Ljubljana, 24. decembra l$4l-XX
Posamezna številka cent. 50
Štev. §1
■w—•—mnTtniiiimr-r r™~
in KMETSKI LIST
.umni.,,............■■■■■■■■i--------■
Unravništvo in uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, - , . ____.	Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.50 L, polletn«
ScSeva ulica št. 5, II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 IzHaiS VSaK 160611 »- L, celoletno 18,- L; za Inozemstvo: celoletno 30.40 fi Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št 10.711	J	Posamezna številka 50 cent.
Rodilo se \e Dete...
Oljna stropna slika v neki cerkvi'v Benetkah. Napravil jo je Giovannl Battista Tiepolo, ki je živel od 1. 1696. do 1. 1770.
Pregled vojnih in političnih dogodkov
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 20. decembra tole vojno poročilo: Oklopne in motorizirane sovražne edinice so v Cirenaiki Iz-vrSlle množestveno akcijo proti naši razvrstitvi na vzhodnem Džebelu.
Italijansko-nemške Čete, ki so se v hrabrih in spretnih maneverskth borbah pomaknile na nove postojanke zapadno od Derne, so sovražniku preprečile, da bi dosegel svoj namen.
Letališče v Derni je v sovražnih rokah. Ponovni napadi sovražnih oklopnih sil proti našim posadkam v Solumu ln v trdnjavi Bardiji so bili zavrnjeni. Manjše število rušilnih bomb je bilo odvrženih na Tripolis in Bengazi. Nemški letalski oddelki so večkrat po vrsti bombardirali Malto; dve angleški letali sta bili uničeni v borbah v zraku, tri pa na tleh. Naša pomorska eskadra, ki je plula v srednjem Sredozemlju kot zaščitnica konvoja, je zvečer 17. t. m. naletela na angleško pomorsko eskadro, sestavljeno iz bojnih ladij, kri-žark ln rušilcev. Po kratkem topovskem obstreljevanju se je sovražnik v temi umaknil, zakrivajoč se za velikimi meglenimi pasovi, medtem ko so njegovi rušilci poskušali torpedni napad, ki pa je bil v kali zadušen z ognjem naših ladij in po odličnem protinapadu naših eskader. Manjša edinica je bila potopljena s streli krlžaik, drugo pa so zadeli streli naših rušilcev in se je bržkone potopila. Večjo soviažno edinico so zadeli streli naših večjih edinic Nobena naša ladja ni bila zadeta ali poškodovana. Ponoči se je sovražnik umaknil proti svojim oporiščem in naš konvoj je v celoti dospel v določena pristanišča navzlic Iskanju in proti njim naperjenim napadom prikritih edinic in sov l ažnih letal. Spopad je bil le malo bolj severno od zaliva Sirte. V akciji naših eskader torpednih letal, ki se je izvršila v tesnem sodelovanju z našo pomorsko eskadro. so bila sestreljena štiri sovražna letala. Nadaljne letalo je zadelo topništvo neke vojne edinice in je padlo v morje. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 20. t. m vojno poročilo, iz katerega povzemamo'
V srednem odseku vzhodnega bojišča se nadaljujejo hudi boji.
Nasprotnik je utrpel nove velike izs^ube. Oddelki bojnih, strmoglavnih in lovskih letal so uničili sovražne postojanke ter razpršili z bombami in s streljanjem sovjetske kolone konjenice in motoriziranih vozil. Nadaljni učinkoviti letalski napadi so bili usmer jeni proti letalskim oporiščem in železniškim napravam. Na Barentsovem morju je bila zadeta z bombo težkega kalibra neka tovorna ladja. Na Barentsovem morju je prišlo ponoči do pomorske bitke med nemškimi in sovjetskimi rušilci. En sovražni rušilec bil potopljen z zadetkom torpeda, drugi pa poškodovan z zadetkom iz topa. Nemški rušilci so se vrnili po uspešnem boju nepoškodovani v svoje oporišče.
Iz Cungkinga, sedeža Čangkajškove vlade, prihajajo novice, da je
kitajska vlada sklenila poslati v sovjetsko prestolnico dr. Jena. bivšega kitajskega poslanika v Rusiji. Namen njegovega poslanstva je, ojačiti vezi med Rusijo ter čangkajškovo Kitajsko in zahtevati od Rusije pomoč zoper Japonsko.
Iz Rima poročajo:
Posledice angleškega ln ruskega zavezništva se tudi v Angliji čedalje bolj opažajo, ker oblastva iz političnih razlogov ne morejo preprečiti komunistična zborovanja. Za 28. t. m. je komunistična stranka v Londonu napovedala deset velikih zborovanj. Komunistični voditelji do skrajnosti izrabljajo politični položaj, ki je nastal zaradi angleško-ruske pogodbe.
Iz Budimpešte poročajo, da je madžarski ministrski predsednik Bardossy predložil poslanski zbornici
zakonski načrt, s katerim se spet priključita Madžarski Prekmurje in Medmurje.
Dokler ni mogoče izvesti na priključenem področju zakonite volitve v državni zbor, bosta poslanska zbornica in magnatska zbornica na predlog ministrskega, predsednika poklicali v poslansko zbornico 26 poslancev kot zastopnikov priključenega področja, državni namestnik pa bo na predlog vlade imenoval štiri člane v mag-natsko zbornico. Nadalje vsebuje zakonski načrt določbe o pridobitvi madžarskega državljanstva. Brez posebnega uradnega odloka pridobijo madžarsko državljanstvo osebe, ki so bile 26. julija 1. 1921. po takrat veljavnih madžarskih pravnih predpisih brez dvoma madžarski jdržavljani in so na podlagi trianonske pogodbe
Visoki komisar sto ljubljanskih
Dopoldne 17. t. m. je posetil Ekscelenca Visoki komisar važne javne ustanove v Ljubljani. Najprej je posetil glavno pošto, kjer ga je sprejel direktor g. Štukelj in tiu razkazal vse urade. Visoki komisar s? je pozorno ogledal delo na pošti in se v vsaki pisarni tudi dolgo časa pogovarjal z uradniki. Ko si je podrobno ogledal vse poslopje, se je odpravil s spremstvom na ljubljanski velesejem.
Na veseličnem prostoru velesejma je bila ustanovljena javna kuhinja v nekdanjem Dolničarjevem paviljonu. V tej kuhinji, ki jo je uredilo Pokrajinsko podporno društvo, bo dobilo vsak dan brezplačno hrano 500 potrebnih ljudi V poštev bodo prišli predvsem brezposelni. Ta važna sociama ustanova bo odprta 1 januarja. Slovensko prebivalstvo bo hvaležno za plemenito zamisel
Z velesejma sc je odpeljal Visoki komi sar v splošno bolnišnico Tu ga je sprejel upravnik bolnice dr. Frlan in ga pozdravil v imenu vseh zdravnikov in ostalega osebja. Najprej so si gostje ogledali kurilnico. V kurilnici so nameščeni trije kotli, v kratkem pa bo zgrajen še četrti V istem poslopju so tudi mehanične dekvnice, v katerih popravljajo razno operaciisko orodje. Viso-k? komisar se je pogovarjal z delavci in je onim, ki imajo več otrok, tudi podaril primerne zneske
Odtod so odšli v novozgrajeno vseučili ško kliniko. Tu jih je sprejel predstojnik klinike profesor dr. Lavrič. Gostje so d ogledali veliko operacijsko dvorano, sobo za rentgenske preiskave in vse bolniške sob^ Profesor dr. Lavrič je naprosil Ekscelenco. naj bi posredoval na odločujočih mestih, da bi dovolili dobavo raznih naprav, katerih dobava je zdaj zelo otežena. Visoki komisar je obljubil, da se bo zavzel za to, da dobi klinika čim prej vse potrebne reči. V bolniških sobah se jc Visoki komisar prisrčno pogovarjal z bolniki. Tako je govoril tudi z dečkom Franckom iz Freserja. Visoki komisar ga je vprašal, ali ga je videl, ko je bil na obisku v njegovi vasi. Francek je vesel odgovoril, da se ga od takrat še zelo dobro spominja Temu dečku je Ekscelenca Visoki komisar poklonil kot božično darilo nekaj denarja, s katerim si bo Francek lahko kupil, kar si želi. Tudi v drugi sobi, kjer so ' mali otroci, je Visoki komisar ostal dalje j časa in se zanimal za njihove igre. I Iz kirurškega oddelka so šli gostje v prvo j nadstropje klinike, kjer ima prostore medicinska klinika Predstojnik profesor dr. Lu šickv je razkazal gostom svetle in čiste prostore. ki si jih je Visoki komisar z velikim zanimanjem ogledal. Ko mu je predstojnik oddelka profesor dr. Lušicky izrazil nekatere želje, je Visoki komisar obljubil, da bo zadevo uredil. Ko je Visoki komisar videl, | v kakšnem vzornem redu so vsi prostori , tega poslopja, je želel prisotnim zdravnikom I mnogo uspeha pri njihovem delu
Iz vseučiliške klinike st je napotil v der-matološki oddelek. Tu gt- je vodil po poslopju primarij dr Demšar V tem paviljonu je vse na tesnem. Sobe so prepolne bolnikov Visoki komisar ie napovedal, da se bo v začetku prihodnj2gf leta takoi začel Sraditi kužni oddelek. To bo tudi začetek obnavljanja splošne bolnišnice po novem velikem načrtu, s čimer bo odpravljeno pomanjkanje prostorov
Ekscelenca si je zatem ogledal v upravnem poslopju bolnišnice načrte za gradnjo
postali državljani Jugoslavije, če so od 1. junija 1. 1931. do 1. junija 1. 1941. stalno bivali na priključenem področju. Madžarsko državljanstvo dobe tudi žene takih državljanov in njihovi otroci v starosti do dokončanega 24 leta. Notranjemu ministru se prizna pravica odreči državljanstvo osebam, ki so pokazale sovražno držanje nasproti madžarskemu narodu V času odcepitve teh pokrajin od Madžarske.
si je ogledal vr-tavnih ustanov
novih stavb in razširjenje že obstoječih paviljonov. Obljubil je, da se bo zavzel za ta velikopotezni načrt in obenem tudi določil, da se gradnja začne že v začetku prihodnjega leta.
Naslednji obisk je veljal mestni klavnici. V imenu osebja ga je pozdravil direktor dr. Pestotnik, ki je nato vodil visoke goste po klavničnih prostorih. P"iv tako kakor povsod drugod si je tudi tu Visoki komisar predvsem zanimal za življenjske razmere uslužbencev. Tu si je ogledal tudi skladišča masti in sira, ki jih ima v mestni klavnici Prevod.
Ko si je ogledal vse prastore, se je Visoki komisar poslovil od direktorja in delavcev in se nato odpeljal v skladišče Prevoda, ki je v nekdanji milarni na Viču. Načelnik Prevoda za Ljubljansko pokrajino, polkovnik Carlo Strada, je Visokemu komisarju obrazložil čHovanje tega trudu V tem skladišču so živilske zaloge zi Ljublj-ino in bližje občine V njem so velike zaloge živil, ki jih je preskrbela prebivalcem Ljubljanske pokrajine fašistična vlada Eksc. Visoki komisar je dal še nekatera navodJla g polkovniku. nato pa se je poslovil
Visoki gostje so se zatem odpeljali v poslopje meščanske šole na Viču. Direktor meščanske šole a Fakin je izrazil vdane pozdrave učiteljstva in učencev meščanske šole Visoki komisar se je zanimal, koliko učencev je že včlanjeno v novem mladin Pristojnim učiteljem je na kratko obrazložil skem združenja Ljubljanske pokrajine GIL. vse plemenito delo, ki ga ima to združenje za slovensko mladino, in je pri tem poudarjal vsa dobra dela. ki jih je žc izvršilo to združenje za slovensko šolsko mladino Visoki gostje so odšli v pritlične prostore, kjer je pravkar obedovalo 110 otrok osnovne in meščanske šole v prostrani jedilnici. Ko so prispeli v jedilnico, jih je mladina navdušeno pozdravila. Tri deklice so Visokega komisarja v imenu vseh otrok, ki dobivajo hrano v kuhinji GILL v meščanski šoli na Viču, prisrčna pozdravile in mu izročile šopek lepega cvetja. Visoki komisar je bil zelo vesel tega pozdrava in i" deklice obdaroval. Visoki komisar se jff dalje časa mudil med mladino in se z otroki pogovarjal. Ogledal si je tudi veliko čisto kuhinjo, v kateri pripravljajo vsak dsn brezplačno hrano 110 otrokom
Ko je odhajal iz velikega šo'skega poslopja, so Visokega komisarja pred šo!o pričakali otroci, s katerimi se ie prav tako precej časa pogovarjal. Želel iim je obilo uspeha pri učeriju in jih izpodbujal k nadaljnemu marljivemu delu v šoli.
Naposled je Visoki komisar obiskal še vojaško bolnico kjer se je dalje časa pomu-dil med bolnimi vojaki.
X Državica Andora brez splošne volilne pravice. Tudi stara, majčkena kmečka republika Andora na meji med Francijo in Španijo se je morala prilagoditi novim časom, ki se udomačujejo v Evropi. Njeno sodišče, ki je tudi zakonodajna skupščina, je te dni razglasilo, da se razveljavlja splošna volilna pravica in da se republika vrača k staremu redu, ki ga je imela še do leta 1933. Pravico, da nastopi kot volilec, ima odslej spet samo poglavar družine. Kot poglavar družine pa se smatra ded, dokler živi. Ta volilni način, ki ga je Andora podedovala iz srednega veka, je zvezan s posebnimi določbami o edinih pravicah prvorojencev pri podedovanju zemlje, vendar pa urejajo druge določbe tudi vprašanje odpravnin in odškodnin za druge sinove in hčere. Povratek k staremu redu, ki je zagotavljal srednoveški državi dolga stoletja mir, spremlja še en odlok, in sicer ta, da morajo vsi tujci, ki jim bivanje v Andori ni urejene, v najkrajšem času zapustiti deželico.
Mali in veliki gospodar
Nagrade m sstsv žita
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove bo v težnji, da se poveča pridelek žita, podeljevalo kmetovalcem nagrade 200 lir za vsak hektar površine, posejane v jeseni ali pomladi s pšenico, ržjo, ječmenom ali soržico.
Nagrade bodo plačane obdelovalcem zemljišč v razmerju posejanih površin.
Kmetovalci, ki želijo dobiti to nagrado, morajo izpolniti posebne prijavnice (obrazci se dobijo pri občinskih uradih) in jih oddati občinam v nadaljno poslovanje.
Rok predložitve prijavnic za ozimne setve traja do 6. januarja 1. 1942.-XX. Predložiti
se morajo posebne prijavnice za ozimno in posebne za jare setve; podatki morajo biti natančni. ker se sicer prijavnice ne bodo upoštevale.
Kmetovalci, izkoristite ugodno priliko in po-sejte z jarimi žiti vse površine, ki so na razpolago, in predložite prijavnice pravočasno, da boste lahko deležni nagrad, dovoljenih od ministrstva za kmetijstvo in dolgove.
Prijave o jarib setvah se morajo predložiti občinskim uradom v roku enega meseca po izvršeni setvi.
Saino drevje f e f reba pravilno ©feezovati
Is! čistiti
Nedavno je v kemični dvorani gimnazije v Vegovi ulici predaval upokojeni šolski upravitelj Ivan Štrukelj o tem, kako redčimo sadno drevje in kako ga obrezujemo in čistimo. da nam da obilen sad.
Zadna leta hodijo od enega sadnega vrta do drugega razni »strokovnjaki za obrezovanje« in se" ponujajo za določeno plačilo neukim lastnikom, naj prepuste obrezovanje sadnega drevja kar njim. Pa stopijo k drevesu in obrezujejo kakor za stavo. Uspeh je: mnego vej, pa skoro nobenega sadja. -
Redčenje pri jagodovem grmičju je važno K temu grmičju spadajo maline, robide, agras in ribezelj. Ce hočemo ohraniti to grmičevje rodno, moramo skrbeti, da ga pridno čistimo, da odstranjujemo slabe grme in obrezujemo, kar ni zdravega na grmu. Pa tudi, če grmi preveč rode. jih je treba obre-zati, kajti izkušnje kažejo, da so grmi samo eno ali dve leti tako rodni, pozneje pa po navadi cel grm odmre. Pri malinah takoj, ko obrode, odstranimo razne veje in vejice, pustimo pa glavne rodne veje in močneiše mladike. Malin na splošno ne obrezujemo in redčimo tako močno kakor drugo grmičke
Pred nekako 30 leti je bila pri sadnem drevju v navadi kotlasta oblika Pozneje so prišli na piramido in še na nekatere druge oblike. Do katere meje nai bo redčeno sadno drevje? Prvi vejni venec naj ima le tri do štiri veje razen glavne veje-voditeljice Prvi vejni venec je od tal nekako 120 cm visoko. Drugi vejni venec naj ima prav toliko vej kakor prvi, a oddaljen naj bo od prvega 150 cm ali še več. Te mere veljajo za visoko-debelno drevje. Za pritlikavo pa veljaio tele mere: prvi vejni venec je od tal le 60 cm. Drugi vejni venec pa je od prvega na razdalji 80 cm. Več kakor štiri veine vence naj nizko drevje nima. ker bi deblo ne moglo nositi večje število teh vencev. Sadnemu drevju moramo pomagati pri rasti. Drevo naj bo na solncu. Pomagamo mu. da se veje pravilno vrste in imajo na drevesu pravilno lego 45 stopinj.
Drevesa dihajo. Tako vsrkavajo zrak s koreninami, vejami, deblom, predvsem pa z listjem. Vsi ti dr.evesni »udi« pa morajo biti čisti. Deblo ne sme imeti mahu, ki bi oviralo dihanje, listje naj bo očiščeno prahu in umazanosti, korenine naj ne bodo stlačene in prav tako ne zemlja steptana okrog debla .Za vse to mora skrbeti sadjar. Z mahom obrasle veje in deblo mora sadjar okrtačiti s posebno železno ščetko in strguljo. Lubje, za katerim je polno mrčesa, nai sadjar zdr-gne z drevesa na posebno plahto in potem vse to skupaj zažge. Tako bo storil sadnemu drevju mnogo dobrega. Ko je tako drevo očiščeno, ga je treba še zavarovati pred mrazom in -ražrfmi sadnimi škodljivci. Deblo je treba namazati z apnem, ki mu je primešana ilovica ali kri.
V dScembru je najprikladneiši ,čas za pridobivanje dobrih eepičev. Cepiče pa denemo V posebne zavojčke skupaj in jih damo v
kleti v pesek. Tam ostanejo do časa. ko jih uporabimo za cepljenje. Dobro je tudi. če jih denemo v hladilnico. Tudi tam se dolgo drže in ne vzkale.
Mlada drevesa je treba že prvo leto obre-zati, ne pa šele drugo, kajti drugo leto se lahko zgodi, da drevesa ne morejo preživiti vse veje in da drevesce usahne, ker ne more dajati dovolj hrane. 2e narava sama (prehrana) zahteva, da veje krajšamo Krajšamo naj pa nikdar na jesen, ker se rane le nerade celijo in bi jim mraz lahko silno škodoval. Pri obrezovanju moramo posebno paziti na popke. Tudi konkurenčne veje vodnice moramo takoj prvo leto odstraniti Konkurenčne veje delajo preveč sence, kar škoduje ostalim vejam Tudi drevesne »roparje« moramo na starih drevesih takoi odstraniti
Sadje je treba obrezovati na pomlad Pri nas se mora brezumno redčenje za vsako ceno preprečiti. Obrezujejo nai le strokovnjaki. ki znajo svoj posel. Od redčenja ie namreč vse odvisno in tudi letina Poletno nin-ciranje je treba začeti okrog 15 maja Vedeti je treba: čimbolj obrezujemo drevo, tem bolj gre potem to v les Obrezovati je treba s pametjo
Ureditev predaje m rabe mesa
Visoki komisar za Liubljansko pokrajino Emilio Grazioli je na podlagi zadevnih predpisov odredil:
Člen 1 Meso Se sme prodajati takole: ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih goveje meso (z vštetim telečjim): ob torkih sveže svinjsko meso. ovčje in kozje meso; ob torkih, sredah in četrtkih gnjati, prekajeno svinjsko meso. tlačenke in klobase vobče. konjsko meso in perutnina; ob vseh dnevih v tednu drobovje, kunčje meso in dlakasta in pernata divjačina.
Člen 2. Porazdeljevanje mesa ureja Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine.
Člen 3 Mesarji in prodajalci mesa na drobno moraio sproti voditi prejemno in oddajno knjigo o mesu in mesnih izdelkih, ki jo prej vidira Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine.
Člen 4. Restavracije, gostilne, krčme in drugi taki gostinski obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom, samo ob dneh iz člena 1.. ko je dovoljena prodaja take vrste mesa. Mesni obrok brez kosti ne sme biti večji od 100 g. s kostmi pa ne težji od 150 g, in se nanaša ta teža na izgotovljeno jed
Člen 5. Kršitve določb te naredbe in na-redb, ki jih izda v izvrševanju njemu podeljene pooblastitve Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine, se kaznujejo z zaplembo blaga in začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice, poleg tega pa.se kaznuje prodajalec kakor tudi kupec ali rab-nik v denarju do 5000 Jir,-v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
■ Člen 0. Razveljavljajo se vse določbe, na-
STRAN 3
.,.... .... 'TI
Japosisks veji:© brodovje je tretje
isa svetu
Zgodovina sodobno zgrajenega japonskega vojnega brodovja je razmerno še zelo krat-* ka, kakor povzemamo iz italijanskega časo-> pisja. Še pred desetletji neznatno vojno bro-1 dovje je čedalje bolje naraščalo. Danes ja japonsko brodovje po moči tretje na svetu| na Tihem morju pa se nobena druga državai ne more kosati z Japonsko, kajti Zedinjenej države, ki imajo sicer številnejše brodovjej so morale te svoje velike pomorske sile poj razdeliti na dve morji, na Atlantsko in Tiho morje. Angleški imperij, ki se mu je pridružilo tudi kolonijsko nolandsko ladjevje, pa tudi le delno lahko pošilja svoje brodovje na Daljni vzhod in na Tiho morje. Poleg tega pa Japonska razpolaga tudi z najboljšimi pomorskimi oporišči, ki so posejana od Kurulskih otokov do zaliva ob Indokini. Nevarnost, ki jo predstavlja angleška utrdba Hongkong, je bila predmet številnih razprav strokovnjakov v pomorskem vojskovanju. Pomorsko oporišče izgubi tri četrtine na svojem pomenu, če nima primernega brodovja v svojo razbremenitev in če nima možnosti za razvoj na vse strani. Če vzamemo za primer Hongkong, se je angleško brodovje zdaj umaknilo proti Singapuru, japonska zasedba Kantona, otoka Hainana in Tonkinškega zaliva pa omogoča tesno zaporo angleške utrdbe.
Danes ima Japonska 283 vojnih ladij, izmed katerih je zlasti pomembno deset boj-, nih ladij, med katerimi imata dve po 32.000 ton, druge pa nad 29.000 ton. Večino izmed teh ladij so v zadnem času prenovili. Naposled so leta 1938.. torej tedaj, ko se je Japonska zavila v molk glede graditve svojih ladij, začeli Japonci delati štiri 40.000tonske ladje. To so oklepnice, ki so jih oborožili s topovi kalibra 406 in 457 milimetrov. Poleg bojnih ladij imajo Japonci tudi mogočno brodovje letalonosilk, ki imajo po 7100 do 26.900 ton.
Takšno je bilo stanje japonske vojne mornarice leta 1938. Toda to še niso vse vojne ladje, ki jih je Japonska imela pred tremi leti. Prišteti je treba še devet velikih kri-žark, 24 malih križark, nad sto torpedovk, 70 podmornic in nad sto pomožnih ladij.
X Pavelic hi njegovo spremstvo sprejeto pri Vojvodi Spoletskem. Iz Rima poročajo: Kr. Vis. vojvoda Spoletski je na svojem sedežu v Firenzi sprejel Paveliča in njegovo spremstvo, ki sta prišla iz Benetk. Kr. Vis. vojvoda in vojvodka Spoletska sta pridržala hrvatske goste pri kosilu V Paveličevem spremstvu so bili zunanji minister dr. Lor-kovič, finančni minister dr. Košak. pravosodni minister dr. Puk. državni podtajnik za javno varnost Kvaternik, hrvatski poslanik v Rimu dr. Peric, italijanski poslanik v Zagrebu Casertano, poveljnik telesne straže major Lisac in prvi tajnik italijanskega poslaništva v Zagrebu.
X Gejše morajo študirati na visoki šoli. Japonski izraz »gejša« pomeni glasbeno nadarjeno deklico. V Tokiu imajo pravo vseučilišče za gejše, na katerem študira zdaj okrog 300 visokošolk, ki bodo smele delati izpite šele po več let trajajočem pouku. Zdaj so še pripravnice in preden se bodo smele imenovati gejše, bodo morale dokazati temeljito znanje v kitajskem lepopisu, japonski zgodovini, odrskem plesu, družabnem plesu, evropski glasbi, karikaturnem risanju, japonskem slikarstvu, književniški zgodovini, japonskem petju, japonski instrumentalni glasbi, umetnosti konverzacije, čajnih obredih in pravilih vzornega vedenja. Razen tega se morajo naučiti vsaj enega evropskega jezika. Vidimo torej, da ni tako lahko doseči naslov gejša in da to ime še daleč nima tistega pomena, ki mu ga pripisujejo mnogi ljudje v Evropi, ker ne poznajo japonskih razmer.
sprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu za Ljub-S^siskd pokrajino«.
Pošiljka iz Amerike
Bilo je dan pred svetim večerom. Veter je pren taval snežinke po zraku tako, da se je zdelo kakor bi bili majhni krilatci leteli na zemlio oznanjat rojstvo Gospodovo. Po mestnem glavnem trgu je bilo polno ljudi. Kupovali so božična drevesca, igračke, slaščice, da presenetijo doma svoje otroke.
Samo Zabukovčeva mamica je sedela doma ori malo zakurjeni peči in žalostno zrla skozi okno na lesketajoče se snežinke Včasi je g'oboko vzdihnila. Mnogi bodo imeli na sveti večer vsega v izobilju, le ona in njen osem'etni sinček še pri zakurjeni peči ne bosta -e-dela.
Materi je bilo hudo. ko je gledala svojega lačn ;a sinčka Mislila je tudi na moža v Ameriki Pred šestimi leti je šel od doma Spočetka je pisal in često priložil kak dolar v pismo, potem pa se ni več oglasil. Nocoj bo sveti večer in Bog ve. ali bo tudi zanj sveti večer.
Sinček se ie stiskal k materi in mislil na tiste >lroke ki želno pričakujejo večera ko bodo dobili božične darove, a on je ubožec ki nima drugega kakor svojo ljubečo mamico Ce je oče še živ v Ameriki, ne ve.
Grobno tišino v sobi je zdajci premotil jok mamice.
»Mamica, zakaj se jočeš?« ie zaklical Ivanček.
»Oh Ivanček mislila sem na očeta,« je odgovorila mamica.
Tudi Ivančku so stopile solze v oči. Zdai sta ihtela obadva Po dolgem času je sprego vori! Ivanček: »Ali bo v Ameriki tudi danes božični večr-r?«
»Seveda bo,« te odgovorila mamica
»Če bi se nas oče spomnil in nam poslal kakšen dolar ali pa vsaj pismo da bi vedeli, ali je še živ in ali še misli na nas To bi bilo zelo lepo. kaj ne?«
»Lopo, zelo lepo bi bilo,« ie odvrnila mamica »Toda. če ie umrl, potem sva nesrečna.« Mamica je utihnila in začela moliti Ivan"ck pa je mislil dalje. Mislil ie še na bolj uboge otroke, kakor je on. »Oh, saj jaz nisem ubožen. Ubožen je tisti otrok, ki nima očeta ln ne matere. Burkčeva Rezika je že izgubila svojo dobro mamico in ima zdaj mačeho Pa še mnogo takšnih otrok je po svetu.«
V peči se je kuhal krompir. Mamica ga je stresla v skledo. Oba sta segla po njem. Ker Bta bila zelo lačna, je bila skleda kmalu prazna. Po kosilu je vprašal Ivanček: »Mamica ali mi dovoliš, da grem malo na trg?«
»Mraz je zunaj, a ti si slabo oblečen. Nikar ne hodi!«
Toda Ivanček se ni dal ugnati. Prosil je ln prosil, dokler je ni preprosil.
Ivanček se je sprehajal po trgu. Ves se je tresel od velikega mraza. Prišel do branjev-ke, ki je prodajala sadje. Ivančku so se sline pocedile. Ze je hotel poprositi branjevko za jabolko, toda premagal se je. Šel je dalje. Drusa branjevka je imela vsakovrstne igračke. Videl je tudi prodajalce majhnih smrečic.
»Ki:ko ti je ime,« je zdajci zaslišal Ivanček glas za svojim hrbtom. Ivanček je pogleda! neznanega gospoda in odgovoril: »Ivanček sem.«
»Ivanček? Odkod pa si?«
»Iz predmestja. Z mamico stanujeva v majhni izbi.«
»A tako,« je odgovoril gospod. »No, ker si tako odkritosrčen, ti dam tale desetak. Kupi zanj, kar hočeš.«
Ivančku je kar sapo zaprlo. Ni se mogel gospodu zahvaliti, ker je ta že odšel. Z veselim srcem se je napotil Ivanček k branjev-ki, ki je prodajala sadje, ter kupil nekaj jabolk in hrušk. Potem je stekel še k mesarju, kjer je kupil malo mesa. Pri peku pa je kupil kruha. S svojimi narovi se je vesei vrnil jdomov.
• • •
Mati od presenečenja kar ni mogla govoriti. »Zdaj se pa lepo ogrej, Ivanček, gotovo te zebe. Meso in kruh bova shranila za
jutri, ko bo božični praznik. Jabolka in hruške pa pojej, gotovo si lačen.«
Ko je Ivanček jedel dobra jabolka, je pripovedoval materi, kako je prišel do desetaka.
V	tem sta zaslišala zunaj korake in kmalu je nekdo potrkal na vrata. Mamica kar ni mogla verjeti, da bi kdo prišel k njej.
»Naprej,« je dejala.
V	sobo je stopil pismonoša.
»Dober dan mati,« je rekel, »prinesel sem vam pismo iz Amerike.«
»Pismo iz Amerike?« je kriknila mamica.
»Pismo iz Amerike,« je ponovil Ivanček.
»Da, pismo iz Amerike je. Prosim, da bi se tule podpisali. Na pošti vas čaka še zavoj.«
Mamica se ie podpisala.
»Tako. zdaj pa zbogom in vam voščim vesele praznike.«
»Hvala lepa,« je odvrnila mamica. »Zbogom «
Ko ie pismonoša odšel, je mamica odprla pismo Bilo je od njenega moža. Ko ga je odprla sta padla iz njega dva dolarja. Mati ju je vesela pobrala Ivančku so kar žarele oči od veselja Potem je brala pismo:
Draga žena!
Vem. da si v veliki stiski, a iaz ti nisem
mogel pomagati, ker sem bil nekaj časa
brez službe Zdai imam spet delo. Tu ti
pošiljam dva dolarja in zaboj. Upam, da boš do božiča to prejela. Čez nekaj mesecev ti bom poslal še denar za vožnjo v Ameriko. Kako pa kaj Ivanček? Hodi že v šolo? Prosim, piši mi kaj o njem.
Najiskreneje te pozdravja tvoj mož
Anton.
Mamica je pismo poljubila in ga položila na mizo. »Hvala Bogu. Prosila sem Boga in me je uslišal.«
Potem se je pa napotila na pošto in prinesla zavoj. V njem so bile same lepe reči. Za Ivančka plašč, nova obleka, čepica in še drugo Za mamico pa čevlji, nov plašč, nova obleka in razna drobnjad.
Zvečer sta šla mati in sin k polnočnici. Zvonovi so jima zvonili tako lepo, kakor še nikdar. Tako prijetnega božiča še nista imela.
• * •
Parnik je odplul proti Ameriki. Mamica in Ivanček sta sedela v njem in se peljala k možu in očetu.
# * »
Oče ju je vesel sprejel. Minila so leta. Ivanček je v Ameriki do-študiral in kot inženjer imel dobro službo. Očetu ni bilo treba več delati v tvornici.
Ob vsakih božičnih praznikih sta se mati in Ivan rada spominjala tistega lepega svetega večera, ko je neznanec podaril Ivančku desetak in ko je oče poslal domov tako lepa darila.	M. S.
Bovška žena je hodila
iz groba kri sesat
Starodavne vraže po Tolminskem, Kobariškem in Bovškem
Kobarid, sredi decembra
Stare vraže po tolminski, kobariški in bovški okolici so zanimive O njih vedo stari ljudje še danes mnogo povedati. Ko je pisec teh vrst prispel nedavno iz Kobarida, ki je, kakor znano, rojstni kraj pesnika Josipa Krilana Pagliaruzzna in skladatelja Andreja Volariča v prijazno L i b u š n i e , kjer ie je rodil zaslužni goriški prosvetni delavec dr. Anton Gregorčič in kjer je pokopan goriški slavček Simon Gregorčič, je spoznal skromno, prijetno kramljajočo ženico, ki mu je izčrpno pripovedovala o davnih zanimivostih iz teh in drugih bližnih krajev.
»V. ste.« ie zatrjevala, »ko sem biia še majhna, mi je babica večkrat pripovedovala o kobariških malikovalcih. Več ko dvesto let pred tistim tolminskim puntom so se zbirali v Kobaridu iiud.ie pod nekim drevesom, kjer je izviral studenec. Pomislite, tam so potem molili in klečali. Neke svoje bogove so molili, kakor bi jim bil en Bog premalo. Tisti t/ogovi so baje imeli svoje bivališče v drevesu in studencu. Iz Čedada pa je prihrumela nekega dne vojska. Vojščaki so najprej posekali tisto drevo, potem pa zabili sveti studenec
To še ni vse. Babica mi je pripovedovala tudi o vedcmcih in veščah. To so takšni ljudje, ki ponoči okoli tavajo in ljudi begajo, tlačijc Če so takšne čudne osebe moški, so jim na Tolminskem rekli »vedomci«, če so bile ženske, pa »vešče«. Babica nam je pravila. da pripovedujejo po Tolminskem, kako se te vešče in vedomci sestajajo na raznih križpotjih. Ko se sestajajo, imajo v rekah gerere trske, s katerimi se tako obdelujejo in mikastijo, da si lomijo celo noge in roke. Ali veste, kakšna je pomoč proti tem zlim ljudem, ki radi novorojencem sesajo kri? Edina pomoč je v tsm, da se zapičijo pred nočnim počitkom vilice v hišna vrata, in sicer od znotraj.
Pied davnimi stoletji ie bila na Tolminskem lazširjena tudi vera, da so se nekateri ljudje pretvarjali v volkove. Kadar je takega človeka pokosila smrt, ni mogel najti v grobu pokoja. Iz grobov so se dvigali, se tiho blažili do človešldh bivališč in sesali kri
ljudem, ki so jim bih v času njihovega življenja sovražni. Takšnim krvosesom so pravili volkodlaki.
Pred leti sem bila na obisku pri svoji teti v Soči, kjer izdelujejo po bližnih planinah znani bovški sir,« je nadaljevala ženica. »Pogovarjala sem se z njo o različnih rečeh. Posebno globoko pa se mi je vtisnila v spomin njena zgodba o bovški ženi, ki je ponoči vstajala in hodila ljudem kri sesat. Bilo je, tako mi je pravila teta. med 1. 1435. in 1440., ko je tista ženska umrla v Bovcu. Hodila pa je ponoči iz groba sesat kri le ljudem, ki ji niso bili všeč. Zaradi tega je bilo bovško in okoliško ljudstvo silno razjarjeno. Star Bovčan je tedaj svetoval ljudem, naj odkopljejo grob in prebodejo srce te ženske. In res so odkopali njen grob, njeno srce prebodli, potem pa spet zakopali njeno truplo. Pravijo, da je to pomagalo. Zena-volko-dlak je odtlej mirovala.«
Zenica je kramljala še naprej in mi pripovedovala še druge zanimive reči. Pa še drugič kaj!
X Poroka na smrtni postelji. Na Norveškem imajo že nad 100 let staro ustanovo, ki so jo dobili po čudnem naključju. Leta 1835. bi se bila morala poročiti sodnikova hči Aneta Lie-wenova, ki pa svojega bodočega moža ni ljubila. Na plesu se pa je seznanila z mladim oficirjem in se na prvi pogled zaljubila vanj. Brez vednosti staršev se je še iste noči zaročila z njim. Ker ji pa starši niso hoteli dovoliti možitev z oficirjem, si je vzela to tako k srcu, da je naglo hirala. Naposled se ji je pridružila še pljučnica in ubogo dekle je kmalu umrlo. Sele na smrtni postelji so starši dovolili poroko. Poročna prstana sta bila izmenjana tik pred nevestino smrtjo. Roditelja sta pozneje v spomin na svojo nesrečno hčerko naklonila večji znesek za ustanovo, ki je dobila ime p<| njuni hčeri. Določila sta, naj dobivajo iz t« ustanove podpore mlade zakonske žene, ki se poroče tistega dne, ko bi se bila morala poročiti Aneta Liewenova. Letos so tako počastili spomin nesrečne mladenke že šestdesetič. Osem mladih zakonskih žen je dobilo po 300 norv®» ških kron podpore.
Štev. 51
STRAN 5
J_ «v
Živa in mrtva
Roman
Povedala mu je, da je gospa Van Hopova dobila hripo.
>Ste dobili moje pismo? Strašno me je bilo sram. Tako neotesano sem se vedel. Moje edino opravičilo je, da sem posirovel, ker živim tako »am. Zato je prav lepo od vas, da obedujete t menoj.«
»Niste bili grobi — vsaj gospa Van Hopova tega ni opazila. Ta njena nesrečna radovednost! Takšna je vselej, to se pravi, z vsakim znamenitejšim človekom.
»Torej sem lahko ponosen,« je dejal, »čeprav ne vem, čemu naj bi me smatrali za znamenitega človeka.«
Trenotek je oklevala z odgovorom, potem pa je rekla:
»Mislim, da zaradi vašega znamenitega dvorca.«
Nič ni rekel, a Ireno je znova obšel čuden občutek, kakor bi bila stopila na prepovedana tla. Rada bi vedela, čemu tako naglo utihne, kakor hitro kdo omeni njegov dom, ki ga je poznalo toliko ljudi.
»Vaša prijateljica je dosti starejša od vas. — Je to vaša sorodnica?« Jo že dolgo poznate?« je vprašal.
»Gospa Van Hoopova prav za prav ni moja prijateljica, temveč moja delodajalka. Vzgojiti me hoče za svojo družabnico in mi daje petsto lir mesečne plače.
»Nisem vedel, da si človek lahko kupi družabnika. To me malce spominja na trgovino s sužnji.«
»Poiskala sem nekoč v slovarju besedo družabnik,« je dejala, »in tam piše, da pomeni družabnik ,zaupnega in iskrenega prijatelja'. &
»Toda vidve pač nimata dosti skupnega,« se je zasmejal in naenkrat se je ves izpreme-nil, kakor bi se bil pomladil.
»Čemu pa ste prav za prav pri njej?«
»Ker pomeni petsto lir mesečno zame zelo mnogo denarja.«
Kaj ste sami na svetu? Nimate nikogar svojega?«
»Nikogar nimam, vsi so pomrli.«
»Zelo ljubko in nenavadno ime imate,« je dejal.
»Moj oče je bil krasen in nenavaden človek.«
»Pripovedujte mi kaj o njem!«
Njena običajna plahost jo je naenkrat čisto zapustila, jezik se ji je razvezal in razodevala mu je žalostne in vesele dogodke svojega življenja.
Jedilnica se je medtem že davno napolnila. Irena je pogledala na uro; bila je dve. Poldrugo uro sta sedela za mizo in skoraj ves čas je govorila le ona.
Plaho se je začela opravičevati, a gospod Paštrovič jo je prekinil:
»Rekel sem Vam že, da imate ljubko in nenavadno ime. A še več Vam povem: vredni ste svojega imena prav tako kakor Vaš oče. Že dolgo nisem bil tako vesel kakor to uro z Vami. Osvobodili ste me samega sebe, osvobodili ste me malodušja in razglabljanja, ki n.e muči že več kakor leto dni.«
Pogledala ga je in zdelo se ji je, da govori resnico. Zdel se ji je nekako svobodnejši, bolj človeški.
»Glejte,« je dejal, »midva imava nekaj skupnega. Oba stojiva sama v svetu. Imam sicer sestro, a je skoraj nikoli ne vidim; imam tudi prastaro babico, ki jo obiskujem trikrat na leto. Ali ne ta in ne ona mi ne moreta nuditi prijateljstvo. Čestitati moram gospe Van Hopovi, za petsto lir mesečno niste dragi.«
»Samo pozabljate, da imate Vi dom, ki ga jaz nimam.«
Komaj je bila izrekla te besede, že jih je obžalovala, kajti v njegovih očeh je znova zagledala tisti zagonetni izraz. Sklonil je glavo, da bi si prižgal cigareto.
»V praznem domu se človek lahko počuti prav tako osamelega kakor v prenapolnjenem hotelu,« je dejal.
bo zdaj začel govoriti o svojem domu, ali nekaj ga je očitno še zadrževalo,
»Zaupna in iskrena prijateljica gospe Van Hopove je torej na dopustu?« je vprašal to-variško, kakor da med njima ni nobene razlike. »In kako bi ga rada prebila?«
Spomnila se je nekega sela visoko v bregu in hiše z ozkimi okni. Lahko bi šla tja s svinčnikom in papirjem ter risala. Plaho mu je povedala svojo željo.
»Popeljal Vas bom tja z avtom,« je dejal.
Odpeljala sta se. Avto je brzel, kakor bi imel krila. Vzpenjala sta se po široki cesti čedalje više tik globokega prepada. Ireni je dobro del občutek nevarnosti, kajti bila je mlada. Smehljala se je in živo je gledala svojega tovariša, on pa je bil spet ves zaprt, odmaknjen, zavit v svojo skrivnost.
Privozila sta do vrha, izstopila sta in se zagledala v prepad.
Ko je Irena izpregovorila, je bil njen glas nekako narejeno neprisiljen, zvenel je" kakor glas človeka, ki mu ni najboljše pri srcu. »Ali poznate to tu?« je vprašala. »Ste že bili kdaj tu?«
Začudeno jo je pogledal, kakor bi jo bil šele zdaj opazil kraj sebe. Zabolelo jo je ob spoznanju, da je sploh pozabil nanjo, da se je tako ves izgubil v svojih nemirnih mislih, da zanj sploh ni obstajala. Na obrazu je imel izraz mesečnika in Ireno je nenadno spletela groza pred mislijo, da je morda duševno bolan.
»Pozno je že, ali se ne bi rajši vrnila?« je skušala reči mirno, a glas se ji je tresel.
Začel se je opravičevati. Opazil je, da je bila Irena mrtvaško bleda.
»Tega si ne bom nikoli odpustil,« je dejal, jo prijel za roko in jo povedel proti vozu.
»Ne bojte se, kmalu bova spodaj.«
»Vi ste torej že bili tu?« je vprašala znova, ko sta se začela spuščati s hriba.
»Da,« je rekel in čez trenutek pripomnil, »a že pred leti. Danes sem se hotel le prepričati, ali se ni morda tu kaj izpremenilo.«
»Ali ste našli kakšno izpremembo?«
»Nobene. Nič se ni izpremenilo.«
Irena bi bila rada izvedela, kaj neki ga je gnalo, da se je vračal v preteklost. On pa je naenkrat začel govoriti o svojem domu. A ne o tem, kako tam živi, niti besedice ni izprego-voril o sebi, pripovedoval je, kako ob pomladnih večerih zahaja solnce v Dubravici in s po-slednimi žarki zlati vrhove gor, morje pa dobiva barvo škrlata. »S terase poslušamo priliv morja oh plimi. Vse okoli pa so vrtnice v polnem cvetju in opojno dišijo___«
Čez trenutek bosta pred hotelom in Irena je poiskala rokavice Našla jih je, a med prsti je začutila drobno knjižico — zvezek pesmi.
»Lahko si to knjižico vzamete in jo preči-tate,« je dejal gospod Paštrovič. Njegov glas je bil zdaj spet ravnodušen, brez barve in brez toplote.
»Skočite!« jo je priganjal, »odpeljati moram voz. Nocoj pri večerji se ne bova videla, večerjal bom drugje. A hvala vam za današni dan!«
Irena je sedla na divan v salonu in si naročila južino. Odprla je knjigo in zagledala posvetilo na naslovni strani: »Andreju — Rebe-ka. 17. maja.« Hitro je zaprla knjigo in začela listati po časopisih s slikami. A ni vedela, kaj čita, tedaj pa je zagledala obraz gospe Van Hopove in slišala je njen glas: »Bila je to pretresljiva žaloigra Vsi časopisi so je bili polni. Pravijo, da z nikomer ne govori o tem — tudi njenega imena baje nikoli ne izprego-vori. Utonila je v zalivu blizu Dubravice.«
Dobro je, da se groznica prve ljubezni ne more ponoviti vdrugič. Dnevi, ko smo stari enoindvajset let, niso nič preveč lahki. Polni so majhnih skrbi strahu in malodušja...
»Kaj ste počenjali danes popoldne?...« je spraševala Ireno gospa Van Hopova, visoko
»Z učiteljem sem igrala tenis,« je rekla in se takoj prestrašila lastnih besed, ko je pomislila, kaj bi bilo, če bi učitelj po naklj čju prišel danes popoldne na obisk h gospe Van Hopovi in se pritožil, da se Irena že nekaj dni ni prikazala na igrišču.
»Jaz tu ležim, Vi pa nimate nobenega d Ia, to je zelo slabo za Vas.« je tožila gospa "an Hopova in začela mešati 'karte.
»Ne gre mi v glavo, kaj neki počenjate ves ljubi dan,« je nadaljevala. »Še nikdar mi r ste pokazali nobene risbe, ki ste jo naredili ..«
Da, lagala ji je. Tenisa sploh ni igrala. Odkar leži gospa Vn Hopova bolna v postelji — in temu je že dobrih štirinajst dni, — ni bila še niti enkrat na igrišču. Sama ni vedela, čemu prav za prav ni odkrito povedala gospe Van Hopovi, da se vsak dan vozi v avtomobilu z gospodom Paštrovičem in da vsak dan obeduje z njim za isto mizo.
Gospod Paštrovič je že čakal nanjo. Sedel je za volanom in si krajšal čas s čitanjem časopisa; ko pa jo je zagledal, se je nasmehnil, vrgel časopis na zadni sedež in ji odprl vratca avtomobila z vprašanjem: »Torej, kako gre danes zvesti in iskreni prijateljici gospe Van Hopovi? Kam bi Vi radi šli?«
Bilo ji je postranskega pomena, kam jo bo popeljal, kajti bila je v tistem posebnem razpoloženju, ko ji je mnogo pomenilo, da je lahko sedla k njemu.
Vozila sta se na vzhod, vozila sta se na za-pad, prevozila sta vse poti vzdolž morske obale. Nekega dne je Irena naglo pogledala na uro in si dejala: »Za deset minut bo pol dvanajst; tega trenotka do smrti ne smem pozabiti.« In zaprla je oči. Rada bi se bila vrnila in zaustavila pravkar minili trenotek.
»Če bi vsaj kdo iznašel posodo, v kateri bi lahko shranili spomine, kakor shranjujemo dišečo vodo,« je rekla naglo. »Če bi se človeku; le zahotelo, pa bi vzel iz posode ta ali oni spomin in ga oživil znova...« Ozrla se je k njemu, da bi videla, kaj bo odgovoril. Ni se obrnil k njej, gledal je pred se na cesto in rekel:
»Kateri trenutek svojega življenja bi si hoteli vzeti iz posode?«
»Prav za prav ne vem, katerega,« je dejala, potem pa je, ne da bi bila vedela, kaj je g.' vo-rila, dodala: »Hotela bi si shraniti ta trenutek, da nikoli ne bi pozabila nanj.«
»Ali naj bo to poklon lepemu dnevu ali no-jim šoferskim sposobnostim?« jo je vprsšal in se zasmejal. Irena je umolknila. Zavest nepremostljivega prepada, ki ju je ločil, ji je težko legla na srce. V tem trenotku je občutila, da ne bo nikoli mogla povedati gospe Van Hopovi, da se vozi z gospodom Paštrovičem na sprehode. Če bi ji to priznala, se pospa Van Hopova ne bi razjezila na njo, niti se ne bi preveč začudila, le z rameni bi skomignila in rekla: »Drago dete, zelo je ljubeznjiv. da Vas jemlje s seboj, toda, ali veste, da mu pri vsem tem ni strahovito dolgčas?«
»Hotela bi,« je dejala pikro, »hotela bi biti šestintridesetletna ženska, oblečena v črni atlas, z ogrlico okoli vratu.«
»Potem pač ne bi sedeli tu z menoj v vozu,« je dejal. »In ne grizite si več nohtov, saj so tudi brez tega v popolnem neredu!«
»Morda se vam bom zdela predrzna in nepristojna, toda rada bi vedela, čemu me dan za dnem jemljete s seboj na sprehode,« je dejala. »Ni dvoma, zelo ste dobri, toda čemu ste si izbrali prav mene za predmet svoje dobrosrčnosti?«
Vsa otrpla je obsedela na svojem mestu,
»Jemljem Vas zato, ker niste oblečeni v črni atlas, nimate ogrlice okoli vratu in ker nimate šestintrideset let.« Ni se mu upala pogledati v obraz, da bi se prepričala, ali jo zasmehuje ali govori resno.
»Vse to je zelo leno,« je dejala. »Ali pa tudi veste vse o meni, kar je treba vedeti? Res je, da tega ni bogve koliko, ker sem pa8 še mlada in nisem doživela ničesar posebnega — razen da mi je nekdo umrl... Vi pa, o Vas pa ne vem nič več, kakor sem vedela, ko sem Vas prvič videla.« . »In kaj je to?« je vprašal.

(3tt|elce£ tnof•••
»Le čemu je tega treba,« je godrnjal Pavle in jezno oblačil površnik.
»Navada je ta in spodobi se tudi. Saj veš ...« je govorila mati.
»Vem, da je stric siten in pust in prav zaradi tega mu moram hodit leto za letom dve uri daleč voščit vesele praznike.«
»Kaj bi se ujedal, tak mlad človek! Teh nekaj korakov v hrib Sicer je pa stric ...«
»Je že prav. Saj že grem! Zbogom!«
Materi je bilo tudi tako prav in Pavle je šel.
*
Pri svetem Martinu ie župnikoval v samo ti in puščobi stric Pavel, materin brat in Pav;etov krstni boter. Vsako leto je zlezel še globlje vase, vsako leto o božiču jc bil strožji in čemernejši.
Ko je Pavle zagledal ob robu gozda cerkvico in farovž. bi se bil najrajši vrnil
Skoro strah ga je bilo tega moža, ki ga ho gledal, izpraševal in naposled hladno od slovil.
Zavil je v breg. Ko je tako korakal, so mu misli ušle daleč proč od strica Nehote se je obrnil in se zagledal v pusto zimsko popoldne. .Pa vseeno ni tako pusto r.a sve tu', se je nasmehnil
In ta nasmeh notranje svetlobe se je šc poigraval na njegovem licu, ko je. v temni veži potrkal na težke duri.
»Naprej!«
Glava ob oknu se je okrenila in PpvIc je začuden žastrmel v strica
Gosti, sivi" lasje so mu padali po čelu stroge ustnice so se bridko smch'jale in v rjavih očeh se je lesketalo mehko in boječe
»A — ti si!«
Ves šibek je bil videti stric! Nič običajne korenitosti ni bilo v njem. Tako človeški se je zdel nocoj nečaku
»Že dobro, že dobro. Saj vem, da si pri šel zaradi praznikov, saj vem No, sedi! Bo va še malo klenetala .. « odšel je tihih ko rakov skozi vrata.
*
Že pol ure sta tako sedela ob vinu. Stric je izpraševal, pa to ni bil oni strogi glas ka kor sicer. Vpraševal je po študiju^ po mestu in po vseh teh rečeh, ki zanimajo podežel skega izobraženca. Vpraševal ni tako trdo kakor sicer — le nekam trudno. Pogovor je bledel in naposled utihnil.
-, Kako ljubeče, rjave oči ima stric kakor oeklica, je bil opazil Pavle in zastrmel v župnikov obraz, a župnik je naslonil glavo v dlan in se zamislil.
»Moram iti! Saj sem že dovolj motil...« Pavel je vstajal.
»Počakaj še malo. Pavle, počakaj še! Saj si mlad in ni te strah!«
»Ni me...« se je zasmejal nečak.
»Veš, Pavle... Koliko let ti je?«
»Šestindvajset bom pomladi.«
»Šestindvajset, šestindvajset, vidiš, vidi-' — no, Pavle, kdaj se boš oženil?«
»Oženil?« Osupel se je zasmejal v zadre
gi-
»Le oženi se, Pavle! Koj. ko se dokoplješ do kruha, kar vzemi jo, če jo imaš rad, in nikogar ne izprašuj — nikogar, čuješ! Prav nikogar nič ne briga, kako boš žive!. Saj živel boš ti — in ne oče in mati.«
Zvrnil je kozarec, si nalil in ga vrtel med prsti.
Naenkrat je vzdignil sklonjeno glavo.
»Me gledaš, kaj? Da — da!«
Spet se je zagledal v mizo in dolgo molčal.
»Le kadi, Pavle! Saj vem. da bi rad, pa se bojiš moje sitnobe. Kar kadi — pa ostani še pri meni — ostani še!«
»Saj bom, stric!«
Dekla je prinesla večerjo. Odvečerjala sta molče.
Stric je kratko pomolil dekla je posodo spet odnesla.
Oblački dima so krožili okrog nizfet svetilke, se zvijali, objemali in zlivali, fcakor doltfe. mirne misli.
»Si poznal svojo babico, mojo mater?« je tiho vprašal župnik.
»Nisem. Pravijo, da ste — ji vi...«
»Da sem se vrgel po njej. pravijo, kaj ne?«
»Da, tako pravijo naša mama!«
»Tvoja mama! Tudi ena! Ah, ne, Pavle, \idiš, to se jim tako zdi Tudi meni se je tako zdelo! Vidiš, jaz sem bil tudi v tvojih letih, ko je moja mati eno celo noč klečala pred menoj in me .prosila, naj ji darujem svoje življenje Njej in cerkvi. In res, drugega dne sem pel novo mašo. Ono noč so mi obsiveli lasje — tu ob čelu. Opazil sem jih. ko Sem se bril ono jutro.. Zunaj so pokali topiči, vsa hiša je bila polna praznič nih ljudi — jaz. pa sem tftpo ogledoval svo je prve sive 'ase in se neumno smejal Sončni žarek je bil pade! na kovčeg, ki sem si ga bil pripravil za prejšnjo noč, ko sem hotel biti mlad in živ. Veš, Pavle, brcnil sem v oni kovčeg — nisem hotel videti več sonca Ko sem v cerkvi poljubil svojo mater, mi je zdrknila ena. njenih solz v usta — grenka ~;olza veselja.«
Župnik je utihnil. Pavle ie gledal v tla, bal se je stričeve trpkosti, bal se ie teh bolesti. ne bi se upal tolažiti tega moža, ki mu je tu odpiral grobove.
»No, Pavle, vidiš, da nisem bil tak. kakršna je bila moja mati. Vedel sem, da imam pravico, odtrgati se od nje. Pa sam Rog ve — ljubezen ni bila, kar me je tako priklenilo nanjo Morda je bilo usmiljenje ali strah pred njeno bolečino. Varana je bila v zakonu in strašno bi bilo, ako bi se bila vara la še v meni Po sem jo varal, da ona ni vedela Živel nisem tako, kakor se spodobi živeti posvečenemu duhovniku. Pa od tega ie že preteklo več desetletij
Zakaj seth nocoj tak? Zakaj Pavle? Vi cii.š, tu v časopisu sem našel osmrtnico. Ne ka gospa je umrla! Pravili so mi lani da je skoro prav tako sitna kakor jaz. Ta gospa je bila pred tremi desetletji mlada deklica, it, če ne bi bila prišla prav ono zimo k meni moja mati. ne bi bil več pel tiste polnočni ce. Mati je bila tu . Zdelo se mi je, da je ves čas gledala le mene. da je črpala iz mene svoje življenjske moči, da me je držala s svojimi ubogimi, koščenimi rokami.
Nisem slekel črne suknje in nisem jokal pred oltarjem, ko so peli mehko in prisrčno, .Angelček moj!' Moja mati je sedela v klopi pri oltarju in polglasno molila rožni venec.
Tista pesem mi je ostala nekaj časa v spominu — potem sem jo pozabil. Nocoj pa, preden si prišel ti, se mi je zdelo, da jo spet čujem ... Angelček moj'.«
Zunaj se jc bilo že zdavnaj stemnilo. Snežilo je v debelih kosmih. Pavle je čutil, kake zagrinjajo strica spomini.
- pta$ni& dptave
Ko rojstvo Kristusa slavimo, naš starodavni praznik sprave, o miru božjem govorimo in za sovraštva poravnave.
Kje sprava si, kam šla si sloga? Kedor zabodel nož si v brata, ne vidiš, da v obraz se roga ti blaznih senc grozeča jata?
Ob bratu težek je izgovor. Kaj v srcu nič ne čuieš, da v vseh očeh je silen tovor? Tako iz njih ga ne izruješ.
Ko Krista rojstvo zdaj slavi se. spet v srcih bednih sije nada, da sTetel dan rodi se, ko božji mir povsod zavlada.
Ko se je odpravljal, mu ni več branil. Trudno mu je podal roko in ga brez besed spremil do vrat.
Ni bila prijetna ta pot skozi gozd. Pavle je moral misliti na moža, ki je stal tam gori ob oknu, gledal v noč. poslušal, kako je naletaval sneg, in ki je tako strašno sam.
,Eh, mislimo rajši kaj drugega!" se je otre-sal Pavle. ,Na primer je nocoj sveta noč. Ljudje stoje okrog božičnega drevesca in so ginjeni ali pa jim je nerodno, ker niso. Bolniki vzdihujejo, morda umirajo, ubožni stradajo, bogatinom je dolgčas. Drugi spet pijejo čaj in čakajo -na polnocnico. Morda pije-ic tudi vino Potem gredo v cerkev. In ker s p dobre volje, pojejo s pevci —.seveda napačno, se smehljajo ;n nekateri celo jočejo, saj alkohol razveže tudi solze. Medtem ko so pri polnočnici, imajo tatovi po domovih lahko delo. Kdo bi sentimentalil, ko pa ni sentimentalno na svetu!'
Stopil je iz gozda.
Nehalo je bilo snežiti in zvezde so se pogovarjale z lučkami, ki so žarele iz tisočerih oken, visokih in siromašnih. Sveti božič je prinašal svoje darove.
Rojstvo človeka, izmed vseh ljudi najbolj človeškega, kako si čudovito!
Tudi Pavle se ni mogel več ubraniti valu, ki se mu je spuščal topel in skrivnosten na srce.
Sklonil je glavo in poslušal, kako so peli v srcu srebrni zvončki.
Teh zvončkov glasovi so še trepetali n.ed vrsticami v pismu, ki ga je dobilo dekle v mestu. Zato se ni smejalo niti porogljivo niti pomilovalno, ko je čitalo: »Angelček moj!«	L. P.
V kočevski deželici bo nastalo novo življenje
Kočevje, decembra. Zadni prebivalci Kočevske jemljejo slovo. Kmalu bo ta zemlja v celoti izseljena. Pred mesecem dni ustanovljena družba »Emona« z glavnico 30 milijonov lir je prevzela to ozemlje v nadaljno oskrbo in izrabo. Doslej še ni iasno. kako se bo to uredilo, ker je prva naloga imenovane družbe ta, da obdrži zapuščeno ozemlje v takem stanu, da bo mogoča naselitev novih priseljencev. To bo nekoliko težavno, ker ni v zapuščenih hišah prav nikakega kmetijskega orodja in osnovnih pogojev za naselitev. Vodstvo »Emone« bo to vprašanje gotovo znalo rešiti v splošno zadovolistvo
Prva skrb družbe je kakor rečeno, da pazi po vaseh na to, kar je moralo tu ostati. Predvsem je to živina, ki je ostala ponekod nekaj dni brez varuhov. Tu so kmalu prijeli naši ljudje v roke in zbrali živino v skupne hleve. Zdai ie živina v redu oskrbovana. Ve'iko zanimanje velja seveda tudi kočev-

*7 ri r\ \ T r. m
čiti vsako zlorabo. Tudi glede izkoriščanja kočevskih gozdov so naši ljudje družbi v pomoč s svojimi izkušnjami.
O naselitvi mesta Kočevja, ki se bo kmalu izpraznilo, še ni nič mano. Gotovo bodo izpraznjena podjetja privabila mnogo zani-mancev.
X Samotarski mornar je dobil tovariša.
Pred 20 leti se je mladi Francoz Alain Ger-Dault odločil obrniti hrbet svetu, oskrbel si je pripravno jadrnico in z njo zajadral v morje. Od tedaj je preplul skoro že vsa svetovna morja. Nedavno je s svojo jadrnico priplul v Tan-ger. Tokrat pa ni bil več sam. Na njegovi 73-tonski in 9 metrski jadrnici se mu je pridružil neki Švicar, ki je imel prav tako hrepenenje po morski samoti kakor Gerbault. Z njim je ZJerbault dobil pomočnika pri krmilu. Alain Gerbault je najbolj zaslovel po tem, ker je s svojo jadrnico preplul vse Atlantsko morje v 142 rln^h
Moderni rokavi na stari obleki
kakšna je zdaj moda? Prav za prav mode zdaj ni. Nosi, kar imaš Samo malo si popravi obleko, ki je mogoče že res čisto iz mode. To storiš moria lahko tudi tako, da napraviš obleki modsrne rokave. Moder-
ni rokavi vtisnejo sleherni obleki čisto poseben pečat, zato so izvrstno sredstvo za predrugačenje že nemodtrne obleke. Ti rokavi so kimonasto ukrojeni in :ih prišije-mo na obleko zgoraj v rokavni izrez, sro-daj pa še približno do polovice 'ivota, da dobimo zaželeno kimonasto obliko Rokave lahko izdelamo iz drugačnega blaga. Tudi barva rokavov je lahko drugačna, glavno je le, da se ne bije z barvo obleke. To vse si lfchko napraviš sama Le okuf moraš imeti
Moda kričeče barvanih nohtov ie odpravljena
Časopisje piše, da so v Parizu odpravili modo »hudičevih krempljev«, kakor so imenovali kričeče barvane nohte pri ženskah. Kakoi ie znano, so si barvale, odnosno si še barvajo mnoge ženske nohte zlasti z živordečo barvo. Ker pa je ta moda zbujala v velikem delu žen-stva in v moškem svetu skoro splošno odpor, je zdaj kraljica moda obsodila ta izrodek, ki je prišel iz vrst ameriških filmskih zvezd in zvezdic.
Kraljica moda pravi, da si ženske še lahko barvajo nohte, vendar pa ne s sirovimi kričečimi barvami, ki pač napravljajo žensko prej odvratno kakor pa mikavno. Če že katera misli, da je treba naravni barvi nohtov dati malo bleska, naj si nohte barva le z rožnato ali pa z biserno svetlikaj očo se barvo.
Za kuhinjo
Potica iz enotne in rožične moke s figami.
Kakor smo že zapisali, se da iz vseh mok napraviti prav dobra potica. Se boljša je ta potica, če ji dodaš fige (smokve). Vzemi pol kilograma presejane enotne moke in pol kilograma rožične moke z drobno zrezanimi figami. Rožične moke in fig skupaj naj bo le pol kildgrama. Vse to zamesiš skupaj in delaš naprej, kakor je potrebno, kadar pripravljaš kruh. Dodaš sladkorja ali medu
Potica z rožičnim nadevom. Naredi testo iz presejane enotne moke kakor za potico. Pusti vzhajati, nato razvaljaj in nadevaj s temle nadevom. V osladkano mleko zakuhaj na gosto rožične moke in pusti, da nekaj minut vre. Če hočeš nadev izbolišati dodaj malo medu in malo orehov. Nadevana potica naj vzhaja kakor vsaka druga potica. Pečeš jo v pečici kakšno uro.
Jabolčni cmoki brez jajc iz enotne moke. Skuhaš krompir, ga olupiš in zmečkaš. Na-
praviš krompirjevo testo s tem, da mu pri-daš namesto bele enotno moko in namesto jajca nekoliko vode ali mleka. Dati moraš zadostno količino moke, da se cmoki ne raz-kuhajo. Testo zvaljaš. razrežeš na kvadratne krpice in vložiš v nje koščke jabolk po svoji spoznavnosti Nato jih skuhaš v vreli vodi. odcediš in zabeliš z maslom ali mastjo. Na koncu jih potreseš vsaj z majhno količino sladkorja Zelo okusno je, ako masti ali maslu dodaš nekoliko drobtin Presenečena boš!
Krompirjeve rezine s sirom. Skuhaj ne-olupljen krompir nato ga olupi, razreži na tanke rezine, opraži na masti in potresi s
sirom. Zatem pokrij kožico in še nekaj časa praži krompir.
Krompirjeva juha z gobami. Popari suhe gobe, pomešaj in vodo odlij. Predolgo pa ne smeš imeti gob v kropu, ker jim to vzame vse najboljše snovi. Ocejene gobe prideni k zavrelemu. na kocke zrezanemu krompirju. Med kuhanjem dodaj juhi naribanega korenčka. prežganje. napravljeno iz masti, zelenega sesekljanega petršilja, sesekljane čebule in moke Prežganje zliješ razredčeno z mrzlo vodo med juho in jo odišaviš s šatra-jem. majaronom, timijanom in enim lorber-jevim listom. Juho osoliš in kuhaš toliko časa, da se krompir zmehča. Ako hočeš juho še izboljšati, ji primešaš proti koncu kuhanja žlico kisle smetane. Ta dodatek ni neogibno potreben. Na koncu okisaš juho s kisom ali z limonovim sokom.
Če imaš nov in star fižol zmešan, si nejevoljna. ker se neenotno kuha. Porabiš pa to mešanico lahko za juho, če jo kuhano pretlačiš Moraš pač kuhati tako dolgo, da se tudi trdi fižol skuha, čeprav se novi fižol medtem čisto razkuha
ffCaiec sta tresla bezeg
Brezarjeva Ana ni imela sreče pri možitvi. Kdor bi jo bil rad vzel, tega ona ni marala, kogar pa bi bila ona rada, se ni zmenil zanjo. Tako se je v izbiranju postarala in ljudje so rekli, da ji ga je Herod umoril.
Kropivec v Zakotju ni bil tega mnenja. »Bo že še nanesla prilika,« ji je dajal poguma, kadar mu je zaupno kaj potožila. »Štirideset let še nimaš in zadna ura ti tudi še ni odbila. Pravijo, da ni prepozno, ako se človek poroči tri dni pred smrtjo ...«
Mož je imel v okolici precej veljave ter je bil pri ženskah dober posredovalec. Marsikoga je že vpregel v zakonski jarem.
»Vaša pomoč ne bo zastonj,« me je nekoč odkrila svojo željo.
»Koliko pa mi daš?« Kropivec ni rad kaj opravil brez plačila.
Obljubila mu je cel stotak, ki mu ga bo odštela po poroki.
Obljuba ga je presenetila. Udarila sta si v roko in Kropivec je segel na polico. Tam je ležala zaprašena knjiga, katero je začel prebirati in izgovarjati besede, ki jih Ana ni umela.
»Ali je kaj takega zapisano?« je bila radovedna.
»Vse natanko,« je odgovoril važno, »Ženina ti bom pokazal v senci božičnega večera ...«
Dekletu se je širilo srce v sladkem pričakovanju.
»Na sveti večer ga boš videla,« ji je razlagal. »Kakor hitro boš prižgala kadilo ter se pokro-pila z blagoslovljeno vodo, teci pod vaški bezeg ; pojdi trikrat okrog njega, nato pa potresi in reci glasno: »Bezeg, daj moža!« Potem poglej uazaj čez ramo, ne da bi tačas izpustila deblo. Mož, ki ga boš videla v bližini, bo tvoj ženin in te bo kmalu resno zasnubil.«
Vsa srečna je ponovila njegove besede in šla proti domu.
Kropivec pa takoj za njo k Petraču. Sosed je bil vdovec in pri hiši je bilo vse narobe. Manjkalo je pridne gospodinje. Kaša, katero je skuhal za večerjo, se je prismodila. Pastir je zajel, a je takoj odložil žlico.
»Jej!« je silil pastirja. »Ce si lačen.«
»Kar sami jo jejte!« je dejal pastir uporno-
»Svinje jo bodo pa rade.. .c
»Prav za svinje ste jo skuhali... «
»Ali ga slišiš?« je rekel Kropivcu. »Komaj se je ozelenil, pa že izbira, kaj bo jedel!«
kropivec se je v odgovor le nasmehnil. Pe-trača je ujezilo, ker sosed ni prijel pastirja za ušesa. Bal pa se mu je zamere, zato je rekel pohlevno: »Veš kaj, Koprivec, tega mora biti konec ... Vsega sem se naveličal...«
»Torej si vendar prišel do spoznanja! Kdaj sem ti že rekel, da ne bo nič brez gospodinje. Zena je dar božji, ki ga pa moški ne znamo prav ceniti.«
»Take, kakor je bila moja rajna, ni več nobene.« Petrač si je obrisal solzo. »Dekle, ki je kaj vredno, ne mara vdovca z otroki... «
Kropivec mu je ovrgel: »Vdovec je za devet fantov. Ali si že kje potrkal na vrata, da si ves obupan ?«
»Doslej še nisem. Ne vem, kam bi se obrnil, da bi se mi po sreči izteklo.«
»Brezarjeva Ano bi vprašal. Pametna je, pridna in varčna. Ta bi bila zate!«
»Nič ne rečem,« mu je kar ugajalo. »Toda Ana že dvajset let izbira... Tudi mene bo odklonila ...«
»Poskusi! Videl boš, da se te Ana ne bo branila Vidiš, ženske so take: dokler je mlada, izbira, pozneje pa vzame vse od kraja. Še hvaležna bo, da te je dobila.«
»Tedaj bi pa res poskusil. Morda bo prav zame in za otroke.«
*Ali pa vzemi kako drugo,« je Kropivec nalašč obrnil besedo. »Nič ne veš, katera je sedla v mernik takrat, ko ti je umrla žena. Na božični večer pa lahko vse to izveš, si ko se boš ravnal po mojih navodilih.«
»V ris ne pojdem.« Petrač se je skoro ustrašil. »Z vragom ne maram imeti opravke...«
»Na sveti večer ni vraga, ampak sami dobri duhovi.« Poučil ga je, kdaj naj potrese bezeg in spregovori besede: »Bezeg, daj mi ženo.« Nato da naj pogleda čez ramo; ženska, katero bo zagledal blizu drevesa, da bo njegova nevesta.
Do božiča ni bila več daleč. Petrač ga j« komaj pričakoval. Ob določeni uri je že bil na označenem kraju. Potresel je bezeg in se ozrl nazaj čez ramo. Zagledal je žensko, ki mu je stala skoro za hrbtom. Hotela je zbežati, a Petrač jo je ujel za roko.
»Kdo si pa?« jo je pogledal prav od blizu. Tedaj sta se spoznala.
Petrač ni bil vajen praznega beaeaičenja. »Ali si moja ali nisi?« jo je vprašal kar naravnost.
»Saj veš. da nerada rečem...« je pobesilft glavo.
Stisnil ji je roko, da je kar vztrepe« ala. »Zakaj nerada rečeš? Mar se me sramuješ?«
»Očital mi boš, da sem hodila za teboj po vasi...«
»Tisto pa ne, Ančka! Od mene ne boš slišala nikdar kaj takega. Rad te bom imel, saj veš, da mi je treba gpspodinje. In otroci te bodo ljubili kakor pravo mater.«
»Pa naj bo, ako mi je res tako namenjeno,« je izrekla vdano. »Denarja imam nekaj, dela se ne bojim, otrok se bom pa navadila.«
»Nič hudega nam ne bo, ako bomo zdravi. Tudi blagoslov naju bo spremljal, saj sva s* zbližala v božični noči.«
Brezarjeva Ana ni še nikdar molila tako goreče pri jaslicah kakor ta božič. Vsa srečna je prepevala vesele božične pesmi. Njeno srce je bilo polno zadovoljstva.
Pred pustom se je omožila. Petrač je dobil zares pridno in skrbno ženo, Kropivec pa svoj stotak, ker je napravil dva človeka srečna.
Zatišoan
oooo
Vrag in oderuh
Nekoč je prišel vrag na zemljo, se klatil iz kraj v kraj in oprezoval, kje bi koga pobral in odnesel s seboj. Ko je tako taval okoli, je srečal oderuha in se mu pridružil.
Prišla sta na travnik, kjer je mlada na-starica pasla ovce. Prav tisti trenutek je jezno zaklicala: »Kako neubogljive ste, ovce Da bi vas le vrag pobral!«
»Ali si cul?« je vprašal oderuh vraga. »Zakaj ji ne odneseš ovc?«
»Ker ni tako mislila, kakor je rekla«, je odgovoril vrag. »Zaradi tega nimam pravice do njenih ovc.«
3la sta dalje in prišla do kmečke hiše. Pred njo je stala ženica in se pripravljala, da bi natepla sinka. »Da bi te vrag pobral, poredni fantič«, je rekla jezno.
»Zakaj ji nisi vzel dečka, kakor je rekla? -je vprašal oderuh vraga, ko ta bila že nekaj korakov proč od hiše.
»Ker ni tako mislila, kakor je rekla«, mu je odvrnil peklenšček »Če ne misli tako. nimam pravice do njenega dečka.«
Hodila sta dalje in srečala sivolasega kmeta, ki se je vračal s polia. Ves izmučen ie bil videti. Ko je zagledal oderuha, se je zdrznil in se mu z globokim noklonom odkril.
»Ali veš, kai je mislil sivolasi mož?« je vprašal vrag oderuha.
»Ne,« je odgovori! oderuh »Pozdravil me je spoštljivo,«
»Mislil si je pa. da bi le vrag vzel teca brezsrčnega oderuha.« je dejal vrag. zgrabil oderuha in ?a odn<=srl v rekel
OOOO
Volk in človek
Lisjak ie pripovedoval volku, kako močen ie človek. »Ni živali na svetu, ki bi se mogla meriti z njim.«
»Rad bi spoznal tega čudnega človeka da bi se poskusil ž njim,« ie menil volk
»Ako želiš, ti ga pokažem.« ie nadalieval lisjak »pridi jutri zgodaj k meni.«
Drugo iutro na vse zgodaj ie volk že bil pri njem Lisjak ga ie povedel na pot. oo kateri je hodil lovec vsak dan na lov
Prvi. ki sta ga srečala, je bil star. doslu-žen vojak »Ali ie to človek?« je vpraša) volk.
»Ne,« je odgovoril lisjak, »ta ie bil nekoč človek.«
Drugi ie prišel mimo majhen deček »Ali ie to človek?« ie vprašal volk.
»Ne,« ie odvrnil lisjak, »ta bo šele n. človek.«
Tretji je prišel po poti lovec s puško na rami in lovskim nožem za pasom. Lisjak se je obrnil k volku: »Ali ga vidiš? Zdai nahaja človek «
Koma.i je volk to slišal, se ie zakadil ; lovcu Ali lovec mu je zagnal nekaj sv
nih kroglic v nos, da ga ie hudo zaščee-po njem Vendar volk poguma ni izr> temveč je vnovič skočil proti lovcu Tt t vdrugič ustrelil Volk pa se ni brigal za b<> lečine. temveč se je brez prestanka zaletaval vanj Naposled ie potegnil lovec nož izza pasa ter začel Ldrihati po volčii glavi in hrbtu tako. da ie kri kar lila po volčiem
telesu. Volk je spoznal, da ne more nič opraviti, pa ie pobegnil.
»No. bratec,« ga ie nagovoril navihani lisjak, »ali si io izkupil? Kako ti je bila všeč borba s človekom? Kdo ie zmagal?«
»Joj, joj. nikoli bi si ne bil mislil, da ima človek tako moč. Naiprei ie vzel dolgo, votlo palico in pihnil skozi njo vame neke kroglice. da me ie tako čudno zaščegetalo po nosu. Nato ie drugič pihnil vame kroglice s tako silo. da mi ie zabrnelo po ušesih in se mi ie vlila kri oo nosu Ko sem pa prišel prav blizu niega. je vzel iz telesa rebro in me z niim naklestil Kri me ie polila in skoro bi bil na mestu obležal Joi. kako me skeli!-
»Vidiš, kak prazen bahač si. Zaupaš si mnogo, storiti oa ne moreš nič.« mu ie rekel lisjak
Zakleti graščak
Dobro uro hoda od Ormoža ie stal v starih časih majhen grad. V njem so prebivali zelo kruti graščaki Ubogi tlačani so se v strahu kar križali, kadar so imeli opravka v gradu Izmed vseh najhudobnejši je bil zadni izmed gospodarjev gradu.
Fric. tako mu je bilo ime, je imel največjo naslado v tem. da je ob poštnih dnevih vsilieval tlačanom ali ubožcem mesnata edila in ob slovesnih praznikih klical tla-nne na delo
Tako je na neki kvaterni petek vsiljeval ineso tlačanom Kdor se ga je branil, tega oa je dal neusmilieno pretepsti.
Istega dne v mraku pa je prišel v grad siv starček in prosil za prenočišče.
Graščak mu ie dovolil prenočišče s pogojem. da bo za večerjo iedel meso.
Starček sa ie stroeo pogledal in mu rekel:
Po Steubnu
(D ut&&9tš@tvu meti ifstdlfcmcs
Mladinska povest o doživljajih dveh belopoltih otrok v indijanski vasi
»Pojdi, Gašper, domov morava! Povedala bom očki, kako si dirjal za kobilo in kako si vse storil, da bi jo prijel. Očka te gotovo ne bo nabil.«
»Vem Lenka, ne bo me nabil. Očka je dober, toda...«
Po teh besedah je Gašper priznal sestrici da že davno ne ve več, v katero smer morata kreniti, da prideta domov.
Lenka se zaradi tega ni kar nič razburila Rekla je:
»To pa jaz vem. Kar pojdi, greva!«
Dala je bratcu roko in potem sta mirno šla dalje. Stopala sta naravnost v mrak, ki se je nižal na zemljo. Le še nekaj žarkov je pošiljalo solnce skozi krošnje starih dreves Šaljivo so se ti poslednii žarki poigravali po svetlih laseh obth dvojčkov in nekatere svetle lise so še plesale po gozdnih tleh Nekje se je dvignil jelen z ležišča To je bila podoba gozdnega miru.
Kako lep je bil gozd! Ptičke so se sprele-tavale in se skrivale po grmičju. Lisica je šinila po travi. Nekje se je zajček postavil v kozolček. Na spodni veji starega hrasta, ood katerim sta otroka prej sedela, bila je to debela, mogočna, nizko sklonjena veja, se je zdanil velik puma, gorski iev. Zazehal je na dolgo in široko, da so se pokazali zobje, ostri kakor bodalo. Zleknil se je po dolgem in za-
sekal svoje kremplje v lubje, da se je pri i- -iči odkrhnilo nekaj drobcev. Potem je "r"-ski lev lagodno skočil z veje na tla Vohlial
m g.^.dl za otrokoma, njegov dolgi rep se je lahno metal z leve na desno in udarjal po visoki travi. Nato se je velika žival obrnila proti potoku, ki je šumljal nedaleč od starega hrasta. Otroka se spioh nltV zavedala nevarnosti
Nastopili so dnevi, polni utrujenosti, gladu in strahu, noči polne groze. Otroka sta bila bosa Gašoer le v sraici in hlačkah. Lenka
»Gospod, pot vašega življenja je končana. Zadosti je vaše hudobnosti. Še po smrti ne boste imeli miru!«
Po teh besedah je starček vzel svojo popotno palico in izginil.
Razuzdani graščak pa se je samo smejal. Toda sredi razkošne večerje je zdajci pre-bledel. Morali so ga odnesti v spalnico. Ob polnočni uri, ko se je graščak že boril s smrtjo, pa je nastal tak vihar, da so vsi grajski trepetali od groze. Cele jate sov so se zaletavale v grajska okna in strahotno kričale.
Tako je umrl zadni graščak tega gradu.
Od tistega časa je na vsak petek ob polnoči divjal okoli gradu silen vihar, a iz grajske grobnice je prihajal rajnki graščak, ^ hodil po gradu in milo stokal. Grajski so dajali za maše, pa ni nič pomagalo. Naposled so se vsi izselili iz gradu in ga prepustili svoji usodi.
Čez mnogo let je na neki kvaterni petek zanesla nekega tujca pot do zapuščenega gradiča. Ker je bila že noč in je bil popotnik truden, je šel kar v zapuščeni grad. da bi v njem prenočil.
Popotnik je kmalu zaspal v eni izmed teh zapuščenih sob Zdajci oa ga je iz spanja
Kakšna podsfea je
v lahni oblekci. Kaka sreča, da je sijalo solnce in da je nebo prizanašalo z dežjem!
Ali ponoči je bilo hladno, da sta drgetala, čeprav sta bila sicer močno utrujena. Še hujša od hladu pa je bila tema. Drevesa so šumela v vetru. Sove so se oglašale votlo, smrtni kriki preganjanih živali so mučili oba otroka. Ležala sta pod gostimi drevesi, skrila sta se globoko pod veje prastarih smrek in hoj. Kljub temu sta čula, kadar so kake rahle nožice stopile na dračje, da se je lomilo in pokalo.
Nekoč se je primerilo, da sta se oba zdrznila iz globokega sna in zaječala od groze. Zopern smrad po gnilem mesu jima je planil v nos, dvoje žarečih oči je zasijalo tik nad njima, vroč dih iz žrela velikanskega risa je puhnil vanj. Zakričala sta, stresla sta se, mrmraje se je začela umikati zver, nič manj prestrašena kakor oba otroka, a že tudi pripravljena, da se postavi v bran. Lenka je zajokala in se oklenila bratca. V Gašperiu sta se kljub grozi, v kateri je drgetal, vzdra-mila ponos in pogum. Lenka je bila izročena zgolj njegovemu varstvu, to ga je napravilo močnega. Če ris napade, je,sklenil Gašper, se vrže nanj in se da raiši razkosali, kakor da bi sestrico izročil strahotnemu poginu. Sestrica je potrebovala nl<-go>°ga za-vetia. Gašper je postajal čedalje pogumnejši.
Fant je vedel, kaj se to pravi: ris! Očka je že nekaikrat nrinesel domov krzno nevarne zveri. Očka ie tudi vedel pripovedovati, kako se je nekoč moral boriti z divio risico in kako si je komaj rešil življenje. Še cele tedne je potem ležal za ranami, ki so mu bile prizadejane v tem silnem boju.
Ris je še zmerom prežal, oči so mu žarele.
zbudilo silno zdihovanje. Silna groza ga je spreletela, ko je hkratu čul mile glasove: »Nesrečnež, lahko bi me bil nocoj rešil, če bi .se bil vsaj pokrižal, ko si prišel v ta grad. Zdaj bom moral sto let čakati na drugega rešitelja.«
V velikem strahu je prebil popotnik noč v gradiču, a v prvi jutrni zarji jo je popihal iz gradu, kolikor so ga nesle noge*
Otroško sklepanje
Melhijorček spet enkrat noče jesti. Mamica mu zaradi tega zagrozi: »Če ne boš vsega snedel, boš dobil grdo ženo, ko boš velik!«
Dečko se potrudi in pospravi, kar je bilo na krožniku.
Nekaj dni zatem zastavi Melhijorček svojemu očetu tole vprašanje: »Očka. ti tudi nisi zmerom vsega pojedel, ko si bil majhen.«
Mamica si misli, kaj bo sledilo, pa se hitro oglasi: »Kaj se ti zdim tako grda, Melhijorček?«
»Ne, mamica, mislim pa, da prav vsega očka ni zmerom pojedel, ker imaš nos tako velik ...«
skrita v teh pikah
Ce bi bila otroka le iztegnila roke, bi se bila lahko dotaknila zveri. Otroka sta videla v temi, ki je napravljala zver še večjo, kakor je bila v resnici, kako je glavo "risluškovaje okrenila ter je nenadno in neslišno šinila proč.
Dvojčka sta si globoko oddahnila. Šele zdaj sta se prav zavedla, da drgetata po vsem životu. Prvikrat sta doživela, da nista čutila oblasti nad rokami in nogami, nad vsem životom. Strahovita sila ju je držala v svojih krempljih in ju tresla kakor šibo na vodi. Šele polagoma, polagoma sta se otroka spet pomirila in utrujena zadremala. Ali kaj, ko sta se zmerom, spet s krikom zbudila iz sna!
Nekega popoldneva — šlo je že proti večeru in sta bila dvojčka že polnih pet dni izročena na milost in nemilost divjini — se je Lenka zbudila iz globokega sna. Čutila je.
Lenka je globoko spala ...
_*_ STRAN SJ
BBBBBBBBBBBBnmaanannBnsri-i..	md
Z eno sama potezo	ij
V neki sloveči izdelovalni« pestrih pre-prog so izdelali dragoceno preprogo, kakrš-« no kaže pričujoča slika. Ko so si natančneje ogledali vzorec, so strokovnjaki dognali*
da ie mogoče z en> ''/.u preltt°t; vse črte,-ne da bi se proga kjerkoli presekala ali ponavljala. Poizkusite to še vi, pa se boste zai božične praznike lepo kratkočasili. — .Če ne gre drugače, si sami narišite mnogo večji vzorec, pa bcFtp laže reš;]i to .lopo.
Oči naj zatisne
Boštjanček' »Stari očka. stari očka!«
Dedek: »Kaj pa bi rad. Boštjanček?«
Boštjanček: »Zatisni malo oči.«
Dedek: »Zakaj pa?«	j
Boštjanček: »Veš. mamica ie rekla, da bo* mo zelo .bogati, ko ti zatisneš oči.«
* i
Kaj je ženin	j
Učitelj zastavi otrokom v šoli vprašanjem kaj je ženin.	I
»Ženin,« skuša povedati Matijče, »ženin jei tisto, kar je potrebno, če hočejo kje prirediti! svatbo«	i
da jo ie iiekdo ltuuio božal po laseh. Čeprav je bila do smrti trudna, se je te dni hitra prebujala. Odprla je oči in videla nad seboj sklonjen rjav, starikav obraz. Temne, motreče oči so jo gledale. Lenka je rekla: I »Ah, Džon, ti si? Kako dobro. Džon, da si v^idar tu ...«	t
Tedaj pa je nenadno šinila pokoncu... To! se pravi, hotela se je vsesti, pa ni šlo. Poli nih pet dni že ni jedla ničesar drugega kakor le jagode, sirove gobe in korenine. Mo* či so ji opešale.	I
»Gašper!« je zavpila, kolikor je le mogla* »Da, vidim, Lenka! Indijanci so. tuji Indijanci ...« >e dejal Gašper.	( Bratec je že bedel. i Tedaj je Lenka čutila, kako je roka segla pod njen hrbet in visoko dvignila njeno glavico. Tujec je pristavil leseno časo k njenim ustam in Lenka je pila na pol nezavestna* Teknilo ji je sladko in jo je okrepilo. I Indijanec je bil star moški. Zdaj je Lenka videla, da njegovi lasje niso sivi, kakršna ima Džon Mze-pase, marveč močno črni. Indijanec je pokazal na zemljo ob njej. Po-t gledala je tja in je videla kos mesa, kos pečenega ptičjega mesa. Videla je, da Gašpefl tudi že je in cmoka, pa se je brž hlastno tudi! ona lotila pojedine.
Ko je bil prvi strah premagan, sta se otroka spet opogumila. Od belih naseljencev, stezosledcev in lovcev stg bila sicer že čula grozovite zgodbe o rdečekožcih. Toda Džon Mze-pase je takisto bil rdečekožec, in vendar sta ga ljubila kakor lastnega dedka, kakor dobrotnega gozdnega duha. Džon Mze-pase iz indijanskega rodu Šavanov — kaka
Oe potegneš pravilne črte med pikami, ki so označene s številkami, dobiš neko podobo.
Poišči jo!
uaanrar
Križanka
Vodoravno: 1. Poglavar divjega naroda, ki je pred stoletji divjal po Evropi. 5. Človek, ki nasilno krade. 10 Kako rečeš o osebi, ki ji tega ali onega manjka (tretja oseba ednine). 11. Važno živilo, ki ga m preveč. 12. Vrsta tkanine. 14. Ce si napaden, jo iščeš ali kličeš. 15 Moško krstno ime + ptice to delajo 17. Ploskovna mera "f" duhovniško oblačilo. 18. Kaj sledi »ciku«? 19. Žensko krstno ime 20. Oblika glagola iti. 23. Mestece na Notranjskem. 25. Predmet, s katerim udarjaš. 26. Hranilna vrtna rastlina, i 28. Doba (tuja beseda) 29 Kakšno je jabolko v primeri z labolkom. ki se od prvega nič ne razlikuje? 31. Kraj na jugu Dalmacije (samo prvi del imena). 33 Kvartopirski izraz. 34 Otok iz starogrške zgodovine. 36 Ploskovna mera v okrajšavi. 37. Človek, ki zdravi brez zdravniškega znanja.
Navpično: 1. Prvi slovenski epični pesnik, ki je umrl 1. 1912. (krstno ime in priimek). 2 Stevnik. 3. Posnemanie (tuja beseda). 4.
ponosen ]e vendar bil na to, da je pripadal temu rodu — stari Džon Mze-pase jima je pripovedoval čisto drugačne reči, in sicer prigodbe iz lastne mladosti, ko je še po potoval s svojim rodom. Pripovedoval jima je zgodbice o Nanaboču, o bogu rdečih ljudi, o velikem lovcu in o njegovih bojih z gozdnimi prikaznimi. Džon Mze-pase je pripovedoval o svojem očetu in materi, o bratih in sestrah, o življenju v indijanski vasi, in je vedno zatrjeval:
»Nikdar ne verjemita lažnivcem! Rdeči mož ni hudoben.«
Teh besed sta se zdaj spominjala oba otroka. Ko sta jedla, sta pogledovala k štirim rdečekožcem. ki so ždeli okrog majhnega ognja, in se tiho pogovarjali. Stari Indijanec, ki je bil Lenko zbudil, je še vedno ždel ob njej in jo zdaj pa zdaj ljubeznivo pobožal po laseh. Vzel je tudi eno izmed njenih kit v roke in se je z njo dotaknil druge. Lenka je res imela lepe lase. Bih so iste barve kakor Gašperjevi, svetli, fini, tanki in zlatega sijaja Indijancu so se pač morali videti čudežno lepi.
Polagoma so začeli Indijanci izpraševati otroka, odkod sta vendar prišla. To je bilo začudenja med njimi, ko sta otroka odgovarjala natančno v narečju njihovega rodu, kajti ti Indijanci so bili prav tako Savani kakor Džon Mze-pase. Otroka sta izvedela, da mora vseh pet Indijancev nekaj nujnega sporočiti svojemu rodu. Ker rod čaka nanje, se ne morejo dalje časa tu zadržati. Indijanci so se precej mrko spogledovali. Vsega Gašper
Kaj dela obrtnik, kadar maže kak predmet, da bi se ta svetil? 6 Zavit (z drugo besedo). 7. Mož, ki z metlo čisti kak prostor (daljša oblika iz deležnika). 8. Pogojni veznik. 9. Mlada sorodnica gosi (oblika na -ica) + obrtnik, ki ima opravek z lesom. 13. Ozemlje. obdano od vode. 14. Napravi se v vodi, ki je v loncu ah v naravi. 16. Kratica pri podpisu. 21. Majhne odprtine v kakšnem poslopju. 22. Oblika pomožnega glagola biti. 24. Sadno drevo. 26. Po njih hodimo. 27. Kjer teče voda. 30. Izklesan lik. 32. Tuja beseda za redek. 35. Do v latinščini.
*
Skrito voščilo
VERA, SEME, ALBA, LOZ, PTIČ Poišči iz vsake besede po dve skupaj se držeči črki, pa boš dobil naše voščilo vsem,
ki rešujejo naše uganke.
*
Tri posetnice
Karlo Sadak
Jevnica
Kakšno podjetje ima ta obrtnik?
Meta V—c	
	Loke
Cepi a v ie gospodična, se v njenem imenu skriva pripadnik za vsak narod pomembnega stanu
Ronca Bonač	
	Tivat
V kakšnem podjetju je uslužbena ta gospodična?
tudi ni razumel, toda eno mu je bilo jasno; rdečekožci ju hočejo vzeti s sebo].
Nič ni pomagalo, zaman sta se otroka branila, zaman moledovala. Morala sta stopiti v čolnič, ki je zdajci šinil navzdol po reki. Na koncu koncev sta pa Gašper in Lenka morala biti še vesela, da sta se bila prav tu ob reki vlegla k počitku. Vedela sta tudi, da so rdečekožci njuni rešitelji. Prestradana, kakor sta bila, bi pač ne mogla dalje tavati. Zašla sta tako temeljito, da ni bilo misliti na na to, da bi našla spet nazaj domov, če bi tudi bila pri polnih močeh.
Indijanci so v pogovoru z njima hoteli dognati, kje stoji koča njunega očeta. Toda Gašper in Lenka sta bila šele leto dni v tej deželi, nikoli se še nista preveč oddaljila od doma, šele dvanajst let jima je bilo, kako naj bi le vedela povedati po petih dneh tavanja v pragozdu, kje bivajo njuni starši. Nekoliko pa jima je tudi bojazen branila, da bi izpovedala še tisti drobec, ki jima je veljal za skrivnost. Kaj pa, če tile Indijanci nemara le spadajo med one, hudobne? Mar naj sama zakrivita napad na očeta in mater? Tok reke je nesel čolnič naglo navzdol. Zdajci so zavili v večjo reko. Gozdovi in hribi so hiteli mimo njiju na obeh bregovih, vedno nova pobočja so se kazala, rečne doline, široke jase. Drseli so po tihem vodovju. Indijanci so mrmrali predse, nanosled so začeli enoglasno prepevati v taktu svojih vesel, ki so udarjale čedalje krepkeje.
Gašper je opazil v čolniču odvišno veslo. Segel je po njem, ga visoko dvignil in poizkusil svojo srečo. Rdeči bojevniki so se priznavalno nasmehnili in dečko je bil čeda-
Zlogovnica
.....Ce
je nimaš, te povsod vlečejo za
nos.
.....To dela voda. kadar se v reki
manjša.
..... Tak oreh je malo vreden.
.....Ljubiti (z italijansko besedo).
.....Takšna je žena, ki ne vidi.
.....Drugače (s srbskohrvatsko besedo).
..... Oblika pesmi.
.....Drugi sklon nekega moškega imena.
.....Samosilnik (s tujo besedo).
.....Velelnik, ki pomeni isto kakor
»ustrezi«.
.....Sotrudnik lista ga pošlje uredništvu.
Vse te besede sestavi iz nastopnih zlogov: a. če čr, da, do, di, go, e, i, la, m a, met, mi, na, net, o, pa. pa, pa, pis, ran, re, sle, so. ti, u, viv.
Prve črke teh besed od vrha navzdol in predzadne črke od spodaj navzgor dajejo znan izrek.
*
čarobni kvadrat
1.	a	a	a	a	a
2.	e	e	e	e	g
3.	1	1	m	n	n
4.	n	o	o	r	r
5.	r	r	s	t	t
1.	2.	3.	4.	5.
Vodoravno in navpično pridejo tele besede: 1. Slovenski lirični pesnik. 2. Del pohištva (v množini). 3. Tak je predmet, izdelan iz preje, ki se prideluje tudi pri nas. 4. Zapor
(s tujo besedo). 5. Uživa jo invalid.
*
Rešitve ugank. Križanka: Vjdoravno: 1. Deseti brat. 7. Etna. 8. seme, 9. Leo, 10. iz. 12. sol. 13. Ervin + iskre. 16. krma. 17. as. 19 Siam. 20. ko. 21. tir. 22. sin. Navpično: 1. delegat. 2. eter. 3. snov. 4. resk. 5. Amor. 6. telefon. 10. INRI. 11. zima. 14. iks. 15. sam. 18. si. 20. ki. — P o s e t n i c a: Mizarska delavnica. — Zlogovnica: obriti, brivec, ličkar, ekloga, krokar, advent, stelja, takšen,
omamen Obleka stori človeka. —■ Skrit pregovor: Enaki ptiči skupaj letijo. — Čarobni kvadratek: milo, Igor, loka, oral. — Stopnice: Ema. Mira, Otmar, Nataša, Amalija = Emona.
lje bolj vnet, dokler ga ni nenadno napadla misel, da vendar sam pomaga večati razdaljo med seboj in med dragimi starši. Žalosten je spet položil veslo v čoln. Indijanec, ki je sedel za njim, je k temu pripomnil nekaj grobega.
Zvečer so pristali ob bregu. Dva bojevnika sta vzela vsak svoj lok in puščice ter izginila v grmičju. Gašper je poklical sestrico, šla sta po drva, saj sta vedela, kaj bo sledilo. Indijanci so jima pustih polno svobodo, saj otroka nista mogla nikamor pobegniti. Ko sta se vrnila, sta imela polni naročji suhega dračja. Spet so se rdečekožci prijazno smehljali. Stari Indijanec, ki je bil prebudil Lenko, jima je rekel nekaj dobrih besed.
Večerjah so jelenja bedra. Ko so se najedli mesa, so si privoščili še kiselkastoslad-kih rdečih jagod, katerih otroka še nista poznala. Vsakemu so dali Indijanci še prgišče turščičnih zrn in otroka sta jih hlastno po-zobala.
Nasledni dan so veslali po Ohaju. Drseli so po veliki vodni poti narodov in bojevnikov tja proti zapadu, čedalje bolj proč od očeta in matere, čedalje globlje v veliko deželo. Levo in desno so se v mirni tekoči vodi zrcalih gozdovi. Jeleni, medvedje in gorski levi so prihajali k bregovom pit. Nekoč so veslači videli žival, ki je skočila v velikanskem skoku iz gozda. Neki rdeči bojevnik je prihitel za zverjo in že je zmagovito kriknil. Indijanci so lovcu prijazno pomahljali, ko se je je ustopil poleg svojega plena in zakričal indijanski lovski krik.
Stev. 51
STRAN 11
Vsak naročnik naj dobi vsaj enega novega naročnika
Stari prijatelji in prijateljice »Domovine«, zdaj ob praznikih boste imeli dovolj časa, da pri svojih prijateljih in znancih, ki še niso naši naročniki, rečete dobro besedo za »Domovino«; Sklenite, da nam vsak nridobi vsaj enega novega naročnika ali naročnico. Za tiste, ki bi nam pridobili posebno lepo število novih naročnikov, imamo pripravljene lepe nagrade v knjigah. Najlaže agitirate za »Domovino« s tem, da jo date drugim čitati.
Opozarjamo, da bo približno takšno vsebino kakor ta številka imela »Domovina« celo prihodno leto. Skrbeli bomo torej za naročnike, a naročniki naj nasproti nam izvršujejo svoio častno dolžnost z rednim plačevanjem naročnine in s širjenjem lista.
*	Visoki komisar na umetniški razstavi. ..Visoki komisar Ekscelenca Emilio Grazioli je obiskal 16 t. m. popoldne razstavo, ki so jo priredili naši starejši slikarji v razstavni dvorani Gbersnelove galerije na Gosposvet-ski cesti v Ljubljani. Ekscelenco Emililia Grazioli j a s spremstvom so sprejeli in pozdravili na razstavi najstarejši naš slikar mojster Rihard Jakopič in razstavljalca akademska slikarja Matija Jama in'Matej Sterilen. Visoki komisar si je pozorno ogledal razstavo in je pred odhodom iskreno čestital fazstavljalcem spričo visoke umetniške vrednosti razstavljenih del.
*	General de Carolis je padel. Kakor poročajo uradno iz Berlina, je padel na čelu svoje divizije na vzhodnem boiišču italijanski general de Carolis. Poročilo pravi, da je bila divizija, na svojem odseku izpostavljena Silnim sovjetskim napadom. Obrambo je vodil general de Carolis ne meneč se za nevarnost. Šel je daleč v ospredje, da bi sam pregledal pokrajino in da bi do podrobnosti določil smer napada. Okrog njega so žvižgale krogle in so eksplodirale granate sovjetskega topništva. General de Carolis pa je nemoteno poveljeval dalje. Naenkrat ga je zadela sovražna krogla in general de Carolis je takoj nato umrl junaške smrti.
*	Naš najstarejši znanstvenik o Vodnikovi družbi. Zemljepisec g. dr. Ferdo Seidl, naš najstarejši znanstvenik, kljub visoki starosti zasleduje vse javno življenje. Te dni je poslal Vodnikovi družbi pismo, v katerem pravi, da je dolenjsko prebivalstvo letos lahko prav posebno zadovoljno z obema knjigama Vodnikove družbe, to je z Vodnikovo pra-tiko in Jarčevo povestjo »Jalov dom«. G. dr. Seidl izraža upanje, da se bo spričo dobre vsebine obeh knjig število članov Vodnikove družbe na Dolenjskem podvojilo ali celo potrojilo.
*	Nagrada za dvojčka. Iz Ducejevega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Mihaelu in Frančiški Šivčevima v Iški vasi nagrado v znesku 600 lir ob priliki rojstva dvojčkov.
*	Smrt vdove po slovenskem prirodopiscu Franu Erjavcu. Te dni je v Ljubljani umrla 881etna gospa Marija Erjavčeva. Samo redkim ljudem je bilo znano, da je v Ljubljani še živela življenjska tovarišica leta 1887. umrlega neprekosljivega našega opisovalca živalskega sveta, dobrega ljudskega pisatelja, znanstvenika in prosvetnega delavca Frana Erjavca. Marija Erjavčeva se je rodila 1. 1853. rodbini Ferfilovi v Senožečah na Krasu. Starše je izgubila že zgodaj in jo je dal skupno z drugimi otroki vzgojiti vele-trgovec Tripp. Kot devetnajstletno dekle se je poročila 1. 1871. z goriškim profesorjem prirodopisja Franom Erjavcem. V srečnem zakonu se je rodilo troje otrok, izmed ka-
terih je sin Miljutin umrl, ko je štel osem let, kar je silno potrlo starše. Dne 14. januarja leta 1887. ji je umrl tudi soprog, in sicer za možgansko kapjo. Ostali sta ji hčerki Ljudmila in Milena. Ljudmila je postala učiteljica in je do nedavne upokojitve poučevala na ljubljanski Mladiki, Milena pa je bila učiteljica glasbe. Rajnka se je v mlajših letih mnogo zanimala za slovstvo in je tudi sama pisala podlistke v »Sočo«. Kljub visoki starosti je ohranila prav do posledne ure duševno bistrost. Ugasnila je brez trpljenja. Bodi ji lahka domača zemlja!
*	Dodatek kruha nosečim materam. Matere, ki so dovršile peti mesec nosečnosti, dobijo dodatni obrok 100 gramov kruha dnevno ali ustrezajočo količino krušne, odnosno turščične moke vse do poroda. Preskrbovalni uradi izdajajo nakazila na ta obrok za ves mesec na podlagi posebnih potrdil, katerih obrazci se dobijo brezplačno na vsaki občini (v Liubliani v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu. II nadstropje, vhod s Streliške ulice). Potrdijo izpolni babica ali zdravnik, potrdi pa ga okraini zdravnik. To potrdilo velia potem za ves čas do poroda.
*	Naš italijanski tečaj je tokrat izostal, in sicer zato, da . boste , lahko ponovili zadne vaje. Ponovitev je nujno potrebna, ker brez ponavljanja ni učenja jezika.
*	Božični pozdrav. Vesele praznike želijo sorodnikom, prijateljem in znancem: orož-niški narednik Dominik Koder- z družino (Hotič pri -Litiji), arožniški podnarednik Franc Počerina (Birčna vas pri Novem mestu in orožn.iški kaplar Anton Unetič (Sa-jevca pri Kostanjevici), vsi v službi na orož-niški postaji v Kočevski Reki.
*	Proga Črnomelj—Vrbovsko je do polovice dograjena. Agencija Štefani objavlja podatke o železnicah v Ljubljanski pokraiini. iz katerih je razvidno, da ima Ljublianska pokrajina 201 km železnic, in to brez proge Črnomelj—Vrbovsko, katere gradnja je začasno ustavljena. Gradbena dela na tej progi bi bila lahko že končana letos v jeseni, če ne bi bilo vojne. Namen te proge ie, skrajšati zvezo med Ljubljano in Sušakom za 80 kilometrov in zvezo Ljubljane s Splitom za 30 km. Proga bo imela važen pomen za neposredni promet med Ljubljansko pokrajino in Dalmacijo Doslej je proga do polovice dograjena in je bilo za gradbene stroške porabljeno 67 milijonov dinarjev. Važna je pri tem okolnost, da je predor pri Vrbovskem v dolžini 2258 m v vsej dolžini na vrtan in da je 700 m predora že obzidanega. Prav tako je že dograjen viadukt pri Vrbovskem.
*	Kmetijska nadaljevalna šola v Mokronogu. V Mokronogu se bo odprla po novem letu kmetijska nadaljevalna šola, če se bodo kmečje fantje priglasili v dovoljnem številu. Posebno v današnih časih je tečaj nujno potreben, ker gre za to, da se obdela vsaka ped zemlje in da se vsaka reč smotrno izkoristi. Naša kmečka mladina je zelo potrebna takih naukov, ker se opaža še na mnogih posestvih zastarelost v obdelovanju zemlje in gojenju živine.
*	Kuhinja za šolsko mladino v Kostanjevici. Pišejo nam: Naše učiteljstvo se je mnogo zanimalo za prehrano otrok, zlasti tistih, ki so doma iz Aržišč, Vodenic, Ošterca, Jablane in drugih oddaljenih okrajev. V zimskem času so prihajali v šolo slabotni in tudi slabo oblečeni. V neštetih primerih so otroci zaužili dnevno požirek žganja in kos kruha ter morali ob tej hrani in morda še ob kakem suhem sadju vzdržati do poznega dopoldneva, ko je bil konec šole. Zato ni čudno, da so taki otrtfci zaostajali duševno in telesno, šolski uspehi pa so bili pri njih po večini prej slabi kakor dobri. Ta nedostatek je zdaj odstranjen in 50 otrok dobiva v kuhinji, ki jo je uredil GILL, od
Vsem prijateljem in prijateljicam „Domov~ne" želimo VESEL BOŽIČ
prejšnjega ponedeljka dalje opoldne dobro kmečko hrano. Za to dobrodelnost so prizadeti starši GILLU zelo hvaležni.
*	Morda ste že pozabili, da so letošnje knjige Vodnikove družbe že izšle. Družba jih ima še na zalogi. Naročite jih takoj pri svojem krajevnem poverjeniku ali po dopisnici na pisarno Vodnikove družbe, Puccinijeva ulica 5 (poslopje Narodne tiskarne). Ljubljančani pa jih tudi lahko naroče v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova 3. Za samo osem lir boste prejeli krasno Jarčevo povest »Jalov dom« in obširno Vodnikovo pratiko za leto 1942. s številnimi slikami. Ob teh dveh knjigah boste preživeli nekaj prijetnih ur. Postanite tudi vi Vodnikovec.
*	Pod božičnim drevescem so lep in ceneii dar knjige Vodnikove družbe, ki prineso obda-rovancem za praznike prijazno, veselo in poučno razvedrilo.
*	Šolska kuhinja v Mokronogu odprta. Dne 15. t. m. je bila v ljudski šoli odprta šolska kuhinja, ki bo dajala dnevno 40 ubož-nim učencem brezplačno kosilo. Kuhinja je nastanjena v šolskem poslopju in je bila primerno prenovljena.
*	Hrana po gostilnah na sveti dan. Po pooblastilu Ekscelence Visokega komisarja sporočamo: Na božični dan (25. t. m.) smejo restavracije, gostilne, krčme in drugi podobni gostinski obrati, javne kuhinie in slično postreči z jedili, pripravljenimi s katerokoli vrsto mesa: Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino.
*	Smrt mladega visokošoica. Po kratki bolezni je v cvetu mladosti preminil slušatelj Kemije na tehnični fakulteti ljubljanskega vseučilišča Marian Lcnassi. Prezgodna smrt nadarjenega mladeniča je hudo prizadela njegovo mater in brate. Pokojniku blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
*	Novice iz Prečne. Predzadno nedeljo smo imeli kmetijski tečaj. Ravnatelj Absec, profesor Malašek in inž. Rihar so nas poučili o pravilnem in pametnem kmetovanju. — Na Kalu je umrla Lužarjeva mati, ki je štela komaj 51 let. — Šola je dobila še enega učitelja, in sicer g. Frana Sancina.
*	Novice iz Dolenjskih Toplic. Šolska kuhinja se pripravlja tudi v Dolenjskih Toplicah za ubožno šolsko deco in bo.v najkrajšem času pričela poslovati. Kuhinja bo nastanjena najbrž v bivšem Sokolskem domu. Dom pa še delno služi za shrambo vojaškili potrebščin. Za prehrano šolske dece je ža vse preskrbljeno. Pripravlja se tudi ustanovitev kmetijske nadaljevalne šole. Kakor j a za mladeniče potrebno temeljito kmetijske* znanje, tako bi bila potrebna za mladenka gospodinjska šola, kjer naj bi se dekleta med drugim zlasti temeljito naučile pridelovanja zelenjave in vrtnih rastlin. Toplice kot zdraviliški okraj ne morejo zdaj z vso kmečk« okolico vred preskrbeti dovolj zelenjave. Tako so prisiljene restavracije za svoje gost« uvažati zelenjavo od drugod. Če bi domač« gospodinje znale pridelovati zelenjavo, bil lahko v zadostni meri ustrezale potreban;.
*	Avtomobilska nesreča pri Reki. V Skal-niči pri Reki se je prevrnil tovorni avto. na katerem je peljala skupina ljudi. Pri tena sta bili ubiti dve ženski: 311etna Marija Sim-ci in 201etna Roza Calcio.
*	Podaljšanje roka za zamenjavo kovancev! po 5 lir. Finančno ministrstvo je podaljšalo rok za zamenjavo srebrnih kovancev po 5 lir, ki prenehajo biti plačilno sredstvo 28 februarja 1. 1942-XX. Državni blagajni je dovoljeno, da izroči odsekom kraljevih pokrajinskih zakladov do 9. marca 1. 1942-XX vsa omenjene kovance, ki so bili pobrani do 23. februarja Po odredbi istega ministrstva ja' bila Italijanska banka pooblaščena, sprejemati v vrednosti čiste kovine srebrne kovance po 10 in 20 lir. ki niso več v prometu in' plačati izročilcem za prve po 5.25 lire, za druge pa 7.55 lire.
j" STRAN 12
Stev. 51
*	Obsodba v Ljubljani. Vojno vojaško sodišče II. armije, oddelek v Ljubljani, je obsodilo na smrt Šercerja Ljubomira, Verbiča Ivana, Kariša Valentina, Kogoja Rada, Kranjca Karla, Lipovca Filipa, Žagarja Ignaca in Janežiča Ladislava, ker so na ozemlju Loža in drugod sodelovali pri oboroženi tt)lpi, da bi izvrševali zločine proti varnosti države, in ker so na istem ozemlju izvršili napade na življenje in osebno svobodo pripadnikov oboroženih sil s tem, da so proti njim izstrelili več strelov iz orožja in metali ročne granate, s čimer so povzročili 25 vojakom telesne poškodbe. Na smrtno robijo so bili iz istih razlogov obsojeni Kelvišer Franc, Gnidica Alojz, Wall Emerik, Koželj Jožef in Miklavec Milan. Glede na svojo mladoletnost sta obsojena na 201etno robijo Gabrovec Friderik in Makuc Dragomir. Kraj-ner Viktor je bil oproščen.
*	Strašno dejanje. Pod tem naslovom poroča »Jutro«: »Obveščeni smo, da sta se 16. decembra zvečer na Verdu pri Vrhniki v hiši Pavla Veharja pojavila dva neznanca in kratkomalo s štirimi streli vpričo treh otrok ustrelila mater. Nato sta stopila v kuhinjo in tudi očeta ubila s štirimi streli. Otroci so vso noč prebili z mrličema in ju skušali priklicati k življenju. To je kratek in strašen dejanski stan. Ako iščemo razlogov za ta poboj zakonske dvojice Veharjevih, ne moremo odkriti drugega, kakor da je to način, ki ga zlikovci zlohotno imenujejo »pravično plačilo ovaduhom in konfidentom italijanske policije«. Vsako nasilje in razbojstvo. zlasti kruto in samovoljno obračunavanje, se upira in žali pravni čut našega ljudstva, ki ve, da prelita kri kriči po novi krvi. Vsak trezno misleč in pošten človek spoznava usodno in strašno logiko tega izreka. Kdor v slepi ! strasti preliva kri nedolžnih, in to na tako krvoločen način, nakopava sramoto vsemu svojemu narodu in za njegov postopek, naj se pojasnjuje s še tako vešče izumetničenimi opravičbami, ni odpuščanja. Naj vedo to oni, ki si laste pravico odločanja nad življenjem in smrtjo naših ljudi, nai vedo to oni samozvanci, ki si laste pravico sodbe in nečloveške izvršitve zakotnih obsodb. Naš narod po svoji priredi z gnusom odklanja umore nedolžnih žrtev in je pojmovanje našega človeka v tem pogledu jasno začrtano. Ko izrekamo to nujno in nedvoumno svarilo, ki smo ga v našem listu že nekolikokrat poudarili z vso resnobo,« izvaja »Jutro«, »imamo v mislih ne samo v uvodu omenjeni grozotni primer, marveč tudi ostale zločine te vrste, ki nas zadevajo kakor po nekem premišljenem redu ter nam povzročajo poleg velike nesreče tudi neznosno žalost in sramoto. Nesreča se preboli, žalost se uteši, sramota pa skozi vekove visi na poštenem imenu. Teea ne smemo dopustiti.« — »Jutro« poroča dalje: »Dne 17. t. m. zjutraj je neznanec v uniformi pismonoše prišel v stanovanje 311et-nega Ivana Šlegla v Gasilski ulici 5. Komaj fte neznanec stopil preko praga, ie potegnil revolver in začel streljati na Šlegla. Mati, stara več ko 60 let, je pritekla sinu na pomoč, v tem pa je zločinec oddal proti obema neoboroženima žrtvama pet strelov. Nesrečna mati je bila pri tem ubita, toda njena žrtev ie bila zaman in ni mogla rešiti sina, ki ie padel hudo ranjen pod kroglami morilca.«
Iz Trsta in Gorice
10.000 zabojev za vojake na bojišču. Tržaške fašistke so napravile zbirko božičnih daril za vojake na bojišču. Največji dar v gotovini je prispevala Splošna zavarovalna družba z zneskom 5000 lir. Z zbranim denarjem in darovi v blagu bodo tržaške fašistke napravile 10.000 zabojčkov.
Ustaška mladina na poti skozi Trst. Te dni je iz Verone prispelo v Trst odposlanstvo hrvatske ustaške mladine, ki je bilo na daljšem potovanju po Italiji. Iz Trsta je odposlanstvo nadaljevalo pot čez Reko na Hrvatsko.
Zaloge nad 100 hI vina je treba javiti. Izšel je ministrski odlok, ki določa, da mora vsakdo, ki hrani v svojih kleteh ali drugih skladiščih nad 100 hektolitrov kakršnegakoli
vina, to vino naznaniti županstvu. Pod dolžnost prijave spadajo tudi trgovci in gostilničarji. Prijava se pošlje županstvu na navadnem papirju.
Nesreča v jeklarski delavnici. Te dni se je v neki jeklarski delavnici v Trstu pripetila huda obratna nesreča. 651etni delavec Ivan Marsič, stanujoč v Skednju, je bil zaposlen v kotlarni in je opazil, da pri nekem kotlu ni vse v redu. Pristopil je bliže, tedaj pa je iz kotla udaril močan tok gorečega plina in ga opalil po vsem životu. Tovariši so brž poklicali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico Kraljice Helene. Prizadevanje zdravnikov pa je ostalo zaman in ranjenec je kmalu po prevozu umrl
Iz Gorenjske
Premestitev, iz St. Vida je bil načelnik postaje Rihard Wolf premeščen v Šmohor na Koroškem. Njegov naslednik je inšpektor Alfred Torma.
Uradni nastop novega koroškega okrožnega vodje dr. Rainerja se je slovesno izvršil 16. t. m. v Celovcu. Novega državnega namestnika je ustoličil sam nemšhi minister za notranje zadeve dr. Frick.
Borba proti golšavosti. Na Koroškem je golšavost precej razširjena. Vzrok je pomanjkanje joda v hrani. Zato bodo v novem letu prodajali na Koroškem posebno sol, in sicer bo kilogramu kuhinjske soli primešanih pet gramov iodovega kalija.
Tečaji nemščine v Moravčah. V Moravčah je bilo prirejeno že več tečajev nemščine.
Za druge čebele skrbi. Celovški dnevnik piše o Tomažu Močilniku, ki je zaposlen v tkaninski tvornici v Vetrinji* na svojem skromnem domu pa je zgleden čebelar in rejec malih živali. Odkar je več čebelarjev šlo k vojakom, je Močilnik prevzel skrbstvo nad zapuščenimi čebelnjaki in je tako postal čebelarski oče v svojem okolišu. Kadar koli mu dopušča čas, gre od domačije do domačije in oskrbuje tuje panje.
Smrt starega moža. V visoki starosti 82 let je umrl v Poljanski dolini Anton Košir. Kranjski list pravi, da je bil najstarejši član ondotne krajevne skupine Koroške ljudske zveze in da je zadna leta večkrat izrazil željo, naj bi prišla njegova domovina pod Nemčijo.
Streha se je podrla nanjo. V okolici Bo-rovelj se je zrušila streha neke hišice na 79-letno preužitkarico Uršulo Travnikovo, ki je po naključju šla mimo. Ženica je obležala mrtva
Mrtev starček na polju. V okolici Celovca so te dni vojaki na nekem turščičnem poliu našli neznanega mrliča V njem so spoznali staroupokojenca Jakoba Kumerja. Ker na truplu ni bilo znakov nasilja, je očitno, da je starčka na sprehodu po polju zadela srčna kap.
Iz Spodnje štajerske
Dvanajst novih otroških vrtcev ie bilo odprto v ptujskem okrožju. Otroški vrtec v Št. Lenartu v Slovenskih goricah je po časopisnih vesteh tako urejen, da bo zgled vsem drugim na Spodnem Štajerskem.
Civilna poroka v Braslovčah. Nedavno sta se v Braslovčah poročila oddelni vodia brambovcev Janez Remic iz Letuša in Friderika Barovičeva iz Sevnice. Poročil ju je župan Herman Rossmanith. ki jima ie poklonil Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf« in ju pozval, naj v smislu te knjige živita ne samo za družino, temveč za ves nemški narod.
Civilne poroke v Šmarjeti pri Ptuju.
V občinskem uradu v Šmarjeti pri Ptuiu so se poročili: Boeomir Toplak z Marijo Bom-bekovo, Jože Ziher z Marijo Kranjčevo in Alojz Šešerko s Frančiško Toplakovo. Uradnik jim je govoril o pomenu zakona in družine v nemški državi
Smrt na bojišču. V Šoštanj je prispela novica, da je novembra padel na vzhodnem bojišču Hubert Liohteneg^er iz Šoštanja. Bil je prostovoljec. Štel je šele 20 let in je bil sin-edinec šoštanjske družine Lichtenegger-Haukejeve.
Dva nova grobova v Mariboru. V Mariboru je umrla po kratkem bolehanju ga. Marija Kos-Legatova, žena ravnatelja bivše trgovske šole Antona Rudolfa Legata. Mariborski dnevnik jo časti kot zvesto nemško ženo in mater. Dalje je umrl v Mariboru v 78. letu Franc Voršič, bivši postrešček in hišni posestnik.
Smrt znanega zgornopolskavskega gostilničarja. V Zgorni Polskavi je umrl 67 let stari posestnik in gostilničar g. Franc Rečnik. Blag mu spomin!
Žrtev poškodb. Pred dnevi se je v Mariboru ponesrečil železničar Jože Zagoršak. V svojem stanovanju v Bismarckovi ulici je pomagal ženi čistiti okna. Pri snemanju okna pa je izgubil ravnotežje, padel na ulico in obležal nezavesten s prebito lobanjo. V bolnišnici se ni zavedel in je kmalu izdihnil.
Iz Hrvatske
Poglavnik je dobil najvišje italijansko odlikovanje. Hrvatski novinarji, ki so spremljali hrvatsko državno vodstvo na razgovore z italijanskim zunanjim ministrom Cianom v Benetke, so poslali svojim dnevnikom obširna poročila o slovesnem sprejemu, ki ga je bil poglavnik deležen tako v Trstu, še bolj pa v Benetkah. Hrvatsko časopisje tudi poroča, da je zunanji minister grof Ciano po končanih razgovorih izročil poglavniku najvišje italijansko odlikovanje, s katerim ga je odlikoval Nj. Vel. Cesar in Kralj, ki mu je podelil veliki križ svetega Mavricija in Lazarja. Ob tej priliki pripisuje hrvatsko časopisje tem razgovorom največji pomen in vidi v njih poglobitev dozdajšnih prijateljskih in zavezniških stikov na političnem, gospodarskem, vojaškem in finančnem TK)d-ročju
Premestitev. Dozdajšni ravnatelj učiteljišča v Zagrebu Josip Ribarič, svoječasni profesor v Mariboru, je z zadnim poglavniko-vim odlokom prestavljen na delo v vseučili-ško knjižnico v Zagrebu.
Uvedba vojaške lahke službe na Hrvatskem. Ministrstvo hrvatskega domobranstva je razglasilo, da se državni upokojenci, zlasti upokojeni oficirji, pa tudi zasebniki izpod 65 let, ki so pošteni Hrvati, sprejmejo v državno lahko službo. Dobivali'bi posebne nagrade.
Trije zgodovinski prazniki v Karlovcu.
Mestni župan v Karlovcu dr. Karlo Deak je objavil sklep, s katerim bo Karlovac v bodoče obhajal tri domače zgodovinske praznike. Dne 10. maja se bo vsako leto darovala zadušnica v župni cerkvi sv. Trojice v spomin utemeljitelja mesta nadvojvode Karla, ki je umrl 10. maja 1. 1592. Dne 13. julija bo vsako leto zahvalna maša v spomin ustanovitve mesta, ki je bilo osnovano 13. julija 1. 1579. Dne 5. decembra pa bo vsako leto zadušnica v čast prvih hrvatskih revolucionarjev, ki so pred 23 leti prelili kri na zagrebških ulicah v borbi za svobodo hrvatskega naroda.
Bosna r>od debelo snežno odejo. Te dni ie po vsei Bosni zapadlo toliko snega, da je bil resno oviran železniški in cestni promet. Vlaki prihaiaio v Saraievo. odnosno Bosanski Brod še zdaj z velikimi zamudami.
Po tri jajca za božične praznike v Zagrebu. Te dni so na zagrebškem trgu začeli prodajati jajca za božične praznike. Na vsako živilsko izkaznico se na odrezek posebnega kupona dobe po t*-5 iaica r" osebo.
Iz Srbije
V Beogradu so ustanovili protikumunistič-no ligo. Predsednik lige je Sava Milutinovič, tajnik pomočnika ministra za prosveto.
Novo Smederevo gradijo iz razvalin. Kakor je znano, je bilo Smederevo zaradi eksplozije v mesecu aprilu težko poškodovano. 90 odstotkov hiš je bilo poškodovano, 10 odstotkov pa razrušeno. S smotrnim delom je uspelo doslej izvršiti popravila vseh poškodovanih hiš, tako da je vse prebivalstvo čez zimo pod streho. V gradnii ie 60 novih hiš.
Prepoved šminkanja v srbskih uradih. Srbsko časopisje se zavzema za prepoved šminkanja v vseh državnih in samoupravnih uradih in za najstrožjo prepoved šminkanja pO šolah.
Podeželske gostilne zapirajo. V smislu določil pred kratkim izdane uredbe o zapiranju podeželskih gostiln so začela oblastva kar na debelo zapirati gostilne, ki so samo kvarile ljudstvo in dajale ljudem priložnost za zapravljanje denarja. V Srbiji bodo odslej lahko obstajali samo tisti gostinski obrati, ki so nujno potrebni za prehrano in prenočišče potujočega občinstva.
Kavarno so si napravili v ministrski pisarni. Beograjski listi pišejo: Mnster za narodno gospodarstvo Olčan je izvedel, da se V njegovi odsotnosti v njegovem ministrstvu,
Imam prijatelja, o katerem pravijo, da ni preveč resnicoljuben. AH je to res, ne morem presoditi iz preprostega razloga, ker ga še nisem nikdar ujel na laži, čeprav mož mnogo govori.
Verjemite mi, zelo zabaven fant je, in jaz ga še prav posebno občudujem zaradi njegovih neštetih ljubezenskih pustolovščin. Imel je že nevem koliko ljubic, neomoženih, omoženih, mladih, starejših, črnih in plavo-lasih. Povedal mi je že mnogo vrsto svojih ljubezenskih doživljajev. Tako mi je povedal enega pred kratkim, ko je bil zunaj umazan deževen dan, midva pa sva sedela v skritem kotu neke ljubljanske kavarne.
»Veš, kje je Cvetna ulica v Ljubljani?!« me je nenadno vprašal.
»Zal ne!« sem mu malo nejevoljno odvrnil in koj zaduhal novo zgodbo, kajti on je, kadar je hotel povedati kaj novega, običajno začel takole: »Veš, kje je Nova ulica, kje je Stranska cesta in tako naprej. Vsakikrat, kadar mi je kaj povedal, sem bil malo jezen nanj, ker mu, odkrito povedano, nisem privoščil vseh različnih Mimic, Miric, Milic in drugih.
»O...« se je začudil moji nevednosti ter me čez mizo potrkal po rami. »Vidiš, če boš prijazen, izveš prav prijetno zgodbico.«
Moja radovednost je zmagala kakor v vsakem takem primeru. Umolknil sem, se naslonil na steno in poslušal.
»»Glej, Cvetna ulica se skriva v prav skritem kotu Ljubljane. Tam stoji tudi skrita hišica, obdana okrog in okrog od prijetnega vrtiča. Hišica ima tri čedne sobe, po katerih se čez dan sprehaja zelo lepa mlada gospa. V končnem oglu hišice ima gospa še eno sobico s posebnim vhodom z vrta.
Vidiš, prijatelj, na ta vrt takole ob lepih večerih ni težavno priti. Preskočiš samo nizko ograjo in že si med rožami. Nato se ustaviš, se vsedeš na klopico pod košatim gabrom ter malo počakaš.
Taka je bila vsaj moja navada v tem tednu. Morda kak drugi pred menoj ni delal tako. Jaz pa, kakor veš, sem velik sanjač. No, četrt ure zatem, ko si na vrtu, se odpro vrata in iz hiše stopi lepa gospa Melanija. Njene črne oči se zasvetijo v temi in zaljubljenec pod gabrom vzdrhti.
To sem poskušal skozi ves teden. Njene bele roke se te oklenejo okrog vratu — njen suženj si. Ne moreš si pomoči in poljubljaš ta njena usta, njen vrat in lase kakor na ukaz.
Ne traja dolgo, ko se zavrti ključ v vratih in stopiš v sobico.
Gospa Melanija je zares nežna ljubica. Zaljubil sem se v njo na prvi pogled v trgovini, ko je kupovala razglednice, jaz pa neke druge malenkosti, da jih podarim Mimici. Tajal sem se pod tem pogledom. Ko sem prišel iz trgovine, sem jo čakal in ji sledil do njenega doma. Prišla je pred hišo, prav v trenutku, ko je prižigalec vžgal prvo pli-novo svetilko, ki stoji na koncu ulice.'Ozrla se je in mi hudomušno požugala s prstom. Nisem se obotavljal, pristopil sem ter ji povedal, da me je očarala.
Zvonko se je zasmejala in mi podala roko. Povedla me je v vrt ter ml pokazala klopico.
»Jutri zvečer ob deveti uri tukaj!« je dejala in odbrzela s tihimi koraki.
Odhajal sem vesel in žalosten obenem. Ah, la ženska!
in sicer v odseku za cene vrše nerednosti. Zato je pred kratkim nenadno prišel v pisarne odseka. Očitno nobeden izmed uradnikov odseka ministra ni poznal, zakaj minister je imel priložnost videti, kako so nekateri lepo sedeli pri črni kavi, drugi čitali časopise, tretji med seboj kramljali, nobeden pa nič delal. Ugotovil je tudi, da je bila v odseku cela »črna borza«. Takoj je dal sklicati vse uradništvo odseka in ga je odpustil, načelnika odseka Mičiča pa je dal zapreti. Prebivalstvo je ministrovo dejanje pozdravilo z odobravanjem.
Naslednjega večera sem čakal. Cez čas je prišla, me objela okrog vratu ter me vprašala, ali sem res njen.
Jecljal sem od sreče, kri mi je zavrela po vsem telesu in čutil sem strašno vročino do konca prstov na nogah. Potegnila me je rahlo s seboj in čez trenutek sva bila v sobi. Stisnila se je k meni in prižgala luč. Električna svetilka je bila zasenčena z mehkim zelenim papirjem, da ni svetloba silila v oči in ni motila razpoloženja teh blaženih trenutkov. Potem je pristopila v kot k oknu in ga nalah-ko priprla. Lunin svit, ki je uhajal izza za-grinjala, se je odbijal od njenih belih rok in se poigraval po lepem vratu. Njene oči so zažarele, njen pogled me je božal, ko sem klečal pred njo in vztrepetaval od blaženosti Pozno ponoči sem se začel ozirati po stenah naokoli. Oči so me pekle in trepalnice so se mi začele zapirati od spanca. Tudi ona je zadremala.
Nenadno sem se zdrznil. Na steni nad posteljo sem opazil v okvirih neštevilo majhnih fotografij vsakovrstnih moških obrazov z mehkimi potezami, pa zopet takih, ki so gledali odločno in trdo. Zazrl sem se v vse te obraze in zdajci me je obšla temna slutnja Ko sem odhajal od nje, sem bil žalosten. Poljubila me je ob slovesu in dejala: »Torej jutri ob devetih, dragec.« Drugi večer sem bil spet na mestu. Ko sem bil z njo v sobi, so me mučile različne misli, ki so se vrtele okrog tistih fotografij...
Tretji dan pa se nisem mogel vzdržati. Moral sem jo vprašati, kaj in kako. Sladko je zavzdihnila in se mi vrgla na prsi. Poljubil sem jo na usta enkrat in potem neštetokrat. Vse je gorelo v meni zavoljo neke čudne negotovosti. Odprla je malce svoje velike oči, da je prisijalo kakor zvezdica do mene.
»Kdo so vsi ti na teh slikah, Melanija, povej mi!« sem jo zaprosil.
Obrnila se je v stran in zdelo se mi je, da je zatisnila oči.
Silil sem vanjo ter pokazal s prstom sliko dečka z velikimi kodrastimi lasmi. »Kdo je to, povej, Melanija!« Zaradi zaspanosti je komaj odgovarjala, »To je Drejče.«
»Ah tako! Kako vlogo je imel v tvojem življenju?«
»No, moj mož je, samo ušel mi Je.« »In kdo je to?« sem vpraševal naprej. »Milko...«
»Kaj ti je bil ta?«	<4
Odgovorila je tiho, skoro neslišno: i I »To, kar si mi ti zdaj...« Postajal sem čedalje bolj razburjen. Prst se mi je tresel, ko sem kazal na vse te slike. »Tudi... tudi...«
Zapeklo me je nekaj v grlu in skoro sem dvignil roko, da jo udarim. Pogledal sem ji v obraz čisto od blizu. Ona je že spala. Tiho sem se vzdignil in šel preko vrta ves izgubljen in nesrečen. Taval sem okrog do zore. Bil sem res zelo nesrečen... Opoldne pri kosilu mi je prinesel postre-šček duhteče pisemce. Bilo je od nje. Skoro sem se zjokal in previdno sem ga odpiral.
»Pridi, dragec, popoldne ob štirih,« je pisala. »Nikakega izgovora, moraš, ker tako hočem jaz.« In sem šel.
Sprejela me je z odprtimi rokami brez očitkov. Pobožala me je po licu.
»Kam pojdeva, draga?«
»Ne vem, povedi me, kamor hočeš!«
Bil sem ves njen in ubogal bi jo, če bi mi bila tudi predlagala, naj grem v smrt.
Vedla me je v predmestje v neko gostilno. Bila sva sama v sobi in ona se je vsa razigrana sukala okrog mene. Če so se me za trenutek polastile črne misli, se mi je nehote zazdela kakor metuljček, ki leta od cveta do cveta in se nikjer dolgo ne obotavlja.
Vse sem ji odpustil. Čez dolgo časa šele sva se dvignila za odhod Ko sva bila zunaj, me je pogledala od strani in dejala: »No. dušica, zdaj greva pa še nekam!«
Hodila sva po stranskih ulicah. Prišla sva do bele hišice. Odprla je vrata in me za rokav povlekla za seboj skozi vežo na dvorišče. Takoj sem opazil utico in napis na njej: Fotograf.
Korak se mi je ustavil in omahoval sem od presenečenja. Tisti trenutek pa je že stopil iz ute postaran moški, radostno pozdravljajoč:
»O, gospa, dober dan, gospa. 2e dolgo vas ni bilo...«
Melanija je odzdravila, potem pa pokazala name.
»Gospod želi, da ga slikate.«
Nekaj sem zajecljal, a nisem mogel z besedo na dan Hotel sem protestirati, toda nisem mogel. Preden sem se prav zavedel, sem že sedel na stolu, rahlo se gugajočem. Šumelo mi je v glavi, slišal sem kakor v snu neka vprašanja fotografa. Ko sem se zavedel, je bilo že vse gotovo...««
Prijatelj je malo pomolčal in se nekam zamislil. Cez čas se je spet zdramil. »Tu se pričenja konec, prijatelj... Prišel sem k njej še dvakrat ali trikrat. Tudi četrti dan sem bil na mestu, a nje ni bilo. Peti dan pa sem dobil kratko obvestilo, da je k svoji zbirki slik orideiala Se eno .«	J H
Hud potres na Japonskem, v Turčiji in v Peruju
Kakor poroča Domei iz Tokia, je južni del japonskega otoka Formoze 17. t. m. zadel silen potres, ki je poleg velikanske škode terjal tudi 190 smrtnih žrtev, dočim je bilo 164 ljudi po doslej zbranih podatkih ranjeno. Po ugotovitvah potresomerskih postaj je moralo biti središče potresa v bližini mesta Kagija. Policijska oblastva na Formozi so v posebnem sporočilu objavila, da je bilo čisto porušeno 612 poslopij, nadaljnih 918 poslopij pa hudo poškodovano.
Tudi v Turčiji so imeli znova potres. Dne 16. t. m. so v pokrajini Kariji občutili dokaj močne potresne sunke. Nekaj oseb je bilo ranjeno, vendar smrtnih žrtev to pot ni bilo. Gmotna škoda je precejšna. Okrog 80 hiš in drugih poslopij je bilo precej poškodovano.
Veliki zemski plaz in poplava, ki ju te povzročil potres v perujski pokrajini Huarezu, sta zahtevala, kakor poročajo, večjo škodo in mnogo več žrtev, kakor so prvotno domnevali. V samem mestu Huarezu so našteli 500 mrtvih, nad 4000 oseb pa je izginilo. Petdeset metrov visok in več kilometrov dolg val je ostavil v severnem delu mesta šest metrov debelo plast proda in peska. Na veS mestih je potres razdejal tudi veliko vse-ameriško cesto.
Manjši potreso so občutili te dni tudi na Hrvatskem. Napravil pa menda ni nikake škode.
POZNA GA
M
Valpurga: »Jejhata, vaš fantek je pa res čedkan. Tako sladko in nedolžno gleda ...«
Kunigunda (se naglo ozre proti sinku)} »Jakcc, kaj si pa že spet napravil?«
Melanija in niena zbirka slik
ofnouina Eskimov
Devet do deset mesecev trajajoča zima — Dva meseci v letu solnca sploh ne vidijo
Skupina eskimskih otrok
Kadar izgovorimo besedo Eskimi, nam stopijo pred oči neskončne snežne planjave, na njih pa ljudje, oblečeni v kože severnih medvedov, jelenov in morskih psov in stopajoči s krpljami na nogah za pasjimi vpregami, ki jim na nizkih saneh vlečejo vse, kar imajo. Ali pa jih v mislih vidimo, kako si iz snega gradijo koče, da bi bili v njih varni pred snežnim viharjem in mrazom. O Eskimih nam je najbrž znano tudi to, da v svojih kajakih brzijo preko morskih valov.
Eskimi so gotovo zanimiv narod. Toda malo jih je. Komaj kakšnih 37.000. Raztreseni so po vsej severnoameriški obali in po otokih Beringove ceste, ki loči Ameriko od Azije, pa do najvzhodnejše točke Labradorja in Grenlandije, skoro 1000 kilometrov daleč, torej dalje kakor od Gibraltarja do Urala. Na vsem tem velikanskem ozemlju živi z Eskimi vred samo okrog 100.000 ljudi, tako da ima vsak prebivalec tega ozemlja več ko 1000 kvadratnih kilometrov prostora. Če bi bila vsa prejšna Slovenija tako redko naseljena, bi prebivali na njej le dve družini s šestimi otroki. Seveda na vsakih 1000 kvadratnih kilometrov ne prebiva po en človek, ker so tam pokrajine velike za več Slovenij čisto prazne. Če hočemo dobiti približno sliko severnih krajev, si mislimo, da je Evropa še gola puščava, od Sredozemskega do Severnega morja še nepreiskana, brez vasi. trgov, mest in cest, a da vse pokriva debel sneg, da so reke, jezera in gozdovi ena sama ledena gmota, ki jo drži skupaj 10 mesecev na leto do 50 stopinj mraza. Potem si mislimo na krajih, kjer stoje velika evropska mesta, majhna naselja, med katerimi ni nobene ceste, temveč le ledena puščava. To je eskimska zemlja, tako zagonetna in tako malo obljudena.
Velikanske razdalje in samota so prva nadloga severnih krajev. Druga pa je mraz. Devet do deset mesecev traja zima. Mraz
JECLJAJOČI MRLIČ
V neki gornoštajerski občini je padel neki domačin v vodo in utonil.'Vaščani so ga iskali, ^pa ga i niso našli. Vaški župan je dal zaradi teg£i razglasit!, pod kakšnimi okoliščinami se je nesreča zgodila, in je izrekel prošnjo, naj se ja-Oi tisti, ki bi ponesrečenca našel. Za lažje spoznanje je v opisu mrliča navedel, da tudi jeclja.
doseže tudi do 60 stopinj pod ničlo. Dva meseca ni videti sonca. Samo luna in zvezde razsvetljujejo dolgo polarno (severno) noč. Pravijo, da je ta polarna noč nekaj čudovitega in nepozabnega. Nad šest mesecev traja tam gori obupen mrak. bledo sonce se

ji
Eskimska lepotica
prikaže samo za dve ali tri uri na dan. Vs&h! devet mesecev pa divjajo veliki snežni viharji po tedne in tedne.
Kakor se pozimi sonce nad dva meseca ne pokaže, tako poleti nad dva meseca ne zaide. Tedaj je videti čarobno severno zarjo: sonce, obdano od čudovitih mavričnih barv in vencev, obkroženo od več drugih sonc. Snežne in ledene planjave se na vse načine izpre-minjajo in svetijo y čudovitih barvah. Ko pa skopni sneg, življenje tako rekoč plane z vso naglico v reke, jezera, ravni, gozdove, kakor bi se balo, da še ta kratki poletni čas zamudi. Toplota se dvigne na 36 stopinj. Prikažejo se severni jeleni, jate ptičev se zgrinjajo nad močvirja, po rekah kar go-mazi rib, pripode se kar celi oblaki mušic, katerih pik žge kakor ogenj in se ga boje bolj kakor najhujšega mraza. Seveda je tega življenja tem manj, čim bolj se bližamo severu. Nad severnim povratnikom prihajamo čedalje bliže krajem, kjer poletje komaj oprosti ledenih oklepov morje in reke in. privabi le nekai lišaia in mahu iz Dečin.
. ... ~ A		v \ '' ' * *	MBtk	1
				•
				
-				
■	PH i 1	gSfjf . ias -km«, mmmz	4 >	
Eskimske koče iz ledenih plošč
ISsfcimsKi šotori iz kož severnin jelenov
Huda Je potniška vožnja čez Atlantsko morje
Mnogo je ljudi, ki jim Evropa zdaj, ko je v vojnem vrtincu, ni prav preveč prijetno bivališče in so zato pripravljeni prestati še tako hude težave na potovanju, samo da bi prišli na ameriški breg Atlantskega morja. Možnosti za tako dolgo potovanje čez morje pa so zdaj tudi precej omejene in zato res ni čudno, če so vsi prostori na tistih redkih ladjah, ki še vozijo iz Lizbone v New York, vselej že davno pred njihovim odhodom iz Evrope oddani do zadnega, čeprav je zanje treba precej plačati. Potni stroški so naravnost neverjetno visoki in jih zmorejo seveda le bogati ljudje, ki jim je denar postranska reč. Vse dajo in tudi še tako težavno potovanje prenesejo, samo da jih ladja pripelje na varno.
Španska tovorna ladja »Navemar« je po časopisnem poročilu dosegla v tem oziru svojevrsten višek. Nedavno je prispela iz Seville v New York po sedmih tednih težavne vožnje po Atlantskem morju. Na njenem krovu je bilo 1120 potnikov, dasi je na njej prostora le za 28 oseb. Nekateri med njimi so plačali celih 1750 dolarjev za skromen kotiček v notranjščini ladje. Kdor je hotel na ladji spati, se je moral vleči kar na sirovo izdelane mize, ki so jih potisnili skupaj. Mnogi pa so spali kar na ladjinem krovu, da jih je veter pošteno prepihal. Med potjo je šest potnikov umrlo, mnogo pa iih je zbolelo.
Časopisje pripominja, da je po mnenju nekega ameriškega zdravnika pravi čudež, da na ladji ni nastala kakšna kužna bolezen. Potniki, ki so po dolgih tednih mučne vožnje le prispeli živi v New York, so to ladjo »Navemar« imenovali »Nevermore«, kar se
po angleško pravi »Nikdar več«.
*
Kako so si poskušali podaljšati življenje
Odkar obstoji svet, si ljudje prizadevajo, podaljšati si življenje. O tem prizadevanju smo že pogosto pisali v našem listu. Neki italijanski list je te dni opisal nekaj zanimivih primerov tega prizadevanja.
V Španiji je živel nad sto let star mož, ki je kralju Ferdinandu Aragonskemu pripovedoval, da se mora zahvaliti za svoje dolgo življenje trem rečem: da se je pozno oženil, da »e ni hotel drugič poročiti, ko mu je žena umrla, in da ni nikoli stal, če je lahko sedel. V času vladanja istega kralja je pa živel v Gra-nadi možak mavrovskega pokolenja, ki je dočakal izredno visoko starost 125 let. Ta se je pa nasprotno bahal, da je imel mnogo žen in da se mora prav temu zahvaliti za svoje dolgo življenje.
Dve sestri, katerih ena je dočakala 98, druga pa 99 let, in ki sta obe ostali samici, sta pripisovali svoje trdno zdravje in dolgo življenje dejstvu, da sta lahko vse življenje lenarili. Leni sta bili že po naravi. Najprej sta ležali vsak dan do obeda, pozneje pa še popoldne. V zadnih desetletjih svojega življenja sta preležali 300 dni na leto nepretrgoma v postelji. Vstajali sta samo v dveh mesecih, ko se je mudil pri njima njun brat na počitnicah.
Luigi Cornao, rojen v začetku leta 1467., je umrl ob koncu leta 1566. On se je držal načela, da človek nikoli ne sme povsem potolažiti svojo lakoto in žejo, če hoče dolgo živeti.
Leta 1880. je umrl v San Remu mož, ki si je bil dal napraviti za podaljšanje svojega življenja poseben stol, ki ga je jemal s seboj tudi na potovanje. Stol je stal na posebni mo-stični tehtnici. Kadar je mož jedel, je en kazalec natančno kazal njegovo težo„ tako da je lahko n očmi	k^alca. iu nehal
jesti v trenutku, ko je bila dosežena teža, ki je ni maral prekoračiti. Kadar se je kazalec tehtnice že približal določeni številki, je mož nehal jesti, pa naj so stale pred njim na mizi še tako okusne jedi.
*
Na luni je vsako življenje nemogoče
Od časa do časa se pojavijo v listih še zmerom kakšna naziranja, da je življenje na luni mogoče, čeprav je zdaj že neizpodbitno dognano, da na mesecu ni nikakega življenja. Ze sama toplina ne dopušča življenja na tem najbližjem našem sosedu v ve-soljstvu. Zvezdoslovca Pettit in Nicolson sta več let preučevala možnost življenja na luni in njima se moramo zahvaliti za sliko o toplotni razdelitvi na lunini površini, iz katere se nam pokažejo največja nasprotja. Najvišja toplina je na tistem kraju lune, kjer padajo solnčni žarki na njo navpično. Tam doseže toplina 100 in še več stopinj nad ničlo. Čim poševneje pa padajo solnčni žarki na lunino površino, tem bolj pada toplina in na senčni strani lune doseže zelo nizko stanje.
Toplina na lunini površini se lahko izmeri ob luninem mrku, ko senca naše zemlje zakrije del lune, odnosno prestreže solnčne žarke tako, da ne morejo doseči lune. Vzemimo, da je toplina na lunini površini znašala na neki točki pred začetkom mrka 39 stopinj pod ničlo. Od trenutka, ko začne senca naše zemlje zakrivati luno, pada toplina skoro v razmerju s pojemajočimi solnčnimi žarki in doseže pred začetkom popolnega mrka 73 stopinj pod ničlo. Med dve ure trajajočim popolnim mrkom pade toplina na luni še za 24 stopinj. Po popolnem mrku se pa dvigne prav tako hitro in doseže prvotno višino kmalu potem, ko solnčni žarki spet obsevajo luno.
Ta merjenja potrjujejo domnevo o ustroju lunine površine. Če bi bila lunina površina iz samega skalovja, bi toplina na lunini površini ne mogla v tako kratkem času tako občutno pasti. Tako občuten padec bi preprečila toplota nižjih plasti. Sodijo, da je na luni mnogo ognjeniškega pepela in takih snovi, ki zakrivljajo tako nagle toplinske spremembe, ki čisto onemogočajo življenje na luni.
Mi Zemljani se moramo le vodi in zraku zahvaliti, da ne vladajo tudi na naši zemlji
take razmere kakor na luni.
*
X Smrt nemškega topniškega generala pred Harkovom. Iz Berlina poročajo:»Malo pred zavzetjem Harkova je padel nemški general Bernecker, poveljnik topništva pri nekem armadnem zboru. Po osvojitvi Pol-tave je bil Bernecker prevzel poveljstvo nad neko pehotno divizijo, na čelu katere se je udeleževal napadov na največje ukrajinsko mesto. Ko se je te dni pomikal proti neki predni postoianki, ie njegov avtomobil zadel na mino in se razletel.
X Čim več igel je na smreki, tem boljši les. V Nemčiji so ugotovili, da ie kakovost smrekovega lesa odvisna od tega, koliko igel je dotična smreka imela. Preko igel namreč dobiva drevo potreben zrak in svetlobo. Število igel so nemški strokovnjaki namreč prešteli na neštetih smrekah in se lahko prepričali, da jih na vseh ni enako. Pri tistih, ki iih imajo več, je les dosti boljše kakovosti. Najboljše smreke imajo tudi do 325.000 igel na vejah, najslabše pa komaj 30.000.
X Kruh iz enotne moke so dobili zdaj tudi v Turčiji. V njem je 60 odstotkov pšenične, 40 odstotkov pa ječmenove ali ržene moke. UvedU c«? fcuii knjižice za nakupovanje kru-
ha. Razen tega je zvišana cena za kruh, in sicer na približno 38 centezimov za kilogram.
X Smrt znanega starega maršala. Na Dunaju je umrl generalfeldmaršal Edvard baron Bohm-Ermoli. Dosegel je starost 85 let. Pokojnik je bil po rodu iz Ankone v Italiji in se ga kot vojaškega poveljnika spominja marsikateri Slovenec, ki se je v prvi svetovni vojni boril na ruskem bojišču
X Novo zdravilo za pegasti legar. Neki nemški zdravnik, ki živi v Sevilli na Španskem, je sporočil, da je odkril zdravilo, ki čisto ozdravi pegasti legar. Pridobil ga ie iz nekih posebnih rastlin, ki raseio na Španskem.
X 25 let je nosil kos granate v stegnu.
Danec Hans Lass, ki se je udeležil preišne svetovne voine in se boril na strani Nemcev, je pred več leti začutil v desni nogi hude bolečine. Ni vedel pravega vzroka tem bolečinam. Pa tudi zdravniki, ki iih ie mož vprašal za svet, mu niso mogli povedati, kai naj bi to bilo. Ker se stanie le ni hotelo izboljšati, temveč se je iz dneva v dan še slabšalo, se ie mož odločil iti v bolnišnico, da bi ga tam temeljito pregledali. Zdravniki so ga operirali in pri tem potegnili iz njegove noge drobec granate, dola nekaj centimetrov, ki ga ie bivši bojevnik nosil v stegnu še izza- časa preišne svetovne voine. torei že dolgih 25 let. Granata ga ie bila zadela že leta 1916. na nemško-francoskem bojišču
X Velik meteor. V Ariconi je padel na zemljo meteor, ki ga cenijo nad sto ton. Meteor je povzročil razsežno vdrtino na zemlji.
X Borneo je največji azijski otok. Borneo je s svojimi 735.000 kvadratnimi kilometri največji azijski otok, ki ga vsaka svoj del posedujeta Nizozemska in Velika Britanija. Britanski del Bornea ima v celem 257.000 prebivalcev, med katerimi je 37.000 Kitajcev in 20.000 Malajcev. Evropcev je vsega komaj tisoč. Ostali so divjaki. Glavni pridelki te angleške kolonije so: les, sago, riž. orehi, kokosovo olje, kava, tropsko sadje, dišave, gu-mij, tobak, tapioka, bambusovi na. petrolej, premog, železo in zlato. Obdelan pa je samo ozek pas ob obrežju vzdolž celega orjaškega otoka. V notranjosti se razprostirajo velikanski pragozdovi, kier živiio številna plemena divjakov.
X Kakšne bolezni se lotevajo kadilcev. V
okviru zdravniškega tedna na Dunaju je govoril o obolenjih, ki jih povzroča nikotin, profesor dr. Hopler. Nikotin je eden izmed najhujših strupov. Posebno učinkuje na živčevje. Med živčnimi motnjami, ki jih zakrivlja nikotin, so najtežje bolezni srčnih žil, kajti ta del človeškega telesa je za nikotin najbolj občutljiv. Kadilčevo srce je polno motenj. Človek se počuti slabo, srce mu nagaja, bole ga roke in noge, ponoči nemore spati, ker mu preveč utriplje srce, in tako dalje. Strastnim kadilcem se večkrat pospeši poapnenje žil. Nikotin vpliva slabo tudi na želodec in povzroči pogosto raka v želodcu. Med ljudmi, ki jih je napadla ta strašna bolezen, so ugotovili 96 odstotkov strastnih kadilcev in 93 odstotkov kadilk. Na žensko vpliva nikotin še posebno škodljivo, ker je v splošnem občutljivejša kakor moški. Tudi neplodnost je večkrat posledica nikotina. V majhnih količinah deluje nikotin sicer iz-podbujajoče, v splošnem pa zdravniki kajenje odsvetujejo.
X Nov način lova na krokodile. Iz Bang-koka poročajo, da je trgovina s krokodili v Indiji zelo donosna. Toda lov na krokodile je težaven, ker jih varuje oklep, da jim krogla ne more do živega. Izkušeni lovec na krokodile Bary Thivat je pa na svoj način rešil vprašanje nevarnega lova na krokodile Zaklal je mlado kozo in odstranil drobovje iz nje. potem ji je pa natresel v trebuh živega apna in jo zašil. Tako preparirano kozo je postavil k reki, sam se je pa umaknil v svojo kolibo in čakal kaj bo. Kmalu je prilezel iz Gangesa velik krokodil, hlastil po kozi in jo požrl. Seveda ga je začelo v trebuhu peči, ko je prišla tekočina do živega apna. Krokodil je hitro pil vodo in čim bolj jo je pil, tem bolj ga je peki >. Čez dobro uro je že plaval krokodil mrtev po vodi. Lovec ga je potegnil k bregu in lo" je bil končan. Seveda je ta lov precej sirov,
Se borbo nadaljujeta, drug v drugega še kljujeta Za ude svoje več ne vesta, saj je iz njih nastala presta.
Zena (možu): »Včasih si me hotel kar požreti, zdaj ti je pa že en moj las preveč, če ga najdeš v juhi... «
DOBRO ZDRAVILO
Zdravnik (pride zjutraj na obisk): »Ali je spalni prašek pomagal?«
Služkinja: »Da, gospod doktor! Milostljivi gospod je ponoči umrl.«
KOŽE od domačih zajcev, veveric, lisic, dihurjev, kun, vider — kupuje L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5.
HARMONIKE vseh vrst, rabljene in nove, dobite po nizki ceni pri: »PROMET« nasproti križan-ske cerkve.
ŠIVALNE STROJE z dolgim čolnickom v brezhibnem stanju zelo ugodno proda — Nova trgovina »OGLED«, Ljubljana, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
Praška domača mast
CISTI IN ZDRAVI RANE
DOBI SE V VSEH LEKARNAH
27 T	R. d. št. 2/41
CISTO RAZUMLJIVO
Tako se zvijeta It- kači, dve divji kači klopotači. A konca borbe ni in ni, medtem pn hitro čas beži,
Žalosten konec rakoborbe
Boštjan in Aleš, borca dva, ko vola krepka sta oba. Na boj pripravljena stojita, ko risa divje se motrita.
0
Ne vola. tiivoi« sta pridirjala s prerije sta Že skočil Aleš je v Boštjana, da bi podrl ua. nesjana.
Na kupu več »e ne po/na, kje prvi trebuh svoj ima, kje drugi z glavo svojo štrca, da prvi laže vanio brca.
Slikar: »Za vsako svojo sliko zahtevam dva
tisočaka.«
Obiskovalka: »A koliko dobite za sliko?«
PROTI ALKOHOLU
V gostilni se pričkata dva možaka o tem, ali je alkohol škodljiv ali ne.
»Vidiš, Jaka, izpil sem vsak dan en liter vina in sem dosegel 80 let.« reče Ahac.
»No, če bi pa ne bil pil, bi bil dosegel morda že sto let,« se odreže Jaka.
V ŠOLI
Šolo je obiskal šolski nadzornik. Ko je bil v prvem razredu, je vprašal enega izmed malčkov: »No, dečko, povej mi. kdo je tvoj oče.«
Fantek je vstal, a je molčal ko nem.
Tedaj se je približal nadzorniku učitelj in mu rekel: »Gospod nadzornik, ali ne bi morda zastavili učencu lažjega vprašanja?«
MALI OGLASI
Na mah sta divje se sprijela, • kot treščila hi vanju strela. Kar tla pod njima se treso, kosti pa škripljejo zelo.
Na tla zletita matadorj i. kot padla dva bi meteorja. Na tleh naprej se bijeta, drua v drugega kar rijeta.
KDO GA RAZUME
Oče: »Kaj si videl. Miha, kako je bila nevesta gospoda Protazija trudna?«
Mihec: »To ni nič čudno, pčka, saj je mamica rekla, da je celo večnost letala za njim.«
*
RAZLIKA
Se enkrat vsaka reč konča, omagala sta obadva. Spletena v presto obležita in bolničarja že hitita.
V nosilko presto sta pobrala in jo v bolnišnico peljila. Zdravnik učeno tulita zdaj, kako razpletel bi ju naj.
Nuša: »Kajne, Branko, da ne boš vzel mene zaradi denarja?«
Branko: »Ne, ne. pač pa bom vzel denar zaradi tebe.«
ZAKONSKA SREČA