MAM
beHAC-
http7/www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
1395
ČETRTEK.22.APRIL 2021/ ŠTEVILKA 1395. leto XXVII / poštnina plačana pri\j>MtL Š310 \ia\čt^m/l
lil
97:
'7 896 1 2	4 06 7 111
7 cena: 1,50 EUR

Ve: m
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
Tel 05 6416 333 /mobi041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
mEmam
idostav^agom^
Življenje je en navaden nogomet
Nogometu seje skoraj zgodilo to, kar se nam v družbi dogaja že dolgo časa: interesi peščice vplivnih so skoraj povozili potrebe večine, A navijači vseh dežel so vstali in zakričali, da nogometa ne damo! In tokrat je „el pueblo unido" očitno zmagal,.
(Aljoša) Konec tedna je nogometni svet pretresla vest o “državnem” udaru. Dvanajst velikih, morda največjih, vsekakor pa najbogatejših evropskih klubov se je odločilo, da ustanovi svojo ligo. Ligo, v kateri je športni vidik podrejen finančnemu. No, ja, seveda bi se ti klubi, ob še nekaterih drugih, ki bi se utegnili priključiti bogati četici, borili za laskavi naslov prvaka evropske superlige (majhna začetnica ni napaka, ampak moralna dolžnost), ampak ta naslov prvaka je prej izgovor, kot pa razlog za tekmovanje. Lastnike teh klubov (večinoma gre za tuje, neevropske koncerne, a tudi domače ambiciozne podjetnike), pri vodenju multinacio-nalnega branda, ki se mu reče, na primer, Manchester United, ne
vodi srce, romantika, navijaštvo ali karkoli drugega, temveč goli interesi. In ti interesi so, preprosto, izključno finančne oblike. Zgodbo so začeli z nič kaj kompleksnim računom. Tistim računom, ki ga vsako leto zastavijo UEFI za nastopanje v Ligi prvakov, in v enačbi katerega je, ob njihovem razumevanju sveta, preveč neznank: od tega, da lahko tam nastopaš le, če si med boljšimi v državi (in ne med bogatejšimi), do tega, da dlje kot v tekmovanju prideš, več dobiš (ne glede na televizijski share). Na koncu pa še tista že skoraj blasfemična socialistična navada delitve plena z vsemi, ki v tekmovanju nastopajo, pa čeprav se imenujejo Šahtar, Midtjylland, Kra-snodar ali Ferencvaroš.
Računica je seveda razumljiva, posebej z vidika golega kapitala. Gre vendarle za klube, ki imajo na svetu (z izjemo kakšnega nemškega in francoskega kluba, ki so se vabilu srečno odrekli) tudi največ navijačev. Navijačev ali, kot jih vidijo lastniki, kupcev, potrošnikov, predstavnikov kupne sile. Krav za pomolzt.
Presenečen sem bil, ko sem ugotovil, da se nekateri z zamislijo bogatih klubov strinjajo. Očitno bi radi vsako sredo gledali tekme svojega najljubšega kluba proti kakšnemu drugemu velikanu. Vedno iste face. Veliki proti velikim. Goljat proti Goljatu, medtem ko vsi Davidi tega sveta nemočno in z zavistjo pogledujejo iz kotička svoje periferije.
Pa si predstavljate, da bi ta model uspel? Da bi kapital in zasebni interesi peščice prevladal pred potrebami in nenazadnje tudi pravicami manj vplivne večine? Si predstavljate, da bi takšen model razumevanja sodobnega sveta vpeljali tudi v naš, družbeni svet? Da bi nam lokalno življenje vodili interesi najvplivnejše manjšine, ki odloča, kaj bo Občina sama gradila in kaj bo pustila pohlepnim morskim psom? Da bi imeli vedno iste ljudi na položajih, ki bi samo malo krožili in tako dajali navidezen občutek spremembe? Da državnih volitev sploh ne bi imeli ampak bi najvplivnejše stranke same napolnile tistih 90 stolčkov? Kaj pa, če se nam je, kot družbi, fuzbal že davno zgodil?
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040211- 434 / urednistvo@mandrac.sl J
Non-kolumna
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, daje bil do koronastanja vsak vikend "doma" v Izoli, zdaj prihajajo le njegovi zapisi. Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Danes gospodje, mislim na tiste prave gospode, ki se niso sami proglasili za gospode, pa zahtevajo. da jih tudi mi tako naziva-mo, danes tovariši, moji, a tovariš je beseda, ki joti gospodje izgovarjajo kot psovko in žalitev.
Danes, gospodje in tovariši, ne bo kolumne. Ne bo ne bel papir, bel papir, ampak non-paper. Papir, ki ni papir, ki obstaja in na katerem so Orbanovi »koristni idioti,« kot jim sam pravi, pojasnili, da »resno iščejo rešitve za razvoj regije in perspektivo za države Zahodnega Balkana,« drugače povedano »dokončanje razpada Jugoslavije.« Kako je to modro povedal eden od Orbanovih »koristnih idiotov«, Janez Janša, ki ni napisal, niti ne ve kdo naj bi napisal ta famozni non-paper, ki drugače sploh ne obstaja, čeprav sta o njem, kot je lepo povedal alban-ksi mafijski predsednik vlade Rama, skupaj debatirala. O čem sta se pogovarjala sicer albanski premier noče niti povedati, niti komentirati, medtem pa nemški minister za evropske integracije o njem govori kot o »Janševem papirju.«
Papir, ki to ni
Non paper ali papir, ki to ni, je ostanek iz časov ko je bil glavni diplomatski jezik francoščina in ko ga odkrijejo in objavijo novinarji in časopisi, potem ga vsi, ki so ga pomagali napisati, lahko demantirajo, negirajo in se delajo užaljene, da jim takšne stvari sploh podtikajo. Kot predsednik Pahor, ki je samo tako, čisto slučajno, vprašal člane bosanskega predsedstva ali bi bilo možno mirno razdeliti državo BiH. Obstaja tudi protivprašanje, ki bo prišlo na vrsto - ali je možno mirno razdeliti Slovenijo? Makedonijo? Kosovo pripojiti Albaniji, a Dodikovo republiko Srbiji? Pisci papirja, ki to ni, so se pripravljeni boriti za novo Evropo po svoji meri do poslednjega Bosanca, Makedonca, Slovenca. Preberite
kaj so o papirju, ki to ni, povedali makedonski diplomati v skupni izjavi, ki je, na žalost, nisem zasledil v naših glasilih. Ali kaj sta o tem povedala bivša predsednika Milan Kučan in Danilo Turk? Pa sta povedala le, da je o njih, po vsem sodeč, prepovedano pisati v svobodnih, neodvisnih, demokratičnih, objektivnih in tako naprej, medijih v svobodni, neodvisni, samostojni, demokratični Republiki Sloveniji. Je pa dovoljeno in tudi koristno pisati o madžarskem prevzemu Kreditne banke Maribor, skozi katero se je, dokazano, pral denar iz Dodikovih biznisov z Janšo preko današnjega člana Janševega kabineta Roka Snežiča, Orbanom, Nikolom Gru-evskim, bivšim makedonskim premierjem, ki je obsojen na dve leti zapora zaradi korupcije in je v azilu na Madžarskem, kamor je zbežal po sodnem procesu in za katerega se zahteva mirna in svobodna vrnitev v Makedonijo. Tam, kjer je pristal del kriminalnega denarja, medtem ko se je manjši, čeprav ne majhen, del le-tega ustavil v Sloveniji z namenom financiranja Orbanovih glasil, kot je, na primer, Nova24 TV, ki ji je ponosno direktoval današnji »non-paper minister« Hojs. Minister, ki ni minister, papir, ki ni papir, pa čeprav minister je minister, papir pa je napisan in tudi objavljen.
Skupina »koristnih idiotov« ga je napisala in razposlala, in vsi, ki so ga pisali, se danes delajo, da so nepismeni - o Janši niti ni potreb-
no izgubljati besed, Orban o tem nima pojma, srbski predsednik Vučič je za evropsko rešitev, ampak bo podprl vse kar zahteva Dodik, ker so del »srbskega sveta«, ki ga bo on združil in poedinil, ruski minister Sergej Lavrov prav tako nič ne ve o tem papirju, ampak »Rusija bo podprla vse kar Srbiji odgovarja«, Plenkovič nima pojma o papirju, ki to ni, ampak govori o hrvaškem non-paperju, ki ga je podpisal Janša in še par koristnih idiotov iz Višegrajske skupine, kot tudi Vučič, in v katerem so enake zahteve po etničnih drža-
vah namesto današnjih držav, članic OZN, republik nekdanje SFRJ, razen seveda njihovih držav, Hrvaške, Slovenije in Srbije. Vse druge pa je treba razdeliti, kot je to bilo v 18. in 19. stoletju, po etničnem načelu - Srbi Srbom, Hrvati Hrvatom, Kosovo Albancem, Makedonija Bolgarom, Albancem, Grkom in Srbiji, a drugim kar ostane, če bo kaj ostalo. Na žive ljudi mislim, ker »koristni idioti« kot vampirji živijo pijani od tuje krvi, ker so že pijani od oblasti. Željni pobijanja, kakršno se je komaj nehalo v soseski, da prikrijejo svinjarije na lastnem dvorišču. Zaradi papirja, ki ne obstaja, ampak prtička, po katerem sta risala Tudjman in Miloševič. Koliko smrti stoji na enem belem papirju? Ki ne obstaja, ampak je napisan in je objavljen in ga berejo politiki in se o njem pogovarjajo. Diskretno in skrivnostno in zaupno.
Zoran Odič
(m‘M0SKp/V'
vrtnarstvo s tradicijo
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za balkone, vrtove, cvetlična korita... ODPRTO VSAK DAN, RAZEN NEDELJE. Parecag 31, gsm: 041 607 594
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Man-. Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Kdaj prve prireditve?
Država je oranžna, Obalno-kraška regija pa rumena. Na Vladnem nivoju se namiguje, da bi lahko začeli v celoti upoštevati lasten covid semafor, tudi glede odprtja regiji, slišati pa je tudi, da bi utegnili, morda, tudi dovoliti javne prireditve do 100 ljudi.
Vprašanje tedna
Kako se lahko Izolani dovolj spoštljivo opravičimo Slovencem in Sloveniji za ravnanja naših treh izvoljenih poslancev?
V torek je bilo opravljenih 4816 PCR testov. Od teh je bilo potrjenih 1034 okužb. Delež pozitivnih je 21,5 odstotka, v bolnišnicah pa se zdravi 631 ljudi. Od tega jih 155 potrebuje intenzivno terapijo, štirje pa so umrli.
To so gole številke tega tedna, ki pravijo, da se epidemija covida, kljub zadnjim navidezno mirnim tednom, nič kaj ne umirja. Povprečje zadnjih sedmih dni se je vseeno nekoliko znižalo na 712,6 primerov, krivulja pa je še vendo nekoliko v upadu.
Podobno stanje je tudi v Obalno-kraški regiji, kjer počasi, a vztrajno padamo proti zeleni barvi. V Izoli smo imeli v torek štiri nove primere, tako da je aktivnih v zadnjih sedmih dneh v občini vsega 20 ljudi. V Kopru so imeli v torek 18 novih primerov, v Piranu enega, kot tudi v Ankaranu.
Tudi prisotnost virusa v odpadnih vodah, ki je po mnenju dela stroke najbolj realen podatek o tem, koliko je virusa v določeni regiji, kaže na določeni optimizem, saj je ta najnižja od oktobra in krivulja še vedno sili navzdol.
Bomo spet imeli prireditve?
Glede na to, da je večina regij v državi obarvanih vsaj v oranžno (izjema je le Zasavje, pa še tam so na meji), so se začela ugibanja, ali bo vlada sprostila določene ukrepe. Za začetek se pričakuje, da bi Vlada vendarle začela dosledno upoštevati lasten covidni semafor in sprostila gibanje med regijami. Tudi študentje bi se počasi lahko vrnili v predavalnice.
Je pa od tega tedna dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih, razmišljajo pa tudi, da bi dovolili tudi druge prireditve, z omejitvijo na isto število ljudi, a ni čisto jasno, če gre za dejanski predlog ali samo cinično pripombo notranjega ministra na sklep Ustavnega sodišča.
NovHirimerKT-dnevn^jovDrJ Aktivni primeri Potrjeni primeri Umrli
Y os: y|||m| Logaritemska
Obdobje
20. 02. 2021
20. 04.2021
torek, 20. april 2021
•	Slovenija (vse regije) 33,9
•	Obalno-kraška 18,9
Drsimo v zeleno
Kako smo s cepljenjem?
Ker v državi nismo vsi diplomati, je stopnja precepljenosti še vedno razmeroma nizka. Prvi odmerek cepiva je dobilo 374,894 ljudi, drugega pa 146,454 ljudi, kar znaša vsega 7,4 odstotka vseh državljanov. Delež, ki bi ga morali doseči za precepljenost je 60 odstotkov. Obalno-kraška regija je ne samo glede števila aktivnih primerov okužbe, ampak tudi glede števila cepljenih na samem repu v državi. Prvi odmerek je dobilo vsega 15 odstotkov ljudi, drugega pa 7,6 odstotkov.
Pozor na klope
Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom veča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.
Brezplačno testiranje v Zdravstvenem domu
Pri nas se lahko naročite na brezplačno testiranje na Sars Cov-2 s hitrimi antigenskimi testi ali na samoplačniško testiranje s hitrimi antigen-skimi testi. Brezplačno testiranje velja za prebivalce ali zaposlene v občini Izola.
Samoplačniško testiranje je namenjeno vsem, ki ne prebivajo v Sloveniji in nimajo veljavnega zdravstvenega zavarovanja. Testiranje (odvzem brisov) zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev poteka ob 10.00 uri, vsak delovni dan. Na testiranje se je potrebno naročiti.
NAROČANJE:
-	po elektronski pošti covid@zd-izola.si
-	po telefonu med 10.00 in 12.00 na telefonski številki 040 224 016 Ob naročilu potrebujemo naslednje podatke (prosimo, pripravite si jih pred klicem): Priimek in Ime, 9 mestna številka zdravstvenega zavarovanja in telefonska številka (GSM)
ODVZEM BRISA:
Prosimo vas, bodite točni. Ob uri, ki jo dobite pri naročilu za testiranje, se zglasite pred vhodom v zdravstveni dom. Desno od glavnega vhoda boste pri naših sodelavcih prejeli številko, ki jo boste izročili ob opravljenem brisu. Želimo si, da delo poteka hitro in tekoče, zato vas prosimo, da pripravite osebni dokument s fotografijo (osebna, vozniško dovoljenje), samoplačniki pa tudi dokazilo o plačilu.
IZID TESTIRANJA:
Po opravljenem brisu vaša prisotnost ni več potrebna, zato vas prosimo, da ne ostajate. V primeru pozitivnega izida testa, vas bomo najkasneje v roku 30 minut poklicali in vam dali navodila kako ravnati naprej. V primeru negativnega izida testiranja boste na GSM prejeli sporočilo najkasneje do 14. ure.
PRAVNE OSEBE (PODJETJA):
Podjetja pošljite naročila in seznam delavcev na e-naslov covid@zd-izola.si
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
.1 .	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.0.0.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
Redarji in inšpektorji se selijo nikamor
Na današnji seji Občinskega sveta bodo dokončno odločali o ustanovitvi Skupne občinske uprave štirih istrskih občin za različna področja, med njimi je tudi redarstvo in inšpekcijske službe. Uprava bo skupna, a službe bodo ostale tam kjer so zdaj..
1 II kola)
Seja se bo začela z obravnavo in sprejemanjem letnih poročil, letnih načrtov in finančnih načrtov petih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Izola: OŠ Vojke Šmuc, Vrtca Mavrica, OŠ Dante Alighieri, OŠ Livade in Glasbene šole Koper, kjer je občina Izola ena od ustanoviteljic. Tako kot vsako leto bodo tudi letos sprejemali poročilo o uresničevanju Lokalnega energetskega koncepta občine Izola ter program dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Izola za leto 2021 Najpomembnejša dokumenta pa sta seveda: Dokončno odločanje o ustanovitvi Skupne medobčinske uprave in prva obravnava osnutka Odloka o javnem redu in miru v občini Izola.
Brez skupnega urejanja prostora
V razpravah na nekaterih Občinskih svetih in tudi na koordinaciji županov PIKA, ki je obravnavala pripombe Občinskih svetov, je bilo izpostavljeno vprašanje delitve del in nalog med občinskim službami za urejanje prostora in Medobčinsko službo za urejanje prostora in morja ter varstvo okolja ter posledično nadzor nad delom medobčinske službe v delu, ki se nanaša na občinske prostorske akte ter tudi vprašanje prenosa izvirnih pristojnosti občine s področja urejanja prostora na skupno občinsko upravo.
Da bi oblikovali tako Skupno občinsko upravo, ki bi uživala najvišjo stopnjo konsenza med štirimi občinami ustanoviteljicami je predlagan zmanjšan obseg nalog SOU, in sicer tako, da se črta naloga urejanja prostora in morja.
Skupna občinska uprava lahko uporablja kratica »MU Istra - Al Is-tria«., pri glasovanju na Skupni občinski upravi pa ima vsak župan en glas, za sprejem odločitev pa je potrebno soglasje županov vseh občin. Tudi za imenovanje vodje Skupne občinske uprave je potrebno predhodno soglasje vseh županov.
Upoštevana je bila tudi pobuda izolskih občinskih svetnikov, da mora vodja Skupne občinske uprave o njenem delu enkrat letno poročati Občinskim svetom in ne le županom.
Občani bomo delovanje te skupno uprave morda še najbolj opazili pri redarstvu in občinskih inšpekcijskih službah, čeprav se v resnici zanje ne bo nič bistvenega spremenilo. Še naprej bodo izolski redarji in inšpektorji imeli sedež v Izoli, le da bodo imeli vodjo v Kopru.
Skupna občinska uprava bo tako po novem pokrivala področja občinskega inšpekcijskega nadzorstva, občinskega redarstva, civilne zaščite, požarnega varstva, notranje revizije in varstva okolja.
Kaj pa varnost v prometu
Občinski svetniki bodo obravnavali tudi poročilo in program Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Izola za leto 2021.
Če je ta organ nekoč še sodeloval pri pripravi predlogov za nekatere prometne rešitve v občini pa je zdaj predvsem namenjen različnim preventivnim akcijam.
V	programu dela Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu so predvidene štiri večje preventivne akcije, ki se navezujejo tudi na nacionalne akcije, organizirane s strani Agencije za varnost prometa, in sicer Bodi previden, Varno na kolo, Evropski teden mobilnosti in Začetek šolskega leta, znotraj katerih se bodo izvedle še druge aktivnosti (lutkovna predstava za predšolske otroke, delavnica za deveto-šolce, Upokojenci za večjo varnost otrok na prehodih za pešce).
V	okviru nacionalne preventivne akcije Alkohol ubija bo organizirana preventivna delavnica za dijake Srednje šole Izola. V oktobru je predvidena delavnica za srednješolce o varni vožnji.
Vrtec L'aquilone sodeluje tudi v preventivni akciji Pasavček, ki navaja otroke in starše k doslednemu pripenjanju varnostnega pasu pri vožnji. OŠ Vojke Šmuc s podružnico v Kortah in Vrtec Mavrica sodelujejo tudi v vseslovenskem projektu za spodbujanje trajnostne mobilnosti Gremo peš!, ki se izvaja pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo.
Za delovanje Sveta, ki ga sestavljajo predstavniki osnovnih in srednje šole, predstavniki krajevnih skupnosti, policije in redarstva, je na voljo 4.100 Eur letno.
Izola bo za en dan glavno mesto Evrope
Slovenija do 31. maja 2021 predseduje evropski strategiji EUSAIR. V okviru slovenskega predsedovanja sta Občina Izola in Javni zavod za podjetništvo Izola septembra že pripravila Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, med 10. in 12. majem pa bo Izola gostila tudi 6. letni mednarodni forum EUSAIR. Pripravljajo ga v sodelovanju z Evropsko komisijo, Ministrstvom za zunanje zadeve RS ter Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Forum bo zaradi epidemiološke situacije potekal v virtualni obliki, a vendar ga je vredno spremljati. Udeležili se ga bodo zunanji ministri Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Albanije, Severne Makedonije in Grčije ter San Marina in ob tej priložnosti uskladili vsebino Izolske deklaracije. Republika Slovenija bo predsedovanje, ki ga je nasledila za Republiko Srbijo, predala Republiki Albaniji 1. junija letos..
Med ribiči je manj hude kivi
Pomorski prostorski planje dobro razburkal obalno javnost in politiko, po besedah Aleša Boljeta, ki vodi ribiško svetovalno pisarno, pa so bili vsaj ribiči o nastajanju tega dokumenta kar dobro seznanjeni.
-	Preden je šel januarja osnutek Pomorskega prostorskega načrta v javno obravnavo je Ministrstvo za kmetijstvo podalo svoje pripombe pripravljavcu, to je Ministrstvu za okolje in prostor. Prepoznali so 11 dejavnosti, ki so pomembne pri rabi morja in med temi je tudi ribištvo in znotraj ribištva ribolov in marikultura.
Že pred javno razpravo je Ministrstvo za kulturo dalo okrog 50 pripomb na pripravljeno gradivo. Ko pa je osnutek prišel v javno obravnavo je bil osnutek posredovan vsem ribičem. Svetovalna služba ima redne kontakte z ribiči in mislim, da so po eni ali drugi poti vsi dobili informacije o predlaganem osnutku. Nato so ribiči dali pripombe, ki jih je dodatno posredovalo še Ministrstvo, tako da ne bi kaj spregledali.
-	Tistega poglavja o koridorjih nisem čisto razumel.
-	Koridorji so dejansko od prej. Gre za koridor, ki je povezan z Luko Koper o tem po kateri smeri ladje vplujejo in izplujejo iz pristanišča ob državni meji z Italijo. Ta koridor obstaja in tam imajo tovorne ladje prednost pred drugimi plovili. Posebnega koridorja za kočarjenje pa ni. Je samo območje, kjer je mogoče po zakonodaji sploh izvajati tak tip ribolova. Po zakonodaji je dovoljen ribolov s pridne-no kočo nad 3 milje od obale. Če bi pri nas veljalo to, kar mora veljati v celi Evropski uniji bi se to območje za kočarjenje zmanjšalo še za polovico. K sreči je Slovenija pred leti pri EU dobila izjemo po kateri lahko ladjevje, ki je bilo prisotno že pred vstopom v EU, ohrani te pravice, da lahko lovi miljo in pol od obale. Zato lahko večina oziroma skoraj vse od devetih naših ko-čaric lahko lovi 1,5 milje od obale.
-	Kakšni so zdaj odnosi med ribiči z različnimi vrstami ribolova?
-	Mislim, da ni več posebnih nesporazumov, predvsem zato, ker se ribiči, ki lovijo s pridnenimi mrežami, držijo določenih omejitev, razen tega pazijo na druge postavljene mreže, pa tudi ribiči pazijo, da mrež ne postavljajo prečno, glede na smer vleke kočaric. Seveda pa se enkrat ali dvakrat letno vseeno zgodi, da kakšno mrežo povlečejo s seboj. Vendar se potem v glavnem dogovorijo med seboj, tako da ni več take hude krvi, kot je bila včasih.
-	Kaj pa sobivanje ribištva in naravnih rezervatov?
-	Problem je v tem, da je že precejšen del tega priobalnega pasu na nek način zaščiten, vendar pa je načeloma določeno obdobje v letu, ko je tudi tam ribolov možen. Najbolj znan primer je vsakoletni izlov cipljev v Piranskem rezervatu, med 1. decembrom in 30. aprilom vsako leto. Letos so imeli kakšnih 6 izlo-vov, vendar so ulovili največ orad in ciplji niso v večini.
-	Kaj pravijo ribiči o takoimenova-nih umetnih grebenih?
-	Ribiči so temu načeloma naklonjeni, seveda pa je treba dobro premisliti, kje jih postaviti. V preteklosti je bilo precej poskusov, a je bilo ministrstvo za okolje v glavnem proti tem poskusom. Ribiči so zdaj za te strukture, vendar tako, da se strukturo lahko v vsakem primeru dvigne z dna, če je za kogarkoli moteča ali škodljiva. Glede na številne ugotovitve iz drugih dežel bi morda lahko te poskuse izvedli tam, kjer bi bili najmanj moteči, na primer ob piranski kanalizaciji, kar so predlagali nekateri piranski ribiči. To pripombo smo seveda posredovali Ministrstvu za okolje.
D.M.
Občina Izola naj kupi ladjedelnico!
Lista Izolani - Izjava za javnost
Izola je v Sloveniji verjetno mesto z največ degradiranimi območji pozidave, ki pa niso v njeni lasti. V preteklosti so si zemljišča v Izoli prisvajali ali jih zelo poceni dobili v last vsi po vrsti, s tranzicijo pa so tudi ta lastništva postala zasebna in skoraj tretjina območja mesta je postala last različnih interesnih skupin in posameznikov. Žal so skoraj vsi odpovedali kot dobri gospodarji podjetij, od proizvodnje do upravljanja zemljišč, ki so postala predmet prodaje in preprodaje med različnimi firmami in nepremičninskimi podjetniki.
Eno takšnih območij je tudi območje ladjedelnice, ki zaseda velik del obale izolskega polotoka in je v zadnjih nekaj več kot dvajsetih letih zamenjalo že vsaj pet lastnikov. Zemljišče ladjedelnice je bilo v tem obdobju ocenjeno zelo različno, od nekaj več kot 30 do 6,6 milijona evrov, kolikor je znašala izklicna cena na februarski elektronski javni dražbi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za nakup Ladjedelnice Izola. Kljub izraženemu interesu investitorjev pa nihče ni vplačal varščine za sodelovanje na dražbi, ki jo je DUTB nato preklical. Med razlogi naj bi bile neznanke v zvezi s sprejemanjem Občinskega prostorskega načrta, še bolj verjetno pa gre za taktiziranje kupcev, ki bi radi za to zemljišče plačali še manj kot je znašala zadnja izklicna cena.
Gre za območje, ki je za Izolo izjemnega pomena, saj bo tisti, ki bo lastnik območja ladjedelnice dejansko obvladoval celoten Viližanski zaliv, vključno s sosednjim zemljiščem Delamarisa. V listi Izolani pozivamo Občino Izola, naj odkupi to zemljišče in ga potem dejansko nameni dejavnostim, ki bodo v interesu občanov, Izolank in Izolanov, izolskih in istrskih obrtnikov in podjetnikov, ter končno tudi Občine Izola, ki bo tam lahko umestila marsikatero dejavnost, od turizma do kulture in športa ter rekreacije pa tudi vzdrževanje in popravilo plovil, ki je deficitarna panoga in za katero v Izoli ni na voljo nobene primernejše lokacije.
Na kolegiju župana smo IZOLANI predstavili to idejo, ki se je nekaterim predstavnikom koalicije zdela preambiciozna, za razliko od njih pa je takrat prisotni direktor DUTB-ja povedal, da so pripravljeni na dogovarjanje z lokalno skupnostjo, če ta v nakupu vidi svoj resnični interes, tudi z nekaterimi finančnimi ugodnostmi, kot je plačilo kupnine na obroke in podobno. Prav njegov odgovor nam je dal dodatne vzpodbude za vztrajanje pri tem predlogu, ki ga bomo že podali na današnji seji Občinskega sveta kot pobudo za začetek razprave o tej vsebini na pristojnih delovnih telesih občinskega sveta.
Občani Izole se zavedamo, da nam na vseh straneh uhaja iz rok prihodnost, ki bi jo lahko zagotovili novim generacijam. Občini Izola, ki je samo v tem mandatu brez predhodnih razprav kupila območje Opreme, ki ga zdaj omejujejo zasebni lastniki sosednjih zemljišč, brez pretresov plačala milijonsko odškodnino R Mercury in oprostila plačilo komunalnega prispevka zasebnemu zavodu Inno Renew, ne verjamemo, da ne zmore najti načina za nakup tega zemljišča, za katerega ima, v velikem delu tudi predkupno pravico. Če koalicija ne želi sprejemati predlogov in pobud, ki prihajajo s strani list in strank, ki jih je postavila v opozicijo, potem bomo predlagali, da Občinski svet o tej pobudi razpiše svetovalni referendum, kot ga omogoča Zakon o lokalni samoupravi.
Usta Izolani. Jasna Istenič. Dušan Ambrož. Gašper Čehovin
REAGIRANJA
Odgovor Občini Izola
Prvi april je dan šaljivcev. Tako zveni tudi »reagiranje« Občine Izola na moje pisanje, ki je bilo objavljeno v časniku Mandrač v rubriki »Prejeli smo«, dne 8. aprila. Isto v prvoaprilskem duhu so v odgovoru na Občini bralce in bralke opozorili na nekatera zavajajoča dejstva. Vsaj tako pravijo in pojasnjujejo. Svoja mnenja sem opirala na javno dostopne podatke na AJPES, kjer je 6. aprila 2021 objavljen zaključni račun Občine Izola skupaj s poslovnim poročilom.
Nekaj dejstev, ki so izpostavljena v odgovoru::
1.	Moje pisanje je objavljeno 8.4. in ne 1.4, kot bi to za vsebino reakcije na prvi april ustrezalo.
2.	Lista-stranka Izolani je komisiji za volitve in imenovanja predlagala kandidatko, tako da predlog je bil. Zakaj je kandidatka neustrezna, ni pojasnila.
3.	Prenova občinske stavbe Sončno nabrežje 8. Dela, ki jih navajajo v odgovoru so bila prikazana in opisana pod postavko št. 2109 »investicijsko vzdrževanje upravnih objektov«. Najdemo jih tudi pod postavko št. 2103 in 2107. Pri tem je zanimivo to, da je Občina, kljub temu, da »županova pisarna ni bila prenovljena že dolgo vrsto let« (citiram odgovor Občine), je dela izvedla brez razpisa in izkoristila, kako pripravno, prav v letu korone spremembo predpisa, ki dviguje vrednost del brez javnega naročanja iz 20.000 eur na 80.000 eur.
V »strateških in organizacijskih ciljih«, ki jih je pripravila g. Vesna Rebec v enajsti alineji na 143 strani poslovnega poročila lahko preberemo, da ste si postavili cilj transparentnejšega javnega naročanja v letu 2020- nov Pravilnik o izvajanju javnega naročanja je bil sprejet v letu 2019.
Torej kje je ta transparentnost? Kje so strokovne podlage in popis del, kot predlog za ustrezno proračunsko postavko ob pripravi proračuna? Prvotno proračunsko postavko ste iz planiranih 20.000 eur s prerazporeditvami (rebalansom) prikazali do dejansko porabljenih, kar znaša skoraj trikrat več. Zato vam predlagam, da vse račune in popis za navedeno prenovo javno objavite. To bo pravo pojasnilo.
4.	Družba Finali d.o.o. ni bila izpostavljena zato, ker to ustreza mojemu mnenju, temveč je dela izvajala. Domnevam, da to ni manjši izvajalec, saj je družba Finali d.o.o. v letu 2019 poleg Občine Izola drugi največji dobavitelj JP Komunala Izola z realizacijo 885.398 eur (vir: AJPES javna objava podatkov letnih poročil); JP Komunala je v 100% lasti Občine.
O izgradnji pločnika in podpornega zidu ob cesti v Jagodju poročate pod postavko št. 8008 »investicijsko vzdrževanje občinskih cest«; tam med drugim preberemo tudi o sanaciji ceste Božič-Laganis , ... Torej - vse za naše.
Še bi lahko pisala, saj je poslovno poročilo na 152 straneh zanimivo branje. Iz njega marsikaj izvemo. Izvemo tudi, da je znašala prejeta donacija fizičnih oseb 256 eur (za koga gre lahko ugibamo po razkritju medijev o spanju g. Pivec?). Iz njega žal ne izvemo koliko prihodkov je JP Komunala prispevala v občinski proračun od »zbiranja in obdelave gradbenih odpadkov«, ki jih je v letu 2019 prevzela kar 23.6 tisoč ton. Za leto 2020 še ni javno objavljenega podatka.
In naša Občina se trudi postati »zelena« tako, da dovoli zbiranje gradbenih odpadkov iz celotne regije!? Temu so rekle NE vse druge obalne občine. Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov na lokaciji zbirnega centra, ki se nahaja praktično na vstopu v mesto vsekakor ni korak k temu. Zanimivo, da v odgovoru pojasnjujete bagatelne zneske, o oprostitvi 2,4 mio komunalnega prispevka InnoRenevv pa nič.
NovkaJenko
PREJELI SMO
Kje ste moji?
Najprej vas bom zdaj vprašala Naš preljubi naraščaj.
Kje ste vsi?
Vi, ki v vrtec še hlačate in bi radi se igrali, s svojimi vrstniki razgrajali.
Kje ste tisti, ki zdaj trpite in za maturo se učite, vsi dijaki in študentje!
Kje ste?
Ne slišim vas!
Ne sliši se vaša beseda,
Napisana, narisana, v glasbo spremenjena,
Z glasbili podprta in vašimi glasovi V nebo zazrta!
S to pesmijo in glasbo ste nas tolikokrat razveseljevali.
Zato spet zapojte in prosite za pomoč.
Ne pustite se odgnati in ne ustrahovati.
Spomnite jih kaj so vas učili in Vprašajte jih, kje so zdaj!
Kam so se izgubili. Veliko je vaših učiteljev, a sliši se jih malo.
Dve leti so časa imeli, da bi kaj pametnega sprejeli, odgovornim svetovali in od njih potrebne spremembe zahtevali.
A res ni mogoče spremeniti učne načrte in vsebine?
Ali bomo res otroke le cepili in testirali?
To ni več komedija, ampak tragedija na plečih naših zanamcev.
Najlaže je najbrž hoditi v varno službo In leta in leta nič spremeniti.
Do kdaj se sprašuje Rimljan*, naš Kajuh pa: samo milijon...
*Cicero: Quousque tandem abutere, Catilina, patientia nostra ...
Avtorica znana uredništvu
Kajterjev za celo morje
Konec tedna so kajterji iz vsepovsod izkoristili nekoliko nenavadno po-zno-aprilsko, skoraj jesensko burjo in se podali v hladno morje s svojimi jadralnimi padali. Sprehajalci so imeli kaj videti, saj so kajterji več časa preživeli nad obzorjem, kot pa na vodi. Družbo na morju pa so jim delali vedno prisotni surferji, jadralci, nekaj pa je bilo tudi futurističnih vizionarjev z wing foili, nekakšnimi ročnimi surfi, ki „lepdijo“ nad gladino.
Poslavlja se Mlinotest Čigava je Parenzana?
Jz Občine Iznla .snnrnčain. da ie nrlcek H^liinckp knlpc^i
Po več kot štiridesetih letih se poslavlja trgovina Mlinotesta v Livadah, v Veluščkovi ulici. Na to nas je opozorila Špela Pahor iz izolske Mestne knjižnice, saj je ta v njeni neposredni bližini. Kot nam je povedala, so iz knjižnice, s podpisi vseh zaposlenih, poslali na Mlinotest tudi prošnjo, da o odločitvi še enkrat razmislijo, saj je od majhne trgovine sredi naselja odvisno kar veliko prebivalcev, predvsem upokojencev, ki jim ..sprehod" do sosednjih veleblagovnic predstavlja kar velik izziv. Pred nekaj leti se je na območju Livad, v ulici IX. Korpusa, sicer že zaprla poslovalnica Mercatorja, ob začetku pandemije pa so zaprli tudi kiosk z zelenjavo in sadjem pri rampi v Livadah. Mlinotestova trgovina je tako še zadnja trgovina v središču stanovanjskega dela Livad in po pogovorih sodeč tistih, ki so čakali v vrsti pred vrati, jo bodo še kako pogrešali.
A dejstvo je, so nam povedali, da se čedalje več ljudi odloča za nekoliko bolj občasne „velike špeže" v večjih trgovinah, do katerih se pripeljejo z avtomobilom, ki ga nato napolnijo z vrečkami. Tiste manjše v soseščini pa izkoristijo le za najnujnejše nakupe, ko morda zmanjka mleka ali kruha.
Trgovina Mlinotesta se bo tako poslovila 17. maja, čez slab mesec, z njo pa tudi en del tiste Izole, ki se je lahko pohvalila, da ima za vsakim vogalom prodajalno nečesa.
Špela Pahor se v dopisu sprašuje tudi, če lahko lokalna skupnost karkoli naredi, da bi se zaprtje preprečilo. To se sprašujemo tudi sami, a v času, ko govorimo o ljudeh kot o številkah, bi bilo težko pričakovati, da bi veliko podjetje na svojo staro prodajalno gledalo z bolj humanimi in romantičnimi očmi.
AM
Iz Občine Izola sporočajo, da je odsek daljinske kolesarske poti Parenzana od priključka z Južno cesto do počivališča Pit-Stop v celoti preplaščen in opremljen z javno razsvetljavo. Občina Izola namerava v kratkem vzpostaviti na tem območju tudi informativne table, na katerih bo natančneje pojasnjen prometni režim.
Je pa javnost, kar v času korone pomeni predvsem splet, precej razburil zapis Občine, ki pravi, da je v ..skladu z veljavnimi predpisi kolesarska pot namreč površina, prvenstveno namenjena kolesarjem. To pomeni, da se jim morajo vsi ostali udeleženci v prometu podrejati. Koristijo jo lahko tudi uporabniki kmetijskih zemljišč za dostop do njih, če ni druge povezave. “
Zapis so zaključili s pripisom, da ..bodimo strpni drug do drugega in poskrbimo za varnost v prometu. "Že res, a Pot prijateljstva, kot se imenuje Parenzana in ki postaja vedno bolj ironičen naziv za to zdaj očitno že nekdanjo pešpot, je ravno zaradi divjanja nekaterih kolesarjev, pa tudi mopedistov, postala v očeh mnogih sprehajalcev, predvsem družin, prenevarna za sproščeni sprehod. Kako bo s strpnostjo zdaj, ko je jasno, kdo je na Parenzani „glavni“, pa verjetno ne bo treba posebej ugibati.
AM
PREJELI SMO
Pred časom in pred pričetkom gradbenih del na urejanju trase kolesarske poti ob Južni cesti, sem pisala na Urad za okolje in prostor z namenom opozoriti na, po moji oceni, napačno traso kolesarske poti. Obrazložila sem, da ob Prešernovi ta teče ob cestišču in so pešci pravilno umaknjeni stran od ceste, v krožišču pri Primaveri pa naenkrat pride do spremembe in nenavadnega križanja med pločnikom in kolesarsko stezo. Ta je prej tekla normalno, ob cestišču (kar je še sedaj razvidno iz talnih oznak), sedaj pa je umaknjena stran od ceste, pešci pa so porinjeni ob cestišče!!! Opozorila sem, da ta pločnik uporabljajo stanovalci Livad, kadar hodijo v trgovino, lekarno, pošto, plažo ipd; še bolj nevarna pa je ta ureditev za otroke, ki hodijo iz Jagodja v OŠ Livade!
Takšna (ne)varna ureditev je verjetno edinstven primer v Evropi. Do sedaj še nikjer nisem videla, da bi pešce vrinili med promet za motorna vozila in kolesarsko pot (po kateri seveda, vozijo tudi električni skuterji in mopedi!!!) !!!!
Odgovor pristojnega občinskega urada je bil, da je zadeve težko, oziroma nemogoče spreminjati. Ob koncu takratnega dopisovanja sem izrazila upanje, da bi se mogoče še dalo urediti prometne poti tako, da bi bil pločnik od osnovne šole in oskrbovanih stanovanj pa do krožišča San Simon varen za pešce in še zlasti za otroke.
Ob zaključku del na tem delu projekta (za to so bila pridobljena evropska sredstva) je videti, da vse ostaja po starem: "psi lajajo, karavana pa gre dalje..."
Mogoče novinarska stroka lahko naredi kaj več?
Slobodanka Lešnjak

Le šest je bilo boljših od Rajka
ROKOMET
Prvenstveni rokometni »time out«
Rokometaši in rokometašice v prvih ligah bodo ta vikend počivali zaradi nastopov ženske in moške članske reprezentance, ki ju v tem in naslednjem tednu čakajo pomembne tekme.
Dekleta so včeraj na Islandiji igrale povratno in hkrati odločilno tekmo za preboj na svetovno prvenstvo, medtem ko bodo fantje v torek gostovali v Turčiji (18.00), v četrtek na Poljskem (20.00), v nedeljo pa kvalifikacije za evropsko prvenstvo v celjski dvorani Zlatorog sklenili z obračunom proti Turkom (18.00).
RIKO RIBNICA - BUTAN PLIN IZOLA 31:29 (17:16)
BP Izola: Kocjančič (9 obramb), Postogna (2), Alessio, Jurič 6, Brumen, Smej, Gorela, Poberaj 4, Miklavec 8, Nikolič 4, Pernovšek, Demšar, Orbanič, Mijatovič 1, Pe-harc 6, Bekrič. Trener: Peter Božič.
Zelo dober nastop proti Ormožu, ki je našim fantom navrgel prvo domačo točko, je slednje posredno napolnil z dobršno dozo samozavesti in motivacije. Ribnica ni več enaka ekipa, kot je bila v začetku prvenstva in vse to je Izo-lane navdajalo z mislijo, da se lahko enakovredno kosajo s fanti iz dežele suhe robe. Ribnica je sicer sredi polčasa pobegnila za pet golov, a so Primorci odreagirali in so z eno najboljših predstav v končnici prvega dela po 30. minutah izid znižali na minimalno prednost domačih.
Ti se niso niti nadejali, kaj jih je čaka. Izolani so tudi nadaljevanje odigrali brez pripomb in celo povedli za dva zadetka. Šokirani gostitelji so uredili svoje vrste in zaigrali bolje.
Vendar je izolski vratar Martin Kocjančič imel svoj dan in tudi z njegovim »obrambnim prispevkom« je bil v 48. minuti izid 26:26. Dve izključitvi pri Izoli ter tri zaporedne obrambe domačega vratarja so tehtnico nagnile na domačo stran. Ribnica je pobegnila za tri gole. Naši so se v predzadnji minuti približali na gol
razlike, za kaj več pa je zmanjkalo časa. »V tem obdobju smo izgubili dve žogi ter zadeli vratnico oziroma zapravili lahek zadetek. Poteptala nas je neizkušenost, potem se v končnici nismo uspeli vrniti«, je razplet pojasnil trener Peter Božič.
NAMIZNI TENIS
1.SNTL-člani
NTK Arrigoni: ŠD SU I 3/5
Po kratkem premoru se zopet nadaljuje prvenstvo v prvi moški in ženski namiznoteniški ligi. Člani so v soboto 17. aprila igrali doma proti novomeški ekipi tekmo 7. kroga.
Proti eni boljših ekip v letošnjem prvenstvu so naši člani pričeli zelo dobro. Povedli so namreč s 3:1 in bili zelo blizu še četrti zmagi. V nadaljevanju pa so Novome-ščani uspeli zmagat vse tekme in dvoboj se je končal z rezultatom 3:5. Dve zmagi je ekipi prispeval Erik Paulin eno pa Simon Frank ki pa je še en dvoboj zgubil tesno 2:3. V ekipi je nastopil še Uroš Žavbi.
NTK Mengeš: NTK Arrigoni 5/3
Že naslednji dan, v nedeljo, pa so naši člani odigrali zaostalo tekmo
5.	kroga v Mengšu. Tudi tu velja pohvaliti naše igralce za dobro in borbeno igro. Domačini so se morali kar dobro potruditi, da so prišli do zmage. Vse tri dvoboje je zmagal dobro razpoloženi Erik Paulin. Simon Frank pa je dva dvoboja tesno zgubil z rezultatom 2:3. V ekipi je nastopil še Tomi Pugliese Štuva.
1. SNTL - članice
NTK Arrigoni: NTK Logatec 5/1
Tudi članice so v soboto igrale doma tekmo 7. kroga proti ekipi iz Logatca. Naše igralke so povsem opravičile vlogo favorita in zasluženo zmagale z rezultatom 5:1. Po dve tekmi sta zmagali Jana Ludvik in Katrina Sterchi. Eno zmago pa je dodala še Manca Paljk.
NTK Cirkovce : NTK Arrigoni 4/5
Zaostalo tekmo 5.kroga so članice igrale v Cirkovcah. Domačinke so dvoboj pričele boljše od nas. V prvem krogu so povedle 2:1 nato so v drugem krogu prednost še povečale na 4:2. Ko je že kazalo na poraz so naše igralke popolnoma obrnile potek srečanja. V tretjem krogu so nasprotnicam prepustile le en set in tako prišle do tesne zmage. Vse tri tekme je brez zgubljenega seta zmagala Jana Ludvik. Po en dvoboj pa sta zmagale Katrina Sterchi in Manca Paljk.
VESLANJE
Prejšnji teden se izolski veslač Rajko Hrvat sicer ni uspel uvrstiti v veliki finale Evropskega prvenstva, a je zobe pokazal v malem finalu, kjer je deklasiral nasprotnike. Formo je tekom prvenstva sicer nadgrajeval, a vseeno je nekaj malega zmanjkalo za možnost borbe za tista najžlahtnejša odličja. S sedmim mestom pa je kljub vsemu potrdil, da je trenutno še vedno najuspešnejši veslač sedanje generacije v Sloveniji.
JADRANJE
Še zadnje kvalifikacije za laseriste
V	soboto, 17. aprila 2021, so se v Vilamouri na Portugalskem uradno začele kvalifikacije evropske celine za razrede laser, na katerih se bodo podelile zadnje vozovnice za olimpijske igre Tokio 2020.
S prvimi kvalifikacijskimi plovi sozačeli v ponedeljek, organizatorji sicer načrtujejo prve tri dni kvalifikacijske, nato pa še tri dni finalne plove in sicer po dva plo-va na dan, do zaključka v soboto, 24. aprila, pa morajo za veljavnost skleniti vsaj štiri uspešno izpeljane plove.
Na prizorišče je prispela naša reprezentanca laseristov. Vse oči so tokrat uprte v žensko konkurenco, kjer se Lin Pletikos poteguje za eno izmed zadnjih dveh olimpijskih vozovnic v razredu laser radial ženske v evropski konkurenci. Lin nastopa sama, saj je sestra Kirn Pletikos na žalost v zadnjem trenutku morala ostati doma zaradi prehudih bolečin v hrbtu, tako da se je svoji veliki želji odpovedala, ob tem pa sporočila, da bo svojo športno kariero zaključila. Med 96 udeleženkami iz 37 držav se boj za kvalifikacijo bije med jadralkami iz sedmih držav, poleg Slovenije še iz Bolgarije, Češke, Latvije, Portugalske, Romunije in Ukrajine. Kateri dve državi bosta v Tokio poslali svoje najboljše predstavnice tega razreda pa bomo izvedeli najpozneje v soboto, 24. aprila.
Po petih odjadranih kvalifikacijskih regatah trenutno vodi Anne-Marie Rindom iz Danske, sledi Marie Barrue iz Francije, tretja pa Švicarka Maud Jayet. Lin Pletikos je na 83. mestu, za vsemi tekmicami za Tokio, z izjemo tekmovalke iz Češke..
V	moški konkurenci je prijavljenih 141 jadralcev iz 41 držav, za zadnji dve evropski kvalifikaciji se potegujejo jadralci iz 17 držav, a naš trenutno najboljši jadralec Žan Luka Zelko je svojo olimpijsko vozovnico za razred laser standard v žep spravil že leta 2019. Ob njem se na tekmovanju kali tudi mladi Liam Orel
Po štirih kvalifikacijskih plovih vodi Filip Jurišič iz Hrvaške, pred Michaelom Beckettom iz Velike Britanije in Maximom Nikolae-vom iz Rusije. Žan Luka Zelko je na 49., Liam Orel pa na 128. mestu.
Za drevesa in za Zemljo
Sprehod 0 drevesih ZA drevesa je postal že izolska tradicija ob mesecu krajinske arhitekture. Kot tudi iskanje kakšnega drevesa, ki jih je v Izoli bolj malo. Letos je Tina Trampuš poizkusila najti listopad hrast severno ob Izolske obvoznice. A brez sreče.
Dan Zemlje, 22. april, je lahko priložnost za praznovanje, pa tudi razmislek. Zemlja nas podpira in hrani prav vsak dan v letu. ne le na svoj dan. mi pa se obnašamo, kot da tega ne opazimo.
Tudi zato nas narava vedno bolj pogosto opominja, da ne bo več prenašala našega neodgovornega ravnanja. Ali razumemo, kaj pomeni živeti na Zemlji? Ali razumemo, da smo tu gostje in skrbniki? Ali bomo (že enkrat končno) doumeli, da moramo skrbeti za naravo, okolje, tudi svoj življenjski prostor, tudi za Izolo?
Na tokratni sončno pomladni torek smo se sprehodile po izolskih Livadah. Sprehod O drevesih ZA drevesa, ki je potekal v okviru meseca krajinske arhitekture, smo začele na livadi pri treh cipresah. Udeleženke so bile zelo vesele, ko so jih našle, a le dotlej, ko so slišale, da jih bo žal povozilo predvideno krožišče na Prešernovi, tako kot še štiri pinije. Nadaljevale smo ob blokih ter igriščih pri šoli, mimo vednozele-nih hrastov, ceder in oljk. Opazovale smo lipo z bujno zelenimi listi. Zavile smo na Cesto A med šolo in novogradnjami, kjer rastejo (samo) pinije. Razmišljale smo, kako se počutimo na ulici, kjer v razkošni širini kraljuje asfalt, drevesom pa so namenjeni le ozki zeleni pasovi. Na ulici, ki ima v vseh letnih časih enako (resnobno) podobo, kjer zasaditev ne ponuja vrstne, niti barvne ali drugačne pestrosti. Skočile smo preko Južne ceste in si pogledale ureditev delčka Parenzane. Spraševale smo se ali je osvetljevanje na podeželju nujno (in zaželeno?) in ali bi lahko ob poti tudi zasadili kakšno drevo, da bi bil sprehod poleti prijetnejši. Obisk potoka Rikorvo nam je prinesel spoznanje, da ga nekatere občanke vidijo prvič. Razkrile smo tudi dejstvo, da je potok „tu zgoraj" tisti, ki se izliva v morje pri plaži Delfin. Kako dobro poznamo svoj kraj, svoje potoke, naravo? Ali se zavedamo, da je posebnost in
vrednota, če živiš v občini, kjer se potoki izlivajo v morje!? Pa tudi, da bi lahko območje potoka uredili ne le tehnično ustrezno, temveč tudi tako, da bi bilo prijetnejše za sprehajalce. Pot smo nadaljevale po razkošno asfaltni Južni, ki je že zdaj vroča in razmišljale, da bi jo lahko preuredili v luči segrevanja ozračja. Morda pa bo kdo enkrat prijavil ..podnebni" projekt, ki bo predvidel preureditev Južne ceste (vključno s premiki kablovodov in kanalizacije) in bogato zasaditev z drevesi? In potem se bodo lahko poleti po tej aleji sprehajale tudi mamice z vozički in naša sokrajanka, ki slabo prenaša močne sončne žarke.
Mesec krajinske arhitekture
Mesec krajinske arhitekture v letu 2021 posvečamo pomenu krajinskega načrtovanja pri blaženju sodobnih kriz, tudi podnebne in zdravstvene. Krajinski arhitekti se med drugim ukvarjamo s tem, kako narediti naša naselja bolj prijetna za bivanje, kako zelene površine načrtovati na način, da bodo opravljale več funkcij (rekreacijsko, ekološko, prostoro-tvorno ...) ter nam omogočile tudi kvalitetno preživljanje časa na prostem (kar je ključno za naše zdravje in česar se v zadnjem letu še bolj zavedamo). V javnem in zasebnem prostoru poudarjamo pomen prisotnosti živih sestavin in skrbi zanje. Pomembne so zasaditve, ki prispevajo k ustvarjanju ugodne mikroklime, nižanju poletnih temperatur, zadrževanju padavinskih vod ipd.
Na ulicah, ki smo jih obiskale smo spoznale, da štejejo tako zasebne kot javne površine, saj pogosto prav drevesa na zasebnih površinah (funkcionalna zemljišča stanovanjskih blokov, vrtovi) prispevajo k kvalitetnemu okolju. Čeprav smo hodile po ulici smo prav vse uživale ob pogledu na vijolično cvetoče ju-deževo drevo na privatnem vrtu. Ena od udeleženk, ki dela v gostinstvu, nam je tudi povedala, da je to drevo indikator za začetek turistične sezone - ko zacveti, je čas za akcijo.
Dan Zemlje
Letošnji Svetovni dan Zemlje poteka pod geslom »Obnovimo našo Zemljo«. Že sam naslov nam pove, da je Zemlja v krizi in z njo tudi mi. Potrebuje našo pomoč in vsak lahko kaj naredi. V Izoli imamo kaj početi in prav bi bilo, da bi vsaj za nekaj časa pozabili na glampinge, valobrane in podobno, dokler ne naredimo kar je (res) potrebno. Imamo ulice, kjer si želimo dreves in imamo drevesa, ki potrebujejo skrbnejšo nego. Imamo sladokovodne in termalne vodne vire, ki jih moramo zavarovati in jim
povrniti veljavo in imamo potoke, ki jih moramo preurediti, da ne bodo le odtočni kanali. Imamo jame in brezna, ki jih moramo očistiti ter jim vrniti svetost. In imamo morje. Tisto, morje, ki je včasih blagodejno oblivalo in čistilo otok, zdaj pa govorimo le še o zaščitnih ukrepih proti škodljivemu delovanju morja. Prihaja čas, da se spomnimo, da imajo vsi naravni elementi svoje mesto pod Soncem, da so njihovi vplivi predvsem in najprej blagodejni ter da se moramo do njih obnašati spoštljivo. Na sprehodu skozi Livade smo spoznale, da si želimo več dreves listopadni vrst, ki nas bodo spomnila na letne čase in to, da smo del narave, da je za nas najbolj zdravo, da svoje življenje čimbolj uskladimo z naravnimi ritmi. Želimo si prosto rastočih grmovnic in livad, ki bi se jih kosilo bolj poredko, da bi cvetele, opraše-valcem nudile pašo, nam pa veselje ob pogledu na barvitost. Te vrste pestrost nam je ponudila Oktobrska, in na tem mestu HVALA vsem stanovalcem in skrbnikom zelenih površin, ki tako lepo negujejo drevesa in grmovnice.
Ob zaključku smo se ustavile še pri mladi ladonji, navadnem koprivov-cu. Drevo Istre, ki je vaškim starešinam pomagalo, da so se odločali še bolj modro, iz mladosti prav dobro pozna tudi udeleženka sprehoda, ki se je rodila v vasi pri Poreču. Sveže zelena in pomladno igriva krošnja nas je pozdravila z nastavki plodov, ki bodo zreli (in užitni) jeseni. Kakšna škoda, da so ladonji pred par leti ekološki otok postavili tik ob deblo. Tako bo verjetno že v par letih predstavljala 'problem' namesto veselja. Strinjale smo se, da bi lahko prostor načrtovali dosti bolj kvalitetno, če bi se bolje povezali gradbinci, urbanisti in krajinski arhitekti ter drugi. Želimo si, da se bi to zgodilo čimprej. Zaradi nas, dreves, okolja in naše drage Zemlje.
Tina Trampuš,
naravovarstvenica in krajinska arhitektka
Študenti vabijo na čistilno akcijo!
V KIŠD-ju smo se odločili, da v duhu dneva Zemlje zavihamo rokave in Izolo naredimo še lepšo, da zasije v vseh pomladnih barvah. Pridru ži se nam tudi ti in nam v soboto, 24. aprila 2021, pomagaj očediti ta naš majhen, a čudovit košček obale. Dobimo se ob 9.00 pred prostori kluba študentov pod stadionom, kjer bomo udeležencem razdelili vso potrebno opremo.
Upamo, da se vidimo v čim večjem številu in skupaj storimo nekaj do brega za naše okolje!
KIŠD
Izolani znamo stopiti skupaj
Prejšnji teden smo poročali o tem, da so izolski Lionsi pomagali izolskemu Rdečemu križu do novega, profesionalnega hladilnika, saj tisti, ki so ga doslej uporabljali, ni bil več kos nalogi.
Le nekaj dni kasneje pa se aktiviral Rdeči križ in naši someščanki, ki se je znašla v hudi stiski in ostala brez hladilnika, omogočil nakup novega. Kot so nam povedali, sta v le nekaj urah po pozivu na facebook strani Erik Toth iz projekta Koša in dolgoletni sodelavec Rdečega križa Vojko Čuk prispevala sredstva za nakup novega hladilnika, svoje pa je dodal še Merkur z dodatnim popustom. Vsi ostali, ki so prav tako darovali sredstva, pa so omogočili naši sokrajanki, upokojenki z nizko pokojnino, da je hladilnik napolnila.
Iz Rdečega križa se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali in pudarjajo, da ko je najbolj treba, znamo Izolani še kako dobro stopiti skupaj.
Marko in Sandra vabita v ponovno odprto ribarnico Kapitan Marko na izolski tržnici. Zagotavljata, da je riba tako sveža, kolikor je to v Izoli le mogoče, saj večina le-te prihaja iz domačega morja, iz mrež domačih ribičev, med katere spadata tudi sama. Zato pravita, da izraz kilometer nič zanje nekako ne velja, saj bi šlo za zavajanje, glede na to, da je treba po ribo na odprto morje. Malo več kot nič, torej.
Ribarnica je odprta med 8.00 in 13.00, v prihodnji dneh in tednih pa pripravljata kar nekaj presenečenj, o katerih vas bomo redno obveščali.
NASA IZOLA (skrivalnica)
Zadnjič smo vam predstavili dva prizora iz ulice, ki je bila pred mnogimi leti osrednja pot skozi Korte. Na eni od slik je bil tudi zapah na zidu, ki naj bi služil za dovod zraka v kurišče. Te informacije ni nihče med bralci storniral, zato jo bomo vzeli kot verodostojno. Sicer pa si bomo tudi tokrat privoščili skok v zgodovino našega mesta in sicer v čase, ko so zidne odprtine domiselno, predvsem pa spretno nadomestili s polkni iz malte. Taka »škura« so v mestu redka, medtem ko smo podoben motiv pod njimi videli še na drugih lokacijah. Spodnji prizor najdete v starem mestnem jedru, en vhod v to ulico pa krasi tudi zanimiv obok. Pot pod noge in glavo gor!	Branko Vuga
6. Forum EUSAIR
Slovenija do 31. maja 2021 predseduje evropski strategiji EUSAIR. Ob tej priložnosti vas vabimo na 6. forum Evropske strategije za Jadransko-jonsko makroregijo, ki ga organizira Občina Izola preko Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov 01 v sodelovanju z Evropsko komisijo, Ministrstvom za zunanje zadeve RS ter Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Forum bo zaradi epidemiološke situacije potekal v virtualni obliki, a vendar ga je vredno spremljati. Udeležili se ga bodo zunanji ministri Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Albanije, Severne Makedonije in Grčije ter San Marina in ob tej priložnosti uskladili vsebino Izolske deklaracije. Več informacij je na voljo na spletni strani Občine Izola.
SZJ
RIBARNICA - PESCHERIA
KAPITAN MARKO - RIBIŠTVO IZOLA
©	.-o
Marjan je zgodbe shranil v knjigo
Marjan Kralj je eden tistih Izolanov, kijih ni treba posebej predstavljati. Izolan od rojstva, športnik, slikar, turistični delavec in ljubiteljski zgodovinar. Njegov muzej Rex pozna cela Slovenija, številne druge zgodbe iz svojega življenja pa je zbral v knjigo, kije izšla pred dnevi.
Knjigo Zgodbe mojega življenja je izdal v samozaložbi in prva izdaja je že takorekoč pošla. Zdaj pripravlja ponatis, saj je zanimanja za njegove zgodbe, ki so na hkrati tudi zgodbe neke generacije tega mesta, še vedno veliko. Marjan jih je opremil s fotografijami, da so še bolj jasne in zanimive, spremno besedo pa so mu dodali: Eva Slekovec,
Vinko Avsenak, Zorko A. Cerkvenik in pisatelj številnih zgodb, tudi tiste o Rexu, Ivan Sivec. V svoji spremni besedi je, med drugim, zapisal:
.Mnogi v življenju doživijo in preživijo veliko več kot drugi, v zrelih letih pa svoje zgodbe pripovedujejo svojim otrokom ali vnukom, ki so kot po pravilu najboljši poslušalci.
A še bolje je, če človek, ki je preživel tako živahno življenje to zapiše v knjigo. Marjanove zgodbe so izjemno tople, prijazne, večkrat tudi šaljive, vmes pa je nekaj zelo resnih, ki so se zgodile ob takšnih in drugačnih nesrečah. Njegovo pisanje je dokaj lahkotno, mirno, spontano, pero mu teče nenavadno gladko, skoraj prvinsko.
Vse njegove zgodbe imajo to poanto, da že na začetku nakaže kaj v njih želi povedati. Te zgodbe bi se sicer lahko zgodile tudi meni ali tebi, dragi bralec, po vsem tistem, kar je naša generacija doživela.
Mladim pa se bodo take zgodbe morda zdele celo neresnične ali vsaj smešne, saj je v njih toliko neverjetnih naključij, da jih je težko doumeti.
To hkrati pomeni, da to niso samo Zgodbe mojega življenja, kakršne so zapisane v knjigi, temveč tudi prijazen dokument nekega napol minulega časa, časa, ki nam je čez noč izginil izpred oči. (Ivan Sivec)
0 čem piše Marjan
Morda še najbolj na preprost način predstavimo zgodbe Marjana Kralja tako, da preberemo naslove njegovih uvodnih poglavij. To je nekaj najbolj zanimivih: Odnesla me je Sava, Rešilo me je mravljišče, Plavanje na Rexa, Ko se sreča spremeni v tragedijo, Boj s psom, Hipnotiziral me je, Šok pod lopo, Nočni skok v vodo, Zažgali smo hrib, Nesreča s kolesom, Kako je, ko te drži elektrika, Pretep v Gorici, Izgubila sva se na Veliki planini, Nesreča letala v Izoli, V objemu ognja itd.
Marjan pravi, da je za knjigo “kriva” pandemija Covid-a z izolacijo in časom, ki ga je ponudila za zbiranje in zapisovanje spominov.
-	Dejansko nisem imel nobenega načrta, enostavno sem se lotil pisanja takih posebnih dogodkov v življenju, potem pa je eden povlekel drugega in na koncu se jih je nabralo za celo knjigo. Petdeset sem jih zapisal, lahko pa bi jih bilo še več a se je enkrat treba ustaviti. Ivan Sivec je bil tisti, ki me je na koncu najbolj vzpodbudil k pisanju in ko sem začel je bilo v bistvu dokaj preprosto. Nisem zbiral zgolj in samo trenutke, ko je bilo ogroženo moje življenje, pač pa tudi takšne, ki so pustili sled in bi se ob njih moje življenje lahko povsem spremenilo. Nisem veliko pisal o drugih, čeprav nisem mogel spregledati tega, da smo veliko stvari počenjali skupaj, v družbi, s prijatelji, z družino, vendar sem vztrajal predvsem v predstavitvi tega, kaj so ti trenutki pomenili zame. Morda so se komu drugemu zdeli manj ali pa bolj pomembni, toda jaz sem jih doživel na svoj način in tako sem jih tudi opisal. Verjetno se ni prav vsakemu od nas zgodilo toliko naključij, kot se je dogajalo meni, ki sem dal v življenju številna različna obdobja, celo do brezdomstva, ki sem ga občutil med šolanjem v Novi Gorici, ko sem spal v zapuščenem železniškem vagonu. Seveda je večina dogodkov umeščena v Izolo oziroma širšo okolico, so pa tudi takšni, ki so se dogajali zelo daleč, celo v Avstraliji, kamor sem šel povsem instinktivno, brez kakršnega načrta ali cilja. Enostavno sem sedel na letalo in se odpeljal v neznani svet, kjer bi se lahko zgodilo marsikaj pa se k sreči ni.
-	Prvih sto knjig, natisnil jih je tvoj prijatelj Velnar, je pošlo v nekaj dneh. Kaj pravijo tisti, ki so knjigo že prebrali?
- Nekateri so jknjigo začeli in končali v istem dnevu. Ob dveh zjutraj me je klical Boris Čuk in povedal, da jo je tisti večer prebral od začetka do konca. Nekateri so jo tudi prebrali in me takoj opozorili na napake, verjetno pa jo je kdo samo odložil na polico in jo bo nekoč našel ter dobil željo po vračanju v našo skupno preteklost. Kakorkoli že, v glavnem me hvalijo, a ne vsi, kot je pri meni itak v navadi. Vendar se ne razburjam zaradi tega. Konec koncev sem dal del svojega življenja v javno rabo in morda se bo še kdo spomnil, da bi napisal kaj takega. Ne delam si utvar, vendar mislim, da so tudi taki zapisi in takšna knji-•-M ga del naše novejše zgodovine. Ime-I li smo lepo mladost, lepšo od te, ki f jo imajo mladi danes in ponosni smo nanjo. Tudi zato sem napisal in izdal to knjigo.”	(MeQ
Nočni skok v vodo [1963]
V osmem razredu sem imel sošolko, ki mi je bila na moč všeč. Nekega poletnega dne sem le zbral toliko poguma, da sem jo povabil v letni kino, ki je bil v parku Arrigoni. Povabil sem jo na ogled romantičnega filma »Ples v dežju«, v katerem sta glavno vlogo igrala Duša Počkajeva in Miha Baloh.
Moja izbranka je končno le privolila, da gre z mano na ta prvi zmenek. Kar žarel sem od veselja, da mi jo je uspelo pregovoriti in komaj sem čakal, da se zvečer dobiva in skupaj odideva v kino. Kupil sem dve vstopnici, potem pa sva poiskala klop v zadnji vrsti, kjer naju ne bi nihče motil. Usedel sem se zraven nje tako blizu, da sva se s telesi dotikala, potem pa sva se prijela še za roki. Božansko je bilo. Bila je polna luna in zvezde so sijale samo za naju.
Počutil sem se kot v raju. Ko je bilo filma konec, sva se še vedno pod vtisom ljubezenskih prizorov, sprehodila ob morju proti San Simonu. Hodila sva po skalnati obali dokler nisva prišla do počitniškega doma Anhovo (Vila Raineri), kjer sva se usedla na zidek, ki je ločil park doma od obale. Pod njim je bil kratek, lesen pomolček, nedaleč od njega pa je bil v morju zasidran večji splav.
Dolgo sva klepetala na tem zidku, potem pa sva se nenadoma odločila, da zaplavava do splava. Ona je šla v vodo počasi, nekaj metrov stran od mene, jaz pa sem kot pravi frajer stekel po pomolčku in v lepem loku skočil na glavo v vodo.
Toda tam, kjer bi moralo biti morje, ga na moje presenečenje ni bilo. Bila je namreč oseka, zato sem s celim telesom podrsal po veliki skali, ki je bila na koncu pomola in pristal med kamenjem. Začutil sem bolečino po prsih in po celem telesu. Neka nenavadna toplota je preplavila moje telo, ko se je kri pojavila povsod kjer so čeri podrsale po koži. Vedel sem, da se je zgodilo nekaj hudega.
Nekaj časa sem tako od presenečenja obstal in se niti premaknil nisem. Počasi sem vstal, stopil do oblačil, in ne da bi moji simpatiji povedal, kaj se je zgodilo, odhitel domov. Njo pa pustil samo, sredi noči v vodi.
Ne bom govoril o podrobnostih, kaj je bilo potem, ko je celemu razredu razlagala, da sem zbežal z najinega prvega zmenka. Povem lahko le, da nekaj časa nisem šel v šolo, potem pa sem naslednjih štirinajst dni hodil kot robot okoli. Od rok do konic prstov na nogah sem bil ena sama krvava krasta.
Zavedam se, kakšno srečo sem imel, kajti če bi na skalo priletel pod samo malo drugačnim kotom, bi zdaj sedel na vozičku ali pa me ne bi bilo.
Moja ljubezen do sošolke pa je zaradi tega dogodka za vedno ugasnila.
POMLAD V IZOLI facebook.com/kulturnicenter.izola
Četrtek,
Potopisna oddaja: Indija Gost Tadej Bolta
Petek, 23. april februar 2021, ob 20.00
Pogovori ob sredah Gosta Iztok Škerlič in Tina Roža c
Sobota, 24. april 2021, ob 20.00
Proslava ob dnevu upora proti okupatorju
Koncer, IHO NOB
Nedelja, 25. april 2021, ob 20.00
Nedeljske večernice ob osmih z Mefom:
Darko Nikolovski
Svet v spletu besed
Tudi koprska založba Libris ob dnevu knjige pripravlja vrsto prireditev, ki bodo dostopne na FB profilu knjigarne Libris, od 20. do 26. aprila, spletni dogodki pa bodo naslednji:
• Knjiga, ki me je premaknila. Nekaj znanih in zanimivih ljudi so povabili naj jim zaupajo katera knjiga jih je “premaknila”. Pod naslovom Slovenske založbe opozarjajo bodo redno objavljali video zapise in opozorila slovenskih založb na njihove knjižne izdaje. V petek, 23. aprila ob 19. uri bodo na nihovi FB strani objavili film Začetki revije Fontana in TOMOS, ki so ga posneli v skladišču Libertas, kjer je na ogled razstava Tomos. V tem pogovoru sta sodelovala Danilo Japelj, nekdanji in Edelman Jurinčič, sedanji urednik revije. Predstavili so začetke literarne revije in njeno povezavo s tovarno Tomos. Revijo Fontana za literaturo in kulturo so vnovič obudili k življenju prav v založbi Libris. Tudi pred knjigarno Libris bodo ponudili zanimive in cenovno ugodne knjige.
Librama odpira vrata
Prostor v Ljubljanski ulici, ki smo ga Mandračevci uredili kot dopisništvo med knjigami je dobil ime Librama in tam bomo ob svetovnem dnevu knjige ponudili v branje res bogato zbirko najrazličnejših rabljenih knjig. Večina jih bo oddanih brezplačno, lahko pa boste kupili nekatere knjige naše založbe, ki smo jih natisnili v zadnjih dveh letih. Nekatere knjige bodo na izposojo, druge pa bo mogoče prelistati ali celo prebrati kje v soseščini.
Program CKŠP Izola na spletu:
Ta teden ne spreglejte na: Facebook/Ckšp Izola:
Facebook/Občina Izola:
Facebook/Studio-Parametrik

SVETI MEC PRAVICE
DQBRA>ZG0BB’A
IBS3Č
/*- 'v
.
Sobota;124. april ob 20.00
; lili	^
Jk t
frEtj	'*_■ ir,
PROSLAVA OB DNEVU UPORA
'~x	i	ti	k-
" iBROTI OKUPATORJU j ■EL— Slavnostni, govornik: Marjahkrižman fvv>
f Cm- r £1 . j /«%'■ v«-v ^
1 j r rf	) \
KONCERT:TRIO NOB .....-L ->
(Mumsai
A
Darko Nikolovski
Facebook/Ckšp Izola; Facebook/Občina Izola; Facebook/Studio-Parametrik
REPUBLIKA SL0VENII4
IZOLA^HsOLA 'vt,1"
MINISTRSTVO ZA KULTURO
*
EUROPA CINEMAS
MioiA suB-F#oce*M*e
Galerija Salsaverde
avdio-vizualna instalacija
ČRNA REGA
Natadlja Oajid
21. 4 - 27. 4 2021
w	:v;i i'Jv,	4, !— -i
ČRNA PEGA Natalija Gajič
21. - 27. 4. 2021
»ČRNA PEGA« je avdio-vizualna instalacija (2021), ki posameznika postavlja v kontinuiran interaktivni odnos in ga opredeljuje kot bistveno komponento dela. Ta v igri ogledala, video projekcije in zvoka pelje skozi različne segmen-te-stanja ter združuje imaginarni dvodimenzionalni prostor z momentalno-stjo tridimenzionalnega prostora. (N. G.)
: kalorija razstava
Maja Alessio Fantazija
Galerija je odprta od ponedeljeka do petka od 16.00 do 18.00 ure
16.4.-5.5.2021
EGalerija InsulZSEl^MB
razstava
"i
RATIMIR PUSELJA (1941-2015) Trenutek v brezčasju
Razstava je na ogled do 28.04.2021
m
M
razstava
Fotografska skupina Andragoškega društva Morje
Fotografski maraton v času karantene
Razstavljajo: Adrijana Mandalenič, Andrej Šumenjak, Barbara Cassermman, Irena Čarman, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Krisztina Doltar, Lilijana Hrvatin, Oskar Jogan, Saša Sergej Merkandel, Tanja Mask in Tatjana Brankovič.
Podaljšan ogled! do 30.4.2021
Galerija Plač
razstava

rep::;- p:-;
Davorin Marc FotogramJ
vtv.pz -V -V
Jutri je svetovni dan knjige
Dan, ko sta umrla Cervantes in Shakespeare
UNESCO je leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Praznik je tesno povezan s književnostjo, saj sta tega dne, leta 1616 umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in VVilliam Shakespeare. V Sloveniji je praznik knjige naletel na odličen sprejem; iz enega dneva smo praznovanje raztegnili na pet dni. Z idejo in geslom prireditve »Podarimo knjigo« se 23. april uvaja tudi kot dan podarjanja knjig. V sklop prireditev pa sodi tudi akcija Noč knjige, ki je posebej zanimiva za mlajše osnovnošolce, ki noč lahko prespijo med knjigami tudi izolske Mestne knjižnice. Hkrati se na Primorskem začenja tudi akcija Primorci beremo.
PRIMORCI BEREMO 2021
Mestna knjižnica Izola skupaj s sodelujočimi knjižnicami, začenja na Svetovni dan in Noč knjige, 23.4.2021 bralno akcijo Primorci beremo 2021, ki se bo zaključila novembra. Bralcem primorskih knjižnic, tudi MK Izola je na voljo seznam 86 leposlovnih in pesniških del slovenskih avtorjev, od tega 75 proznih in 11 pesniških zbirk. Letos je 22 naslovov mogoče brati tudi kot e-knjigo.
Za uspešen zaključek projekta je potrebno prebrati pet proznih del in eno pesniško zbirko ter oddati bralna znamenja z osnovnimi podatki o knjigi in bralcu. Da projekt živi naprej, je pomemben prav vsak bralec ne glede na to, koliko knjig uspe prebrati. Med sodelujočimi so vsako leto tudi taki, ki preberejo več od potrebnega števila za dokončanje projekta, nekateri celo vse knjige s seznama.
Otvoritveni dogodek nove sezone bralne akcije Primorci beremo 2021 je pripravila Goriška knjižnica Franceta Bevka, ki bo gostila Ferija Lainščka. S pisateljem se bo o njegovem življenju, ustvarjalnem opusu in najnovejšem romanu Kurji pastir pogovarjala Tina Podgornik. Ogled bo možen na youtube kanalu goriške knjižnice v petek, 23. aprila 2021.
DAN IN NOČ KNJIGE 2021
Organizatorji akcije Primorci beremo vabijo tudi k ogledu posnetka pogovora s pisateljem Marjanom Tomšičem. Najdete ga na you tube kanalu če vpišete: Beletrina v živo: Marjan Tomšič v pogovoru z Vesno Mikulič.
KNJIŽNICA S KAVČA
Javna agencija z knjigo pa pripravlja posebno akcijo založnikov. Gre za spletni knjižni Sejem s kavča, ki traja od 22.-25. aprila. Gre za skupno spletno knjigarno, v kateri bo več kot 50 slovenskih založnikov po ugodnih sejemskih cenah ponudilo več kot 500 skrbno izbranih knjig. Preprost nakup bo omogočala začasna sejemska spletna trgovina s skupno košarico in enotnim odpošiljanjem.
To pa ni vse za obiskovalce MKI
BREZPLAČEN VPIS NOVIH ČLANOV
Tistim, ki še niso vpisani v knjižnico, omogočajo 23.4.2021 brezplačen vpis v knjižnico.
ODPIS DOLGOV
Vsem, ki imajo dolg, ob vračilu vsega gradiva dolg na dan 23.4.2021 odpišejo.
Prve fotografije Istre iz zraka
Danes, ko si fotografiranje iz zraka lahko omisli vsak kupec amaterskega drona je težko razumeti, da je bilo fotografiranje iz zraka nekoč zahtevno opravilo. Treba je bilo imeti letalo, poseben fotoaparat in znati upravljati z obojim, Srečko Gombač pravi, da so prve takšne fotografije nastale kasneje kot smo dolgo verjeli.
Okrog leta 2015 se je v javnosti pojavila stara letalska fotografija Izole z pripisom, da gre za fotografijo iz leta 1908.
Seveda je šlo pri tem za nepoznavanje in grob približek časa nastanka, saj leta 1908 v tem delu Evrope še ni bilo letal, seveda letalskega fotografiranja tudi ne. Kasneje je bilo ugotovljeno, da so kvalitetne letalske fotografije nastale bistveno kasneje, šele proti koncu l.svetovne vojne, ko se je na trgu pojavila ozka lesena škatla, doga kakih 70 cm, ki je vsebovala optiko, mehanizem in fotografsko ploščo za solidne fotografije iz večjih višin.
Prva taka naprava v teh krajih se je menda pojavila leta 1917 v tržaški hidroplanski bazi, ki je bila postavljena tik ob Lloydovi ladjedelnici. Takrat je verjetno nastala večina zgodnjih letalskih posnetkov obalnih krajev. Bazo je vodil AO pilot Gottfried von Ban-field (foto), sicer rojen v Kotoru, dober prijatelj razvpitega nemškega pilota Manfreda von Rich-thofena, bolj znanega z nazivom Rdeči baron.
Še eno slovo Nede Pagon
Neda ni bila Izolanka, a je to v nekaj letih postala, Nikoli ni bila zgolj s Črnega vrha ali Ljubljančanka, čeprav je bila tudi to. A bila je svetovljanka, ena najpomembnejših slovenskih intelektualk povojnega časa. Odšla je dokaj tiho med koronakriznimi karantenami, zdaj soji pripravili razstavo, ki bo prišla tudi v njen Plač Izolanov.
V Mali Galeriji Kos, v podhodu Nebotičnika, bo od 22. aprila do 15. maja na ogled razstava z naslovom NEDA PAGON + 80 + STUDIA HUMANITATIS Njeni sodelavci in prijatelji so pripravili razstavo njenih novoletnih čestitk, ki odražajo ne samo poznavanje aktualnega družbenopolitičnega življenja, ampak tudi umetnosti. Neda se je veliko družila z umetniki in očitno so ji bili konceptualni umetniki še posebej pri srcu. Njena zadnja čestitka s konceptom je videti kot naslovnica knjige zbirke Studia humanitatis, v kateri so zbrana vsa voščila.
Na čestitki/naslovnici je Vodnikova podalpska poskočnica Dramilo, ki jo, kot je zapisala, dirigira dirigent brez posluha.
Neda, ki je vedno pogrešala več pameti v družbi, je tudi s svojo zadnjo novoletno čestitko pozvala Slovence, naj se že enkrat zbudijo - kakor da bi hotela reči, da bo sicer kmalu prepozno.
Zdenka Badovinac, dolgoletna kustosinja in direktorica Moderne galerije v Ljubljani, ki jo je aktualna oblast odslovila, je ob tej priložnostni razstavi Nedi v spomin, med drugim zapisala.
VSE NEDINE PODALPSKE ČESTITKE
Njen humor je imel družbenopolitično ozadje in atmosfero našega mesta, kjer je poznala tako rekoč vse. V enem svojih zadnjih sporočil mi je med drugim napisala, da je "še švoh in ji še manjka zajebantskega duha, da bi se dobili," a je kljub temu imela dovolj energije, da je nekaj spet oznanila:»... a oznanjam, da po dolgih in težkih treh mesecih vendarle doživljam nekakšno megleno pomladno prebujenje in da ostajam konservativno/zadržano feministična, saj sem se odločila za vstajenje natanko ob 8. marcu.«
Studia humanitati S
DRAMILO
[PODALPSKA POSKOČNICA)
Spesnil: Valentin Vodnik Izvaja: mešani pevski zbor Slovencev Dirigent: brez posluha
Slovenc ...
za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan.
Pa srečrVga in zdrav'ga!
Neda je imela rada skupnost intelektualcev in umetnikov, z njo se je čutila tesno povezana in ji je pošiljala čisto posebne novoletne čestitke, Večina teh je moč videti tudi na razstavi, ki so bo maja meseca iz Ljubljane preselila v Izolo.
Kriminalije
Vzvratno v nesrečo
Na Industrijski cesti v Izoli se je s parkirišča v promet z vzvratno vožnjo vključevala domačinka z osebnim avtomobilom v trenutku, ko je na parkirišče že zavijal voznik drugega avtomobila. Med vozili je prišlo do trčenja, policisti pa so povzročiteljici na kraj izdali plačilni nalog.
Sumljiva dva grama
Na Rudi so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila. Sopotnik je imel pri sebi približno 2g posušenih rastlinskih delcev ze-leno-rjave barve. Zaradi suma, da gre za konopljo, mu je bila snov zasežena in bo poslana v nadaljnjo analizo. Sledi hitri postopek po čl. 33/11. ZPPPD.
Iskali so motoriste
Policisti so z gozdno in kmetijsko inšpekcijo opravili ogled gozdnih površin na območju Kort, kjer občani občasno zaznavajo voznike motornih koles, ki kršijo Zakon o ohranjanju narave.
Nepazljivost je plačal
Državljan Italije je pri opravkih v Izoli na Lonki pustil na klopi torbo z dokumenti in se za trenutek odmaknil do parkirišča. V tem času je nepazljivost izkoristil nepridiprav in torbo ukradel. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Sam svoje sreče kovač
Na Morovi ulici je zaradi opitosti padel domačin in se lažje poškodoval. Kljub temu, da ni želel pomoči, je bil z reševalnim vozilom odpeljan na pregled v Izolsko bolnišnico.
Škode za 50.800 eur
V Izoli so s parkiranega osebnega avtomobila BMW X5 demontirali več delov in jih ukradli (prednji odbijač z žarometi, registrsko tablico, pokrov motorja in vsa štiri platišča s pnevmatikami), zatem pa vozilo in okolico pošpricali s prahom iz gasilnega aparata. Po nestrokovni oceni je škode za približno 50.000 evrov.
Štirje v spor. dva v pretep, enemu pa globa
Po 22. uri so v Izoli prišli v spor štirje moški, vsi pod vplivom alkohola. Dva sta se tudi stepla. Po prihodu policistov na kraj, se 27-letni domačin ni hotel umiriti, zato so mu odredili pridržanje in mu izdali plačilni nalog zaradi kršitev zakona o javnem redu in miru.
Sumijo na kokain
Ob 21.43 so policisti v Portorožu obravnavali voznika osebnega avtomobila, 34-letnega Izdana. Sopotniku iz Portoroža so zasegli manjši zavitek z belim prahom, za katerega se sumi, da gre za prepovedano drogo kokain, vozniku prav tako. Vozniku so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.12 mg/l alkohola. Zaradi suma, da vozi pod vplivom prepovedanih drog, je bil opravljen postopek za prepoznavo znakov, ki so posledica prepovedanih drog. Hitri test za droge je bil pozitiven na kokain in opiate, voznik pa je odklonil odrejen strokovni pregled. V primeru pozitivne analize zoper voznika in sopotnika sledi hitri postopek po 33/11 ZPPPD, za voznika bo podan obdolžilni predlog.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubečega moža, očeta, brata in nonota
JANKA RUTARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti.
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč trenutki, ki smo jih skupaj preživeli.

Žalujoči: vsi tvoji Izola, 21. april 2021
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
MEDGENERACIJSKI CENIER IZOLA CENIRD INIERGENERAZIONALE ISOLA
www.medgeneracijskicenterizola.si
Dom upokojencev Izola obvešča, da bo Medgeneracijski center Izola ponovno odprt od ponedeljka, 3. maja 2021.
Podrobnejši spored aktivnosti bomo objavili v prihodnji številki Mandrača.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butkovič sta 16. aprila 2021 na mejnem prehodu Dragonja podpisala sporazum o gradnji cestnega mostu pri skupnem mejnem prehodu Dragonja.
Kot je znano je Hrvaška že pred nekaj leti do krožišča nad Dragonjo speljala hitro cesto, obljubljeno pa je bilo, da bo tudi Slovenija razširila regionalno cesto od Kopra do Dragonje ter tako omogočila hitrejši pretok vozil, zlasti poleti v času turistične sezone. Morda velja zastoj zaradi večletnega postopka načrtovanja, urejanja vprašanj lastništva zemljišč ob trasi, morda pa tudi zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev za te namene? Še bolj verjetno pa je, da DARS vztraja pri prednostni gradnji odseka hitre ceste Jagodje - Lucija, ki pa ji, poleg KS Lucija nasprotujejo tudi v občini Piran in v ostalih treh obalnih občinah. Tako prebivalci kot župani štirih občin namreč vztrajajo pri zahtevi, da se najprej zgradi odsek hitre ceste Koper - Šmarje - Dragonja, namesto hitre ceste Jagodje - Lucija pa bi, po zamislih strokovnjakov, zgradili državne ceste, ki bi povezale mesta a tudi vasi slovenske Istre in to za polovično manjši strošek kot bi znašala gradnja hitre ceste do Lucije.
Franc Krajnc (Slovenki utrip)
RAZNO
-	Miren zakonski par v pokoju iz Izole išče malo parcelo v Izoli ali okolici v najem. Dovoz z avtomobilom. Tel: 031 844 506
-	Iščem kmetijsko parcelo v velikosti cca 300 - 400 m2 na območju Izole (Jagodje, pod Belvederjem, Polje, Livade nad avtocesto proti Šaredu in sicer v najem za daljše obdobje z možnostjo odkupa. Tel. 041 664 760
PRODAM
-	Poceni prodam dobro ohranjen električni invalidski voziček. 040 431 916
NAJAMEM
-	Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857
KUPIM
V Izoli kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši. Tel. 051 311 180
+386 (0) 41 858 473
Osebni prevzem
041858 «3
Saj veste kje?
~[j-| Med parkom in Lonko. pQ
Izolski kulturni dom vedno bolj spominja na pravi televizijski studio. Ker so se že ob prvem, predvsem pa ob drugem valo Korona virusa zatekli k spletnim prireditvam, so se tako tudi organizirali in zdaj tudi že usposobili za večino potrebnih znanj za oddajanje programov preko Facebook profilov. Seveda so se morali tudi tehnično usposobiti in tako so bogatejši za video mešalno mizo pa tudi za tri HD kamere, ki jih zdaj že uporabljajo pri zahrevnejši pa tudi ostalih prenosih z odra kulturnega doma. Tisti, ki spremljajo te prenose priznavajo, da so tehnično vedno boljši, nagaja jim le še internet, saj zaradi nekaj metrov nepre-kopane ceste ne morejo do optične povezave, ki bi rešila te probleme. Morda pa se bodo pri Elti potrudili in jim šli nasproti.
Stiskama fflandrač +366 040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: ujLuuj.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
, K1EPAT
i m be *
majice
kape
šalice
puzle
itd.
MOLAT


nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke
j urnik nalepke