**to 1878.
343
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 24. julija 1878.
95.
Razpis finančnega iaiinistcrstva od 3. julija 1878,
v zvršitev postave o davku od žganja.
V zvršbo postave od 27. junija 1878 (Drž. zak. st. 72) o davku od žganja, ^dajö se na temelji §fa 102 iste postave v dogovoru s kralj, ogerskim finančnim '^misterstvom naslednja določila.
§• 1.
K §. 2 postave.
Davka prosto delanje žganja.
Davka prosto delanje žganja ostane v ozemlji, za katero veljâ postava ? (^avku od žganja, utesnjeno na tiste dežele, za katere je ono zdaj dovoljeno, ter °.e se v teh deželah tudi po zdaj dopuščalo samo njim, ki iz domačih tvarin za porabo in za porabo svojcev in poslov žganje kuhajo, a ne trgujejo z opoj-nuni (žestinskiiui) žganicami niti jih na drobno prodajejo ali točijo, niti se na fačun koga drugega bavijo z rektifikacijo žganja in žganičnega cveta ali z narekujem rozolja, likverja in drugih opojnih žganic, ki se jim primešajo različne
tVarine.
.	Maksimalna množina žganice, za katero se sme dopustiti, da se v enem letu
•	uavka naredi, ostane tudi neizpremenjena, namreč: 56 litrov, a za Tirolsko
1 1 redarelsko 112 litrov. Pod žganjem ali žganico razume se, kakor doslej, po °uatku k 14 postave o potroŠnini od leta 1829 tist izdelek (proizvod), kateri j P'dolni lostviei alkoholometra manj nego 22 stopnjov (stopinj), t. j. po sto-ni ^8tvici alkoholometra manj nogo 55 stopnjev kaže.
(8l«»«at.oh.)	63
Množina alkohola torej, kolikor je je n. pr. v 40 litrih žganja pridelanega brez davka, ne sme dosegati 22 hektolitrovih stopnjev (litrov) alkohola.
Tudi ostala ukazila, ki se. tičejo delanja žganice brez davka, sosehno ukazih v dekretu dvorne kamere od 23. septembra 1835, po tem ukazila v razpisU finančnega ministerstva od 23. julija 1856 (Drž. zak. št. 142) za Tirolsko in Pre' darelsko ostanejo veljavna. Samo naslednje premene naj obveljajo:
1.	Finančno deželno oblastvo sme za ves svoj upravni okoliš ali za posa* mezne dele tega okoliša čas, do katerega se mora vsako leto podati naznanil0) da se kdo hoče poprijeti dopustitve davka prostega delanja žganice, z ozirom na razmere, v katerih se taka žganica dela, premeniti. Sklenjeno premeno je vel1' dar treba za časa razglasiti.
2.	Za eno leto dovoljena davka prosta množina žganja mora se pravilo103, v nepretržni dobi delati, tako da se delo nadaljuje dan na dan, edino ob nedeljah in praznikih ne.
Ako pa kdo hoče v to davka prosto žganje uporabiti dve ali več tvarin, hi niso v isti dobi na razpoloženje, sme se za vsako teh tvarin določiti posebna doba; v katerej se bode žganje nepretrgoma delalo, samo ob nedeljah in praznikih ne.
Tudi se smejo, ako potreba tako nanaša, za močnate tvarine dopustiti dve in za vinske droži tri dobe v letu, v katerih se bode iz teh tvarin davka pi'°st0 žganje delalo.
3.	Nihče ne sme žganje prosto davka narejati zunaj poslopij in zemljišč) ki jih sam ima, oziroma obdeluje.
v
4.	Dopustitve za neke gorate kraje na Štajerskem in Koroškem gledč na-znanjanja in prigledovanja brezdavčnega pridelovanja žganice z dekretom dvorne kamere od 19. decembra 1838, št. 49-590, oziroma z razpisom finančnega min1' sterstva od 11. decembra 1849, št. 23.299, izimno dodeljene bodo za zdaj ®6 dalje veljale. Vendar izgubi vsak davka prost žganjar le-te dopustitve, ako bi J6 zlorabil v davka prosto narejanje večjo množine, nego mu je dovoljena, al1 v drugo prikrato državnega zaklada.
§• 2.
K §. 3 postavo.
Izvoz opojne ali žestinske žganice 8 povračilom davka.
Gledč izvoza opojne žganice s povračilom davka, ako žganica ni poslajšaml> ostanejo v veljavi določila razpisov finančnega ministerstva od 5. decembra 18*. ’ 30. aprila 1871 in 26. oktobra 1871 (Drž. zak. 1870, Št. 139, 1871 št. 32 111 130), po tem dotično ukazilo, št. 6, razpisa od 12. jpnija 1875 (Drž. zak. št. 91)'
Le-ta določila uporabljati je tudi na liker (poslajšano opojno žganje), ki s,; izvaža pod povračilom davka, vendar z naslednjimi premenami:
1.	Dovolitov, liker s pravico do povračila davščine čez colno linijo i}?va’ žati, daje se samč fabrikantom likerja.
2.	Izvozna poslatev mora obsegati najmanj 100 steklenic po J/4, V* litra 1 liter ali najmanj po 25 litrov v sodcih.
^ 3. Fabrikant je dolžan pri izvoznem uradu vpoložiti vzore steklenic, ka-°rsne hoče uporabiti za izvoz likerja. Na te vzorne steklenice mora biti pripe-^atena pismena naznamba, koliko katera drži.
4.	Z likerjem napolnjene steklenice ene poslatve morajo biti vložene v skrinje ali kose, katerim se popolnem gotova uradna zapira prilega. Izvzeti
tisti slučaji, v katerih je dopuščena zapira nakladnega prostora pri vožnji na beznici ali ladji parnici namesto zapire posamnih kosov (colli).
5.	Žganica za liker vpovedana mora biti bistra in sladka ter najmanj 30 0 minili odstotkov alkoholovine v sebi imeti. Ako bi žganica po vkusu bila 8urnua (dvomna), da nima toliko alkoholovine, naj se po zvedencih preiskati da.
6.	Naznamba alkoholovine in vsote alkoholovih stopnjev sme se v izvozni vpovedi izpustiti. Množina likverja naj se pri izvozu naznanja s številom in prostornino steklenic, na pr. 100 steklenic po l/t litra.
7.	Povračilo davka računi se pri izvozu v sodih s 93 krajcarji za vsakih ,. ibrov likerja, a pri izvozu v steklenicah s 93 krajcarji za vsakih 100 četrti ih-a, z 1 gld. 86 kr. za vsakih 100 pol litra in s 3 gld. 72 kr. za vsakih 100 celih htrov likerja.
Ako izvozna poslatev v sodcih obsega tudi drobec četrthektolitra, ne jemljo Se ta drobec v račun. Takisto tudi drobec stotaka steklenic, kadar se liker izvaža v steklenicah.
Steklenice, ki držč čez */4 litra, pa ne celega '/2 litra, ali čez */* litra, pa ne golega litra, ali ki držč čez 1 liter, računijo se za '/4 litra, oziroma */e litra in 1 liter.
§. 3.
K §. 4 postave.
Povračilo davka ob uporabi žganja pri narcjanji nekih izdelkov.
se dopušča povračilo davka za ter se ukazuje na to stran:
1. Povračilo davka za žganje, iz katerega se hoče svinčeni cuker delati, ov°ljuje se vsakemu fabrikantu, kateri
a)	v to delo uporablja samo tak ocet (jesih) iz žganja, katerega je sam naredil ;
kateri ni bil pokaznjen zarad kontrabanta ali težkega dohodarstvenega postopka zoper propise o davkovnem postopku, niti samo z nedostatka pravnih dokazov obtožbe odvezan, in kateri vrh tega
c) piše, kakor je v redu, trgovske in obrtne knjige, ter se podvrže dolžnosti, finančnim organom vpogled v te knjige, in pa vstop v pridelovalnico in hra-nišče zaloge na vsakokraten zahtev dopustiti za tega delj, da jim bode moči zalogo žganja, octa in svinčenega cukra poizvedeti in s knjigami primerjati.
žganje namenjeno v proizvod svin-
Za zdaj (:enega cukra
Vzorec št. 1.
2.	To dovolbo (1) daje na zapros fabrikanta tisto finančno oblastvo I. s*0' pinje, *) v katerega področji leži fabrika svinčenega cukra, in to na leto dni.
3.	Povračilo davka dovoljuje se samo za žganje od 50 stopnjev alkoholo-vine največ in na narejo od vsakih 100 kilogramov svinčenega cukra za 30 bekto-litrovih stopnjev alkohola največ.
4 Žganje za svinčeni cuker namenjeno, mora se pred uporabo v pričo dveh finančnih organov narediti neužitno (denaturirati) s primesjo, katero fabrikaid o svojem trosku napravlja.
Ta primes naj obstoji ali v 80 gramih kafre najmanj ali v 160 gramih živalskega smolovca na 1 hektoliter žganja.
5.	Fabrikant svinčenega cukra ima dolžnost,
a)	zapisovati si zarad davkovno-uradnega prigleda množino in alkoholoviu0 denaturiranega žganja,
b)	množino narejenega svinčenega cukra, in
c)	koliko ga razprodâ, ter zapiske te finančnim organom na zahtev vsak čas predložiti. Takisto mora on finančnim organom — ne krateč se — dopustiti, da te zapiske z njegovimi obrtovnimi in trgovinskimi knjigami p1’1' merjajo.
6.	Za denaturacijo žganja naj fabrikant nalašč postavi v pridelovalnici bedenj s prostornino od 6 hektolitrov najmanj, ter ravnatelju prigledno-okrajneiu11 zglasi, da ga pride uradno izmerit in oznamenit.
Ta bedenj se ostempljâ za polnjaj (višino, do katere se napolni) od 5 hektolitrov, in če drži čez 6 hektolitrov, še tudi za tiste 5 hektolitrov presegajoče polnjaje ali višine, do katerih bode žganje v denaturacijo določeno segalo. najvišjo znamko meroizkusno pa mora v bednji ostati še toliko praznega pr0' štora, kolikor ga v slučaji, ko bi v denaturacijo namenjeno žganje segalo do te znamke, potrebuje sredstvo denaturaeije, ki mu se primeša, in premešavanje istega z žganjem.
7.	Na enkrat se ne sme manj nego 5 hektolitrov podvreči denaturaciji-
8.	Dolžnost fabrikantova je, podati vselej o množini žganja, kolikor g‘l s pravico do povračila potrošnine za narejo svinčenega cukra in torej za p°' prejšnjo denaturacijo določi, vpoved v dvojnem izdatku po priloženem vzoi(l št. 1 prigledno-okrajnemu ravnatelju, v okraji katerega fabrika leži.
Dva finančna organa poizvesta na temelji te vpovedi množino žganja v beduj1 denaturacijskem (št. 6) in njegovo alkoholovitost.
Ako ne najdeta spotike, ukažeta, da se pred njima žganju primesi sredstvo denaturaeije v propisani množini ter da se z njim dobro premeša.
Na to vpišeta svoje najdenje o množini in alkoholovini žganja in pa potrdb° denaturaeije v oba primerka vpovedi.
*) Finančna oblastva I. stopinjo za davek od žganja so: v Zgornji Avstriji, v Bukovini, Istri, nn Goriškem, in Gradiščanskem finančni nadzorniki in višji nadzorniki, finančna ravnateljstva, v ostalili deželah finančna okrajna ra» nateljslva.
na Saleburškem, Slesj1'1^’ na Koroškem in KranjsK*1 •
En primerek vpovedi (unikat), opravljen s to potrdbo in omenjenim najdenjem izroči se fabrikantu, da mu služi v izkaz pravice do povračila potrošnine 1er naj se priloži zapiskom gori pod Št. 5 ukazanim. Drugi primerek pošlje prigledno-okrajni ravnatelj brez odloga na finančno oblastvo I. stopinje.
9.	Ako uradni sedež enega ali obeh finančnih organov, ki opravljata uradno djanje omenjeno v zgornjem določilu Št. 8, ni v tistem kraji, kjer stoji fabrika Svinčenega cukra, dolžan je podjetnik, potnine za en finančni organ, oziroma za °ba vplačati v državno blagajnico, katera mu se na znanje dâ.
10.	Izplačilo potrošninskega povračila ukaže finančno oblastvo I. stopinje vsakega polleta po meri za svinčeni culcer res uporabljenega, po propisu dena-terovanega žganja in njegove alkoholovitosti.
Za tega delj završi (sklene) prigledno-okrajni ravnatelj vsakega polleta pod 5 ukazane zapiske, prispodobivši jih s fabrikantovimi trgovskimi in obrtnimi knjigami ter jih z vpovedmi (unikati) vred, ki služijo v prilogo, položi pred finančno oblastvo I. stopinje.
Ako bi te vpovedi slule na večjo množino žganja, nego se je v preteklem poluletji porabilo za narejo svinčenega cukra, to pristavi prigledno-okrajni ravnatelj na zapiske osnovane za sledeče poluletje pri prenosu opomnjo, da je bilo jtekaj žganja in koliko ga je v porabo bilo ostalo, in koliko alkohola je v sebi inielo.
§• 4.
K §. 24 postave.
Pogoditev o davku od žganja.
Za dopustno pogoditveno izmero in opravo potrošnine od pridelovanja žga-tece ukazuje se :
I.	Pri žganj arnicah, ki rabijo samo eno žgalno pripravo into 7‘ neposrednjo kuritvijo, ki ne sestoji iz drugega nego samo in edino iz enega kotla s prostornino od 2 hektolitrov največ, metila, kotlovega klobuka, hladilnih steklenic, rokavca ali premih hladilnih cevi in iz zvezne cevi med kotlovim klobukom ter hladilni, in katerih podjetniki so zemljiŠni posestniki, podelujoči v žganje samo svoje domače ovočje (sadje) ali vinske tropine in fifoži od svoje trgatve ali jagode ali korenine ali druge samovale plodove.
1.	Pogoditev se sme narediti s posameznimi podjetniki takih žganjarnic ali 7 vsemi podjetniki tiste občine skup in namesto teh jo utegne skleniti tudi °bčina sama.
2.	Doba je pogoditvi tako ukreniti, da obsega samo tist letni del, v katerem te bode žganje res kuhalo. Za to je tedaj, kadar se hoče žganje kuhati v različ-teli ne zaporedoma idočih dobah letnih, treba posebne pogoditve za vsako posamezno dobo.
8.	Žganjar, kateri hoče — kolikor to postava dopušča — davek od žganja po pogoditvi opravljati, mora zadnji čas 14 dni pred začetkom dobe v žganjarsko delo določene pri finančno-stražnem oddelku, v katerega nadzornem okraji nje' gova žganjarnica stoji, ustno ali pismeno naznaniti:
a)	svoje ime in stanovališče;
b)	kraj in popisno-št. poslopja, v katerem hoče žganje kuhati;
c)	prostorijo v žganjarsko delo odmenjeno;
d)	kakovost žgalne priprave, prostornino kotla, in pa če je žgalna priprava že uradno oznamenjena ali še ni ;
e)	dobo, v kateri hoče žganje kuhati;
f)	vrsto v žganjarsko delo določenih tvarin, in pa njih množino in to v hektolitrih.
4.	Zgornje ukazilo (Št. 3) veljd tudi za slučaje, v katerih gre za vkupno po-goditev vseh žganjarjev kake občine. Vendar si morajo v takih slučajih vsi žganjarji ene občine, pri katerih je pogoditev dopuščena, eno in isto dobo za žganjarsko delo izbrati.
Tudi željo vkupne pogoditve je treba naznaniti.
5.	Dobo, določeno za žganjarsko delo treba je na znanje dati po dnevih s tem, da se pové prvi in poslednji dan.
Doba ta ne sme prestopati potrebe, kakor se z ozirom na postopek navaden v dotičnem kraji podâ za podelovanje napovedane množine in vrste tvarin p° svojstvu žgalne priprave.
6.	Vsled naznanila pod 3 omenjenega poizvč se kakost žgalne priprave m prostornina kotla ter se žgalna priprava uradno oznamenl.
Ob enem se uradno v čisto dene, spada li žganjarnica med tiste, ki jih Je smeti pripustiti k plačevanju davka po pogoditvi. Izhod tega uradnega djanj razkaže se v preglednem najdenji, katero naj podpiše žganjar ali pooblaščenec njegov, in ko bi tâ ali öni neztial pisati, dva nepristranska svedoka.
Akoje že tako v poslednjih treh letih stoprv bila prostornina poizvedena m žgalna priprava uradno oznamenjena, ter ne bode nikako premene v času, za ka terega ima veljati pogoditev, smo se vnovično pisanje najdenja opustiti.
7.	Pogoditev naj se sklene stoprv po tem, kadar je mogoč priglcd zastiao resničnosti naznanila o množini tvarine za žganje bodi si po noposrcdnji poizve ali vsaj po gotovih objektivnih znakih, n. pr. pri tropinah po stanji vins letine.
8.	Zarad uradne izmere pogoditvene povprečninct reba je naslednje koli&n množiti (multiplicirati) eno z drugo:
a)	Množino tvarin primerno žgalni pripravi in načinu delanja navadne*1^
v tistem kraji, katero je z ozirom na vi sto tvarine moči vsak dan pode ‘ >
b)	alkohol, kar se ga dohode za 1 hektoliter tvarine v hektolitrovih stopnjih p
100-delnem alkoholometru,
c)	Število dni žganjarskega dela,
d)	davkovni postavek od 11 krajcarjev za vsak koktolitrov stopenj alkohola»
9.	Pogoditve dopuščajo se samo pod uvetom, da se:
a)	v času, dokler veljâ pogoditev, ne rabi več žgalnih priprav niti drugih nego so za pogoditev bila zglašene in v račun vzete, da se ne podelujejo druge nego naznanjene, pri pogoditvi glede davka zakonito dopuščene tvarine, in da se sploh žganjarsko delo ne raztegne čez pogoditvene podloge, po tem, da bode
b)	finančnim oblastvom in organom prosto, kolikorkrat se jim vzvidi, pogledovati in preiskovati, držeč se dotičnih propisov, ter po iztečaji delne dobe obsežene v pogoditvi, rabo žgalne priprave onemogočiti, vendar tako, da bode mogoče kotel za kak drug namen uporabljati.
10.	Odstop od pogoditvenih podlog kaznuje se kot dohodarstvena prikrata, če omogoči čez te podloge narejo večje množine alkohola, po meri mogočega Večjega izdelka.
Ako je pa ta odstop takšen, da po njem žganjarnica prestopi v drugo vrsto %anjarnic, ki se ne sme pripuščati k pogoditvi, tedaj je držati se kazenskih do-ločil postave o cukrovem davku, katera se tičejo povprečnine davkovne.
V poslednjem slučaji naj se tudi izreče, da je pogoditev sama ugasnila, a '' drugih slučajih odstopa od pogoditvenih podlog ima finančno oblastvo I. sto-pmje pravico, izreči, da je pogoditev ugasnila, ali pa, da ostane še dalje Veljavna.
11.	Izgovorjeni iznos pogoditve treba je pred začetkom dobe za žganjarsko delo določeno opraviti pri uradu za prejemanje določenem in ta urad potrdi Prejem.
Ako pa ta doba obsega dva ali več mesecev, treba je plačilo opraviti naprej v onoliko enakšnih mesečninah, ako podjetnik neče raji brž ves iznos na enkrat Naprej vplačati. Ako se plačilo za časa ne opravi, sme finančno oblastvo I. stopnje izreči, da je pogodba razvezana.
12.	Ako v času, dokler traja pogoditev, nastane slučajna okolnost ter bodo VZr°k temu, da se manj žganja naredi, nego je obseženo v pogoditvi, ta okolnost v ničemer ne izpreminja določil pogodbe.
Ako se pa žganjarsko delo po neprevidenem dogodku za vso va-nje dolo-Cen° dobo onemogoči, povrne se, oziroma odpiše pogoditveni iznos, kar ga pride ,la to dobo, pod tem uvetom, da se zadržek dela Še pred začetkom te dobe pis-meno naznani finančnemu oblastvu F. stopinje.
13.	O vsaki pogoditvi je narediti štemplja prost zapisnik, kateri naj obsega:
a)	oznamcnilo oseb, s katerimi se posamič ali nerazdelno sklepa pogoditev, in pogoditvene podloge (št. 3, 4, 5 in 6),
b)	izgovorjeni pogoditveni iznos,
') določila, dana pod števili 9, 10, 11 in 12.
Odobriti pogoditev pristoji finančnemu oblastvu 1. stopinje, katero naj pri 411 pazi korist, (interes) tako državnega zaklada, kakor tudi tistih žganjarnic, t0re davek od žganja po drugih določilih opravljajo.
En z odobrilnim pristavkom opravljeni primerek pogoditvenega zapisnika» ki je namesto pogodbe, izročiti je podjetniku žganjarnice.
II.	Pri žga nj ar nicali, k at er ih po dj etn ik i o b e nem p i v o kuhajo
ter samo ostanke svojega pivarskega dela, razen pokaženega piva, v narejo žganja uporabljajo.
14.	Vsak pivar, kateri hoče za nareje žganja iz omenjenih ostankov doseči pogoditev o žganjarskem davku, mora pod 3, a), bj, c) in d) naštete podatke, p° tem število in prostornino drozgaličnih posod in to okolnost, so li ali niso še uradno oznamenjene, pismeno naznaniti finančno-stražnemu oddelku, kateri mu nadzira pivarnico in žganjarnico.
15.	Vsled tega naznanila (št. 14) naredi se zapis uradnega najdenja po uka-zilih pod št. 6 stoječih, če se ni bil naredil v poslednjih treh letih ali če se je p° poslednjem zapisovanji naprava žganjarnice v čem predrugačila.
16.	Pogoditveno povprečnino je določiti po obsegu žganjarstva in sicer takö, da se za ostanke (odpadke) od vsakih 100 hektolitrov v času pogoditve nakuhanega piva žganjarjevega primerna množina alkohola, vendar nikoli ne p0(j 30 hektolitrovih stopnjev ali litrov alkohola obloži z davkom po 11 kr. od stopnja.
17.	Pogoditveno povprečnino mora pivarnice in žganjarnice podjetnik precej ob zglasitvi vsake kuhe piva, ki pada v dobo pogoditve, po meri zglasene množine začimbe opraviti v uradu, kateremu se davek od piva plačuje, in za
z opoinnjo na znanje dati v omenjeni zglasitvi, vzklicujoč se na pogoditev.
18.	Pogoditev se sklepa na tri leta z obojostranskim pridržkom, da se sme vsak čas odpovedati. Odpoved mora biti pismena. Mesec dni po odpovedi ugasne pogoditev.
19.	Ako se s katerega koli vzroka uporaba pivarskih ostankov za narejo žganja utesni ali umanjša, to ne izpreminja nikakor določil pogoditve.
Ako se vendar žganjarsko delo po neodvratnem zadržku najmanj na meseti dni popolnem onemogoči, dopušča se, — če se zadržek dela pismeno naznanj pivarnico in žganjarnico nadzirajočemu oddelku finančne straže, — oprostitev o pogoditveno povprečnine za poistinjeni čas zadržka, v kolikor se pivarski ostau ne porabijo morebiti pozneje za žganje, temuč se resnično v kaj drugega »a menijo.
20.	Pogoditve o kuhanji žganja iz pivarskih ostankov podvržene so v osta lem določilom stoječim pod 9 in 10.
Takisto je tudi ukazilo pod 13 gledé pogoditvenega zapisnika veljavno ^a te pogoditve. Samo da je treba, kakor se vé, pogoditveno podloge in povpre nino ustanoviti po določilih obseženih pod 14 in 16 ter določila stoječa pod H 1,1 12 zameniti z določili pod 17 in 19.
§• 5.
K §. 27 postave.
Popuščaj za kmetijske žganjarnice.
Za kmetijsko žganjarnico smatra se taka žganj arnica, ki ni samo celokupen ( °1 posestva k eni posamezni kmetiji spadajočega, temuč se te kmetije takö drži, aa iz njenega pridelka edino ali vsaj po največem delu jemlje tvarino za žganje, a nasproti kmetiji oddaje pri kuhanji žganja dobivane pomije živini v krmo ali Pa vsaj gnoj, ki izvira od živine na žganjarjev račun s temi pomijami pitane.
Žganj arnica torej, v kateri se podcluje melasa, ne more se Šteti za kmetijsko, lažen ko bi se melasa podelovala samo kot primes k tvarinam, ki jih z žganjar-n*co združena kmetija sama daje.
Zahtev popustka od 20, oziroma 10 odstotkov množine alkohola v §. 26 za-c°na ustanovljene za kmetijske žganjarnice treba je najpozneje štiri tedne pred Začetkom letne žganjarske dobe pismeno zglasiti pri finančnem oblast vu I. sto-Pufie. Ta zglasitev sme se tudi združiti z naznanilom delnih priprav in opisom Pridelovalnice, ki ga §. v 31 ukazuje postava o žganjarskem davku.
Zglasitev mora obsegati:
1.	stajališče in popisno številko žganjarnice;
2.	določno oznamenilo kmetije, kateri se žganjarnica prišteva ;
3.	ime lastnika kmetije in žganjarnice;
4.	ime podjetnika
a)	kmetije,
b)	žganjarnice;
5.	h kmetiji spadajoče zemljišno površje njiv, travnikov in pašnikov posa in skupno ;
6.	drozgalični prostor, ki se ima vsak dan žganjarnici zadavkati ;
7.	vrsto tvarin, ki se bodo podelovale v žganjarnici;
3.	naznambo, od kod se bodo te tvarine jemale;
3. ako žganjarnice in kmetije ne oskrbuje ena in ista oseba, tudi naznambo pogodbenih razmerov med podjetnikom žganjarnice in podjetnikom kmetije gledč ^anjarskih tvarin, kakor tudi zastran pomij iz žganjarnice, oziroma zastran &n°Ja, ki ga daje žganjarjeva živina rejena s temi pomijami.
Zglasitvi o zahtcvu popustka morajo se vsekakor priložiti:
a) zemljišno-knjižni izpisek in potrdilo občinskega župana v dokaz, da je žganj amica celokupen del kmetije, in da sta obe v resnici last osebe v zglasitvi imenovano;
katastorski izpiski o zemljiščnih površinah spadajočih k kmetij, namreč njiv, travnikov in pašnikov, ako mora tega površja ni povedana v zcmljišno-knjižnem izpisku.
V slučajih, v katerih se lastnik ne bavi ni s kmetijstvom ni žga-njarstvom, ali se bavi s kmetijstvom a ne z žganjarslvom, treba je vrh tega predložiti :
(Slovenlaeh.
c)	v izkaz zakupnih razmerov zakupno pogodbo, narejeno med lastnikom m podjetnikom, v izvirniku ali overovljenem prepisu. Pri zakupu, ki se tiče edine žganjarnice, mora zakupna pogodba določno pojasnilo prožiti tudi o odnošajih v točki 9 na misel vzetih, ker bi se sicer ne vzela za dovoljno izkazilo.
Postavni popuščaj od množine dobivanega alkohola dovoli se, — če so se zahtevani izkazi žganjarnice popolnem predložili, — za tisto žganjarsko delo, ki pada v osemmesečno dobo, začeto meseca septembra, oktobra ali novembra.
Ako bi se pokazalo, da je vsakdanji davku podležeči drozgalični prostor, večji nego nanaša razmer enega hektolitra na 5 hektarov zemljišnega površja, namreč njiv, travnikov in pušnikov kmetije z žganjarnico združene, ali ko bi se našlo, da v katerem drugem oziru tega ali önega uveta popuščaju manjka, ali da je ta uvet pozneje minol, zavrne se zahtev popuščaja ali prekliče dovolitev, ako bi bil že dovoljen.
V poslednjem slučaji mora žganjar državnemu zakladu povrniti že uživan1 popuščaj, kolikor se opira na preklicano dovolbo.
Finančni organi, prigledujoči davek od žganja, imajo dolžnost, paziti na to, da nihče ne uživa popustka, ako niso povsem izpolnjeni vsikoliki uveti.
§• 6.
K §. 31 postave.
Opis pridclovališča in pregled delnih priprav.
Pri povprečnini plačevani po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora treba je opis pridelovalnice in pregled delnih priprav in posod uravnati po prl' loženih vzorcih št. 2 in 3.
§• 7.
K §. 34 postave.
Premena storitvene vzmožnosti v tečaji delne dobe.
Pismeno naznanilo, da so hoče v toku letno delne dobe vsakdanja storitvena vzmožnost raztegniti ali skrčiti treba jo tako, kakor je zapovedano za opis pri' dolovaliŠča in prcglod delnih priprav, v dvojnem izdatku vpoložiti. En primerek so providi z uradnim potrdilom podatbo tor podjetniku nazaj dâ.
Ob enem ukaže finančno oblastvo I. stopinjo zapisati uradno najdenje o p> e' meni, katora jo nastopila v podjetji, tor izmeri na temelji istega novo vsakdan)0 storitveno vzmožnost.
Ako bi premena dnovne storitvono vzmožnosti bila združena z uporabe delnih priprav in posod, ki jih je še podvreči uradnemu merjenju in oznamenih1) ter bi so to uradno djanje ne moglo opraviti do časa, o katerem so ima začob delo po novi vsakdanji vzmožnosti storitve, bode so postopalo po določilu 2. odstavku v §. 33 postavo o davku od žganja.
Da sc premenjanje vsakdanje storitvene vzmožnosti v teku letno delne dobe °lajša v tistih slučajih, v katerem ima premena nastopiti brez enomesečnega ali večmesečnega prestanka, sme finančno ohlastvo I. stopinje dopustiti, da se delne priprave in posode, ki pridejo v rabo vsled teh premen, 8 dni pred začetkom Meseca, ko se imajo vzeti v rabo, v pridelovalnico prinesč pod uvetom, da ostalo za ta čas pod uradno zapiro. Takisto sme finančno oblastvo I. stopinje v slučaji taksne premene dovoliti, da se tiste delne priprave in posode, ki pridejo lz rabe, ter ne smejo ostati v pridelovalnici, iz nje izpravijo stoprv prvi dan, katerega se začne delo po premenjeni vzmožnosti storitve.
§• 8.
K §. 36 postave.
Zamena delnih priprav.
Naznanilo dopuščene zamene enako velikih in enakemu namenu služečih delnih priprav in posod podati je finančnemu oblastvu I. stopinje. To oblastvo ukaže hitro napraviti potrebni zapis najdenja. Ako se pri tem pokaže, da imajo delne priprave in posode, ki se hočejo v rabo vzeti, res enako prostornino in namembo, kakor poprejšnje, smejo se precej zameniti na temelji zapisnika o uradnem najdenji.
§. 9.
K §. 41 p ostave.
Dopolnjujoča napoved ali zglasitev dela.
Dovoljenje dopolnjujoče zglasitvc dela za poslednji mesce letne delne dobe du,jo finančno oblastvo I. stopinje, ako se pismeno poprosi ter izkažejo nenadni razmeri, vsled katerih je potreba delo nadaljevati.
§. 10.
K §. 42 postave.
Vzorec delne zglasitvc.
Dela zglasitvc žganjarnic povprečnino po drozgaličnem prostoru plačujočih Uravnati je po priloženem vzorci št. 4.	vzorocjt.4.
Blankete od njih dajö se podjetnikom za povračilo napravnih troškov pri l8hh uradih, pri katerih sc vpolagajo zglasitvc same.
§. H.
K §. 44 postavo.
Pod „dnevom“ razume so 24-urna doba od 12. ure po noči zopet do 12. ure
p0 noči.
Da ne bode dvoma (sumnje), pomeni li naznamba časa slovoča na 12. uro noči nekega meseca začetek ali konec toga dne, treba ji jo vselej pridodati
04 •
Vzorec St. 6.
„začetek“ ali „konec“. Piše naj se torej n. pr. „12. ure po noči (začetek) 7. oktobra do 12. ure po noči (konec) 31. oktobra 1878“.
§• 12.
Iv §. 45 postave.
Pri presojanji, katere vrste tvarina se podeduje,J mora se pomisliti tudi na tiste tvarine, iz katere se napravljajo umetne droži, t. j. drozga v vrveži služeča za kvasilo. Za to bi se povprečnina pri žganjarnici repo podelujoči, ki si na' pravlja umetne droži iz močnatih tvarin, morala meriti in opravljati po množim alkohola za to tvarino ustanovljeni.
§• 13.
Iv §. 46 postave.
Naznanilo neodvratnega zadržka delo otirajočega in vnovičnega začetka pretrgi'
nega dela.
Naznanilo ovire delo zadržujoče vpoložiti je pri tistem finančne straže oddelku, v katere nadzornem okraji žganjarniea biva.
I)a bode moči uradno poistiniti, da je v §. 46, št. 2, postave o žganjarskeni davku našteti uvet izpolnjen, namreč da mora žgalna priprava najmanj 48 ur stat’ brez dela itd., mora sc precej pri uradnem konstatovanji zadržka ali posebej naznaniti čas, do katerega bode zadržek odpravljen ter se delo vnovič začne.
Posebno naznanilo vnovičnega začetka dela naj se pismeno v dveh primerki» pri tistem finančno-stražnem oddelku, kateremu je bilo zadržek naznaniti, vpo-loži in tako, kakor naznanilo zadržka obravnuje.
§. 14.
Iv §. 54 postave.
Delno naznanilo za povprečnino po storitveni vzmožnosti žgalne priprave.
Zganjarskega dela naznanilo za toga delj, da se ustanovi storitvena vzniož-nost žgalne priprave, storiti je pri finančno-stražnem oddelku, v katerega nadzornem okraji stoji žganjarniea; pismeno naznanilo bodi uravnano po priloženem vzorci št. 5 in tudi ustno naj se po njem zapiše.
§• 15.
K §. 55 postave.
Obrazec delne zglasitvc za žgaiijarnice, plačiijočc povprečnino po storitveni vzornosti žgalne priprave.
Za delne zglasitvc žganjarnie, plačujočih povprečnino po storitveni vzmožnosti žgalne priprave prepisuje sc priloženi obrazec št. 6. C.ledč tega, kje sc dobivajo blanketc za-nj, veljd dotično določilo zgornjega §. 10.

§• 16.
K §§. Gl in 62 postave.
Plačevanje davka po pridelku.
Za plačevanje davka po pridelku treba je opis pridelovalnice narediti po priloženem vzorci st. 2 in spisek ali pregled delnih priprav po priloženem VzorecSt vzorci st. 7.
Dopustitev plačevanja davka po pridelku daje finančno oblastvo I. stopinje na temelji zapisa uradnega najdenja žganjarju pismeno na znanje.
Prodno se sme za kako žganjarnico vpoložiti delna zglasitev slovoča na ta način plačevanja davka, mora — poleg izpolnitve uvetov, katere ustanavlja §.61 postave, — biti postavljen prigledni aparat in že storjena uradna zagotovitev, da se ne more nič žostinske žganice ali alkoholovitih par zoper prepoved odvajati iz žgalne priprav, hladil itd.
Naredbe na to stran potrebne zavisč od kakosti žgalnih in hladilnih priprav.
Sploh se zahteva:
1.	Za vsak prigledni aparat, ki ga hoče postaviti, mora žganjar na mestu, najdenem po §. 61, št. 2, postave o žganjarskem davku, na trdni podstavi napraviti stalo iz opek in cementa brez vnanjega ometa ter va-nj sidro plošče k pri-glednemu aparatu spadajoče tako dati vzidati, da se ista ne more brez vidne pokvarc zidovja odtrgati niti samo v koso (poševno) lego spraviti.
2.	Vsaka hladilna priprava mora počivati na varni podstavi. Ako je, kakor hladilni sod, vodna posoda s cevjo (rokavcem) va-njo vtaknjeno, mora se tudi dno posode od zunaj dati ogledati. Vodna posoda mora dalje imeti pokrov, ki mu se prilega uradna zapira. Pokrov ta sme poleg odprtin potrebnih za dovod alkoholovitc pare, po tem za dovod in odvod hladilne vode, imeti samo duške po 1 centimeter največ v premeru, in v slučaji, ko bi se led metal v hladilno vodo, samo še odprtino za to potrebno, vendar samo tedaj, če se z nastavkom cevi ali kako drugače onemogoči doseg notranje naprave hladila skozi omenjeno luknjo.
Naposled mora vodna posoda biti tudi v svojem skladu trdna, in hladilna cev ne sme ni na dnu posodo ležati niti dotikati se njenih stranskih sten na drugem mestu, nego ondi, kjer izstopa destilat.
3.	Rektifikator in vsak drugi del žgalne priprave, v katerem sc žestinska žganica (prvožganica, flogma itd.) med destilovanjem nabira ali nabirati utegne, mora ali z vseh strani biti vnanjemu preiskovanju pristopen ali pa imeti odprtino,. notranje preiskovanje dopuščajočo, katere izhod se lahko z uradnimi pečati zagotovi.
4.	Vso pipe na žgalni pripravi in njenih ccvčh (trohah), ki žestinsko žganico ali alkoholovitc pare zapirajo ali propuščajo, morajo biti tako narejene, da se lahko zatrdijo z uradno zapiro, primerno postavnim ukazllom.
Priloga A.
Priloga B.
Priloga C.
V	prilogi A dajo se opis in načrt uredbe dotičnih pip, kakoršna' zadostuje tem zahtevkom.
5.	Zveze med posamnimi cevmi žgalne priprave, ki služijo za prevod alko-holovitih par ali žestinske žganice, morajo biti varne ali trdne. Priloga B obsega opis in naris pripravne zatrdbe flanž in vrtežev holendrovih.
6.	Zvezna cev med kontrolnim aparatom in hladilno pripravo mora biti po vsi dolžini z vrhnjo cevjo popolnem pokrita.
V	prilogi C obseženi opis z načrtom vred kaže primerno uredbo vrhnje cevi in njene zatrdbe.
7.	Ako se prvožganica dovaja v žgalni kotel, a niti odtočna cev za pomije ne seza najmanj 8 centimetrov navpično v notranji prostor kotla niti je cev ta okrožena z onoliko visokim vododržno prilegajočim se krožkom, tedaj sme p°' soda, v katero naj se v vaja odtočna cev, biti tako le narejena:
A je vododržna posoda iz lesa ali kovine s pro-stornino od '/, hektolitra najmanj, katera odznotraj od od dna do pokrova najmanj 30 centimetrov meri in katere odstenek in pokrov je takšen, da se ne more brez vidnega sledu navrtati ali kako drugače poškodovati z namero, da bi se tekočina odvajala.
Skozi noposrednje pod pokrovom vhajajočo in z odtočno luknjo kotla zvezano kovinsko cev B prihajajo pomije v posodo. Odtekajo pa skozi kovinsko cev (7, ki je odznotraj s poveznikom pokrita ter ni za več nego za tretjino vse posodile višine oddaljena od nje pokrova. Vklad cevi B in C v posodo, in pokrova, po tem zveza cevi B z luknjo kotla za odtok žlempe naj bosta popolnem varna ali trdna. Le-ta zveza in pokrov naj pripuščata tudi uradno zapiro, a cevi A in B bodita precej prostrani, da se ne zagatita s trdimi sestavinami ali rečmi, ki bivajo v pomijah.
8.	Tako za prvotno preiskovanje, kakor za poznejše nadziranje, če namreč obstojč postavni uveti plačevanju davka po pridelku gledč žgalne priprave m hladila itd., mora podjetnik skrbeti za tiste naprave, n. pr. stopnice, lestve, galerijo, ki so potrebne, da bode finančnim organom mogoče, vse sestavine žgalne priprave in hladila od blizu potanko ogledati, oziroma zavarovati.
§• 17.
K §. 66 postave.
Vzorec delne zglasitvc za plačevanje davka po pridelku.
Po priloženem vzorci št. 8 tiskano blankete za delne zglasitvo žganjarme, ki smejo zadavkovati svoj pridelek po naznambah kontrolnega aparata, dobivajo sc pod povračilom napravnih troškov pri tistih uradih, pri katerih jo take zglasitve vpolagati.
§. 18.
K §. 67 postave.
Naznanilo dopuščene premene v delni zglasitvi za davek, opravljan po pridelku.
Naznanilo premene v zglašeni množini ali vrsti tvarin ali v napovedani množini pridelka ali v številu ali prostornini vrvežnikov treba je pismeno v dveh primerkih vpodati pri tistem finančne straže oddelku, v katerega nadzornem okraji stoji žganjarniea. En primerek naznanilo, opravljen s potrdilom vpologe, dâ se nazaj žganjarnici v izkaz.
§. 19.
K §§. 69 in 70 postave.
Naznanilo uarušaja v pravilnem kodu priglednega aparata. Postavitev reservnega
aparata. Prehod k povprečnini.
Naznanilo narušaja v hodu kontrolnega aparata je podati pri oddelku finančne straže, v katerega nadzornem okraji žganjarniea stoji. Dolžnost finančno-®tražnega oddelka je, kar najhitreje napraviti, da se narušaj in stan davkovnega Postopka v žganjarnici poizvé.
Ako ima žganjarniea pri roki drug kontrolni aparat, ki ustreza zahtevom za priglcd žganjarskega davka in če podjetnik želi, da bi se postavil, naj finančno oblastvo prve stopinje brez odloga ukaže postaviti ga.
Ako pa podjetnik želi preiti k plačevanju povprečnine po storitveni vzmož-ttosti drožgaličnega prostora, to se — brž ko je podan dotični pregled delnih priprav, — naredi brez odloga zapis uradnega najdenja, ter se, kolikor je moči, pospeši izmera storitvene vzmožnosti.
Ali podjetnik, kakor se razume samo ob sebi, sme tudi brez poprejšnjega Uradnega najdenja pod odgovornostjo izrečeno v §. 33 postave o davku od žganja Mačeti žganjarsko delo, od katerega bode plačeval davek po storitveni vzmožnosti drožgaličnega prostora, in če jo izrekel, da hoče tak<5, tedaj se le-ta storitvena ^možnost takoj na podlogi vpoloženega pregleda delnih priprav izmeri.
Ali uradno najdenje se vsekakor zapiše v prvih tednih dela povprečnini P°dpadajočega.
Ako bi izmero storitveno vzmožnost branila ta okolnost, da so se vpovedale delne priprave, ki niso bile ni v postavi o davku od žganja ni s posebnimi ukazi finančnega ministerstva že izrečene za davka proste niti za uvetno ali brezuvetno fiavkovno, tedaj so to podjetniku precej priznani ter ob enem napravi, kar je *reba, da sč dotične delno pripravo vvrstijo, kamor gre.
Ako pa podjetnik hoče delo s plačevanjem povprečnino po storitveni vzmož-ll°sti drožgaličnega prostora začeti, prodno jih je finančno ministerstvo vvrstilo, '^He mu se storitvena vzmožnost pod pridržkom poznejše poprave izmeriti tako, se še ne vvrščene delne priprave smatrajo za brezuvetno davkovne,
§. 20.
K §. 71 postave.
Predrugačila dela zglašenega za davek po pridelku vsled neodvrafne ovire.
Kadar se vsled neodvratnega zadržka hoče davkovni postopek samo pre' drngačiti, to naj se propisana nova zglasitev vpoloži za ostali del že napovedanega delnega časa s prilogo potrdila, katero je zadržek dela poizvedajoči finančni organ dolžan izdati žganjarju o obstanku zadržka, in z vzklicem na prvotno delno zglasitev in sicer tudi — kakor ona — pismeno v treh primerkih na tiskanioab (blankctah).
Kar se tiče davkovne pristojbine, treba je razločevati troje slučaje. Za še ostali del prvotno napovedane delne dobe pride ali a) več ali b) onoliko (prav toliko) ali c) manj davka nego bi ga bilo po prvotni zglasitvi, ako se v njej stoječa davkovna vsota razdeli po raztneru delnega časa, kar ga leži pred nastopom in kar po nastopu zadržke. V slučaji a) je previsok pripisati z izdatbo davkovne bolete ali pa precej opraviti po tem, kakor se podjetniku davek ali na počak pušča ali pa ne pušča. V slučaji h) ne izdaje se nikaka davkovna bo-leta. Tudi v slučaji c) se ne izdaje taka boleta ter se vsota, za katero se je davkovna pristojbina umanjšala, poravna z mesečnim obračunom davka.
V vsakem slučaji pa se žganjarnici nazaj d& en primerek zglasitvo pre' menjenega dela z uradnim potrdilom vpologe.
Vzorec "t. 0.
§. 21.
K §. 72 postave.
Mesečni obračun za davek, plačevali po pridelku. Obrazce dotični. Ovršba podatkov
Mesečni obračun naj po priloženem vzorci št. 9 v dvojnem izdatku opi"lV1 priglcdno-okrajni ravnatelj ali kak uradnik finančnega oblastva prvo stopinjo, a podpiše naj ga tudi žganjarnice podjetnik ali njegov pooblaščenec.
En primerek obračuna izroči se podjetniku ali njegovemu pooblaščencu a drugi brez odloga pošlje na List urad, pri katerem podjetnik podaje delno zglasitev.
§. 22.
K §. 73 postave.
Obrazec žgaiijaruičncga vpisnika za davek, plačevati po pridelku.
Vpisniki ali registri naj se narejajo po priloženem vzorci št. 10. Dotic'10 tiskanico v paginiranih in parafiranih sešitkih, katerim nit leži pod urad1111 pečatom, izdaje finančno oblastvo prve stopinje za povračilo napravnib troškov< Prodno se komu tiskanica izroči, vpiše se na vsak seŠitek ime podjetnika in 8*‘l jališča tist»> žganjarnice, za katero se je vzela.
§. 23.
K §. 76 postave.
Oprost od dolžnosti, zglaševati rektifikacijo in pretvarjanje žestinske žganice, od
katere je kil že davek plačan.
Dolžnosti, zglaševati rektifikacijo ali kako drugo po destilaciji vrženo pretvarjanje že zadavkane žestinske žganice, odvezujejo se na temelji poslednjega odstavka §f" 76 :
1.	Znanstvu in uku posvečeni javni zavodi (vseučilišča, visoke šole, gimnazije, realke itd.), ako in kolikor se v njih postopek, o katerem je govorjenje, vrši samo v znanstvene ali poučne svrhe ;
2.	tudi kemijska pokuševališča, ne obsežena že pod 1, katera žestinske žganice ne delajo niti prodajejo, gledé destilacije žestinske žganice, katera se vrši samo in edino zarad pokuša ali preiskovanja.
Ali bodo in pod katerimi uveti bodo tudi drugi javni zavodi in kemijske pokusnice dobivali oprost od povedane dolžnosti, to bode finančno ministerstvo slučajema razločalo.
§• 24.
K §. 80 postave.
Vplačevanje mesečnega davka v ponapredščinah.
Delno ponapredno (anticipativno) vplačevanje davkovne pristojbine za delne zglasitve obsegajoče po celi mesec, dovoljuje finančno oblastvo prve stopinje na podjetnikovo zaprošnjo za vsako delno dobo posebej, ako obstojč zakoniti uveti.
Kar se tiče plačilnih rokov pri takem vplačevanji davka, treba je prvo odplačilo opraviti precej kakor se vzame mesečna davkovna boleta, a zastran °8tanka davkovne pristojbine določa se, da je v slučajih, v katerih se sme ta pristojbina vplačati v 2 odplačilih (ratah), 2. odplačilo 15. dan napovedane mesečne 'lobe opraviti, a v slučajih, v katerih se sme v 4 odplačilih vplačati, da je 2. odplačilo 7. dan, 3. odplačilo 15. dan in 4. odplačilo 22. dan napovedane mesečne dobe odriniti. Kadar pa gre za davkovno pristojbino meseca februvarja ali za lr>esečno napovedno dobo, v kateri je konec tega meseca obsežen, treba je pri vplačevanji v 2 odplačilih 2. odplačilo 14. februvarja, oziroma 14. dan mesečne "apovedne dobe in pri vplačevanji v 4 odplačilih 2. odplačilo 7. februvarja, d- odplačilo 14. februvarja in 4. odplačilo 21. februvarja, oziroma 7., 14. in 21. dan mesečne napovedno dobe opraviti.
Ako plačilni rok pade na nedeljo ali praznik, naj se odplačilo opravi prvi delovnik, ki pride za njima.
§. 25.
K §.81 postave.
PnSéanje davka na poéâk.
Poôâk davka naj se izprosi pri finančnem oblastvu 1. stopinje.
Dovolitev ta dajo se samo za eno delno dobo.
Vendar ni potrebno, da bi so v nje obnovo vselej tudi zavarovanje na počak Puščenega davkovnega iznosa obnavljalo, marveč so sme že dana varščina, če na
to stran ni bila kako pritesnjena, pustiti tudi za drugo in nadaljšnjo delno dobo, pod uvetom, da niso nastopile nikakoršne okolnosti, katere bi po mnenji finančnega oblastva bile vrednost dane varnosti državnemu zakladu na kvar izpre' menile.
Gledé tega, kako je zavarovati na počdk puščani davek od žganja, ostanejo veljavna dozdanja določila iz razpisa finančnega ministerstva od 5. febru-varja 1852 (Drž. zak. št. 43). A vrednost, po kateri se sme spirit jemati v zastavo zarad varnosti, postavlja se na 11 krajcarjev za vsak hektolitrov stopenj alkohola. Dalje se sme v tistih slučajih, v katerih se hoče dati varnost s hipotekarno zadolžnico, kakor to biva pri izmeri neposrednjih pristojbin, stoterni davek smatrati za ekvivalent vrednosti hipoteke dolga proste ter sodna cenitev opuščati-
Pretiš s. r.
Dežela :
Finančni okraj :
Prigledni okraj:
K §. 3.
Vzorec št. 1.
Priloga k t. št. zapiskov.
V p o v e d
° žganji vsled dovolbe..................................................
............v..........................od.....................18 . . št.
8 pravico do povračila potrošnine v izdelovanje.........................
določenem.
Podpisani zglašuje c. kr.........
.... v........................notraj
vpovedano množino žganja v izdelovanje ...................... s pravico
do povračila potrošnine.
............dne...............18 . .
Podpis.
1. Množina žganja v hektolitrih
2.	Alkoholovitost žganja po 100-deInem
alkoholometru ob toplini od 12° Réamur............................
3.	Hektolitrovi stopnji alkohola (pro-
dukt ali izvod iz 1 in 2)	. . . .
4.	Iznos davkovnega povračila po stavku od 4 kr. za 1 hektolitrov stopenj alkohola.................................
5.	Ogledno najdenje finančnih organov:
a)	gledé množine..................
b)	gledé alkoholovitosti žganja . .
6.	Potrdilo finančnih organov, s katero
tvarino in s kolikšno množino iste je bilo žganje denaturirano . . .
Dežela :
K §§. 6 in 16.
Vzorec st. 2.
Prigledni okraj: Davkovno-uradni okraj :
Opis
prostorij spadajočih k obrtu podpisanega 'dg^aarjjaa 1.1.vi,
Št.	
	
I.	Staniča za kotel na dvorišči na desno; iz nje drže duri v
II.	Izbo za drozgaličnjake s 3 okni v preddvorje.
III.	Kurilnica, kije pred vhodom v kotlovnico. Na desno od nje je
IV.	Perilnica za krompir, ki ima eno okno in izhodne duri na-notranji dvor. Na levo od kurilnice drže duri v
v.	Sladovnik (pod ali gumno za slad) z 2 oknoma, ki je z drugimi durmi zvezana z drvarnico. Na vho-dišči v hišo prihaja se po loputi v
VI.	Klet za krompir in v klet za zalogo žganja, ki sta obe po leseni steni ali pregradi ločeni a po durih v tej pregradi zvezani.
VII.	Izba strežnikov tik drvnice ima duri na dvor in okno z železnim omrežjem na ulice.
VIII.	Drozgomesnica z enimi durmi v predvežje, in enim oknom na dvor, je z drugimi durmi v zvezi z
IX.	Sladnico, z enim oknom na dvor. Skozi njo drže duri v
X.	Izbo nadžgalea, ki ima dve okni na vrt in eno izhodišče na dvor. Na stopnicah pred predvežjem je vhod v
XI.	Žitnico, s (remi razdeli.
XII.	Hladiliščc je na dvorišči poleg drozgomesnice napravljeno s pokritim odrom.
XIII.	Skrivnih zvez m' nikakoršnih.
Spisek delnih priprav je priložen.
Delo vodi.............................................................čegar podpis stoji' niže.
Zganjarsko osobje nadzira I..............I..............
dajanje kakih razjasnil finančnim organom postavljen je I. I.
dne
I. I.
delovodnik.
Podpisani potrjuje zgornji dne......................18
'...........................18 . . prepisani zapisnik. I.
I. I.
fioaneno-stražni komisar.
I. I.
žganjarnice podjetnik.
(
vpodani opis, daje izpraven in o tem seje naredil
I. I.
občinski svetovalec.
K §. 6.
Vzorec št. 3.
Dežela:	Prigledni okraj:
Davkovno-uradni okraj:
Pregled
vseh posod in delnih priprav žganjarnice 1.1.v kraji I
hiš. št..........
Pri povprečno plačevanem davku	Št.	Ime	Prostornina		Pri povprečno plačevanem davku	Št.	I m e	Prostornina		Opomnja
			hekto- litrov	Î				hekto- litrov	litrov	
Davka proste	Brezuvetno davkovne					Uvetno davkovne					
I..............dne..........................18
L I.,
žganjarnice podjetnik.
Ogledno najdenje.
Podpisani je zgornje posode in delne priprave, kakor so povedane, našel, izmeril, numeriral in dohodarst' oznamenil, o čemer se je tudi naredil propisani zapisnik.
dne
L L,
finančno-slražni komisar.
I. I.,
občinski svetovalec.
K §. 10.
Vzorec št. i.
dežela:	Prigledni okraj:
Davkovno-uradni okraj :
Delna zglasnica
ïa žganjarnico podjetnika.................v ...................popis št.
za katero se plačuje povprečnina po storitveni vzmožnosti.
Davkovno delo
začne
traja do
leto, mesec, dan, ura
Vrsta tvarin rabljenih v kuhanje žganja
Datum in številka uradnega resda
Davkovna povprečnina
vsakdanja
na ves za davkovno delo napovedani čas
Opomnja
dne
Opomnji. 1. Za prvi mesec letne delne dobe in pa v slučajih enomesečne ali večmesečne ustavitve žganjarskega dela, ki bi sc bila primerila poprej v teku letne dobe, treba je v predelu „Opomnja“ povedati dan in uro začetka uporabe sladodrožnic a pri žganjarnicah, v katerih sc posode za kuhanje drozgaličnih tvarin služeče ali za maceracijo lurščice ali žita določene posode ne smatrajo za zasladilne posode, tudi dan in uro, kdaj so bile tvarine prenesene v takšne posode.
2. Če je žganjarnici, ker je kmetijska, dovoljen neki popuščaj pri dnevni storitveni vzmožnosti, treba je v predelu „Opomnja* navesti dan in številko te dovolbe.
Dežela:
K §. 14.
Vzorec št. 5.
Prigledni okraj :
Davkovno-uradni okraj :
Delno naznanilo
žganjarja....................................................................*
za svojo žganjarnico v.....................................pop. .............'
Za tega delj, da se poizvé nadnevna storitvena vzmožnost žganjarnice v ............................................pop. št.............naznanja podpisani, da namerja žganjarsko delo v ti žganjarnici začeti dne....167 •
dne . . .
. 18
I. I.
Dežela:
K §. 15.
Vzorec št. 6.
Prigledni okraj : Davkovno-uradni okraj :
Zglasitev
davkovnega postopka žganjarskega v žganjarnici pedjetnika............ .
v ‘...............P°P- št. .	. od katere se davek povprečno po storitveni vzmožnosti
žgalne priprave plačuje.
							
Vrsta tvarin rabljenih v žganje	Rabljena žgalna priprava		Začetek prenašanja tvarin na žgalno pripravo	Konec žgal- nega postopka ✓	Zgalni cas		
	šte- vilka	z ustanovljeno dnevno vzinož-nostjo od hektolitrov drozge			dni	ur	Opomuja
			Mesec, dan in ura		število		
							
							
Podpis.
’Wnja.
Kadar so podelujcjn močnato tvarino (žito, sočivje, krompir), ropa in molasa ali tej onako tvarino, troha jo v prodelu „Opomnja“ povedati številko in prostornino raliljouili drozgalicnih in družnih posod.
(Slovenil ch.)
(>6
Dežela :
K §. 16.
Vzorec št. 7.
Prigledni okraj : Davkovno-uradni okraj :
P r e g 1 e d
vseh posod in delnih priprav SSy 1.1.............. . v kraji..........hiš. št. . • •
Št.	I in e	Prostornina		Št.	I in e	Prostornina	
		hektolitrov	litrov			hektolitrov	litrov
					' ' 'A		
dne •
I. !..
žganjarnice podjetnik.
Ogledno najdenje.
Podpisani je Zgornje posode in delne priprave, kakor so povedane, našel, izmeril, nutneriral in dohodarstvel»'' »znamenit, o čemer se je tudi naredil propisani zapisnik. I.
I. !..
finaneno-straini komisar.
I. I.,
ot.<’inski svetovalec.
Davkovno-uradni okra
«j
*
>N
O)
P
a
j=>
0
<d
a
N
Cd
ä
O
Ä
M
Od
>
ed
*0
S
co
S3
■S*
<d
60
>M
Od
a
co
Od
M
Od
-S
'S
pfcd
o
88
S
o
		n
TS	*(	
uk	£1	st
	3	s
«8
SS
■s
»
s
&
o
2
S3
ca.
od
cd
60
od
ja
o
-*-»
ca
o
M
<d
‘3
"S
'S9
o
cu
o
o
2
<d
'S9
<d
60
►H
<d
H
Opomnja			
Davkovna pristojbina		i	
		i	
Približna množina alkohola v pridelku po hektolitrovih stopnjib			
Z žgalnimi pripravami zvezani kontrolni aparati	liT JI		
	d		
	vrsta		
Številke v delo določenih žgalnih priprav			
Rabljeni vrvežniki in posode za vrenje droži	prostornina	litrov	
		hekto- litrov	
	d		
Podelavajo se	a S o tUD 9	ü s E	
		vrsta	
	«	il	
		vrsta,zelen ali suh	
Davkovni postopek se	‘rt § .M	leto, mesec, dan in ura	
	c ce M		
—
M
1
>
I
I
!
t
!
s
5
i
S
SP
çS
') OpoDinja. Predelek „Naznamba ure“ treba je izpolniti samo v tisi
K §. 21.
Vzorec št. 9.
Dežela:	Prigledni okraj:
Davkovno-uradni okraj:
Obračun davka od žganja
za žganjarnico podjetnika............v...................popis. št. . • •
Številka žgalnc priprave	Kontrolnega aparata		Začetek dobe obračunske		Konec dobe obračunske		Razlika med naznambama ure o začetku in konci dobe obračunske	Alkoholovina		J* h* •M « j |4 Î0 « o 'S’s S *	— o as > > »«J Ü * >cn
	vrsta	šte- vilka	mesec, dan in ura	Z naznambo ure	mesec, dan, in ura	Z naznambo ure		spiritove probe	srednja po zapisniku najdenja	
I		2	3. novembra o 12. opoldne	006750	2. decembra o 10. dopoldne	014835	8.085	84	83	6.7 d 1'4
1 11		5	-	035425	ry	046830	11.405	85	83	9.694'25
								Vsega.		16.485-65
										
										
Reci: Šestnajst tisoč štiristo pet in osemdeset in ,‘44 hektolitro vili stopnjev (litrov) alkohola, za kar pristojbin»
odbivši 5 odstotkov iznaša 1722 gld. 75 '/a kr.; ker seje na podlogi delne zglasnice ddo.........................• '
po glasu davkovnc bolcte ddo..........................št...........samo za pridelek od 16.000 hektolitrovih stopnjev
opravilo jg^ gld., mora se še iznos od 50 gld. 75'/* kr. pri davkovnem uradu v................................• * ‘
pripisalo
pripisati (v 3 dnevih vplačati).
dne I.
18
I. I.,
prigledno-okrajni ravnatelj-
I. I.,
zganjurnice podjetnik.
Dežela :
K §. 22.
Vzorec st. 10.
Prigledni okraj : Davkovno-uradni okraj :
Vpisnik
o delanji žganja v žganjarnici podjetnika.........................
v................................pop. št........v kateri se uporablja
kontrolni aparat št.....za mesečno dobo od........................
do......................
Opoinnja. Žganjarnice voditelj jc dolžan ali sam osebno ali po svojem namestniku pisati uradoma prirejen vpisnik ali register, v katerem je od začetka do konca davkovnega postopka poočitovati naslednje podatke:
a)	predno se dovrši ena zkmesba drozge, katere vrstre tvarine in koliko te tvarine se je uporabilo,
b)	brž ko je bedenj vrvežnik napolnjen z novo drozgo, številko bednja in množino drozge, ki jc v njem,
c)	od 12 do 12 ur naznambo ure kontrolnega aparata. Ako sc uporablja več kontrolnih aparatov, treba je pri vsakem opisu naznambe aparatovc ure pristaviti tudi številko kontrolnega aparata, od katerega izhaja naznamba;
d)	dan in uro vsakega vpisa.
V ta vpisnik naj tudi dohodarstveni nadzorni organi vpisujejo, kar najdejo v svojem pregledovanji. Ta vpisnik je vsak mesec po zvršenem obračunu skleniti in finančni organ, kateri obračun dela, naj si ga s seboj vzame z dotično zglasnico in potrjenimi naznanili o kakem zadržku dela, narušaji ali pokvari kontrolnega aparata vred in kar si takšnega bodi (§. 73 postave o davku od žganja).
Naznanilo o narušaji v pravilnem hodu rabljenega kontrolnega aparata je treba precej, ko se pošlje, v žganjarnični vpisnik polno-obsežno vpisati in sicer tako, da pojde pisanje čez celo stran vpisnika, kakor jc široka. Za narušajc v pravilnem teku kontrolnega aparata, ki niso vpisani na dotičnem mestu registra, kakor se je zgoraj reklo, šteje sc da niso naznanjeni (§. 69 postave o davku od žganja).
Takisto je v žganjarnični register vpisati naznanilo, da je žganjarsko delo po neodvratnem zadržku narušeno ali ustavljeno. Za ovire v delu, ki niso tako v register vpisani, šteje sc da niso naznanjene (§. 71 postave o davku od žganja).
Opuščeni pravočasni vpis ure kontrolnega aparata ali katere ostalih v §. 73 postave v davku od žganja omenjenih loček v register, kakor tudi vsak ncizpraven (neresničen) vpis va-nj kaznuje se kot ncizpravno knjigovodstvo s 5 do 200 gld. (§. 80 postave o davku od žganja).
v mes<
Vdrozgane tvarine	
slad	druge tvarine
zelen suh	
kilogramov	vrsta kilogr.
Čas vpisa
1
Frišna drozga, djana
v bednje št.
Množina v hektolitrih
Kontrolnega
aparata
!
S
Opomnja
Priloga A.
Opis in naërt
pipe, ki naj se dene pod nradno zapiro, da se ubrani odtok tekočine.
Taksno pipo predočuje figura 1 v prerezu, a figura 2 v pogledu sè strani, Najrtek. zasukanem za 90° proti figuri 1.
Pipa je iz žolte medi ali mesinga, zdolaj celo zaprta, a zgoraj ima gatilno Puščico c c in vzmet ali pero i i i, ki pipnik (kegel) p p nizdolu tišči ter v pravšnem stanji vzdržava.
Pipnik dâ se poljubno in kakor nanese potreba, v okrovu točiti s ključem, ki se mu prilega v četvero-kotni glavi o.
Da se ne more pipnik izdreti, za to je zdolaj pod glavo pri l okroglo ostru-§an, ter ondukaj objet z ušesom locnja /c, kije pritrjen z vretnico m.
Da se more djati pod uradno zapiro, prilagojena je četverokotni glavi te Vretenice kapa n, ki ji podloga sestoji iz kolca 8 lukenj imajočega.
Tudi locenj je prevrtan.
Ako se tedaj skozi luknjo tega locnja in skozi najbližjo mu luknjo omenjenega kolca (koluta) potegne svinčnica in s plombo (svinčenim pečatom) opravi, tedaj Se vretenica locenj zatrjajoča zavaruje od vsakega zasuka in vsled tega zavaruje Se tudi stanje locnja, kateri drži pipnik, tako, da ga nf moči po nepravem ven vzeti. In to vendar pipniku ne brani točiti se.
Tudi se dâ pipnik s poljubnim zasukom vrtežne glave a, tiščeče na vzmet ii Nekoliko, privzdigniti ali dolu potisniti; takisto se dâ tudi naklad b l vsak čas °bnoviti, kor je moči puščico c brez ovire ven vzeti.
Puščico namreč tiščita nizdolu v figuri 2 vidni kovinski sestavini r s s pomočjo vrteža (vijaka) d. (V figuri 1 namreč so izpuščene ostale sestavine pipne,
Ua drugi nje deli, za katerih opis gre, postanejo očitnejši). Ako se hoče puščica v°n vzeti, to se najprej podneseta vrteža d d, in po tem se odvzame brvina 5.
Priloga B.
Zavarovanje fianž in holanderskih vrtežev.
Nacrtek.	Celo ali polno zavarovanje (zatrdilo) flanž, t. j. takšno, ki ima zavarovati
flanžo z vseh strani pristopno (figura 1, 2, 5 in 6), sestoji iz valjaste kape, ki pokriva flanžo ter je sestavljena iz obeh polovic A in A1.
Ti polovini sta z ene strani trdno zvezani po šarnirji (e) ter imata z druge strani loputice //v pritrdbo plomb (svinčenih pečatov).
Žebljiček Šarnirja — žica mesingasta — je iz enega kosa ter prilotan enl polovici kape.
Stranske stene ali dna obeh kap imajo krogovite izrezke nekoliko večjega premera nego je primer kosov cevi, zvezanih s flanžo.
Tem izrezkom sta prilotana valjasta nastavka h in h1, ki morata biti najmanj dva centimetra dolga, ki torej na to daljavo pokrivata kose cevi, ter sta na konceh opravljena s kroškoma gg1, katera se prilegata cevi, ter zatrjujeta kapi stanje.
Tudi v zavarovanje holanderskih vrtežev (figura 3 in 4) služijo kapice take in tako narejene, kakor se je reklo; samo morata nastavka h in h' biti vsegdar daljša od delov holandra, tako da krožka g in g1 holander po polnem oklepata.
Kape so iz einkove ploščevine, ter so od znotraj namazane z belo oljnato barvo, ki bi porujavela na mesteh, kjer bi se lotalo.
Vsaka zavarovalna kapa je v drugem tako narejena, da so stične ploskvl obeh nje delov pokrite ter je tako nemogoče, priti pri njih do flanže ali holan-derskega vrteža, ki leži pod kapo.

tlo ü ç

Priloga C.
Vrhnja cev in nje zatrdba.
Vrhnja cev, ki mora z vseh strani ogrinjati medeno (bakreno) cev vezočo NaSrtek. hladilo s kontrolnim aparatom, narejena je iz gladke nenamazane plosčevine cin-kove ter sestoji iz naslednjih delov:
a)	iz polovične flanžne zatrdbe o,
b)	iz cele flanžne zatrdbe p,
c)	iz premega (ravnega) kosa cevi c, ki ima zgoraj holanderski vrtež q, naposled
d)	iz holanderskega vrteža s, kateri s podaljškom cevi s1 in s2 sega blizu do
zadnje stene mernega aparata.
O zatrdbah flanžnih, omenjenih pod a) in b) veljâ opis in načrt, podan pri holanderskih vrtežih in flanžah; kar se tiče kosa c, sestoji isti, kolikor je dolg, iz dveh delov, ki jima so poleg stika, da bode pokrit, prilotani progi pločevine a a (Glej načrt „Rez c du).
Vzvoj holanderskega vrteža, prilotanega gornjemu koncu te cevi, razrezan je tudi na dve polovini.
Kapa ali babica tega holanderskega vrteža je iz enega kosa, drži toraj skupaj oba dela vrhnje cevi, a drugi konec obeh kosov cevi prihaja pod holanderski vrtež s.
Takö se oba dela cevi skup držita ter sta dobro pritrjena s tem, da jima se na konceh bivajoča nastavka v v vjemljeta z okroženo zvezno cevjo.
Cevni kos holanderskega vrteža s, obrnjen navzgoraj, sestoji tudi iz dveh polovic s pločevino stik pokrivajočo in prerezanim nastavkom vzvoja, v katerega zaseza polna (nerazrezana) babica; tudi kos cevi s' in s2 ima dva dela ter tako obliko, da holandra na mernem aparatu krije.
Med zvezno cevjo in vrhnjo obkolujočojo cevjo je na vse strani kako 3 centimetre prazen prostor.
(Slovmiidch.)
<)?
90.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 16. julija 1878,
da je Bartne občina odkazana v okoliš Gorliškega okrajnega sodišča v Galiciji.
Dodatno k ministerskemu ukazu od 29. januvarja 1878 (Drž. zak. št. 15) izloča se občina Bartne iz okoliša Zmigrodskega okrajnega sodišča ter odkazuje pod Gorliško okrajno sodišče.
Ta ukaz pride v moč 1. avgusta 1878.
Glaser s. r.
9Î.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 17. julija 1878,
s katerim se postava od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43) o zvrševanji kazni na svobodi v samotnem zaporn gledé čelne ječe okrožnega sodišča in mestno-delegiranega okrajnega sodišča v Liberci počenši od 1. avgusta 1878 v moč deva.
Na podlogi §fa 16 postave od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43) o zvrševanji kazni na svobodi v samotnem zaporu in o postavljanji kazneno-zvršnih komisij, vzvidelo se je pravosodnemu ministerstvu ukazati, da naj se določila te postave od 1. avgusta 1878 začno izvajati v čelni (cele ali izbice imajoči) ječi okrajnega sodišča v Liberci (Keichenberg).
Stremayr s. r.