267. številka. Ljubljana, v torek 21. novembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedcu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, pe 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristonne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bb izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka stolna". D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemški „Schulverein" in zakon. Povsod, kjer začenja nemški „Sehulvereinw svoje delovanje, vidimo čudno prikazen, da c. kr. oblasti nekako dobrohotno ravnajo temu društvu nasproti, da ga celo podpirajo, ter njemu na ljubo odstranjujejo vse zapreke. Dokler se to vrši v postavnih mejah, moramo pač obžalovati, da se slovesno izrečeno načelo centralne vlade ravnopravnosti vseh narodov neče priznavati od njenih izvrševalnih organov, a druzega ne moremo storiti, nego opozarjati naše poslance in vlado na to čudno in nenaravno prikazen ter se boriti s postavnimi sredstvi zoper take germanizatorične naklepe. Kar se nam pa ravno iz Sevnice na Štajerskem poroča, kako se je ravnalo pri dovoljenji ta-mošnje nove šole nemškega „Sehulvereina", se z zakonom o šolskem nadzorstvu tako malo strinja, da pričakujemo od c. kr. učnega ministerstva popravo dogodivših se nezakonito a tij, vsakako pa od naših poslancev, da se bodo oglasili v državnem zboru in razkrivali krivice, ki se gode nam Slovencem nemškemu „SchuIvereinu" na ljubo. Po štajerski deželni postavi o šolskem nadzorstvu imajo okrajni šolski sveti za vse v njihovo področje spadajoče javne in privatne šole po §. 27. pravico, da vodijo razprave o reguliranji in razširjenji obstoječih, kakor tudi o napravi novih šol. Ako se tedaj hoče kjerkoli ustanoviti nova šola, gre prva beseda okrajnim šolskim svetom, kateri potem odločujejo v prvi instanci. Kako pa v Sevnici? Predsednik okrajnega šolskega sveta, c. kr. okrajni glavar Rupnik h Brežic, je v poslednji seji naznanjal, da je c. kr. deželni šolski svet štajerski dovolil „Sehulvereinovo" šolo. Udje okrajnega šolskega sveta so kar osupneni bili, slišavši to, ker v nobenej prejšnjih sej nij bilo govora o tej soli, c. kr. deželni šolski svet pa ima po §. 40. postave določiti le v drugi instanci o pritožbah zoper naredbe okrajnih šolskih svetov. Zakaj se je prva instanca preskočila, zakaj se nij vprašalo okrajnega šolskega sveta ? Drugod glede novih šol Še tudi občine in krajne šolske svete vprašajo za njihovo mnenje. V Sevnici pa niti občina, niti krajni šolski svet, niti postavna prva instanca: okrajni šolski svet nijso smeli izreči svojega mnenja. Res je, da bi se vsi ti trije faktorji bili izrekli proti novi šoli, ker je povsem nepotrebna in je samo zato od pičlega števila tujih in domačih fakcijoznih zagrizenzev v Sevnici ustanovljena, da v tem dosedaj mirnem kraji dela zdražbo mej ljudstvom. A čeprav je predsednik okrajnega šolskega sveta vedel, da se bo le-ta v svojej večini izrekel proti soli, ga to ne odveze dolžnosti, po jasnih določilih §. 27. šolske postave celo stvar predložiti okrajnemu šolskemu svetu v obravnavo. Ko bi se ta izjavil proti šoli, potem še le ima govoriti druga instanca, deželni šolski svet. Ker se bodo narodni členi okrajnega šolskega sveta gotovo pritožili proti tej nepostavnosti do učnega ministerstva, pričakujemo, da se bode postavi zadostovalo. Če je pa celo taka postava, katero je bil sklepal liberalni štajerski deželni zbor, v kp tero se leta 1868 nobena od slovenskih poslancev nasvetovana sprememba nij vzprejela, samo da se na veke ohrani nemško-liberalna oblast tudi v šolah po slovenskih krajih, če je sedaj uže ta postava na potu nemškemu „Schulvereinuu, potem se pač kaže, da so nameni tega zloglasnega društva tako proti-naravni, da se ne dado dosegati postavnim potom. Ker pa vsako protinaravno početje nosi v sebi smrtni kal, se tudi nemški „Sehulverein" zastonj napenja in zastonj trosi denarje, da bi pridobil par dušic za nemštvo. Kmalu se bo sam prepričal o nevspe-šnosti svojih jednorazrednih šol s poludnevnim poukom in nedostatnim učiteljskim osobjem ter uvidel, da je s svojim delovanjem dosega ravno nasprotno temu kar je nameraval: namreč krepki upor slovenske narodnosti proti ponemčevanju in živo rastočo narodno zavest. Po delegacijah. Na IMmnji, -Jo. novembra. —o. Razprav avstrijsko-ogerakili delegacij je torej za letos konec. Nemško-liberalni naši listi pro-rokovuli so začetkom, da je pričakovati bul lih debat, ter strašili ob jednem z neprikrito škodoželjnostjo, da bode ustavoverna stranka ta pot v av-strijskej delegaciji prvič potisnena v manjšino baš za tega delj napravljala mnogo več težav in ovir skupnemu mimsterstvu, nego-li kedaj popre). Ali sedaj morajo sami obstati, da je v letošnjih delegacijah vladalo lepo sporazumljenje mej vlado in zastopniki državnimi, kakor še nikoli. Razprave tekle so stvarno in delegati so se z malimi in malenkostnimi izjemami k odkritosrčnim izjavam skupnih ministrov le tedaj oglašali, kadar jim nij bila stvar jasna in so hoteli biti še boljše poučeni o potih in smotrih naše politike. Skupni ministri ravnali so se po naročilu presvitlega mornarha in po mislih vseh državljanov, ter tako uijso zahtevali veliko novih denarjev od de • legacij, akoravno se je ta strah obetal od mnogih stranij, zlasti ker je šlo prenoviti bosensko upravo ter preustrojiti tudi našo vojsko. Vlada šla je le tako daleč, kolikor bilo jo potreba neizogibno, in po tem potu zatrla vsakatero resno opozicijo uže v kiili. Vnanji minister grof Kâlnoky moral se je jako prikupiti, ker je tako odkritosrčno narisal razmere naše države z drugimi vlastmi, osobito sosedami, ter z veljavno bvojo besedo zatrdil, da se nij bati vojne hi da tudi znamenj za-njo doslej videti nij, kolikor daleč sezajo pogledi človeka, — stvari jako slabotne. Grol' Kâlnoky govoril je Bkoraj o vseh odnošajih, ki so pomenljivi v sedanjem političnem položaji in odločilni za mir K v rope, tako da je iz avstrijskih delegacij posijal marsikater žarek v veliko politiko in razpodil marsikatero meglo, ki hoteli so za njo videti grozne nevarnosti znani politični kričači in stmšljivci i/ ueinško-liberalnega tabora. Izjave vnanjega našega ministra so tako vz- LISTEK. Natalija. (Poslovenila Janja Miklavčič.) V. (Dalje.) Pri teh besedah Lujiza ustane in gre po ne-kovem opravilu iz sobe. Pavi, ostri opazovalec videl je, kako je po njenem obrazu pri onih besedah neka bolestna proga šinila — a ko se je vrnila, tega nij bilo več spoznati. Bila je ta večer nenavadno vesela, živahna — a skrbno njeno oko oziralo se je vedno v očeta, ker bala Be je one omotice, ki se ga je čestokrat polastila. Pavi poslovil se je ta večer prej kot sicer — a uzrok je povedal: hotel je ustreči domačim in priti na družbinsko veselico, kamor je bil povabljen. Proti vsakdanjemu običaju spremila ga je Lujiza do hišnih vrat. „Ali nij mam uzroka, kaj pravite gospod, vznemirjena biti rudi očetovega zdravja V — Mej igranjem premagala ga je ona omotica in tudi pozneje bi se zgodilo, da ga nijsem s čim drugim motila". „Ali ste to uže kakemu zdravniku objavili?" „Pač ne, ker tukaj nobenega ne poznam." „Ko bi vam bilo ljubo, govoril bi z našim domačim zdravnikom ?" „Da ste tako prijazni, sem vam zelo hvaležna." „Brez uzroka, milostna gospica! Umirilo vas bode, ko boste govorili z njim, da pozvedite, kaj naj storite." „Ali ne bode papa vznemirilo, če nepričakovano in nepoklicano zdravnik pride V" „Kaj še! — Rekel bode, da je skrb vaša pretirana." „Prosim vas tedaj, da pride. V takem nemiru ne moreni prestajati. Vsaj veste, razen papa nijmava nikogar na svetu !" in debela solza zasveti se v krasnem njenem očesu. „Dobri Bog ohrani vam ga še mnogo let!" tolaži Pavi, globoko ganjen in potem se poslovi. VI. Preteklo je par mesecev; tu in tam ukrade so topli žarek pomladanskega solnca v sobe poljskih pregnancev in poigrava krog čestite glave grofa Flo-rinskega. Naslonjen je v mehkem naslonjači; njegov obraz je bl*jd, oči so vedno zaprte in roki njegovi, počivajoči na kolenih, prozorni sta in bledi, liki bi bili od voska. Malo mesecev trajajoča bolezen uničila ga je skoro popolnem. Dobro je spoznala Lujiza, da moči njegove pešajo in njegovo truplo, dasi počasno a gotovo propada črnej zemlji, mrzlemu grobu. Ni neutrudljiva skrb njegovih hčerk, ni postrežba zvestega Milnila ali krepčalna sredstva zdravnikova nijso zamogla ovirati bolezen. »Pred veliko nočjo je konec," dejal je zdravnik. „A kaj bosta počeli hčerki V" povpraša se Pavi. Da je poslušal glas svojega srca, vedel je, kaj mu storiti — a resnice sam sebi nij verjel. Ljubeznji-vost mlade Poljakinje uplivala je nanj od dne do dne bolj. Vedel je, kako ljubi in spoštuje čestitega starčka — ali morebiti le, ker ga Lujiza tako čisla? Ostali bosta sami, nepreskrbljeni siroti — in on? budile jako dobro voljo ne samo doma, temveč tudi v vnanjih deželah. Posebnim zauimanjem in veseljem pozdravljali smo zanesljive trditve, da mej carskimi dvori na Dunaji in v Petrogradu vlada lepa prijaznost in vzajemnost; to poudarjati nam je tem bolj živo, ker so nemški listi z vso prisiljeno ner voznostjo zlasti zadnje čase raznašali novice, ua morata Avstrija in Rusija vsak hip trčiti druga ob drugo in ukresati vojska velike požare! V ozkem onem klanci, kjer imele sta se srečati Avstrija in Rusija, namreč v Črnejgori, vedno je še svitlobe dovolj, da lebko hodita mirno poleg sebe. Česar o tem nij povedal minister, povedali so glasi črnogorski sami, namreč, da narod črnogorski gre za svojim knezom, in ker je le-ta Avstriji prijatelj, tudi narod podložni Avstrije sovražiti neče in ne more. Grof Kâlnoky dotaknil se je tudi kočljivega vprašanja, kaj - ti s cesarjevim popotovanjem v Italijo, s katerim vrniti je vlanski pohod laškega kralja na Dunaji ; brez okolišev je razjasnil posebne razmere v Rimu, v katerih so tudi dobro utemeljeni pomi-selki našega monarha, da se doslej nij še podal obiskat kralja v Rimu, v mestu, kjer ima še dru-zega prijatelja katoliški naš vladar. Akoravno zbog tega j eden del italijanskih časopisov mrmra nejevoljno, pač pa prevladuje prepričanje, da je tudi mej nami iu Lahom prijateljstvo še precej tesno in trdno navzlic vročekrvnim rovarjem v kraljevini la-škej in njihovim prijateljem-zaveznikom v cesarstvu avstrijskem. Vojni minister odločil je za novo preustroje-vanje naše vojske tako primerne stroške, da je pro-tivnikom te uravnave s tem vzel najboljše orožje iz rok, in važna ta novôta obveljala je s primeroma neznatnimi ugovori v delegacijah, kolikor so o njej doslej razpravljali. Opozicija je sicer obetala, da bode država novo uravnavo vojske še jako drago plačala, kadar pridejo vsi nasledki, ki se sedaj še zakrivajo. Mogoče ; mogoče pa tudi, da ne. Ali bodi uže prihodnjost taka ali taka, ako bode vojska veô porabila, bode zato tudi bolj pripravljena in dajala državi večjo varnost in zaslombo v viharnih časih, kar je vseobčnemu blagostanju pogoj in temelj: zatorej te žrtve gotovo ne ostanejo brez obresti in so rodovitnejše, kot marsikatere druge. Takega duha je čutiti iz razprav letošnjih delegacij, bolj kot prej kedaj, in to je veselo znamenje v obilnej meri. Težko bilo je tudi pričakovati, kedaj da spregovori minister državnih financ pl. Kallay in razodene kot načelnik bosenske uprave svoje misli in izkušnje glede Bosne in Hercegovine. Nadeje, ki jih je stavilo avstrijsko prebivalstvo v odločnost in delavnost tega državnika, izpolnene so v obilnej meri. Na široko in globoko poučil je državne zastopnike o položaji in o napravah v zasedenih naših deželah. Pogumno je bil preiskal uzroke zadnjih ustankov in uporov ter odstranil modro premnoge napake, iu Čedalje bolj zdi se nam zatorej upanje naše opravičeuo, upanje, da na novo pridobljene de- — Kako bi jim lehko podal brezskrbno prihodnjost, da bi le hotel ? A dve reči ste ga ovirali. Kaj poreko starši — sorodniki? — Kaj, ako mu Lujiza odreče? — Po svojem obnašanji odtujevala se je — dasi nehote — njegovemu srcu; prijazna je bila kot z bratom, a njemu se je zdelo, da jej nikdar nij prišla misel, da bi mu znala biti več nego — sestra. Necega jutra stopi njegova sestra Meta v Pavlovo pisarno in živahno prične: ..Imam ti nekaj povedati." „ S hišam !" „Najstarejši brat si ti Pavi, in zato smo se navadili tebe, kot našega varuha, naš ponos, našo . . . ." „In tako dalje! — Vem, ali še kaj druzega želiš?" nO saj dobro vem, da aem ti nadležna, da ti ne pristujem kot ona poljska prijateljica, a dolžnost je moja, da ti razodenem, kako ljudje o tvojem občevanji z ono rodbino govore." „Meta, ali ti nij možno malo ljubeznjiveja biti?" žele južno-slovanske v tesnej zvezi s premilo nam Avstrijo vedno bliže in bliže prispevajo do boljše bodočnosti v podkrepo slovanskega življa v našej monarhiji, s katerim hoče biti tudi Avstrija krepka in mogočna. Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 21.novemora, Delegacije so končale svoje delo in poslej nastopi doba državnega zbora, ki se bode sešel v 2. dan decembra. V prihodnjih dneh sestal se bode štedilni komisijo n in bode obdržaval svoje seje in obravnave do pričetka državnega zbora. — Ugiba se, da Be je otvorenje zbornice odložilo zaradi prihodnjega potovanja cesarjevega v Tirole, kamor Ga bode spremljalo tudi nekaj ministrov. Iz lvuvskcga veleizdaj sk ega procesa poznani rusinski pater Naumovicz odstavljen je od svoje župe v Skalatu in izrečena je nad njim velika ekskomunikacija. — Kasacijska obravnava v rečenem procesu obdolženih Rusinov : p. Naumovicz, Ploszczanski, Zaluski in Szpunder vršila se bode januvarja meseca. Prost Naumovicz, ki si je z vnrščino kupil začasno prostost, začel je prodajati svoje nepokretnosti, ker je slutil, da mu bode zapustiti svojo dosedanjo faro. Okrajni glavar imel ga je na sumu, da hoče ubežati v Rusijo in zahteval njega pripor, a sovetna kamora mu nij pritrdila ; cerkvena oblast pa je izrekla svojo sodbo kakor smo uže omenili. — Metropol it Sembratovicz dobil je od vlade 6000 gld. letne pokojnine ter so poda v sredo v Rim, kjer hoče odslej stanovati. V pravosodnem oddelku hrvatske vlade pričel je enquetni komisijon za odobrenje po sekeij-skem šefu dru. Derenčinu izdelanega načrta novega kazenskega zakonika svoje delovanje. Načelnik komisijouu je dr. Derenčin; drugi člani so: sekcijski sovetnik Klein, viši državni pravdnik pl. Cuculič, sovetnik banskega stola pl. Špun-S t r i ž i č, sodnijski sovetnik S a v i č, profesor dr. Č a -k a ni c, profesor dr. Pliverič in odvetnika Malt a n e c in dr. Mazzura. Tnaiij«' države. Iz zadnje arbaltt* vojne slavnoznani general Ranko Alimpič, katerega je bil pred tremi leti zadel kap, umrl je v soboto. — V petek večer bile so v Belemgradu volitve v mestni zastop, pri katerih so zmagali kandidatje naprednjaške stranke. — Ministerski svet je sklenil pozvati skupščino v dan 10. decembra. Bivš« ministra Kri-stie in Milojkovic postala sta državna sovetnika. — Crkveni razpor stopa zopet na dnevni red in vodi seboj nove težkoče za sedanjo vlado. Marsikomu bode še v živem spominu, kako je bil odstavljen belgrajski metropolit Mi h ajl, ko se je odločno upiral ministerskej naredbi o obdačenji mašmkovega posvečenja v prid državne blagajnice, in da je bil na njega mesto za upravitelja postavljen šabački biskup Moj sije. Ta odredba je tedaj jako razburila duhove v Srbiji, posebno so se potegovali za Mihajla liberalci in tudi v Rusiji užival je mnogo simpatij. Ogromna večina srbske više in niže duhovščine izrekla se je za Mihajla, obsodila čin ministra za nepostaven ter nij hotela pripoznati novega upravitelja, nazivaje ga apostatom. Vsled tega nastal je razpor v srbskej cerkvi in konečno apeliralo se je na carigrajskega metropolita, kot glavarja i/ven-ruske pravoslavne cerkve. Arbimandrit Dučič prinesel je ravnokar odlok metropolitov iz Carigrada, ki pravi, da je bilo odstavljenje belgijskega metropolita Mihajla nepostavno ter da se novoimenovani upravitelj ne more pripoznati. Ta odgovor bode to skoro pozabljeno vprašanje zopet sprožil in s tem napravil nove zadrege za ministerstvo Piročančevo. ItiiHlil minister vnanjih zadev pl. Giers mudil Be je v nedeljo v Varzinu pri kancelarju B i s-mareku. Ta obisk, kateremu sledi še jeden pri Kálnoky-ji, tolmači se povsod kot znamenje miru, kajti sicer bi Giers pač ne mogol nastopiti daljši odpust, ako ne bi izvanjska politika Rusije bila popolnem mirna. Giers sedem let nij bil zapustil domovine in le k cesarjevemu sestanku v Danzig spremljal je svojega cara, pri kojej priliki je tudi dalje konferiral z Bismarckom ter s tem zabranil preteče nevarnosti v rusko-nemških odnošajih. To potovanje Giersovo se tudi stavi v dotiko s podunavskim vprašanjem; Rusija hoče baje popustiti svoje stališče glede pravice sondiranja v priustji Kilia ter neče podonavski komisijon s tem nadlegovati. — Pomenljivo je, da je ob istem času, ko je Giers pri Bismarcku, car vzprejel grofa Ignatjeva, ki velja povsod za nasprotje pomirljivega Giersa. Sicer je pa ta avdijenca tudi lahko samo ceremonijalnega značaja, kajti bivši minister notranjih zadev pride baš iz dolgotrajnega odpusta zopet domov. Tudi na Francoskem nameravajo reformirati vojsko. Neprestani ustanki v Algieru in dogodki v Tunisu nalagajo potrebo ustanoviti poseben vojskin oddelek, ki bi ne bil odvisen od osrednje ordre de bataille. To vprašanje pa se hoče tam rešiti tako-le : Po načrtu nabornega komisijona kamore naj bi se razpustila dosedanja pomorska infanterija, ki je službovala po kolonijah, in na nje mesto naj stopi kolonijska vojska, ki se naj bode nabirala i z prostovoljcev in doslužeuih vojakov. Vsaki pešpolk naj bo postavil dve taki kompaniji, vseh skupaj bo tedaj 288. Od teh naj jih bo 144 v Algieru in drugih naselbinah, ostalih 144 pa naj bo garnizovalo sicer na Francoskem, pa naj bodo vsikdar pripravljene odpluti v kak nemiren kraj onkraj morja. Jednak sistem upeljal se bode pri topničarstvu in ženijskem koru. Le izkušnje bodo zamogte pokazati, kateri sistem se bo bolje obnesel, naš ali francoski. — „Agenee Ha vas" poroča, da so v Lyonu zaprli 25 ljudij, mej temi tri iuostrance, kot člane tajne zveze, katera namerava obustavljeuje dela iu odpravo imetka in domovinske združbe. Dopisi. Iz Št. Vida nad Ljubljano. 19. novembra. [Izv. dop.] (Želje po blaženi nemščini.) Ustanovila se je pri nas, kakor je bilo uže v „Slo« venskem Narodu" št. 252 v dopisu iz Št. Vida nad Ljubljano naznanjeno, zares koristna obrtnijska šola, in sicer ima pri tem prvo zaslugo naš nadučitelj, vrli g. Ivan Kermavner, krajni šolski svet pa le toliko, da si kar naravnost ne upa nasprotovati. V nedeljo dne 3. novembra vršilo se je upi-sovanje učencev za to šolo, v katero se zamore po oznanjenih pravilih upisati sploh vsak, kdor je dovršil ljudsko šolo, tedaj kdor zna uže brati in pisati. K temu upisovanju bo pa pridrvi tudi neka banda, ^Tega se manjka! Odkritosrčna sem — to veš — in zato povem, kakor mislim." ., Tun hujši onim, ki ti nijso k srcu prirastli in onim, ki te morajo slušati." „Vsakdo se spodtika ob tvoje vedno bivanje pri Florinskih!" „ Vedno bivanje? — Želel bi, da bi se ob-istinilo !" „Kaj pa bo iz tega?" „Na čast mojej sreči! Nadejaj se Meta!" „Pavl, to je preveč! Premisli vender, da bi mamo našo spravila v grob — ta sramota. Prite-pena sinaha v kučmi in vojaškem plašči!" ^Strašansko čudne zakonske ovire!" „In nihče ne ve od kod so?" „Kaj pa njih grofovsko ime ?" „Je dim! Kedo živi od imena? Ako jo vzameš — noben prijatelj te ne pogleda več! „Dovelj slabo prijateljstvo." „A tudi mama ti nikdar ne privolijo!" „Umiri se Meta! — Kje je sploh kako govorjenje o tem? Mej vami, drugje ne!" „Potem si še le neumno ravnal, da se le ljudem v zobe daješ". — „In zakaj? — Ker obiskujem nje bolnega očeta?" — „In mu pošiljaš vsakovrstna jedila in draga vina! Da, da, vse vem! In Bog ve, kaj še znosiš tja?" nTo naj te ne briga, draga moja! To je moja skrb!" — „In potem še reci, da ne nameravaš one dekline vzeti v zakon?" „Meniš-li, da se bode grofinja Florinska na borega odvetnika kot sem jaz takoj obesila? —• Ona, ki ima kar voliti mej poljskimi plemenitaši ?" „Lepo plemenitaštvo! — Rajši pa uže vsako mestjanko, nego tako gospodično! Bodi pameten Pavi. Kedaj sem jaz uže vse izprevidela in svarila, mamo; zašel si mej ose, ki te bodo opikale, da bo-deš pomnil." Nevoljen vstane, poseže po klobuk in hitro odide. Baš pred neprijetnim razgovorom namenil se je k Florinskim, a sedaj bil je njegov namen toliko trdnejši in napotil se je naravnost tja. (Dalje prih.) ob jednem pa desna roka našega župana. Udje te bande uže po pravilih pravice nijmajo se upisovati v obrtnijsko šolo, kajti nobeden nij dovršil ljudske šole, in nobeden ne zna brati in pisati. Pridrvili so se le, da so upisovanje motili, in kakor da bi bili oni merodajni, začno kričati, da se mora v obrtnijski šoli nemščina učiti, ker tako oni željo in vsemogočni oče župan, ki so bili tudi osobno navzočni. Nastane velik šum in nered, ker značaj ni g. nadučitelj in vrli šentviški fantje so odločno temu oporekali, ker se to ne slaga z oznanjenemi pravili obrtnijske šole, in ker bi sploh le čas in pamet tratili, ako bi se v tej šoli učila tukaj nepotrebna nemščina. Ker 8o pa nepoklicani možiceljni sprevideli, da nič ne opravijo, so z krikom in vikom zapustili šolo in za njimi jo je popihal tudi oče župan. Za odhod za-kliče še nekdo izmej te precartane družbe: „Dokler bo Pirker deželni šolski nadzornik in pa naš župan krajni šolski predsednik, se bo morala v šentviški Soli nemščina poučevati!" G. nadučitelj uvidevši, da na ta način ne bode miru, zahteva, da se skliče seja krajnega šolskega sveta, da bi se obravnavalo o tej zadevi. Predsednik skliče sejo, pri kateri se je govorilo o tem, je-li nemščina umestna na novo upeljani obrtnijski šoli ali ne. Predsednik se v svoji dozdevni modrosti poteguje za nemškutarenje na obrtnijskej šoli, čemer pritrjuje še neki drugi šolski svetovalec. Pride do glasovanja, in pri tem zmaga narodna stranka krajnega šolskega sveta. Živela tedaj narodna moža, č. g. župnik Andrej Vole in g. šolski voditelj Ivan Kermavner, ker sta k zmagi pripomogla! Predsednik Jože Matjan obsedel je na smo-dišči. Začel je nekaj modrovati, da naj se še jeden-krat skliče seja krajnega šolskega sveta, a imenovana vrla gospoda, prepričana, da je bila seja ve ljavna, oporekata temu s pristavkom, da ne prideta nikdar več k sejam, dokler bo krajni šolski svet imel za svoj smoter le nasprotovanje vsemu, kar je za šolo dobrega in koristnega. — Obrtnijska šola se pridno obiskuje. Šteje okoli 60 učencev. Vsi so hvaležni g. naduČitelju za dobre in koristne nauke. Nagajivo nemškutarsko vedenje našega župana (ki zna za silo nekaj nemški čečkati), močno ovira narodno vzbujeuost v Št. Vidu. Za vsako narodno stvar ima le porogljiv posmeh; priprosto ljudstvo se nad njim pohujšuje, in tako splošno kažejo do vseh, ki so vnet' narodni napredek, neko nestrpljivo mržnjo. Nij se čuditi, ako je v Št. Vidu narodni duh in živelj malo potihnil, kajti dokler nas bo tlačila Matjanova mora, nij misliti na veselo narodno življenje. Obesili bomo citre na vrbe in čakali, da se aoparična tišina kam prežene iznad sicer prijaznega Št. Vida. Iz vipavske doline 17, novembra. [Izv. dop.] (Prjazen odgovor.) V 46. listu letošnjih „Novicw od dne 15 t. m. nahajam mej dopisi tudi onega iz vipavske doline, v katerem nekdo do mene nprijazno vprašanje" stavi, kje da so vendar za M. Vrtovčev spomenik nabrani novci? soli naloženi na obresti? Temu uprašanju sledi naj sledeči „prijazui odgovor": Za M. Vrtovčev spomenik nabral Bem — po nabiralnih polah, katere vse vestno hranim po odbitih stroških 3 gld. 64 kr. — 92 gld. 74 kr. in ne kakor g. vprašatelj trdi, nad 100 gld. Od nabrane svote posodil sem dne 18. aprila 1876 1. nekemu tukajšnjemu posestniku 40 gld. za dva meseca, OBtanek sem pa hranil, nadejajo se, da bode dolžnik držal besedo in da se bode po nabiralnih polah v kratkem nabralo še kaj več denarja. No po polah se nij nič več nabralo, dolžnik tudi nij držal obljube, in tako sem njemu denar še dalje pustil, ob jednem pa sklenil za Vrtovčev spomenik ob trgatvah, ako bodo dobre, po vipavski dolini nabirati mošt. Kakor pa sploh znano, ni i od 1. 1875. v Vipavi bilo niti jedne količkaj dobre viuske letine, tako da si nijsem mošta nabirati upal. In tako je prišlo, da sem se uže naveličal to zadevo še dlje v glavi držati, in za to sem dolg 40 gld. z vsemi obrestmi dne 22. junija t. 1. sodnijsko izterjal ter si naprej vzel, pri prvi priliki, ko pridem v Gorico, na- ročiti spominsko ploščo, kakoršoa se da za denar, katerega imam, kupiti, in prej ko mogoče uzidati na še ne določeno mesto v Št. Vidu. Dosedaj še nijsem bil v Gorici, — nalašč tjakaj iti mi baš ne kaže — pa šel bodem prav v kratkem ter izvršil sklep. Gospod vprašatelj, kateremu nij, kakor sem popolnem prepričan, nikakor toliko na M. Vrtovče-vem spomeniku, kakor na tem ležeče, da mojo malenkost z javnim, na sumničenje cikajočim vprašanjem nekoliko podreza, naj bode prepričan, da se bode ves nabrani denar z vsemi obrestmi do pi-Čice odloČil svojemu namenu; ne pa po njegovem nasvetu za katerikoli drugi spomenik, ker ga p. n. darovatelji za tega darovali nijso. 11. Dol e n c. Domače stvari. — (V seji trgovinske in obrtne zbornice) dne 17. t. m. prebral je predsednik sledeče pismo gosp. župana ljubljanskega Petra Grassellija: „Slavno predsedstvo ! Za častno zaupanje, katero mi je slavna trgovinska in obrtna zbornica kranjska izkazala o naknadni volitvi državnega poslauca v 10 dan t. m. usojam se izrekati najuljudnejšo zahvalo in prosim, slevno predsedstvo naj blagovoli uaznauiti to zahvalo prečastitim mojim gospodom vo lilcem. V sveto dolžnost si bodem štel vselej in po-vsodi zastopati tudi trgovinske in obrtne interese naše domovine, in želim, da bi slavna zbornica v posameznih slučajih blagovolila obaveščati me o svojih nazorih glede prometnih, trgovinskih in obrtnih vprašanj, s katerimi bode pečati se državnemu zastopu." Sklenila je potem zbornic*: 1. proračun za leto 1883 se predloži ces. kr. trgovinskemu ministru v potrjenje. 2. Za „Itudolfiiium", v katerem bodo tudi prostori za obrtnijski muzej, se dovoli 200 gold. 3. V odbor, kateri ima urediti svečanosti, ki Be bodo prihodnje leto pri praznovanji 600 letne zveze Kranjske s hišo habsburško vršile, izvoli Be predsednik Josip Kušar. 4. Prošnja gozdarske in obrtne družbe v Leskovi Dolini za znižanje colnine od strojev se podpira. 5. Za censorje pri poddružnici avstro-ogrske banke v Ljubljani nasvetujejo se dosedanji: Biirger Leopold, Kordin Josip, Kušar Josip, Mayer Em. C., Muhleisen Artur in na iioyo: Petričič Vaso in Perdan Ivan. 6. Sklene se ustano vljcnje treh somnjev v Retjeh ne podpirati, priporočati pa, da se v Moravčah pri Litiji sme zopet somnjevati v četrtek pred pustno nedeljo in se sme somenj v Doberničah od sv. Jakoba na sv. Martina dan prestaviti. 7. Na znanje se je vzelo poročilo Karola Luckmana o razpravah, katere so se vršile konec meseca oktobra v državno-železničnem svetu na Dunaji. — (K smrti G. Danici da.) Mej mnogimi izrazi sožalenja, ki so došli gosp. dru. ltačkemu kot predsedniku jugoslovanske akademije, je tudi pismo našega veleslavnega rojaka gosp. dra Fran Miklošiča, ki slove: „Štovani gospodinel Cesto se govori o nenadoknadivih gubiteih; nas je sada zadesio takav, koji je u istinu nenadoknadiv. Uz žalost radi nesreče, koja je slavensku znanost stigla, osječam žalost radi smrti muza, b kojim sam više od ljudskoga vieka skopčan bio vezom prijateljstva. Sa žalošču sječam se sada onih ura, kada sam s pokojnikom o znanstvenih radnjah razgovarao. Oni časovi služe na radost mojoj sve to više osamljeno j starosti. Sit illi terra leviš. S izrazom istimtoga ve-leštovanja vam odani Miklošič. U Baču, 18. stu-denoga 1882". Nadalje od ruske akademije v Petro-gradu, od akademika dra. V. Jagiea v Petrogradu itd. Pokojnikovi ostanki ležali so dva dni na mrtvaškem odru, v uedeljo pa bo je položili v krsto, katera se je danes prenesla v pravoslavno cerkev, od tam pa na kolodvor. — (Odlikovanje.) Povodom cesarjevega potovanja podelilo se je mnogo odlikovanj. Izraej Slovencev dobili so: Vitežki križec Fran Josipovega reda: Fran Malnič, župan in posestnik v Kaualu — Zlati križec za zasluge s krono dobili so gg. Matija J on ko, župan v Bovci in deželni poslanec; Andrej Kocijančič, deželni poslauec in posest nik v Podgori pri Gorici in Fran Vittori, dav karjev namestnik v Bovci. — Zlati križec za zasluge gg.: Anton Favetti, posestnik v Skrilji; Matej Kadenaro, župan v Dreginji; Andrej Konjedec, posestnik v Plavah; Ivan Kofol, posestnik v Ravnem; Fran Leban, posestnik in župan v Černičah; Anton Mozetič, posestnik in župan v Solkanu; Sebastijan Pip, trgovec in župan v Jelšanab. — Srebrni križec za zasluge gg.: Josip Kumar, posestnik in župan v Baujšici; Peter Laščjak, posestnik in župan v I Ion kili in Anton Leban, nadučitelj v Komnu. — (Včerajšnji veliki somenj sv. Elizabete) v Ljubljani bil je jako mnogobrojno obiskan zlasti od kmetskega prebivalstva z dežele. Kupčija bila je v vseh strokah jako živahna, ker so kmetovalci kupovali za zimo različne potrebne stvari. Goveje živine prignnlo se je kakih 500 glav. Promet bil je, dasiravno nij bilo kaj prida pitane živine, vender precejšen. Količkaj vredna dvojica volov plačala se je od 300 do 350 gld. in tudi še dražje. Ljubljanski mesarji kupili so nad 60 volov, vnanji živinski trgovci in prekupovalci iz Trstu, Gorice, Pulja, Celja in Gradca pa nad 200 glav. Plačevali so dobro, kajti Celjani kupujejo živino za Gradec, Gradčani pa za Dunaj, ker manjka, odkar je rumun-ska in ruska granica po novej postavi zaprta, sposobne živine za glavno mesto. Mej seboj so kmetovalci precej živahno kupčevali z razno živino, po» sebno za rejo. Konj bilo je komaj 150, malo lepih in tudi malo kupčije. Navadno navzočni laski trgovci kupili so mnogo srednjega blaga, vsega vkupe kakih 50 do 60 konj. Tudi trgovina s starino imela je mnogo obiskovalcev, ki so kupovali osobito železo in staro obleko. — (Tam zvunaj na deželi.) Piše se nam: Znan je izrek „Pokadili so mu z ajdovico", znano tudi, da pokajanje z ajdovico nij nič častnega, marveč jako sramotilno, da pa ima tako zabavljivo početje lehko tudi zle nasledke, prepričali smo se pretekli ponedeljek. Franc Šmon, jako premožen kmet v Rodici blizu Domžal v okr.Ji Kamniškem obhajal je te dni svojo poroko s Tinčkovo iz Hrastja. Ko so se svatje iz Mengša od poroke nazaj peljali, pokadili so jim fantje v Bodici z ajdovieo, ker nij Šmon nobenega svojih sosedov povabil na svatbo. Svatje, po tem činu razžaljeni in razkačeni, poska-čejo pred ženinovo hišo raz vozove in udero za fanti, kateri pa so se, videč pretečo nevarnost, razkropili mahoma, nekateri po polji, drugi poskrivši se po hišah. Gorančev kolar pa se je skril v hlev, zapah-nivši duri. In nad tem nesrečnežem ohladili so si svatje svojo srd. Ulomili so duri in ga neusmiljeno pretepali z brezovim okleškom, zlasti Franc Zemljan mlinar v Jaršah, potem Janez Majdič iz Dragomelj, Tone Osolin iz Št. Vida pri Brdu, po domače Na-cetov Janez iz Mengša in Majdič iz Zemljan. Ko so Gorančevega v hlevu uže do dobrega pretepli, privlekli so uže nekoliko omamljenega s hleva na gnojišče iu ga zopet tepli in teptali. Gorančev je jokal, pokleknil pred svojimi mučitelji ter je prosil s pov-zdignenima rokama, naj ga puste, a vse zaman. Zdajci zbere Gorančev vse svoje sile, skoči po konci in steče kakih 60 korakov proti plotu, da bi se rešil. A pijani svatje so mu za petami in, ko hoče Gorančev skočiti čez plot, udari ga Tone Osolin z gnojnim krampom, da se zasadi v glavo in ga tako potegne nazaj. Gorančev bil je mrtev. A razdivjanim in nečloveškim svatom še nij bilo dovolj. Franc Zemljan in Šmonov hlapec Anton Grošel skakala sta še po mrtvec« in delala zverinsko-cinične opazke. Potem gredo svatje iskat se drugih fantov, a zasle-dovsje v nekej hiši Martinčarjevega fanta, padli so fantje po svatih in jih do dobrega naklestili, posebno jo je skupil Tone Osolin. Po vseh teh groznih dogodkih šli so svatje na „vofcet", kjer pa jih je vzel angelj-varuh v podobi žandarjev v svoje varno krilo ter je odpeljal v Kamnik v zapor. Komisija, pregle-davši truplo ubitega Gorančevega, našla je 14 ran, vse smrtne. Razen teh pa so mu bila zmečkana jetra, raztrgana čreva, roke zlomljene itd. Vse prebivalstvo v okolici je nad to krutostjo silno razkačeno in, da nijso žandarji odpeljali svatov, doživeli bi bili tudi pri nas grozno nLvceh-Justiz1*, — (Iz Celja) se nam piše, da se bodo prihodnjo soboto 25. t. m. slovesno odprli novi prostori Čitalnice. Svirala bode vojaška godba peš-polka št. 47 iz Maribora. Slava rodoljubom, ki so s svojimi izdatnimi doneski pripomogli, da dobi Čitalnica primerne, jako prijetne in dovolj prostorne sobe z lepo dvorano. — Na tukajšnjej gimnaziji se vrši uže cel teden preiskava. Pravijo, da se ima ravnatelj Svoboda premestiti. Razmere na tej Soli so res take, da je treba sprememb glave in udov, ako se neče, da propada naš v prejšnjih časih čislani učni zavod. — (Posojilnica v Sevnici) je uže uložila prošnjo za registro vanje pri c. kr. okrožni sodniji v Celji. Posojilnica bode imela neomejeno poroštvo. — (Občni zbor slovanske celovške Čitalnice) bil je 5. dan t. m., k kateremu prišlo je jako mnogo udov tukajšnjih kakor tudi zunanjih, in vladni komisar. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: Fran Ozbič, predsednik; dr. Nemec, podpredsednik; Tomaž Logačan, blagajnik; dr. Mtlller, tajnik in Fran Sadnikar, bukvarničar. Stan Čitalnice v dnarstvenih zadevah je jako dober in tudi društveno življenje postalo je jako živahno in nadejati se je, da bode Čitalnica zopet to, kar je bila pred mnogimi leti. — (Pripovedke za mladino.) Tako na-zivlje se najnovejši proizvod na našem literarnem polji, čegar prvi zvezek je spisal neutrudljivi g. prof. Hubad, založil in natisnil pa VV. Blanke v Ptuji. Ta zvezek obsezajoč na 72 straneh bajke: nPedenjčIovek-laketbrada, Čudotvorni lokot, Zlato-rog, Dolgi, Široki in IJistrooki, Hroma lisica, Golobica s tremi zlatimi peresi, Trije zlati lasi Deda-Vseveda", stane samo 20 kraje. Za ta zares mali znesek more vsakdo nežnej mladini preskrbeti jako pripravnega berila in polagoma, ko pridejo še drugi zvezki na svitlo, malo knjižnico za mladi svet. Ker nas do sedaj Nemčija v besede pravem pomenu preplavlja z berilom za otroke, je bil uže skrajrr čas, da dobi naša deca slovensko knjigo v roke. Ker so »Pripovedke za mladino" po vsebini, obliki in izredno nizkej ceni vsega priporočila vredne, polagamo rodoljubom na srce, da posežejo po tej knjižici in tako pospešujejo gosp. izdavatelja namen, ki pravi: „Pravljice in pripovedke so mladini najpri-pravnejše berilo. Takih ponujam tu mladim prijateljem. Ako najdem takih čitateljev in zbudim v njih veselje do branja, dosegel sem svoj namen." — (Morilca) Žandarja Janeza L en ga rja išče c. kr. deželna sodnija ljubljanska. Sumnjiv tega umora je hlapec Lovro Kosec, kateri je baje v noči 31. oktobra žandarja Lengarja blizu Zalogi umoril, drugi dan pa izginil iz Zgornjega Kašlja, kjer je služil pri posestniku Martinu Kogeju. Kosec je doma iz Vranšice, okraja kamniškega, kakih 26 let star, srednje postave, ima temne lase, male temne brke, je okroglega obraza in reservist domačega 17. peš-polka baron Kuha. — (Morilca) išče pri vseh policijah in žan-darskih postajah c. kr. okrajna sodnija v Ptuji, katera naznanja, da je bila 7. t. m. kajžarica Marija Pirec iz Sorjaka, župnije sv. IJolfenk na Spodnjem Štajerskem, blizu svoie domačije umorjena. Na ubitem truplu našlo se je mnogo ran prouzro-čenih z nožem in sekiro. Umora jako sumljiv je lastni mož umorjene, z imenom Tone Pirec, kateri se je uže dlje časa klatil okolu sv. Lenarta na Spodnjem Štajerskem. Star je nad 50 let, velik, šibke postave, suh, naprej sklonjen, ima plave lase, rudečo brado in je jako revno oblečen. — (Pri graškej vzajemnej zavarovalnici) odstopilo boue koncem t. L, kakor poroča BSudsteierische Post", 5300 zavarovancev samo na Dolenjem Štajerskem, kateri so vsi uže odpovedali zavarovanje. Glavni uzrok temu mnogobrojnemu odstopu so baje previsoke premije, ki n. pr. pri kmetskih hišah z lesenim dimnikom iznašajo 1 gld. 50 kr. do 1 gld. 60 kr. na 100 gold. zavarovane vrednosti. Morajo biti pa še drugi uzroki, ki gotovo tudi še pridejo na dan. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Zagreb 21, novembra. Pogreb Dani-čicev vršil se je sijajno in dostojno. Deputa-eije iz vseh stranij Hrvatske, od srbske vlade in srbskih učenih društev. „Slovensko Matico" zastopal je profesor Vodušek, dramatično društvo in čitalnico Ivan Hribar. V ganljivem in dovršenem govoru poslavljal se je od pokojnika v imenu hrvatskega naroda profesor Armin Pavič. Loterijiic» srečke 18. novembra. Na Dunaji: 15, 14, 57, 55, 68. V Gradci: 29, 50, 59, 39, 22. IO*ULXi3«3sl2:a* borza dne 21. novembra. Papirna renta.......... 76 gld. 30 ki. Srebrna renta .... ..... 77 „ — „ Zlata renta.......... 94 , 20 , 5°/0 marčna renta......... 91» — . Akcije narodne banko....... 830 „ — „ Kreditne akcije...... . . 285 »90 , London........ . . 119 „ 15 „ Srebro .... ....... — „ — , Napol............ 9 „ 47 C kr. cekini. ...... . . 5 „ f>5 » Nemške marko ..... . 58 , 40 r 4u/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 „ — „ Državne urecke Iz 1. 18(»4 . . 100 „ 171 . 75 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 94 „ 05 , Odrska zlata runta 6°/0...... 118 „ 90 „ n 47o...... 85 B 30 „ papirna renta 5°/0 . . . . 84 B 20 „ f>°/0 Štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — „ Donava re#. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 — n Zenulj. obč. avstr. 41/i°/0 zlati zast. listi . 118 „75 „ Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice 97 r 75 „ Prior. oblig. Ferdinandove Bev. železnice 105 „ 75 „ Kreditne srečke.....100 gld. 173 „50 „ Rudolfov© srečke..... 10 „ 18 , 75 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 119 „ — „ Trainmway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 220 . 26 . Vsem Borodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je danes zjutraj ob 7. nri po zelo hudej boiezni umrl v 23. letu svoje dobe gospod Anton Tomšič, c. kr. častnik 25. peš-polka. Pogreb bodo v ponedeljek 20. t. m. ob 9. uri zjutraj. Drazega umrlega priporočamo v blag spomin. Ilirska Bistrica, v 19. dan novembra 1882. (736—2; Žalujoči ostali St. 6677. (731—3) azpis službe I. nadpaznika v deželnej prisilne j delavnici v Ljubljani. V deželnej prisilne) delavnici v Ljubljani je izpraznena služba I. nadpaznika z letno službnino 480 gld., IVa funta kruha na dan, z letnim depU-tatom 6 sežnjev trdih 24" dolgih drv in 18 funtov sveč, s službeno obleko in s stanovanjem v delav- nici; oženjem nadpaznik pa dobi tudi 66 gld. sta-novnine za svojo družino, ako nij v delavnici stanovanja za-njo. Prošnje za to službo naj se z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, neomade-ževanega življenja, popolne zmožnosti slovenskega, nemškega in laškega jezika in ročnosti v branji, pisanji in računanji, in s pristavkom, je-li prošnjik s kakim uradnikom ali služabnikom prisilne delavnice v rodu ali svaštvu, izroče — in sicer ako mogoče osobno — oskrbništvu prisilne delavnice do 15. decembra lota. Pri oddajanji službe se bode posebno oziralo na doslužene vojake podčastnike in na služabnike v jednakih v.avodih. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 14. novembra 1882. Deželni glavar: Thurn. Marij in celjske kapljice za želodec, nepresežiio Izvrstno zdravilo zopet yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do jedi, alabi želodec, smrde :o sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, | zgago, da se ne nareja petek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), soper krč v že-lodcl, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, sopef bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna lo^-a : Lekar C. Br»«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane :t-» ki- 3?ra,-ve ima saisio: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Herrmann. V P o s t o j n i: Anton Leban. V G o-rici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Gagi i el m o. V Oelji: lekar J. Kupierschmied. V Kra n j: lekar Drag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. vRoblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. VČrnomlji: lekar Ivan R laže k. Ker se v zadnjem času naš fz-delek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno ziiitiiicnje in zavoj mora biti zapečaten z našim vurNtveiiiiu znamenjem. Izdelki pa'dohnetfa ali istega imena, ki ne-niajo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—63) ■a a •-a 3 A i 'S..S _ a S>*a la J ca si <_> o m o 2 ,2 ki g "S a o ,2 — ~ 0 o 1 I "3 os m \ I 0 1 P S3 0 I 9 kS o — 7 p o SJC m S -i t. > "S = - OB O E d it ■ E t- I ~o & a a v es \A H Iloljsi .»I vtbh podobnih izdelkov, nimajo to paBtilje nič *r.o let: — Zavitek, osmi ñkatljic skupaj, I'»O pil, vetju sumo 1 gld. a. v. "«j (705—3) DyM nI pni P 1 Vsaka &katljicn, ki nima firmo : jipotheke zum O Vol J CIIJC . /ii-iliaen Ijfonold in na zadnjoj strani na*e. vnesi ve ne cmíiiiiJí', je ponarejemtt ter svarimo, naj ho no kupuje. J'a~iti se mora tlobro, da kdo ne tlobi stat>egn, nevplivnega uti celo skodljivef/a izdelka. Vsakdo naj izrecno zahteva A'eustei mirih h'l i zabel l ni/t pil, to imajo na zavitku tor navodilu za rabo potra stoječi jtodpis. Glavna zidoi/a na IHuiaji: Apothoke „zutn /teiliaen Leopold" (Iob J'h. Xeustein, Studi, Kcke dvr l'lanken- und Sjtiegetaansv. '/.a 1 gld. ir> kr. pošljemo franku jeden zavitek. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk nNárodjie tiskurne".