LETO Ll, št. 18 PTUJ, 7. maj 1998 CENA 120 tolarjev Ptuj je bil ta konec tedna v znamenju kolesarjev in tekmovanj za veliko nagrado Janeza Puha in dirko po Sloveniji. Več na 21. strani. Foto: M. Ozmec ta teden / TA TEDEN Prihanost zamulena ne vmesenobena Po statističnih podatkih kar 1200 do 1300 prebivalcev občine Ormož ne praznuje L maja, praznika dela. Pa ne iz prepričanja, ampak zato, ker so brezposelni. Kar nekam sar- kastično zveni podatek, da smo s to številko pod povprečno brezposelnostjo v Podravju in da nam gre torej dobro. Kakšnih posebno velikih stečajev v Ormožu res ni bilo, eno izmed ugaslih podjetij je pred kratkim celo poravnalo del svo- iih obveznosti do bivših zaposlenih. Večina brezposelnih je iz- ] gubila delo zaradi stečajev v Mariboru. Pogosto občinski svet- niki tarnajo, da občina Ormož nima izdelane vizije o tem, kakšen naj bi bil njen razvoj. Kje so prioritete in koliko smo jih pripravljeni plačati? Ormoška industrijska cona stoji na najkvalitetnejši zemlji. Ko želi kakšno podjetje širiti svojo dejavnost, se spopade s spre- membo namembnosti in izjemno visokimi plačili. Zato se nam je že večkrat zgodilo, da so podjetja, namesto da bi se širila, razvijala in zaposlovala nove delavce, pobrala šila in kopita in pobegnila v sosednje kraje, kjer se je mogoče takšne reči očitno bolje in manj boleče urediti. Kaj je pri tem odločilno, zares ne vem povedati, kaže pa na to, da tega ne vedo niti tisti, ki bi to morali vedeti. Ali pa želimo v gospodarstvu graditi le na inces- tu med domačimi firmami, vsa podjetja, ki pa pridejo, od zunaj, pa bomo že nekako uspeli odgnati. Zanimivo je, da medtem ko bi tuje vlagatelje, ki dajejo kruh tudi več sto zaposlenim, brez razmisleka odrli za denar, pa je na sejah občinskega sveta po- gosto slišati, da bi zemljo domačim privatnikom kar podarjali "za spodbujanje malega gospodarstva". Največje ormoške tovarne imajo v rokah tujci, le nekaj večjih podjetij ima slovenske direktorje. Pa se že kaže, da ni nujno, daje domači direktor tudi boljši, sploh če sam sebe nazi- va z "gospod", so razmere za zaposlene v podjetju jasne. Še eni tujci so te dni obiskali malo mesto ob Dravi - lastniki Carrere Optyl in italijanski veleposlanik. Omenili so svoj interes za širitev tovarne in upajo, da bodo uspeli dobiti potrebno zemljišče. To jim gotovo valcev občine Ormož. ormož/VISOK ITALIJANSKI OBISK Currera se bo širiln Carrera Optyl je v svoji domala 25-Ietni zgodovini preiiodila precej razgibano pot menjave lastnikov, vendar je uspešno vijugala med čermi, saj se je nenehno razvijala. Pričeli so s 120 zaposlenimi delavci, danes jih je zaposlenih 754. Sedan- ji lastnik je podjetje Safilo S.PA.. iz Padove. Carrero so kupi- li pred dvema letoma, ko so bili v podjetju zaposleni s sana- cijo precejšnje požarne škode, hkrati pa je avstrijski ustano- vitelj zašel v velike finančne težave in uveden je bil stečajni postopek. Ormoškega podjetja stečaj direktno ni prizadel, povzročene pa so bile nekajmesečne motnje pri proizvodnji. Ob menjavi lastnika je imela Carrera 544 zaposlenih. Predsednik in solastnik kon- cema Safilo Vittorio Tabac- chi, ki je skupaj z italijanskim veleposlanikom v Sloveniji Massimom Spinettijem te dni obiskal Ormož, je na tiskovni konferenci nakazal možnost širitve podjetja. Sicer pa načrti za širitev Carrere izvirajo že iz leta 1993. Župan Vili Trofenik je povedal, da je občina lastnik zemljišča in da se bodo potru- dili omogočiti gradnjo. Seveda pa je problem, ker je zemljišče v denacionalizacijskem pos- topku, občutna obremenitev pa bo tudi sprememba namem- bnosti, ki jo Trofenik imenuje kar "davek na last«o nerazvi- tost". Povedal je, da smo pač mlada država in se bo moralo še marsikaj ugladiti, z vstopom v Evropsko unijo pa bodo odpadle marsikatere bojazni za tuje vlagatelje. Vlagateljem sta postavljena le dva pogoja, in si- cer da mora biti proizvodnja ekološko neoporečna ter da je nivo plač delavcev primeren našim razmeram. Vittorio Tabacchi kot pravi poslovnež seveda ni izdal, kdaj se bodo pričela dela in širitev tovarne, v Ormožu pa so precej glasne govorice, da je menda že vse nared. Glede stroškov pa je Tabacchi dejal, da se jih ne bo- jijo. Edini pomislek, ki ga ima, je, da stroški države in stroški delovne sile ne bi finančno preobremenili nihovih izdel- kov. Grupa Safilo ima v lasti se- dem tovarn, pet v Italiji in po eno v Avstriji in Ormožu. Skupno imajo 4500 zaposlenih. Lanskoletna realizacija je znašala 777 milijard lir, kar je 37,4 odstotke več kot leto poprej. Lani so prodali 14,6 milijona očal. Letos so se izde- lavi lastne linije in očalom znamk Christian Dior, Disel, Gucci, Pierre Cardin in dru- gim zvenečim imenom pridružile še nove linije Max Mara, Oliver in Valentino. Podjetje od leta 1987 nastopa na milanski borzi in do lani so zabeležili 71-odstoten porast. Trenutno se ukvarjajo notran- jim prestrukturiranjem. Poleg korekcijskih in sončnih očal razvijajo tudi športna očala predvsem iz optila. V Ormožu predvidevajo urediti distribu- cijski center za hrvaško in slo- vensko tržišče. Italijanski veleposlanik Massimo Spinetti je bil v Ormožu prvič in je izrazil svo- jo očaranost nad mestom in upanje, da se bo dobro sodelo- vanje na gospodarskem področju, ki se je pričelo s pli- nifikacijo, nadaljevalo pa s to- varno sladkorja in Carrero, lepo razvijalo. viki klemenčič ivanuša Direktor ormoške Carrere Pier Maria Francesconi, so- lastnik podjetja Safilo Vittorio Tabacchi, veleposlanik Republike Italije v Sloveniji Massimo Spineti in župan Ormoža Vili Trofenik (od leve) so se dobro uro pogovar- jali o načrtih za prihodnost. 2 četrtek, 7. maj 1998 - TEDNik AKTUALNO ormož / 8. IZREDNA SEJA SVETA ^ef o radiu in pramildl% Prav na hitro je župan Vili Trofenik predsedni- ku občinskega sveta Alojzu Soku predlagal sklic izredne seje. Na dnevni red je predlagal dve točki: problematiko zavoda za informiranje in sprejem sklepa o ustanovitvi koordinacijskega odbora za praznovanje državnih in drugih prazni- kov v občini Ormož. Predlog je bil oblikovan na podlagi sestanka predsednikov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu, na katerem so se pogovarjali o razmerah v zavodu. Informacije o stanju sta posre- dovala podžupan in predsednik sveta zavoda Mi- roslav Hanželič, ki je seznanjen z delovanjem sveta zavoda, ter župan Vili Trofenik, ki se je sestal s so- delavci radia Ormož. Na sestanku so ugotovili, "da so razmere v Zavodu za informiranje Ormož nevzdržne in da občina kot ustanovitelj ne more uveljavljati svojih ustanoviteljskih pravic in dolžnosti preko sveta zavoda, ker predstavniki us-' tanovitelja v svetu zavoda ne nastopajo enotno pri sprejemanju nujno potrebnih odločitev". Župan se izredne seje ni udeležil, kljub temu pa je bilo pošteno razburkano. Že takoj na začetku je govoril predsednik LDS Branko Kukec in protes- tiral, očital nekorektnost in nepoštenost ter s svoji- mi strankarskimi kolegi zapustil sejo. Kljub temu je seja ostala sklepčna in se je nadaljevala. Do zaple- ta je prišlo menda zato, ker so se v svetu zavoda, ki je sestavljen iz petih članov - dva imenuje občinski svet (Alojz Sok in Anton Prapotnik), enega župan (Miroslav Hanželič), dva pa sta predstavnika za- poslenih (Aljoša Vodnik in Marjan Uplaznik) - dogovarjali o odstopu, razmerje strank, zastopanih v tem telesu, pa naj bi ostalo isto. Anton Prapotnik je tudi dejansko odstopil, ker v svetu zavoda po nje- govem "osebnem občutku prevladujejo strankarski in osebni interesi". Odstopil je tudi Miroslav Hanželič, vendar njegove odstopne izjave ni bilo med gradivom seje. Alojz Sok in njegovi somišlje- niki pa niso videli razloga za njegov odstop. Miroslav Hanželič je povedal, da odstopa zato,! ker je na leiu radiu nemogoče kaj spremeniti, "ker j ta kolektiv ni pristopen za nobene spremembe". \ Njemu se ne zdi|i) DdioOujoči strankarski interesi,' ampak slaba kvaliteta radijskega programa. Zahte- i val je nove ljudi in nove ideja. S 30. aprilom so po- tekle pogodbe s sodelavci lokalne radijske postaje 1 in težko je povedati, kdo je pravzaprav njen ragular- ni predstavnik. Zapleti so se pričeli, ko je z vseh strani potrjeni^^ novi direktor radia Peter Kirič zaradi nerazrešenih finančnih vprašanj želel biti samo vršilec dolžnosti. direktorja, da se seznani s stanjem. Na to pa niso. bili pripravljeni sodelavci radia, ki so vršilca: dolžnosti že imeli in so želeli, da radio končno prevzame nekdo, ki bo na njem zaposlen osem in ■ več ur dnevno. Zato niso potrdili Kiričevega vede- jevstva. Bojan Rajh pa je umaknil svojo odstopno; izjavo in nadaljeval opravljanje nalog vršilca dolžnosti direktorja. Na izredni seji občinskega sveta so - potem ko stal odstopila Prapotnik in Hanželič - svetniki SLS \ predlagali svojega kandidata za svet zavoda, ki ga je) treba čimprej konstituirali. Čeprav so nekateri svett niki opozarjali, da takšna gesta kaže na popolno po- manjkanje poštene politične igre, saj je imel prostor* v svetu predstavnik LDS, pa so svetniki z 10 glasovi za in osmimi proti potrdili Martina Rudolfa za no-j vega predstavnika v svetu zavoda. Svet zavoda pa sel bo potrudil čimprej objavili razpis za novega direk- torja. In vse se bo pričelo od začetka. J Še vedno se svetniki in ves Ormož spominjajo,^ lanske izjemno neposrečene proslave ob dnevu,; državnosti, ko sta Trofenik in Sok merila svoje moči s proslavami. Da bi se temu izognili, je župan j zahteval, da se o omenjeni temi dogovorijo. S\cini- ki so odločili, da vsaka izmed strank določi' predstavnika v odbor za praznovanje državnih inl drugih praznikov, tega pa bo vodil župan. vkii jurovski dol / USPELI »JURJEVI DNEVI 98« Praaiik \\udi in naalov KS SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH JE TUDI LETOŠNJI PRAZNIK SKLE- NILA Z VELIKO POVORKO IN BLAGOSLOVOM KONJ Pred dnevi so v krajevni skupnosti Sveti Jurij v Slovenskih go- ricah s sedežem v Jurovskem Dolu sklenili letošnji lu-ajevni praznik. To so bili že uveljavljeni Jurjevi dnevi, ki so doživeli vrhunec na jurjevanju z veliko povorko konj in blagoslovom teh plemenitih živali. Prireditve so začeli z odprtjem razstave o delovanju društev in or- ganizacij. Razstavili so veliko na- jrazličnejših izdelkov Zveze društev upokojencev občine Le- nart, domačih čebelarjev, lovcev in šolarjev, ki so bili izjemno domi- selni. Tudi lovski del razstave je bil skrbno pripravljen in so si ga z velikim zanimanjem ogledali šte- vilni obiskovalci od blizu in daleč. Pripravili so več športnih srečanj, v dvoboju na nogometnem igrišču med lovci in gasilci so zmagali člani zelene bratovščine, v srečanju med duhovniki in športnim društvom Jurik pa so bili boljši športniki. Vodstvo KS je obiskalo ostarele krajane, imeli pa so tudi aktualno razvojno delavni- co in okroglo mizo o problematiki kmetijstva (o tem pišemo posebej). V razvojni delavnici, ki so jo pripravili v okviru projektov CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnove vasi), so se dotaknili razvojnih možnosti in analizirali slabo razvito infrastrukturo. Ta delavnica je bila sestavni del uvodnega dela programov CRPOV in je sodila v sklop obveščanja lju- di in nosilcev posameznih delov dobro zastavljenih projektov, s ka- terimi naj bi prispevali k ohranitvi slovenskogoriškega podeželja. Letošnji program so obogatili še s podelitvijo priznanj KS in Jurje- vih srebrnikov.Priznanja za leto 1998 so dobili Franc Lešnik iz Zg.Partinja, Leon Planer iz Sp.Gasieraja, Genovefa Jarc iz Varde, Franc Krajnc iz Žitenc in Branko Verbošt iz Jurovskega Dola. Jurjeve srebrnike pa so dobi- li Cecilija Neuvirt, PGD Sv. Jurij in ŠD Jurik. Na jurjevanju se je letos zbrala tolikšna množica ljudi, da so orga- nizatorji resno razmišljali o večjem prireditvenem prostoru. V povorki konjev je letos sodelovalo 42 plemenitih živali in tri dvo- vprege, izdali pa so tudi pri- ložnostni katalog. Konje je blago- slovil domači župnik Jože Antolin, pomagal mu je prof Stanko Janežič. Na slovesnosti je bilo po- leg množice obiskovalcev iz vseh krajev tudi veliko občinskih svet- nikov in poslanec DZ Janez Kramberger. Vsi se se dolgo zadržali v prijetnem druženju in sproščenem klepetu, to pa so odli- ke jurjevih nedelj, ki so že zdavnaj prerasle lokalne okvire. Prireditev namreč dobiva velik turistično-et- nografski pomen in vsebino, ki se je domači organizatorji ne smejo sramovati. Besedilo in posnetki: M.TOŠ Na čelu povorke konj je bil zeleni Jurij, ki ga je množica hrupno pozdravila Na prireditvi ob blagoslovu konjev so bili tudi posla- nec DZ Janez Kramberger, predsednik KS Ivan Špindler in prof. Janežič (od leve) slovenska bistrica / 28. SEJA OBČINSKEGA SVETA Veliko zanimanje za dopoi nitev prostorskega plana Ko je župan dr. Ivan Žagar predlagal dopolnitev že sicer zajet- nega dnevnega reda 28. seje občinskega sveta z osrednjo točko o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega ter srednje- ročnega prostorskega plana občine Slovenska Bistrica, do- polnjenega v letu 1998, še za novo, o naložbi za telovadnico in dozidavo prostorov za pouk pri osnovni šoli Oplotnica s pred- logom prenosa naložbe na KS Oplotnica ter za njeno soflnan- ciranje iz občinskega proračuna, je prišlo do burne razprave. Svetniki posameznih strank so zahtevali petnajstminutni od- mor, da se poenotijo o tem, ali jo sploh uvrstiti na dnevni red. Po odmoru je 17 svetnikov od 28 izglasovalo njeno uvrstitev na dnevni red. Je to mogoče kazen, ker so se Oplotničani slab te- den prej na referendumu odločili za svojo občino? Zapisnik prejšnje seje, ki je kdaj pa kdaj tudi predmet burnih razp- rav, so tokrat sprejeli brez pri- pomb. Veliko časa pa so ponovno namenili odgovorom na vprašanja in pobude, postavljenim na prejšnji seji, ter novim. Rudija Vorša je zanimalo, ali je številka, navedena v propagandnem materi- alu ob referendumu v Oplotnici, kjer piše, da so bili v minulih šti- rih letih v skupni občini pri- krajšani za milijon DEM, točna in kje ta denar je. Nekatere svetnike je zanimalo, zakaj nista bila ne pri slovenski vladi in ne v parlamentu obravnavana predloga Poljčan in Makol, kjer prav tako želijo svojo občino, ter kdaj se bo vojašnica končno izselila iz mesta. Postavlje- no je bilo tudi vprašanje, kaj se do- gaja v Finalcu, kjer je sodišče uvedlo stečajni postopek. V nadaljevanju so bile v obrav- navi spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine Slo- venska Bistrica, dopolnjenega v letu 1998. Vsebina je pri svetnikih vzbudila veliko zanimanja, še po- sebej po razlagi dipl. arh. Gregorja Krašovca o urbanističnem delu razvoja mesta Slovenska Bistrica. Svetniki so soglasno sprejeli pred- ložene spremembe in dopolnitve prostorskega plana za občino, prav tako pa tudi sklep o njegovi javni razgrnitvi. V nadaljevanju so soglasno spre- jeli odlok o načinu in pogojih po- delitve koncesije za dejavnost oglaševanja. Z enim vzdržanim glasom je bila sprejeta določitev prioritet naložb na območju občine Slovenska Bistrica pri natečaju o dodelitvi sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij in projektov za celostno urejanje podeželja. Veliko bolj burna pa je bila razprava o in- vesticiji za telovadnico in dozida- vo prostorov za pouk pri osnovni šoli Oplotnica ter predlog prenosa na KS Oplotnica in sofinanciranje iz proračuna občine Slovenska Bistrica. Svetniki so sklenili, da bodo to vprašanje obravnavali na prihodnji seji. Ker višina nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča v Slo- venski Bistrici že nekaj časa buri duhove, je bilo ob tej točki dnevnega reda pričakovati bur- nejšo razpravo, kot je na koncu bila. Gabrijel Cintaver, vodja občinskega gospodarskega oddel- ka, je uvodoma pojasnil, da so dos- lej uspeli rešiti več kot dve tretjini pritožb in da očitki kluba direk. torjev ne držijo, saj je odlo); povsem zakonit. V nadaljevanju so bile dnevnem redu nekatere kadrovska rešitve. Tako so imenovali po dva člana občinskega sveta v svete Centra za socialno delo. Ljudske univerze ter Zavoda za šport; slednjem so imenovali Vlada 0$. truha, učitelja telesne vzgoje, začasnega direktorja. Zanimivo je bilo pri podeljevan- ju koncesij v zdravstvu na obino- čju občine Slovenska Bistrica. 2a zasebno zdravstveno dejavnost so zaprosili dva zobozdravnika ter šest zdravnic s področja splošne in šolske medicine ter predšolske dis- panzerske dejavnosti. Vsem omen- jenim je Zdravniška zbornica Slo- venije izdala pozitivno mnenje Svetniki pa so pri tem morali upo- števati sklepe prejšnje seje sveta, ko so obravnavali strategijo razvo- ja javnega zavoda Zdravstveni do- ma Slovenska Bistrica, po katerih začasno, do spremembe strategije razvoja že omenjenega javnega za- voda, prenehajo podeljevati konce- sije na primarni zdravstveni ravni v okviru sprejete mreže zdravstve- nega varstva v občini razen za zo- bozdravstveno dejavnost pri odraslih ter dejavnost opravljanja nujnih sanitetnih prevozov. Tako so obema zobozdravnikoma dali zeleno luč za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, vsem šes- tim zdravnicam pa ne, kljub temu da so nekateri menili, da je to kra- tenje ustavnih pravic. Svetniki so bo tem sprejeli še sklep, da morajo v zdravstvenem domu do septem- bra pripraviti finančno analizo poslovanja in novelirati strategijo razvoja javnega zavoda Zdravstve- ni dom Slovenska Bistrica. Vida Topolovet jurovski dol / KMETIJSTVO Podbrdffe m fvnMNi - iimetijstvo je v Slovenskih goricah pomembna gospodarska panoga, ki pa se srečuje z velikimi strukturnimi problemi in razdrobljeno kmetijsko posestjo. To bo prišlo posebej do izra- za tudi ob vstopu naše države v Evropsko skupnost, saj 3,5 hektarjev velike kmetije ne bodo konkurenčne. Zato se mora slovenjegoriško kmetijstvo na vstop v Evropo temeljito pripra- viti, so med drugim povedali na nedavni okrogli mizi v Jurovs- kem Dolu. Na njej je sodeloval tudi vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dr.Franc Zagožen in med drugim načel tudi slabosti obstoječega zakona o demografsko ogroženih območjih. Ta ne upošteva vseh kriterijev in preveč enostransko obravnava podeželje. V Sloveniji je veliko površin zaraščenih, naselja se praznijo, prebivalstvo na podeželju pa se čedalje bolj stara. Odprta so tudi vprašanja denacionalizacije in vračanja zemlje, kmetijska politika ni dovolj racionalna, ukrepi države so premalo celoviti in neučinkoviti, so povedali nekateri kmetje v Jurovskem Dolu. Po- sebno poglavje je zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga zdaj po Zagožnovem mnenju še komajda branijo. Tudi kmetijske gozdarske zbornice očitno kmalu še ne bo, čeprav bi jo zdaj že nujno potrebovali. Slovenskogoriško kmetijstvo čakajo velike preiz- kušnje, kar velja za Slovenijo nasp- loh. Vsako slepo zanašanje na Ev- ropo bi lahko bilo pogubno, treba bo izdelati in sprejeti lastno dolgo- ročno strategijo kmetijske politi- ke. Zaradi znane razdrobljenosti kmetijske posesti bi morala okoli kmetijstva izdelati poseben pro- gram za vstop v Evropo država, ki bo morala poskrbeti tudi za učin- kovite ukrepe za ohranitev poselje- nosti podeželja. Zlasti mladi ljudje ne vidijo prave bodočnosti, zato bi se morali odgovorni zavzeti za pos- topno izenačevanje pogojev dela in preživetja v mestih in na podeželju. V Slovenskih goricah mladi zapuščajo vasi, čeprav se hkrati po občutni gospodarski krizi v začetku 90. let veča pritisk na ekonomsko šibke kmetije. Kmetijstvo že krepko občuti ve- like socialne težave, v osrednjih Slovenskih goricah se na primer kmetje že na veliko odjavljajo od socialnega in pokojninskega zava- rovanja. Birokracija se širi, dodat- ne probleme pa povzroča tudi slo- vensko članstvo v CEFTI. Množica kmetij je že preza- dolžena, veliko je najetih posojil v sosednji Avstriji, dajalci kreditov pa že grozijo z realizacijo hipotek. To pa je za Slovenske gorice lahko tragedija, so med drugim povedali na odmevni okrogli mizi v Jurovs- kem Dolu, ki sta se je udeležila tudi poslanca DZ Janez Kramber- ger iz Lenarta in Franc Pukšič z Destrnika. Zavzeli so se (zdi se, da dovolj resno) za učinkovit zakon o vzpodbujanju regionalnega razvo- ja. Njegov osnutek makroekono- misti zdaj še zavračajo, kar ni za- nemarljivo. Evropa bo torej velika preizkušnja, ki jo bo slovenskogo- riško kmetijstvo še kako občutilo. Zato dobre priprave ob pravem času ne bodo odveč. M.Toš TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuileta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, a 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: (062) 771-261, 779-371, 771-226: fakS (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za Informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteie Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvvw.radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si fCDNIK - Četrtek, 7. maj 1998 3 POffOC4MO, KOMENTIRAMO VEČJI PRIHODKI GOSPODARSKIH DRUŽB Gospodarske družbe na Ptujskem in no obnnočju občine Ormož so po podatkih ptujske podružnice Agencije zo plačilni promet Republike Slovenije v lanskem letu obračunale 20 144 milijard 429 milijonov tolarjev prihodkov, kar predstavlja 2,2-odstotni delež v prihodkih gospodarskih družb v Republiki Sloveniji. V primerjavi z letom 1 996 so se prihodki povečali za 15,2 odstotka. Gospodarske družbe občine Ormož, ki so predložile statis- tične podatke, predstavljajo po podatkih ptujske podružnice Agencije Republike Slovenije 16,8 odstotka vseh družb na njenem območju. V lanskem letu so obračunale za 21 milijard 159 milijonov tolarjev prihodkov, kar predstavlja 14,6-oclstotni delež vseh prihodkov oziroma povečanje za 9,7 odstotka v primerjavi z letom 1 996. Na območju upravne enote Ptuj je največ gospodarskih družb v mestni občini Ptuj. Delež prihodkov, ki so ga v Ionskem letu obračunale te družbe, znaša 36,2 odstotka, no- minalno pa so se prihodki v mestni občini povečali za 8,7 odstotka. Sredstva, ki so jih gospodarske družbe v mestni občini izkazovale konec prejšnjega leta, so znašala 64 mili- jard 785 milijonov tolarjev ali 64,7 odstotka vseh sredstev družb na območju upravne enote Ptuj. POMJADITI SVOJE VRSTE Na nedavnem občnem zboru turističnega društva Gomila, ki je lani praznovalo 50-letnico uspešnega dela, so pregle- dali delo v lanskem letu in sprejeli program dela za letos. Na- daljevali ^bodo urejanje turističnega doma, letos bodo uredili fasado. Želijo pa si tudi, da bi pomladili svoje članstvo. Po- dobno kot že nekaj let zadnjih let bodo tudi letos pripravili večjo prireditev ob dnevu državnosti in obletnici postavitve tretjega razglednega stolpa na Gomili. PRVOMAJSKA BUDNICA PTUJSKIH PIH/U.CEV Ptujska godba na pihala je tudi letos z budnico pričela svoj tradicionalni prvomajski obhod po mestni občini Ptuj. Na- daljevala ga je v občini Gorišnica, kjer so v Zagojičih zaigrali na slovesnosti ob 10-letnici prve zasebne trgovine NA Ptujskem, ki jo je pn/ega maja leta 1988 odprla Marta Modlic. Zaključek pa je bil letos pn/ič v gostilni Lovec na Dor- navski cesti. PO DVAJSETIH lETIH NOVE TURISTIČNE TABJE fot je povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek, bo mesto po dolgih dvajsetih letih le dočakalo nove turistično usmerje- valne table in smerokaze za turiste (pot na grad - v muzej in podobno). S tem bo odpravljena še ena ptujska turistična po- manjkljivost. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI Na programu je redna informativna oddaja z vrsto zanimivih prispevkov. Med drugim bomo videli prispevke s sloves- nosti v počastitev dneva upora proti okupatorju, o obisku ni- zozemske delegacije, o srečanju sociologov, reportažo z razstave Dobrote slovenskih kmetij, poročilo z odprtja razstav slikarja Jožeta Ciuhe in o gradnji železniškega mostu, poročilo s kolesarske dirke, glasbena gostja po bo Viktorina. Pripravila: MG Govori se ... mpA je kolesarska dirka z zapo- W>.,htesta mnoge razjezila, prebi- '^aUi četrti Ljudski vrt pa so za- dovoljni, ker so dobili novo as- faltno prevleko. Vsako slabo je za ^kaj dobro. "• DA so strmine okoli Ptuja Povzročale kolesarjem precej Preglavic. Precej preglavic pa ^odo povzročali okoliški griči tudi 'Voznikom motornih vozil, tam ^mreč raste z novim zakonom Prepovedano vino. ^^^h drzma letos po zaslugi no- mga prometnega zakona ne bo imela proračunskega pri- manjkljaja. ... DA je maj mesec ljubezni. Toda mnoge vrste ljubezni so se s prvim majem spremenile v prosti- tucijo: ljubezen do hitrosti in al- kohola je namreč potrebno drago plačati. ... DA postaja čas vse dragoce- nejši. Pomislite, kako dragocen je postal policijski čas čakanja v zasedi. ... DA pri novem prometnem za- konu ni videti lukenj. Morda so rešitev le luknje v sodih. ... DA se zaradi dobro plačanih prometnih prekrškov policiji ne bo več splačalo loviti navadnih pres- topnikov. ... DA bo prvi maj odslej poleg praznika dela tudi praznik trez- nih voznikov. ... DA nam ljudje v jeznih pismih pišejo o sodobnem novinarstvu, o sodobnem onesnaževanju okolja pa nič. GRUŠKOVJE / OB MEJNEM PREHODU Sporno zapornim so odstranili Pred prvomajskimi praznild, \ sredo, 29. aprila, nel^aj po poldnevu so ob mejnem prehodu Gruškovje, na stari lokalni cesti Kozminci - Gruškovje - Macelj, predstavniki občine Vi- dem po predhodnem dogovoru z Upravo za notranje zadeve čno odstranili avtomatizirano zapornico, ki je od osamosvo- jitve leta 1991, ko so jo postavili, močno ovirala lokalno gi- banje prebivalcev okoli 70 stanovanjskih hiš s tega območja. Kot je povedal komandir obmejne policijske postaje v Gruškovju Robert Bratkovič, so s tem olajšali težave lokalne- ga prebivalstva, vendar bodo v skladu z zakonodajo policisti tudi v bodoče strogo nadzirali gibanje občanov, še posebej tujcev, na tem obmejnem območju. Inšpektor za posebne naloge v referatu za mejne zadeve pri UNZ Maribor Jože Grah, ki je neposredno sodeloval v predlo- gu za odstranitev zapornice, pa je o tem dal nekoliko obširnejše pojasnilo: "Na podlagi svoje oce- ne ter pobude krajanov Zgornje- ga Gruškovja in Zetal je UNZ Maribor predlagala Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije odstranitev zapornice. Predlog za odstranitev je temel- jil na olajšavi prehoda domačinov, ki ne nameravajo potovati čez državno mejo, am- pak samo do svojega doma. Na podlagi soglasja ministrstva k odstranitvi zapornice je UNZ Maribor o tem takoj obvestila župana občin Videm in Majšperk. Z županom občine Videm, ki je nazadnje postavila avtomatizirano zapornico in je tudi njena lastnica, pa smo se dogovorili o fizični odstranitvi te zapornice za sredo, 29. aprila, opoldne. Ob tem moram poudariti, da zapornica, ki je bila postavljena takoj po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ni bila postavljena, da bi ovirala prehod domačinov, ampak da bi z njo preprečevali nenadzorovan prehod državljanov tretjih držav, razne ilegalne prehode in izogibanje mejni kontroli. Vseskozi smo ta problem reševali z raznimi olajšavami, od izdaje posebnih dovolilnic, ročnega odpiranja za- pornice s strani policistov do uvedbe naprave za daljinsko odpiranje zapornice, ki jo je fi- nancirala občina Videm. Policisti smo se vedno trudili, da bi čim manj ovirali prehod domačinov, čeprav so morali včasih tudi nekoliko počakati na prihod policista. Večina kra- janov je to razumela in ni bilo težav, nekateri posamezniki pa so bili pri tem nekoliko nestrpni in so zapornico tudi poškodovali in ovirali delo policistov. Da bi problematiko razrešili, smo se udeleževali zborov kra- janov Zgornjega Gruškovja in Zetal, bili pa smo tudi v neneh- nem stiku s predstavniki občin Videm in Majšperk." • Kakšni pa bodo ukrepi me- jne policije po odstranitvi spor- ne zapornice? "Prestop državne meje, če na- maravamo potovati v tujino, to- rej v Republiko Hrvaško, je mogoč samo na mejnem preho- du Gruškovje. Izjeme so dvo- lastniki, ki imajo svoja kme- tijska zemljišča ob državni meji. Ne glede na odstranitev zaporni- ce bomo predvsem iz varnostne- ga vidika - ugotavljanja in prep- rečevanja nedovoljenih migracij - na tej cesti oziroma obmejnem območju opravljali kontrolo tudi nadalje oziroma izvajali naloge varovanja državne meje, za kar imamo pooblastilo v zakonu o nadzoru državne meje in drugih predpisih s področja notranjih zadev. Zapornic zaenkrat ne bomo postavljali bližje mejni črti s Hrvaško. Problematiko pos- tavljanja zapornic na ceste in druge možne prehode prek državne meje s Hrvaško, kjer ni mejnih prehodov, bomo reševali po sprejetju sporazuma o obme- jnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško in po uradni določitvi državne meje in mejne črte med obema država- ma. Na UNZ Maribor smo prepričani, da smo z odstranitvi- jo zapornice na tej cesti prispe- vali k dobremu počutju in zado- voljstvu vseh krajanov, s kateri- mi si seveda tudi nadalje želimo dobrega medsebojnega sodelo- vanja, kot prispevek k varnosti vseh, ki živijo in delajo na tem območju." -OM Zapornica, ki je ovirala domačine na vsakdanjih poteh, je odstranjena. Foto: MZ M&M d.o.o., podjetje za telekomunikacije ISDN telefonske centrale Prodaja, montaža in servis telefon: 785-530-0 LJUBLJANA e v komis^ tbiavnegaf zbora o Cev/foisfvv Včeraj popoldan so na seji državnozborske komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije pod četrto točko obravnavali tudi la.stninsko preoblikovanje podjetja Čevljarstvo Kidričevo. Gani komisije so imeli pri obra\ navi te točke priloženo poročilo Agencije za prestruk- turiranje in privatizacijo o poteku dogodkov v zvezi z lastninjenjem Čevljarstva v zadnjih nekaj letih, dopis Neodvisnega sindikata Slovenije, podružnice Čevljarstvo in pa dopis Agencije republike Slovenije za plačini promet. TM 4 .; 1998 - TEBMili KULTURA, ŠIOBRAIEVANJE pravni nasveti / PISE: MIRKO KOSTANJEVEC Sodna kontrola upnnmih odlotb Nadaljevanje iz prejšnje šte- vilke • Kaj je upravna odločba Niti ZUP niti ZU ne definirata pojma "upravna odločba". Glede na zadevna stališča komentator- jev omenjenih dveh zakonov pa lahko zapišem: Upravna odločba je konkretni in posamični upravni akt (dejan- je), s katerim se rešuje konkretna upravna stvar in s katerim nasta- jajo določene pravne posledice o pravicah in obveznostih strank. Odločbo bi lahko opredelili tudi kot dejanje oziroma obnašanje upravnega organa (npr. molk), iz katerega je mogoče sklepati na odločitev o pravici ali obveznosti posamez- nika ali organizacije v kakšni upravni stvari. Z odločbo v upravnem postop- ku pa ni mišljen samo takšen akt, ki nosi naravnost tudi ime odločba in ima vse sestavne dele odložbe, temveč vsak akt, s kate- rim je bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti oziroma pravni koristi stranke v postop- ku. Zato so odločbe tudi akti, ki se na podlagi posebnih predpi- sov drugače imenujejo, kot npr. vozniško, prometno, obrtno itd. dovoljenje, potni list in drugo. • Upravni spor o upravnem sporu govorimo takrat, ko stranka zoper do- končno posamično odločbo up- ravnega organa vloži tožbo na pristojno sodišče, ki potem odloči o zakonitosti upravne odločbe. • Sodna kontrola upravnih aktov v bivši Kraljevini Jugoslaviji in bivši SFRJ v Kraljevini Jugoslaviji je bilo šest upravnih sodišč, eno tudi s sedežem v Celju. Takratni državni svet je bil vrhovno up- ravno sodišče in je kot instančni organ odločal o pritožbah zoper sodbe upravnih sodišč ter v prvi in zadnji stopnji o tožbah zoper ukaze in ministrske odločbe. V SFRJ je bilo odločanje o up- ravnih sporih poverjeno Vrhov- nemu sodišču Jugoslavije in vrhovnim sodiščem v socialis- tičnih republikah, ki so odločala o upravnih sporih v posebnih se- natih. • Sedanji predpisi o sodni kontroli upravnih odločb Tozadevne določbe, ki so se začele uporabljati 1. 1. 1998, vsebuje Zakon o upravnem spo- ru (skrajšano ZUS - Ur. 1. RS, št. 50/97), ki v svojem 97. čl. tudi določa, da se od 1. 1. 1997 v Re- publiki Sloveniji prenehajo upo- rabljati določbe Zakona o up- ravnih sporih (Ur. 1. SFRJ, št. 4/77 in št. 60/77 - popravek), ra- zen tistih, ki jih sedanji zakon še dovoli uporabljati. Tu je potrebno opozoriti, da ZUS uporablja le besedi "up- ravni akt", ne pa besedi "upravna odločba". V prvem odstavku 3. čl. ZUS je zapisano o upravnem aktu tole: "Upravni akt je po tem zakonu dokončni posamični akt, s kate- rim državni organ, organ lokal- ne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pra- vici, obveznosti ali pravni koris- ti posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku." • Kdaj je upravni spor dopusten Kolikor zakon ne določa dru- gače, je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je priza- det v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v predpi- sanem roku. Upravni spor ni do- pusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni odložila ali jo je vložila prepozno (4. čl. ZUS). • Kateri sodišči odločata v upravnem sporu in kje imata sedež v upravnem sporu odločata: I. na prvi stopnji: Upravno sodišče Republike Slovenije, če ni z zakonom drugače določeno. To sodišče ima sedež v Ljublja- ni, sodi pa na sedežu in na tehl^ zunanjih oddelkih: a) na oddelku v Celju območje sodnega okrožja Višjega sodišča v Celju; b) na oddelku v Novi Gorici 2^ območji sodnih okrožij Višjega sodišča v Kopru; c) na oddelku v Mariboru 23 območje sodnih okrožij Višjega sodišča v Mariboru. Nadaljevanje prihodnjič SL. BISTRICA / PRIBLIŽNO ENAKO ŠTE- VILO NAPOVEDI DOHODNINE KOT LANI DrŽava vrnila 140 mililonov tolarjev Pri izpostavi Davčnega urada Maribor v Slovenski Bistrici smo izvedeli, da je bilo letos vloženih približno enako število napovedi dohodnine kot lansko leto. Martin Modic, vodja bistriške izpostave, je povedal, da so lansko leto od predvide- nih 18.072 davčnih napovedi prejeli v zakonsko dogovorje- nem roku 17.558, 28 so jih davčni zavezanci vložili po roku, 109 pa na osebni poziv. 21 zavezancev je v lanskem letu vložilo prošnjo za odpis davka, za delni odpis 18 ter 54 za obročno odplačevabnje. V letu 1997 je znašalo doplačilo dohodnine 110.718.000 tolar- jev, vračil pa je bilo za 251.709.000 tolarjev, kar po eni strani po- meni, da je država akontacije davkov ob zaposlenih pobrala že med letom, drugo pa so prinesle davčne olajšave. Letos je bilo do roka vloženih 17.342 napovedi. Podatke na izpostavi že vnašajo v računalnik in računajo, da bodo najkasne- je do konca maja pričeli pošiljati odločbe za leto 1997. VT franc fidersek / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 18. Naše rofsfno leto 194S Veliko upanje se je polagalo tudi v simpatije ljudi v državah ljudske demokracije. Največ upanja je vzbujal vsesokolski telovadni zlet, ki je bil julija 1948 v Pragi, film o tem pa so vrteli tudi v ptujskem kinu v avgustu. Na zletu je sodelovalo čez 4000 mladih telovadcev iz Jugoslavije, med njimi četrtina Slovencev, tudi precej Ptujčanov. Vsi so se zbrali v Ljubljani, kjer so uskladili vaje za skupni nastop, 29. junija pa so s tremi vlaki skozi Madžars- ko odpotovali v Prago. Naši prizadevni filmski snemalci so z veliko mero iznajdljivosti posneli film "S Titovimi fizkul- turniki v Pragi". V njem so bile prikazane priprave fizkultumi- kov v Ljubljani, zborovanje na Trgu osvoboditve, vožnja po Madžarski, prihod na želez- niško postajo v Pragi, hladen uradni sprejem, potem pa po- vorka po praških ulicah s portretom Tita. Največ posnet- kov pa je bilo z nastopov naših telovadcev na stadionu in kako jim je čez 200.000 ljudi nav- dušeno ploskalo. Iz propagandnih razlogov so temu filmu dodali še dokumen- tarce s Titovih obiskov v pres- tolnicah - Pragi, Varšavi, Bu- dimpešti in Bukarešti - s pou- darkom, kako so ga množice povsod sprejemale z navdušen- jem. Po teh filmih pa so govori- li še neposredni udeleženci zle- ta v Pragi, ki so živo pripovedo- vali, s kakšnimi simpatijami so jih ljudje povsod toplo pozdravljali, jim stiskali roke in jih vabili v svoje domove. Iz tega so ljudje sklepali, da bodo vodstva v teh državah slej ko prej morala prisluhniti svojim ljudem in popraviti svoj odnos do Jugoslavije. V SZ in v države pod njenim vplivom so še odhajali na študij ali v uk mladi tudi z našega območja. V Zgodovinskem ar- hivu Ptuj sem zasledil dva pri- mera (OLO - Tajništvo, škatli 6 in 7). OLO Ptuj je 3. 8. 1948 poslal na Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS pismo z nas- lednjo vsebino: "Na našem okraju se je osebno zglasil Franček Kajnč in njegova žena Ljuba Ilič, oba študenta stro- jno-tehničnega inštituta v Har- kovu - SSSR in prosita za na- kaznice za nakup blaga. V SSSR študirata že dve leti in nista bila deležna redne preskrbe iz FLRJ, nimata pa rubljev. Prosita za nakaznice za nakup: Franček Kajnč: blago in pribor za 2 hlače, blago in podlago za zimski plašč, 1 par spodnjega perila in 4 pare noga- vic: Ljuba Ilič: podlaga za zimski plašč, 3 pare svilenih nogavic, svilo za eno žensko ob- leko, en par ženskih čevljev in 1 par gojzeric. Prosita, da se jima nakaznica izda čimprej, ker se prosilca nameravata že konec aprila vrniti v SSSR." V pojasnilo naj zapišem, da je bil Franček Kajnč - Iztok med NOB aktivist na ormoškem območju in vodja tehnike "Lacko", ko je delovala ta še v Muretincih. Takoj po vojni je bil sekretar okrajnega odbora OF Ormož, po združitvi okra- jev pa tajnik OLO Ptuj, na štu- dij v Sovjetsko zvezo pa je odšel v jeseni 1946. Iz dobesedno na- vedenega dopisa je tudi moč razbrati, kakšne so bile takrat razmere glede preskrbe pri nas in v SZ, kjer niti niso premogli blaga, da bi se dva študenta lah- ko oblekla, pri nas pa so nakaz- nice za tekstil in obutev delili skrajno varčno, o čemer je odločalo pristojno ministrstvo. Drugi primer: Med ministrstvoma za delo FLRJ in LR Poljske je bil sklenjen sporazum, da bo Poljska sprejela na šolanje v raznih strokah 500 mladih iz Jugoslavije. Tudi v ptujskem okraju so za to šolanje pridobili tri fante in jih 14. avgusta pos- lali v pripravljalni tečaj. Iz oh- ranjenega arhiva ni bilo moč ugotoviti imen teh treh fantov niti ne, ali so dejansko odšli na šolanje. Dejstvo je, da so se mnogi mladi, ki so bih na šolanju v SZ in drugih državah ljudske demokracije, že v letu 1949 začeli večinsko vračati v domovino in to kljub poli- tičnim pritiskom. Nekaj pa jih je nasedlo propagandi ali kloni- lo pod pritiski ter so ostali v tu- jini. Tudi doma se je lažni opti- mizem kmalu razblinil, ko se je gonja iz Moskve nadaljevala in stopnjevala, posebno pa še gon- ja iz držav ljudske demokracije, kjer so v letu 1949 tudi začeli procese proti "titoistom in dru- gim imperialističnim agen- tom". Stalin s svojimi poslušnimi izvajalci je začel uresničevati tisto, kar je bilo na sedežu Ko- minteme v Moskvi napisano kot navodilo za izvedbo revolu- cije in poslano vsem KP 9. maja 1941, torej pred Hitlerjevim na- padom na SZ. V teh navodilih je med drugim zapisano (ne vem sicer, ali je prevod točen in celovit): "Ko KP pride na oblast, naj sestavi široko vlado, ki bo na videz demokratična /.../ Ko se utrdi, je treba nas- protnike čimprej odstraniti, toda na način, ki bo imel demo- kratični videz /.../ Zatiranje in uničevanje notranjih nasprot- nikov izpeljati tako, da se jih postavi pred sodišče in tako op- raviči njihove aretacije v očeh demokratičnega sveta /.../" Poli- tični procesi na Češkem, Poljskem, Madžarskem, v Ro- muniji, Bolgariji in Albaniji potrjujejo, da so delali po naka- zanih navodilih. VKURBO SE m PRIPOROČLJIVO ZALJUBITI že dolgo velja rek, da je poli- tika kurba in da se slabo piše tistemu, ki se slepo zaljubi v tako kurbo. To so skozi zgodo- vino na svoji koži občutili mnogi ljudje, marsikoga je to stalo tudi življenje, zlasti v tota- litarnih sistemih 20. stoletja, kar še posebej velja za naci- fašizem in komunistični boljševizem. Pred pol stoletja so bridke izkušnje glede spečanja s politiko pridobivali tudi pošteno misleči ljudje na našem območju. Vsak, ki se pod silo razmer ali zaradi spleta raznih okolnosti znajde v objemu politike, zlasti še v raznih kriznih obdobjih, mora računati s posledicami, ki lahko nastanejo iz takega raz- merja. Revež je tisti, ki ne more vzdržati do konca, izgubljen pa tisti, ki pravočasno ne zazna, od kod je zapihal veter. Pa ne samo zato, da bi "obračal plašč po vetru", temveč predvsem zato, da se lahko pravočasno umakne v zavetrje. Podobno modrovanje o "poli- tiki - kurbi" sem prvič slišal go- voriti na glas v eni od sob ta- kratne gostilne Zupančič. Po nekajdnevnem zdravljenju sem bil odpuščen iz bolnišnice in čas do odhoda avtobusa prebil v gostilni. Tam je s svojimi prija- telji sedel Milan Turk, ki sem ga poznal kot okrajnega pover- jenika za trgovino in preskrbo. Bil je videti precej razburjen in od vina razgret. Med glasnim govorjenjem pri omizju je za- vpil: "Politika je kurba!" in trditev podkrepil z udarcem pesti po mizi, da so kozarci kar poskočili. Navzoči so ga začeli miriti in tolažiti, da naj si stvari ne jemlje k srcu, da se bo vse popravilo, saj "revolucija svojih otrok ne žre". Pripravili so ga do tega, da se je dvignil, in mu priporočali, da naj zadevo doma prespi. Eden od znancev njegovega omizja mi je mimogrede zašepetal: "Veš, hud dan je imel danes, zato mu ne smemo za- meriti." Bil sem radoveden, kaj takega se mu je tisti dan pripe- tilo, in se pozanimal pri znan- cih na poverjeništvu. Zvedel sem samo, da je bil tisto jutro izključen iz partije in razrešen funkcije poverjenika in da je to zaradi IB. Podrobnosti sem zvedel šele po desetletjih, ko sem v Zgodovinskem arhivu brskal po zapisnikih. Navajam nekaj podrobnosti: Mamiy nariši mi konja! Otrokom je risanje igra in učenje hkrati; likovno izražanje je pomembno za ot- rokov vsestranski razvoj. Pra- viloma so risarsko in slikarsko spretni otroci tudi sicer uspešni na različnih področjih. Z odraščanjem pa se razgubi veselje in ustvarjal- nost likovnega izraza - po- dobno kot zbledi pevsko nav- dušenje. Tako se odrasli po- gosto pridušajo, da ne znajo ri- sati, da nimajo posluha, čeprav so v otroštvu spodobno risali in peli. Običajno se izmažejo s posneto glasbo; zadrega nasto- pi, ko otroci prosijo: »Mami nariši mi konja!« ali »Dedi, nariši mi terenca!« ... Le malo je odraslih, ki bi brez besed, predvsem pa z veseljem, izpol- nili risarsko željo. Morda bosta novi slikanici, ki sta izšli pri založbi Mla- dinska knjiga, pomagali prebroditi risarske težave ot- rok in odraslih, zato ju predstavljam v današnji Tednikovi knjigarnci. Izbrala sem ju tudi zato, ker sta izšli v prevodu Ptujčanke (zdaj urednice pri Mladinski knjigi) Andreje Peček, ki je izdajo obeh tudi uredila. Slikanici KAKO NARIŠEŠ VOZILO in KAKO NARIŠEŠ ŽIVAL imata enak uvodni del, kjer avtorica Christine Smith navrže nekaj misli o likovnih materialih. Sledi priporočilo za vadbo os- novnih oblik, ki so nujne za uspešno učenje risanja, ter kratka vzpodbuda za mešanje barv. Pred nazornimi skicami avtorica še opozarja na po- membnost opazovanja pred- metov v naravi. Obe knjigi imata trinajst strani ter se zaključujeta z: »Upamo, da ti je bilo učenje risanja v veselje.« Čisto na koncu je zapis o ilustratorki in slikarki Christi- ne Smith, ki živi in ustvarja v očarljivi stari kmečki hiši na jugu Anglije. V slikanici Kako narišeš vo- zilo je predstavljenih devet vo- zil: osebni avtomobil, pre- kucnik, hrošč, terensko vozilo, cisterna, dirkalno in zaprto dostavno vozilo, športno vozi- lo in mešalec za beton. V drugi slikanici pa najdete devet živa- li: zajčka, kokoš s piščančki, muco, ribo, želvo, žrebička, pujska, ptička in psička. Des- ne strani knjige nosijo ce- lostransko barvno ilustracijo, leve pa so razdeljene na šest enakih polj, ki prikazujejo postopno risanje vozila ali živali z velike slike. Pod šesti- mi kvadratki je polje s ko- ristnimi nasveti, na primer: Vodoravne črte dajejo občutek hitrega gibanja, nagnjene črte dajejo občutek velike hitrosti. Obe slikanici sta pripo- moček za enostavno risanje in slikanje ter za pridobivanje os- nov risarskih elementov. Za- gotovo slikanici nista namen- jeni natančnemu prerisovanju ali celo kopiranju, zato nikar tega ne zahtevajte od otrok. VABILO NA PRAVLJIČNO URO Danes bo PRAVLJIČNA URA namenjena cvetočemu mesecu maju. Pridite ob se- demnajsti uri v pravljično sobo mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 35. Vstopni- ne ni, copatki pa so zaželeni. Ullana KlemeniH 5 KULTURA, IZOBRAŽeVAHiE ^0pNIK - Četrtek, 7. maj 1998 IHtERVJU / ŠKOF DOKTOR VEKOSLAV GRMIČ 'tlovek iepo svo/i naravi iskale€ resni€e, ki pa /e nikdar ne more dokonino naHi nedavno je izšlo pri ljubljanski založbi Unigraf najnovejše jelo škofa doktorja Vekoslava Grmiča z naslovom Iskanje res- nice. To je zbirka člankov in razprav, razdeljenih na pet te- piatskih delov: Razmišljanje o veri, Moralni kompas v člove- l(U, Duhovno-verska odgovornost za naravo. Zvesto pričevanje iiL narod in Zgodovina nas uči. Medtem ko prva tri poglavja obravnavajo versko-moralne teme, sta zadnji posvečeni aktu- alnim družbenim \prašanjem in sedanjim odmevom na dogod- ile slovenske polpreteklosti. Konec aprila je dr. Vekoslav Grmič predstavil knjigo tudi na Ptuju, in sicer na povabilo lOijižnice Ivana Potrča, v mali dvorani Narodnega doma, ki so jo obiskovalci napolnili do zadnjega kotička.. "Človek je po svoji naravi iskalec resnice, ki pa je nikdar ne more dokončno najti, temveč jo mora vedno dlje iskati, saj je resnica luč, ki razsvetljuje temo, a je nikdar popolnoma ne prežene. To velja še posebej za zadnjo, najvišjo Resni- co, ki včlenjuje na svoj način vse druge resnice. Ta zadnja Resnica presega naš razum in ostaja zanj skrivnost, čeprav ga ne pusti neprizadetega, ampak ga nenehno vznemirja in spodbuja k iskanju, tako da je mogoče dosegau mir za ceno nemira." (iz knjige Iskanje resnice) TEDNIK: Pred kratkim ste iz- dali knjigo z naslovom Iskanje resnice. Kakšno resnico imate v mislih: zgodovinsko, občečloveško, versko? Dr. V. Grmič: "Resnice so na tak način, kot jih vi sedaj predstavljate, seveda različne. Za spoznanje vseh resnic pa velja, da nihče ne more reči, da je resnico tako spoznal, da ne more ničesar novega več spoznati. Mi se resni- cam namreč samo bližamo. Zaradi lega se dogaja, da zagovarjamo različna spoznanja resnice. Nekaj dragega so dejstva. Edini smo si v tem, da spoznamo neko dejstvo, loda kljub temu je vprašanje, kako 10 dejstvo razlagamo. Tu smo zo- pet različni. Tako si torej tudi gle- de dejstva nismo edini. Pa v dejstvih se še najprej zedinimo. Tisto, kar se je zgodilo, se je zgodi- lo in ne more biti, da se ne bi zgo- dilo. Vprašanje pa je, kakšni so vzroki, ki so privedli do dogodka, vprašanje je, kako razlagamo po- men dogodka ... Resnico je mogoče tem globlje spoznati, čim globlje smo pripravljeni na dialog, čim bolj priznamo, da smo res različni in nas različnost lahko celo boga- ti." TEDNIK: Dejali ste, da se tudi Bogu samo bližamo, da ga ne mo- remo prav spoznati. Govorili ste tudi o dvomu, ki je dovoljen kristjanom... Dr. V. Grmič: "Seveda. V Bogu to še na poseben način velja, da ga nikoli ne moremo povsem spozna- ti in reči, takšen je in nič dru- gačen. Kajti največji filozofi govo- rijo o tem, da je vrhunec spoznanja v tem, da Boga ne spoznamo. Gre celo tako daleč, da moramo biti strpni tudi do tistih, ki Boga enos- tavno zanikajo. Ker tisto, kar lah- ko o Bogu spoznajo, o tistem mo- rajo zmerom znova reči: Ne, to ni Bog. In zato končno pride do tega, da pravzaprav Boga ni. Važno vlo- go pri tem imajo življenjske izkušnje. Eden bo na podlagi Škof dr. Vekoslav Grmič na Ptuju Dr. Vekoslav Grmič je ro- jen leta 1923 v Dragotirt' cih pri Vidmu ob Ščavnici. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in na Ptuju, Teološko fakulteto pa končal v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral. Bil je docent, redni in nato iz- redni profesor na Teološki fakulteti ter župnik na Vranskem. Posvečen je bil za škofa, od leta 1980 pa je naslovni škof in od leta 1991 upokojeni profesor. Izdal je več knjig, med nji- mi Med vero in nevero, Isf kanje in tveganje. Resnica iz ljubezni, Življenje iz upanja. Kristjan pred izzi- vi časa, Moja misel ... Kot predstavnik katoliške levi- ce se zanima za vprašanja modernega ateizma, družbeno angažirano teo- logijo, zavzema se za dia- log rmd Cervijo in državo izkušenj prišel do spoznanja, da Bog je, drugi pa bo imel takšne izkušnje v življenju, da bo prišel do prepričanja, da Boga ni. Eden in drugi bosta navajala razloge, za- kaj da Bog je in zakaj da ga ni. Eden veruje, drugi ne veruje. Zato moramo tudi tukaj znati drug dru- gemu prisluhniti in tako poglabljati svoje spoznanje o Bogu. Res pa je, da ni pomembno spoznanje o Bogu, pač pa je po- membno življenje. Ali živim, ka- kor verujem, ali ne živim. Ali pos- lušam svojo vest ali je ne pos- lušam. Tudi Kristus govori v zadnji sodbi, da nas bo sodil samo po tem, kakšni smo bili do svojega bližnjega: ali smo ga ljubili ali smo ga sovražili. Kar ste storili, ste meni storili, česar niste storili, tudi meni niste storili. Samo to bo važno." TEDNIK: V knjigi pišete in nocoj ste govorili tudi o zgodovi- ni, o politiki. Ali menite, da se slovenska Cerkev dovolj, preveč ali premalo ukvarja s politiko? Dr. V. Grmič: "Najbrž mislite na uradno Cerkev ali pa na cer- kveno vodstvo. Moram reči, da imam večkrat vtis in da je tudi de- jansko tako, da se preveč ukvarja s politiko. Da se preveč povezuje samo z eno stranko, s tisto, ki ji je najbližja. Da torej preveč vodi strankarsko politiko. In s tem ljudi ločuje, namesto da bi jih povezova- la. Naloga uradne Crkve bi bila, da opozarja na moralo v politiki, ali je v politiki morala upoštevana ali ne. Ne pa, da bi se povezovala z eno ali drugo stranko. To je napačno. To pa dejansko nekateri počenjajo, in to celo v taki meri, da moremo naravnost govoriti, da jim gre za neko politikantstvo in ne za politiko v pravem pomenu besede. In da sejejo razdor med slovenski narod, ne pa da bi ga povezovali." TEDNIK: Znana misel je, da ko je Cerkev močna, je vera šibka in obrnjeno. Na kateri točki smo v Sloveniji po Vašem mnenju danes? Dr. V. Grmič: "Imam izkušnje od leta 1945. Upal bi reči, da smo na nižji stopnji kot takrat, ko je bila Cerkev potisnjena na stranski tir, ali pa, ko se ji je godila očitna krivica. Tisti časi so bili pravzaprav milost za Cerkev, ker se je ukvarjala predvsem z duhov- nimi rečmi, s pastoralo. Tudi du- hovniki so mislili na to, da morajo predvsem dajati zgled, ker bodo lahko samo z zgledom kaj dosegli, ne pa kako drugače." TEDNIK: Vrniva se k resnici. Čez mesec dni bo za Vami 75 let življenja. Menite, da je bližina resnici zelo povezana z modrost- jo, ki jo dobiš z leti? Dr. V. Grmič: "Gotovo tudi z leti. Če je nekdo stalno v tem, da išče stvari, da išče resnico in da jo poglablja, potem je to gotovo po- vezano z leti in z modrostjo, ki si jo tudi pridobiva na tak način. Ne bi pa nikakor hotel, da bi dosegel točko, v kateri bi lahko rekel: zdaj pa se mi ni treba več zanimati za stvari. Nobeno spoznanje ni do- končno, vedno se pojavljajo tudi dvomi. Značilno za vero je, da je stalno ogrožena od nevere. In člo- veku je potrebna posebna Božja pomoč, da vero ohrani. Milost pra- vimo temu." TEDNIK: Želite povedati še kaj knjigi na pot? Dr. V. Grmič: "Želim, da bi lju- di spodbudila k temu, da bodo iskreni iskalci resnice in da bodo resnico iskali v medsebojnem po- govoru z drugimi ljudmi, s tistimi, ki morda čisto drugače mislijo, in z neprestanim kontaktom z ljud- mi, ki smo različni. Čim bolj smo različni in čim bolj drug drugega upoštevamo, tem lažje pridemo do globljega spoznanja resnice." Milena Zupanii PTUJ / AKTIVNOSTI EKONOMSKE SOLE Ni se vsega konet Gledališka skupina Ekonomske šole Ptuj se je v domačem gledališču predstavila s "pokopališko komedijo" Toneta Partljiča Nasvidenje nad zvezdami. Igro je skupaj s tremi profesoricami pripravilo devetnajst dijakov vseh letnikov Ekonomske šole. Vaditi so pričeli novembra lani, predstava pa je doživela premierno uprizoritev 14. aprila in sojo dos- lej že štirikat ponovili. Delo, ki si ga je doslej ogledal dobršen del dijakov EŠ, so mladim igralcem pomagale ustvariti profe- sorice Breda Ronko in Silvija Ja- vornik, ki sta tako poskrbeli za režijo in prilagoditev teksta tu- kajšnjemu občinstvu (tekst sta ne- koliko priredili in skrajšali ter vnesli domače narečje), ter Vesna Emeršič, ki je prevzela skrb za kostume in sceno. Za gledališko skupino EŠ je iz- vedba te Partljičeve komedije v bistvu eden izmed prelomnih tre- nutkov - do sedaj so se namreč predstavljali s projekti, ki so jih sami napisali, zrežirali in uprizori- li, tokrat pa so se morali spoprijeti z izzivom, ki ga nudi znano delo uveljavljenega pisatelja. In medtem ko so mladi kulturniki pridno vadili izgovarjavo, se učili kretenj in mimike ter po nasvetih mentoric osvojili gibanje na odru, jim je Tovarna volnenih izdelkov Majšperk pomagala z blagom za kostume, hišniki ŠC Ptuj pa so na- redili preostali del scene. Po petih mesecih vaj in prijetnega druženja je prišel čas nastopov - nastopov, ki jih je sproščeno občinstvo pre- kinjalo s salvami smeha in pospre- milo z gromkimi aplavzi. Ko so se v gledališču spet prižgale luči in so se igralci prišli poklonit, sem lahko z obrazov lju- di razbral dve vrsti radosti in zado- voljstva: prvo pri sproščenih in nasmejanih gledalcih, ki so z občudovanjem ploskali naravnost sijočim nastopajočim, ti pa so se z očitnim olajšanjem in ponosom pričeli zavedati, da njihov trud ni bil zaman in da so dosegli svoj cilj - uprizoriti odlično predstavo. V komediji Nasvidenje nad zvezdami so zaigrali: Dejan Kla- sinc (direktor), Peter Hrga (igra- lec), Robert Pišek Jožko), Heidi Zelenik (Jelka), Tatjana Kozel (Julka), Sonja Amuš (Antonija), Matej Lenart (Pepsi), Maja Ha- saj (Vera), Anja Pohorec (Tinka), Tadeja Ravšl (Cita), Suzana Janžekovič (šepetalka), Bernarda Jančar (Amalija), Iztok Brlek (Mišo), Sandi Hudžar (grobar), Sašo Petek (Janez okostnjak) ter |anja Košar, Polona Arbeiter, Zana Cvetko in Maja Kolednik kot okostnjaki. Martin Korošec Igralci med igro Nasvidenje nad zvezdami. Foto: Langerholc Marjan TOŠ / 15 Sokolsko drušfvo Lenart Opombe 77 Orel - Slovenski katoliški ta- bor na Štajerskem je z letom ■•900 začel izgrajevati zelo po- dobno in uspešno mrežo mla- »^inskih organizacij, kot so bile •mladinske zveze in dekliške zveze ob že obstoječih katoliških izobraževalnih bralnih društvih. Pobuda za ustanovitev katoliških fniadinskih telovadnih društev po Zgledu Sokola je prišla iz vrst šta- jerskih Slovencev. Po/i, ki je izre- '^ef to zahtevo, je bil Radoslav •^emec od Sv. Jurija ob Ščavnici. Dokončno pa je ustanovitev telo- ^^dnih odsekov pri že obstoječih •^atoliških društvih predlagal 4. 9. '905 v Mariboru predsednik Slo- venske krščanske socialne zveze Štajersko dr. Anton Korošec. 78 Dr. Anka Vidovič - Miklavčič: •^atek pregled mladinskih orga- ^izacij v meščanskem taboru na lajovenskem 1929-1941 79 Po razpustu Orla in Orlic decembra 1929 se je katoliška mladina zbirala pod okriljem kul- turno-prosvetne organizacije Prosvetne zveze, ki je zajemala vsa katoliška prosvetna društva posebej v ljubljanski in posebej v mariborski škofiji. Mladeniči so ustanavljali fantovske odseke (FO), imeli so svoje glasilo Kres (1930-1941), dekleta pa so se zbirala v dekliških krožkih (DK), svoje prispevke pa objavljale v listu Vigred (1923-1943) s podnaslovom ženski list. Poleg lantovskih večerov" - fantovskih sestankov, so gojiti šport, ker pa je bila telovadba domena Sokola, so ie-to oblasti fantovskim odse- kom prepovedale. FO so prirejali tudi akademije in drugo prosvet- no-kutturne prireditve ter mla- dinske tabore za posamezna območja. Ko je postal dr. Anton Korošec v novi Stoiadinovičevi vladi notranji minister (1935), so julija istega leta nemudoma obnovili obe PZ in decembra tega leta še Kmečko zvezo, bivši privrženci SLS pa so vstopili jese- ni 1935 v vsedržavno stranko Ju- goslovansko radikalno zajednico (JRZ - ta je zmagala tudi na zadnjih volitvah leta 1938 na območju sedanje občine Lenart). Skupaj s PZ so se obnovili tudi FO in DK v obeh škofijah, na občnem zboru 1937 so se FO odločili za samostojno in enotno fantovsko organizacijo - združili so se v Slovensko fantovsko zvezo, vendar še nadalje upo- rabljali ime Zveza fantovskih od- sekov (ZFO). Z novimi pravili 1938 so dobili uradno potrditev ministrstva za telesno vzgojo iz Beograda. ZFO je postala huda tekmica državnega Sokola v Dravski banovini. Uniformirani člani FO so sodelovali na ljudskih taborih in shodih, ki so cesto ime- ti tudi strankarsko obeležje. VIRI IN LITERATURA: 1. Zgodovina Slovencev, Ljubl- jana 1979 2. Ivan Prijatelj, Slovenska kul- turno-politična in slovstvena zgo- dovina, Ljubljana 1956 3. Etbin H. Costa, Statistični pregled vseh slovenskih čitalnic (Letopis matice Slovenske 1869) 4. Krajevni leksikon Dravske ba- novine, 1937 5. Sokoli in Orli na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, Muzej narodne osvoboditve Maribor, 1993 6. Sokolsko društvo Sv. Lenart v Slovenskih goricah 1908 - 1938, Kamnik 1938 7. Kronika OŠ Lenart 8. Kronika OŠ Cerkvenjak 9. Spominski zbornik družbenih organizacij Cerkvenjaka, Cer- kvenjak 1964 10. Kronika ob 50-letntci LD Le- nart. Lenart 1995 11. Zbornik ob 40-letnici GZ Le- nart, Lenart 1995 12. Igor Žemljic. Čitalnice in bralna društva severnih Slovens- kih goric do leta 1914 13. Bogo Teply, Narodnostni in politični boji pri Lenartu v deset- Med Muro in Dravo, Maribor 1968 14. O. Itaunig, Moje življenje I. - IV. 15. A. Kraigher, Kontrolor Škro- bar, Ljubljana 1950 16. A, Kraigher, Kontrolor Škro- bar, Maribor 1973 17. Pisma I. Cankarja 11. Ljublja- na 1948 18. Marjan Toš, Dr. Milan Gorišek - gonilna sila Sokolskega društva Lenart, Večer, 16. januar- ja 1995 19. Ožbolt Itaunig, Dogodki pri Sv. Lenartu v času preobrata 1918, tipkopis, MK Lenart 20. Ožbolt Itaunig, Dogodki v Sv, Lenartu za časa preobrata, MK Lenart 21. Odhod priljubljenega sodni- ka v pokoj; Slovenec 10.2,1940 22. Govor ravnatelja OŠ Lenart Milana Močnika ob 200-letniC! šolstva v Lenartu, Lenart 1959 23. Marjan Toš, Lenart med prvo svetovno vojno, PA Maribor 1978 24. Marjan Toš, Oris okupacije in NOB na območju sedanje ^jbčin^JL^najt^r^^ tem območju, Maribor 1992 25. Spomenica učiteljskega zbora meščanske šole A, Ašker- ca pri Sv, Lenartu v Slovenskih goricah, januar 1937 26. Arhiv Sokolskega društva Lenart, zapuščina D. Poliča. MK Lenart 27. O. itaunig - Razstava ob 50. obletnici smrti; MK Lenart, febru- ar 1995 28. Marica Kramberger, ustni vir 29. Franc Rogt, ustni vir 30. Majda Dougan, ustni vir 31. Župnijska Kronika župnije Sv. Lenarta 32. A. Vidovič - Miklavčič, Kra- tek pregled mladinskih organiza- cij v meščanskem taboru na Slo- venskem 1929- 1941 33. S. Vrišer, Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med leto- ma 1863-1941 34. F. Ljubelj, Za sokotskim pra- porom; Ljubljana 1985 35. Slike iz štajerske zgodovine. Gradec 1908 6 četrtek, 7. maj 1998 ■ TEDNIK sem ter tja - PO NAŠIH OBČINAH Videm - ure/enosf že prevladuje Videm pri Ptuju je isredišče največje novonastale občine na; ptujskem območju. Kakih deset kilometrov od Ptuja ždi pod haloškimi griči, ki se takoj prek Dra\inje dvigajo nad občins-^ kim središčem in dajejo lo-aju in občini pomemben pečat vino-, rodnosti, turistične zanimivosti, pa tudi nerazvitosti. Pos-i tavljalci tabel za haloške vinske turistične ceste so veliko tablo, postavili kar pri vhodu v center Vidma in ga tako postavili Haloze, čeprav center bolj sodi v ravninski, razvitejši del: občine, cesta skozenj pa ni vinska turistična, temveč pomem-; bna povezava s sosednjo hrvaško državo. Cesta skozi Videm je torej držav- nega pomena, zato je njeno ne pre- več dobro stanje pripisati državi. Videm je strnjeno naselje, v stro- gem centru že kar preveč strnjeno, tako da za večje zelene površine med zidovi ni prostora. Naselje, ki ima danes okoli 450 prebivalcev. se je z novejšima deloma raztegni- lo v smer proti Pobrežju in na des- no stran Dravinje, kjer je zraslo prijazno naselje sodobnih hiš, ki popravijo prvotni vtis gneče v stro- gem centru (in ki pravzaprav niso Videm, ampak Dravinjski Vrh). Skrbna roka se v Vidmu pozna na vsakem koraku: od pokopališča dalje so zgrajeni pločniki in pos- tavljena cestna razsvetljava. Večina stavb je novejšega datuma, da je naselje nastalo že v desetem stoletju, danes ni mogoče opaziti po ničemer. Prve vtise o Vidmu nekoliko zmoti blok na desni, ki daje star, izmučen videz in bi ga bilo potrebno pomladiti, prav tako še nekaj stavb v nadaljevanju. Prav v jedru je opaziti živahno gradbeno dejavnost sedanjosti in kako leto nazaj. Najprej velik ob- jekt, ki pravkar nastaja, nato povsem nova in moderna osnovna šola, do podrobnosti prenovljena zunanjost cerkve in še po sveži barvi dišeča občinska zgradba. Slednja je precej zakrila haloški pogled na lepo cerkev sv. Vida, ki izhaja iz 15. stoletja. Cerkev ima pravzaprav nesrečo, da se s svojo lepoto ne more postaviti pred obis- kovalci Vidma. Tudi s prednje Romanska cerkev sv. Janža. strani jo zakriva zgradba, precej stara in nič kaj prijaznega videza, od zadaj pa pogled nanjo zakriva še starejša, že razpadajoča zgradba, ki z delnim obzidjem sodi k cerkvi. Okolica šole in cerkve, pa tudi no- vega gasilskega doma je urejena. Da ne govorimo o okolici občinske stavbe in o njej sami, ki je povsem sveže "zlikana". Nov asfalt, bleščeče stopnice, okolica, zasaje- na z okrasnim gmičevjem, celo rože na oknih, čeprav objekt v času najinega obiska še ni bil naseljen. S čistočo kraja si dajo v Vidmu kar precej opraviti, saj je bilo videti precej ljudi, ki verjetno prek Marija Cafuta Andrej ŠtrucI Leopold Pernek Cerkev sv. Vida so obnovili pred časom Za obnovoljeno cerkvijo propada nekdanji župnijski dom Pokopališče v Vidmu je s tlakovanimi potmi dobilo nov izgled. Utrinki s šturmovskih divjih odlagališč Pogled na Videm z Dravinjskega Vrha; desno ob mostu je nova občinska zgradba. javnih del skrbijo za urejenost. Tako Vidmu skorajda ni kaj zame- riti, tudi bližnji okolici ne. S Podlehnikom ga po vrhu haloških gričev povezuje lepa asfaltna cesta, ki jo lahko mirno imenujemo vinska, le turistična ne, saj o kaki turistični ponudbi ob njej ni mogoče govoriti. Slaba vest videmskega občinske- ga središča pa bi lahko bilo območje Šturmovcev. Narava je si- cer lepa, tudi cesta proti Marko- vcem je asfaltirana in ima široke, utrjene in posute bankine. Le sme- tišča, ki jih je v Šturmovcih precej, kazijo dober vtis o urejenosti. Potrebno pa je priznati, da so sme- tišča sedaj redkejša kot pred leti in tudi bolj skrita, so pa vendarle kričeč dokaz slabega odnosa ljudi do lepe narave. Črno odlagališče sva opazila tudi na desnem bregu Dravinje, nasproti urejenega parka sv. Frančiška, nedaleč od prav tako urejenih župnijskih poslopij. Kritično besedo je mogoče reči tudi o romanski cerkvici sv. Janža nad Vidmom, ki je nekoč igrala vlogo grajske kapele. Ob vsem, kar je videti v spodnjem delu Vidma pa ne gre dvomiti, da je njena obnova le vprašanje časa. Že omenjeno pokopališče je na zahodnem, vstopnem delu Vidma. Ograjeno je z visoko, zidano grajo, ponaša pa se tudi s sodobno, nekaj let staro vežico in asfaltnim, s ci- presami ograjenim parkiriščem. Tudi na pokopališču je neverjetno število cipres, ki kažejo podobno skrbne negovanosti. Osrednja pot pokopališča je tlakovana, prav tako pot do vežice. Prostor med grobovi je posut z drobljencem, vendar je skozenj marsikje, predvsem ob ograji, pogledal plevel. Za odpadke so nameščeni zabojniki, za poko- pališčem je tudi velik smetarski za- bojnik. Kljub temu je ob njem na tleh videti nekaj ostankov pokopa- liških lučk. Precej moteče je skla- dišče Telekoma ob zahodni ograji pokopališča, ki moti njegovo si- ceršnjo spokojnost in urejenost. BESEDA DOMAČINOV Marija Cafuta, Pobrežje: "Vse je lepo urejeno: občina, šola, cer- kev. Trgovine so v redu, imamo tudi banko, mesnico. Ničesar v Vidmu ne morem kritizirati." Andrej ŠtrucI, Tržeč: "Občin- ske stavbe niso zgradili na pravem mestu, morala bi stati prav v cent- ru. Videm se mi zdi malce zapuš- čen, slabo čiščen, predvsem v zini' skem času. V vaseh imamo to bolje urejeno. Center bi moral biti bolj zelen, posebej pa me moti, da so pločniki polni avtomobilov." Leopold Pernek, Videm: "Občina je v redu, prav tako šola, trgovine. Nič ne pogrešam. Imamo pločnike, razsvetljavo, urejen od- voz smeti, za vse je poskrbljeno." Jože BraiH Tatjano Mohorko 7 PO NAŠIH MMAJIH pTUJ / ŠE O RAZSTAVI DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ pobrale videlo deset Hsoi obiskovakev gazstava Dobrote slovenskih kmetij je ena od tradicional- nih ptujskih prireditev. Letos si jo je ogledalo nekaj čez jeset tisoč obiskovalcev, kar je manj, kot so načrtovali or- ganizatorji, lo pa pomeni, da bo na tem področju še potrebno precej delati, čeprav so v pripravah na deveto razstavo promocijske aktivnosti pričeli že lani - na sejmu Gost tur. Če seštejemo letošnje obisko- valce pustnih prireditev na ptujskem in dobrot, je številka 2e okrog 130 tisoč, 170 tisoč obiskovalcev pa naj bi si letos po napovedih GIZ Poetovio vivat ogledalo ptujske prireditve. Tekst: MG Fotografije; M. Ozmec Terezija iVIeško, vodja razstavnega prostora letošnje razstave, in Peter Pribožič, predsednik organiza- cijskega odbora 9. razstave, sta po razstavi popelja- la ministra za malo gospodarstvo In turizem Janka Razgorška, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano Cirila Smrkolja In župana mestne občine Ptuj Miroslava Lucija. Razstavo si je ogledala vrsta znanih Slovencev, med njimi direktor Ljubljanske borze dr. Draško Vesellnovič, predsednik SKD Lojze Peterle, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, predsednik Mariborske turistične zveze Anton Rous in drugI. Dobrote naših kmetij v steklenicah. Letos so kmetije prvič v ocenjevanje dale tudi vino, kar je naredilo letošnjo razstavo še bogatejšo. Po besedah mag. Antona Vodovnika s Kmetijskega zavoda Maribor, ki je predsednikova! komisiji za ocenjevanje vin naših kmetij, je to pridobitev za kmetije, ki se ukvarjajo z vinogradništvom In vinarstvom, saj se bodo le kme- tije med seboj potegovale za najvišja odllčja in s tem za možnost promocije dobrega vina. Krušni Izdelki so bili letos na ogled "prerezani", da jih je bilo mogoče pogledati tudi v notranjost. Lani ni bilo tako, zato so obiskovalci negodovali. Na letošnji razstavo so se predstavile tudi nekatere stare obrti. Na fotografiji je znamenita klekljarica Julka Furtuna. /Vagrmftio lurislimo vprašan/e Podatki o turističnem obisku na Ptujskem v prvih štirih mesecih so vzpodbudni. Podjetje Ptujske vedute, ki se je specializiralo za vodenje po mu- zejskih zbirkah, turistične skupine pa vodi tudi po mestu, je po gradu v tem obdobju popeljalo 3500 obiskovalcev več kot v enakem obdobju prejšnjegai leta. Za 25 odstotkov pa so v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali obisk tudi v ptujskih Termah, kjer so v zadnjih aprilskih dneh že napolnili z vodo tudi olimpijski bazen. V zadnjem času pa smo priče nezadovoljstva obiskovalcev Ptuja in okolice, ker jim v Turističnoinformativnem centru v Ptuju ne morejo postreči s prospektom Ptuja, ki je pošel že pred dobrim mesecem. Prospekt je namreč eden od turis- tično-informativnih edicij, ki jih obiskovalci Ptuja prejmejo brezplačno. V tem tre- nutku to vrzel zapolnjuje katalog o turistični ponudbi Ptuja in okolice. Prospekt naj bi ponatisnili v stari varianti z nekaterimi popravki do srede maja. Lani je na Ptujskem oziroma na območju upravne enote Ptuj prenočevalo 20.039 gostov. Po tem podatku smo vpraševali v prejšnjem nagradnem turis- tičnem vprašanju. Ker pravilnega odgovora nismo dobili, bomo vstopnice za ko- panje v ptujskih Termah podelili za pravilen odgovor na današnje turistično vprašanje. Vprašujemo, kateri znani slovenski slikar trenutno razstavlja v Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 14. maja. Nag- rada za pravilen odgovor so poleg vstopnic za Temne še brazplačne vstopnice za ogled muzejskih zbirk in katalog slikarja Ciuhe. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri znani slovenski slikar trenutno razstavlja v Ptuju? Grad ostaja osrednja turistična privlačnost Ptuja. : Foto: Goznik _ j Alojz Korenjak s Ptuja je pri- nesel v naše uredništvo zanimi- vo cvedico, ki ji je poleg nas- tavkov za cvetove zrasel tudi skoraj za pest velik jajček. Veli- konočni jajček? Našel jo je nam- reč na veliko noč na močvirnem travniku. Katera cvedica neki je to, smo ugibali. Odgovori so bili zelo različni. Morda je mesoje- da; ko bo priletela mušica, se bo iajček odprl in jo požrl. Morda se skriva v jajčku gnezdo pajkov ali kakšnih drugih živali. Morda gre za kakšno sevanje in raste ob Rogoznici več takih zmaličenih rasdin. Nekdo je menil, da je mogoče strupena in da je ne smeš prijeti z golo roko. In tako naprej, vse dokler niso biologin- je iz gimnazije pojasnile, da je to grabljišče, cvetlica, ki množično raste po naših travnikih. Res pa ima zelo nenavaden izrastek na steblu, ki nam je vsem vzbudil domišljijo. Tudi to se zgodi. MZ 8 ( A -.■.„•• i m - TEDNIK KVirUUA, IZOBMAIMVANSM sveta trojica / ŠOLARJI ZA CISTO OKOLJE Zaskrblieni ob dnevu zentJJe Na osnovni šoli pri Sveti Tro- jici v Slovenskih goricah že dalj časa skrbijo za ekološko osveščanje in vzgojo učencev. Učitelji si nenehno prizadeva- jo,da bi mladim vcepili v glavo odgovoren odnos do okolja,do žive in nežive narave. K temu veliko prispeva tudi več interes- nih dejavnosti in krožkov. Med najbolj delavnimi so mladi ribiči, ki jih vodi mentor Bogol- jub Kšela. Pa ne samo ribiči, tudi drugi učenci so zares skrbni varuhi okolja.Ob letošnjem dne- vu zemlje so družno z učitelji in tehniškim osebjem šole pripra- vili veliko čistilno akcijo. Počis- tili so okolico šole, vrtca in šols- kega igrišča, lotili so se zbiranja večjih odpadkov in za nameček polepšali še asfaltne površine pred šolo.Ravnatelj trojiške šole, sicer tudi znani kulturni delavec in pevovodja Darko Škerget nam je povedal, da so bili učenci izjemno pridni in domiselni.V fotoobjektiv smo jih ujeli, ko so končevali delo pred šolskim dvoriščem. Besedilo in posnetek M.TOŠ ptujska gora / DAN SOLE Igre^ ki so jih poznali mop starši Vodja podružniške osnovne šole Jelka Trafela in učitelji so se odločili učencem polepšati dan. V pe- tek, 24. aprila, so v ta namen pripravili že tretji dan šole, na katerega so povabili tudi predstavnike za- voda za šolstvo, župana občine Majšperk in vse starše, da jim predstavijo aktivnosti in rezultate svoje- ga dela. V skladu s temo dneva (igre, ki so jih poznali moji starši) so kot mentorje posameznih ak- tivnosti povabili medse tudi mojstre ali pa kar dedke, ki so znali lepo razložiti in pokazati, kako se splete košara, naredi punčka iz cunj, piščalka ali pa kakšna druga imenitnost, s katero so si krajšali čas pred led, ko so bili računalniki le še vest o fantastičnem odkrit- ju v Ameriki. Po končanem delu so otroci svoje izdelke zbrali na razstavi, povabljenim in staršem pa so priredili proslavo. Zbrane sta za konec pozdravila ravnatelj os- novne šole Majšperk Raiko Jur- gec, nato pa župan občine Majšperk Franc Bezjak. Največ, kar lahko dobi učitelj od učenca, je ,če mu ta na koncu reče: "Danes ste mi polepšali dan." S to mislijo so na Ptujski Gori sklenili slovesnost in po srečnih izrazih učencev na foto- grafiji sodeč, jim je to popolno- ma uspelo. Franc Vindiš Učenci s svojeročno izdelanimi hoduljami galerija sv. jurija / IZTEKA SE RAZSTAVA NariKva kot večen Izzhr Ob najnovejših likovnih delih, ki jih je ptujski slikar - akva- relist Andrej Božič postavil tokrat na ogled, lahko spremlja- mo in doživljamo predvsem njegov osebni slikarski razvoj. Slikarjevo raziskovanje in nadgradnjo že poznanega in os- vojenega nam kažejo tudi njegova najnovejša likovna dela, ki so nastala od poletja 1997 pa vse do danes. Razdelimo jih lahko v tri samostojne cikluse, ki pa še niso dokončno zaokroženi v neko celoto. Najprej seveda ne moremo mimo akvarelov kot prvi in sko- raj edini ter primarni likovni iz- raznosti v slikarskih delih Andreja Božiča. Oblikovno se je tokrat odločil za dva formata, ki sta obenem tudi dva ločena ci- klusa. Nadaljuje z majhnim, "klasičnim" formatom in razis- kuje naprej, kaj mu lahko nudi nekoliko večji, dokaj neobičajni format za subtilno in občudjivo akvarelno tehniko. Vidimo, da še naprej vztraja pri svojem edinem motivu, za katerega lahko rečemo, da je Božičeva stalnica, to je narava, pokrajina z vso svojo slikovito izpovednostjo in skrivnostno go- vorico. Njegovi najnovejši likov- ni zapisi motivno izhajajo še kar naprej iz gozda, dreves, podrtih debel ali štorov. Vendar gre sli- kar naprej, poglobi se v svojo duševnost in raziskuje v svoji notranjosti. Opazimo, da se ho- rizontala (predvsem v malih ak- varelih), ki je sled podrtih debel, sedaj postavi pokonci v vertika- lo, ki razdeli upodobljeno polje domala na dve enaki polovici. Igre naključij, ki je bila opazna pri Božičevem zgodnjem ukvar- janju z akvarelom, je vedno manj. Ob dobro premišljenem modvu in hotenju, doseči nekaj več, je Andrej Božič subtilno prisluhnil svoji notranjosti, nezavednemu v sebi in morda tudi sam presenečen spoznal in odkril nov svet, ki se potem kaže v izrazitih barvnih kompozici- jah in vedno manj razpozna- vnem in oprijemljivem mo- tivnem svetu. Občutek imamo, kot da gre za neke vrste ambien- talno - prostorsko - globinsko slikarstvo, predvsem pri velikih formatih, ki se še zdaleč ne konča z upodobljenim ali danim formatom oziroma okvirjem. In drugo, kar želim izpostaviti, je to, da se je Andrej Božič lotil v zadnjem obdobju še druge sli- karske tehnike, to je akrila. Go- vorimo lahko o tretjem ciklusu njegovega slikarstva. Morda za- radi "učenja" in novega razisko- vanja so te upodobitve nastale na manjših formatih. Ampak to ne pomeni, da so zato manj izrazite ali morda začetniško nedo- rečene. Prav nasprotno. Tukaj pride do izraza ves Božičev občutek za barve, ki so razpozna- ven element njegovega slikarstva že od nekdaj, in njegov smisel za barvno ter kompozicijsko "skla- danje". Z akrili nam Božič ponu- ja svoj pogled na pokrajino, na naravo, ki se sicer vsem kaže v enaki podobi, vendar jo vsak posameznik drugače in po svoje doživi in občuti. Odziv na naravo, živ dialog z življenjem in nenehno prever- janje že osvojenih vrednot pa po- meni Andreju Božiču nepresta- no aktivno vpetost in aktivnost v danem času in prostoru. S svo- jim prefmjenim in razpoznavnim slikarskim zapi- som prenese vsa svoja doživetja v številne likovne stvaritve, kjer daje svoji ustvarjalni domišljji prosto in neskončno pot. Stanka Gačnik oš olge meglic / ALI SO STARŠI DOLŽNI KUPOVATI ŠOLSKO POHIŠTVO? Garderobne omarke razdelile učence v želji, da bi učenci v šoli varneje shranjevali svoja oblačila, so se v osnovni šoli Olge Meglic na Ptuju odločili, da bodo klasične obešalnike zamenjali z zaklenjenimi omaricami. Vsak učenec, ki je želel imeti omarico, naj bi prinesel 4500 tolarjev, 1500 pa naj bi k omarici primaknila šola. Starši so se znašli pred dilemo: ali je resnično potrebno šolsko pohištvo plačati iz svojega žepa? In to že drugič, saj je ven- dar šolski sistem v naši državi brezplačen, šola obvezna in vse, kar učenci v šoli nujno potrebujejo, je plačano iz pro- računa. Vanj pa seveda prispevamo vsi mi, tudi starši. Ali je zbiranje denarja za šolsko pohištvo zakonito? Kar 20 odstotkov staršev v os- novni šoli Olge Meglic se ni odločilo plačati izdelave omari- ce. "Menimo, da poteza šole ni zakonita, saj je osnovna šola javna ustanova, v kateri imajo vsi učenci enake pravice, ne gle- de na prispevke svojih staršev. Takšen način zbiranja sredstev učencem tega ne zagotavlja, pač pa namerno ločuje otroke," so med drugim napisali prizadeti starši v pismu javnosti. STARŠI OGORČENI Zgodilo se je namreč to, da nji- hovi otroci v marcu, ko je večina učencev dobila garderobne oma- rice, omaric niso dobili. Naen- krat so se znašli v neenakop- ravnem položaju, saj niso imeli več prostora za plašče in čevlje. Čez nekaj dni so dobili ti učenci klasične obešalne kljuke, kakršne so imeli že prej. Starši Borut in Julija Fekonja, Darja in Brane Rokavec, Mateja Belšak, Jelka Lamut, Jože Potočnik, Anton Korošec in Ni- kodem Žuraj so v pismu še zapi- sali: "Prizadeti starši menimo, da spadajo garderobe med os- novne pogoje bivanja učencev v šoli in ne v nadstandardni pro- gram ali v nadstandardne storit- ve in da svet staršev, ki naj bi dal pobudo za omenjeno akcijo, odločitve o nakupu omaric samo za nekatere otroke ni bil pristo- jen sprejeti. Po Zakonu o organi- zaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sme šola imeti us- tanovljen sklad, da lahko za nadstandardne programe in sto- ritve od staršev zbira denarna sredstva, ki pa so namenjena zgolj izboljšanju kvalitete vzgo- jno-izobraževalnega dela..." ŠOLSKEGA SKLADA NI Ravnatelj šole Ervin Hoj ker, ki je odgovoren za zakonitost dela šole in za uresničevanje pra- vic učencev, je povedal: "Svet staršev me je večkrat kot ravna- telja opozarjal, da naj bi zaradi kraj bolje zaščitili garderobo učencev. Naložil mi je, da poiščem rešitev. Ker se iz rednih sredstev, ki jih ima šola, ne da dobiti dovolj potrebnega denar- ja, smo se skupaj s starši dogovo- rili, da ustanovimo šolski sklad. Ta sklad, ki smo mu prej rekli šolski tolar, imamo že več let. Organiziran je kot posebno vo- deni prilivi na skupnem šolskem žiro računu. Prilivi nanj so lah- ko preko položnic ali pa goto- vinski. V njem združujemo sredstva staršev, šole in donator- jev." Vendar pa zakon predpisuje drugače. Šolski sklad je poseben žiro račun šole, na katerem se zbirajo sredstva za dejavnosti, ki niso sestavina predpisanega izobraževalnega programa, ku- puje nadstandardna oprema, ki bi izboljšala vzgojno- izobraževalno delo ... To je potr- dil tudi Borut Hvatal, svetovalec vlade za osnovne šole: "Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 6 članov. Nikakršnega dru- gačnega zbiranja sredstev v šoli zakon ne predvideva. Ali so gar- derobne omarice nadstandard? Po mojem mnenju ne. Pa tudi če bi bile, bi moral šolski sklad omogočiti koriščenje sredstev šolskega sklada vsem otrokom, ne pa le tistim, katerih starši so prispevali denar v sklad." DANES OMARICA, JUTRI MIZA IN STOL? Država zagotavlja učencem tudi to, da imajo v javnih šolah enake pogoje za učenje. Očitno je, da so garderobne omarice v OŠ Olge Meglic postavile neka- tere učence v neenakopraven položaj. "Žal je v praksi to mnogokrat neizvedljivo. Vesel bi bil, če bi vsi slovenski učenci imeli enake pogoje za delo, a jih žal nimajo. Zato včasih šola in starši pos- kušajo narediti kaj, da bi bili po- goji boljši," je napisal ravnatelj Ervin Hojker med drugim v pis- mu staršem. Ali lahko kot pedagog dopusti, da prihaja zaradi omaric do razlik in neenakega položaja pe- tine učencev na šoli? "Akcija še traja in vsaj učenci nižje stopnje bodo dobili v kratkem vsi omari- ce. Za nekatere bodo nameščene pri prostorih, namenjenih po, daljšanemu bivanju, ne pa prj, razredu. Tako bodo tudi učenci, katerih starši niso prispevali, izenačeni s tistimi, ki so plačali 4500 tolarjev." Osnovna šola Olge Meglic to- rej nima šolskega sklada in zbi- ranje sredstev očitno ni pravi način za nakup garderobnih omaric. V šoli ugotavljajo, da tudi lesonitne omarice v dveh nadstropjih niso idealna rešitev, saj bodo prepuščale vodo, ki se bo stekala iz mokrih čevljev, zavzemajo pa tudi veliko prosto- ra na ozkih hodnikih in povzročajo dodatno gnečo. Večina staršev, tudi na- jrevnejših, je prispevala zanje znaten del potrebnega denarja, samo da njihovi otroci ne bi bili prikrajšani. Omarice pa bodo se- veda ostale last šole, saj si jih učenci menda po končanem šolanju ne bodo odnesli domov. Mi pa se vprašamo, kam nas bodo podobne poteze pripeljale. Že sedaj nekatere druge šole zbi- rajo denar za fotokopiranje kontrolnih nalog ali učnega gra- diva, za ureditev šolske okolice in izpeljavo podobnih akcij, kar je prav tako nezakonito, vendar kot pravijo ravnatelji, nujno potrebno. Ali pomeni, da bomo starši morali kupiti otroku za to, da bo pridobil v obvezni osnovni šoli osnovno znanje, ki ga je država predpisala z zakonom, tudi pohištvo? Danes garde- robno omarico, jutri tudi mizo ali stol... Milena Zupanič Nelcateri omarice Imajo ... ... drugi omaric nimajo fCDNIK - Četrtek, 7. maj 1998 9 od TOD IN TAM 0OMILA pri kogu / ZGODBE, KI JIH PIŠE DRŽAVA Ha f»ofezi /e država Sarava je tod prekrasna, vse je bujno zeleno in nekam idilično. Odvisno seveda, s katere stra- ni gledaš. Če s tiste, ki se drži Slovenije, je idila popolna, če pa z naslova Gomila 14 pri Kogu, pj, ni sedanjost nič kaj rožnata. S te slovenske kmetije namreč ni poti v svet. Pravzaprav je j,esta še vedno tam, kjer je bila. Zgradil jo je že pokojni gospodar po svoji zemlji. Daje ta po- tekala delno po Hrvaški, seveda ni nikoli nikogar motilo, saj meja ni imela posebnega vpliva „a življenje tukajšnjih kmetov. Za prebivalce Magdičeve domačije pa se je z nastankom sa- mostojne države še kako uresničila napoved, da nič ne bo več tako, kot je bilo. Leta 1993 so postavili napise državna meja". Ena stoji pod domačijo, druga pa okrog 150 j^etrov naprej od prve. Tako jedaj Dragica Lukman vsako juiro, ko gre v službo, najprej prestopi slovensko-hrvaško 0ejo, se vozi kakšnih 150 me- trov po Hrvaški, nato pa spet prestopi mejo in je v Sloveniji, fo se dogaja vsak dan, saj je to edina pot, ki z njihovega doma vodi v svet. Namesto znancev srečujejo hrvaške policiste, ki na tem pasu stojijo, "kot se jim zdi potrebno - dva, tri, štiri krat dnevno in tolikokrat na dan te tudi ustavijo," pravi Dragica Lukman. Vsakič zahtevajo osebno izkaznico, dokumente o avtomobilu, od- preti je treba prtljažnik. Zaen- krat se jim ni zgodilo še nič zalega, so pa jim zagrozili, da se po tej poti ne bodo več giba- li. Sosedom in znancem se je tudi že zgodilo, da so jih zajeli na hrvaškem ozemlju, in nič ni pomagalo - odpeljali so jih v Čakovec in jim odmerili kazen. Ustavljajo jih tudi slovenski policisti, ki se jim zdi nelo- gično, da prihajajo čez hrvaško mejo, in pogosto je sogovorni- kom težko razložiti, da druge poti ni. Da je težava še večja, je ravno na tem kosu ozemlja tudi meja med ormoško in Ijuto- msko policijsko postajo. Fov- m nemogoče je tudi, da bi se s policisti spoznali in nekako uredili sožitje, če se že toliko- krat videvajo, ker se redno menjujejo. Gospa Lukman je prepričana, da bi se vsak nave- ličal vsak dan znova po nekaj- krat na dan razlagati, kam gre, zakaj gre, kdaj se bo vrnil in ali se bo sploh vrnil, prepričana je tudi, da večina policistov ne ve, na kateri strani meje stoji njihova hiša. Ker pač nihče nima rad, da ga nekdo, sploh pa policija, us- tavlja in postavlja vprašanja, s katerimi izraža dvom v njego- vo poštenost, je obiskov pri Lukmanovih bore malo. Vsi tisti, ki iz svojega doma skočimo" v trgovino, na klepet k prijateljici in k frizerju, ko se nam zazdi, in nas nihč nič ne Vpraša, si takšno stanje najbrž težko predstavljamo. Pred kratkim pa je nastal še "^ov problem. Prišli so Uslužbenci ter merili in si ogle- ''ovali, kje bodo postavili za- pornice. Domačine je strah, kaj Dragica Lukman nam je z dvorišča pokazala: -Tam doli je meja. bo, ko bodo zapornice postavl- jene; tudi če bodo dobili ključ, bo treba vsakega čakati pri za- pornici. Še posebej pa jih je strah, kaj bo z mejo, ko bomo vstopili v Evropsko skupnost. Kako se bodo gibali takrat? Sami ceste drugič ne morejo zgraditi, ker nimajo možnosti, da bi jo naredili po svoji zemlji. Menijo, da je država, za katero so tudi sami glasovali in ji zaupali, dolžna, da poskrbi za njih. Dragica Lukman pra- vi, da je najhuje, da so zaprt in jih je strah, da ne bodo prišli iz te zagate. Dejansko so odrezani od sveta in s tem je njihova ek- sistenca zelo omejena. Gotovo je potrebno kaj storiti in rešiti agonijo družine, ki je kriva samo toliko, da se je ob nepra- vem času našla na nepravem mestu. V krajevni skupnosti Kog pravijo, da so večkrat posredo- vali pri županu, ki je zagotav- ljal, da bo dosežen dogovor s Hrvati, da se bodo nemoteno vozili domov. "Sama krajevna skupnost nima denarja, da bi lahko odkupila zemljišča in zgradila cesto na slovenski strani. Za to je pristojna država," je povedal Zdravko Hlebec. Pomagali pa so tako, da so o problemu obveščali raz- lična ministrstva, varuha člo- vekovih pravic in medije z upanjem, da se bodo vsi zganili in problem rešili. Zupan Vili Trofenik pravi: "Leta 1993 smo pristojnemu državnemu organu posredovali potrebne ukrepe in oceno stroškov. Od takrat do danes se s strani državnih organov ni ^^b/e z napisi državna meja so tukaj že leta. zgodilo nič. Da bi lahko rešili problem pristopa, sta dve vari- anti: graditev najmanj pol kilo- metra dolge nove ceste v breme občine ali države ali pa uvelja- vitev meddržavnega sporazu- ma o maloobmejnem prometu. Glede na to, da je bil sporazum predložen v ratifikacijo, je ta druga pot primernejša in učin- kovitejša, ker je gradnja izjem- no zahteven poseg v prostor. V praksi sporazum ne funkcioni- ra in treba ga bo udejaniti. Je Hiša na Gomili pri Kogu 14 s svojimi prebivalci, ki se počutijo odrezani od sveta. dovolj dobra podlaga, da bi bili rešeni vsi življenjski, vsakod- nevi problemi. Gotovo pa je na potezi država." Država pa se ne čuti pristojna za reševanje tega problema. Na Ministrstvu za promet in zveze so povedali, da je za problema- tiko pristojno Ministrstvo za zunanje zadeve. Na Ministrst- vu za zunanje zadeve pa so po- vedali, da je to v pristojnosti Ministrstva za promet in zveze. Edino, kar med ministrstvi odlično funkcionira, je prela- ganje odgovornosti in dela na druga ministrstva; še dobro da jih imamo toliko. O tem meddržavnem dogovo- ru govorijo tudi na policijski postaji v Ormožu. V njem je natančno določeno tudi, kaj se sme prenašati čez zeleno mejo. Resnici na ljubo pa prav na tem koncu ilegalno prestopajo mejo in tihotapijo ljudi organizirane tihotapske mreže. Zaradi tega policija še toliko bolj ustavlja avtomobile in kontrolira prtljažnike, saj so nedavno spet odkrili ljudi v prtljažniku, ki so bili še komaj pri življenju. Zato je toliko bolj poostren nadzor razumljiv. Gotovo pa vsi pozabljajo na- petosti in stres, ki so mu izpos- tavljeni prebivalci Magdičeve domačije. Vsak dan znova po- jasnjevati, da pač tukaj živijo in bodo tukaj živeli, da ne tiho- tapijo blaga čez mejo, ampak da pač potrebujejo hrano, živi- no, aparate. V množici podat- kov in prepričevanj na raz- ličnih instancah, ki so bolj ali manj neprizadete in brez izra- zite volje, da kaj spremenijo, se človeški element izgubi. Seve- da upam, da bodo na Mag- dičevi domačiji svoj problem rešili, vendar se mi zdi, da se bodo morali sprijazniti z živl- jenjem na meji. To je še en pri- mer iz vrste tistih, ki jih je država nesposobna rešiti. Še veliko je ljudi, ki živijo tako, kot ste lahko spoznali v tej zgodbi, preveč. Zato so tako pomembne borbe naše države za imaginarna ozemlja, pres- tižne strateške točke in točkice, da ne bi slučajno kdo zagledal težav malega človeka. vid PREJELI SMO Zakaj povečani stroški pri gradnji slovenskega cestnega križa! v državnem zboru poteka razprava o re- balansu programa izgradnje slovenskih avtocest. V parlamentu so bile zelo burne razprave zaradi podražitev, ki spremljajo gradnjo slovenskih avtocest. Prometni minister je imenoval celo komisijo, ki naj bi pregledala poslovanje DARS-a (Družbe za avtoceste Republike Sloveni- je). Kot je zaznati iz razprave v parlamentu, naj bi bil za podražitve izključni krivec DARS. Direktor DARS-a g. Jože Brodnjak je v številnih odgovorih na očitke med drugim dejal, da gre pri iz- gradnji avtocest za slovenski nacionalni program. V projektu izgradnje avtocest bi tako morala sodelovati država z vsemi svojimi sistemi in podsistemi. ALI JE RES TAKO? Širši javnosti vsekakor šte- vilne težave in zapleti sodelovanja držav- nih institucij pri tem projektu niso poz- nane. Vsekakor pa na občinski ravni lahko spremljamo številne zaplete in rav- nanje oz. nesodelovanje državnih orga- nov pri gradnji avtocest. Razprava v par- lamentu me je spodbudila, da širšo jav- nost seznanim, kako v okviru gradnje slovenskih avtocest poteka gradnja ob- voznice Ormoža. Pogodba za izgradnjo ormoške obvoz- nice je bila podpisana v novembru 1996. Izgradnjo obvoznice je na javnem razpi- su pridobilo Cestno podjetje Celje. Takoj po podpisu pogodbe so začeli predstavni- ki Cestnega podjetja Celje iskati možnost pridobitve gramoza v bližini Ormoža. Na prvi pogled je bila videti zadeva lahko rešljiva, saj ima občina Ormož že od leta 1992 s prostorskim planom in ureditve- nim načrtom predvideno lokacijo za gra- moznico. Kar tri različna podjetja so se začela potegovati za odprtje legalne gra- moznice. Podjetje Ecoenergetika si je celo na predvidenem področju za gra- moznico uspelo pridobiti zemljišča, kar je predpogoj za izdajo lokacijskega dov- oljenja. V ponudbo gramoza se je vključila tudi Agrarna skupnost Fran- kovci, ki je dobila po zakonu o denacio- nalizaciji vrnjenih nekaj hektarjev nero- dovitnih gramoznih zemljišč. Te bi bilo možno ob gradnji obvoznice sanirati. Sa- nacija bi potekala tako, da bi z nerodovit- nih področij odvzeli gramoz in namesto gramoza navozili zemljo. Zemljo bi odvažali s predvidene trase obvoznice, ki poteka v useku, deloma pa iz lagun To- varne sladkorja, ki jih je potrebno vsako leto prazniti. Vsi zainteresirani so dali vloge na Upravno enoto v Ormožu, ta pa se je izrekla za nepristojno in je vloge od- stopila Ministrstvu za okolje in prostor. Na Ministrstvu za okolje in prostor pa so se potem začele zadeve zapletati. Zatrju- jejo namreč, da Slovenija nima ustrezne zakonodaje in da bi moralo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti najprej urediti koncesijsko zakonodajo za koriščenje rudnih bogastev. Sledila so številna dopi- sovanja in prošnje, med drugim se je v nastalo situacijo vključil tudi ormoški občinski svet. Obravnaval je nastalo pro- blematiko v zvezi z gramozom in je na omenjena ministrstva poslal dopis, da se naj vlogi Ekoenergetike in Agrarne skup- nosti čimprej rešita. Čeprav je bila vsebi- na sklepa zelo nedoločna, ker ni govorila o tem, komu naj se da prednost, se z vse- bino dopisa ni strinjal župan občine Ormož, ki je hkrati poslanec druge naj- močnejše stranke v parlamentu. Najprej je zaplenil magnetogram seje, na kateri smo omenjeni sklep sprejeli, potem pa sprožil postopek preiskave v zvezi s spre- jetim sklepom. Približno en mesec je kri- minalistična služba Ministrstva za no- tranje zadeve vodila pogovore z nekateri- mi člani OS. Razgovori kriminalistov s člani OS so potekali kar v županovi pi- sarni, na razgovore pa je občinske svetni- ke, ne vseh, vabila kar vodja urada župa- na. Sedaj je minilo že skoraj pet mesecev, vendar ugotovitve kriminalistov še ved- no niso znane. Znano je le to, da so svoje ugotovitve v zvezi z vsebino sklepa posla- li javnemu tožilstvu. Kasete, na kateri je razprava in formuliran po županovih trditvah sporen sklep, pa so po več kot pol leta še vedno pri Trofeniku. Vse, kar se je v času velikih naporov za pridobitev gramoznice zgodilo, je to, da gramoz za ormoško obvoznico vozijo na- mesto iz neposredne bližine Ormoža, iz 30 km oddaljenega Kidričevega. Občina Ormož kljub obilici lastnega gramoza tega vozi tudi za svoje lastne potrebe od drugod. Župan pa je celo pred časom vložil odlok o proglasitvi področja, pred- videnega za gramoznico, za nacionalni park. Posledic takšnega obnašanja države, ki ne dovoli odvzem gramoza na področju občine Ormož, je vsekakor več, in sicer: višji stroški gradnje ormoške obvoznice, nepotrebno uničevanje ceste Ptuj - Ormož pri prevozu gramoza, nepo- trebno trošenje energije, nepotrebno onesnaževanje zraka, in kar je najpo- membnejše, zaslužek za prodani gramoz je šel izven Ormoža, domači avtoprevoz- niki pa so ostali ob zaslužek. Gramoznice ni, sanacije področja Agrarne skupnosti pa prav tako ne. Postavlja se torej vprašanje, ali bo krivec za takšen pristop država, ki ne izda ustreznih dovoljenj, spet samo DARS ali pa tudi še kdo drugi. V vsakem primeru bodo račun za večje stroške plačali davkoplačevalci. Če naj bi bila gradnja slovenskih avto- cest zares slovenski nacionalni interes, bi vsekakor vsi, ki sem jih v tem dopisu omenil ravnali bistveno drugače, kot pa so ravnali. Vsekakor bi župan sklep občinskega sveta podprl, in ker je tudi poslanec, bi lahko omenjeno problemati- ko predstavil v državnem zboru. Toda žal ga nisem slišal, da bi izpostavil prob- lem ormoške gramoznice in omenjeni ministrstvi javno povprašal, kaj sta nare- dili za znižanje stroškov gradnje obvoz- nice v Ormožu. Alojz Sok, Ormož 10 četrtek, 7. maj 1998 - TEDNIK NASVETI ^^^^^^ ^jj^ Praženci spadajo v skupino sladic , vendar jiii pogosto ali pa smo jih vsaj včasih uživali za zajtrk. Po domače pražencu pra- vimo cvrtje, in če že ne prej, ste verjetno sedaj ugotovili, za ka- tero jed gre. Vse pražence , ki jih pripravlja- mo , na primer zdrobov, navadni, carski, orehov ali z drugim lupi- nastim sadjem, pripravljamo iz žvrkljanega testa. Vendar žvrklja- no testo za posamezni praženec pripravimo nekoliko drugače, kot če iz testa pripravljamo palačinke. Seveda se navadni praženec po- polnoma razlikuje po tehniki pri- prave od zdrobovega ali riževega. Navadni praženec pripravimo tako, da za 4 osebe vzamemo 3 de- cilitre mleka in ga razdelimo na dve polovici. V polovico dodamo 3 rumenjake in 12 dekagramov moke - vzamemo pol ostre in pol mehke. Dodamo še ščepec soli, vanilijev sladkor in 2 dekagrama kristalnega sladkorja, dobro pre- mešamo in dodamo še drugo polo- vico mleka. Pripravljeno zmes pustimo stati približni 10 minut, da se škrobna zmca dobro napije- jo. Nato primešamo trd sneg bel- jakov , ki smo mu dodali prav tako 2 dekagrama kristalnega sladkorja .Ponev ali pekač dobro namažemo z margarino ali maslom, vanj vli- jemo pripravljeno testo in posta- vimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 stopinj C. V pečici praženec pečemo tako dolgo, da se dvigne in dobi zlato- rjavo barvo. Takoj ko smo ga vzeli iz pečice, ga z vili- cami razdrobimo, dodamo 2 deka- grama masla, ki smo ga narezali na drobne koščke in potresli po pražencu, ter ga na štedilnikovi plošči še nekoliko prepražimo. Preden ga ponudimo, ga potrese- mo s sladkorjem v prahu, lahko bi ga prelili s sadnim prelivom ali sadno čežano. Včasih so praženec v celoti pri- pravljali na štedilniku in ga celot- no toplotno obdelavo pražili; iz tega je po vsej verjetnosti dobil ime, vendar se je tako pripravljen pogosto slabo prepekel, sploh pri večjih količinah ali pa če so upo- rabili manjšo ponev ali pekač. Pri peki na štedilniku pa se je rad tudi prijemal in se zaradi tega ni razvil njegov tipični okus. Pogosto slišimo, da za zajtrk ali večerjo uživamo carski praženec. Tega pripravimo popolnoma ena- ko kot navadnega, le da mu doda- mo v nunu namočene rozine. Pri količini za štiri osebe uporabimo 4 do 5 dekagramov rozin. Poleg tega da ga lahko ponudimo kot sa- mostojni obrok, ga lahko ponudi- mo kot sladico v jedilniku. Zdrobov praženec lahko pripra- vimo na dva različna načina, in si- cer tako, da enkrat uporabimo jaj- ca, drugič jajca izpustimo. Zdrobov praženec brez jajc pri- pravimo tako, da v slanem in slad- kem mleku raztopimo margarino ter zakuhamo pščenični zdrob. Za 5 decilitrov mleka vzamemo 5 de- kagramov margarine, 6 dekagra- mov sladkorja in ščepec soli. Pščenični zdrob kuhamo le toli- ko, da se zgosti. Ponev ali pekač prav tako namažemo z maslom ali margarino. Na dno pekača vsipa- mo za 2 prsta na debelo kuhan in ohlajen pščenični zdrob, potrese- mo ga z rozinamo in drugim su- him sadjem, ki smo ga narezali in namočili v poljubnem žganju ali sadnem soku. Prekrijemo z osta- lim zdrobom, po želji prelijemo s tekočo sladko smetano in v pečici zapečemo. Tudi tega tako kot na- vadnega lahko razdrobimo, pre- pražimo še s pomočjo masla na štedilniku, prelijemo s poljubno sadno čežano in ponudimo. Lju- bitelji kosmičev pa lahko suho sadje zamenjate tudi s poljubnimi kosmiči. Tudi rižev praženec je zelo pril- jubljen, s tem da riž predhodno do polovice skuhamo v sladkanem mleku in ga nato pripravimo po enakem postopku kot navadni praženec. Večina pražencev , ki smo jih pripravljali včasih, smo potresli le s sladkorjem v prahu, danes pa jih pogosteje prelivamo s sadnimi prelivi, kot so pomarančni, jagod- ni, borovničev, malinin, kivijev; seveda je izbira sadnega preliva odvisna od vašega okusa in tudi od sezone sadja. Pred serviranjem pa jih lahko okrasimo tudi s tolčeno sladko smetano in prelije- mo z vročo Čokolado. ^ ^ " Nada Pignar, učiteljica kuharstva središče ob dravi / DELAVNO TURISTIČNO DRUŠTVO Turistično društ>o Središče ob Dravi je eno mlajših in še nima izo- blikovanega programa, vendar pa seje v zadnjih letih vseeno že iz- kristaliziralo nekaj akcij, ki služijo kot okostje njihovega delovan- ja. Središka pustna nedelja je po dveh začetniških letih postala vse bolj priljubljena in sedaj lahko že mimo rečemo, da bo še dolga leta živela na našem območju, je povedal predsednik društva Miro Mele. Tradicionalen je tudi prvomajski kres, ki ga društvo Parti- zan dopolni še s potjo na Jeruzalem peš in s kolesi. V preteklem letu so nadaljevali urejanje okolice, poleg gredic v Središču so uredili cvedične nasa- de še v okoliških krajih. Tu so se- veda z izjemno zagnanostjo in en- tuziazmom svoj del prispevale Središčanke. Turistično društov je priskrbelo finance, moški pa so pomagali predvsem moralno, res pa je, da so m-edili nekaj orodja, s pomočjo katerega je vzdrževanje teh nasadov lažje. Glede denarja pravijo, da je ob potrebni volji in akciji mogoče dobiti tudi potrebne finance. Tako so pred dvema letoma po- skusili srečo s tiu-istično priredit- vijo, ki so jo poimenovali Turis- tični teden. Po ocenah predsedni- ka Meleta je le delno uspela. Tudi letos načrtujejo turistični teden, ki naj bi imel večji poudarek na kulturi in specifiki središkega območja. To pa sta predvsem lovstvo in Drava kot nosilni dej- avnik središke krajevne skupnos- ti. Najbrž se bodo navezali na ka- tero od že obstoječih prireditev. Razmišljajo o možnosti, da se pri- družijo kmečkemu prazniku v Obrežu in ga dopolnijo. V središkem turističnem društvu imajo pozitiven odnos do ustanovitve občinske turistične z\'eze, ki jo v ormoški občini neu- spešno ustanavljajo že več kot leto dni. Zdi pa se, da so se društva iz želje in potrebe pričela povezovati kar brez uradno ustanovljene zve- ze. vki PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA -171. NAD Zakon, družina in duševno mdruvfo 32. nadaljevanje Nevrotično pogojeni zakonski konflikti - 14. nad. Nevrotični zakon - 10. nad. Narcistični zakon Po mnenju nekaterih avtorjev je problem para v narcističnem konfliktnem zakonu, koliko lju- bezni, žrtvovanja in saraoodpo- vedi je treba dati partnerju, da kljub temu ostaneš še vedno av- tonomen in sebi zvest. Ti avtorji govorijo o dveh tipih narcis- tičnih ljudi. Prvi tip je zelo samovšečen, egoističen in teži povsod v ospredje. Taki ljudje znajo že ob prvem srečanju tako napeljati pogovor, da sogovornik zve vse o njihovih vrlinah, o uspehih, bogastvu ali znanstvih s po- membnimi ljudmi. Ker jim no- bena stvar tako ne godi kot občudovanja drugih ljudi, jih na vsakem koraku in ob vsaki pri- ložnosti izkoristijo za krepitev občutka lastne vrednosti. Ce se zgodi, da jih vendarle kdo pre- kaša, se ga oklenejo in naredijo iz njega svoj okras. Radi zahajajo med ljudi, hkrati pa so ljudje, če ne služijo njim, zanje bolj ali manj brezpomembni; v svoji egocentričnosti se v ljudi in nji- hove probleme ne morejo vživl- jati niti jih ti kot osebnosti zani- majo. Za ta tip ljudi ni nič hujšega, kot če okolje nanje ne reagira tako, kot si želijo. Večinoma de- lijo ljudi v dve ostro razmejeni skupini. Do tistih, ki jih ne občudujejo ali živijo po svo}% Cuti)o resigiaacijo, zagrenjenost, posmehljivost in maščevalnost. Nasploh radi kritizirajo, sami pa so za kritiko preobčutljivi. Kakor so na eni strani hitro prizadeti, tako se na drugi strani ne znajo pobotati. V ljubezen, vrednote in plemenita čustva ne verjamejo, saj sami trpijo zaradi praznine, nesmisla, ogroženosti in potrtosti. Pred tem se skušajo rešiti na različne načine: eni s pretirano aktivnostjo, teatra- ličnostjo in zatekanjem v družbo, drugi pa skušajo vzeti ljudem okoli sebe vero v dobro. Značilno je, da taki ljudje vidi- jo življenje zgolj kot boj vseh proti vsem, pri čemer so ljudje po njihovem brezobzirni egoisti, zato jih skušajo tudi razkrinkati. Naslednjič pa o drugem tipu narcističnih ljudi. Ikk9||« BOJ^^^^^k^^ Krvodajalci 14. APRIL - Štefan Težak, Turški Vrti 5, Janez Krajnc, Korenjak 6, Silvo Furman. Gorenjski Vrh 30, Janez Amuš, Domava 56/0. Slavko Arnejčič, Gorenjski Vrh 8, Antonija Krajnc, Korenjak 6, Karmen Gaj- ser, Gubčeva ui. 27, Ptuj, Dušan Najvirt, Gelestrina 11, Peter Najvirt. Ložane 6. 16. APRIL - Srečko Čeh, Bišečki Vrh 15, Marjan Herga, Črmlja 5/a, Srečko Roškar, Biš 53, Sebastjan Sitar, Jurovct §/b, Sandi Rošteir, Pobrežje 146, f/arjan Skripač, Gorišnica 84, Milan Krajnc, Gra- jena 36, Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož, Marija Ceh, Bišečki Vrh 2, Jelka Voda, Mestni Vrh 43, Marjan Kocmut, Kontno 17. Zdenka Pšajd, Črn^ja 5, Mir- ko Kramberger, Bišečki Vrh 62, Franc Lenart, Jršovci 51, fvlilan Munda, Ui. žetalskega Jožeta, Ptuj, Roman Kostan- jevec, Sgojiči 21, Miran Kekec, Nova vas 43/a, Milena Vrečar, Drstelia 48, An- ton Pauko, Vintarovci 12/'a, Franc Roškar, Bresnica 15, Jožica Kukovec, Piacar 7/a, Franc Zajšek, Bišečki Vrh 37/a, Leonida &imek, Anželova 11, Fluj, Irena Korent, Cmilja 20, Franc Pšajd, Črmlja 5, Antonija Korent, Črmtja 12/a, Herman Jurgec, Paradiž 27/a, Olga Fri- dauer, Sp- Leskovec 13/b, Janez Korent, Črmlja 20, Rudi Fridi, Ločki Vrh 27, pica Bezjak, Ločič 27, Roman Korent, Crmlja 12, Franc Kukovec, Piacar 7/a, Danijel Letič. Popovci 21, Franjo Bezjak, Arbaj- terjeva 3. Ptuj. Franček Lenart, Jiršovci 51. Milena Muršec, Ločki Vrh 28, Vladi- mir Zagoršek, Domava 145, Marica Pod- goršek, Trdobojct 10, Anton Brodniak, Piacar 19, Anton Glaser, Borovpi 50, Ant- ta Stana, Stojnci 102, Kristina Cucek, Blš 11, Anton Medved, Pobrežje 24, Marjan Ozvatič. Ločki Vrh 1, Srečko Bezjak, Ločič 27, Jože Majerič, Sovjak 4, Marija Voda, Dolič 10, Andrej Bukvič, Draženci 34/d, Dragica Marttnčič, Pacinje 26, Olga Soštarič, Rimska pl. 17, Ptuj, Alojz Emeršič, Lancova vas 56. Darko Volkner. Zgečeva 4, Ruj, Stanko Božičko. Dolena 36/a, Tatjana Molnar, CMD11, Ruf, Vera Lovrenčič, Biš 62/a, Franc Šegula, Po- lenšak 17, Milan Herga, Orstelja 29, Jelka Kirbiš, Podgorci 17, Franc Bolčevič, Za- sadi 1, Anton Kovačec, Muzejski trg 2/a, Ptuj, Marija Palčič, Trubarjeva 9, Ruj, Valerija Cep-ftjle, Dobrina 22''a, Janez Furst, Levanjci 16, Sonja Predikaka, Sturmovci 11. Stanislava Emeršič. Mez- govci 3, Danica Vaupotič, Jurovci 23/a, ivtarjan Lenart,,Strmec 3/b, Boris Spind- ler, Prerad 40, Štefan Lenart, Destmik 31, Milica Vršič, Slavšina 36, Milan Kozak, Miklošičeva 8, Ruj, Anton Ciglar, Rimska ploščad 21, Rui, Stanko Vršič. Slavšina 36, Gorazd Kozoderc, Skorba 51, Rudi Maroh, Osojnikova 5. Ptuj, Marjan Potrč, Sovjak 7/a, VJadirrtr Breznik, Biš 36/a, Štefan Lovrenčič, Sovjak 10, Lovro Rap, Laporska c. 13, Poljčane, Vlado Perhac, Mestni Vrh 7, Janez Tašner, Bišečki Vrh 39. 21. APf^lL - Franc Bombek, Hardek 11/a. Anton Šori, Rotman 24, Janez Kokol. Suha veja 8, Branko Arnuš, Podlehnik 6/a, Marija Haložan, Obrez 46, Marija Gaiser, Jiršovci 74, Andrej Kozel, Velika Vamica 6, Irena Gajšt, Sestrže 45/a, Ja- nez Habjanič. Jurovci 1, Andrejka Capu- der, Borovci 60, Maks Petrovič, Zg. Pris- tava 25/a, Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj, Sonja Ktajnšek, Reterje 25, Jelka Voda, Trubarjeva 13, Ruj, Srečko Ke- lenc, Podvinci 117/a, Milena Toplak, Dra- govič 47, Franc Rodošek, Kungota 109, Vinko Lončarič, Jelovice 16, Branko Ter- buc, Kicar 119, Stanko Gašparič, Mat- stn3va 52, Ruj, Natalija Kokoi Majšperk 32, Branko Anželj, Dravska 7, Ruj, Stan- ko Vršič, Zamušani 38, Vida Gajzer, Gra- jenščak 39/a, Miran Bezjak, Kicar 42, Ja- nez Kocmut, Žabjak 59, Janez Muhič, Zi- danškova 26, Ruj, Andrej Peršuh, Kun- gota pri Ruju 142. Franc Slatič, Sp. Ve- lovlek 2, Mojca Toplak, Gorišnica 8/a, Miran Zemljarič, Spuhija 140, Vlasta Mršek. UI Jožefe Lacko 34. Ptuj, Fraic Rakuš. UI. Lackove čete 12, Ruj, Anton Cafuta, Pobrežje 89/a, Magda Gol, m. žetalskega Jožeta, F^j, Ljubo Vaupotič, Formin 39/c, Žetjko Friščič, R Hrvatska, Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ruj, Ma- rija Stumpf, Trubarjeva 9, Ptuj, Cvetka Dotinar, Vičava 21, Ruj, Danijel Papotnik, Črešnjevec 26, Mirko Horvat, Gornji Dolič 27, Vesna Komik, tlčeva 21, Ruj, AndrBj Matjašič, Krčevina pri Vurbergu. 23. APRIL - \Aado Mohort membnejših tekmovanj v prestolnici Madžarske. V Budimpešto so jih povabili tamkajši^i ga- silci poklicne enote, ki so v minulih letih že bili na tekmovanjih v Hajdošah, vse to pa kaže na dobro sodelovanje med slovenskimi in madžarskimi gasilci. Hajdoške gasilke torej tudi po osvojitvi zlate olimpijske medalje z Danske ne počivajo, ampak pridno trenirajo in nabirajo novih moči za letošnja pomembnejša tekmovanja v Sloveniji in tujini. Prvega so se v minulem tednu že ude- ležile in osvojile prvo mesto. Preizkušnja na Madžarskem ta četrtek sicer ne bo štela za kake pomembnejše točke, bodo pa se gasilke iz Haj- doš kot gostujoča ekipa lahko pomerile z nekate- rimi profesionalnimi desetinami. Tako kot na olimpiadi bodo opravljale suho vajo po medna- rodnem programu CTIF in tekle štafetni tek. Na Madžarsko se poleg članic odpravljajo še men- torji ekipe in vodstvo društva, udeležbo na gasil- skem tekmovanju pa bodo izkoristili še za ogled glavnega mesta Madžarske. Sicer pa hajdoške gasilke v prihodnjih tednih ne bodo počivale, kajti že 16. maja jih čaka državno tekmovanje v Novem mestu za pokal Matevža Haceta, kjer branijo naslov izpred šti- rih let, proti koncu maja se pričnejo tekmovanja v gasilski ligi za pokal GZS in skozi celo gasilsko tekmovalno sezono še številna tekmovanja na Ptujskem in po vsej Sloveniji. TM ORMOŽ / SREČANJE DEMOKRATOV SLOVENIJE v Ormožu so se te dni sestali člani štajerske koordinacije De- moliratov Slovenije, njihovemu sestanku pa je prisostvoval tudi predsednik stranke Tone Peršak. Prisotni so pregledali delo- vanje stranke od zadnje seje, pogovarjali so se o konferenci in posvetu stranke, največ časa pa so namenili lokalnim volitvam. ^0 spremembe je prišlo tudi v vodstvu ormoškega občinskega Odbora, saj je namesto dosedanjega predsednika Janeza Soline postal v.d. predsednika Ivan Plaveč. Štajerska koordinacija združuje 14 občinskih odborov '2 štajerske regije. S takšno širšo Organizacijsko obliko lažje •■cšujejo težave, ki se porajajo v občinskih odborih. Koordinaci- predseduje Vasja Cimerman. srečujejo se na mesečnih sestan- '^ih, ki so vsakič v drugem kra- ju. Obravnavajo problematiko celotne regije, poudarek pa daje- jo seveda gostitelju. Kot nepar- lamentarna stranka so aktivni in prisotni na političnem prizo- rišču in so se že pričeli pripravl- jati na jesenske volitve. So opti- misti, predvsem zato ker razpo- loženje med prebivalstvom, od- mevi na akcije in rezultati anket kažejo porast njihovih simpati- zerjev. Na prihajajočih lokalnih volit- vah so si zadali nalogo, nastopiti s čim več kandidati in izpolniti liste. O možnosti sklepanja koa- licije z drugimi strankami je predsednik stranke Tone Peršak povedal, da so na držav- nem nivoju dosegli dogovor s Slovenskim forumom za medse- bojno podporo in sodelovanje pri volitvah za župane. Na lo- kalni ravni pa so občinski odbo- ri prepuščeni lastni presoji in povezovanju, ki bo v korist skupnosti pri reševanju lokalne problematike. vki strokovnjaki svetujejo Ifurovoiife vinske Me Tudi pri vinsld trti sta količina pridelka in predvsem kvaliteta v veliki meri odvisni od zdravstvenega stanja grozdja. Ker pa je uporaba pesticidov (z ekološkega vidika) vsako leto ved- no bolj omejena, je še kako pomembno, da poz- namo prve znake (simptome) okužbe. Pomemb- no je tudi, da šlcropimo v natančno določenem roku, saj je vsako naknadno zdravljenje okuženih in obolelih nasadov z vidika ekologije manj sprejemljivo, ker moramo takrat posegati po močnejših pripravkih. V veliki meri pa je število škropljenj odvisno od vremenskih razmer. V letu 1997 pojav peronospo- re ni bil posebno močan, kar je zasluga sušnega vremena v maju. Za primerno (prvo) okužbo pe- ronospore morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji; - v nekaj dneh mora biti temperatura nad 11 sto- pinj C - v zadnjih dneh mora pasti vsaj 100 mm dežja - listi vinske trte morajo imeti v premeru vsaj 2 do 3 cm ali mladice biti dolge 10 cm in - pasti morajo intenzivne padavine, da razpršijo trose na liste Do sekundarne okužbe pa pride, če je zmnožek med temperaturo in časom, ko je listje mokro, vsaj 50. O roku prvega škropljenja nas obvesti prognos- tična služba v javnih občilih, informacije pa je mogoče dobiti tudi na odzivniku štev. 9823, lahko pa se ravnamo po pravilu, da prvič škropimo, ko so mladice dolge 40 cm. Tudi z oidjem (pepelasta plesen) v letu 1997 ni bilo večjih težav. Poudariti pa velja, da so nevarna obdobja za okužbo, ko so razlike med dnevno in nočno temperaturo ter ko je relativna zračna vla- ga z visokimi temperaturami (optimalna tempera- tura za razvoj glive je 25-28 stopinj C). To je naj- pogosteje v juniju in juliju. PRIPOROČILO PROGRAMA ZAŠČITE VINSKE TRTE 1. škropljenje: mladice dolge 5 do 12 cm (stadij E-F) Če nismo opravili škropljenja v času brstenja (folidol olje) in smo opazili, da nam mladice zelo neenakomerno odganjajo (laški rizling), je verjet- nost napada akarinoze. V tem primeru pripo- ročamo uporabo thiodana v 0,2% konc, če pa še imamo probleme z rdečo sadno prišico (rdeči pa- jek), priporočamo uporabo akaricida pinorona v 0,15% konc, ortusa 0,05% konc, acarstina 0,15% konc. ali nissoruna 0,05% do 0,07% konc. Doda- mo še pepelin v 0,3% konc. ali karathane v 0,08% konc. Tudi ta pripravka delujeta proti akarinozi ter proti oidiju. V vinogradih, kjer imamo proble- me z oidijem, priporočamo uporabo sistemika. V zadnjih letih se je močno razširila črna pegavost (Phonopsis) vinske trte, predvsem na sortah riz- vanec in laški rizling (bele rozge). Prednost pri zaščiti bi dali euparenu ali folpetu, pri zaščiti pro- ti peronospori s sistemiki pa mikalu, ki vsebuje tudi folpet. 2. škropljenje: ko so mladice dolge 30 cm in pade več kot 10 mm padavin, je prva nevarnost napada peronospore vinske trte. Do tedaj, če ni- smo imeli drugih napadov, ni potrebno škropiti. - Peronospora: dithane M45 0,25% konc, an- tracol 0,2% konc, folpet 0,25% konc, polyram DF 0,25%; - Oidij: karathane 0,08% konc, pepelin 0,3% konc, cosan 0,3% konc, thiovit 0,3% konc, mic- rothiol 0,3% konc. Ali kumulus 0,3% konc. Če uporabimo karathane, ne smemo prekoračiti koncentracije, saj zelo hitro povrzoči ožige. 3. škropljenje: tik pred cvetenjem priporočamo uporabo sistemičnih fungicidov, ki jih uporablja- mo največ dva do tri krat v sezoni, če nismo imeli močnejših napadov. Po možnosti bi tudi te pri- pravke vsaj v sezonah menjavali zaradi pojava re- zistence (odpornosti). Velikokrat se ta tudi pojavi, če bi škropili v cvet. Škropljenje v cvet je nujno, kadar se cvetenje zaradi slabega vremena zavleče. - Peronospora: sandofan 0,125% konc, mikal 0,4% konc, ridomil MZ 0,3% konc, antracol combi 0,3% konc, acrobar MZ 0,25% konc, aviso DF 0,25% konc, quadris 0,075% konc. - deluje tudi proti oidiju - ali caltan 0,25% konc. Pri upo- rabi mikala moramo škropiti tri krat z istim pri- pravkom. - Oidij: topas 100 EC 0,025% konc, filicur 250EC 0,03% konc, tilt 250 EC 0,015% konc, ru- bigan 0,2% konc, systhane 12 E 0,025% konc, quadris 0,075% konc. ali stroby WG 0,02%. Doda- mo še močljivo žveplo (pepelin) ali karathane. 4. škropimo takoj po cvetenju z istimi pripravki kot tik pred cvetenjem, le posamezne pripravke (sistemike) lahko zamenjamo (razen mikala) zara- di rezistence. 5. škropljenje: v fazi razvoja kabrnikov. Preide- mo na kontaktne fungicide, čas med presledkom škropljenja ne sme biti daljši od 10 do 12 dni. - Peronospora: folpet 0,25% konc, antracol 0,2% konc, dithane M 45 0,25% konc, euparen 0,3% konc. ali antracol combi 0,25% konc. - Oidij: močljivo žveplo (pepelin) 0,3% konc, karathane 0,1% konc, cosan 0,3%) konc, thiovir 0,3% konc, microthiol 0,3% konc. ali kumulus 0,3% konc. 6. škropljenje: proti peronospori preidemo na bakrene pripravke. Priporočamo uporabo kombi- niranih pripravkov: bakreni antracol 0,4% konc, bakreni dithane 0,4%) konc, bakreni euparen 0,4% konc. ali bakreni folpet 0,4% konc. - Oidij: močljivo žveplo (pepelin) 0,3%, konc, karathane 0,1%) konc, cosan 0,3% konc, thiovit 0,3% konc, microthiol 0,3%) konc. ali kumulus 0,3% konc 7. škropljenje: v drugi polovici julija in v avgus- tu škropimo po potrebi! Proti peronospori priporočamo uporabo čistih bakrenih pripravkov. Letni vnos čistega bakra je po uredbi omejen na 3 kg/ha letno: kupropin 0,5% konc, cuprablau Z 0,4% konc, champion 0,3% konc, kocide 0,2% konc, kupro 190 SC 0,5% konc, ramin 0,5% konc. ali borodojska brozga 1% konc. - Proti oidiju: pepelin 0,3% konc. ali karathane 0,1% konc - Proti botritisu (gnilobi) škropimo načeloma enkrat, tik preden se jagode sklenejo, če pa smo se odločili še za drugo škropljenje, ga opravimo v času mehčanja jagod. Uporabimo lahko naslednje pripravke: ronilan 0,1%) konc, sumilex 0,1% konc, folicur - euporen 0,3% konc, mythos 0,25% konc, 2.5 l/ha ali switeh 0,05%) konc. Poudariti velja, da vsi pripravki proti grozdni gnilobi ne delujejo stoodstotno, važna so predvsem zelena dela ter ne pretirano gnojenje z dušikom. Če v času cvetenja pade mnogo dežja, tudi priporočamo uporabo botriticida, tako da bi bilo mogoče uporabiti pred cvetenjem kombina- cijo folicur - euporen. - Proti škodljivcem načeloma ne škropimo, ra- zen če je napoved fitopatološke službe, da je nalet metuljčkov grozdnih sukačev velik. Grozdni sukači imajo pri nas dva rodova. Prvi let me- tuljčkov je v fazi razvoja kabrnikov (beli zapred- ki), drugi rod oziroma nalet metuljčkov pa je v drugi polovici julija. Proti temu rodu načeloma škropimo vsako leto, saj metuljčki odlagajo jajčeca v grozdne jagode in s tem povzročajo veli- ko škodo, saj nam lahko posamezne gosenice uničijo 2 - 3 grozde. Škropimo s: reldan 40 EC 0,125% konc, zolone 0,25% konc, mimic SC 0,06% konc. ali basudin WP 40 0,2% konc. Andrej Rebernišek, Ing.agr. PREJELI SMO Turistični napotki za krajinsld park v marčevski številki Poročevalca, glasila KS Sre- dišče ob Dravi, se avtor(ji) na prvi strani razpiše(jo) z vso po- niglavo puhlostjo o turističnih napotkih. Čas pustnih norčij in norčavosti je pred izdaje te 37. številke davno minil, le no- rost je še vedno prisotna in tudi ostaja. V napotkih se av- tor(ji) norčuje(jo) iz nesposob- nosti in lenobnosti krajevne skupnosti in njenih organov, torej pljuva(jo) v lastno skledo, saj se skoraj vsi navedki v na- potkih tičejo prav njih. Na zadnji strani pa glej: vabi- lo na občni zbor TD Središče s pozivom na drugi strani Poročevalca k sodelovanju pri urejenosti okolja. Naj po spo- minu osvežim del programa. Poleg vročitve priznanj najpri- zadevnejšim bodo podelili tudi BODEČE NEŽE: - za naj neurejeno okolje, - za "lično" izdelana in pos- tavljena reklamna panoja, ki "krasita" Sokolane, - za neurejenost posameznih grobov na pokopališču, - za urejenost centra trga Sre- dišče (uničevanje zelenic in prometnih površin s parkiran- jem težkih tovornjakov in dru- gih vozil), - za podrtije in razčesane fa- sade hiš v trgu in okolici, - za izpuste fekalij in mine- ralnih goriv ter odlaganje od- padkov v potok Trnavo - in ne nazadnje tudi pobud- nikom za ustanovitev Krajin- skega parka Središče in skupi- ni zanesenjakinj, ki bdijo nad urejenostjo javnih površin. Takrat bo tudi turistični slo- varček z druge strani Poročevalca aktualen. Franc Kmjak, Ormož, simpatizer za usta- novitev krajinskega parka 16 četrtek, 7. maj 1998 - TEDNIK ZANIMIVOSTI, ŠPORT MED PUSCAVNIKI V PLETERSKI KARTUZIJI Sonce sl/e, fvcfi če ga slepi ite Wcf| KARTUZIJANI, PUSCAVNIKI ZAHODNEGA SVETA, SO SE ZAOBLJUBILI SAMOTI IN MOLKU, DA BI BILI BLIŽJE BOGU. NJIHOVA OSREDNJA DEJAVNOST JE SKUPNA LITURGIČNA MOLITEV, ZATO SAMOSTANU V PLETERJAH PRAVIJO TUDI "POJOČA CERKEV V SAMOTI". S kolegom Janezom Cvetkom sva se odločila, da bova tri dni prebila na duhovnih vajah med kartuzijani v Pleterjah, da bi od- krila, kakšno je življenje krščan- skega puščavnika. Čeprav je kole- ga obiskal Pleterje pred petimi leti, sva se tik pred ciljem za tre- nutek izgubila. Pleterje bi zaman iskali na zemljevidu, nahaja pa se 3 km od St. Jerneja. Na vhodu v kartuzijo je klavzu- ra, kar pomeni, da je vstop prepo- vedan vsem, ki jim tega predhod- no ne odobri prior. Ženskam je vstop strogo prepovedan. Kljub govoricam, da je samostanske zi- dove prestopila Jovanka Broz, so nama zagotovili, da se to ni zgodi- lo. Ko stopiš skozi velika samostan- ska vrata, se znajdeš v preddvorju, ki mu pravijo "častno dvorišče". Pred seboj vidiš vodomet in sa- mostansko cerkev. Ko sva poku- kala v bazen vodometa, sva zagle- dala polno velikih zlatih rib. A vse so bile mrtve. Očitno so zmrznile. Toda to kakor da ni ni- kogar modlo. Samostan je živel v harmoniji z ritmi narave. Kartuzija se deli v tri dele: v zu- nanje zgradbe, cerkev s kapelica- mi in t.i. "celice" za menihe. Os- rednja cerkev, ki je zgrajena v ro- manskem slogu, je povezana z zgradbo, kjer so stanovanja za bra- te laike in goste, ter z meniškimi hišicami, ki jim pravijo "celice" in jih je 31. Z dolgimi samostanski- mi hodniki tvorijo pravokotnik. V njem je velik prostor, zasajen s sadnim drevjem. V sredini je majhno kartuzijansko pokopa- lišče. V ozadju samostana so spre- hajališča in vrtovi, na straneh pa gospodarske stavbe. Vse to obdaja 2.600 metrov dolg zid. Kot gosta so naju namestili v de- snem krilu samostana. Vsak je do- bil svojo sobo, v kateri je bilo samo najnujnejše: postelja, miza s stolom, omara, oltar in umival- nik. Po celi kartuziji so pred nekaj leti namestili radiatorje, ki pa tako velik prostor slabo ogrevajo. Zato sva bila precej premražena in sva spala kar v spalnih vrečah. Da se tudi patrom ni godilo boljše, sva sklepala iz njihovega pokašlje- vanja pri mašah. Le-ti si sicer ku- rijo sami, vendar na drva. Njihov način življenja se od srednjega veka ni spremenil niti za pičico. Prvo, kar sva zaznala v samosta- nu, je bila grobna tišina. Celo ptic ni bilo slišati. Polotil se naju je občutek usodne dokončnosti, ka- kor da bi prispela na zadnjo posta- jo neke poti. DNEVNI RED Kartuzijani se dnevno udeležijo treh maš. Najlepša med njimi je t.i. "nočni oficij", ki sva ji bila naj- prej navzoča. Ob 23.30 sva se na- potila po dolgih, temačnih hodni- kih proti "zimski" cerkvi, ki je bila vsa ovita v trdno noč. Le večna luč je trepetala s svojim rdečim plamenom nad tabemakljem. Ko sva tipaje skozi mrak prispela do vhodnih vrat, so se z vseh strani zgrnili menihi. Bili so kot duhovi, oblečeni v bele habite (kute) s ka- pucami na glavi. Vsak si je svetil z majhno svetilko. Drug za drugim so molče vstopali v cerkev in se zvrstili na desno in levo stran kora. Po pričetku maše je vsak se- del na svoje mesto. V poltemi so bili videti kot marmorni kipi: ne- premični, zamaknjeni v petje psalmov, pozorni in pobožni kot angeli. Posebne svetilke so metale luč na velike knjige, iz katerih so peli v latinščini. Pojejo počasi, pre- prosto, tožeče, kar napravlja mi- ren, resen in globok vtis. To spod- buja k pobožnosti, dviga dušo k Bogu ter ji prinaša mir in veselje. Ko pojejo zase, si nadenejo kapu- ce, ko pojejo za občestvo, pa si jih snamejo. Petje se prepleta z bran- jem Sv. pisma, ki poteka v slo- venščini. Njihova izgovarjava me je opomnila, da so pripadniki sed- mih različnih narodnosti, med njimi je samo en Slovenec. Nočna Božja služba traja tri lu-e. To so poleg sv. maše za kartuzija- ne najlepši trenutki. Kdor mora zaradi bolezni ostati v celici, ko- maj čaka lu-e, ko se bo spet lahko udeležil skupne liturgije. Pojejo v globoki nočni tišini, medtem ko ostali svet spi. Po končani maši vsak molče odhiti po hodniku ali po stopnicah proti celici. Nikoli ne gresta po dva redovnika sku- paj. V sobi sem tik pred spancem ob- navljal prve vtise. Kakšni so se mi zdeli kartuzijani? Pričakoval sem mrke, resnobne in trpeče menihe, ljudi, ki so razočarani nad posvet- nim življenjem. Toda že prvo srečanje me je prepričalo, da ni tako. Njihov pogled je jasen, iskren, obrazi izžarevajo srečo in notranje zadovoljstvo. Najbolj pa me je presenetilo dejstvo, da so to v glavnem mladi ljudje. Med nji- mi (trenutno jih je 12) so bili kakšni štirje sedemdesetletniki. Ob sedmih zjutraj je sv. maša z obhajilom, ki traja okrog pol ure. Ob 15.45 pa je večernica, ki se konča okrog 16.30. Ves preostali čas menihi prebijejo v celicah, v katerih ni ne radia, ne televizije in ne časopisov. Vsak mora svoj čas koristno izrabiti: z branjem, pi- sanjem, molitvijo, premišljevan- jem, kontemplacijo in delom. Po- zimi žagajo drva (vsak za svoje po- trebe), poleti pa obdelujejo vsak svoj vrt. Izučijo se tudi kakšnega rokodelstva (mizarstvo, rezbar- jenje, slikarstvo ipd.). Ta redovna pravila so zapisana v pravilniku, imenovanem Statuta. Prior, ki je duhovni vodja samostana, skrbi, da se vestno izvajajo. Kartuzijani so vegetarijanci. Občasno zaužijejo kakšno ribo. Jedo enkrat dnevno, in sicer kosi- lo ob 11. uri. Vsak je sam v svoji celici, edino ob nedeljah imajo skupna kosila. Ta dan smejo iti na sprehod v park, kjer se tri ure po- govarjajo. Sorodniki jih lahko obiščejo samo enkrat do dvakrat letno. Ko kartuzijan timre, ga pokopl- jejo brez krste. Položijo ga na de- sko, ki jo spustijo v grob. Preprost grob jim krasi navaden črni križ brez napisa. Kakor so nepoznani živeli na tem svetu, tako ostajajo nepoznani tudi po smrti. Na zemlji niso ničesar imeli in ničesar iskali; živeli so zgolj za večnost. ZAKAJ SAMOTA? Mnogi se verjetno sprašujejo, za- kaj živijo kartuzijani takšno živl- jenje. Kakšen je njihov namen in kaj želijo doseči? Sodobni človek hrepeni po sreči, vendar je ne najde, ker jo išče v minljivih stvareh. Minljivo pa ne nasiti duše. Zato je človek prazen, nezadovoljen in razdvojen. Misli, da Boga ni in da je to samo V zavetju Gorjancev sredi gozdov in vinogradov leži samostan Pleterje, ki mu pravijo tudi "Bali raf in "Otok srečniti". pravljica za lahkoverne otroke. Na more verjeti, da bi bil Bog lahko absolutna stvarnost, za katero je bilo nekoč ustvarjeno človeško srce. Pri kanuzijanih je vse drugače. Njihova vera je živa, neomajna, globoka. Povsod vidijo delo Božjih rok. Njim je Bog vse, zato težijo k svetemu združenju z Njim. To združenje pa se porodi samo v samoti. Samota rodi molk. Molk rodi zbranost in duševni mir. Kjer pa je v duši mir, tam je lažje poslušati Gospoda, ko govori. Bog pa govo- ri pogosto tako tiho. Ko je v duši popoln mir, je v njej čutiti Božjo prisotnost, kajti Gospod prebiva v naši duši. Življenje kartuzijanov je skrivnostno in zavestno življen- je z Bogom, ki v njih gori kot pla- men ljubezni, od katerega so vsi prevzeti in blaženi. Nekateri ljudje imajo kartuzija- ne za sanjače, ki lovijo lastno sen- co. Eden od njihovih laičnih privržencev takole odgovarja: "Ali mar sonce ne sije, ker ga slepec ne vidi? Sije, in še kako. Kdor ne živi po veri in ne veruje, temu so kar- tuzijani uganka." MOČ MOLITVE Karmzijani trdno zaupajo v moč čmolitve. Pravijo. "Ničesar ni, čemur bi vsemogočni Bog obljubljal toliko kot molitvi. Pro- site in dalo se vam bo, iščite in našli boste, trkajte in odprlo se vam bo. Zakaj vsak, kdor prosi, prejme, kdor išče, najde, in kdor trka, se inu bo odprlo. To uči sam Kristus, če bi bila v enem samem dnevu ena sama ura, ko se ne bi dvigala k nebu nikakršna molitev, bi bil ta dan in ta ura zadnji dan in zadnja ura vesoljstva." Mojzes je z vztrajno molitvijo dosegel svobodo svojega naroda. David je premagal Golijata, ker je molil. Estera je z molitvijo pre- prečila smrt svojega ljudstva. Elija je z molitvijo priklical ogenj in odprl nebesa. Karttizijan gleda daleč preko groba v večnost. Na Zemlji pa vidi, kako se ljudje malo menijo za večnost. Svet se ne bo spreme- nil z vojnami, ampak z molitvijo in ljubeznijo. Neki francoski pisatelj pravi; "Kartuzijani so kot strelovodi nad našimi mesti. Zadržujejo strele Božje pravičnosti. Zato ima Go spod z njimi velik načrt. Njihova naloga je, da z molitvijo in s svoj- im spokorniškim življenjem po- magajo Krismsu reševali človeštvo, obnavljati svet in širiti Božje kraljestvo na zemlji." Silvester Vogrinec KDO SO KARTUZIJANI? Red kartuzijanov je v 11. stol. ustanovil ugledni profesor Bruno (danes svetnik) iz K'lna. Vodila ga je težnja po uvedbi puščavniškega življenja vzhodnega tipa v obliki, prilagojeni zahod- ni miselnosti. S šestimi prijatelji je v osrčju gorskega masiva Char- treuse (od tod ime Cartuzia) na ozemlju škofije Grenoble v Franciji začel novo meniško življenje. Izhodišče mu je bila duhovna smer, ki so jo v 3. in 4. stol. začrtali egiptovski puščavniki (sv. Anton in nje- govi učenci). V 5. stol. je preko sv. Janeza Kasijana prišla na Zahod. Poudarek reda je bil (in je še vedno) na samoti in molčelčnosti. V 12. stol. so se kartuzijani razširili tudi v slovenske dežele, kjer so nastale štiri ustanove: Žiče (1160), Jurklošter (1170), Bistra (1255) in Pletene (1403). Planinski kotiiek v maju se nam pridružite na naslednjih izletih in pohodih: -17. maja: Litija - Geoss; vodi Franc Kodela - 23. maja: Golica; vodi Uroš Vidovič - 30. maja: 7. pohod po Haloški planinski poti od Podlehnika do Ptujske Gore. IZ GgJENia HA (^TEHIŠKI SNEŽNIK Ptujsko planinsko društvo je v svojem 45-letnem obdobju aktivnega delovanja organiziralo številne pohode in izlete, ki so zajeli domala vsak kotiček Slovenije. Od Prekmurja, preko Slovenskih goric in Haloz, pa čez Pohorje in Posavsko hribovje do Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijcev so potekala nekoč in vodijo še danes pota ptujskih lju- biteljev gora. Seveda so se skupine ali posamezniki že v preteklosti podajali tudi na dolenjske Gorjan- ce, na Notranjsko in primorske hribe od Trstelja do Slavnika ter na sever proti Idrijsko-cerkljanskemu in Škofjeloškemu hribovju z Blegošem in Lubnikom. Med vsemi naštetimi območji Slovenije, kamor so stopili ptujski planinci, pa manjka v vsej zgodovini naših izletov del slovenskega ozemlja, kjer prav tako prevladuje čudovit gorski svet z neokrnjeno oziroma prvobitno naravo in obširnimi razgledi na okoliško pokrajino. Govor je o še do nedavnega strogo zaprtem območju Gotenice in Kočevske Reke, nad katerima se vzdiguje 1290 metrov visoki Goteniški Snežnik, Ob teh besedah lahko nazna- nim za večino ljubiteljev gora in predvsem prvobit- ne narave zgodovinski dogodek, saj vas ptujski pla- ninci vabimo v soboto, 16. maja, na pohod iz Gote- nice na Goteniški Snežnik, ki ga organizira special- na enota MORIŠ v sodelovanju s PD Kočevje. Udeleženci pohoda se zberemo ob 5. uri na AP Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom po- dali v Kočevje in čez Kočevsko Reko v Gotenico, kjer si bomo ogledati ostanke vasi. Iz Gotenice nas bo pot vodila skozi več desetletij zaprto območje na vrh Goteniškega Snežnika, do koder je 2 uri zmernega hoda. Po sestopu z vrha gore se bomo podali še do doline reke Kolpe, kjer si bomo ogle- dali grad Kostel in uživali v vrtoglavih pogledih v globoko zarezano kolpsko dolino. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure! Opremite se planinsko za sredo- gorje (obutev!) ter vremenski situaciji primerno. Hrana iz nahrbtnika. Gena izleta, ki vključuje prevoz s posebnim avtobusom, organizacijo in vodenje, znaša za člane PD 1.800 tolarjev, mlade planince 1.600 tolarjev ter nečlane PD 2.400 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 12. maja, oziroma zaradi narave poho- da do zasedbe 36 razpoložljivih mest. V območje prvobitne narave in starodavnih kočevskih gozdov vas bo ob pomoči domačih kočevskih planincev vodil Uroš Vidovič s sovodniki iz Ptuja. U.V., H.Š., Odbor za informiranje In propagando PD Ptuj UUTOMER / PRVOMAJSKE KASAŠKE DIRKE DOBRO PRIPRAVLJEN T^^ KASAŠKI TEKMOVALNI DAN LETOŠNj/SEZONE VELIKO OSEBNIH REKORDOV IN ZADOVOLJNI GLEDALCI Na ljutomerskem hipodromu so bile prvomajske elitne kasaške dirke, ki jih je vzorno pripravil tamkajšnji kasaški klub. V os- rednji, najhitrejši dirki medna- rodnega razreda je slavil uvoženi žrebec Active Leber na vajetih Milana Žana iz Ljubljane.Dosegel je najboljši čas dneva 1:16,4. V dirki najboljših kasačev slovenske reje pa je z novim osebnim rekor- dom 1:17,1 zmagal ljutomerski kasač Demos MS na vajetih ev- ropskega prvaka Marka Slaviča. Skupaj so za 1. maj pripravili kar osem zares močnih kasaških dirk, ki so minile v znamenju špormega merjenja moči konjev in taktike voznikov. Trikrat so slavili Ljuto- merčani, dvakrat Kasaško društvo »MS« Ključarovci, po enkrat pa vozniki z Bleda, iz Šentjerneja in Ljubljane. Tekmovanje, ki so ga odlično pripravili v okviru prvo- majskega praznovanja, je spremljalo okoli 2000 ljubiteljev kasaškega športa in prijateljev konjeništva. Po dirkah so pripra- vili še prvomajsko konjeniško srečanje in z njim sklenili pravi pravcati konjeniški praznik. Rezultati dirk: 1. dirka, avtos- tart za 3-letne kasače, 2100 m, zas- lužek do 50 tisoč SIT: 1. Apricot (Sonaja, Ljutomer) 1:22,9, 2. De- mona MS (Slavič, MS Ključarov- ci) 1:23,7 in 3. Enola Gay (Lov- renčič, Slov. gorice) 1:24,1; 2. dir- ka, avtostart za 3-4-letne kasače, 2100 m, zaslužek do 130 tisoč SIT: 1. Amie MS Gan, Bled) 1:20,9, 2. Dirkaš (Knecht-Silak, Maribor) 1:20,9 in 3. Duma M (Mars, Krško) 1:21,0; 3. dirka, av- tostan za 3-12-letne kasače, 2100 m, zaslužek do 220 tisoč SIT: 1. Indos MS (Slavič, MS Ključarov- ci) 1:21,5, 2. Honey Goal (Mako- ter, Ljutomer) 1:21,8 in 3. Dream of Victory (Oblak, Visoko) 1:22,5; 4. dirka, avtostart za 3-12-leme kasače, 2100 m, zaslužek do 350 tisoč SIT: 1. Dali (Sagaj, Ljuto- mer) 1:21,3, 2. Natty (Lovrenčič, Maribor) 1:21,9 in 3. Chajkovsky (Hrovat, Ljubljana) 1:22,6; 5. dir- ka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 550 tisoč SIT: 1. Bukefalos (Maletič, Šent- jernej) 1:17,4, 2. Leif B (Gorjanc, Brdo) 1:17,5 in 3. Dalli Lobell (Plečko, Maribor) 1:18,9; 6. dir- ka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 800 tisoč SIT: 1. Ahaja (Sagaj, Ljutomer) 1:19,2, 2. Jard II (Cetin, Krško) 1:19,8 in 3. Senna (Žan, Ljublja- na) 1:19,9; 7. dirka, avtostart za 3- 12-leme kasače, 1600 m, zaslužek do 1,2 milijona SIT: 1. Demos MS (Slavič, MS Ključarovci) 1:17,1,2. Rosso B (Cmkovič, Ljutomer) 1:18,4 in 3. Koran Keystone (Tramšek, Ljutomer) 1:19,5; 8. dirka, avtostart za domače in uvožene kasače, mednarodni raz- red, 1600 m: 1. Active Leber (Žan, Ljubljana) 1:16,4 (najbolši čas dneva), 2. Sotilman (T. Makoter. Ljutomer) in 3. Benjamin C Lee (J. Makoter, Ljutomer). Četrti tekmovalni dan v letošnji sezoni bo v nedeljo, 10. maja, na ljubljanskem hipodromu Stožice. M.Toš fCDNIK - Četrtek, 7. maj 1998 19 ZA RAZVEDRILO 20 četrtek, 7. maj 1998 - TEDNU ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA PODGORCI / KONČAL SE JE PRAZNIK VINA Enaist velikih zlatih medalj Minuli konec tedna seje končal 22. praznik vina in domačih jedi v Podgorcih, ki ga organizirata tamkajšnje turistično društvo in društvo vinogradnikov Jeruzalem. Sponzorstvo nad prireditvijo sta prevzeli občina Ormož in Tovarna sladkorja Ormož. O nagrajencih smo pisali že v 17. števil- ki Tednika: malo amforo sta prejela Mateja in Miran Reberc iz Gorišnice za renski rizling, ve- liko amforo pa za ledeno vino chardonnay Čurin - Prapotnik s Koga. Komisija je prisodila 11 ve- likih zlatih medalj, po 79 zlatih in srebrnih, 14 bronastih in 4 priznanja. Nagrajencem so priznanja po- delili v nedeljo, ko so se v podgorski dvorani zbrali šte- vilni vinogradniki in drugi ljubitelji vina. Predsednik komisije mag. Jože Protner je povedal, da se letnik 1997 pridružuje velikim letnikom tega desetletja, ki jih uvrščajo med najboljše v tem stoletju. "Po kakovosti so bila vina do- kaj raznolika, kar je posledica različne, tudi prevelike obre- menitve trte in različnega časa trgatve. Vsekakor je pre- senetil šipon s svojo svežino, vendar zrelim okusom. Zelo dobra kakovost je bila tudi pri chardonnayju, sivem pi- notu in do neke mere tudi pri sauvignonu in renskem rizlingu. Laški rizlingi so bili dokaj raznoliki, od odlične kakovosti do povprečja, ena- ke so bile zvrsti, le da za te velja, da običajno ne dobijo ocen, ki bi jih objektivno zas- lužile. Komisija je posebej pohvalila nekatera predikat- na vina, kljub temu da jih je bilo nekaj manj in da letnik nima značilnih vin z vonjem in okusom po botritisu." Anja Lah, Milan Petek in Tamara Bombek Kokot so prejeli pokal krajevne skupnosti Podgorci Razstavljene so bile številne dobrote, ki so jih pripravile domačinke PTUJ / MERCATOR OBNAVLJA TRGOVINE Florijan po obnovi ponuja vei še ena Mercatorjeva trgovina je obnovljena. Pred časom so obnovili in povečali trgovino Flori- jan v Lackovi ulici v Ptuju, ki je bogato založena z nogavicami prestižnih blagovnih znamk, iz- brano ponudbo spodnjega perila proizvajalcev Lisca in Beti ter kopalk istih proizvajalcev. Kla- sičnim linijam nogavic se pridružujejo tudi medicinske, Nogavičar Florijan pa ja poskrbel tudi za izbrano ponudbo moških in otroških nogavic, nekaj pa je tudi trikotaže. Florijan je obnovljen. Naložba v obnovo je veljala okrog tri milijone tolarjev. V okviru letošnjega obsežnega programa naložb v obnovo in novogradnje prodajnih površin bo Mercator SVS, d.d., Ptuj v tem in prihodnjem mesecu obnovil pet trgovin v Ptuju, Lendavi, Ormožu in Lenartu. V Lackovi v Ptuju bodo obnovili prodajalno Jelen, v Zelenikovi pa Ciciban. Največja njihova letošnja naložba pa je nakupni center v Mariboru na lokaciji mariborske tiskarne, ki ga bodo uredili skupaj z Merkurjem iz Kranja. Gre za naložbo v višini 500 milijonov tolarjev. V na- kupnem centru imajo prostora še za šest najemnikov, ki jih bodo pridobili z javnim razpi- som. Pridobiti želijo gostinca, cvetličarja, zlatarja, banko in podobne dejavnosti, ker želijo kupcu na enem mestu ponuditi čim popolnejšo storitev. Novi Foto: M. Ozmec Mercatorjev nakupni center v Mariboru bo v glavnem namen- jen živilom. V njem bodo zapos- lili okrog trideset novih dela- vcev. Odprli ga bodo oktobra le- tos. Ob odprtju Perutninega pa- viljona v Ptuju v letošnjem sep- tembru pa bo Mercator SVS predal namenu tudi obnovljeno etažo tekstila v blagovnici. MG KOG^ SV.TOMAŽ / GOBARSKI KOTIČEK Priiela se f e bogata seiona če je soditi po začetku, bo letošnja gobarska sezona zares bo- gata. Pričela se je nenavadno zgodaj in nekateri gobarji so že imeli tako srečno oko, daje težko verjeti. Še pred prvim majem je Ivan Čurin iz Vitana 21 pri Kogu našel kar 12 jurčkov. Ker živi blizu gozda, nabira gobe od malih nog, navajen je različnih trofej, vendar toliko gob in tako zgodaj ga je vseeno presenetilo. Porabil jih je za juho. Prav tako nenavadno srečo je imel Jože Hudžar iz Koračic 36 pri Sv. Tomažu. Tudi on je stras- ten gobar in še sam ne ve, kaj ga Jože Hudžar iz Koračic pri Sv. Tomažu je našel le tri jurčke, vendar je bil eden od njih težak kar 78 dekagramov. Ivan Čurin iz Vitana pri Kogu je našel kar 12 jurčkov. Foto Hozyan je potegnilo v gozd že tako zgo- daj. Našel jo je v Rakovskem gozdu, kjer sicer nabira jurčke, lisičke, sivke in dežnike. Ko je zagledal gobo velikanko, prepros- to ni mogel verjeti. Doma so jo stehtali in težka je bila natanko 78 dekagramov. Še bolj čudno in seveda razveseljivo pa je to, da je bila goba, ko so jo prerezali, po- polnoma zdrava, brez enega sa- mega črva. Hudžarjevi so si gobo pripravili ocvrto. Vki V rastlinjaku so zrasli jurčki Pri Cigulovih v cvetličarni Narcisa v Dornavi so bili zelo presenečni, ko so ugotovili, da so jim zgodaj spomladi zrasli v rastlinjaku čisto pravi jurčki. Gospod Mirko Cigulaje povedal, da je iz gozda v jese- ni pripeljal nekaj humusa in očitno z njim tudi trose jurčka. Cigulovi so povedali, da so jim gobe v tem letnem času teknile in bile zelo dobrega okusa. MS ZAGREB / MEDNARODNO SREČANJE SREDNJIH SOL Ckonamska šola o gospodars- kem raivoia ptuiske regiie Dijakinje ptujske Ekonomske šole so na mednarodnem srečanju srednjih šol v Zag- rebu predstavile nalogo o gos- podarskem razvoju današnje ptujske občine in bližnjih občin, pospremile pa so jo s plakati, kratkim video filmom in propagandnim gradivom ptujske občine. Srečanja držav Alpe-Jadran, ki je bilo letos pred prvomajskimi prazniki v Zagrebu in Tuheljskih Toplicah, se je udeležilo devet šol iz Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Poleg ptujske je iz Slovenije sodelovala še mariborska ekonomska šola. Ptujsko šolo so zastopale Dani- jela, Jelka in Janja, vse dijakinje 4. č razreda, ki so pod vodstvom mentorice Metke Babusek Me- dic pripravile pisni del naloge. Ugotavljale so, kako so bile možnosti za razvoj izkoriščene doslej in kako naj bi bilo v bodoče, ko naj bi osrednjo vlogo prevzele Terme s spremljajočimi bližnjimi športno-rekreacijskimi objekti. S pomočjo profesorice nemškega jezika Manje Fras so nalogo prevedle, saj je bil govorni jezik srečanja nemški. Likovna pedagoginja Vesna Emeršič jim je pomagala predstaviti nalogo na plakatih, Mišo Potočnik pa je za to priložnost pripravil triminutni film o Ptuju. MZ V Zagreb so dijakinje četrtega letnika Ekonomske šole Ptuj Danijelo Meznarič, Jelko Vertačnik in Janjo List spremljale njihove profesorice Metka Babusek Medic, Vlasta Hodnik /f Marijana Rajh. 21 rfEDNIK - Četrtek, 7. maj 1998 KOLESARSTVO S, velika nagrada J, Puha Ptuj 98 Sašu Svibnu l^ole^arski klub Perutnina Ptuj je odlično izvedel 5. veliko pagrado Puch 98, na kateri je nastopilo 44 dečkov, 61 mlajših mladincev, 40 starejših mladincev in v konkurenci elite 156 tekmovalcev iz 26 ekip iz 19 držav. !Na Ptuju je domači kole- jgrski klub in njihov generalni sponzor Perutnina Ptuj nare- di vse, da je bilo čutiti pravo kolesarsko vzdušje. Sicer pa je odlična organizacija ptujskih kolesarskih delavcev daleč zna- na. pirke so se pričele že v dopol- danskem času, ko so se najmlajši Itolesarji pomerili za memorial j^itje Plavčaka. Tokrat je bilo vreme organizatorjem naklonje- no. Zgodnje jutranje deževje je si- (•er na nekaterih delih proge še pustilo sledove, a so hitro izgini- li, tako da so tudi najmlajši imeli optimalne pogoje. Vozili so tri kroge po 14,3 kilometra. Prvo in drugo mesto sta osvojila mlada kolesarja iz novogoriškega Hita Casina. Do 6. kroga je bil v os- predju domači kolesar Matjaž Finšgar, kar je bilo mogoče majh- no presenečenje, vendar ni vzdržal do konca. Prvo mesto je pripadlo Novomeščanu Matevžu Kasrelicu. Pri starejših mladincih je med favorite sodil Matej Marin, ki se je zelo dobro odrezal na nekaj zadnjih dirkah. Toda tokrat mu na "domači" progi ni šlo najbolje. Zato pa je presenetil drugi ptujski kolesar Gregor Gazvoda. V dru- gem krogu sta si Gregor Gazvoda in Mitja Horvat iz ljubljanskega Radenske Roga prikolesarila 40 sekund prednosti ter vozila dva kroga v ospredju, nato pa je Ljubljančan omagal, glavnina ga je ujela, medtem ko je Ptujčan prišel do prednosti dveh minut. To prednost mu je kljub lovu šes- terice uspelo obdržati do konca dirke. Tako je Gregor Gazvoda postal drugi ptujski kolesar, ki je zmagal pri starejših mladincih; pred tem je to uspelo Radi Rogi- ni. V konkurenci elite je bila zelo pisana druščina. Vsaka ekipa je imela svoje namene. Dirka je po- menila tudi nekakšen test pred startom dirke po Sloveniji. Med glavne kandidate za lovoriko Pe- rutnine Ptuj so vsekakor šteli ko- lesarji iz šestih profesionalnih ekip, po tihem pa je sem sodila tudi ekipa Perutnine Ptuj - Ra- denske Rog. V prvih dveh krogih so bili manjši poizkusi begov, v tretjem krogu pa se je izoblikova- la skupina devetih kolesarjev in si prikolesarila zajetno prednost. Tej skupini se je v petem krogu pridružil Valter Bonča in prednost pred prvimi zasledoval- ci je znašala 1,35 minute, pred glavnino pa kar pet minut. V os- mem krogu je skupina narastla na 19 kolesarjev, med katerimi so bili štirje kolesarji Perutnine Ptuj - Radenske Rog. Med temi kole- sarji ta bila izredno močna avstrijski reprezentant Buxscho- fer in Miran Kelner. Toda vsa pričakovanja so padla v vodo, ko so se v grajenskem klancu za beg odločili Sašo Sviben, Uroš Murn in Mattias Buxhofer. Novo- meščan Sašo Sviben je bil v cil- jnem sprintu najmočnejši in je za dve sekundi ugnal Buxhoferja ter tovariša iz ekipe Uroša Murna. Mogoče je bilo majhno razočaranje za domačo ekipo, vendar je to napačno razmišljanje nepoznavalcev, saj so se ptujski kolesarji dolgo časa dobro držali in bili v ospredju, kar je vsekakor bil dodatni čar za številne gledal- ce, ki so se tokrat zbrali ob progi. Sicer pa so Ptujčani kolesarji do- segli velik uspeh v konkurenci kolesarjev do 23 let, kjer je drugo mesto osvojil Miran Kelner, ki je bil skorajda ves čas v vodilni sku- pini. 5. velika nagrada Puch 98 je s koeficientom dirke 1,5 vstopila v novi in višji razred. Kolikor pa poznamo ptujske zagnane kole- sarske delavce, vemo, da to še ni tisto, kar so si začrtali. Kole- sarstvo je tako postalo sestavni del starodavnega Ptuja. Rezultati dirke za memorial Mitje Plavčaka: 1. Leon Maka- rovič 1,21:20, 2. Tadej Stolič - oba HIT Casino Nova Gorica, 3. Filip Tišma, 4. Sebastijan Ko- mac, HIT Casino, 5. Vladimir Kerkez, Sava Kranj, 6. David Smrekar, Sava Kranj, 7. Tadej Prevejšek, Savaprojekt Krško, 8. Janez Rozman, Sava Kranj, 9. Si- mon Bolte, Radenska Rog, 10. Ja- nez Muhvič, Krka Telekom - vsi v času zmagovalca. Mlajši mladinci - 6 krogov /85,8 km/: 1. Matevž Kastelic, Krka Telekom, 2. Drejc Kozjek, Sava Kranj, 3. Gregor Švajger, 4. Tomaž Nose, oba Krka Telekom, 5. David Tratnik, HIT Casino, 6. Aleš Kebelj, 7. Jure Zrimšek, oba Krka Telekom, 8. Bor Rančigaj, Sava Kranj, 9. Kristjan Fajt, Hit Casino, 10. Simon Gulja, Bistre. Mladinci - 8 krogov /114,4 km/: 1. Gregor Gazvoda, Perutnina Ptuj, 2. Borut Božič, Radenska Rog, 3. Gregor Zagorc, Krka Te- lekom, 4. Anton Meglic, Sava Kranj, 5. Miha Koncilija, Ra- denska Rog, 6. Peter Kočijaž, Krka Telekom, 7. Domen Blažek, Sava Kranj, 8. Daniel Hajdinjak, Voviland Vipava, 9. Boštjan Krevs, Lenart, 10. Mitja Horvat, Radenska Rog. Prvi trije pri starejših mladincih: zmagovalec Gregor Gaz- voda, Perutnina Ptuj (v sredini), 2. Borut Božič, Radenska Rog (desno) in 3. Gregor Zagorc, Krka Telekom. Foto: Kosi Elite - 12. krogov /157,3 km/: 1. Sašo Sviben, Krka Telekom - profi, 3.52:07, 2. Mattias Buxho- fer, Avstrija, 3.52:09, 3. Uroš Murn, Krka Telekom- profi, v času drugouvrščenega, 4. Branko Filip, Krka Telekom - profi, 3.54:08, 5. Vlado Miholjevič, rep- rezentanca Hrvaške, 3.54:28, 6. Rajko Petek, Sava Kranj, v času petouvrščenega, 7. David McKenze, Kross Selle Italia Pro- fi, 3.54:59, 8. Sandi Šmerc, Sava Kranj, 9. Robert Pintarič, Krka Telekom Profi, 10. Roy Reynolds Jones, Linda Mc Cartney - Profi, 11. Valter Bonča, Perutnina Ptuj - Radenska Rog - vsi v času sed- mouvrščenega. Gorski cilji: 1. Mattias Buxho- fer, Avstrija, 10, 2. Branko Filip, Krka Telekom, 10, 3. Vlado Mi- holjevič, Hrvaška, 5, 4. Valter Bonča, Perutnina Ptuj - Ra- denska Rog, 3, 5. Sašo Sviben, Krka Telekom - profi, 2 točki. Leteči cilji: 1. Tadej Križner, Sava Kranj, 10, 2. Trislan Priem, Kross- Selle Italia profi, 5, 3. Branko Filip, Krka Telekom pro- fi, 4, 4. Rajko Petek, Sava Kranj, 3, 5. Sašo Sviben, Krka Telekom profi, 3 točke. Danilo Klajnšek Najboljši trije za veliko nagrado Janeza Puha: 1. Sašo Sviben, Krka Telekom - profi, 2. Mattias Buxhofer, Avstrija, 3. Uroš Murn, Krka Telekom- profi. Foto: M. Ozmec DIRKA PO SLOVENIJI Ze na zaietku zapleti ALI SO BONČO OŠKODOVALI? z vožnjo na kronometer se je pričela mednarodna kolesarska dirka po Sloveniji. Na 3,6 kilometrov dolgi progi se je po uli- cah mesta Ptuja pomerilo 99 kolesarjev. Deževno vreme je malo spremenilo potek svečanega dela dirke, saj ni bilo prolo- ga po Ptuju, ampak samo svečana otvoritev in predstavitev ekip. Do sem lepo in prav, toda dir- '^3 po Sloveniji se je začela s škandalom, za katerega si bodo krivdo verjetno razdelili sodni- in merilci časa. Valterju ^onči, članu Perutnine Ptuj - Radenske Rog so prvotno na- merili čas 3 minute devetindva- jset sekund in 91 stotink, kar je pomenilo prepričljivo vodstvo. Valter je bil na cilju videti precej izmučen, pa tudi občutek ^niagovalec kronometra je bil Nemec Olaf Pollack So sodniki in časomerilci Valterja Bončo oškodovali? smo imeli, da se je peljal hitreje kot drugi tekmovalci. Do tiste- ga trenutka je bil v vodstvu Ne- mec Olaf Pollack iz ekipe Agro Adler. Toda ko so že večkrat omenili fantastični rezultat Valterja Bonče, je pričela delati "kuhinja". Na koncu ptujskega kronometra so mu namerili čas 4 minute, česar pa nihče od si- cer ne številnih gledalcev ni verjel. Ne vemo, kje so sodniki izumili čas za Bončo, vendar je Zeleno majico si je oblekel Cezary Zamana, rumeno zmagovalec kronometra Olaf Pollack, pikčasto Gorazd Štangelj, belo pa Tadej Valjevec. Foto: Kosi rezultat deloval vse prej kot prepričljivo, saj je ob rezultatu, ki je tekel na semaforju, pisala tudi startna številka Valterja Bonče. Ali je Valter Bonča res kolesar, na katerem bi delali preizkuse? V tujini bi, vsaj po besedah ljudi, ki nekaj pomeni- jo v slovenskem kolesarstvu, sodeč, takoj razpustili sodniško ekipo. Res pa je tudi, da so samo oni imeli stoparice v ro- kah, če že ni delala tehnika. Na- mesto da bi se dirka po Sloveni- ji pričela svečano, se je z gren- kim priokusom. Rezultati kronometra: 1. Olaf Pollack, Agro Adler, 3.55, 13, 2. Cezary Zamana, Mrož Poljska, 3.55,58, 3. Gorazd Štangelj, Krka Telekom, 3,56,94, 4. Tris- san Priem, Kross Selle Italia, 3,57, 5. Pavel Šumanov, Bolga- rija, 3,58,53, 6. Branko Filip, Krka Telekom, 3,95,40, 7. Val- ter Bonča, 8. Boris Premužič, 9. Andrej Hauptman - vsi Perut- nina Ptuj - Radenska Rog - čas 4.00, Prvouvrščeni so prejeli rume- no, zeleno, pikčasto in modro majico, Tadej Valjevec pa belo za najboljšega kolesarja do 23 let. Danilo Klajnšek 22 C, .'r:, k. '. ntuj - TEDNIK ZA KRATEK CAS o^Mladi dopisniki NASILJE - NAS VSAKDANJI KRUH Pravijo, da je največ nasilja in mafije v Mariboru. Začne se na avtobusni postaji. Tam ponavadi čakajo Romi. Mali deček pride do tebe in ti reče za denar. Ce ga udariš, pridejo malo večji in že jih dobiš. Na drugem koncu mes- ta so skinhedi ali nacisti, pobriti po celi glavi, oblečeni v vojaške hlače, s spitfeierko morijo vse po vrsti, z bulerji te brcnejo v obraz. Vedno več je vlomov, nasilja. Država se sprašuje, zakaj je toliko kriminala. Saj ni čudno. Velike firme pripadajo, narod pa mora preživeti, se oblečti in plačati položnice. Za nasilje je kriva tudi televizija. Filmi z brutalnimi pri- zori, ko se po domače povedano med sabo koljejo. Mali otroci gle- dajo kriminal in kaj še lahko po- tem pričakujemo. Enako je na Ptuju. Ulica se pretepa z ulico. Naša uli- ca je že lep čas zmagovalka. Ne da bi se hvalil, to je narobe. Drug drugega sovražimo. Pomislimo samo na nasilje v diskotekah. Dobiš robo, kakršno hočeš. Za našim blokom, kjer se otroci igra- jo, samo gledaš tablice od tablet in igle za vbrizgavanje. Najhuje je v petek. Takrat je vse pijano. In zakaj? Ker je to moda inladih. Če piješ in kadiš, si tip, če pa ne, si za njih mamin sinček. S prijateljem sva doživela tole. Šla sva s stadiona. Naenkrat pridrvi na pločnik plava lada pri- bližno 10 m za nama. S polnim plinom pelje v naju. Mislila sva, da je v eni od teh hiš doma, a ni bil. Nato je drvel v naju. Pri- bližno pri treh metrih zašprin- tam, kolikor so me nesle noge. Če takrat ne bi tekel, ne vem, ali bi lahko danes pisal ta spis. Še en primer. Pri trgovini Rimska peč je bilo okoli 10 fantov. Pijani ko mazge. Če bi me dobili, bi se mi slabo pisalo. Na Ptuju je dosti kriminala, mafi- je. In še več ga bo. Dandanes se mamilo naredi iz tablet za živce. Mi imamo to doma. Enkrat ali dvaisrat sem jim dal, da so se fik- sali. Ko sem videl, kaj dela z nji- mi, nikoli več. Eden je povedal, da je videl po zraku leteti bele konje. Ko sem se odločil, da jim več ne dam tablet, se je začelo. Eden me je pičil z nožem v tre- buh. Na srečo me ni dobro zadel. To se dogaja v naši ulici. Kraig- herjeva je zakon na Ptuju. Vsi so proti kriminalu, nihče pa nič ne postori. B.Z., OŠ O. Meglic, Ptuj MOJ BRATEC v otroški sobi domujeva moj bra- tec in jaz. Bratcu je ime Emanuel. Hodi v drugi razred osnovne šole. Je zelo nagajiv, zato večkrat kriv- do zvalim kar na njega, včasih pa jo tudi priznam. Zgodilo se je nekega poznega večera, ko sem brala knjigo. Raz- jezil me je in kar naenkrat sva se podila po stanovanju. Ko sva tako tekala, se je zgodilo, da sem z roko po nesreči povlekla prt, na katerem je bila vaza, ki sta jo moja starša dobila za peto oblet- nico poroke. "Ti si kriv, ti si me razjezil!" sem zakričala. On je za- nikal in jaz sem mu zopet poveda- la svoje. Ko sva se tako prepirala, sta prišla starša in najprej zagle- dala razbito vazo. Oba sva to de- janje zanikala, a verjela sta meni. Emanuel je moral v kot, kot je že navajen. Po nekaj minutah pa mi je bilo že kar nekako žal in dolg čas. "Le kaj bi naredila, da bi atija prepričala, da je že dovolj dolgo v kotu?" sem premišljevala. Ko pa sem tako premišljevala in mi je od dolgega časa bilo preko glave, sem sklenila, da povem resnico. Stopila sem do atija in mu jecljaje rekla: "Veš, jaz sem prevrnila vazo." To je atija pretreslo, saj še nikoli nisem povedala resnice, da bi zaščitila brata. Vedela sem, da me čaka kazen, zato sem kar vprašala, kakšna bo kazen. Nato pa se je začelo dolgo govoričenje mojega očeta... Ta govor je bil res dolg, vendar jaz nisem slišala vsega. Zapomni- la sem si le del, ko je ati rekel: "En teden nikamor!" Vendar to ni držalo, saj sem že v torek igrala na igrišču košarko. Polona Gajkovič, OS Cirkovce MOJA MAMA Moji mami je ime Ivanka. Stara je 29 let. Njene oči so sivozelene barve, lasje pa so temno rjavi. Nosi očala. Moja mama je bolj majhne posta- ve. Ne hodi v službo, vendar ima doma veliko dela. Zjutraj najprej zbudi mene in me odpravi v šolo. Atiju pred odhodom v sltižbo pri- pravi zajtrk. Vsak dan nam skuha kosilo, pospravlja, lika, pometa, čisti, dela na vrtu... Tudi atiju ve- liko pomaga. Mamo imam zelo rad, zato ji večkrat naberem šopek rož in ji pomagam pri delu. Dejan Veselic, 2.r., OŠ Domava MOJCA Mojca je moja sošolka in tudi obi- skuje 7. b razred OŠ Cirkovce. Njeno telo raste in raste, vsako leto je večja za nekaj centimetrov, tudi kilogrami se ji prav počasi nabirajo. To lahko opaziš takoj, ko jo vidiš. Njena glava je majhna na videz, toda napolnjena s pa- metjo. Zato se tudi uči dobro ozi- roma odlično. Glavo pa ji krasijo lepi rjavi lasje, ki ji segajo do ra- men, čeprav so bili še nedavno tega zelo dolgi. Toda vsak potre- buje včasih spremembo, tako tudi ona. O svojih laseh pač odloča ona in pravi, da si jih več ne bo skrajšala. Njen obraz je značilen za punco v takšnem obdobju, kot je ona. Res je, da ima nekaj mozoljev, toda ti spadajo k puberteti. In kakšen je njen prvi odziv, ki se pojavi nov mozoljček? Stisne ga in tudi namaže s posebno kremo za moz- olje. Nad noskom se svetlikajo modre oči, ki spominjajo na pre- lepo morje. Ima dobre in slabe lastnosti. Ena izmed slabih je ta, da je živčna. Takrat iz njenih ust prispejo značilne besede: "Kaj če ne bom znala?" Toda brez tega malo komu uspe. Se tudi hitro razjezi, samo jeza ne traja dolgo. Rada tudi klepeta kot vsaka ženska. Toda včasih je prav nič ne razu- mem. Nekatere dneve bi govorila in govorila, včasih pa ne bi spre- govorila niti besedice. Je dobra po srcu, kar kaže skoraj vsak dan. Samo prosiš jo in ti odvrne: "Iz- voli!" Ni ravno sramežljiva, pa tudi zgovorna ne preveč. Kon- jičkov ima polno. Rada teka predvsem na daljše razdalje. To kaže s svojimi rezultati, saj je že večkrat osvojila kakšno dobro uvrstitev. Pri njej pa so značilni dolgi spisi, saj kadar ima pero v roki, takrat je ne moreš ustaviti. Zato bi tudi rada postala novinar- ka. Predvsem pa rada posluš glasbo. In to ne tihe. Zanjo je po- trebno, da je glasba glasna. Zadnje čase, ko je dobila računal- nik, pa je nekako zasvojena z igri- cami. Toda ve, kje je meja. To do- kazuje pri hrani, saj nikoli ne poje preveč, pri uri, kdaj je po- trebno iti domov. Nikdar ne izbe- re najkrajše, pa tudi ne najdaljše poti. Je zlata sredina. Kdor se rad kopa v bližnjem kopališču, jo bo gotovo opazil tam med poletnimi počitnicami, saj je tam skoraj sta- len gost. Kadar pa je na kopa- lišču, zelo rada skače na glavo in se potaplja. Poišče kakšen ka- menček, določi človeka, ki ga bo vrgel v vodo, in nato čof. In že je pod vodo oziroma tako hitro pri- plava do njega, da je pod vodo ne opaziš. Pozimi, ko pa ni možnosti plavanja na prostem, pa gre v to- plice, kjer zraven kopanja lahk uživa v savni. Nasploh je tipična predstavnica najstnic in tudi moja najljubša sošolka. Tanja Napast, OŠ Cirkovce LUJZEK Dober den vsoki den! Pa smo preživeli tudi prvomajske proznične dneve. Če ne bi šla malo z Mico na veselico, pravzaprav ne bi vedla, da so kokšni proznični dnevi. Vete, pri nas na deželi je pač tak, da praznujemo te, gdo fejst dež gre, ali pa pozimi, gdo vejki sneg zapodne. Posejala sma koruzo in prvič gorico pošpricala. Zvečer sma šla rm kresovaje. To je boj prireditev za mladino, pa sma se vseeno dobro in lepo počutila. Je pa vejka razlika med 1. majom pred dobrimi de- setimi leti ali pa totimi v kapi- talističnem sistemi. Včosik so delavci praznovali, gnes pa praznujejo tisti, ki so fabrike lastninili, da nemo rekli - pok- rali. Včosik so nosili delavci ob 1. maji rdeče nageljčke na suknjičih, zaj pa nosijo v žepih prozne mošnje in obljube o lepši prihodnosti. Ja, ja, cajti se pač spremljajo. Včosik smo rekli: Muzika se menja, a muzikanti ostanejo. Gnes pa rečemo: Kopaje se mejajo, svinje ob njih pa ostanejo... Vem, da se to čuje malo kruto, samo resnica je res- nica in nihče je nemre v grob pokopati. Vem pa, da resnica zlo boli, samo ne tistih, ki bi bili bolečine najbolj potrebni za kazen in ne za rmgrado. Včeraj sen v cajtngah šteja, kaj je generalni državni tožilec Drobnič poveda o partizanskem boji in osvobodilni fronti. Čista v jegovem stili: "Partizani so ci- gani," moj sosid Juža pa bi nui odgovora: "Domobranci so pos- ranci..." Vsoki ma pač svojo resnico. Razlika je pač v tem, da je Drobnič vičija svojo resnico v tujini, mi pa smo se jo vičili v svoji domovini. Zgodovina bo pokazala, kdo ma prav, jaz pa že zdaj ven, da s takšnim drob- tiničarstvom nemo prišli daleč in nas bo še teta Evropa v rit brcnola. Pa smo na kunci. Želim vam lepe majske dneve. Včosik smo rekli, da je maj mesec ljubezni. Zato se radi mejte in ne kregajte se med seboj. Te pa srečno do drugega tjedna. Vaš LUJZEK pNIK - Četrtek, 7. maj 1998 25 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROCIIA ŠPORTNE NOVICE furnir trojk Ptujska Gora je priredilo v jjedeljoj 3. maja, tradicionalni tur- ^j. trojk. Sodelovalo je 12 trojk. Igralo se je na izpadanje. V finale ^ se uvrstili Elektro Jemejšek iz pjuja, Ringlišpil iz Maribora in jp Kidriečvo. Trojke so v finalu Igj-ale vsaka z vsako na dve zmagi, ge^uliati: SD Kidričevo - Elektro jgrnejšek 8:16, 6:16, skupno 0:2; gingelšpil - Elektro Jemejšek 4.I6, 2:0 (ostal en igralec), 3:16, jjjupno 1:2; SD Kidričevo - Rin- gelšpil 10:16, 13:16, skupno 0:2. Vrstni red: 1. Elektro Jemejšek Ptuj, 2. Ringlešil Maribor, 3. ŠD Kidričevo. Ekipe so prejele pokale in dename nagrade. Radko Hojak STRELSTVOm Štuhet prvi v Ljubljani V soboto je bilo drugo odprto državno tekmovanje v streljanju z malokalibrskim orožjem. Z malo- kalibrsko pištolo proste izbire je zmagal lanskolemi državni prvak v tej disciplini Janez Stuhec s Ptu- ja s 544 krogi. Milan Stražišar je nastrelil 498 krogov. V streljanju z malokalibrsko špormo pištolo je bil Milan Stražišar s 519 krogi sed- mi, Slavko Ivanovič pa s 516 krogi osmi. SI STRELSTVO • Majienovii v odliini formi Slovenska reprezentanca invali- dov je bila 26. in 27. marca po- vabljena v Fuldo v Nemčiji na tek- movanje s standard zračnim orožjem. Srečko Majcenovič je v stoječem položaju nastreljal 594 krogov od 600 možnih in zasedel četrto mesto. Dmgi dan tekmo- vanja pa je leže nastreljal 598 kro- gov in zasedel dmgo mesto. 25. aprila je bilo v Ljubljani mednarodno tekmovanje s stand- ardnim orožjem. Na tem tekmo- vanju je Majcenovič nastreljal sto- je 595 krogov in zasedel prvo mes- to, leže pa 598 krogov in zasedel dmgo mesto. Invalidi se sedaj vneto pripravl- jajo na tekmovanje v Španiji. 26. aprila je bilo v Ljubljani državno prvenstvo za invalide vseh kategorij s serijsko zračno puško in pištolo. Srečko Majceno- vič je v kategoriji 03 dosegel prvo mesto s 342 krogi. Debitantl^ na tem prvenstvu je bila Irena Vajda, nastreljala je 289 krogov, kar je za- dostovalo za osvojitev dmgega mesta. Jože Pintarič, kategorija G2, je nastreljal 273 krogov in bil tretji. F.CeU PLAVANJE m Uspeli Ni. Pernata na Dunaju Matjaž Pernat, plavalec mari- borskega Branika, sicer pa doma iz Pleterij na Dravskem polju, je mi- nuli konec tedna uspešno nastopil ma mednarodnem mitingu na Dn- naju. Na 100 metrov prsno je dose- gel dmgo mesto s časom 2.17, v isti disciplini na 200 metrov pa je bil prav tako dmgi s časom 2.44. V maju se bo Matjaž udeležil še ne- kaj tekmovanj, nato pa se bo od 10. do 17. jimija udeležil iger mladih v španskem mesm Costa Brava. Po osvojitvi dveh naslovov državne^ prvaka v lanskem letu Matjaž tudi v tem letu uspešno nastopa. To je vsekakor velik uspeh mladega pla- valca, sicer učenca OŠ Cirkovci. Damlo lOsfinšek KARATE m i. Catufa na evrop- skem prvenstvu OD 8. do 10. maja bo v Beogradu evropsko člansko prvenstvo v ka- rateju, ki se ga bodo udeležili mdi slovenski reprezentanti in repre- zentantke. Med tekmovalkami je tudi Ptujčanka Lidija Cafiita /ka- tegorija do 60 kg/, ki pa bo v Beo- grad odpotovala kot rezerva. Če upoštevamo njeno delo, je vseka- kor uspeh, da je vpoklicana v državno reprezentanco, saj spada med mlade in izredno perspektiv- ne karateistke. Danilo ias\inšek SERVIS KOLES TENIS OPREME TER SMUČI Šport Servis Davorin Munda s.p. Slovenski trg 1, 2250 Ptuj, tel.; 062/778-587. nogomet / 2. SNL fa€tw Cmuie - Ikmm M/1:2/ STRELCI: 0:1 Emeršič / 15/, 0:2 Emeršič / 20/, 1:2 Gorenc/30/ pRAVA: Stankovič, Golob /Mujanovič/, Vogri- nec, Klinger/Kovačec/, A. Vršič, Šket, Zec, pranj ič, Emeršič, Pucko, Fridauer/T. Vršič/. Nogornetaši ptujske Drave so gostovali pri ekipi Factor Črnuče v Ljubljani in prišli do pomembne zmage. Srečanje so pričeli zelo dobro. Kapetan ptujske Drave Milan Emeršič je bil izredno razpo- ložen, saj je v petih minutah dosegel dva zadetka, kar je pomenilo veliko prednost v nadaljevanju srečanja. Domači nogometaši so v 30. minuti uspe- li rezultat znižati in s tem je srečanje ponovno pos- talo zanimivo in živahno. V dmgem polčasu so nekoliko bolje pričeli nogo- metaši Črnuč, saj niso imeli več kaj izgubiti. Nji- hovo delo je bilo olajšano z izključitvijo nogome- taša Drave Damjana Vogrinca v 57. minuti. Domači so se sicer močno tmdili, da bi dosegli vsaj izenačujoči zadetek, vendar pa jim to ni uspe- lo in tako se nogometaši Drave vračajo iz Ljublja- ne z novimi tremi točkami. V nedeljo bodo na ptujskem stadionu gostili eki- po Elana. Aluminij - Goriške 9pekame 1:2/1:0/ S\RELCI:1:0 Rozman/18 iz llm/, 1:1 Vrabac Miz llm/, l:2Reščič/74/ ALUMINIJ: Fideršek , Habjanič, Rozman, Perkovič, M. Emeršič, Grbavac, Hertiš, Boškovič, T. Emeršič, Kolar /Krajnc/, Krašovec /Gojkošek/ Nogometaši Aluminija so v srečanju z Renčani zamudili veliko priložnost, da bi prišli do prve zmage v spomladanskem delu prvenstva. Gostje so prvi zapretili, toda zadetek so dosegli domači in to iz enajstmetrovke, potem ko je v 18. minuti Erga- ver po nepotrebnem zrušil domačega igralca Her- tiša. V zadnji minuti prvega polčasa pa se gosti morajo zahvaliti svojemu vratarju, da ni prišlo do povečanja vodstva po strelu T. Emeršiča. Začetek drugega polčasa je minil v enakovredni 'gri, toda vse bolj so iniciativo prevzemali gostje. Rezultat so uspeli izenačiti iz enajstmetrovke, ki jo ie izvajal Damir Vrabac, v 73. minuti pa so zas- luženo povedli. Reščič je izkoristil nesporazum v domači obrambi in iz neposredne bližine uspel še ^ drugo premagati domačega vratarja. Potem so sledile še priložnosti Renčanov, vendar pa so bili 'nespretni pred domačim vratarjem. V 90. minuti So nogometaši Aluminija imeli priložnost za ize- ■lačenje, vendar je eden izmed obrambnih igralcev ''spel žogo zbiti z golove črte po strelu Gojkoška. V naslednjem krogu nogometaši Aluminija gos- tujejo v Dravogradu. Danilo Majnšek 26 Čemek, 7. maj 1998 - TED|||j POSiOVIf4 SPOROaUk 27 OeiASf IN OBJAVE PTUJ / KONTROLA PROMETA Da bi Uveli varno Prvega maja opolnoči je veliko novinarskih ekip po vsej Sloveniji skupaj s policisti pričakalo veljavnost novega] zakona o varnosti cestnega prometa in tudi mi smo bili j z njimi. Policisti so pričeli upoštevati novi zakon takoj po polnoči, saj jim je tako veleval zakon. Dogo- vorili pa so se, da pri nekaterih novostih v prvih dneh veljavnos- ti zakona samo opozarjajo, medtem ko pri veliki hitrosti in količini alkohola v krvi ni bilo "milosti". Tako je že v prvih ne- kaj urah v Sloveniji izgubilo vozniško dovoljenje kar petind- vajset voznikov; vzrok za to je bil predvsem alkohol, saj je dan prej bilo po vsej deželi veliko kresovanj in zabav. Do danes imamo v Sloveniji kar tristo voznikov manj, in če se bo tako nadaljevalo, jih bo do konca leta brez vozniških dovoljen nekaj čez deset tisoč. Policaji bodo sedaj med ljudmi imeli še manj prijateljev. Glavna tema pogovorov so danes predvsem visoke in stroge kazni, za vse pa so krivi policaji. Tako se več ne govori o smrtnih žrtvah na cestah, temveč samo o tistih, ki so izgubili vozniško do- voljenje (s tem pa je bilo rešeno prenekatero življenje). Nastalo bo še več šal o policajih. Žal pa je takšno mišljenje napačno. S tem, ko policaji komu odvzamejo vozniško do- voljenje, mu pravzaprav naredijo uslugo. Morda so vam s tem rešili življenje. Milan Krafnc STURMOVCI / TRIJE OBDELOVALCI ISTE KMETIJSKE POVRŠINE Kombinat seiaL kdo bo žel? Med Kmetijskim kombinatom Ptuj in dvema kmetovalce- ma, pni je iz Zabovcev, drugi iz Pobrežja, je prišlo do spo- ra zaradi koriščenja 20-hektarskega kmetijskega zemljišča na območju Šturmovcev. Zgodba se je začela 24. aprila, ko sta kmetovalca od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije prejela sklep o dodelitvi kmetijskega zemljišča v posest in sta želela začeti obdelavo istočasno kot kmetijski kombinat Ptuj, ki je sicer doslej obdeloval omenjeno zemljišče. 24. aprila so spor rešili z dogo- vorom, da do 28. aprila odstopijo od kakršnihkoli aktivnosti na spornih 20 hektarih. Kmetijski kombinat je Skladu kmetijskih zemljišč sporočil svoje stališče, da sta bila sklepa o dodelitvi zemlje v obdelavo kmetovalcema nezakonita, sam pa na komplek- su 29. aprila opravil setev koru- ze. Istega dne, v popoldanskem času, je prejel Kmetijski kombi- nat na osnovi tožbe obeh kmetov začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ptuju, ki mu prepove- duje na spornem zemljišču izva- jati pripravljalna dela in izvajati setev, ta pa je bila predtem že op- ravljena. Seveda se je na omenje- no odredbo kombinat pritožil in opisal dejansko stanje, vendar je odredba do ponovnega odločanja sodišča v veljavi. Nu- jnih agrotehničnih ukrepov na posejani površini torej ni dovol- jeno izvajati. Na tiskovni konferenci v Kmetijskem kombinatu Ptuj so pred prvomajskimi prazniki po- vedali, da želijo s kmeti dobre odnose, vendar se je po krivdi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zgo- dilo, da so s kmeti znova v sporu. Gre namreč za to, da zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in zakon o skladu kme- tijskih zemljišč dajeta bivšim obdelovalcem prednostno pravi- co do posesti zemlje^ dokler se zadeve ne bodo zemljiško- knjižno in tudi drugače uredile. V Kmetijskem kombinatu se za- vedajo, da bodo na račun dena- cionalizacije izgubili okoli 30 odstotkov kmetijskih zemljišč, obenem se s skladom dogovarja- jo o zagotovitvi 45 hektarjev zemlje za potrebe kmetijske šole. Neprijetno so zato presenečeni, da sklad dodeljuje zemljo, ki so jo doslej obdelovali kot dobri gospodarji, drugim obdeloval- cem. Tako ravnanje države utegne povzročiti v kombinatovi primarni proizvodnji velike težave ali pripeljati celo do njene ukinitve, kar pa bi imelo nega- tivne posledice tako na področju zaposlovanja kot na številnih drugih področjih. JB UNZ MARIBOR / VARNOST V PRVIH TREH MESECIH Na €esttth umrlo ze 13 oseb Varnostna situacija na območju Uprave za notranje zadeve Maribor je v prvih treh mesecih letošnjega leta ugodnejša od tiste v enakem obdobju lanskega leta, je povedal pomočnik načelnika UNZ Maribor Jure Ferme v uvodnem delu tiskovne konference minuli torek, 5. maja, ko je skupaj z načelnikom inšpektorata policije Mirkom Plojem in načelnikom urada kriminalistične službe Srečkom Pušnikom predstavljal letošnje rezultate s tega področja. Stanje na področju kriminalitete se sicer ni bistveno spremenilo, saj so v prvem tromesečju letošnjega leta policisti skupaj s kriminalisti UNZ Maribor obravnavali 1470 kaznivih dejanj (le štiri primere več kot v enakem obdobju lani). Ugodnejši je ta rezultat v primerja- vi z državnim, saj smo v Sloveniji zabeležili v tem času skoraj 38- odstotni porast kaznivih dejanj s tega področja. Zaradi suma storit- ve kaznivega dejanja so na območju UNZ Maribor državne- mu tožilstvu ovadili 1.189 osumljencev, za dober odstotek več kot v lanskem prvem trime- sečju. Pozitivna je tudi ugotovitev, da je bilo s področja kriminalitete letos povzročeno tudi za 55 odstot- kov manj premoženjske škode kot v enakem obdobju lani, medtem ko niso povsem zadovoljni z razis- kanostjo kaznivih dejanj, ki se je letos za dobra 2 odstotka pos- labšala. Za dobrih 11 odstotkov se je letos povečalo število kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir: v prvem trimesečju so letos obravna- vali 1.650 takih primerov, lani pa 1.486. Rahlo poslabšanje ugotavljajo na področju prometne varnosti, čep- rav so v prvem trimesečju obravnavali 1.631 prometnih nes- reč, kar je dobre 3 % manj kot lani. Žal pa so posledice teh nesreč bistveno hujše kot lani, saj je letos umrlo že 13 oseb ali tri več kot v enakem lanskem obdobju. Nekoli- ko več pa je bilo tudi poškodova- nih v prometnih nesrečah: letos je bilo 87 oseb hudo poškodovanih, 338 pa lažje. Med povzročitelji prometnih nesreč tudi tokrat bistveno vodijo vozniki osebnih avtomobilov pred vozniki tovornih avtomobilov in koles z motorjem. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč pa so le- tos nepravilni premiki z vozilom, neprilagojena hitrost, neupošte- vanje pravil o prednosti vožnuje ter nepravilna stran vožnje, medtem ko je pijanost voznikov celo v rahlem padcu, saj je letos povzričila štiri nesrečam manj kot lani. Policiste pa skrbi tudi porast sa- momomorov - teh je bilo v letošnjem prvem trimesečju na območju UNZ Maribor že 24, kar osem več kot v enakem lanskem obdobju. -OM Kulturni križem kražem PTUJ • Danes (v četrtek) bo na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča v ma- lem gradu ob 17. uri pravljična ura, v kateri bo Lilijana Kle- menčič pripovedovala pravlji- co z naslovom Ema Pipifilipi. PTUJ • V petek, 8. maja, bo ob 19. uri v galeriji Drava odprta razstava eksiibrisov iz zbirke Rajka Pavi ovca. ORMOŽ • V petek ob 20. uri bo v domu kulture premierno uprizorjena Županova Micka Antona Tomaža Linharta v iz- vedbi Kulturnega društva iz Dobrave.Veseloigro v dveh dejanjih je režiral Milivoj Žemljic, nastala pa je v sode- lovanju z moškim zborom Dobrava pod vodstvom Fran- cija Magdiča. VELIKA NEDELJA • V petek ob 20. uri bo 50., jubilejna uprizoritev Zadrege za zadre- goj v izvedbi velikonedeljskih gledališčnikov in režiji Lojzeta Matjašiča. HRASTOVEC • V viteški dvo- rani gradu Hrastovec bo jutri, v petek, 8. maja, ob 20.uri koncert skupine Pro Musica Tibicinia. Poleg nastopa te priznane glasbene skupine se bodo predstavili še člani mari- borske opere, ki bodo izvedli odlomke iz komične opere Seviljski brivec. Gostovanje je pripravila Zveza kulturnih društev iz Lenarta. GORIŠNICA • V soboto ob 18. uri si lahko ogledate predstavo Zadrega za zadre- goj, ki jo bodo velikonedeljski ljubiteljski gledališčniki upri- zorili že 51. Režija Lojze Mat- jašič. MARKOVO I • Moški pevski zbor Markovci ob praznovan- ju 30-letnice delovanja prireja I v soboto, 9. maja, ob 19. uri v OŠ Markovci slavnostni kon- cert. OBREZ • V soboto ob 20.30 uri bodo člani literarno-gleda- liške skupine iz Ormoža upri- zorili sodobno burko Strogo zaupno. SVETA TROJICA • KUD Er- nestek Golob-Peter od Svete Trojice pripravlja v nedeljo, 10. maja, spominsko sloves- nost ob 80. obletnici smrti pi- satelja Ivana Cankarja. Pobu- do zanjo je dal pesnik Tone Kuntner,ki je tudi pripravil iz- bor iz Cankarjevih proznih in dramskih besedil ter nekaj njegove poezije. Prireditev z naslovom Moje delo je knjiga ljubezni - odpri jo, domovina ... se bo začela ob 17. uri v kulturnem domu. PTUJ • V ponedeljek, 11. maja, bo v Glasbeni šoli Karo- la Pahorja ob 19.30 koncert tria Mefisto, v katerem igrajo študentje Akademije za glas- bo: Ptujčanka Mojca Menoni, violina, Gregor Kovačič, klari- net, in llonka Kovačič, klavir. ČRNA KRONIKA PREVIDNEJŠI VOZNIKI Konec minulega tedna, ki se je pokrival tudi s prvimi dnevi uvel- javitve novega zakona o varnosti cestnega prometa, na slovenskih cestah ni ugasnilo nobeno človeško življenje. K temu je prav gotovo nekaj prispeval novi pro- metni zakon, saj je večina vozni- kov bila med vožnjo previdnejša. Upajmo, da bo tako tudi v bodoče in da bodo na naših ces- tah vse redkejši tisti s preveliko količino alkohola v krvi, to pa se ob letošnjem prvomajskem vi- kendu še ni zgodilo. Kljub opo- zorilom je sedalo za volan precej pijanih, zato je bilo na območju države nekaj čez sto voznikov ob vozniško dovoljenja, ker so pre- koračili gornjo mejo 1,5 grama alkohola v krvi ali pa niso hoteli pihati, več sto voznikom pa so policisti izrekli in izterjali mandat- ne kazni. Z MOTORNIM KOLESOM V KAPELO v ponedeljek, 27. aprila, ob 19.45 se je po lokalni cesti skozi Lancovo vas, občina Videm pri Ptuju, z neregistriranim motor- nim kolesom peljal 22-letni Bojan E. iz Lancove vasi. Na ovinku ga je začelo zanašati, zapeljal je na pesek in zdrsnil na levi bok, po- tem ga je zaneslo čez cestišče, motor pa je zadel v vogal kapeli- ce in žično ograjo. V nezgodi se je Bojan E. hudo ranil. SOPOTNIK HUDO RANJEN Po regionalni cesti skozi Sta- nečko vas, občina Majšperk, je v ponedeljek, 27. aprila, nekaj pred 22. uro vozil osebni avto 29- letni Branko Š. iz Narapelj. V bla- gem levem nepreglednem ovin- ku je zapeljal na desno bankino, potem pa čez nasprotni vozni pas na zelenico, kjer je zadel v drog električne napeljave. Pri tem se je hudo ranil njegov so- potnik, 20-letni Robert V. iz Sto- govcev. MOPEDIST JE BIL HUDO RANJEN Po lokalni cesti od Makol proti Slovenski Bistrici se je v petek, 1. maja, ob 22.40 peljal s kolesom z motorjem 31-letni Franc L. iz Slo- venske Bistrice. Na vrhu klanca v Mostečnem je trčil v sprednji del osebnega avtomobila, ki ga je nasproti pripeljal 24-letna Polon- ca S., nato ga je zadel še osebni avto, ki ga je vozil 41 -letni Danijel V. Pri tem je bii mopedist hudo ranjen. Z MLAJA OMAHNIL V SMRT Na Jeruzalemu v občini Ormož so v petek, 1. maja, enako kot v večini drugih naših krajev posta- vili visok mlaj. Bilo je okoli 13.30, ko se je svoji družbi izmuznil 18- letni Peter V. iz Gradišča, Sv. Tomaž pri Ormožu, in začel plezati na mlaj. Na višini okoli 15 metrov mu je najbrž zmanjkalo moči ali pa mu je postalo slabo in omahnil je v globino. Hudo ranje- nega so brž prepeljali v mari- borsko bolnišnico, vendar je že med prevozom zaradi hudih poškodb umrl. V GRUŠKOVJU ODVZELI NABOJE Na mejnem prehodu v Gruškovju so v nedeljo, 3. maja, cariniki prebrskali prtljago hrvaškega državljana, 40-letnega Damirja R., ki je zapuščal Slove- nijo. Med prtljago v njegovem avtomobilu so našli kar 20 zavit- kov s po 25 naboji, ki so namen- jeni predvsem za streljanje na gli- naste golobe. Strelivo so mu za- segli, njega pa napotili k sodniku za prekrške. FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Brigita Mesaric, Kočna 15, Slov. Bistrica Nika; Suzana Visenjak,. Aškerčeva 3, Ptuj - Amade,- jo; Anita Motaln, Kajuho- va 22, Slov. Bistrica - Ano; Smiljana Cernezel-Hrastar, Janežovci 11/a, Destrnik . Nejo; Darja Pokrivač, Jastrebci 60, Kog - Aleša; Jožica Šac, Lahonci 97^ Ivanjkovci - deklico; Jericg Mlinaric, Gomila 42, Kog, Dominika; Lilijana Sam^ boleč. Mladinska 5j Kidričevo - Timoteja; Mi- lena Fric, Zadružni trg 1/ Rog. Slatina - Damirja; Majda Meško, Hranjigovci 17, Ormož - Anjo; Stanka Ekart, Loperšice 31, Ormož - Sergejo; Irena No- vak, Gabrnik 34/a, Juršinci - dečka; Ivanka Berlak, Župetinci 31, Lenart - deklico; Irena Marinič, Ul. 9. maja 13, Ljutomer - Mišo; Marjana Kocuvan, Slavšina 31, Vitomarci - Katarino; Irena Vidovič, Klepova 28, Ptuj - Blaža; Darinka Sužnik, Krčevina 71, Ptuj - deklico; Albina Capuder, Reševa 9, Ptuj - Nejca; Metka Kristovič, Spuhlja 38, Ptuj - Majo. POROKE: Janez Murko in Dragica Polanec, Placar 64; Dušan Potočnik in Jana Glaser, Popovci 2; Franček Vincek in Olga Kelenc, Stojnci 56; Bojan Božičko in Darja Kores, Majšperk 38; Rudolf Medved in Da- nica Zelenik, Spodnji Les- kovec l/a; Jasmin Džako- vič. Savinjska c. 2, Trbovlje, in Sabina Fijan, Ul. A. Hlupiča 14, Ptuj. UMRLI SO: Marija Jako- pin, rojena Krois, Arbajter- jeva ul. 4, Ptuj, 1914 - 23. aprila 1998; Marija Strlekar, rojena Rihtar, Preša 15, ^i- 1908 - 1 27. ap- rila 1998; Danijela Kocjan, rojena Pfajfar, Mihalovci 24, 1924 - t 23. aprila 1998; Marija Kokot, rojena Skok, Goričak 38, :i' 1947 - t 27. aprila 1998; Marija Peternelj, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj, ^i: 1927-t 28. apri- la 1998; Ivanka Završnik, rojena Koren, Dvorakova ul. 14, Maribor, 1913 -1 26. aprila 1998; Stanislav Cvetko, Svetinci 9, t- 1935 - t 23. aprila 1998; Angela Zadnik, Kajuhova ul. 9, Kidričevo, 1924 - t 25. aprila 1998; Ana Krajnc, Dolane 18, ^- 1936 - t 28. aprila 1998; Helena Vindiš, rojena Pečnik, Videm pri Ptuju 4/c,:i: 1953- 1 28. ap- rila 1998; Franc Repec, Kungota pri Ptuju 112, * 1937 - t 28. aprila 1998; Stanko Žemljic, Pršetinci 42, mi - t 29. aprila 1998.