebna enotna akcija vsega našega lesnega gospodarstva, da bi sodelovale v njem vse pokrajinske organizacije. Pid opravljanju teh svojih nalog stoji osrednji Odbor kot čisto gospodarska ustanova in bo stal na stališču svobodne proizvodnje in Prodaje lesa. To je potrebno posebej poudariti zaradi netočnih poročil nekaterih listov in zaradi sklepov nekaterih gospodarskih organizacij, ki dajejo popolnoma netočno sliko o namenih in delovanju osrednjega odbora.
Osrednji odbor je pripravljen povsod zastopati in braniti načelo svobode v proizvodnji in prodaji lesa; odločno pa odklanja očitke, da bi hotel kaj drugega. Če bi se pa zaradi nevzdržnih razmer v tej ali oni panogi našega gozdnega gospodarstva zaradi stanja na naših in najvažnejših tujih tržiščih, pokazala ncolihoJna potreba, zs. se izvedejo nekateri ukrepi za sanacijo in ureditev tržišč, bo osrednji odbor gledal, da bodo takšni ukrepi sprejeti v popolnem soglasju s koristjo dotične panoge lesnega gospodarstva. Vse to se da doseči s sporazumnim delom v okviru osrednjega odbora.
Osrednji odbor misli, da jo zaradi nevzdržnih razmer v izvozni trgovini mehke-Sa lesa najbolj pereče vprašanje, kako naj Se uredi trg za to vrsto lesa. Odbor je pri-ih'avljen proučiti vse predloge, ki bi jih dobil od zastopnikov prizadetih panog. Glo-d- trdega lesa pa osrednji odbor misli, da “o to vprašanje postalo pereče šele tedaj
kadar se bodo razmere na tujih tržiščih zboljšale in kadar bo zainteresirano gospodarstvo to zahtevalo.
Zaradi teh obsežnih nalog je osrednji odbor mnenja, da bi vprašanje njegovih statutov moralo biti postranskega pomena, in da določbe teh statutov ni treba, da bi bile v oviro za sodelovanje vsega našega lesnega gospodarstva v odboru.
Upoštevajoč predloge in želje, ki jih je dobil glede teh statutov, je osrednji odbor na svoji plenarni skupščini sklenil, da bo vse te predloge upošteval, kolikor bo le mogoče glede na smisel in nalogo odbora. Odbor je dalje voljan proučiti vsak konkretni predlog, ki bi ga dobil glede izpre-membe posameznih določb statutov z namenom, da se v odboru omogoči udeležba vseh naših gozdno-gospodarskih ustanov.
Ko je tako obrazložil svoje stališče in svojo voljo, da privabi k prostovoljnemu in plodovitemu sodelovanju zastopnike vsega našega lesnega gospodarstva, je osrednji odbor mnenja, da je izpolnil svojo dolžnost tudi pred javnostjo, in da je zdaj stvar prizadetih krogov in organizacij našega lesnega gospodarstva, da sprejmejo ali pa odklonijo vabilo, ki jim ga pošilja osrednji odbor za sodelovanje in podpiranje naše gozdne industrije in lesne trgovine.
RMsmsmka zmerna ir$©ir£fsa
V zadnjem času sta se sporazumeli romunska iij naša Narodna banka glede vplačil in izplačil pri medsebojni zunanji trgovini. Po tem sporazumu je sedaj omogočeno vplačati dinarje Ul in v Romuniji se izplačujejo leji in obratno, vse v tako zvanem klirinškem prometu preko Narodne Iranke. Samo glede uvoza mineralnih olj (predvurm bencin in petrolej) daje naša Narodna banka za 25% vrednosti devize v prid romunski Narodni banki, tako da ne bo nikdar v eni teh držav mogel nastati večji saldo, in bodo uvozniki kakor tud! izvozniki, pri nas in tudi v Romuniji, glede vplačil in izplačil zadovoljni. Tako ne bodo nagajali taki zastoji kakor n. pr. s Poljsko ali Nemčijo, ker na. Poljskem ne dobe izvozniki plačanega blaga, čeprav so naši uvozniki že davno položili protivrednost pri naši Narodni banki. Ravno tako tudi naši izvozniki ne dobe
plačil za že davno izvoženo in pri nemški Narodni banki plačano blago.
Pravkar je zaključila Romunija tudi ugodno pogodbo z Nemčijo, ki je dober odjemalec romunskega blaga. Nemška Narodna banka dovoljuje nakup deviz do 60%, m-edtem ko jih mora samo 40% kupovati uvoznik pri Narodni banki po določenem tečaju, za mineralna olja pa 60%. (Približno v istem smislu kakor v našem kliringu.) Ker pa v pogodbi sami ni prav za prav ničesar določenega glede izvoza romunskega mineralnega olja in je ta panoga industrijskega udejstvovanja v Romuniji najvažnejša postavka romunske zunanje trgovine, namerava Romunija izvoz tega blaga monopolizirati in izročiti celoten izvoz v Nemčijo eni sami tvrdki (romunski), ki ima izborno urejeno prodajno organizacijo v Nemčiji. Zadevna pogajanja se bodo med romunsko in nemško vlado kakor tudi s petrolejskimi društvi v kratkem pričela.
Morda bodo izsledki te pogodbe vplivali tudi na naš nadaljnji razvoj uvoza mineralnih o1i-Želimo naši prijateljski državi najugodnejši zaključek njene namere.
Josip Romih, Maribor.
R&mtoš detmme stiske
Zadnji čas je pritisk na blagajne denarnih zavodov zopet večji, kar povzroča domnevo, da denarna kriza zopet narašča. Ta domneva pa ni pravilna, ker je na eni strani obtok denarja narastel za 120 milijonov Din, na drugi strani pa ljudje potrebujejo trenotno veliko gotovine za spomladanske nabave in investicije. Denarja je torej vec in če ga kljub temu bolj primanjkuje kakor prejšnje mesece, je kriva pač veliko večja potreba. Sodimo, da bi moral znašati obtok do ene milijarde več, torej toliko, kolikor je znašal pred krizo. Največji vzrok, ki traja že tri leta, pa je obče gospodarsko mrtvilo in nezaupanje. Priznati pa je treba, da se tezavrirani denar še ni vrnil v promet, pač pa se ga je precej preselilo iz zasebnih žepov v blagajne javnih in nekaterih privatnih denarnih zavodov, zlasti onih, ki so pod zaščito, dočim si k nezaščitenim ne upa prav iz strahu, da bi prej ali slej*prišel pod zaščito. Vendar ne cirkulira niti ves oni denar, ki je v »obtoku«, ker tudi denarni zavodi skoraj vsega drže v blagajnah, in samo tega denarja je v Sloveniji blizu 100 milijonov Din. Zakaj ne cirkulira? Prvič so ga ljudje vložili pod izrecnim pogojem, da jim je vsak čas na razpolago, ker se boje »zamrznjenja«, drugič pa zbog gospodarske krize denarni zavodi denarja ne morejo plodonosno plasirati na kratek rok, na daljši rok ga pa ne smejo. Povratek ugodne konjunkture je torej glavni pogoj, da bo mogla denarna stiska popustiti.
V slogi in skupnosti vsega naroda, vseli Jugoslovanov, je naša rešitev, je bodočnost
Gosis&darske umsSi
= Angleški kapital pri nas. Pri pristojnem londonskem sodišču je bila registrirana Jugoslovanska družba za izrabljanje zlatih polj, »Yougo-slav Gold Fields Limited« s kapitalom 109.000 funtov šterlingov. Družba je ustanovljena z namenom, da razišče stare rimske rudnike v Bakoviči pri Fojnici v drinski banovini. Javne emisije delnic te družbe ne bo.
= Razdelitev kreditov za pogozditev goličav. Minister za gozdove in rudnike razdelil kredite iz fonda za pogozditev goličav in ureditev hudournikov. Pri tej priliki je podelil iz fonda 3,400.000 Din kr. banskim upravam, ki bodo izvršile terenska dela. Ker sestoje izdatki za ta dela v glavnem iz mezd delavcev, bo z izvedbo teh del omogočen zaslužek mnogim nezaposlenim delavcem, in sicer v naših najsiromašnejših krajih, kjer so take goličave.
= Odposlanci hranilnic v Beogradu. V ponedeljek dne 15. t. m. je poselila večja deputacija hranilnic Jugoslavije trgovinskega ministra, finančnega ministra m ministrskega predsednika ter jim izročila predstavko, v kateri je opozorila visoke vladne funkcionarje na važnost hranilnic za1 narodno in državno gospodarstvo, njihov težavni položaj, v katerem se nahajajo hranilnice od izoruha denarne krize, in na upravičenost, da priskoči vlada tem altruističnim gospodarskim ustanovam na pomoč s posebnimi in primernejšimi uredbami, kakor so bile izdane dosedaj. Na vseh mestih se je deputaciji zagotovilo uvaževanje zahtev hranilnic, v kolikor bo to dopuščala rešitev splošnega gospodarskega načrta. Povdarjalo pa se je, da so v prvi vrsti poklicane občine, ki so ustanoviteljice in poro-kinje hranilnic, da store svojo dolžnost do hranilnic, posebno še one, ki so se pri svoji hranil niči zadolževale in se koristile z njenimi cenenimi posojili. Deputacijo je vodil novosadski župan g. (ir. Borota, ki je obenem predsednik Gradske štedionice v Novem Sadu. Slovenske hranilnice sta zastopala g. Fran Pretnar in g. Ivan Hiter od Mestne hranilnice ljubljanske, ki sta poselila posebej še referente in načelnika bankarskega odeljenja pri trgovinskem ministrstvu g. dr. Baškoviča, kateremu sta v enournem razgovoru natančno obrazložila težek položaj zlasti slovenskih hranilnic
= Oviran uvoz jajc v Avstrijo. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je izdalo naredbo, da mora vsak uvoznik jajc prositi ministrstvo za dovoljenje, obenem pa poročati, koliko domači' jajc proda. — Dalje delujejo v Avstriji na to da bodo plačevali jajca po teži, končno, da S' ustanovi centralna organizacija za prodajo jajc Vsi ti ukrepi in namere gredo za ciljem, da se pospešuje domača kokošjareja in omejuje uvoz jajc iz tujine. Tudi vzrok: takoj so pri nas jajca poceni.
— Avstrija izvaža mlečne izdelke. Avstrija je bila dolgo pasivna na kmetijskih pridelkih. Se do leta 1927. je uvažala mleko in mlečne izdelke iz tujine, tudi iz Jugoslavije. Intensifika-cija kmetijstva; tudi s pomočjo težkih milijonov iz državne blagajne, pa je v zadnjih letih kmetijsko produkcijo tako dvignila, da zdaj nekatere produkte že izvažajo. Tako so n. pr. izvozili februarja meseca 4 vagone masla in 27 vagonov sira. Največ robe je šlo v Nemčijo, Frači jo in Italijo.
ki
V-: 1.
Sissusmrsi in marčni
%
fr-Ai, 'j
trm I
A W
II'
il
llil
I
J
-gospodje si naročijo svoje obleke direktno v tovarni, kjer je izbira ogromna in čenč letos zopet zelo znižane : obleka iz hlaeevine 210 Din, iz meltona 270 Din. iz kam-garna 310 Din, trenchcoat 580 Din, „Hubertus“ plašč 300 Din, gumi-plašč 215 Din. fantovski pralni kostum 50 Din, ševjot-kostum 130 Din, fantovska kamgarn obleka 180 Din i. t. d.
Zahtevajte veliki, novi, ilustrirani cenik in vzorce, katere dobite brezplačno.
m,™	Celje št. 25
^^^^^VAtmA-CEPtlA - in • OBLEK	J

Cea/!I! za
vsakega
Moški, rjavi ali črni..................
Za dečke, črni ali rjavi . . .	. .
Isti...................................
Ženski, iz rjavega ali črnega usnja .
Za otroke iz rjavega usnja . . .
Isti...................................
Za deklice................................_ -
Visoki za štrapaciz črne ali rjave kravje kože .
Isti.................................................
Isti.................................................
se dobijo v trgovini
. 40/46	Din 75’—	
. 33-39		62‘—
. 30 35		45'—
. 36 42	«	65'—
. 20 25		k;'—
. 20'28		20'—
		80' —
. 30/35		60'—
		70'-
. 40 46	n	
f
i
1
Mute	Linbllana» Mest»; trasi
Ko ie pred 100 leti stekla
železnica
Tehnični napredek 19. stoletja pričenja v znamenju železnic. Domovina železnic je Anglija, njen duševni oče pa genialni Stephenson, ki je že leta 1808. zamislil način, kako bi vpregel vodno paro v službo prometne tehnike. Prešlo pa je nekaj desetletij, preden so bile r remagane vse težave, ki so bile na poti uvedbi te tako koristne in dandanes ueobhodne prometne naprave. Na naših tleh je bila južna železnica otvorjena šele leta 1849. Prešernova pesem od »Železne ceste;: je torej spesnjena povsem v duhu tedanjega časa in gre celo 'še pred svojim časom. V njej se mož in žena na šaljiv način in v mirnem tonu pomenkujeta, kako se bosta vozila po železnici in nam la pesem ne daje niti od daleč slutiti, kakšne preglavice je prizadevalo tedanjim inženjerjem in železniškim upravam vprašanje varnosti vožnje po železnici.
Iz naše domače zgodovine nam je znano, da se je prebivalstvo skoro povsod branilo železnic, pred vsem velja to o naših voznikih, ki jim je novo prevozno sredstvo pretilo, da jim odvzame delo in zaslužek. Pa tudi prebivalstvo nasploh železnic ni pozdravljalo. V temni noči drveči hlapon s svojimi žarečimi očmi se je zdel ljudstvu kakor grozeča pošast in zdelo se je, da se vozi nasproti sam hudič. Umevno je, da si ljudje niso želeli voziti se v takšnem nevarnem vozu. To je povsem naravno in nam umevno, saj tudi v naših časih, ko so začeli voziti aeroplani, si sodobni potnik ni želel poskusiti med prvimi zračne vožnje.
Bolj čudno se nam pa zdi, da si tudi tedanji izobraženci in celo inženjerji niso bili takoj na jasnem, kako naj rešijo problem vožnje, ne v tehničnem in tudi ne v varnostnem pogledu. Ce prelistavamo tedanje sicer bolj redko časopisje, kako so si zamišljali zagotoviti potniku varnost, se včasih nehote nasmehnemo. Seveda pa je krivično meriti tedanje predloge z modernim merilom, ker tedaj tudi tehniki niso še imeli potrebnih izkušenj. '
Dandanes nam zadostuje, da spremlja vlak sprevodnik in da je na vlaku predpisana zavora. Pred 100 leti pa se je predlagalo, naj bi vsak vlak spremljal zdravnik kirurg z veliko množino protez, obližev in obvez, da nudi pomoč potnikom, v primeru trčenja z drugim vlakom. To pomoč je moral nuditi kar najhitreje, zato se je vozil spredaj na dvokolnem železniškem vozu klinaste oblike, pripravljen, da ob trčenju poskoči preko drugih vozov, da tako vsaj njega ne zadene železniška nezgoda, Tudi bi s svojega visokega mesta takoj lahko pregledal vso nesrečo. Mož, ki je .	' 'dto izvirno idejo, je izjavil po-
nosno; ui izvrstna iznajdba bo omogočila članu zdravniškega kolegija, da takoj vidi člane žrtev.« Moderno letalo pa za potnike ne rabi zdravnikov, ne sprevodnikov in niti ne padal.
Železnice so bile tedaj še enotirne. Srečanje dveh vlakov si je zamišljal neki drug še večji modrijan takole: Če se slučajno srečata dva vlaka, naj vozi vsak vlak s seboj poseben varnostni tir, ki naj bo tako dolg kakor cel vlak in po tem varnostnem tiru naj vozi preko nasprotnega vlaka, ne da bi bilo treba vlakoma vožnjo prekiniti. Ta ideja je svojega duhovnega očeta navdušila, da je pripomnil: »Kdor svoje žive dni še ni ničesar iznašel, ne pozna sreče in užitka, ki ga daje taka nova misel.
Višek tedanjih varnostnih zamisli glede vožnje po železnici pa je brezdvomno fantastični načrt nekega tedanjega inženjerja, po katerem naj bi vsak vlak spremljal član železniškega ravnateljstva, ki bi sedel spredaj pred lokomotivo ter odtam opazoval tir in preprečil morebitno trčenje z drugim vlakom. V predlogu je rečeno, da pač ni mogoče misliti si boljšega varnostnega ukrepa, kakor je ta, da sedi na čelu lokomotive železniški ravnatelj.
To je samo mala zbirka'čudnih predlogov, ki so se rodili v možganih naših prednikov. Odtcdaj je varnostna služba na železnicah neznansko napredovala, dandanes imamo bogate izkušnje in statistične tabele o železniških nezgodah, zakonito jamstvo železnic za morebitne nezgode ter železniško zavarovanje. Če hočemo biti pravični našim prednikom, si moramo natakniti zgodovinske naočnike in jih soditi pravično z vpoštevanjem tedanjih razmer.
Kitajska imena
Za Evropejca, ki bi rad zasledoval dogodke na Kitajskem ali pa proučeval ondotne razmere, je jako težko razumeti zmešnjavo, ki vlada v kitajskih krajevnih in osebnih imenih.
Kitajski prebivalec Šanghaja Evropejca debelo gleda, če sliši iz njegovih ust besedo Šanghaj; prebivalci Tientsina ga pa zopet ne razumejo, če govori o Tientsinu. Evropejec na Kitajskem tudi kmalu izve, da milijoni Kitajcev nič ne vedo o »Chini« in da jim je država Mandžukuo popolnoma neznana; kitajski rodoljubi pa, ki pozorno
motre vse ukrepe svojega najvišjega poveljnika v Nankingu, tudi ne vedo, kdo je »Čang-kaj-šek«, in da tudi najboljši kitajski pismarji ne morejo tega imena napisati.
V resnici ima »nebeško carstvo« približno 20 imen; med temi je najpogostejše »čung-kuo«, »Kraljestvo sredine«, šanghajski domačin pozna svoje mesto samo pod imenom »Song-he«, in Tientsinu pravijo »Tin-čing«. »čang-kaj-šek-a poznajo samo tujci. Zloga »šek« v kitajščini sploh ni mogoče napisati in tudi nič ne pomeni. Ime kitajskega vrhovnega poveljnika izgovarjajo domačini »Hiang-haje-šer«, Beseda »Mandžukuo« tudi ni pravilna, ampak se pravilno glasi »Mandšoukuo«; »o« (za »š«) pa se izgovarja jako razločno. Zmešnjavo še povečuje prenos kitajskih imen v pisavo z latinico.
Ljudje imajo na Kitajskem po 2 ali 3 imena: eno za »domačo rabo«, drugo pa za slavnostne prilike. Svoja krstna imena pa postavljajo včasih pred rodbinska imena, včasih pa nasprotno, kar zmešnjavo le še povečava.
letaki med volkovi
— Dva ruska letalska častnika sta doživela te dni prav neprijetno nezgodo. V Moskvi sta se z letali dvignila v zrak in kmalu sta preletela okoli 200 kilometrov. Tedaj pa sta zašla v gosto meglo, tako da sla morala zasilno pristati. Spustila sta se na tla, a na svoje veliko presenečenje sta opazila, da se zbira okoli njiju čreda sestradanih volkov. Nekaj zveri sta pogodila z dobrimi revoiverskimi streli, a zverin je bilo toliko, da sta se morala umakniti v neko samotno kočo, kjer sta se zabarikadirala in čakala tako dolgo, da so se volkovi razkropili.
ljubezen in politika
Poroka pruskega ministrskega predsednika Göringa je bila preložena od tl. ua 10. aprila iz političnih razlogov. 11. aprila se je namreč pričela konferenca v Stresi in nemška poštna uprava se je zbala, da ne bo zmogla silnega števila brzojavk, ki bi bile oddane II. aprila, če bi se G čiv ing poročil istega dne, ko se bo pričela konferenca. Ta bojazen se je izkazala za upravičeno, kajti Göring je preje! iz vseh krajev Nemčije nad 15.000 brzojavk. Naslednjega dne so imeli pa časnikarski poročevalci iz Slrese prosto brzojavno progo.
Koran — za&lemen!
Egiptovska vlada je dala natisniti koran (mohamedansko sveto pismo) v novi izdaji. Novi koran so pa zaplenili, ker jo v ujem nekaj tiskovnih napak; tiskovnih napak pa v koranu ne sme biti.
Hočemo moralo In poštenje v zasebnem in javnem življenju posameznika in naroda!
Velikonočna gnjat v konjunkturi
Kakor pri nas tako tudi v Parizu kraljuje gnjat v velikonočnem tednu. Brhka okoličanka ponuja gurmanskim Parižanom velikonočno gnjat
Emil Vashek:	5
Kri ne kliče po mašievaniu...
Dosedanja vsebina: Nekdanji major Letz in bivši njegov podrejeni častnik Bernard Asien-burg se snideta v Pragi. Letz namiguje na nekdanje dni in hoče iz Astenburga iztisniti cim več ugodnosti zase potom njegovih »zvez;;, z večnim namigavanjem ua minulost, češ: »Roka roko umiva«.
Ce ju mu mogel razložiti, kako važna je zanj zadovoljnost Letza, bi Wolff izpremenil svoje stališče, ker ga je imel resnično rad. Toda če se ni odločil, povedati to svoji materi, niti Sabini, in če je prav za prav tudi sam pred seboj zatajeval nenavadno važnost te zadeve, je mogel to tem manj zaupati Wolffu
Navzlic temu je še enkrat poskusil in prosil. Toda Wolff je bil tisti dan posebno slabe volje. Trpel je zaradi slabe prebave in mu je tako krulilo v trebuhu, kakor da mijavka v njem skrita mačka. Odpravil je Bernarda tako, da ga je za drugič minilo veselje.
Na stričevi zavrnitvi se je prav za prav vse razbilo. Korak pri očetu mu je obetal še manj uspeha, a Bernard je vendarle poskusil. Oče je sprejel njegovo prošnjo prav ledeno. Ko je nastal prevrat, so ga poslali iz namestništva nekoliko hitreje, kot je bilo po mnenju gospoda Astenburga spodobno. Ni se seveda mislil »prilagoditi«, kakor so to storili mnogi stari gospodje is Burschenschaftov, ki so bili v državnih službah. Razumel je, da se je končala ena epoha, v kateri je igral neko vlogo; v tej drugi ne ' sme ničesar iskati. Sam bi bii šel, toda domnevane vljudnostne forme so bile pri tem z druge strani pozabljene. Gospod Astenburg je odslej skrivaj, toda za- J krknjeno sovražil vse, kar je bilo na drugi strani, 1 in ko je slišal, da bi se moral tam gori ponižati in beračiti za častnika, ki bi se vendar kot Nemec sploh I
ne smel riniti v njihovo armado, je to hladno odklonil. Naj opravi to sam. če bi bil gospod Astenburg na njegovem mestu, bi šel rajši v tujsko legijo kot v to njihovo armado, ki ji načelujejo prebežniki, izdajalci, krivoprisežniki in avstrijski praporščaki.
Po teh neuspehih se je lotila Bernarda tista gluha, obupna pasivnost, ki jo je pozneje tako često okušal. Boje se stopiti pred Letza s temi mršavimi uspehi, je dejal roke križem in ni storil nobenega koraka več. A nič ni bilo hujše ko to, da je moral Letz čakati na obvestilo. Letz je smatral za prostaško, da ga ta mladič prezira tako, kakor da ni vreden niti nekoliko besed. Bistveno je to povečalo astenbur-goVski kompleks, ki je v njem vznikal, čakal je teden in potem je poslal Bernardu hladno vprašanje, ki ga je končal s pripombo, da je doma zmerom med šesto in osmo uro. Bernard je svoje napake dovršil s tem, da ni poslušal Letza, češ, da pričakuje ustno pojasnilo, še zmerom v tem gluhem obupnem na-stroju je sedel in napisal Letzu kratko pismo ,v katerem mu je sporočal o svojem neuspehu.
V tem času je njegov stric ujel proces, ki je obetal velikanski gmoten dobiček in popotno zaposlenost njegove pisarne morda za več let, ako se bo postopalo s tisto okretno in- drago obširnostjo, po kateri se tako mnogi pravniki odlikujejo. Dva nemška princa se nista mogla zediniti o razdelitvi velikih posestev, ki so ležala deloma tudi na Slovaškem; eden izmed njiju je poveril zastopstvo Wolffu, ki je za to takoj ustanovil samostojen oddelek. Načeloval mu je sam; za podrobnosti je določil dva pravnika. Eden je bil Bernard, drugi mlad Slovak po imenu Štefan Danijel. Wolff ga je sprejel kot poznavatelja madžarskega prava, ki 'je še vedno veljalo na Slovaškem, in kot svetovalca v slovaških zadevah.
Vsak, kdor je poznal Danijela, je priznaval, da je njegovo življenje in vedenje vzorno, kakor le more biti življenje človeka iz mesa in krvi. Toda značilno je za navadnega človeka, da ima v tem ali onem premalo obsega. Zato se rajši izogiblje tistim, ki bi
mu biii živ očitek. Danijel je imel često vtis, da se zdi ljudem kakor paznik na cestah, pred katerim so skrbno pazili na svoje besede in na svoje roke. Sčasoma se je temu tako privadil, da rajši ni nikogar nadlegoval s ponudbami prijateljstva, ki si ga je želel. Toda čisto nepričakovano se je kmalu sprija-teljil z Bernardom. Obema je bilo prav za prav prijateljstvo vsiljeno po slučajnih okoliščinah.
Ko je prišel Bernard k stricu in v njegovih poslih k sodišču, je našel povsod polno hladnosti. Morda je bila tega kriva njegova zunanjost, ki je še zmerom spominjala na vojaka. Ljudje, ki so ga videli, so mislili, da je v predsobi odložil svoj kor d. Dasi je dovršeno govoril češko in je bil takten, so se češki pravniki pri stricu in pri sodišču vedli proti njemu instinktivno hladno. Take Astenburge so poznali / oficirskih obednicah, kjer so se vedli arogantno, v najboljšem primeru pa hladno, nezaupljivo!
Pri Danijelu bi njegov slovanski izvor ne bil oviral zbližanja, prej narobe. Toda Čehi imajo, brez razlike družabnega sloja, eno lastnost enako. So nenavadno razgovorljivi in rešujejo svoje notranje stvari, ki jih drugi skrivajo, na glas. Malone se -zdi, da nimajo resničnih intimnosti. To pa je bilo Danijelu popolnoma tuj”, če se najdeta dva osamela in različna med glasnimi in združenimi, izvira že iz tega razlog za seznanjenje. Razer tega ju je še nek::j močnega gnalo, da bi sklenila iskreno prijateljstvo. Morala sta se v mislih zmerom baviti drug z drugim in, opazuje se, sta videla na sebi zmerom nove in nove simpatične poteze. Njuna vsakdanja okolica je to le poglabljala. Delala sta sama v sobi, dodeljeni za proces nemških princev. To je bila majhna podstrešna soba, tako neznatna, da sta stali njuni mizi tesno druga proti drugi. Kadarkoli je eden njiju dvignil glavo, je moral videti drugega, in kadarkoli je eden njiju glasneje dihnil, sta se morala nehote pogledati. Dogajalo se je, če je eden njiju na nekaj mislil, da je drugi to uganil.
(Dalje priiicdoji?.)
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z ©. z,, predstavnik dr. Goijar, ureja Ante 'ip«*>er, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani-