Leto XLVI. - Štev. 20 (2292) - Četrtek, 19. maja 1994 - Posamezna številka 1300 lir glas Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50% Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva TAXE PERplIE GORIZIA TASSA RISCOSSA ITALY MAS (DVCDISMDtK Ponovno na volitve S hitrimi koraki se bliža 12. junij, ko bomo spet poklicani na volišča. Po vsej deželi in državi bodo volitve za evropski parlament, v nekaterih občinah — in za nas je tu na prvem mestu Gorica — bodo še občinske in rajonske volitve. Evropske volitve se bodo tudi letos držale že znanega volilnega reda s proporcionalno delitvijo sedežev, ki jih bo tokrat nekaj več. Naša dežela sodi v severovzhodno okrožje, ki obsega še Veneto, Tridentinsko-Južno Tirolsko in Emilio-Romagno. Zato so na kandidatnih listah imena z vsega tega obsežnega območja pa še vidni predstavniki iz drugih krajev. To je posebej razvidno na listi manjšin in avtonomistov Federalizem, pri kateri — tako kot vedno doslej na evropskih volitvah — sodeluje tudi Slovenska skupnost. Ob predstavnikih drugih skupnosti in manjšinskih ter avtonomističnih strank so tudi naši ugledni predstavniki: pisatelj Alojz Rebula, deželni tajnik SSk Martin Brecelj, člana deželnega tajništva SSk zdravnik Rafko Dolhar in profesor Andrej Bratuž. Tudi tokrat bodo imeli uiuziiusi, ua glasujejo za stovensKega predstavnika tudi slovenski izseljenci po Italiji: v severozahodnem okrožju kandidira prof. Andrej Bratuž, v srednji in južni Italiji pa strankin deželni predsednik Marjan Terpin. Slovenska stranka je vedno sodelovala pri evropskih volitvah, ker smo Slovenci v Italiji nekakšna predhodnica Slovencev v združeni Evropi in ker je nujno, da se tudi na evropski ravni zavzemamo za svoje pravice in za pravične odnose. Ob tem utrjujemo solidarnost med manjšinami, kar je že nekajkrat pokazalo svojo izredno dragocenost. In ne nazadnje je treba omeniti, da je treba tudi volilno kampanjo za evropske volitve, ki nam odpira pot tudi v vsedržavno javnost, uporabiti za opozarjanje na naša življenjska vprašanja. Še posebno danes, ko se zdi, tudi zaradi dezinformacijske kampanje sil, ki danes sedijo v vladi, da slovenskega vprašanja v Italiji ni. Zaradi vseh teh razlogov ne drži opravičevanje Demokratične stranke levice, zakaj tokrat na njenih listah prvič ni Slovencev. Beremo, da ne smemo več gledati na obliko, temveč na vsebino; da moramo koncentrirati glasove in preference na dosedanjega evropskega poslanca Rossettija in podobno. To bi lahko držalo, če bi bilo možno dajati eno samo preferenco. V resnici se lahko zapišeta dve... Dejstvo je, da je spet zmanjkal delček naše prisotnosti v stranki, ki prejema lepo število slovenskih glasov. Občinske in rajonske volitve v Gorici bodo na svoj način za nas še pomembnejše, saj gre za neposredno urejanje naših domačih zadev v upravah, kjer smo bili ves povojni čas zaznavno prisotni in večkrat soodločujoči. Negativne izkušnja lanskih Goriških pokrajinskih volitev po novem volilnem ustroju je pokazala, da slovensko zastopstvo nikakor ni zajamčeno in da se je treba zanj boriti. Med osmimi strankami bo Slovenska skupnost nastopala na občinskih volitvah s svojim simbolom in svojo listo kandidatov, ravno tako za sosvete. Zaradi novega sistema pa se je SSk povezala v podpori županskemu kandidatu inž. Crocettiju še s skupino Cittadini per 1’Isontino in s Progresisti. Že ob zbiranju zahtevanega visokega števila podpisov za predložitev liste se je potrdila podpora naših ljudi Slovenski skupnosti. Zdaj je treba napeti vse sile, da na volitvah prevladajo odprte in demokratične sile, ki so za pravično sožitje v naših krajih. Ivo Jevnikar Prve obveznosti in prve težave za novo vlado Berlusconijeva vlada prestaja v tem tednu preiskušnjo parlamenta in postaja operativna. Medtem ko je premier predstavljal vladne programske smernice, je zunanji minister Martino že zagotavljal evropskim parnerjem, da se zunanja politika Italije, kljub preobratu na desno, ne bo spreminjala in da se ne. bo spuščala v pustolovščine na vzhodni meji. To bi lahko bil »efekt Christopher«. Vsaj dvakrat je ameriški državni tajnik javno in prav nič diplomatsko zakrito poudaril, da mora Rim prispevati k regionalni stabilizaciji v tem delu Evrope, kar pomeni, da ne sme začenjati mejnega spora s Slovenijo. To seveda ne sme uspavati mlade slovenske diplomacije, ki lahko ima na svoji strani resda vse mednarodne pogodbe, a se mora skrbno varovati pasti, v katero bi z lahkoto padla, če bi podcenjevala resnost manjšinske problematike na obeh straneh meje. Ljubljana ne sme niti za trenutek pozabiti, da že ima — glede ravnanja z manjšino — veliko prednost pred Italijo, in vendar se je Rimu posrečilo spraviti Slovenijo malodane na zatožno klop z očitki, da z Italijani v Istri ne ravna evropsko. Berlusconi je celo zahteval recipročnost. Groteskno! Tudi notranji minister Maroni je moral reševati prve vozle še pred Berlusconijevim nastopom v parlamentu. Odstavil, ali suspendiral, je prefekta in kvestorja v Vicenzi, ker nista nič storila, da bi preprečila shod naziskinov — obritoglavcev, ki ne skrivajo svojega desničarskega izvora in svojih simpatij za nacizem in njegove ideje. Finijevo Nacionalno zavezništvo pa je moralo na vrat na nos umakniti enega svojih zakonskih predlogov, ker je obsegal zahtevo po odpravi zakona proti obnovitvi fašistične stranke!! Oba Istrski pisatelj Guido Miglia o... Ozemeljske zahteve ki jih postavljajo nekateri nesrečni predstavniki starega in novega italijanskega fašizma, so prava norost... Ti nesrečneži, ki jih ne Istra ne Kvarner prav nič ne zanimata, ne delajo vsega tega iz kakega globokega prepričanja, ampak samo zaradi starodavnega protislovanskega sovraštva in pa tudi zato, da bi razvneli tisto primitivno in občutljivo javno mnenje, ki se še ohranja predvsem na jugu Italije, kjer sta močno prisotni mafija in kamora. Za tisti tip skrajno nacionalističnega javnega mnenja predstavljata Trst in Kras mit popačenega patriotizma, ker nič ne vedo o slovenskem Krasu in o narodnostno mešani naravi samega Trsta - italijanskega in slovenskega; da ne govorimo o Gorici, Tržiču, Nadiških dolinah in o tolikih krajih v sami videmski pokrajini ter v vzhodni Furlaniji. dogodka pravzaprav povezuje spremenjeno politično vzdušje v državi, ki priča, da se s Finijevimi ministri v Berlusconijevi vladi krepi in dviga glavo skrajna desnica, pa naj prizadeti še tako zagotavljajo, daje fašizem stvar preteklosti. V teh dneh politični krogi komentirajo in ocenjujejo programski govor premiera Berlusconija v parlamentu. To je bil lep, kratek, zelo razumljiv govor, ki se ni spustil z ravni splošnega. Težko mu je kaj očitati, čeprav je opozicija do njega bila takoj zelo kritična, ker v njem ni našla nič novega in konkretnega, zlasti pa ni premier anticipiral, kako namerava ustvariti milijon novih delovnih mest. Drugo ključno vprašanje sta tudi problem inflacije, ki jo mora vlada nujno zadržati ter vprašanje javnega dolga, ki bo ostalo odprto še dolgo v naslednje stoletje. Berlusconi ni dal nobenega recepta in se glede ekonomske politike oklepa smerni prejšnje, tehnične Ciampijeve vlade. Nič posebno novega torej. Nevarnejše so misli, ki jih je izrekel Berlusconi glede nove politike na področju zaposlovanja. To področje hoče na vsak način sprostiti in dati proste roke delodajalcem, zato so sindikati zelo nezaupni in hočejo počakati na rezultate vladne ekonomske politike. Severno ligo so začeli zapuščati prvi razočaranci, to je sen. Miglio, ki je osebno užaljen, ker ni postal minister. Kakšno težo bo imel ta izstop — Miglio je bil glavni ideolog federalizma —, pa bo povedala šele prihodnost. Glede manjšinskega vprašanja, ki je nam še posebej pri srcu, je bil Berlusconi izjemno kratek in jedrnat in je zagotovil neko splošno spoštovanje njihovih pravic, povsem pa je obšel vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine. To je znak, da si ne smemo delati prevelikih utvar in da moramo še naprej misliti na lastne moči. g v Časnikar Del Rio o papežu »V zadnjih šestih mesecih si je papež izpahnil ramo in zlomil kolk. Sedaj se postavlja vprašanje, če bo papež še naprej tako veliko potoval, ali pa bo svoja potovanja skrčil na najbolj nujna.« Prav o tem je tekla beseda na konferenci v Rimu ob predstavitvi knjige, ki nosi naslov Woytila: potujoči papež (Edizioni Dehoniane). Knjigo je spisal velik poznavalec papeža Janeza Pavla U, Domenico Del Rio, ki je papeža spremljal domala na vseh številnih potovanjih po svetu, najprej kot dopisnik dnevnika Repub-blica, nato kot dopisnik časnika La Stampa. Del Rio je na predstavitvi svoje knjige povedal, da je sedaj vsem ljudem jasno, da bo moral papež Woy-tila po zadnji nesreči veliko mirovati, ne bo smel več veliko potovati, prepovedano mu je tudi vsako športno udejstvovanje in predvsem smučanje, papež bo odslej lahko samo plaval, stežka bo tudi hodil. Postavlja se torej vprašanje njegovih številnih potovanj po svetu, saj papež Janez Pavel II. sam sebe rad imenuje »papež globetrotter - papež svetovni popotnik«. Papeški svet za družino je pretekli teden objavil poseben dokument o družin Več o njem v članku na 2. strani Novi dokument Cerkve o družini Organizacija združenih narodov (ONU) pripravlja svetovno konferenco o demografskem problemu. Nekatere države so namreč zaskrbljene, češ da preko mere narašča število prebivalcev na zemlji in da se zaradi tega bližamo točki, ko ne bo več mogoče preživljati vseh. Zaradi tega alarm: omejiti je treba število rojstev. Vemo, da so nekateri režimi na to pot že stopili, med njimi so kitajski komunisti, ki nalagajo posebno globo staršem, ki imajo več kot enega otroka. Po tej poti je šel tudi bivši partijski režim v Sovjetski zvezi, ki je na vso moč propagiral protispočet-na sredstva, zlasti splav (abortus). Podobna miselnost si osvaja Združene države Amerike, ki so sicer gospodarsko najbogatejša država, se pa bojijo za svoj standard in zato zelo pospešujejo omejevanje rojstev z vsemi sredstvi. V tem svojem egoizmu so Američani začeli strašiti s sko-rajšnjo preobljudenostjo naše Zemlje, za kar naj bi bili krivi posebno nerazviti narodi Afrike in Južne Amerike. Vsled tega vodijo v teh deželah silovito propagando za vsa pro-tispočetna sredstva, od pilul do abortusa. Propagandistom denarja ne manjka, ker jih obilno podpirajo farme-cevstske hiše, ki ta sredstva proizvajajo. Njih bilanca presega šest milijard dolarjev na leto, do leta 2000 pa bi morala preseči 13 milijard. Gre torej za velike dobičke teh brezvestnih kapitalistov, ki polnijo blagajne s prodajo orožja in proti-spočetnih sredstev. To miselnost o prisilnem omejevanju rojstev naj bi potrdila svetovna konferenca o družini v Kairu v prihodnjem september. Osnutek take resolucije so že pripravili na sedežu OZN v New Yorku. Sv. oče je alarmiran, ker je videl v tem »protispočetni kolonializem«. Zaradi tega je naložil svojemu zastopniku pri ZN škofu Martinu, da je nastopil proti osnutku, ki je predvideval prisilen abortus. Osnutek so za sedaj umaknili. To ni bilo dovolj. Papeški svet za družino je izdelal poseben dokument o družini, ki ga je objavil pretekli teden. Dokument obsega 70 strani in obravnava problem prenasičenosti prebivalstva z vseh strani. Poudarja, da je ta strah pretiran, ker se v razvitem svetu opaža padec rojstev, ki že mnoge zaskrbljuje, npr. v Italiji, kjer število rojstev že skoro ne dohaja več števila smrti. Potem gre za pravično razdelitev ekonomskih sredstev. Sever, ki je bogat, naj bi bolj pomagal jugu in nerazvitim deželam za večjo gospodarsko rast, ker je tam industrija šele v povojih, kmetijstvo pa na še zelo primitivni stopnji. Končno gre tudi za moralno zadržanje, za etične zakone, saj človek ni žival brez vesti s samimi nagoni. Temelj njegovega skupnega življenja je in ostane družina kot prva celica človeške družbe. Nobena človeška oblast nima pravice posegati v pravice družine. Sv. oče je na te probleme brez premora opozarjal, nazadnje v aprilu z osebnim pismom na vse poglavarje držav. Številni državni voditelji so papeževo pismo sprejeli z veliko naklonjenostjo in razumevanjem za stališče Cerkev do dokumenta ZN pred konferenco v Kairu. Papež namreč v soglasju z zadnjim koncilom govori o »odgovornem starševstvu«, obsoja pa nemoralna sredstva za dosego istega namena. K.H. Razlogi izstopanja iz anglikanske Cerkve Razlogov je sicer več, časovno zadnji pa je posvetitev žensk. Sicer če malo od bliže pogledamo problem, bomo ugotovili, da je pravzaprav vrnitev v katoliško Cerkev. Anglikanska Cerkev nima zgodovinskih teoloških korenin, ki bi ji zagotovile močno in stabilno identiteto. Nastala je iz razlogov, ki nimajo nič kaj opraviti s teologijo, saj je splošno znano, da je povzročil ločitev kralj Henirk VIII., ki je zahteval, naj papež privoli odslovitvi prve žene in sprejemu druge, česar papež ni mogel storiti. Iz teh razlogov je ločil »svojo« cerkev od katoliške in se ji postavil na čelo. Še sedaj načeluje anglikanski Cerkvi kraljica, ne pa kak cerkveni dostojanstvenik. V prvi polovici tega stoletja se je število angleških katoličanov povečalo in sicer iz več razlogov: večja nataliteta, irska emigracija (znana je »močna« vera irskih katoličanov), porast spreobrnjencev (med dvema vojnama jih je bilo od 12 do 13 ti- soč), med katere omenimo znana pisatelja Chestertona in Grahama Greena ter duhovnika Newmana, ki je kasneje postal kardinal. Anglija je zadnje čase vedno manj »različna« od ostalih evropskih držav, posebno po uresničitvi predora. Torej ni več izolirana od Evrope in je vedno manj otok. To občuti anglikanska Cerkev, ki zgublja vedno bolj svojo avtoriteto in prestiž, čemur pripomore slabo finančno stanje in slab obisk obredov. K temu dodajmo še notranje razkosanje, ker posamezne cerkve zahtevajo vedno večjo avtonomijo. To stanje ugotavljamo s težkim srcem, zato se sprašujemo, če bo posvečenje žensk prineslo novega zagona. Za sedaj je povzročilo le odpad. Kako bo, nam bo prihodnost pokazala. Vse to pa daje slutiti, da nekaj ni v redu, katoliški Cerkvi pa daje novo odgovornost in klic k večji zrelosti. Mesec maj je odločilen za izbiro, komu nakloniti osem tisočink dohodkov, nakazanih v davčni prijavi. Na ravni Treh Benečij je število davkoplačevalcev, ki je osem za tisoč namenilo katoliški Cerkvi razvidno iz statistične raziskave, ki jo je naročila italijanska škofovska konferenca in se nanaša na leto 1991. V tem severovzhodnem predelu italijanskega polotoka je na 417 vprašanih 71 % izjavilo, da se je izreklo za osem za tisoč. Od teh je 78% izbralo katoliško Cerkev, 20% pa državo. Na splošno je opaziti med ljudstvom prehod k večji soudeleženosti pri izbirah, tako v civilne kot verske namene. Iz raziskave Censis-a izhaja, da si državljani pričakujejo in želijo takšno uporabo tega denarja, ki bi bila pretežno humanitarnega zna- 25 verskih skupnosti v Sloveniji V Ljubljani so v petek, 13. maja, odprli urad Republike Slovenije za verske skupnosti; registriranih je 25 takih skupnosti, med njimi rimska katoliška Cerkev. Naloge urada so: vodil bo register verskih skupnosti in duhovnikov ter opravljal administrativna dela za mešano cerkveno državno komisijo za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi. Tako piše v kratkem članku v Slovencu. Do zdaj smo vedeli za nekatere verske skupnosti: Katoliško Cerkev, evangeličane v Prekmurju, pravoslavne. Sedaj jih je kar 25 in še se bodo prijavile nove, kot trdijo na omenjem uradu. Katere so te verske skupnosti, tega še ne vemo, lahko si pa predstavljamo. Brez dvoma spadajo med te jehovci, adventisti in razne sekte, ki so privandrale med Slovence z vseh delov sveta, tudi iz Indije. čaja. Na državni ravni je bilo leta 1991 104 milijard in 600 milijonov dodeljenih v dobrodelne namene, 139 milijard pa za pastoralne dejavnosti. Podpis nakazila osem za tisoč je znamenje večje demokratične soudeleženosti državljana, ki lahko na tak način prispeva, čeravno v majhni meri, k odločitvi o načinu uporabe majhnega dela državne bilance. Osem za tisoč vzdržuje najrazličnejše aktivnosti na področju evangeli-zacije, kateheze, pomoči handikapiramm, ubogim, mamiia-šem, vzdržuje pa tudi razne domove za ostarele, vrtce, itd. Vse to v državi, kjer državljan pogosto dejansko ne ve, v čigave žepe gredo razni davki, dopolnila in prispevki, ki jih mora dan za dnem plačevati. Binkoštno bedenje ’94 bo v soboto, 21. maja, ob 20.30 v svetišču na Vejni. Zbirališče ob 20.15 na parkirišču pod svetiščem. Bedenje bo vodil msgr. John Njue, škof iz Embu-ja (Kenya). V nedeljo, 22. t.m., bo v Bazovici vse-koletno srečanje bolnikov in ostarelih. Ob 16. uri sv. maša. Sledilo bo družabno srečanje v Slomškovem domu. V nedeljo, 29. maja, bo na Opčinah ob 15. uri Srečanje pritrkovalcev. Srečanje organizira openska župnija v sodelovanju s pritrkovalnim krožkom slovenskih bogoslovcev. Nedelja, 22. maja 1994 Binkošti Ta praznik obnavljamo vsako leto petdeset dni po Veliki noči, ko se spominjamo skrivnostnega dogodka, ko je Sv. Duh — tretja Oseba presvete Trojice — prišel na apostole in Marijo. Na ta dan so prejeli darove Svetega Duha, medtem ko so bili zbrani v dvorani zadnje večerje. Vidno znamenje tega dogodka so bili jeziki podobni plamenom in nad vsakim je ostal po eden. Ta prejem je apostole popolnoma spremenil, jih opogumil, razsvetlil in tako pripravil na že prejeto nalogo: oznanjevanje Jezusovega nauka vsem narodom — po njih naslednikih — do konca sveta. Z binkoštnim praznikom zaključujemo velikonočni čas. Posvetitev krščanskih družin Jezus, naš Odrešenik, prišel si iz nebes, da si svet razsvetljeval s svojim naukom in zgledom. Večji del svojega življenja si hotel preživeti v nazareškem domu skupaj s svojo materjo Marijo in s skrbnim rednikom svetim Jožefom. Tako si posvetil nazareško družino, da bi bila zgled vsem krščanskim družinam. Sprejmi milostno to našo družino, ki se ti zdaj podari in posveti. Varuj in brani jo, ohranjaj v njej vero, utrjuj upanje in poživljaj ljubezen do Boga in do ljudi. Dni, da vsi nipni Mapi dosežejo večno srečo. 0 Manja, Jezusova m naša Mati, s svojo materinsko ljubeznijo nam izprosi, da Jezus milostno sprejme to našo posvetitev in nam vedno naklanja svoj blagoslov. Sveti Jožef, zvesti Jezusov in Marijin varuh, pomagaj nam s svojo mogočno priprošnjo v vseh dušnih in telesnih nevarnostih na naši poti v večni dom, da bi se tam vsi člani naše družine veselili v družbi svete nazareške družine in bi skupaj slavili nebešega Očeta vekomaj. Amen. »Novost« nove evangelizacije ne gre iskati v novih tehnikah oznanjanja, ampak predvsem v ponovno odkritem navdušenju vernikov in v zaupanju v delovanje Sv. Duha, »ki vsak dan pridružuje občenstvu take, ki so našli odrešenje«. C.M. Martini Podpišimo osem za tisoč v korist Cerkve Božja beseda je kakor kruh... Binkošti »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico« (Jn 16,13) Ko je apostol Pavel prišel v mesto Efez, je našel tam nekaj kristjanov in jih vprašal: »Ali ste prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni?« Odgovorili so mu: »Saj še slišali nismo, da je Sveti Duh« (Apd 19,1-2). Podoben odgovor o Svetem Duhu bi najbrž dal tudi marsikateri današnji kristjan. Zanimivo bi bilo anketirati nekaj ljudi in videti koliko krščenih in birmanih kristjanov sploh ve, kdo je Sveti Duh, in kakšno je njegovo delovanje. Na binkoštni dan se Cerkev spominja, da je Jezus izpolnil svojo obljubo in vernim poslal Duha od Očeta: Duha resnice. Sveti Duh že pri krstu pride v človeka po krstni milosti. Pri birmi pride osebno stanovat v kristjana in ga obdari s svojimi duhovnimi darovi. V njem obnavlja svetlobo Kristusove resnice in preganja temo zla in greha. V življenju pomaga kristjanu izbirati pravo pot in se odločati za dobro, za pot resnice, kot pravi Jezus v zgoraj navedenem citatu iz Janezovega evangelija. Delovanje Svetega Duha je očitno v zgodovini Cerkve. Sveti Duh vodi Cerkev, da ne okosteni v zastarelih oblikah, ampak da se vedno prilagaja novim časom in potrebam. Sam Jezus je napovedal, da bo Cerkev kakor gorčično zrno, iz katerega počasi raste celo drevo. Kot živ organizem se v zgodovini razvija in raste, čeprav v osnovnih prvinah ostaja vedno ista. Na drugem vatikanskem koncilu je bilo delovanje Svetega Duha še zlasti močno. Papež Janez XXIII je dejal, da je treba odpreti okna in vrata Cerkve, da bo veter novih Binkošti prepihal notranjost in odpihal prah in pajčevine, ki so se skozi stoletja nabrali. Drugi vatikanski vesoljni zbor je res začrtal globalno prenovo Cerkve, ki je omogočila eno od pomembnih preobrazb Cerkve v njeni zgodovini. Če bi bilo to samo človeško delo, bi Cerkev že občutila tragične posledice. Ker pa je prenova bila vodena po navdihovalcu življenja, Svetem Duhu, je Cerkev zaživela novo obdobje zavesti svojega duhovnega poslanstva, svoje zvestobe Jezusu Kristusu, ki hoče biti blizu človeku vsake dobe in vsakega okolja. Kardinal Suenens je o delovanju Svetega Duha takole zapisal: »Preobrača Marijino življenje z angelovim pozdravom, ko Marija preplašeno dojame, da je blagoslovljena in izvoljena med ženami. Na velikonočno jutro se skriva pod zunanjostjo vrtnarja, da bi po imenu poklical Marijo Magdaleno in jo navdušil za apostolat. Vnema srce obupanih emavskih učencev. Udarja kot gromska strela in oslepuje za- grizenega preganjalca kristjanov Savla na poti za Damask ter ga spreobrne v največjega apostola narodov. Svetemu Avguštinu tiho pravi: »Vzemi in beri«, in s tem dokonča spreobrnenje. Osvetli stavek iz svetega pisma, da ko se začne žareti temno okno neke cerkve in ga opazi Frančišek Asiški, oznanilo vzame čisto dobesedno: »Če hočeš biti popoln, prodaj, kar imaš, in razdeli ubogim... ter hodi za menoj« Delo Svetega Duha je gotovo tudi delo mnogih drugih znanih in neznanih apostolov Kristusove resnice, pravice, miru in skrbi za človeka. Binkoštni praznik je za vso Cerkev in za vsakega kristiana praznik upanja, dan, ki naj bi poglobil v nas zaupanje v božje načrte in nas utrdil v gotovosti, da je Jezus Kristus po svojem Duhu z nami do konca sveta. Zvone Štrubelj POGLED V SLOVENIJO ZDA podpirajo Slovenijo, o orožju in Smolnikarju po starem Janez Povše NAŠA GOVORICA NADA PERTOT Opozorili so me, da bi si želeli še kakega primera v zvezi z zaimkoma nekdo in kdo (nekaj in kaj) in seveda tudi v zvezi z več in bolj. Primerov bi lahko naštela ogromno, saj je dovolj nekoliko bolj pazlijivo brati ali prisluhniti tistim, ki se oglašajo v javnosti. Na žalost se tega problema niti ne zavedamo več. Navedla bom dva primera, ki sem si ju zadnje čase zabeležila. Nekateri se stalno oglašajo, čeprav nimajo nekaj povedati, drugi pa molčijo, čeprav vedo vedno nekaj novega povedati. Ni naravno, da nekdo prevaja iz italijanščine v slovenščino in obratno, vendar je nujno. Nekdo in nekaj lahko uporabljamo le, če vemo, koga ali kaj imamo v mislih, sicer je pravilno le tako: ...nimajo kaj oz. česa povedati... čeprav znajo vedno kaj novega povedati ali vedo vedno kaj novega. Na svoji nedavni turneji v Argentini, Urugvaju, Združenih državah Amerike in v Pragi se je zunanji minister Lojze Peterle srečal tudi z ameriškim zunanjim ministrom Warrenom Christopherjem. Slednji je zatrdil, da ZDA podpirajo samostojno Slovenijo kakor tudi obstoječe meje, pri čemer je jasno odgovoril na predloge dela italijanske politike po spremembi meja. Istočasno je tudi Sloveniji zagotovil možnost ukinitve embarga na dobavo orožja. Seveda lahko tako lepa zagotovila potolažijo le naivneže, dejstvo je, da je Slovenija v vse bolj kočljivem položaju znotraj razdelitve nekdanje Jugoslavije med interesna območja ZDA in Rusije. Pred kratkim je bil na Dunaju podpisan dogovor za ustanovitev hrvaško-muslimanske konfederacije in med obveščenimi krogi v Ljubljani se že kar glasno šušlja, kako utegneta velesili potisniti v omenjeno konfederacijo tudi Slovenijo. Neposrednih namigov na to možnost v uradnem smislu ni, toda ni težko ugotoviti, da bo le ugoden splet okoliščin pomaknil Slovenijo v Evropo, sicer bo nujno pristala v območju nekdanje Jugoslavije, ki je očitno zelo trdovratno zasidrana v možganih evropskih in svetovnih politikov. Slovenija mora ohraniti mirno kri tudi v odnosu do Hrvaške in predvsem do Italije, 'la bi lahko s V Novi Gorici potekajo danes slovesnosti ob otvoritvi novega poslopja Primorskega dramskega gledališča. Gre za velik objekt nacionalnega pomena, ki je po svoji površini, funkcionalnosti in po drugih značilnostih podoben Cankarjevemu domu v Ljubljani. Sicer pa naj bi bila to edina gledališka zgradba, ki jo je Slovenija v tem stoletju zgradila za točno določen kulturni in narodni namen. Poslopje v središču Nove Gorice se razteza na površini okrog 10 tisočih kvadratnih metrov, od katerih bo nad 6 tisoč kvadratnih metrov uporabnih prostorov. Gledališki oder bo spričo svojih razsežnosti omogočal izvajanje največjih predstav, a tudi raznih glasbenih in drugih prireditev. V dvorani je 370 sedežev, v kletnih prostorih novega poslopja pa urejajo stalno likovno galerijo Goriškega muzeja. Novo gledališko zgradbo slovesno odpirajo danes, v četrtek, 19. maja. Program je bogat in pester, in pri njem sodelujejo tudi predstavniki drugih slovenskih gledališč ter zastopniki gledališke umetnosti iz tujine. Stalno slovensko gledališče iz Trsta zastopa naša znana igralka in umetnica Mira Sardoč, v imenu italijanskega gledališča pa se slovesnosti v Novi Gorici udeležuje Orazio Bob-bio, tudi iz Trsta. Poslopje bo odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, objekt pa blagoslovil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Slove- pogajanji poskušala dobiti nekaj več le v primeru, ko bi Slovenija pokazala slabosti, ki bi se javljale ali v preveliki napadalnosti ali v preveliki popustljivosti. Na vsak način je politični zemljevid nekdanje Jugoslavije oziroma Balkana še vedno v nastajanju in tega dejstva nikakor ne bi smeli pozabiti. Posebna parlamentarna preiskovalna komisija se ukvarja s primerom mariborskega orožja, kjer se-zadeve logično ne premaknejo niti za centimeter. Nove priče zagotavljajo, da orožje na mariborskem letališču sploh ni bila nikakršna tajnost in da so o njem govoril ljudje po mariborskih gostilnah, obtoženi pa se na vse načine izmikajo, med njimi posebno Silvo Komar, šef mariborske Varnostno informativne službe in njegovi kolegi, ki so si pred nedavnim na mariborskem sodišču celo privoščili »molčečnost« kot način nastopa. Naj bi bili torej nedolžni, vendar nočejo odgovarjati Dejstvo je, da je v Sloveniji cvetela ali še cveti trgovina z orožjem in da izvora tega trgovanja ni mogoče odkriti, ker gre očitno za visoke politične osebnosti, če že ne za sam vrh države. Sicer z orožjem trgujejo najuglednejše države sveta, toda te žalostne kupčije očitno potekajo legalno. V kolikor ne gre za legalne stvari, je nemara v zadevi možno predpostavljati posle, snost otvoritve se bo pričela ob 20.30 na prostem pred gledališko zgradbo, in jo bo slovenska televizija neposredno prenašala na svojem prvem programu. Ob 21. uri pa se bo začela slavnostna premiera drame Dominika Smoleta Krst pri Savici. Režiser je Janez Pipan iz Ljubljane, nastopil pa bo ves igralski ansambel Primorskega dramskega gledališča z nekaterimi gosti. Gledališče je sicer čarobni svet realnosti in sanj, toda ob današnjem dogodku navajamo samo realne ugotovitve in dejstva. Primorsko dramsko gledališče proslavlja 39. obletnico delovanja, zaradi česar popolno predstavitev te ustanove pripravljajo za naslednje leto, ko bo gledališče staro 40 let. Pri njegovem razvoju so sodelovali oziroma ga omogočili mnogi posamezniki, zanj pa je seveda najbolj zaslužen kolektiv gledališča. Zelo pomembno vlogo pri ustanovitvi Primorskega dramskega gledališča kot poklicne ustanove je imel režiser Jože Babič. Podrobnosti o tem bodo objavljene v katalogu gledališča, ki bo izšel v teh slavnostnih dneh. Dramo Dominika Smoleta Krst pri Savici bodo v Novi Gorici uprizarjali do sobote, 28. maja. Sicer pa nova gledališka zgradba vzbuja zanimanje javnosti. Glavne projekte zanjo je izdelal inženir arhitekt Vojtek Ravnikar iz Ljubljane, načrti za odre pa so delo slovenske gledališke izvedenke Mete Hočevar. katerih dobički niso šli v državno blagajno, ampak v žepe politikov, kot to poznamo iz italijanske izkušnje. Na vsak način nerazkritje porekla mariborskega orožja stopnjuje izrazito nemoralno politično in družbeno vzdušje v Sloveniji in slabi njeno notranjo in zunanjo moč. Podobno kot z mariborskim orožjem je tudi z zadevo Smolnikar, zaradi katere je bil tako nemudoma odstranjen Janez Janša. Tudi tukaj - kot zatrjujejo na ministrstvu za notranje zadeve - nič novega. Sprenevedanje je v zadevi Smolnikar podobno tistemu pri mariborskem orožju, vendar ima svoje posebnosti. Preiskava in zaslišanja se vrtijo kot maček okrog vrele kaše, saj preiskovalci poizvedujejo povsod, le pri Smolnikarju ne. Smolnikar je preprosto izginil s prizorišča, nihče se ga ne dotakne, nihče ne poizveduje, v kateri vlogi je doživel incident z. agenti ministrstva za obrambo. Glavna priča je torej v preiskavi izpuščena, glavna priča, ki bi lahko postala tudi eden od obtoženih. Jasno je, da Smolnikar točno ve, za koga in v kakšne namene je delal in, v kolikor je delal le zase, kar se zdi neverjetno, kateri so pri tem bili njegovi interesi. Vse to, namreč takšno neraziskovanje primera, se lahko dogaja le pred očmi negibnega javnega mnenja, javnega mnenja v množičnem pomenu te besede, zaradi česar lahko dela politika, kar se ji zljubi. Pri tem prihajajo nehote na misel enkratne besede Jožefa Školjča, ki je Smolnikarja označil za podobno žrtev, kot je bila leta 1988 znana četverica z Janšo. In kaj pravzaprav vemo o tej »žrtvi«? Stroški gradnje velikega in modernega gledališkega objekta so znašali okrog 22 milijard lir (v italijanski valuti) in sta jih krila Ministrstvo za kulturo Slovenije in Občinska skupščina v Novi Gorici. Za nas, ki živimo ob državni meji, pa se ob otvoritvi nove zgradbe Primorskega dramskega gledališča postavlja pomembno in aktualno vprašanje. Gre za dejstvo, da imamo sedaj na razmeroma majhnem prostoru kar štiri gledališke dvorane. Gre za dvorano Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dvorano oziroma prostore, ki so primerni tudi za gledališke predstave v prenovljenem Kulturnem domu v Gorici dvorano v Katoliškem domu v Gorici in za novo dvorano v Novi Gorici. Tako stanje zahteva poglobitev sodelovanja med organizacijami oziroma gledališči. To zlasti velja za gledališči v Tiskovno poročilo SSO Delovanje Sveta slovenskih organizacij je bilo zadnji čas zelo bogato in plodno. Izvršni odbor je imel več rednih sej pa tudi drugih pomembnih srečanj in sestankov, ki so biti vsi vperjeni v rast in obrambo naše narodne skupnosti v zamejstvu. To še posebej v tem nelahkem političnem trenutku, ko je prišlo do sestave nove italijanske vlade z močno desno usmeritvijo. Še posebej močno zaskrbijo SSO vstop v vladno večino in vlado predstavnikov novofašistične stranke, kar nedvomno kaže na negotovo pot še posebej zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Zato apeliramo na vse demokratične sile, da budno ohranjajo tiste vrednote svobode in demokracije, za katere je tudi slovenska narodna skupnost na Primorskem veliko prestala in žrtvovala in s tem prispevala k novi republikanski ureditvi in odprtosti. Predstavniki Sveta slovenskih organizacij so med tem časom sodelo- Trstu in v Novi Gorici. Sedanje stanje ni obetavno, saj sta tudi direktor Primorskega dramskega gledališča Tomiča Dumančič in umetniški vodja ustanove Marko Sosič na novinarski konferenci pred otvoritvijo nove zgradbe v Novi Gorici opozorila, »da je sodelovanje med Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici pod nivojem možnosti, ki obstajajo in se ponujajo«. M.D. Materialistične in ateistične civilizacije ni mogoče premagati drugače kot z ustvarjanjem takšne teološko osnovane kulture, ki je prežeta z vsemi človeškimi vrednotami in lahko postane kvas za preobrazbo človeške družbe. Giorgio La Pira vali na nekaterih izredno važnih srečanjih. Tako v Kobjeglavi na razgovorih s slovenskim zunanjim ministrom, kjer je tekla beseda predvsem o odprtih vprašanjih naše manjšine in perspektivah za njih rešitev. Poleg tega se je SSO udeležila še drugih srečanj in delovnih sestankov v zvezi s problemi aktualnih finančnih vprašanj nekaterih ustanov. Veliko pozornost posveča SSO vprašanjem manjšine v videmski pokrajini. Predsednica Marija Ferletič je obiskala Rezijo in se soočila s tamkajšnjo stvarnostjo. Širšega srečanja ob obisku v Reziji ljubljanskega metropolita se je udeležil podpredsednik Riccardo Ruttar. Zadnje čase je v ospredju diskusija v zvezi s težavami Zveze emigrantov. Pozornost sta predsednica in podpredsednik za videmsko pokrajino izkazala tudi Kanalski dolini ob petnajstletnici mednarodnega srečanja pevskih zborov. Pred dnevi je potekalo srečanje v dvojezičnem šolskem centru v Špe-tru, kjer je bila poglobljena razprava skupaj s predstavništvom SKGZ in Upravnim svetom šole. SSO podpira to pomembno in edino šolsko ustanovo v Benečiji in upa, da bo še bolj rastla in se razvijala, tudi s podporami države, dežele, pokrajine in drugih javnih ustanov. Nato so se predstavniki SSO (predsednica Marija Ferletič, podpredsedniki Marij Maver, Damjan Paulin in Riccardo Ruttar, tajnik Andrej Bratuž in član odbora Um-berto Mamolo) srečali še z delegacijo Beneške planinske družine, ki jo je vodil E. Gošnjak (Gosgnach). Pogovor je imel za predmet možnosti sodelovanja med obema organizacijama in je nudil lepo priliko za spoznavanje bogate, navdušene in uspešne dejavnosti tega beneškega društva, ki ga sestavljajo predvsem mladi člani. Zaskrbljenost za usodo slovenskih društev in ustanov zaradi krčenja finančnih sredstev po zakonu 46/91 in drugih deželnih zakonih glede postopka dodeljevanja podpor, ki še dodatno bremenijo organizacije, je delegacija SSO, ki jo je vodila predsednica, s poudarkom izrazila med vrsto nakazanih problemov deželnemu odborniku za kulturno na srečanju 12. t.m. Več kulturnih pobud je SSO izvedel ob sodelovanju krajevnih društev. Pred kratkim je SSO predstavil v okviru svojih pobud televizijski dokumentarni film Maša za Lojzeta Bratuža, ki ga je predlanskim posnela Televizija Slovenija in ga prvič predvajala lani. Predstavniki SSO in slovenske televizije so v svojih posegih orisali pomen tega filma, ki ga je (se nadaljuje na 4. stranij Nova gledališka zgradba v Novi Gorici-pomemben dogodek za Slovence H 1 f Novo poslopje Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici Opozicija znotraj unije Italijanov Istre in Reke Milan Gregorič Na zadnjem, februarskem izrednem zasedanju skupščine Unije (Zveze) Italijanov Istre in Reke v Bujah so z vso silovitostjo udarila na dan že dolgo tleča notranja nasprotja. Skupina 16 delegatov močnih krajevnih skupnosti iz Pirana, Pule in Reke j e demonstrativno zapustila sej o ter kasneje ustanovila svojo strujo, imenovano »Alternativa«, ki bo (zaenkrat še) delovala znotraj Unije, vendar kot opozicija. Od vodstva Unije zahtevajo, da jih vključi v svoje organe, v delegacije in tudi v posvetovalne postopke pri izdelavi aktov, pripravi skupščinskih gradiv ipd. Zase zahtevajo tudi sorazmerni del finančnih sredstev Unije. Menijo tudi, da je »poskus graditve Unije na državljanu italijanske narodnosti propadel« in zahtevajo njeno prenovo v tem smislu, da naj bi bila Unija grajena na njenih temeljnih celicah, t.j. krajevnih skupnostih ter posameznih ustanovah italijanske etnije. Slednje naj bi povsem ohranile svojo avtonomijo in naj bi dogovorno prenesle na Unijo le določene pristojnosti. Povod za razkol so bile domnevne nepravilnosti pri vodenju skupščine, pravi vzroki pa so globlji in gredo od razhajajočih se pogledov na nekatere strateške politične usmeritve Unije, preko njene organiziranosti in načina vodenja pa vse do premajhne preglednosti njenega finančnega poslovanja. Med ostalimi, npr. opozicija, očita vodstvu Unije, da ne more skupina Italijanov iz Kopra, ki predstavlja le nekaj odstotkov celotne italijanske populacije v Istri in Reki, držati v svojih rokah glavnino oblasti. Zelo zagrizen je tudi spopad glede sredstev obveščevanja, zlasti za manjšinski dnevnik La Voce del popolo, ki je trenutno v rokah opozicijske struje ter je zelo kritično nastrojen do vodstva. Na očitke vodstva, da »so dnevnik sprivatizirali«, odgovarja njegov urednik Ezio Mestrovich, da mora biti dnevnik v rokah poklicnih novinarjev, »ker je lahko samo na ta način kritična vest manjšine«. Opozicija je tudi proti zagrizeni obrambi Unije kot neke nadržavne tvorbe, ki naj bi edina predstavljala italijansko etnijo v Sloveniji in Hrvaški. Menijo, daje lahko v Sloveniji sogovornik za probleme manjšine le Samoupravna interesna skupnost Italijanov iz Slovenije, ki je kot taka tam tudi edina registrirana. Pri tem opozarjajo tudi, da smo mi vsi skupaj povratniki iz nekega sistema, ki se je kljub »desetletja proglašeni enotnosti razletel ob prvem resnejšem sunku«. Posamezni deli italijanske skupnosti Tiskovno poročilo SSO (nadaljevanje s 3. strani) scenaristka Dorica Makuc smotrno pripravila in napisala. Novemu predsedniku italijanske vlade je predsednica Ferletič poslala brzojav, v katerem ga opozarja na odprta vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Z opozorilom na nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji je predsednica poslala brzoja-va še predsednikoma senata in Poslanske zbornice s prošnjo za čimprejšnji sprejem. živijo namreč predvsem vsak v svojem okolju in je njihovo počutje odvisno predvsem od njihove večje ali manjše integriranosti v to sredino oz. od odnosa te sredine do njih. Padel je celo zelo hud očitek, »da je vodstvo Unije s svojo ideološko obremenjeno in neracionalno politiko« tudi samo prispevalo svoj delež k temu, da se je italijanska skupnost znašla obdana s predsodki in celo sovražnostjo. Opozicija tudi soglaša, da je potrebno vzpostaviti normalne odnose z razseljenimi Istrani, vendar brez slehernih nesporazumov, manipulacij ali celo preživelih nostalgij. Sprti strani sta se ostro udarili tudi glede odprtja konzulata na Reki, kjer je vodstvo Unije dolgo in zagrizeno vztrajalo na tem, da naj bi celotno manjšinsko problematiko v obeh državah pokrival en sam (koprski) konzulat, meneč, da bi odprtje konzulata na Reki škodovalo enotnosti in nedeljivosti Unije. Reški italijanski skupnosti pa je bilo tako stališče neznosno in nesprejemljivo, saj bi se v tem primeru morala glavnina italijanske skupnosti, ki živi na Hrvaškem, in to predvsem v Puli in na Reki, obračati na dizlociran konzulat, ki je povrhu tega še v drugi državi. V spor je moral poseči sam bivši koprski konzul Solari, ki je vodstvo Unije spomnil na nedavna opozorila bivšega predsednika republike Francesca Cossige. Le-ta je namreč ob svojem obisku v Istri med ostalim tudi podčrtal, »da je potrebno uskladiti zvestobo lastni etniji, kulturi, zgodovini in tradicijam z lojalnostjo do dveh novih držav in to v duhu iskrenosti in ne oportunizma«. Reška italijanska skupnost je bila tudi med prvimi, ki so se uprle zlorabam in nekritičnemu sprejemanju novih članov v Unijo Italijanov, zlasti v zvezi z zakonom Boniver in v zvezi s sedanjo kampanjo ponovnega pridobivanja italijanskega državljanstva. Tako je proces demokratizacije, tudi če z zamudo, zajel tudi manjšinsko organizacijo in verjetno tudi v njej kmalu »ne bo nič več tako kot je bilo«. Boleča notranja trenja, ki spremljajo ta proces, navidez sicer slabijo njene vrste, vendar so, če gledamo dolgoročno, prej znak njene notranje dinamike in moči. Uspeh in odmev v Skrabčevih dnevov na Kostanjevici Prejšnjo soboto so se končali tako imenovani Škrabčevi dnevi. Priredili so jih v počastitev frančiškanskega patra Stanislava Škrabca, ki je nad 42 let preživel v ustvarjanju, delu in molitvi v samostanu na Kostanjevici pri Novi Gorici. O njegovem delu za ovrednotenje slovenskega jezika, a tudi o pomembnosti velikega jezikoslovca in slovenista za nas in razmere, v katerih živimo, je na Simpoziju spregovorilo 20 znanstvenikov iz raznih okolij, o čemer pa smo sicer že poročali. Strokovno-znanstveni posvet (simpozij) je zelo uspel, tako da so udeleženci menili, da je treba Škrabčeve dneve nadaljevati tudi v prihodnje. Tem je veliko, pri čemer pa bo Sta- nislav Škrabec lahko veljal le za temelj oziroma za izhodišče tudi drugih razprav o slovenskem jeziku in kulturi. Strokovni vodja simpozija dr. Jože Toporišič, redni univerzitetni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je izjavil, da bi v Novi Gorici lahko ustanovili tretjo slovensko Univerzo, za tistima v Ljubljani in Mariboru. Sicer pa v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici medtem že zbirajo naročnike za prvi zvezek ponatisa glasila Cvetje z vrtov sv. Frančiška, ki ga je z velikim uspehom izdajal Stanislav Škrabec. Med ljubitelji Kostanjevice, ki ne najdejo mesta v skupnosti verujočih, se načrtuje ustanovitev Kluba prijateljev Kapele. Namen tega združevanja je zbliževati ljudi različnih prepričanj, družbenih in gospodarskih zadolžitev in odgovornosti, s skupno usmeritvijo, da bi oblikovali odgovoren odnos do slovenske in svetovne kulturne dediščine. Smiselnost združevanja in srečanj na omenjeni osnovi bo imelo edini pogoj: spoštovanje različnosti in edinost v skrbi za frančiškanski samostan na Kostanjevici in za ljudi pod njim. V nedeljio je bil v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah zelo pomemben občni zbor domače hranilnice in posojilnice. Ker so na njem morali spremeniti nekatere člene statuta, je bil potreben tudi izredni občni zbor ob navzočnosti notarja. Med glavnimi spremembami je vsekakor treba omeniti novo poimenovanje hranilnice. Odslej se ta uspešna posojilnica imenuje Zadružna banka Opčine (ZBO), kar ustreza novim zakonskim predpisom. V skladu z navodili Evropske skupnosti pa je bilo treba spremeniti še nekatere druge člene, ki se tičejo poslovanja vseh posojilnic, po novem zadružnih bank. V rednem delu občnega zbora so bile na vrsti številne točke, med katerimi je bila prav gotovo najpomembnejša poročilo Upravnega sveta. Tu ne bomo navajali raznih podatkov iz obračuna, omenimo naj le to, da je bilo lansko poslovanje openske hranilince vsekakor uspešno, saj je imela čistega prebitka skoraj 6 milijard in 300 milijonov lir, ki je skoraj v celoti namenjen utrditvi premoženja. V prihodnje bodo v izostrenih tržnih razmerah na kreditnem področju zdržale po predvidevanjih le tiste zadružne banke in manjše kreditne ustanove, ki bodo imele trdno podlago v svojem premoženjskem stanju. To pa je Zadružna banka Opčine dosegla in zato lahko člani in odborniki načrtujejo svoje delovanje. Med drugim smo na občnem zboru tudi slišali, da je še to jesen predvideno odprtje nove podružnice v Bazovici in da se bosta v kratkem openska in nabrežinska zadružna banka združili. Na volitvah dveh članov Upravnega sveta sta bila potrjena prof. Robert Pet a ros in Alfonz Guštin. Na občnem zboru sta med drugim v pozdravnih nagovorih spregovorila novi predsednik Deželne zveze zadružnih bank Enzo Picco in podpredsednik bančne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Andrej Gergolet. Istega dne je imela občni zbor tu- Publikacije krožka Virgil Šček Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček vabi na predstavitev zadnjih štirih knjig, ki jih je izdal naš Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta. Gre za dve študiji v italijanščini o tržaškem vprašanju in samostojnih slovenskih političnih skupinah, ki sta ju napisala prof. Adrijan Pahor za obdobje 1952-54 in prof. Bruna Cia-ni za obdobje 1954-56; za obširno zbirko poročil z deželnih kongresov Slovenske skupnosti in drugih dokumentov z naslovom Narodnopolitični seizmograf. Dokumenti o samostojnem političnem nastopanju Slovencev v Italiji 1975-92, ki jo je uredil Ivo Jevnikar; za prvi del zbirke mednarodnih pravnih in političnih dokumentov o varstvu manjšin, ki v italijanščini prinaša listine, ki so nastale v okviru Konference o evropski varnosti in sodelovanju, z naslovom Varstvo manjšin in mednarodni standardi. Predstavitev bo v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, v Ljubljani v četrtek, 19. maja 1994, ob 12. uri. Prisotni bodo predsednik Krožka dr. Rafko Dolhar in avtorje pravilno. di nabrežinska posojilnica, ki se je prav tako preimenovala v Zadružno banko Nabrežina. Tudi v tej posojilnici so imeli lani lep poslovni uspeh. (mab) Uspeh na matematični olimpiadi Na nedavni olimpiadi mladih matematikov je lep uspeh dosegel Igor Povše, dijak slovenske sekcije Tehničnega industrijskega zavoda Gali-leo Galilei iz Gorice. Na zaključnem tekmovanju, ki je potekalo v mestu Cesenatico, je dosegel med skoraj tristo finalisti uvrstitev v skupino okrog tridesetega mesta. Letos je tekmovanje zajelo v prvi fazi okrog 75 tisoč tekmovalcev na približno 1200 višjih-srednjih šolah. Igor Povše je dobil tudi priznanje dežele Furlanije-Julijske krajine. Isti dijak je na zaključni šolski razstavi imenovani Tec-nosoft prejel drugo nagrado. Srečanje mladih glasbenikov V sredo, 11. maja, se je v Prosvetnem domu na Opčinah odvijalo že dvanajsto Srečanje mladih glasbenikov iz Slovenije in zamejstva, to je prireditev, ki izmenično poteka v Republiki Sloveniji, na Koroškem in v naši deželi. Tokratno srečanje je priredila tržaška Glasbena matica, na njem pa so nastopili gojenci glasbenih šol iz Ljubljane, Maribora, Škofje Loke, Celovca, Trsta, Gorice in Žabnic. Žal so zaradi bolezni manjkali gojenci GM iz Špetra v Benečiji, odpadla pa je tudi ena izmed dveh točk Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Nastop mladih glasbenikov je občinstvo v Prosvetnem domu navdušeno nagradilo s toplim ploskanjem, v.d. ravnatelja GM prof. Bogdan Kralj pa je predstavnikom nastopajočih šol izročil spominske grafike Lojzeta Špacala, medtem ko je besedo zahvale organizatorjem izrekel koordinator Glasbenih srečanj Slovenije prof. Lovro Sodja. Prejeli smo s prošnjo za objavo Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom Opčine - Zgodovinski oris župnije, ki jo je napisal prof. Ivan Artač, kateremu gre priznanje za opravljeno delo. Glede avtorjevega prikaza o prizadevanju krajanov za župnijo Sv. Jerneja, je po mnenju članov delegacije potrebno, da ponovno poudarijo naslednje: 1) Celotno delovanje širše delegacije krajanov z Opčin, od Banov in Ferlugov, je imelo in ima za cilj zahtevo tukajšnjega prebivalstva, da ostane škofova listina iz leta 1966 neokrnjena v veljavi, da ohrani torej starodavna župnija sv. Jerneja še naprej slovenskega župnika in da ostane še naprej pastoralno središče za vse Slovence z Opčin, od Banov in Ferlugov. Ker so salezijancev tiče, niso imeli in nimajo krajani nič proti njim, nasprotno: njihovo delo zelo cenijo. 2) Akcija krajanov je nastala spontano; ne glede na svetovnonazorsko opredeljenost posamezniko si namreč krajani prizadevajo za skupen pozitiven cilj. Zato bodo še naprej budno spremljali dogajanja v župniji, posebno kar zadeva spoštovanje sprejetih obvez v listini, za kar so žal že vidni znaki odstopanja. Člani delegacije krajanov Podpisali so v vrstnem redu: Viktor Sosič, Vladimir Vremec, Berta Vremec, Pierino Škabar, Andrej Štekar, Neva Husu, Jelka Cvelbar, Karmela Ferluga Bellafontana, Stanislava Sosič, Marija Kacin, Peter Suhadolc, Pavel Vidau. * * * Najprej se nam poraja vprašanje: ali sploh vedo podpisniki, da v openski župniji ze vtc