282. številka.
Ljubljana, v soboto 7. decembra 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vB&k dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poeti prujtsman *• avstro-ogrske dežele aa vse leto 25UL, srn pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec S K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden meeeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znafia poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h te se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravnlštvu naj selbla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod11 telefon št. 34. — »Narodna tiskarna** telefon št. 85.
Jugoslovanska univerza v državnem zboru.
Z Dunaja, 6. dec. Neupogljivosti slovenskih naprednih poslancev zahvaliti se je, da se je danes, 6. decembra razprava o nujnem predlogu radi jugoslovanske univerze v državnem zboru pričela. — Poskušalo se je od raznih stranij pregovoriti napredne narodne poslance, da zapostavijo svoj predlog, ali ti poskusi, ki so bili vladi v prilog storjeni, izjalovili so se popolnoma in ener-žija naprednih slovenskih poslancev prisilila je predsedstvo zbornice, da je danes debato o slovenski univerzi, dasi je to nerado storilo, — otvorilo.
Kakor željno smo pa tudi ta za nas Slovence zgodovinsko pomembni dan pričakovali, doživeli smo vendar danes veliko sramoto, kajti komaj se je kot prvi govornik dr. Sušteršič oglasil in je par besed tiho spregovoril, zadoneli so od strani Vsenemcev burni klici: Kaj, ta človek drzne se tukaj še nastopiti in govoriti, ta lump, denunciant, bojazljivec, šuft itd. itd.
Predsednik zvonil je na vso moč, da bi napravil mir, ali čim bolj je zvonec vihtel, tem bolj je odmevalo po zbornici »šufta itd., in ko je predsednik poslanca Steina trikrat k redu pozval, je ta na ves glas zakričal: »G. predsednik, kupite temu človeku star samokres, da se ustreli, kakor je to sam pred sodnijo obljubil storiti.«
Po celi zbornici vladala je velika razburjenost in vse se je čudilo, da so Slovenci ravno tega nesrečnega človeka kot zagovornika jugoslovanske univerze v boj poslali.
S tem je bila za nas Slovence tako važna zadeva, kakor je jugoslovenska univerza, takoj pri početku debate osmešena in neizmerno oškodovana.
Pa zakaj se je to moralo zgoditi, kdo je to blamažo slovenskemu narodu nakopal?
Nikdo drugi, kakor dr. Sušteršič sam in njegova neizmerna svojeglavnost in sebičnost provzročila sta, da se je v parlamentu 1. zagovorniku jugoslovanske
univerze v obraz upilo: šuft, lump, feiger Kerl itd. itd. in da se je ta govornik za-sramoval kot tak človek, ki nima pravice v parlamentu govoriti.
Umevno je, da je ta ponesrečeni poskus dr. Sušteršiča pravično stvar silno oškodoval in vzrok temu nastopu dr. Sušteršiča bila je egoistična želja njegova, da se pri tej priliki zopet rehabilituje in kot zagovornik jugoslovanske univerze v očeh slovenskega naroda opere.
Ta namen je on sam jasno dokazal g tem, da ni hotel odjenjati in od besede odstopiti, čeravno so ga razni poslanci in faktorji nagovarjali, da bi to storil in so ga dunajski akademiki za to pismeno prosili. On je pa neizprosno zahteval, da kot prvi govornik nastopi in če tudi celo stvar s tem pokoplje.
Dokazal je s tem zopet jasno, da mu ni za jugoslovasko univerzo, ampak le za lastno sveto osebo.
Že pred par dnevi je dr. Sušteršič odstopil debati o kmetskih zadrugah prednost pred slovensko univerzo in le odločnemu protestu dr. Ferjančiča v imenu naprednih poslancev se je potem toliko vdal, da je izjavil, da si pridrži slobodne roke.
Sedaj pa, ko se je našim poslancem posrečilo, debato o slovenski univerzi prisiliti, ni mu dala strast in sebičnost miru, moral se je zopet v ospredje postaviti, akoravno je dobro vedel, kako mu bode šlo pri debati.
In poslanec Berger je izjavil v svojem govoru, da je sramota za zbornico in zlasti za Slovence, da ravno dr. Žlindra jugoslovansko univerzo zagovarja!
Pristavil je, da bi bilo pač umevno, če bi dr. Žlindra zagovarjal kako višjo šolo za gospodarske zveze, kakor si jih on v svojem duhu predstavlja, nikakor pa ni poklican slovensko univerzo zagovarjati.
Govor dr. Sušteršiča bil je silno klavern in čisto nerazumljiv, in le koncem svojega govora upal si je dr. Sušteršič nekoliko glasneje govoriti, zato so mu pa zopet psovke zadonele na ušesa.
Tako je pokvaril prvi govornik vse,
kar bi bil mesto njega vsak drugi slovenski poslanec pridobil za stvar samo. — Govor dr. Šuštersičev je ostal brez vsa-cega uspeha, razumljiv komaj oni mali peščici, ki je okoli govornika poslušala. Zbornica in galerije pa niso niti besede cule.
Za njim govoril je Berger 2 uri in za njim pa minister dr. Härtel.
Le-ta je pa odgovarjal meritorno in se izrekel, da ne more priporočati, da zbornica nujnost temu predlogu prizna. Rekel je, da bi take odgovornosti na se prevzeti ne mogel, če bi sam nujnost priznati hotel. Priznal je nadarjenost jugoslovanskega plemena, toda naglašal, da se univerze silno težko osnujejo in še veliko težje vzdržujejo. Radi tega priporočal je, da se stvar dobro preudari in pripravi in potem je tudi obljubil, da hoče za višjo izobrazbo nadarjenih vseučiliš-nikov s štipendijami poskrbeti in tako polagoma za uresničenje naših želja skrbeti. Naglašal je konečno še, da se tako važna zadeva, kakor je jugoslovanska univerza, ne da nujno rešiti in izrekel se toraj proti nujnosti predloga. Izjavil je, da želi, da dobimo tako vseučilišče, ki bo iste vrednosti za višjo naobrazbo, kakor so sedanja prva vseučilišča v državi.
V imenu Čehov je podpredsednik dr. Žaček rekel, da bo njegova stranka z vso vnemo podpirala Slovence, ker priznava opravičenost njihove želje, ter je potem razpravljal o ustanovitvi češkega vseučilišča v Brnu.
Italijan II ort is je rekel, da ne sme nobeno vseučilišče imeti prednosti pred zahtevo, da se ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu. Ploj mu je zaklical, da Slovenci privoščimo Italijanom vseučilišče, toda ne v Trstu.
Posl. dr. Ferjančič je pojasnil, da so Slovenci zahtevali nujno razpravljanje o vseučiliškem predlogu, ker se je v zbornici sprožilo univerzitetno vprašanje. Slovenci v očigled temu niso smeli molčati. Razpravljal je o kričečem razmerju, da imajo Nemci v Avstriji pet univerz, južni Slovani pa nobene ter je dal izraza prepričanju, da Slovenci dosežemo svojo univerzo.
In zdaj se je oglasil načelnik poljskega kluba, penzijonar cesarske blagajne, stari vitez Jaworski in je povedal, da bodo poljski poslanci glasovali proti predlogu. Burni ugovori od Jugoslovanov in Čehov culi so se koncem te sila značilne izjave plemenitih Poljakov. Posl. Plantan zaklical mu je: bravo, ekscelenca, dobro ste govorili, vsaj vemo, kaj smemo od Vas pričakovati! Tu so Slovani — naši bratje Poljaki so nas v tem vprašanju, kakor se čuje, pustili na cedilu.
Hrvat dr. Klaič je govoril za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani, za Hrvate pa je zahteval, naj se prizna reciprociteta izpitov, narejenih v Zagrebu, češ, da Hrvati v tostranski drž. polovici priznavajo samo Zagreb kot svoje kulturno središče in nobenega druzega mesta.
Za njim je celjski poslanec Pommer razkladal svojo modrost. Govoril je o slovenskem jeziku, o slovenski književnosti, sploh o vsem in vsakem, čeprav o teh stvareh absolutno ničesar ne razume. Kakor Berger, tako je tudi ta mož na ne-čuven način zasramoval slovenski narod, samo da je govoril tako neumno, kakor zamore samo  personiiicirana nevednost.
Tudi nemški klerikalci, katerim se slovenski in hrvatski klerikalci vedno na suknjo obešajo, so pokazali svojo barvo. Na usta dr. Kathreina so izjavili, da bodo glasovali proti predlogu.
Zdaj se je debata zaključila in sta bila voljena generalna govornika.
Contra govornik dr. Wolffhard je dejal, da so tako Srbi kakor Hrvatje se izrekli zoper univerzo v Ljubljani, Nemci da so proti univerzi v Ljubljani, ker zahtevajo samo nemške univerze, a tudi država mora zahtevati, da se vzgoji urad-ništvo na nemških univerzah.
Generalni govornik pro dr. Ploj je ožigosal, da morajo Slovenci obiskovati nemške univerze, kjer se ž njimi ravna kot z neljubimi gosti. Štajerskim Sloven-cencem se niti meščanske šole ne privošči. Ako so danes tudi ne doseže namen stavljenega predloga, zato Slovenci ne bodo obupali, ampak s svojo zahtevo vedno in vedno oglašali in je obupati, da
LISTEK.
Dr. Antonin Dvorak.
(K njegovi  60letnici in nedeljskemu slavju v Nar. domu.) Antonin Dvorak!   Srce utriplje veselja, kadar začaje to zlato ime.  Dvohik! Dobri Slovenci,  ali se Vam ne širijo prsi od hvaležnosti in rodoljubnega slovanskega ponosa, kadar slišite nazivati slavnega moža,  ki je vodil pred malo leti pevoljubne Kranjec ob ahvalnem posetn dunajske stolnice? Ali ne pretakate radostnih solz, kadar Vas spomnim Vašega iskrenega bratskega prijatelja, ki je okitil slovanski, torej tudi Vaš rod pred vsem svetom  z  nevenljivo  lavoriko slovanske duhovitosti '?
V stostolpi zlati matici Pragi so se/ vršili v preteklih dnevih najsijajnejse svečanosti Dvoräku na čast. Bela Ljubljana, zvestosrčna sestrica srečnejše zlate Prage, ki še nikoli ni brezbrižno zaostajala, kadar je bilo treba izkazati sestrsko zvestobo in sočustvovanje do bratskega češkega naroda, se bo nedvomno tudi v nedeljo z radostjo oglasila ter poklonila slavnemu češkemu od-
ličnjaku, največemu živečemu glasbenemu umetniku in z mnogobrojnim posetom „ D vojakovega večera" v „ Nar. domuu osve-dočila svojo slovansko zavednost in umetniški okus.
<>b 60. rojstnem dnevu Dvoraka. dne 8. septembra, je bil nekak naroden praznik za češko kraljevino. Peški narod je plemenito tekmoval v izražanju svojih hvaležnih čuvstev slovečemu knezu glasbene umetnosti, in sicer v zahvalo, ker je Dvorak posvetil vse svoje življenje, polno imenitnih del, razširjanju slave češkega rodu, kojemu je pridobil v tujini največje priznanje in sloves, kojega glasbeno materinščino, prej uborno malo znano zunaj kraljevine, je povzdignil na stopnjo svetoslavnega glasbenega jezika.
V priprostih čeških vasicah, pod slamnatimi strehami so se rodili češkemu narodu največji njegovi duševni velikani, in v pri-prosti vaški bišici Xelahozcvsi je veselja zatikal genij češkega naroda nad zibelko svojega novega varovanca. Oče Dvoräkov je bil ondi pošten mesar ter si je želel, da njegov zarojenee kdaj prevzame njegovo prozaično obrt. Toda otroku je bilo Sojeno vznesenejše opravilo. Že v mladih letih sije včasih plašno šepetal Hälkove besede: nO
Bože, jenom sevšedneti mi nedej!" (O Bog, ne dopusti, da postanem vsakdanji), in zato mu je bilo domače življenje pri mesarstvu neznosno. Njegov duh je težil za višjimi smotri. Ljubezen do glasbe se je oglašala v njegovem mladkem srcu, nji je želel posvetiti vse svoje življenje, zanjo je hotel celo trpeti in stradati.
V Pragi se je dal vpisati v organistov-sko šolo, toda ves ta čas je bilo nadušenemu mladeniču trpeti stradanje in pomanjkanje najpotrebnejšega. V svobodnem času seje mučil s poučevanjem po zasebnih hišah, /.večer pa sedel v gledališkem orkestru ter si služil z goslimi košček kruha. Zdelo se je, da živi prav za prav od samih idealov. Pozneje je slavni umetnik dobil službo organista v župni cerkvi sv. Vojteeha v Pragi.
Njegova zvezda je zasijala šele 1. 1873 ob koncertu praškega „Hlahola". Tukaj seje proizvajala prvikrat večja Dvoräkova skladba „Hymnus" iz Halkovih „Dedicove z Bile Horyu. 0 tej skladbi je Dvorak dejal, da jo je pisal s krvjo svojega srca, prav ta skladba mu je pa otvorila vrata v tempel glasbene umetnosti. Glasoviti nemški skladatelj Brahms na Dunaju ter glasbeni kritik Hansliek sta se zavzela zdaj za nadepolnega moža. Dvora-
j kove skladbe so se hipoma omilile glasbo" ljubnemu občinstvu, in njegovo ime je bliskoma zaslovelo po vsem svetu.
L. 1883. je odšel Dvorak v Anglijo, kjer so ga v največjih mestih sprejemali z nepopisnimi triumti. Zlasti vokalna glasba Dvoräkova je  do vrhunca razvnela hladno-
! krvne Angleže. V Londonu | S t a b a t mat e r , v Worcestru, v Birminghamu 'Mrtvaški ženin), v Lcedn (sv. L ud m i I a) je žel Dvorak nasijajnejše vspehe ter obujal] naj-ž i va h n ej šo s en z a cijo.
Dvorak je takoj v začetku svojega umetniškega vstvarjanja popolnoma samo-stalen, že njegove prve skladbe kažejo značilne poteze slovanskega duha. Kmalu si je tudi prisvojil povsem klasično obliko, katero do današjega dne uporablja za svoja umetna dela; klasična oblika mu je vselej kalup, v katerega vliva svoje genijalne misli, vselej sveže, vselej nove. In zdaj je ni glasbene oblike in stroke, v kateri bi ne bil vstvaril kakega mojstrskega dela. Število njegovih skladb je veliko, 111 tiskanih opusov, razun muogih rokopisov. Od drobnih glasovirnih skladb do veličastnih simfonij, od od priproste pesmice do vzvišene opere ni je stroke, katere ne bi Dvorak poskusil in
se v doglednem času otvori jugoslovanska univerza v Ljubljani.
Po nekih popravkih se je vršilo glasovanje. Nujnost je bila seveda odklonjena. Glasovali so zanjo Jugoslovani, Čehi, neodvisni Poljaki in nekateri socialni demokratje — poljski klub je glasoval z Nemci in z Italijani proti univerzi.
Tako se je končala ta važna debata. Pokazala je, kako nas Slovence sovražijo zaradi naših narodnostnih prizadevanj, pokazala je, kako nas zaničujejo, ker je človek, kakoršen je dr. Sušteršič, nastopil kot zastopnik in voditelj slovenskega naroda, pokazala je, da so nam v tej najvažnejši narodni in kulturni zahtevi bili Čehi še najzvestejši, in pokazala, kako različni drugi Slovani umevajo — slovansko narodnost!
V FJulilJanl, 7. decembra.
Parlamentarni položaj.
»Linzer Volksbl.« piše, da je dospel parlamentarni položaj do vrhunca zmešnjave in zavoženosti. Vlada je docela pasivna in pušča vladnim strankam, nem. naprednjakom, kršč socialcem in ustavo-vernim vajeti. Kaj se zgodi s parlamentom, ne ve nihče, a gotovo je, da z njim ni možno ničesar opraviti. Parlament ima sploh preobširno nalogo. Ako se morejo spraviti pred forum centralnega parlamenta vse deželne zadeve, vsak naroden prepir itd., potem je vspešno delo sredi teh razburjanj nemogoče. Če vlada parlament razpusti, ne bo položaj nič boljši, kajti v novih volitvah se bodo pomnožile radikalne in reakcionarne stranke. Da bi se parlament odpravil docela in se vpeljal vsaj začasno absolutizem, se zdi »L. V.« nevarno. »Politik« piše takisto, da je Koerber v obupnem položaju in da se drži le še umetno. Nagodbe z Ogrsko in trgovinskih pogodeb gotovo ne bo sklepal več. Danes je vlada igrača nemških strank.
Sporazum v Dalmaciji.
Kakor javljajo iz Spleta, so se sporazumeli za deželnozborske volitve narodnjaki in pravaši in so ta sporazum tudi podpisali. Obe stranki se zavezujeta, da hočeta vzajemno delati. Pravaška stranka ima pravico postaviti v 8. okrajih svoje kandidate in sicer v vaških občinah Zadra, Sinja, Spleta, Imotskega, Hvara, Starigrada, Makarske in Korčule in enega mej dubrovniškimi veleposestniki. Drugod pa bodo kandidirali narodnjaki, a pravaši jih bodo podpirali. Dalmatinski »čisti« pa ostanejo vsekakor na strani.
Slovaki napredujejo.
Novo življenje, ki se je pojavilo med Slovaki tekom zadnjih volitev, ni umrlo, nego se je razširilo in razvilo ter doseglo nove vspehe. Slovaki zmagujejo pri obč. volitvah vzlic pritisku vlade in nasilnosti Madjarov. Da ti vspehi Madjare bole, se je pokazalo pri adresni razpravi v parlamentu. Kadar gre proti Slovakom, so vse sicer toli sovražne madjarske stranke docela složne. In na sramoto Madjarom je, da sta na čelu šovinističnih sovražnikov Slovakov, predsednik ministrstva, Szell in Banffy !
Zbliževanje Francije in Nemčije.
V francoskem parlamentu se je pripetil nenavaden, nečuven in neverjeten dogodek : poslanec Massabuau je v svojem govoru mirno in odločno izjavil: »Jaz sem za politiko Jules Ferryja, za približanje k Nemčiji«. In na te besede ni vzrasel vihar, nihče ni napadel predrznega govornika, stenografični zapisnik omenja le, da je nastalo »Gibanje«. Massabuau je mogel mirno nadaljevati svoj govor o državnih deficitih, o plodonosnem složnem postopanju Francije, Rusije in Nemčije na Kitajskem ter o politiki miru. Tudi francoski listi niso napadli Massabuaua radi tega govora proti revanche - težnjam šovinistov, nego ga le kratko ironizujejo. Tako se je po preteku 30 let, odkar je Francija v nesrečni vojni izgubila Alza-cijo in Lotaringijo, pojavil v parlamentu prvič klic po zvezi z Nemčijo in proti maščevalnosti. Na Francoskem se sploh siri mnenje, da je najpametnejše živeti z nemškim sosedom v miru, in licealni pro fesor Gustave Herve, ki je bil obtožen, da je razžalil armado in bil pred porotniki oproščen, je dejal v Parizu na velikem banketu svojih somišljenikov : »Pobijanje revanche - ideje bo triumfiralo, ker je pametno in zdravo; del vseučilišča je to misel že sprejel v svoj učni načrt, in v kratkem se sprejme obligatorno tudi v učni načrt cele republike !«
Vojna v Južni Afriki.
Londonski in holandski listi si zopet docela ugovarjajo. Dočim trdijo prvi, da so se zaupniki Burov te dni v Bruslju bavili z mirovnim vprašanjem ter da sta mirovnim pogajanjem na potu v prvi vrsti Milner in Chamberlain, zatrjujejo nasprotno holandski listi, da o mirovnem sklepanju niti govora ni bilo, kajti poslednje dni se ni zgodilo prav nič, kar bi moglo nagniti Bure k večji miroljubnosti. Krüger in generali Burov so trdno odločeni, nadaljevati vojno dotlej, da dosežejo neodvisnost burskih republik. »Daily News« poroča, da se angleška vlada resno bavi z mirovnimi ponudbami. »Daily Maila pa piše, da je mnogo ujetih zaprtih Burov ušlo iz koncentracijskih taborišč ter se iznova pridružilo rojakom pod puško, s katerimi so v vedni zvezi. Generalni odbor liberalnih društev Velike Britanije (»National Liberal Föderation«) je imel v Derbyju občni zbor, na katerem je soglasno sklenil več resolucij. Med drugim zahtevajo, naj se takoj odpošlje izredna komisija v Južno Afriko, da se sklene časten in trajen mir z Buri ter se napravi konec trpljenju ujetih Burk in njih otrok.
„Slovenec"pred sodiščem.
Sinoči je obravnava, ki se je začela ob štirih popoldne in je trajala tri ure, dospela do  konca dokaznega postopanja
Najprej so bile prečitane obtožnice, katerih bistvo podamo v naslednjem:
Obtožnica obč. svetnikov
se opira na »Slovenčeva« članka z dne 19. januvarja in z dne 23. januvarja ter na notice v istih  številkah, v katerih se
je napadal obč. svet zaradi tega, ker je upravno sodišče razsodilo, da mora biti skrutinij pri obč. volitvah javen, ne tajen. Obtožnica pravi:
L. 1899. spomladi vršile so se dopolnilne volitve v obč. zastop ljubljanski. Pri teh volitvah propala je klerikalna stranka, čije oficijalno glasilo je »Slovenec«. Dva pristaša te stranke, Avgust Erzin in Fr. Breskvar, vložila sta vsled tega zoper te volitve pritožbo na c. kr. upravno sodišče, ki je imenovane volitve II. in III razreda razveljavilo in sicer je-dino zaradi tega, ker se je skrutinij vršil, kakor je bilo to v Ljubljani v nesporni navadi več desetletij, tajno in  ne javno.
To dejstvo uporabilo je glasilo klerikalne stranke za sistematično organi-zovano žurnalistično gonjo zoper obč. svetnike ljubljanske, ki pripadamo po svojem političnem mišljenju vsi brez izjeme nasprotni, to je narodno napredni stranki. Započela je dobro premišljeno akcijo, da predstavi občinstvu zgolj iz formalnih ozirov razveljavljeno volitev kot produkt najhujše sleparije, uprizorjene od strani liberalnega obč. sveta in storila je vse, kar mogoče, da izpodkoplje obč. svetu v celoti in vsakemu članu istega posebej v javnosti ves ugled in vso veljavo. V to svrho namigal je »Slovenec« v raznih člankih in noticah celo vrsto najpodlejših žaljenj našega poštenja ter nas kazal javnosti kot prave pravcate krvosese ljubljanskega prebivalstva.
Že 18. januvarja je »Slovenec« napovedal to akcijo z notico pod značilnim zaglavjem »Volilne sleparije so razkrinkane« ter s tem občinstvo že naprej opozoril na prihodnje napade. Že ta prva notica je bila drzen atentat na resnico in določno sleparjenje javnega mnenja, kajti pritožbo Erzin-Breskvar je zastopal na upravnem sodišču šef »Slovenčeve« stranke dr. Sušteršič in zategadelj je tudi »Slovenec« moral vedeti, da so bile volitve izza leta 1899 razveljavljene lo vsled formalne napake, ne pa zaradi katerekoli sleparije.
Že prihodnji dan, dne 19. jan., je potem »Slovenec« na vodilnem mestu priobčil članek, ki je v svoji celoti in v vsaki besedi najostudnejše žaljenje mestnega župana, magistrata, zlasti pa tudi celega obč. sveta in vsakega člana istega posebej.
Mej drugim piše ta članek doslovno: »Ubogo ljudstvo je moralo molče prenašati sklepe onih (t. j. obč. svet.), ki so mu usiljevali finančno politiko, katera mu je izpraznila žepe do dna.« Tu se nam jasno in v natisnjenem delu očita v suhih besedah skrajno brezvestno postopanje z davkoplačevalci.
V istem članku in v isti sapi piše nadalje »Slovenec«: »Nravno ljud-stvo je moralo kot svoje zastopnike častiti vse, ki so vLjubljani priznali prostitucijo kotpotrebno.
V tem članku se nam obč. svetnikom vedoma in hotoma očita gotovo nesramno dejanje, ki bi nas utegnilo v mislih Ijudij zaničljive storili in ponižati, kar je tudi očitna tendenca te tirade. Ista pa je lažnjiva, kajti »Slovenec« mora dobro vedeti, da niti obč. svet v celoti niti kak obč. svetnik ni priznal nikdar kot potrebne prostitucije, temveč jedinole kaserniranje iste, ki se je pred leti izvršilo.
Obrekovalna tendenca tega očitanja je tem jasnejša, ker smo bili »Slovenca« zaradi enakega očitanja že  enkrat tožili.
Nadalje govori isti članek »o dikta turi neke gospode, katere edini namen in edino sredstvo je far-ška gonja, polnjenje lastnega žepa in hujskanje ljudstva na one naprave, ki mu morejo po moči do boljšega obstanka.«
Da je list s to »gospodo« hotel označiti zopet le nas občinske svetnike, o tem ni mogel dvomiti noben čitatelj. Isto tako tudi ne o tem, da je list z nadalnjim od stavkom ... »a (liberalizem) hoče s terorizmom uničiti vse, ki niso tako nasilni, goljufivi in brezvestni, da bi zmagovali s krivic o«, — hotel očitati nam, da smo zmagovali s krivico, in da smo vsled tega nasilni, goljufivi in brezvestni.
Toda ti infamni napadi na čast in poštenje »Slovencu« niso zadoščali in potrebno se mu je zdelo, gonjo in hujska-
nje zoper občinski svet in njega člane nadaljevati.
Nadaljeval je to nelepo početje v vsaki prihodnji številki, mejo kaz. zakona pa je očitno zopet prestopil 23. januvarja kjer se je povspal do sledeče trditve:
»Ljubezen do tajnih sej se v občinskem svetu vedno množi Sosebno velika je ta ljubezen, kadar je treba oddati kako — ustanovo. Takrat so občinski svetniki najrajše med s e b o j«, in nadalje: »Alise bodo gospodje pomenili o neredu v blagajnah in o nekih pogodbah, ker je tako nepričakovano prišla odločba z Dunaja?«
V teh stavkih se nam občinskim svetnikom očita, da se nam je pri oddaji ustanov bati javnosti, to je, da pri tem poslu ne postopamo nepristransko in pravilno, in se nam je istotako bati javnosti glede reda v mestnih blagajnah in glede nekaterih pogodeb, to je, da imamo v obojem pogledu kaj prikrivati, torej slabo vest.
V isti sapi pa vpraša »Slovenec<, poročevaje, da je občinski svet odklonil neko pritožbo neke Frančiške Dacar ter ugodil neki prošnji evangeljske občine: »Kaj, ko bi občinski svet meril z isto mero bogati evangeljski občini in Frančiški Dacarjevi«. Očita nam torej, da smo evangeljski občini merili pravico z drugo mero, kakor Franc. Dacarjevi.
Ze 19. januvarja pa seje »Slovenec« lotil poleg celote občinskih svetnikov v posebni notici še onih občinskih svetnikov, ki so bili 1899. leta v II. in III. volilnem razredu izvoljeni. V tej notici slika »Slovenec«, akoravno je dobro vedel, da so bile te volitve razveljavljene le zaradi formalne napake, iste kot produkt najostudnejših volilnih sleparij ter nadaljuje doslovno: »Na tak način izvoljeni možje so gospodovali v Ljub ljani in se vedli kot naši gospodarji in vladarji. Z nečuvenim pritiskom na celo prebivalstvo, p o s eb n o n a o d v i s n e u s 1 u ž b e n ce so dokazali, da znajo ravno tako gospodariti, kakor voliti. Na mesto so navalili ogromne dolgove in sedaj nihče ne vpraša, kdo bo plačal vse to, za kar so glasovali nepostavno izvoljeni odbor n i k i.«
Tu se torej nam, leta 1899. izvoljenim občinskim svetnikom očita kar cela vrsta najzaničljivejših lastnosti, da smo se pustili s sleparijami voliti, da na isti način gospodarimo, da nečuveno teroriziramo celo prebivalstvo in zlasti mestne uslužbence itd. ter se nas izroča zaničevanju nerazsodne mase.
V isti številki se je lotil »Slovenec« tudi delovanja volilnih komisij iz I. 1899., pišoč: ». ... vkljub protestom vladnih zastopnikov in volilcev seje s pomočjo surove sile kršil vo lilni zakon; udje komisije (Planta n) so glasovnice odpirali in gledali noter, da so videli, koga voli volilec; s katerim namenom, si lahko misli, kdor pozna liberalne terorizatorje; glasovnice so bile bile zaznamenovane z rdečo tinto! S takimi sredstvi je v Ljubljani zmagal terorizem v veliko sramoto našega mesta ..«
Trditev, da bi bil Ivan Plantan sploh odpiral glasovnice, je lažnjiva in istotako ona, da bi bil dopuščal z rdečo tinto zaznamovane glasovnice.
Obtožnica župana Hribarja se naslanja  na iste  članke  in notice v »Slovencu«, zaradi katerih so vložili tudi obč. svetniki.
Tako je pisal »Slovenec« 19. januvarja v uvodnem članku: »Propadel je g. Ivan Hribar, veliki strahovatelj Ljubljane, ki ima veliko zaslu-ženje za sedanje finančno stanje ljubljanskega meščanstva in za neke razmere na magistratu.
Naravno je, da je strahovanje prebivalstva po županu že na sebi zaničljiva lastnost, ker je tako strahovanje ne morda kakih hudodelcev, temveč celega mesta od strani župana mogoča le z zlorabo njegove zakonite uradne oblasti; istotako me je  »Slovenec«   v ravno navedenem
GäT Dalje v prilogi.
ebenem mojstrsko izvršil. — V stroki in-stromentahie glasbe je ustvaril dela neminljive vrednosti, med njimi osobito 5 sveto slavnih simfonij, razne ouverture, rhapsodie, simfonične variacije ter simfonične pesmi. Ne manjših vspebov je dosegel s svojimi vokalnimi glasbami: Hymnus, Stabat mater, Mrtvaški ženin, Sv. Ludmila, Psalm 149, Requiem, Te Deum in Slavnostna maša. Končno je napisal Dvorak, rojen dramatik, še 8 velikih oper. Tako je Dvorak v svojih 60tih letih na vrhuncu sodobne glasbene umetnosti.
Dvorak v svojih glasbenih delili ni mogel zatajiti svojega slovanskega izvira. Dvoräkova glasba je mogočno zazvenela črez meje češke kraljevine, toda ohranila je svežo, živo barvo domačih livad, nežno iskrenost narodnih zvokov slovanskih, Čar mične slovanske melanbolije; — vesela, svobodna, ponosna diše prijetno sapieo slovanskega ozemlja, slovanskega značaja. Da, slovanska glasba je našla v njem spretnega vodnika svojih idealnib teženj, poklicanega naslednika nesmrtnega mojstra Smetane. Zato je prišla celo Slovanom nevošljiva tujina ob GOletnici Dvoräkovega rojstva ter se klanjala veleumu Dvoräka. Neznaten češki organist je postal najslovitejši mož svoje dobe.
Dvorak je doživel tudi priznanja sočasnega rodu, je prejel obilo častilnih naslovov in izrednih odlikovanj. L. 1888 je bil imenovan dopisnjočim članom srbske akademije, 1. 1889. je bil odlikovan z redom železne krone, 1. 1890 imenovan častnim doktorom vseučilišča v Cambridgu in malo mesecev pozneje mu je podelilo enako čast Karolo-Ferdinandovo vseučilišče v Pragi. L. I 1891. je bil izvoljen članom Češke akademije, v najnovejšem času pa je bil poklican v gosposko zbornico ter izbran ravnateljem praškega konservatorija.
To je s kratkimi potezami nasenčena slika slavnega Čeha. Nadejamo se, da vrli Ljubljančanje vedo ceniti zaslužne Slovane ter se poklonijo pri jutrišnjem koncertu s svojim mnogobrojnim posetom najslavnejšemu sinu bratskega češkega naroda. Češki narod je vselej zvesto stal na strani slovenskemu narodu, češki narod nehliujeno kaže svojo iskreuo ljubezen do nas, torej pokažimo jutri tudi mi, da nam je češko-slovenska vzajemnost draga. Geslo slavnega pevca Kollarja bodi nam vodilo: „Slavme slavne Slävy Slävü slavn^eh."
—dil__
Priloga »Slovenskemu Narodu" žt 282, dn6 7. decembra 1901.
odstavku še posebej dolžil zaničljivih lastnosti) in me izročal javnemu mnenju z očitanjem: a) da imam velike zasluge za sedanje finančno stanje ljubljanskega meščanstva; b) za neke razmere na magistratu. Za kako dozdevno finančno stanje mi namreč »Slovenec« tu nalaga odgovornost, izhaja iz ostale vsebine njegovega navedenega članka in zlasti sledečega predidočega doslovnega stavka: »Ubogo ljudstvo je moralo molče prenašati sklep onih, ki so mu u s i 1 j o v a 1 i finančno politiko, katera mu je izpraznila žepe do dna«. »Slovenec« me torej tu naravnost dolži, da sem kriv, ako so se ljudstvu praznili žepi do dna. Kako je pa »Slovenec« javnosti predstavljal one neke razmere na magistratu, za katere naj imam tudi jaz zasluge, pa iz haja iz sledečega stavka istega Članka: »... a pritisek od magistratove strani — saj magistrat ima razna sredstva na razpolago — ta moralni in gmotni pritisek je držal ljudstvo na verigah«. Ta komentar je pač jasen dovolj ter dokazuje, da me je hotel »Slovenec« predstaviti javnosti kot najbolj zavrženega, nemoralnega in nič vrednega človeka, katerega mora zaničevati vsak poštenjak.
Nadalje je »Slovenec« 21. januvarja pisal: »...Sicer pa so na našem magistratu uverjeni, dabo Hribar do prihodnjih volitev vsaj — vladni komisar. Ljudje morda žele nepristranskega k o m i sa r j a, k i bi lahko mej mestnimi računi in pogodbami malo pobrskal«.
Tu mi torej »Slovenec« zopet očita, da bi jaz ne bil nepristranski komisar ter me že s tem izročuje javnemu zaničevanju, na drugi strani pa ima ta očitni namen, tudi še namigavanje na »mestne račune in pogodbe«, med katerimi bi bilo po mnenju »Slovenca« potrebno nekoliko pobrskati, to se pravi, da mestni računi in pogodbe, za katere sem odgovoren v prvi vrsti jaz kot župan in načelnik magistrata, niso v redu, da sem torej v tem pogledu jaz naj man je kršil in zanemarjal svoje zaprisežene dolžnosti, kar je gotovo izredno zaničljiva lastnost.
V istem članku piše »Slovenec« nadalje: »Ako Hribar hoče mestu kaj prihraniti, naj za tiste tisočake, ki jih je dve leti brez pravice užival, plača namesto mesta vsaj te stroške (to je pritožbe na upravno sodišče.) Tu se mi očita, da sem svojo župansko funkcijsko doklado užival dve leti brez pravice, kar je zlobno zavijanje resnice. Kajti »Slovenec« je dobro vedel, da sem bil jaz vzlic pritožbi Erzin Breskvar potrjen od Njega Veličanstva cesarja kot župan, vsled česar se pač ne more trditi, da sem vlekel funkcijsko doklado brez pravic, tembolj, ker sem isto vendar zaslužil s svojim delom.
Obtožnica ženskega telovad-skega društva
pravi v svojih razlogih: V štev. 29. dne 5. svečana 1901 priobčila eta obdolženca, in sicer prvi kot izdajatelj in šefredakter, drugi pa kot odgovorni urednik na prvi strani listovne priloge dopis iz Novega mesta z dne 25. prosinca 1901.
Zadnji trije odstavki, pričenši z besedami: »Moj jezični košek še ni prazen« in končavši: »Bodi mi zdrav, Ivane, in tvoje Ivanovne — Ivan Francetov« — žalijo zasebne obtožitelje, to je »Žensko telovadno društvo v Ljubljani«, istega predsedništvo, odbor in članice v celotni zvezi teh treh odstavkov, in pa tudi s posameznimi frazami in besedami na njihovem poštenju in časti.
V navedenem dopisu imenovano je »Žensko telovadno društvo v Ljubljani« neposredno po imenu in po takih znamenjih, kakoršna društvo, njegov odbor in posamezne članice jasno kažejo na pr.: »Novo osnovano društvo liberalnih mamic in ,frajlc\« »ako bode iz tega ,telo-vadnega društva1 res kaj kruha«, »kosem bral pravila teh modernih amaconk«, »ženskam ala dr. Tavčarjevi in njenemu dvoru«, »bodi mi zdrav Ivane in tvoje Ivanovne«.
S tem dopisom, oziroma z istega zadnjimi tremi odstavki napadeno je to-raj na časti in poštenji »Žensko telovadno društvo« kot tako, napadeno je isto predsedništvo in odbor in napadene so po samezne članice kot take. Očita se društvu,
istega odboru in vsem društvenicam podlost in sprijenost, nasladnost, sprijeno, okuženo življenje, tako, da se je treba nad istimi najprvo smejati, potem pa razjokati s dopisnikom vred vsako ponosno ženskino srce, vsaka družinica bogatih palač do najrevnejše beraške koče, kjer še veje neizprijeni krščaneki duh. Vse to imenuje dopisnik nekaj prav delikatnega, o čimur bi moral pod normalnimi razmerami diskretnost varovati.
Očita tukaj novo osnovanemu društvu liberalnih mamic in »frajlc«, torej podpisanemu društvu in njega posameznim členicam, da se v tem društvu goji struja in da se vršijo ondi take stvari, ki so de-likatne, o katerih bi dopisnik moral biti diskreten in ki so sposobne v posameznih družinah se svojo podlostjo, sprijenostjo, nasladnostjo in sprijenim okužnim življenjem zastrupiti pravi krščanski duh, to se pravi: izpodkopati v javnem in zasebnem življenju vsako moralo.
In da bi društvo in njegove članice pred svetom še bolj osmešil, vedoč, da so njegova v prvem inkriminiranem odstavku navedena natolcevanja in očitanja hudobno izmišljena in krivična, kliče dopisnik zoper društvo in članice na pomoč g. dra. Karola Bleiweisa, ki je kakor po celi kranjski deželi notorično, primarij tistega oddelka deželne bolnice, kjer so spravljeni in kjer se zdravijo tisti, ki so bolni na umu. Dopisnik pošilja društvo in njega člane mej norce na Studenec, češ, da so člani »Ženskega telovadnega društva« moderne amaconke in bolnice, s katerimi bi imel gospod primarij urno-bolnih trdo in težko opravilo kot zdavnik, ker se je članicam tega telovadnega društva zmešalo, grozno zmešalo, kakor se more zmešati edino le takim ženskam, kakor so članice tega telovadnega društva, izrecno naglasujoč društveno starostko g. Franjo dr. Tavčarjevo in njen dvor, s čimur se pač direktno kaže na vse tiste dame, katere so pod vodstvom starostke g. dr. Tavčarjeve zbrane v »Ženskem telovadnem društvu« in katere z gospo dr. Tavčarjevo občujejo.
Konečno očita društveni starostki kot zakonski soprogi in implicite vsem drugim omoženim članicam, da so, ali da bodo vsaj v kratkem »zgubljene žene«, in da se bode v kratkem dalo še kaj dičnejega od telovadskega društva poročati, da se toraj v našem telovadskem društvu in mej istega članicami, neprestano in nadaljuje godijo stvari, kakoršne so v prvem inkriminiranem stavku omenjene in da bo tedaj še prilika, dopisniku biti indiskreten napram javnosti.
Namen tega dopisa je očitno ta, da dolži »Žensko telovadno društvo« in njega člane nepoštenih ali nenravnih dejanj, ki bi jih utegnilo v mislih ljudi zaničljive storiti in ponižati, oziroma dolži zaničljivih lastnosti in misli in je s tem izročuje javnemu zaničevanju.
Ne samo razžaljivi, ampak tudi naravnost hudobni namen, razžaliti društvo in njega članico na časti in poštenji je jasen in očiten. Ostrina celega dopisa gre proti »Narodno napredni stranki« in g. dr. Ivanu Tavčarju, odvetniku v Ljubljani. In ker pripadajo članice društva, oziroma njih soprogi in očetje narodno-napredni stranki in ker je društvena predstojnica slučajno soproga dr. Iv. Tavčarja, ki je klerikalni stranki skrajno nepriljub Ijen, je očitno, da je hotel dopisnik klerikalnega »Slovenca« udaiiti po napredni stranki s tem, da javno smeši in zaničuje pred svetom naše društvo in njegove članice.
Z inkriminovanimi odstavki omenjenega dopisa se toraj vstanavlja proti zasebnim obtožiteljem, ker je doprinešen po tiskovini, pregrešek proti varnosti časti in poštenja po § 7, 5, 488, 49, k. z. kaznjiv po § 493 k. z.
Da je dopis, čegar zadnje tri odstavke obtožba inkriminira, razžaljiv sam na sebi, priznalo je uredništvo »Slovenca« v svoji izjavi dne 8. februvarja št. 32 in priznala sta to obdolženca dr. Evgen Lampe in Ivan Rakovec v uvodni preiskavi sama dne 12. marca oziroma 2. marca, 1901.
Obtožnica gospe dr. Tavčarjeve
se naslanja na dopis, ki ga je priobčil »Skvenec« dne 5. februvarja t. I., v katerem je rečeno:
»Za sedaj in v najprvi vrsti smili se mi ubogi Bleiweis v Ljubljani. Da, res usmiljenje imam z Vami, gospod doktor, lepo reč si bodete na glavo nakopali. Vsaj imate že vendar več ko preveč opravka na Studencu, še več seveda v Ljubljani, kaj boste vendar sedaj počeli, ako bode iz tega »telovadnega društva« res kaj kruha. Trd bo, trd, in grozno kisel in grenak za Vas, gospod doktor, to Vam že kar naprej povem. Jaz sicer nisem zdravnik, a ko sem bral pravila teb modernih amazonk, vsilila se mi je nehote v glavo pozitivna, jasna diagnoza o stanju teh bolnic. »Zmešalo se jim je.« Da, zmešalo, grozno zmešalo, kakor se le more zmešati ženskam ä la dr. Tavčarjevi in njenemu dvoru. Ubogi Ivan, tudi tebe obžalujem, prav prisrčno obžalujem! Daleč si že prišel, in kakor si pred kratkim pisaril in šušmaril o nekem »zgubljenem Bogu«, tako sedaj lahko sedeš k pisalni mizi in pišeš o »zgubljeni ženi«. In ne bo dolgo, ko se boš, moj dragi, dični Ivanek tudi ti zgubil. A do tedaj, in dokler ti v kratkem ne povem še kaj dičnega o telovadskem društvu, kateremu te jaz, brez skrbi, da bi me ti zatožil, kar samolastno ustanovitelja postavim, kličem ti: Bodi mi zdrav, Ivan, in tvoja Ivanovna«
V tem dopisu, čigar ost se obrača proti narodno-napredni stranki, napada se tudi od tukajšnjih dam, pripadajočih tej stranki, pred kratkim osnovano žensko telovadno društvo. Mej temi damami nahaja se tudi zasebna obtožiteljica, in ker je soproga voditelja narodno-napredne stranke, zaletava se dopisnik seveda v prvi vrsti vanjo ter ji je posvetil cela zadnja dva odstavka svojega spisa.
Očita jej nič manj, nego da se ji je zmešalo, in sicer »grozno zmešalo« in razpleta to grdo smešitev na' dolgo in široko
Obtožba dr. Tavčarja
se naslanja na napade, ki jih je »Slovenec« priobčil dne 19. aprila 1901 in ose-bujoče tudi te-le odstavke:
»Prijatelj barona Heina, dr. Tavčar, poslanec ljubljanskega mesta in kandidat za mesto dež. glavarja kranjskega po prihodnjih deželnozborskih volitvah, je torej včeraj glasoval z nemškimi radikalci, ko se je šlo zoper člana cesarske hiše, nadvojvodo Franca Ferdinanda, ker je prevzel Protektorat nad katoliškim šolskim društvom ter obsodil gibanje »Proč od Rima«, katero je hkratu gibanje »Proč od Austrije« —
»Grdi napadi, ki so včeraj leteli na cesarsko hišo zato, ker je nadvojvoda Franc Ferdinand prevzel Protektorat nad katoliškim šolskim društvom in obsodil ono grdo agitacijo, ki se šopiri po Avstriji, podprta z veleizdajskimi denarji in z veleizdajskimi tendencami, ti grdi napadi, s katerimi se je dr. Tavčar indenti-iiciral v državnem zboru, mečejo čudno senco na one, ki so v politiških zvezah ž njim«
ter na drugem mestu v notici, naslovljeni »Zastopnik Ljubljane — Kve-drova politika«, kjer je pisal:
»Kar je včeraj storil dr. Tavčar, je naravnost nezaslišano in za Ljubljano pogubno. Sedaj, ko Ljubljana vlado prosi za odpis posojila, sedaj, ko je vse odvisno od taktnega in premišljenega na stopa naših zastopnikov, sedaj stori dr. Tavčar to nezaslišano budalost, da glasuje s sramotilci vladarske hiše. Tem bolj je sedaj očrnjeno za vedno ime Ljubljane, ki edina stoji nad južnimi Slovani sedaj po svojem zastopniku z ve le izdajalci proti vladarski hiši.«
V utemeljevanju pravi, da je nadvojvoda Fran Ferdinand prevzel Protektorat katoliškega šolskega društva ter pri ti priliki na jedni strani obsojal gibanje »Los von Rom« in »Los von Oesterreich« na drugi strani pa je pritrjeval tudi tendencam omenjenega šolskega zakona, ki gredo na to, da se uniči sedanji šolski zakon ter upelje takoimenovana verska šola.
Vložila se je glede predstoječih dejstev v poslanski zbornici v seji z dne 18. aprila interpelacija, ministrski predsednik odgovoril je takoj, da mu je bila stvar neznana, sicer pa da je vse le zasebna stvar in da vlada zanjo ni odgovorna, pri tempa je zavračal grde osebne napade, ki so jih metali interpelantje prav brez vsake potrebe Nj. cesarski visokosti v obraz, le prav rahlo.
Po podanem odgovoru predlagalo se je, da naj se otvori o njem debata.
Za ta predlog glasoval sem mej drugimi poslanci tudi jaz; vendar je bil končno s 149 glasovi proti 106 glasom odklonjen.
Ta dogodba zvila se je v »Sloven-čevih« noticah popolnoma napak in se slika občinstvu tako, kakor da sem pritrdil s svojim glasovanjem grdim napadom interpelantov na člana cesarske rodbine in veleizdajskim tendencam gibanja »Los von Rom« in »Los von Oesterreich«.
Da se obračata notici proti meni, ne more biti dvomno. Obdolžujem se torej z naznanjanjem napak zvite prigodbe lažnjivonepoštenega in nenravnega dejanja, ki bi me utegnilo v mislih ljudij storiti zaničljivega in me ponižati.
Lažnjivost obdolžitve odseva že sama ob sebi iz zgoraj podanega opisa dogodbe. Glasujočega za otvoritev debate vodil me je dvojni nagib. Izraziti sem želel v tej debati nezadovoljnost s prerahlim načinom, v katerem so se bili grdi osebni napadi na nadvojvodo-prestolonaslednika ter gibanja »Los von Rom« in »Los von Oesterreich« zavračali s strani odgovarjajočega ministra, precizovati sem pa želel tudi stališče svoje stranke v šolskem vprašanji.
Vsakdo, ki pozna količkaj mojo po-litiško individualnost in dovolj nastopam v javnem življenju, da jo poznajo zlasti rojaki moji, našel je z lahkoto dvojni ta nagib mojemu glasovanju, tem grša je torej lažnjivost obdolžitve, ki jo osebujeta inkriminovani notici.
Dokazno postopanje.
Ko so bile prečitane obtožnice, je predsednik Pajk, ker sta bila obtoženca odsotna, prečital vse ono, kar sta dr. Ev. Lampe in Rakovec izpovedala glede inkriminiranih člankov.
Iz teh zapiskov je razvidno, da je dr Lampe priznal, da je šefredakter »Slo* venca«, in da je g 1 a v n a naloga »Slovenca« boj proti liberalizmu. Lampe je priznati, da je on pisal notice, zaradi katerih ga toži dr. Tavčar, glede ostalih inkriminiranih člankov in notic je pa rekel, da ne ve, kako so v list prišle; specijelno glede sramotenja ženskega telovadnega društva je izpovedal, da je bil rokopis zavržen, da pa ga je sluga pomotoma zanesel v tiskarno. (Veselost mej poslušalci).
Rakovee je izpovedal, da so vsi inkriminirani spisi brez njegove vednosti prišli v list.
Predsednik je nadalje tudi prečital tisto številko »Slovenca«, v kateri se naznanja, da hočejo občinski svetniki »Slovenca« tožiti in v kateri se obeta, da bo »Slovenec« spravil na dan stvari, ki bodo potrdile njegove dolžitve, da se bo v javnosti pralo umazano perilo, in da se občinskim svetnikom še ne sanja, kaj vse »Slovenec« ve.
Tako je »Slovenec« obetal pred tožbo.
Sedaj pa, ko je prišlo do obravnave, sedaj, ko je imel priliko, dokazati svoje trditve in spraviti na danvse, karve, sedaj ješkofov list zlezel pod klop. Slovenec" se poskusit ni dokazati svoje trditve, „ Slovenec" se dokaza- resnice še nastopiti ni upal.
Zasliševanje prič.
Naznanjene so bile štiri priče. Zaslišanje teh prič je bil zahteval tožitelj dr. Tavčar, ki je po teh pričah hotel dokazati, da je njega žaleča notica prišla z vednostjo dr. Lampeta v list. Ker je pa dr. Lampe v preiskavi priznal, da je on sam spisal dotično notico, je dr. Triller izjavil, da ne zahteva zaslišanja teh prič. Na občno začudenje se je zagovornik dr. Po ček temu uprl in zahteval, naj se
; priče zaslišijo, dasi so bile povabljene, da se ž njimi dokaže, kar je Lampe mej tem priznal. Dr. Kušar je zahteval, ako se zaslišijo priče, naj se pokličeta obtoženca, čemur pa se je zopet dr. Poček protivil, češ, če bi obdolženca tudi stokrat resnico
i govorila, se jima ne sme toliko verjeti, kakor pričam. Dr. Kušar je pripomnil, da trdovratna hranitev obdolžencev, priti pred sodišče, kaže, da imata slabo vest. Kdor ima čisto vest, pride pred sodnika, le kdor ima slabo vest, se boji. če se pokličeta
(obdolženca, se morda pred sodiščem ne bosta upala tako lagati, kakor sta lagala
iv preiskavi.
Sodišče je sklenilo zaslišati priče: kanonika Kalana, profesorja Zupančiča,
»Slovencevega« sotrudnika Štefeta in vodjo tiskarne Bana.
Kanonik Kalan
je rekel, da ne hodi več v redakcijo »Slovenca« in da ne ve, kaj Lampe v uredništvu dela. Dejal je, da glavni urednik ne bere vsega. Ko je bil on urednik, je on sam dobival pisma. Kako je zdaj, ne ve. Glede napada na žensko .telovadno društvo pravi, da mu je Lampe rekel, kako smolo da ima, češ, ta spis da je proti njegovi volji prišel v list.
Dr. Kušar je opozoril, da na jedni strani pravi Lampe, kako smolo je imel s tem spisom, na drugi strani je pa »Slovenec«, potem, ko mu je bilo v »Narodu« zažugano s tožbo, priobčil izjavo, da je uredništvo dotični članek zavrglo. Če je urednik članek zavrgel, ga je na vsak način prej bral.
Dr. Triller je vprašal pričo, ali ni, ko je bil šefredakter, važne politične članke moral sam pisati ali jih vsaj citati.?
Kan. Kalan je odgovoril, da navadno je bilo tako, samo, če so poslanci kaj pisali, včasih ni čital.
Profesor Zupančič
je rekel, da prav ničesar ne ve o Lam-petovi nalogi pri »Slovencu«, češ, da z listom ni v nobeni zvezi. Pove, da je predsednik katoliškega tiskovnega društva in da to društvo podpira »Slovenca«, ker ta ob svojih dohodkih ne more izhajati, sicer pa da nima nič zveze z listom. Ker pa stanuje Lampe prav blizu njega, ve, da Lampeta včasih ni doma, včasih pa da čez dan doma klavir igra.
Priča Šiefe je povedal, da dr. Lampe ni tak šefra-dakter, ki vsako stvar bere, ker ima mnogo posla pri — »Dom in Svetu« in ga včasih po tri tedne ni doma. Sem in tje daje listu smer, včasih jo pa dajejo tudi drugi gospodje. Tudi pisma odpirajo razni gospodje, časih tudi priča.
Dr. Kušar: Vi ste v preiskavi rekli, da zamorete potrditi, da je članek o ženskem telovadnem društvu brez vednosti dr. Lampeta prišel v list, izpovedali ste pa tudi, da ste Lampeta drugi dan inter-pelirali, kako je tisti spis prišel v list. Zakaj ste njega interpelirali, če na drugi strani lahko potrdite, da je spis brez Lam-petove vednosti prišel v list?
Štefe pravi, da je tudi druge gospode vpraševal.
Dr. K uš ar: Ta odgovor se ne ujema. Če Vi rečete »jaz potrdim, da je članek prišel brez vednosti Lampeta v list» niste imeli vzroka ga drugi dan vprašati, kako je spis prišel v list.
Štefe pravi, da je mislil, da je v listu notica o novomeškem požaru. Mesto tiste notice pa da je izšel inkriminirani dopis.
Dr. K u š a m Kako je to, da dr. Lampe ne ve, kateri sluga je ta spis zanesel v tiskarno.
Štefe: Je več slug.
Dr. Kušar: Pa imena lahko poveste, da se jih zasliši.
Štefe jeclja, da ne ve imen.
Dr. Kušar: Lampe in Vi pravite, da je bil rokopis zavržen. Vi morate toraj vedeti, kdo ga je zavrgel.
Štefe pravi, da ne ve, kdo je rokopis zavrgel, ve pa, da je bil zavržen.
Svetnik P o 1 ec vpraša, če piše Lampe članke za »Slovenca«.
Štefe neče odgovarjati in lovi besede sem in tam. (Veselost mej poslušalci.)
Dr. Triller: Ali ni naloga šefre-dakterja, da važne članke ali sam spiše, ali jih pregleda.
Štefe pravi, da tega ne ve natančno.
Dr. Kušar: Ali veste, da je bilo v »Slovencu«, da je Lampe prevzel uredništvo?
Štefe: To je mogoče.
Dr. Kušar: V preiskavi ste pa rekli, da je res prevzel uredništvo. Torej odgovorite določno, ali je Lampe faktično prevzel uredništvo ali ne. Vaš odgovor bodi da ali ne. Vi ste prisegli, zdaj morate govoriti.
Štefe jeclja, da ne ve natanko, da je mogoče.
Dr. Kušar prosi, naj se zabeleži v zapisniku, da priča neče dati določnega odgovora.
Dr. Triller opomni, da Štefe še vedno ni odgovoril na vprašanje, če iz-
vršuje Lampe nalogo  šefredakterja, če
piše članke in jih bere ali ne.
Štefe zopet noče z barvo na dan in jeclja to in ono.
Dr. Triller: Povejte pod prisego, če piše in bere članke, ali če samo klavir igra. (Veselost).
Štefe: Piše in bere, pa ne zmerom.
Dr. P o č e k vpraša Štefeta : Ali se vi zmerom držite Lampetove suknje, ali pri njem obedujete, ali ž njim spite ? (Živahna veselost). — Ne ! Zato tudi ne morete vsega vedeti, kar se Vas vpraša.
Dr. Kušar: Da se verodostojnost pričo Štefeta postavi v pravo luč, vprašam : kako ste vi mogli 1. maja reči, da lahko potrdite, da je članek o Ženskem telovadnem društvu prišel brez vednosti dr. Lampeta v list? Če se vi ne držite noč in dan njegove suknje, tudi tega ne morete potrditi.
Dr. Triller vpraša pričo, če so napadi na župana Hribarja prišli z odo-brenjem dr. Lampeta v list.
Štefe zopet nekaj jeclja in postavlja besede, kakor bi hotel reči, da so ti napadi na župana prišli brez vednosti dr. Lampeta v list.
Dr. Kušar: Da boste natančno vedeli, Vam povem, da je dr. Lampe sam priznal, da so z njegovo vednostjo prišli v list. (Živahna veselost. Predsednik posvari občinstvo).
Priča Ban
pravi, da Lampeta zovejo šefredakterja, sicer pa da ničesar ne ve o njegovem delokrogu, ker je redakcija ločena od tiskarne, on pa rokopisov principijalno nikdar ne pogleda.
S tem je bilo zaslišanje prič, katerih nobena nič ne ve, končano.
Dr. Kušar je prosil, naj se iz aktov konstatira, da je dr. Lampe svoj čas hotel obravnavo preložiti in je pred ložil zdravniško spričevalo, da je bolan, vzlic bolezni pa je odpotoval. Vrh tega pa je prosil, da naj se delegira porotno sodišče na Dunaju za obravnavo o tej tožbi.
Predsednik Pajk je povedal, da je Lampe predložil svoj čas spričevalo dr. Gregoriča, da je bolan na jetrih in na želodcu in da mora za šest tednov na jug, ter da je kasacijski dvor odbil Lam-petovo prošnjo, naj se delegira dunajsko sodišče.
Sodni dvor je končno sklenil, da ne povabi obtoženca k obravnavi, na kar je predsednik zaključil obravnavo.
Danes se obravnava nadaljuje in sicer govore danes zastopniki obtožbe in zagovornik. Razprava bo še danes končana.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. decembra.
— Za vseučilišče v Ljubljani
so vložile potom mestnega magistrata peticije na ministrstvo še sledeče občine: Žilce pri Št. Vidu, ČezsočainTi-njan; dalje društvi: družba sv.Cirila in Metoda v Ljubljani, slovensko bralno društvo v Litiji ter učiteljska zbora deške in dekliške ljudske šole v ptujski okolici.
— Klerikalna zavrženost. Koncem novembra sta »Slovenec« in »Slov. List« presenetila javnost z velikim razkritjem. Obelodanila sta neki »načrt liberalnega navodila«, o katerem sta rekla, da sta ga po srečnem slučaju dobila v roke. Ta načrt se nam je zdel tako otročji, tako neumen, da se nam še vredno ni zdelo, ta klerikalni švindel le omeniti. Kdor ima količkaj soli v glavi, je moral v naprej vedeti, da je ta načrt od konca do kraja izmišljen. Seveda se pravi ljudem, ki s takimi sredstvi delujejo »š...« in se jim pljune v obraz, ali pri naših klerikalcih se sploh deluje s takimi sredstvi, z lažmi, z obrekovanji in s podtikanjem. Zdaj pa so jeli klerikalci ta izmišljeni načrt fruktificirati celo po shodih in sicer je s tem začel častivredni dr. Brejc. V očigled temu izjavljamo slovesno, da se napredna stranka ni nikdar bavila s kakim takim načrtom, da ga ni nikdar sestavljala, da je torej popolnoma izmišljen. Klerikalna stranka, oziroma škofovo glasilo vodoma laže, ko trdi, da je bil izdelan kak načrt. Opraviti imamo torej z jedno tistih du-
hovniških lopovščin, ki so provzro-čile, da je politikujoč duhovnik danes najbolj zaničevan človek v deželi. Doživeli smo podobnih stvarij že vse polno. Ravno danes se peča porotno sodišče zopet s celo vrsto takih zavijanj, laži j, podtikanj in obrekovanj. In potem se škof še Čudi, da so se udomačili izrazi kakor »farški 1 . . .« ali »laže kakor far« itd. itd. Obžalujemo iskreno, da v vsem, kar so doslej duhovniški listi pisali, ni prav ničesar, kar bi moglo služiti kot podlaga tožbi, tako da bi klerikalci imeli priliko, svoje trditve dokazati pred sodiščem. Seveda bi v tem slučaju zopet tako zlezli pod klop kakor pri današnji obravnavi, ko se dokaza resnice še nastopiti niso upali, dasi so to prej širokoustno obetali. Vzlic temu pa bo ta stvar prišla na razgovor. Primerni kraj za to bo de že ln i z bor. Tam bo imel dr. Brejc priliko, pokazati ta načrt, a če tega ne bo storil, postane ta načrt zanj ravno to, kar je za njegovega pajdaša dra. Šusteršiča postala — žlindra.
— Dezelnozborske volitve v Istri. Pri volitvah iz kmetskih občin dne 5. t. m. je bilo voljenih 7 Hrvatov, 1 Slovenec in 2 Italijana.
— Denarna in moralna kuga
V Bohinju. „Gorenjec" poroča: Neki star mož, po domače Tome, iz Studorja je imel hranilnično   knjižico   z   denarno vrednostjo 400 kron. Mož je zbolel in dal poklicati k sebi kapelana Oblaka, da bi ga pripravil na smrt in mu podelil sveto popotnico. A kapelami, kakor se pripoveduje, ni bilo toliko mar za bolnikovo  dušo,  kot  za njegovo hranil-nično knjižico. Prišel je k njemu baje dvakrat ter vselej zahteval, da naj mu izroči denarno knjižico, predno ga previdi; ali ker je ni dobil, je obakrat odšel, ne da bi potolažil bolnika v smrtnih težavah. Prišel je še v tretjič. Takrat pa je starček zaupil na kapelana: „Poberi se mi ven! Ako me nočeš ti prevideti, poklical bom druzega duhovnika. Hranilnične   knjižice pa tebi ne  dam, ker imam bolj potrebne svoje ljudi!" Nato je ka-pelan vendar odnehal in opravil pri bolniku svojo stanovsko dolžnost. To je stari Tome sam pripovedoval, in tudi njegovi sorodniki vedo povedati o tem dogodku. Tome pa je že mrtev, in ko bi se srednjevaškega kapelana vprašalo, kako se je prepiral in poganjal za hranilnično knjižico, bi najbrž ničesar ne hotel vedeti o tem. Pa taki so skoro vsi kramarski duhovniki sedanjega časa. Še sodišča ne morejo verjeti njihovim prisegam. O hranilničnem uradovanju kapelana Oblaka se Bohinju mnogo ne preveč pohvalnega pripoveduje; hranilnica je po kapelanu v tesni zvezi z bankerotnim konsumnim društvom, za zemljeknjižno varnost izposojil ni dovolj skrb-ljeno in kapelau se pri vsprcjemu denarja kaj rad zmoti.  Nekdo iz spodnje doline mu je izročil  več  stotakov za drugo osebo,  a ko je potem doma pogledal v novo hranilnično knjižico, je opazil, da je kapelan dvesto kron premalo zapisal vanjo. Hitro je šel naznanit to  zmoto kapelanu,  kateri mu je zatrjeval, da ni mogoče,  da bi se mu kaj takega pripetilo. Ko pa vlagatelj le ni odjcnjal, je kapelan začel preštevati hranilnični denar, med katerim je nazadnje res našel izgubljeni sto-tak!  Neka ženica pa je za nujno potrebo vzela iz hranilnice kapelana Oblaka majhen znesek  in kmalu potem ravno tisti znesek zopet vložila.   Kapelan je bil v hranilnično knjižico pravilno zapisal,  koliko denarja je bilo dvignjenega iz hranilnice, da je bil ta denar potem zopet vložen,  to pa je bil pozabil zapisati.   Zenica jo  morala iti prosit, da je popravil to napako!  S tem kapelanu Oblaku nočemo očitati nič hudega, ker zmoti se vsak lahko, vendar pa dvomimo,  da bi bili ti dve edini pomoti, kateri je zagrešil v svojem denarnem zavodu. Zato pa hudomušni Bohinjci trdijo,  da je denar pri njem blizu tako varen, kakor klobasa, ki bi se dala shraniti — mački!
— Koblar pred sodiščem. Dne 27. decembra se bo vršila jako zanimiva obravnava proti kranjskemu dekanu Antonu Koblar ju zastran hranilnične knjižice v približni vrednosti 5000 gld., glede katere trdi Koblar, da mu je bila »v dobre namene« darovana.
— Dvofakovo slavlje. »Slovensko umetniško društvo« proslavi jutri, v nedeljo, Dvofakovo 601etnico s koncertom, pri katerem sodelujejo prve operne moči in profesorji »Glasbene Matice«; g. ravnatelj Fr. Gerbič bo imel tudi kratko in jedrnato predavanje. Vspored
koncerta smo objavili včeraj. Vstop h koncertu, ki se vrši zvečer, v »Narodnem domu«, je vsakomur .dovoljen. Členi društva so vstopnine prosti. O Dvofäku prinašamo danes podlistek, na katerega še posebej opozarjamo.
— Repertoir slovenskege gledališča. Danes, v soboto, se igra drugič velezanimiva, svetovnoznana francoska gluma v treh dejanjih »Kontrolor spalnih vagonov«. V torek se vpri-zori prvič v sezoni Wagnerjeva opera »Tannhäuse r«. Drama študira Rosegger-jevo narodno igro »Na sod nji dan«.
— Splošno slovensko žensko društvo opozarja, da bo prirejalo nedeljske čaje vsako nedeljo, kadar bo de zevalo ali snežilo.
— Zabavni večer pevskega društva ,,Ljubljana", kateri se vrši jutri v areni »Narodnega doma«, se prične ob 7. uri zvečer in je vstop prost.
— V učitelje se zadira »Gorica« kar v vsaki številki, da bi jih strahovala ter jim škodovala. Seveda se zaletava v napredne učitelje, akoprav niso storili nič grajalnega ob minolih volitvah na Goriškem. Skrbno pa molči o svojih pristaših, klerikalnih učiteljih, ki so letali okoli kakor netopirji, ter jahali na ljudeh in jih priduševali. Po naukih klerikalizma seveda je to dovoljeno, in nobenemu se ne sme nič hudega zgoditi, akoprav je kdo radi volitev celo šolski pouk opustil. Klerikalci hočejo z vso silo škodovati naprednim učiteljem. »Soča piše: Rečemo le to, da ako ne bodo klerikalci mirovali, prereše-tamo goriško Slomškarijo tako korenito, da jim preide enkrat za vselej veselje, udrihati po drugih ter jim skušati škodovati.
— Pretep kapelanov. »Edinost* poroča: V neki zakristiji tržaški je med laškimi kapelani nastala malce preživahna — diskuzija. »Argumenti« so kar frčali po zakristiji in so bili jako — občutni! čim izvemo kaj podrobnosti, se povrnemo k tej živahni diskuziji med gospodo laškimi kapelani. Jeden teh gosodov je baje suspendiran. »Primorskemu listu« — naše čestitke!!
— Porotne obravnave v Mariboru so bile zadnjo soboto končane. Pri teh obravnavah ni bilo nič več in nit manj, kakor šest oseb obsojenih na vislice. Slučaji, radi katerih so bili dotični obsojeni, so taki, da se človeku kar lasje jezijo, ako čita dotična poročila. V prvem slučaji bil je obsojen mož, ker je ubil svojo ženo. V drugem slučaji obsojen je bil mož, ker je svojo ženo vrgel v vodo; v tretjem slučaji obsojen je bil tast, ker je v zvezi s svojo hčerjo in ob enem konkubino (!) ubil z gnojnimi vilami svojega zeta in moža navedene hčere ter mu prizadel 32 ran. V četrtem slučaji obsojen je bil gluhonem fant, ker je v zvezi s svojo materjo in sestro ustrelil moža poslednje, katerega so skupaj v kotlu skuhali in ostanke v gnoj zakopali. V petem slučaji obsojena je bila žena, koje mož se nahaja v norišnici, ker je svojega nezakonskega otroka vrgla v ribnik. V šestem slučaji obsojena na vislice pa je bila kočarska hči, katera je imela se svojo materjo istega ljubčka, ker je hotelasvoj telesni sad pregnati in ker seji to ni posrečr4o, je porojenega otroka s pomočjo svoje matere zadavila. Nihče ne more tajiti, da so to jako žalostni pojavi med našim slovenskim ljudstvom in vsak bode začuden vprašal po vzrokih, ki morejo naše obče poznato mirno, pridno in pošteno ljudstvo pripeljati do takih grozovitih činov. Kje tiči vzrok ? Glavni vzrok tiči pač v tem, da manjka našemu ljudstvu omike in izobrazbe. Kje bi si jo pa tudi pridobili ? Otroci hodijo le prisiljeni v šolo ter že komaj čakajo, da dosežejo 14. leto, da se rešijo šole. Po dokončani šoli ne dobijo otroci drugega berila v roke, kakor k večjemu kako molitveno knjižico. V cerkvi ne slišijo druzega, kakor strašenje s hudičem in peklenskim ognjem. Namesto, da bi po zimskih večerih čitali leposlove nravne in podučne knjige, molijo »rožni venec«  ali  pa  čitajo   »zgodbe svetega
SLJT Dalje v prilogi. ""g£J
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 282, dne 7. decembra 19QV
pisma« ali pa »Življenje vseh svetnikov«, kajti gospod fajmošter drugih knjig ne dovolijo. Leposlovnih, podučnih in vzgo-jevalnih knjig pa naše ljudstvo ne dobi v roke, ker nam manjka bralnih društev, katera so za naše ljudstvo neobhodno potrebna. Vsaka občina, vsaka vas morala bi imeti bralno društvo, v katerih bi pa seveda ne smel imeti duhovnik ničesar opraviti. Dajte torej ljudstvu potrebnega berila, dajte mu povsodi bralna društva in videli bodete, da se tako grozni dogodki, kakor so se prikazali pri zadnjih porotnih obravnavah v Mariboru, ne bodo več dogodili. —i
— Pripravljalni odbor obrtnega shoda v Ljubljani še jeden-krat apeluje na vse zunanje, zlasti pa tudi na v Ljubljani in v okolici stanujoče obrtnike ter na vse pismeno vabljene gospode državne in deželne poslance, občinske svetnike in iste trgovske in obrtne zbornice, da se tega važnega shoda, kateri se bode vršil jutri v nedeljo dne 8. t. m. popoludne ob 2 uri v veliki dvorani »Mestnega doma« gotovo udeleže. Obrtniki, dokažite z vašo navzočnostjo, da se zanimate za resno stvar, in da vam je ležeče na tem, da se odstranijo nedo-statki obrtnega reda ter da se ustavi obrtno delo v prisilni delavnici in kaznilnici ter da je nujna potreba, da se obrtniki organizirajo. Torej na svidenje v nedeljo pri obrtnem shodu v »Mestnem domu«.
— Vzorna policija nahaja se v Donaviču pri Ljubnem na Gornjem Štajerskem. Pred kratkim bila sta tamkaj Slovenca Anton Berginjec in Ivan Tratnik zaradi javnega nasilstva proti policiji aretovana ter sta se radi tega morala pred okrožnim sodiščem v Ljubnem zagovarjati. Pri obravnavi pokazalo se je, da ne spadata obtoženca, ampak dotična policaja, ki sta ju aretovala, na zatožno klop. Berginjec in Tratnik bila sta vsled tega oproščena, pač pa se je začela proti trem policajem preiskava po >j 381 k. z. Dne 3. t. m. vršila se je v tej zadevi pri okrajnem sodišču v Ljubnem obravnava, pri kateri sta priči Berginjec in Tratnik dokazala, da so V>erginjca že na potu k zaporu policaji suvali in pretepali, v zaporu gaje policaj Heschl suval sem in tje,mudalveč zaušnic^ ga vlačil za lase ter ga konečno z bikovco večkrat udaril. Vodja straže Grat tiščal mu je med tem usta. Drugo jutro prišlo je več policajev, med njimi tudi Graf in Polzer, v zaporno sobico, kjer so Berginjca zopet pretepavali. Zdravniško spričevalo potrjuje, da so rane. ki jih je dobil Berginjec, mu bile prizadete od policajev. Ker policaji sami deloma priznajo, da so Berginjca pretepavali, bili so obsojeni in sicer: policaj Heschl na osem dni, Graf in Polzer pa vsak na pet dni zapora. —- To so res krasne razmere in zanimivi dodatki k toliko hvalisani nemški kulturi.
— Poljudna predavanja. Prej-preteklo   nedeljo   pričeta poljudna predavanja so vzbudila opravičeno nado, da se bodo taista v Ljubljani udomačila, kakor so se udomačila v drugih mestih. Ta predavanja   so   namenjena v prvi   vrsti pri-prostemu ljudstvu in vsem slojem delavskega   stanu.   Saj   ravno   delavec mora ogromno večino svojega časa vporabiti v fizično delo, da preživi sebe in svojo družino; za izobrazbo  svojega duha v znanstvenem   oziru   mu   preostaja bore malo časa,  še  manj   pa denarja, da si nabavi znanstvenih   knjig,  ki so za delavca veliko  predrage.   Namen  poljudnih predavanj je,  tej nepriliki priti v okom s tem, da so se počela poljudna predavanja, kjer se   bodo   razmotrivala   z   živo besedo v priprosti  obliki  vprašanja  iz vseh delov človeške  vede, važna ne le samo za iz-omiko duha,  ampak še bolj za praktično življenje.   Zgodovina,   modroslovje, medicina,  elektrotehnika  itd. bodo našle predavateljev, ki  bodo željnim poslušalcem razmotrivali   v   umljivi   besedi dotične snovi. Nikdo naj bi jednega teh predavanj ne zamudil, saj  so ustanovljena z odkritim srcem in blagim namenom. Meščanstvo ljubljansko naj podpira taista s tem, da se  samo  udeležuje kolikor mogoče obilno teh predavanj ter tako širi zanimanje   vsestransko.   Ta   predavanja so
važna tudi iz narodnostnega stališča; saj smo ravno v času, ko zahtevamo slovensko vseučilišče. Komur je za duševno povzdigo našega naroda, komur je ležeče na tem, da se povzdigne do najvišje izobrazbe naše ljudstvo, ta naj po svoji moči pomore, da se doseže ta smoter. Javna poljudna predavanja imajo ta smo ter, naj dobijo trdna tla v Ljubljani ! Vprihodnjo nedeljo se bode vršilo ob Vili uri dopoludne v mali dvorani »Mestnega doma« drugo javno predavanje. Predavala bosta gospoda med. dr. ja O. Krajec in A. Praunseis o predmetu: »Človeško telo, kako je sestavljeno, razkazano s preparati, modeli in podobami.« Predavanje, samo ob sebi zanimivo, je važno tem bolj, ker bode sledila še cela vrsta medicinskih predavanj, katera bodo lahko umljiva, zanimiva in važna vsem, ki so si v tem predavanji zadobili pojem o sestavu človeškega telesa.
— Umrl je včeraj popoludne v Sp. Šiški državno-železnični uradnik g. Srečko Stupar. Pokojni služboval je mnogo let kot blagajnik na tukajšnjem državnem kolodvoru in v Kranju ter kot postaje-načelnik v Podnartu in v Lescah. V zadnjem času, službujoč kot načelnik postaje < Htakrincr na Dunaju, pričel je bolehati in prihitel je pred nekaj tedni v rojstni svoj kraj zdravit se, kjer ga je dohitela neizprosna smrt. Blagi pokojnik bil je med znanci in kolegi jako priljubljen. N. v. m. p.!
— Realko v Idriji je nadzoroval 2. in 3. t. ni. deželni šolski nadzornik Peter Končnik.
— Mariborski Slovenci nameravajo prirediti v najbližjem času shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani.
— Iz Šoštanja se nam piše: Ob-javljenje občin in društev, ki so vložili peticije za vseučilišče v Ljubljani, nas je napotilo naznaniti, da je že dne 12 novembra (toraj začetkom) sklenil naš občinski odbor, vložiti peticijo na državni zbor; peticija se je še isti dan uposlala gospodu poslancu dr. Ploju, s prošnjo, da jo na primernem mestu vloži. Istotako je vložil v istem času okrajni odbor okraja Šoštanj peticijo na državni zbor.
— Breška čitalnica. Sinoči ie prinesel »Slovenec« vest, da se je čitalnica v Brežicah s 1. decembrom prostovoljno razdružila. Odbor nam je danes brzojavno sporočil, da je dotična »Slo-venčeva« notica grda laž.
— Umrl je v Ostrožnem pri Celju pretekli mesec obče priljubljeni, vedno veseli in šaljivi Franc Som. Bil je rajni vzor pravega slovenskega kmeta.
— Nova šola se je slovesno odprla na Stari cesti v ljutomerski župniji. S to šolo ima ljutomerska župnija 20 razredov. V trgu ima Franc Jožefova šola deška 4, dekliška 4 razreda, realka 1 razred, nemška šola 3 razrede. Na Cvenu trirazrednica. ravno tako v Gezanjevcih trirazrednica in na Stari cesti dvorazred-nica. Na teh šolah poučuje 11 učiteljev, 7 učiteljic in dva kateheta. Učiteljske moči na Stari cesti se v kratkem nastavijo. Šolstvo v ljutomerski župniji se razvija.
— Ogenj je vpepelil 28. m m. posestnikoma A. Ferencu in N. Filipiču v Stari vesi vsa poslopja. Zgorelo je tudi nekaj živine.
— Javno nasilstvo. 26. m. m sta prišla kmetiška fanta Ivan Ašbi in Miha Dečman z drugimi fanti pozno zvečer h kramarici Antoniji Ručigaj v Mengšu ter sta zahtevala žganja. Radi kasne ure kramarica žganja ni hotela dati in je hišna vrata zaprla. Omenjena fanta sta razsula vrata in pobila okna.
— Slovenskega pevskega društva konjiškega redni letošnji občni zbor vrši se dne 22. decembra t. 1. ob 3. uri popoludne v čitalniških prostorih.
— Samomor. 2. t. m. popoludne so našli 501etnega kajžarja Matijo Šobra v njegovi hiši v Dobnem Dolu obešenega. Obesil se je radi denarne zadrege.
— Bora v Trstu. Včeraj popoludne je divjala v Trstu tako huda bora, da je pripravo za merjenje železniških vagonov razrušila. Priprava je enega delavca ubila, drugega pa težko ranila.
— Strajk v »Tehničnem zavodu" v Trstu. Predvčerajšnjim opo-ludne so delavci in mehanični asistenti
v »Tehničnem zavodu« stopili v "trajk, ker jim vodstvo zavoda ni uslišal o prošnje za povišanje dnevnega plačila.
— Izpred sodišča. Krščanska mamica, telečja mesarica na Sv. Petra predmestji, po domače Hrastarica, je bila tožena, da je pri velikanskem škandalu, ki ga ja minoli teden iz ljubosumnosti napravila svojemu »prijatelju«, katerega je vpričo otrok obkladala z najgršimi besedami, tega »prijatelja« po obrazu vsega razpraskala. Krščanska mamica je bila pri včerajšnji obravnavi oproščena, ker je opraskani prijatelj povedal, da je padel na neke butare in so ga te tako opraskale. «
— Porotne obravnave. Predvčerajšnjim vršila se je obravnava proti 21 let staremu kovaškemu pomočniku Petru Ahačiču iz Krope, kateri je bil obdolžen hudodelstva zažiga. Zažoral je tekom letošnjega poletja hiše in kovačnice Luke Hafnerja, Karola Pibrovca, Marije Globočnik, Jurija Megušarja in Neže Hro-vat. Peter Ahačič je bil obsojen na 20 let težke ječe. — Včeraj dopoludne bil je pri prvi obravnavi 16letni pastir Franc Mahne zaradi prestopka proti telesni varnosti obsojen na mesec dnij zapora, povrnitev stroškov in izplačilo odškodnine v znesku 100 kron. Pri drugi obravnavi je bila obsojena 541etna Katarina Malovrh na 15 mesecev težke ječe, ker je ukradla hranilnično knjižico z vlogo 2077 kron ter polovico vlogre zase porabila.
— Meščanski koncertni večer priredi »ljubljanska meščanska godba« danes, v soboto ob 8 uri zvečer v Hafnerjevi pivarni. Vstopnina 20 kr. za osebo.
— Stavbna in javna dela. Pretekli   teden  so  zunanji  delavci zapustili Ljubljano  in  odšli  domu.  Ta  odhod je signaliziral  konec stavbne  sezone, ki je stala   letos le par stopinj   nad normalo, saj se novih stavb ni zgradilo več kot šest in še  teb   večina le po delavskem stavbnem društvu.   Prihodnjo  pomlad se bo   stavbna   živahnost   centralizirala in koncentrirala na Dunajsko cesto,  kjer je dovelj  prostora za nove  zgradbe. — Zidarska dela so za letos končana in mej zimskimi   meseci   izvrševala  se  bodo v justičnem   poslopji   kakor  v  dež. dvorcu še zaostala dela: slikarska, mizarska, klju-čarska, kamnoseška in  pleskarska. Stop-njišče  v justični  palači  je  večinoma že dodelano v prvem in  drugem nadstropji, zdaj    preostaja   še   oprava   in okrasitev porotne dvorane ter ostalih uradnih dvoran in pisarn.  Kurjava in  razsvetljava   ste v obeh imenovanih palačah upeljani, in se bodeta mej zimskim časom tudi po potrebi uporabljali pri izvrševanji imenovanih del. Na ta način   bo  omogočena  uporaba ju-stične palače s 1. majem, ona deželnega dvorca pa s poletjem prihodnjega leta. — Razen  teh  poslopij   se je  stavbno delo vršilo tudi drugod, in so dotična poslopja že v rabi. Letos je bila potreba marsikaj preurediti pri  novi artilerijski vojašnici. Pri temeljih glavnih poslopij so se morala izvršiti razna   zidarska  dela,  deloma pa pomnožiti kanali na velikem  dvorišču in tik poslopij. Za časa dela nastanjen je bil del vojaštva v Trnovski  jezdarnici, zdaj pa je spet cel artilerijski polk v svoji vojašnici. — Desni hodniki Karlovske ceste so   tlakovani,   v   kratkem   ima   priti na vrsto leva fronta, a tudi Florijanske ulice so novega tlaka kričeče potrebne. Dekliška šola je dobila nov ploščast tlak ob svojih treh frontah.   Te  dni so pričeli polagati tlak pred Sinzlovo hišo na Sv. Petra cesti. Ob  podaljšani Miklošičevi  cesti  dala je tvrdka Kleinmayer & Bamberg postaviti ob   svojem   posestvu   žično   ograjo na kamenitem podstavku. Kanalizacijska dela pri justični palači in jubilejski ubožnici ob Japljevi cesti in Bohoričevih ulicah so dovršena. Justična palača dobi prihodnjo pomlad okrog celega poslopja mal ograjen park, sličen onemu pri deželnovladnej palači.  V   Prulah  je   Preskerjova enonad-stropna hiša dodelana in v uporabi, na Radeckega cesti pa Bahovčeva. Deželni dvorec dobi prihodnjo pomlad okolu poslopja   asfaltni   trotoar   in  uredil  se bo prostor pred  vestibulom,  na  kar se po stavijo   štirje   kandelabri   z električnimi svetilkami. Do prihodnje jeseni se odpre tudi že nova Peternelova ulica mej Go-spodskimi  in Vegovimi  ulicami.  — Na Marije Terezije  cesti (ob oglu ceste na Rudolfovo   železnico   tik protestantske
cerkve) podrli so koncem prejšnjega meseca leseno barako, da se ondotni prostor olepša. Olepšanje zasebnih hiš v mestu letos ni kaj prida napredovalo, in bi se dalo skoraj sumiti, da so take oguljene in umazane hiše njihovim gospodarjem povšeči. Pa jih je tudi na Mestnem trgu še ducat, katerim bi bilo treba ostrgati tisto cigansko barvo in dati jim modernejše lice! — V trnovski in šentjakobski cerkvi so upeljali letos Aurovo ozir. električno razsvetljavo, ki je pa napram notranjščini teh cerkva v jednem oziru premočna in — kvari utis ostale cerkvene razsvetljave, ki je videti le kot brleče pike, v drugem pa nerodno razdeljena. Isto velja tudi o frančiškanski cerkvi. — Razen domačih in tujih delavcev uporabljali so se letos pri stavbah tudi kaznjenci in prisiljenci.
— Samomor. Včeraj popoludne okolo pol 5. ure našla sta dva gospoda v Tivolskem parku v kotiču, kjer se križata cesti iz mesta, ležati na zemlji znak neznanega mladega človeka s strelno rano na prsih, poleg njega pa revolver. Gospoda sta brzo obvestila policijo, ki je poslala na lice mesta rešilni voz z zdravnikom. Leta je odredil, da se ga je prepeljalo v deželno bolnico, ker je še živel. Slučajno po izprehodu mimo prišedši duhovnik, je pristopil k nesrečnežu in molil nad njim. Pri samomorilcu se ni našlo ničesar, kar bi bilo omogočilo takoj dognati identiteto, in šele danes, ko je isti za nekoliko trenutkov prišel k zavesti, se ga je vprašalo kdo in odkod da je. Mogel je le povedati, da je Ivan Gabrovšek iz Logatca, in na to je spet padel v nezavest. Sedaj je že znano, da je samomorilec Ivan Gabrovšek, železniški uslužbenec v Št. Petru na Krasu. Rojen je leta 1877. v Gorenjem Logatcu, je absolviral gimnazijske študije z odliko, bil potem dve leti pravnik in eno leto prostovoljec pri 17. pešpolku v Celovcu, potem pa je vstopil v službo pri južni železnici, kjer je menda služil nad eno leto. V ponedeljek je napravil v Trstu z odliko izpit za železniškega uradnika in se takoj po izpitu odpeljal v Ljubljano svoje stare znance obiskat. Tukaj se je v veseli družbi zamudil do torka, dasi bi bil moral v torek zjutraj na svojem službenem mestu v Št. Petru nastopiti službo. Ko se je vrnil v Št. Peter, se mu je naznanilo, da je od službe suspendovan, ker se ni pravočasno vrnil na svoje mesto. V sredo se je vrnil spet v Ljubljano. Bil je zaradi odpusta iz službe ves obupan in v svoji obupanosti je prijel za revolver in si zagnal smrtonosno krogljo v prsi pod srce. Zdravniki izražajo upanje, da se ga ohrani pri življenju.
— Smrt šnopsarice.  Dne 2. t.
m. je na Glincah v hiši št. 19 stanujoča upokojena delavka tobačne tovarne Marija Pečnik, ko je vzdignila penzijo, si kupila pol litra špirita in osminko litra ruma in je vse to doma v sobi popila. To pa je bilo za znano šnopsarico le prehudo in našla je v žganju smrt. Ker je bilo dlje časa v njeni sobi proti navadi vse mirno in tiho, šli so stanovniki v hiši pogledat v njeno sobo in jo našli na tleh ležati še živo. toda umrla je kmalu potem in prepeljali so jo v mrtvašnico in obducirali. Sedaj pa je bila nastala govorica, da so ljudje še živo šnopsarico prenesli v mrtvašnico, kjer se je ponoči zbudila in je prišla nazaj domov. Ta govorica pa je nastala vsled tega, ker se v hiši, kjer je stanovala, pripoveduje, da hodi Pečnikarca ponoči strašit v hišo in so vse stranke v hiši v strahu.
— Šolska mladina. Danes dopoludne sta se v Šelenburgovih ulicah pretepavala dva učenca ljudske šole, in je jeden hotel drugemu kamen v glavo vreči, ker pa se je ta umaknil, je priletel kamen v izložbeno okno vrtnarja Alojzija Korzike in ubil 21'a m visoko in 1 m 20 cm široko šipo.
— Aretovanje. Policija je zaprla pekovskega pomočnila S. J., ki je svoji delodajalki kradel zemlje in jih potem prodajal vojakom.  Izročili so ga sodišču.
— Izgubljene reči. V »Zvezdi« je izgubil neki vajenec srebrno uro z dvema krovoma. Na jednem krovu je bila podoba konja.
— Zlato uro je našla kuharica Ana Čarmanova na Mestnem trgu.
* Ljubezenska tragedija. V
gozdu blizu PoŽuna so našli nedavno na drevesne veje obešenega, mrtvega 231etnega Karola Obcranerja in njegovo löletno ljubico Elizabeto Ziska z Dunaja. Zaljubila sta se drug v drugega, a ker jima stariši niso do volili, da bi se poročila, sta sklenila skupn umreti. 26. nov. je prišel Oberaner po svojo ljubico. Ker sc je že prej izrazil, da se hočeta oba usmrtiti, je hitela Elizabetina sestra Helena za njima ter ju je primorala, da sta šla ž njo k redar s t vb, ki pa ni hotelo Obcranerja preiskati, dasi je sestra njegove ljubice trdila, da ima sestrin ljubimec revolver pri sebi ter da hoče sestro Kliza beto in samega sebe usmrtiti. Od tedaj Helena ni več videla svoje sestre; 4. t. m. pa so šele našli Obcranerja in Zisko mrtvo v gozdu. Ovila sta si okrog vratu zanjki, ki sta bili pritrjeni na drevesne veje, ter sta se potem ustrelila. Dotični redarji seveda ne dobe nobenega — reda!
* Nečloveški oče. Pred sodiščem v Brnu se je vršila v četrtek in petek po rotna obravnava proti 51-letnemu dninarju An dreju Uherju, kateri je umoril svojega lastnega sina. Ulier je pijanec, ki je jako grdo ravnal s svojo ženo, katero je cesto branil pred moževimi surovosti nje 19-letni Josip. Ko je žena odpotovala 27. sept., je sklenil Uber, da se maščuje nad svojim sinom. Napadel ga je spečega s sekiro ter udrihal po njem vkljub gorečim prošnjam svoje 13-letne hčerke, naj pusti Josipa, ko je vendar njegov sin. Uber je smrtnonevarno ranil svojega sina, ki je umrl po preteku dvajsetih dni. Bar dni pred nje govo smrtjo ga je hotela sodniška komisija zasltšati, toda sin ni hotel pričati proti svojemu očetu. Morilec je pri obravnavi trdil, da ni nameraval umoriti sina, temveč, da ga je hotel samo nekoliko kaznovati. Uber je ob sojen na smrt na vešalih.
* Razpor v kraljevski hiši. Soprog kraljice Viljemine, princ Henrik je izgubil vso popularnost. Poroča se, da je princ v svoji pijanosti surovo razžalil kraljico in da je moral braniti kraljico komornik van Tente. Princ je imel z van Tenisom dvoboj, v katerem je bil komornik tako težko ranjen, da so ga morali operirati. Vsled tega škandala je kraljica prezgodaj porodila in bila težko bolna. Kraljica se bode morala bržčas ločiti od princa, ker zahteva to narod vedno glasnejše. Priučeve slike so izginile iz vseh izložeb in primerile so se že demonstracije proti princu.
* 7lleten morilec. Kakor smo svoj čas poročali, je sunil "lleten dninar Fran Novak iz vasi Dolaui na Češkem v vodo lOletno Ano Holaus iz osvete, ker je povedala starišem, da jo .starec vedno nadleguje in zalezuje. Ko je priplavala deklica na breg, jo je potisnil iznova v Veltavo ter jo držal tako dolgo pod vodo, da je umrla. Novak je bil obsojen te dni radi zavratnega umora na smrt na vešalih.
' Mož v ženski opravi. V Pilznu na kolodvoru je vzbujala nedavno občno pozornost ženska, ki je bila povsem moškega vedenja. In res je redarstvo dognalo, da je dotična ženska pravzaprav moški, ki je bil vpisan v krstni knjigi kakor Marija Carfiol, a je bil že od mladosti ženski odgojen. Mladenič je nosil svoje lase v dveh dolgih kitah. Ko je minilo zasliša vanje, so vtaknili »Marijo Carfiol« v moške obleke; prej pa so mu odrezali kiti. 19-letni Carfiol je služil v zadnjem času za služkinjo pri nekem posestniku. Revež nosi šele sedaj, ko ima že 19 let, svoje — prve hlače.
* Nevarni bonboni. Iz Moskve javljajo: Višji uradnik, ki se je vozil v Malahovko, se je seznanil na poti v ku-peju z dvema elegantnima damama; ponudili sta mu bonbone, a ko je uradnik bonbone snedel, je kmalu zaspal, mej tem pa sta izginili dami in ž njima tudi urad-nikova denarnica, zlata ura in verižica.
* Potovalec v zaboju. Kakor javljajo iz New Yorka, so našli na tovorni ladiji »Palatia«, ko so jo gasili, zaboj in v njem zabitega človeka, ki je bil vsled lakote in žeje onesvesčen. Dognalo se je, da je dotični človek neki Beck iz Budimpešte, ter da je prebil 17 dni v zaboju Imel je pač toliko denarja, da bi si kupil vozni listek iz Hamburga v New-York, a potem mu ni ostalo še 100 dolarjev, ki bi jih bil moral pokazati, da ga puste z ladije, zato je zlezel v zaboj. Radi slabega vremena je trajala vožnja 17 dni mesto 10, in tako je Becku zmanjkalo živeža, ki ga je vzel seboj.   Beck si je
hotel prislužiti v Ameriki kaj denarja, da bi se potem lehko oženil.
Književnost
— Schwentnerjeva knjigarna
izda za Božič sledeče knjižne novitete, ki izidejo sredi decembra: Ivan Cankar: Knjiga za lahkomiselne ljudi. — Fran Gerbic: Album slovenskih narodnih napevov, drugi zvezek. Leutemann-Pavlin: Zoologijski a 11 a n t. 24 koloriranih tabel z besedilom. — Krištof Š m i d: Roza Jelodvor s k a, poučna povest s 6 slikami v barvo-tisku in kolorirano sliko na karton, platnicah.
— Šubertovi spomini. Ravnokar je   izišel   v   založbi   češkega grafičnega društva »Unie« v Pragi prvi snopič dela »Moji spomini«, v katerem se prav živo in zanimivo popisuje spomina najvrednejši dnevi in umetniški  dogodljaji v Narodnem gledališču v prvih letih njegovega obstanka.   Avtor dela, Fr. Ad Šubert, ki je 17 let načeloval češkemu prvemu dramatičnemu zavodu, spominja se v istem najinteresantnejših pojavov duhovitih skladateljev in opernih kneginj dramatičnega umetništva v besedi in petju,  kakor tudi drugih oseb, katere so po svoji vnetosti za češko umetništvo stopile v solnčno do tiko   s   češkimi   umetniškimi težnjami, kakor sploh tudi kulturnimi — G. Verdi» P.  I.  Cajkovsky,   K.  Goldmark — stvaritelji svetoslavnih del, katera so in ostanejo v nedogledno bodočnost žlahtni sadeži  oper  vesoljnega  sveta,   torej tudi češkega   Narodnega   gledališča. Drama tične umetnice in  umetniki,   stoječi na najvišjih stopnjicah dramatičnega igrokaz-nega umetništva, kakor H. modrzejew-ska, B. C.'Coquelin, M. R&žičkova-Strozzio va; pevke E. T u r o 11 a, M. W i 1 etovä, M. Gorlenko-Dolinovä, kater so sijale po svojem neprispodobnem umet-ništvu v češkem zlatem hramu ob Vita vinem bregu ter so obajale tisoče in tisoče poslušalcev ; dalje kneginja Pavlina Metternich Sandor, častna preziden-tinja »Prve mejnarodne glasbene in gle-dališčne razstave« na Dunaji, na kateri so se odprla vrata češkim skladbam po izvrstni izvršitvi v celi svet, slednjič Adolf Baumann, ki se je pripravljal s Smetano vimi operami na potovanje po Evropi in Ameriki; vsi ti in veliko drugih so našli častno mesto v Šubertovih »Spominih«. Koliko je storil   vsak  ta  sijajen umetniški   pojav   za   češko   umetnost, kako so vplivali blagodejno na češko občinstvo
vse to stvarja vsebino dela, ki je tudi po zunanji obliki bogato okrašeno z umetniškimi slikami ter avtografijami vseh teh, o katerih pripoveduje. Vsekako velezani mivo berilo prijateljem češkega gledališča, katero prav radi in toplo priporočamo.
Telefonska in orzojavna poročila
Tolmin 7. decembra. Pri volitvi iz skupine trgov je dobil dr. Turna 100 glasov, T on ki i 32. Daljna Ajdovščina poslala je 17 junakov. Slava jim, slava naprednim trgom!
Sočan.
Dunaj 7. decembra. Po glasovanju radi nujnega predloga v zadevi ljub ljanske univerze so se slovanski poslanci z najostrejšimi klici obračali proti Poljakom. Posl. Povše je dejal: Slovenci so s svojimi telesi branili vašega Abrahamowicza pred nasil-stvom Vsenemcev, danes pa ste pokazali svojo hvaležnost!
Dunaj 7. decembra. Ostro nastopanje Čehov je povzročilo, da je vlada pogajanje s Cehi in Nemci pospešila. Vršilo se je že več konferenc, a vse so se bavile samo s formalitetami in z določanjem časa, kdaj se pogajanja začno oficialno. Vse vesti današnjih jutranjih listov so neavtorizirane.
Dunaj 7. decembra. Danes popoldne se je vršil ministrski svet ter je po njem povabljen posl. dr. Herold k ministrskemu predsedniku.
Praga 7. decembra. „När. Listy" pišejo silno ostro proti poljskemu klubu radi njegovega postopanja v zadevi ljubljanskega vseučilišča. Koliko vrešenj-skih afer bode še treba, predno se Poljaki spametujejo ? Zdi se, da so sedanji poljski poslanci nepoboljšljivi, zato pa
bi bilo najboljše, da pomete veter vso poljsko delegacijo kot kup smetij.
Bruselj 7 decembra. Iz Haaga poročajo: Potrjuje se, da se začno mi-rova pogajanja z Anglijo vršiti v kratkem
London 7. decembra. Vojni urad poroča, da je imela angleška armada v novembru sledeče izgube na bojišču: 18 častnikov in 143 mož ubitih, 46 častnikov in 389 mož ranjenih. Ujetniki niso navedeni. 58 mož je umrlo vsled ran, 77 se jih je izgubilo. Od začetka vojne doslej je padlo 18 348 angleških vojakov, med temi 893 častnikov
Washington 7. decembra. Zbornica zastopnikov je sprejel a zakon, ki določa vdovi umorjenega predsednika Mac Kinleya pokojnino 5000 dolarjev na leto. #
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In  Metoda. Gospod
Leonhard Del. Leuz, Razdrto, nabral na predlog F Kavčiča v veseli družbi, slaveč imendan mlade cesarice na Ubelskem 12 K 20 vin, — Strup pri Robavau v Šmartnem pri Litiji 4 K 42 vin. — Iz nabiralnikov v Lescah 7 K 65 vin. in gosp. Burja iz Bleda 1 K, koji svoti nam je izročil g. Šemrl iz Lesec — Skupaj 25 K 27 vin. — Živeli!
Odboru   ,,Dijaške   kuhinja   v   Kranju" so došli od 6. oktobra do 1. decembra sledeči darovi in prispevki; poslali oziroma darovali so: Jak. Strupi v Goričici 5 K, županstvo Kriz 8 K, županstvo na Bledu 20 K, Feri 2 K, dobljena stava 1 K, slovo n;» Joštu F. T. V. 3 K, po dr. Prevcu neimenovan 10 K, večernega omizja Prešernove vi-narne „pri Roži" v Ljubljani šaljiva licitacija košare pečenega kostanja s  košaro in vrečo vred po upravništvu .Gorenjca* št 42: 13  K 14 vin. po istem upravništvu nedeljsko omizje, dopoldanska in večerna družba v isti vinarni v poravnanje z dne 12. oktobra v  „Gorenjcu" naznanjenega človekoljubnega odpadka 52 K, profesorski kolegij za oktober 9 K, za november 9 in december 8 K, Pet. Majdič, pos valj  mlina v Jaršah 10 K, baron Leon Baillon 20 K, slov. bralno društvo v Železnikih 24 K, dr. Anton Arko v Škofjiloki 10 K, neimenovan 5 K, udeležniki svetovnozna-nega „Parapluie- Abenda" in dragi častilci rdeča marele pri Puščavniku v Kranju po upravništvu .Gorenjca" 30 K 29 vin , dekan Fr. Kumer v Stari Loki 10 K, vpokojeni župnik Lovro Križtofič v Hra8tji 10 K, nadalje župniki: Ignacij Fertin v Zasipu 5 K. V. Aljančič na Dobravi 5 K, Alojz Stare v Ljubljani h K, durakisti pri   P. Mayrju 2 K 40 vin., Matija Bobnar, župan in posestnik v Lahovičah .za prešce"1 t K 10 vin.; A. Z. v v dober namen 6 K, „star dolg" 1 K, pike 1 K, gospa Mar. Grasielli v Ljubljani mesto venca na krsto svoji umrli nečakinji Anici Krisperjevi v Kranju 20 K, gospa Emilija Žolgar iz Celja 20 K, Janez Sajovic, posestnik v Vel es,vem 5 K, dr Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani 5 K, dr. Avg. Mayr, okrožni zdravnik t Cerkljah 10 K, sodni adjuokt Al. Seliškar 10 K, slovo v Kamnigorici F. T. V. 5 K, za „presce" 2 K. neimenovan s Trstenika 2 K, neimenovan dobrotnik iz Idrije 1 K, za premalo plačano licenco J. M. 1 K, povodom licitacije pri Jahaču ob navzočnosti predragega gosta iz Idrije 28 K 20 vin.
Odbor se zahvaljuje najiskrenejše za poslane darove in prispevke ter prosi dosedanje podpornike in prijatelje revne mladine, naj izkažejo še večkrat dejanjski svojo ljubezen do ubogih dijakov, spominjajoč se „Dijaske kuhinje v Kranju'
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti uteftujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko ž^»nj«> in sol1', katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K I. 99. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (2-17)
40.000 kron znaša glavni dobitek loterije v korist ogrevalnim sobam. Opozarjamo svoje čit atelje, da se srečkanje vrši nepreklicno dnö 16. januvarja 1902.
Dobro doniare zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujiče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPSICI COMP, prvo mesto. Cena je nizka: K) h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na Klanem sidru.
Franc Jožefova
grenčica
(Franz Josef Kiinr»» aaaer)
je 2e nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste.
Dobiva se povsod. (1016—15)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. decembra : Ivan Meyer, tovarn, vodja, 96 let, Dunajska cesta št. 31, otrpnjenje srca.
Dne 3. decembra: Andrej Hrastnik, orglar, 67 let, Kladezne ulice št. 11, kap. — Reza Ložar, gostija, 70 let, Karolinška zemlja št. 23, ostarelost.
Dna 4 decembra: Ivan Kopecnij, davčni Praktikant, 19 let, Sredina št. 11, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 28 novembra: Helena Kavčič, črevljar-jeva vdova, 60 let, kap.
Dne 29 novembra: Ivana Vičič, posestni-kova žena, 42 let, srčna hiba. — Josip Zaje, hišni oskrbnik, 77 let. kap
Dne 1. decembra: Matija Založnik, črevljar. 61 let, otrpnenje srca.
D -e 2. decembra: Ivan Sterle, ubožec, 68 let, oteklina pljuč
Dne 3. decembra: Ana Kenk prodajalka, 65 let, baduha. — Ivan Friškovec, delavec, 61 let, otrpnjenje srca.
Dne 5. decembra: Mihael Travn, hlapec, 40 let, pljučnica. — Valentin ŠemerI, kajžar, 58 let, vsled raka. — Leopold Gavrik, umir. železniški uslužbenec. 87 let, ostarelost.
V hiralnici:
Dne 1. decembra: Marija Konda, usmiljenka, 28 let, jetika.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 1. do 7. dec. 1901.
K, h
Se dobiva povsod 1
neobhodno potrebna zobna Crdme
v*Tr*%r£~*Jc xrtttte čiste, ttelr im Nrave,
Goveje meso  I. kg ■     N- ■
. m. „
Telečje „ . . . , Prašičje m. sveže „ n prek. „ Koštrunovo meso ,
Maslo.......„
Surovo maslo . „ Mast prašičja. . „ Slanina sveža . „ „     prek. . . „
Salo........
Jajce.......„
Mleko, liter . . . „ Smetana sladka lit. „      kirila „
Med.......kg
Piščanec....... 1 40
Golob.....
Raca......
Zajec......
K h
* pšenična 100 kg 28 2i i '• "«   16 40
130
1 JO "o koruzna 1 — S ajdova lSOfFižol, liter
Grah, Leča, Kaša, Ričet, Pšenica Rž. . . 1 30 Ječmen. . .
0V68 ...
Ajda .... 9 Proso, belo nav. Koruza. . . Krompir . . Drva, trda. .
mehka . Seno .... 100 kg Slama . . .   „ „ Stelja. . . . 9
1 51
1 70 - 80
2 4( 1 -1 50
1 60 1 30
— 9
— 20
— 80
80
— 40
n    . 30-
.....— 30
.....—160
.....Hk
.....-2o
100 kg 191 — .    . 15
.      n 1321»
.    „ 16
.       . U n      n 16|-n      » 16-
. . 134« n    . 420
9|-
7h
6-
m'
Meteorologično poročilo.
VViln» nad morjem goo« m. 8r«1n)l tx»oxii Utk 7SA-0 čira
		Stanje	4 s*		lil
Dec.	Cas opazovanja	barometra v mm.	Tempe tura v	Vetrovi	Nebo    IZ
9. zvečer ; 742 6 — 2 7 al. svzhod
! 7. zjutraj |.2. po pol.
7431 742 4
8 0 brezvetr. 19 brezvetr.
jasno
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura male: —0 4°.
19°, nor-
Ounajska borza
dce 7. decembra 190U skupni državni dolg v notah       . . Bkapni državni dolg v srebrn   . . kvstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta i' .. . 3grska zlata renta 4% .   - . vgruka kronska renta 4\ ... \vstro-ogrske bančne delnice Kreditne delnice .
.   . 9905
.   . 9896
.   . 119 —
.   . 959')
. 118 76 »3 93
. 1603 -
.   . 6652 5
fjondon vista.......... 23935'
Nemški državni bankovci za 100 mark . 117" 15
JO mark              .   .             .   .   . 23 44
30 frankov   .  .  . 19 44
italijanski baor.nvc- .                        . 93 50
kr cekini 1131
Podpisani javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti svojega ljubljenega sina, oziroma brata in strijca, gospoda
Srečko Stupar
c. kr. oficijala državnih železnic
kateri je danes, dne 6. decembra ob polu 3. uri popoludne, previden s sv zakramenti, v 48. letu v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjcega bode v nedeljo, dne 8 t m., ob 3 uri popoludne iz hiše žalosti Spodnja Šiška št. 98 na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadusnice brale se bodo v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. i269U)
Spodnja Šiška, 6. decembra 1901.
Žalujoči ostali.
Pri kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
i
MNMM
alkalična kislina
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (25—6) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.
V Ljubljani se dobiva pri MihaeluAKastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Zlato žensko uro
želel bi pod roko kupiti proti primerni ceni hišni posestnik na Tržaški cesti št. 55. (266-3)
Prosim službe.
Bil sem več  let pri trgovini z
lesom ter imam dobra spričevala.
Ponudbe  prosim   pod  ,,služba" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2661—3)
Dobro ohranjen <2694)
klavir
se pG nizki ceni proda na Sv. Petra cesti št. 74.
Mesečna soba
čedno opravljena, na ulico, se išče za takoj ali za 1. januvar 1. 1902 za nekega gospoda.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „št. 1902". (2689 1)
Gostilna „Vospernig".
Jutri, v nedeljo, dne 8. decemb. 1.1.
Voncert
W meščanske godbe.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
K mnogobrojnemu obisku vabi naj-uljudneje z vsem epoštovanjem
J. Vospernig.
(2686)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-50)
Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko:
Fran Rojnik IJubljumi. Pred škofijo mt. **.
Lepo posestvo
ki se dobro rentuje, na Spod. Štajerskem 2 uri od Maribora, 120 oral njiv in travnikov, na ravnem ležeče, arondirano, v dobrem stanu, se zaradi bolehnosti pod zelo ugodnimi pogoji proda.
Pismena vprašanja je pošiljati naravnost na lastnika: (2619-2)
A. Gorgias
Gut Schneeweiss bei Pettau.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop h m a d iiesm ti*(ca. Poarttearjev tre-
Fotoplastična umetniška razstava I. vrste.
Ta teden od 8. decembra do 14. decembra 1.1.
Ekskurzija Agležev v Transvaal
radi burske vojske.
Te zanimive fotografije na steklu se prikazujejo v očarujoči plastiki in naravnosti, kakršnih celo slikarjev čopič ne more predočiti.
Otverjrno vnnk dan, tudi ob nedeljah in  prazniklli,  od  9. ure zjutraj do
O. ure zvečer. (2688)
Vstopnina za odrasle tO h, za otroke, dijake in vojake do narednika SO k.
laž a oni
ima vsakdo, kdor si kupi
voptičnem zavodu Jos. Goidstein-a
Poti Trančo (2671-2)
zrn žepno svetu Praktično božično darilo!
Vsakdo si lahko ogleda, ne da bi moral kupiti!
Žrebanje nepreklicno 16. januvarja 1902!	Glavni dobitek *™ 40.000 =*
S Böte za ogrevalne sobe t.c.äSym (Wärmestuben-Lose) Srečka ä, 1 krono                  v Ljubljani.	
(671-39)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno tn poštnine prosto v Nehwanen-Apotheke, Frankfurt m. .Tl.
Cenetovo posestvo
v Zagorji za Savo
86 bo
dne 16. t. m. ob 10. uri dopoludne
na lici mesta
prostovoljno prodajalo.
Kdor hoče kaj kupiti, naj pride ob določeni uri na lice mesta. (2650—2)
flrsalice.
vsakovrstne fine in priproste nože in škarje, gumi cevi in vse v to stroko spadajoče predmete
priporoča si. občinstvu po nizkih cenah 62 let obstoječa tvrdka
J*. ^Coffmann.
^2691-1)
Prekrasna božična darila.
Senzace!       Carine prosto! Senzace!
Prekosi vsako konkurenco.
Dopošlje se vsakomur rcarine prosto" 3 m robe, dobre, močne kakovosti, kompletna jesenska obleka za gospode, svetlo ali temno gladka, progasta ali karrirana za tako nizko ceno, kakor je tu še ni b>lo, za gld 230, kakor tudi 3 m težke česane volne < Kam gram) za popolno salonsko obleko za go»pode za gld. 3 70. Dalje za kompletni jesenski alt zimski prevlečnik dobro, zrahljano blago za ceno gld. H-30 Kse prosto carine.
Naša anonsa sloni na strogo reelni podlagi, o koje dobroti se labko vsakdo prepriča, riziko je popolnoma izključeno, ker se za neogajajoče drage volje denar vrne, ali se blago zameni Dobiva se po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje edino ori Jungwirthu, ekspedična trgovina. Krakov, pošlni predel št. 29 D. (2693)
Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbei
12. dec.   Statendam    2 OO popoldne. 19. dec.   Rijr dam        6*30 dopoldne. 9. jan.   Rotterdam     l-OO popoldne. 16. jan.   Amsterdam   530 popoldne.
Parnikl aa 2 vijaka 12.500 ton.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2211-9 Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K     „    { nišča III. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu
HONCEGNO
najmočnejša naravna, ar sen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—14)
Išče se zanesljiv, spreten
knjigovodja
ki je tudi popolnoma vešč slovenske korespondence. Prednost imajo oni, ki so že službovali v kaki večji trgovini z železnino. (2692—1) Potrebno opremljene ponudbe, iz katerih naj bode razvidna tudi zahteva plače, naj se pošiljajo pod naslovom »Paromlin« v Celje.
Ges. kr. aistrljski £j& državni železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhod li Ljubljane jui. kol. Proga čsz Trhli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztha) v Aussee, Solnograd, čez Klein-Beifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Se Iz th al v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod, v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoludne os»bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzua, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda , Budeievic, Solnograda, Linea, Steyra. Pariza, Geneve, Čuri ha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. - Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2ti m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, posleilnji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. Prihod v Ljubljano drž. kol. it ttht^^ Mesaci vlaki: Ob ti. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob ti. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru (1393)
l^j Naznamam,  da  sem   prevzel  od   .Narodne Tiskarne"   v  Ljnbl|ani v izključno
Ä razprodajo Jurčičeve zbrane spise, prtem letnike in posamezne te-V vllke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so iz le v *®" založbi ,,Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
mQ*  Joalpa Jurölöa zbrani spisi,  zvezek  I. do
KXI , broširan ä ti<! kr., elegantno vezan a, 1 gld. »Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI.,
Xbroširan ä 3 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 4 gld. 20 kr.; - letniki VII in VIII, broširan ä 4 gld., vezan v Bonačeve platnice
a 5 gld. 20 kr ;
letniki od IX. do XVIII., broširan ä 4 gld. 6<' kr., vezan v Bonačeve platnice  ä 5 gld.
20 kr.
Posamezne številke ,.Ljubljanskega Zvona *
po 4< kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan ä 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan ä 8 gld. 80 kr.
Zarnikovl zbrani aplsl. I. zvezek, broširan ä 6u kr.
Dr. Nevesekdo:  ,.4000".   Povest,  broš. a
50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. ä 20 kr.
Turgenj ev: Otoi ln sinovi. Roman, broširan ä 50 kr.
— Štiri novele, broš. ä 20 kr. Benes-Tfebizsky: Blodne  du«e. Roman,
broširan ä • 0 kr. L ef e b v r e : Paris v Ameriki, broširan ä 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo ln
naii časniki, broširano ä 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana ä 15 kr.
H a 1 e v y: Dnevnik, broširan ä 15 kr.
— Bazne  pripovedke,   broširane ä 40 kr.
— Dve povesti, broš. k 25 kr.
T h eu riet:   Und Ina.   Povest, broš. ä 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod ä 1 gld. Jurčič: Listki, broš. ä 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. ä 30 kr. Avstrijski  patrijot: „Parteiwesen der
Slaven", broširano a 5 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj
Hämo 30 kr.
OäS" Sprejemam tudi naročila na vse modne žuraale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
- Sdi"weiitner
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
s
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam ■ prevzetjem zastopa domsrr zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.9S8" Gradec, poste res tan te. (766—35)
Spreten mašinist
ki je izučen ključar in v električni stroki izurjen, išče službe. (2677—1) Ponudbe pod ..miaNinlMt S.6fc na
glavno pošto v Mariboru.
1f1fld°300 ?^lilIlaIjey &a m6SeC
I lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v I I g i I vseh krajih gotovo in pošteno brez ka-A^p^p pitala in rizike b prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gssse 8, Budapest. (2394—6)
Drsalke
v veliki izberi priporoča
Andr. Druškoviča nasled. Valentin Golob
trgovina z železnino
Mostni trg sto v. lO.
Zarjavele drsalke sprejema v svitlo ponikljanje. (2638—2)
posredovalnica stanovanj in
(2686»
Gospodske ulice št, 6
priporora ln namešča
službe iskajoče vsake vrste
za Ljubljano in druced, kakor: M'omie-t atme in odgojeealme moči za cele ali pol-dneve in ure, domače representantinje, pomagalke gos podi njatm , učitelfice za OtroSke vrtce, bone, prodajalke. Miš me, natakar i ee , kuharice, dekleta za vsako delo, komar mike, hišne hlapee, slmžab-mike, kočijo že, jahače itd. itd. Potnina tukaj, natančneje v pisarni.
!Važno!
za gostilničarje in vinotržce!
IVove patentovane
nategače (Weinheber)
Jako praktične prodaja
Julij 3(lein
(2673 -2)
trgovina s steklenino in porcelanom v Ljubljani.
ffepo predivo
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
ter
vsako množino suhih gob
knpu|<^ Mm za I tlraž|e
finlon 3(olenc
trgovec v Celji na Štajerskem.
fgkW Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. 2182 —ltti
Spreten, energičen
vodja
sprejme se v neki tovarni za slamnate klobuke.
Pogoji: izpričana delavnost v nakupu boljših žanrov (genres) in v fabrikaciji slamnatih klobukov za gospode in dame, kolikor mogoče tudi damskih klobukov iz klobučevine. (2696) Nastop najpozneje 1. majnika 1902, ponudbe s izpričevali in plačilnimi pogoji na D. Repe, Bled, Kranjsko do 18. dec. 1.1.
Čudovita novost!
325 komadov "za 1 gld. 95 kr-
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolijč iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih man&etnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 326 komadov s uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 96 kr. razpoSiljalnica
S. Kohano, Krakovo,
postno predalo 19,
(2679—1) Ako ne ugaja, se denar vrne.
592319
Radi  odpotovanja  proda so po jako nizki ceni (2664-3)
damsko kolo
Kje ? pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Jtihče
naj ne zamudi oglasiti se za prevzetje agent ure neke najstarejše menjalnice za prodajo postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk proti plačilu na obroke, -tajvlaja provizija, predplačilo, ozir. Mtalna plaea. Ponudbe pod „V. Z. 8497" na llaaaenateln «fr Vogler, Dunaj. (2634 —2)
Eckertova žlahtna kupa
(S«a.elxa.vLte) (871—19)
—dij etični
naravni liker
iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pri izletih vodi primešan Izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno doninrr tiredtitvo.
i_J       Ces. kralj, fifef dež. priv.
tovarna za likerje
A|MgtMe,
Veliki krah!
\>w-York in London nista prizanašala aiti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom.  amer. pat. srebrna zajemalnka za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za
mleko;
6 kom. ang. Viktoria eašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor.
49 komadov skupaj samo jcltl. G* O o.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to UntMiio garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za VMnko boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (2116—45)
Kksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Ounaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pofiilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpoSlje. t IkiIIiiI prašek za njo IO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček. Iz pohvalnih plueni.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. I>r. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Priznano naravna
istrska vina
pošiljata po nizki ceni (2010—25)
Rebec & Zalaznik, Pulj.
i i
S. Goldschmidt & sin
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenoillna «tedllna ojrnjtisea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsatu renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost p. .Bilja. <923— 32)
Najboljša uporaba
mleka!
Kar največ In najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju,
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
lu milijona tacih strojev v rabi!
Uravncjejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
♦ ■    Načrti   proračuni.   » ♦
(470)    Akcijska družba w
Alf a-Separatar
Dunaj, XVI. Ganglbanergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezp lačno.
Gostilna
v Škofji loki „pri Finfarju"
pri koji je ledenica za zalogo piva in stara kupčija z vinom na debelo ter hlev za voznike, se odda takoj v najem.
Natančneje se izve pri L. Lavrič-u w Škofji loki. (2651—3)
»«ruj
mvoJo it-no!
i mko rodbiuo u«;vMuej*.,'
Idioe   utivalnuiii   pUmi paMg, I ii.kr.-t,.,.   s. »o ria.  t mr.tr uunk.b (odprto 7o Tin.) goapa A !»«„,,„
BarUii S   W   930 UD-
'•"•trM"      ^mmWmm (1912-28)
Ljndevit Borovnik
pudkar v Borovljah (Ferlaeli) na
K o l*0 m14 <- «e t
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare «amokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. valnici in od mene preskuSene. (2692) "rani cenlirS s&stanj.
aaMMMMMMM
preskuse-- Ecstro-(48 >
■
š
3 S
e ■
•t
MM o
SUCHARD
G RAND PRIX
i Paris 1900.
- *
sc
it
e
pa
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (1751—4) Podpisanec priporoča svojo zalogo prlMtnegga dobro ohlezanegra
konjaka iz dolenjskih vin
v fiteklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih. priMtnih in Htarih
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na ter pellllkoVCa. užganl probek
A. I.        uivtsolier
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani.
'.Brinovec in slivovec v steklenicah!
f 1
P. n. gg. članom Matice Hrvatske.
čast mi je, da opozorim p. n. gg. poverjenike in člane »Matice Hrvatske«, da bodo knjige »Matičine« za leto 1901. kmalu gotove in da se iste okusno vezane morejo tudi to leto pri meni naročiti.
Vezi, kar sem jih to leto pripravil za »Matičine« knjige, so vrlo okusne in originalne, ter odgovarjajo vsem zahtevam moderne knjigovežke linosti.
Cene vezij „Mat činih" knjig:
1. Gjurašin: Ptice II.   .   .   .     1 K 40 h
2. Marulič: Judita   ....     1 » 40 »
3. Klaič : Krčki knezovi Fran-
kopani 1........ 1 » 40 »
4. Turgenjev: Pripoviesti. IV.
(Slav. knjiž. IX.)    .   .   .   .   — » 80 »
5. No«ak: Dva svijeta .       .   — » 60 »
G. Velikanovič: Otmica — » 60 » 7. Draženovič:   Povjest jed-
noga v enčanja.....— » 60 »
H. Kuzmanovič: Vitropir . . — » 60 » 9. V.T. B.: U malome svietu   — » 60 »
Skupno . . . 8.K — h Ker mi je si. odbor »Matice Hrvatske« tudi to leto poveril opremo »Matičinih« knjig, tedaj se vezane knjitre morejo £&F~ jedino pri meni naročiti ~^Mt in hočem jih jaz skupno z ostalimi knjigami odposlati p. n. gg. poverjenikom »Matice Hrvatske«.
Prosim najuljudneje tem potom p n. gg. člane, da mi čim prej izvoli poslati svojo cenjeno naročbo kakor tudi pripadajočo svoto po poštni nakaznici, ker inače mi ni mogoče efektuirati naročbo. V Zagrebu, meseca decembra 1901.
Ivan Schneider
Icn^igro-^ez „3>*£a.tice Hrvatske"
Frankopanska  ulica br. 4. UST 3,j:fir2_e jI
cvetlični med
iz čebelnjaka BabniUo«e«a  % Drutljah.
z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v sta klenicah po V«,      in 1 , kilo
Edmund Kavčič
trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice. (12—243.
J(ar Nemčija premore.
premore Avstrija tudi.
Brez carinskih troSkov in vi.soke voznine posiijam kakor iz Nemčije, za absolutno nekonkurenčno cene svoje garantirano brezhibne in na svetu najboljše fo n o g r*a f e za zasebnike, avtomate za restavracije, kavarne, javne lokale od 24 kron naprej v mesečnih I obrokih po 2 K in
več. Specijaliteta: Garantirano originalni valjarji, ki  jih  napravljam v lastnih  lokalih v izvirnih avstrijskih in slovenskih narečjih kakor tndi iz virna avstrijska vojaška godba. (26*3—1)
Prva avstrijska specljalna trgovina za fonografe
Leop. Kimping, Dunaj IX.. Währingerstrasse 22 n
En gros-oddelek, brez ulične izložbe.
' ..." .T-aLI
alanda
Ceylon-čaj
Je Jedrna!, aromadren, rimi.
Št. I v zavojčkih ä K -'20, K -'50, K l'25 Št.2„ „ „ „ -'24, -'60, n l'50 St 3 „    „      „   '32, „   '80, „ 2.
M cloblmn v vfeeh večjih m|iee«*rljMhlh ii s»\ Inuh. (2593—6) i Ti im mfi *m Hi mm m> m* ■* mm <fc ifl m* ma mt mm
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zalop
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih, cenah. 50
Lekarna #„pri orlu"
v Ljubljani. Jurč:čev trg1 št, 2
"4* priporoča:
Povsod znane „Dunajfike želodene
kapljlee", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
Bali.>-piidrr, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škat-ljica 30 h. I večja skatljica 50 h.
]?Ienthol-|iraMek za zobe. jako dober in neškodljiv, v plehastih skatijicah ä 60 h.
K temu JVlVnthol x«>bnn In unlna voda (tudi zoper zobobob, uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo Kanesl|ivo močna, elista kemična
sodovica in pokalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
Lastnik: 50
Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Blaž Jesenko
l0 ubij an a. Stari trg- št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
g* *tp ki>» JbciIr. |ISm cenuJi.
50
Mehanik issJöü
■■■vaiOTMni        stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni Btrojl po najnižjih eenah. Blelhle in v to stroko spadajoča popra-vila izvršuje dobro In eeno. 50 |V Vnanja naročila se točno izvrSö. "^mM
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah   l»s»«ac p mr fnm
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blag^ je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 50
razllenlh vrst za polovleo eene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
1192
27
Svet, razstava v Parizu 1900 „Grand Prix".    SvetoVnOZliani
ruski karavanski čaj
., ^ bratov
h^O K..CP0P0FF
1        > MOSKVA
c. kr. dvornih zalagateljev.
VarätT. znamka postavno zavarovana. NajfM6JŠ8 tltigi).
Pisarna:  Dunaj. VII 9, Hrelte(cu»Me ».
Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejših trgovinah v originalnih zavitkih    ?276 5)
Jani. znamka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP,
iz ltlrlitei'Jeve lekurne *
priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h , K 1*40 in K 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko ..sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. ( 622—2)
Ri.ehterje%» lelinrii» pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete ce«ta 5.
Mlad
trgovski pomočnik
vešč  v trgovini  s  špecerijskim blagom, išče službe. (2672—2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Proti
malokrvnosti
elez&ato vino
lekarnarja
G, Piccoli v Ljubljani
dvor. zalažmka Njeg. Svetosli paježe
ima v sebi QQkiat več žeieza
kakor drnga po reklami nezaslužno sloveča rnliatt-železcmta «Inn, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. III. (1368 —51)
Vsled tega n«J%«*rje jamstlvo za iztlnfiioMt tega vina pri muloJirvialli, nervoznih ali vsled bolezni oMlahelih OMeliaii, kakor tudi še posebno pri bledih, «labotnlli in boidiavih olro-rih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Vrtanja naročila proti povzetju.
se sprejme na stanovanje in hrano v Cospodskih ulicah št. 4,1. nadstr.
(na levo). (2612—2)
V celih vagonih po 100 meter-skih stoto v s Skal nudi
Brikets
vagon blizu 22000 kom. za 140 K.
Premog v koscih
za 32 kron
na vse železniške postaje, izvzemši one na progi Spodnji Dravograd-Celje, (2099—11)
Škalski rudokop za premog
Velenje (Juž. Štajersko.)
Ob ravni okrajni cesti, 8 minut od kolodvora dolenjske železnice stoječa
z novimi stroji, cirkularjem in stopami, se da ob novem letu 1902 v najem za več let. V 24 urah zreže se 120 desk.
Ponudbe sprejema lastnik grada Ma-laloka, z. p. Velikaloka, do 20. decembra t.  I., kjer se izvedo natančni pogoji.
I%Čt5tJlJ utolažijo preizkušeni in fino okusni (2344 6)   Kaiserjevi b
prsni bonboni.
9740
mm I    1 W    VMpell pl
iietimko overovljenih
ti jniiit-i za Kotov pri haMljii, hripst-vottti, liutarjjti in ziiMlizenJu. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnköczyju In v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S pl. Sladojevič.
Največja in najstarejša zaloga
■
Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in p^ijanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; bluso j«- doalo.
Priporočam svojo veliko izbero glasovirjev k nakupu in izposo-
jilu. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k ubi-ranju in k popravljanju glasovirjev.
S spoštovanjem (1954—14)
Feid. XDra.gra.tl3n.
ubiralec glasovirjev, zapriseženi ceaitelj c. kr. okrajne aodnije v LJubljani. Postajališče cestne železnice.    Florijanske ul&ce 50.    Postajališče cestne železnice.
ajboijše črnilo sveta!
Kdor hoče obutaio ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje mu ni o
Fernolendt čreveijsko črnilo
za svetla obutala samo (24—49
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se q ^r.   'f^H^   priv. p o vso d i.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Ounaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- |C Cf Vaminlanrlf" sti pazi naj se natančno na moje ime |C WW. aV CaVilWlCllUW.
Prave ruske
(2486-5) z znamko zvezda
se dobijo po nizki t?eni samo pri:
Ant. Krisper-ju in Vaso Petričic-u v Ljubljan
ita debelo i »a drobno
ter nadalje pri sledečih tvrdkah:
Idrija:   Valentin   Lapajne, Valentin Traven.
Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar-
telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško s Rupert Engelsberger.
Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij
Persche, M. Cescutti, K. Treo. Novo mesto:  Josip Medved, M.
BarborJö. Postojina: D. Do ničar. Radovljica: Leopold Fürsager, Fri-• derik Hcmann, Oton Homann. Škof ja* Loka: J. N. Koceli.
po jako nizki ceni
priporoča
(2627 —2)
^ pred škofijo 22.    pred škof
Stanje hranilnih vlog:
15 milijonov kron.
Rezervni zaklad
nad 300.000 kron.
iu
Mestna hranilni
na Mestnem trgu
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem.
(1856 -15)
KšŠT Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. ~%2Q
- -8» -2* £ 3S-
^ifejfe fAs gf? i$» žK' £€?
F.
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne dri. železnic uradnikov
Ljubljana, Seienburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvth havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSin cenah. Angleško, francosko in tuzeinsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nip> uradnikom pa za Lsdelavanje
talarjev in baratov. 50
i* r
trn
P
i*
iäriia za vsako prilika!
urar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih 4^/9F«jf cenah.
v Žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. 50 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
H4^e«4M IM     i #4ti4B
....... ..............g
Optični zavod
J. P. GOLDSTELN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila
ln vnanja naročila točno In ceno.
F0
♦ •
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
■■MU
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 50
i   suknenih ostankov.
L______J
1177y7TTTTTTTTTTTr7TTTTTTTTTTTTf*
06965^
Mladenič
ki je dovršil kranjsko kmetijsko šolo na Grmu z dobrim vspehom in je že skozi dve leti samostojno gospodaril, želi zaradi premenjenih razmer primerne službe. (2657—3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
i Odlikovan m kolajno na puri* k I ? razstavi leta lOOO.
Vse vrsto 21B93
tamburic
rcča tvrdka
. Stjepušin
v Sisku
na Unaiskem.
Ilustr. cenikj
■e poiilljnjo ■nt iHbievo IVhuLo.
Odlikovan m kolajno na »udu- | peštaiiski razstavi leta 1*SMJ. ~%
Ciril-* * *
$ten$l^i- * hladni * koledar *
2434-4)
v lični moderni obliki s podobo slovanskih blagovest-= nikov v barvah -
Ona Izvodu 14 1-4U,
po poŠti 20 vinarjev več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku
* Tiskarna *
* v Kamniku. *
i}*
Nogavice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke.avbice B      in klobučke
ima gotove kakor tudi po meri naprodaj Hämo (2656—3)
^nei Daring
strojno pletenje in konfekcija za otroke
nasproti „Narodne kavarne"
prej v Židovskih ulicah št. 8.
Posebno opozarjam svoje čestite odjemalce na moje nogavice lastnega izdelka, katere navzlic povišanih cen volne prodajam po s arih navadnih cenah.
Dobi
prodajalka
sprejme se takoj ali do 15. januvarja p. 1. v trgovino mešanega blaga.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«. (2641—3)
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
,kakor tudi (262Ö-3)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
4.
3 S5 -S it
5 *
- im
mm ,
- V
ZJ: Is
t:
3
H
Fotografi ene  r a z glcdnice   I it albumi ter   pisar n Iskc potrebščine.
Prikladna darila
!sa Božične praznike!
priporoča najbolje
trgovina z galanterijskim blagom in igračami —*s Pred škofijo št. 2 i*--
svojo največjo zalogo, ki je stalno razstavljena
v I. nadstropju. (2586- 3)
Pristne   Šentpetcpburskc   in umeri-canske jEaloše.
9 "J
9 J
3 2: s s
n s _s
P? i3
=£
» o -s
5«
j*
Pozor I        -f-  ff;  -f-   Pozoi I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejse
iowarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmöte:
*= iGFsl
Brlzgralniee najnovejše sestave, kakor h patentom proti znirz-
linl, s priredbo, da brizgalnica na one Rtranl Jemlje in mree '«odo :. iinivrrzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne nrizgalniee, vodonoae, eeealke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eei i iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, paae, aekl-rlre, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za neetj len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213-22; Cenike pcšlljaraa.© brezplačno I23. p>©št:raJLaa.e prosto.
Podružnica R.
v Zagrebu.
K sezoni
K sezoni i
2"c a. o
• S
■ n
Š5
> «b
o c
priporočam svojo bogato zalego pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na
všsT trocevne puške -»i
katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogo-brojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1596 -20)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
TVajtzvi'stnejäS, priznano najboljši
jekleni plugi nft \t%^in 4        siamorezm vtoi
hran p za travn'iie >n z;i msb,
Ul dlits členkaste in diagonalne,
krožčasti ali gladki jekleni poljski valji,
sejalni stroji „Agricola",
sečni stroji
za travo, deteljo in žito,
grablje za seno in žetev, obračala za seno,
Patentovani sušilni pristroji
za sadje, zelenjavo itd.
Stiskalnice za grozdje in sadje
kakor tudi za druge namene.
Mlini za sadje in grozdje.
Stroji za mečkanje grozdja
(Traubcnrebelmaschinen.\
z     Samjjsla v^a i
patentovane trtne brizgalnice za uničevanje grintovca In krvnih uši
I
s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom, z lahkim hodom, prihrani se kakih 4o°/0 moči.
Prenosne
štedilnokotlene peči.
Pa rilniki za ki a j o.
Najnovejše
čistilnice za žito.
Izbiralniki.
Strgra-la.
za. koruzo.
'Stiskalnice".";:
za roino gonitev, *»tcjeie ali prevozne.
niUfi"HlrVOf* s l»*'entovanim vrtilnim IVlfO Uli II V/C krožnim mazilnikom za go*
nitev z roko, vitlem (Kcploni) ali s paro,
Mlini za debelo moko. 3» Rezalnice za repo. = vitli (gepli) =
za vprego 1-6 vprežnih, živalij,
kakor tudi vse druge gospodarske Btroje izdelujejo in dobavljajo v najnovejši konstrukciji
Ph. Mayfarth čt. Go.
c. in kr. izključno pat. tovarna gospodarskih strojev, železolivnic,
parnih fnžin. (2282 - 6)
Ustanovljeno 1872.    Dunaj II/l Taborstrasse št. 71.    750 delavcev.
Nagrajena več kakor s 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah. Natančno kataloge in nebrojna priznalna pisma grat s.   Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Važno!
Za
Važno!
Qospodinje,trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f otocrraflčne aparate in po-trcl»išeine, klrurgična obveziia vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in sollj za kopel. 50
Ob las t v. konce s. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno 1.1, d.
Vnanja naročila izvrSuio u se točno in solidno.
Drogerija flnton KanC
Ljubljana, Selen'iurgove ulice A 3
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojov veliko zalogo raznovrstnih Milearsklh šepnila In atenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. I«00. Srebrna cilinder remontoar ura „ 4*—. Trgovina vseh optlenlh predmetov i očal« barometrov« termometrov, daljnogledov. Popravila m lsvrtajejo natančno ln i j&nutvom.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta IG
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 50 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Oblake po meri se po
najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
I
Prodaja na drobno in debalo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši faoone
priporočam p«
J. S. Benedikt
50
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
priporoča
Soklič.
S »? oousjj. pod JSrn   » • **
ED
j Dragotin Košak
$   zlatar »
Ljubljana, Prešernove ulice št. 5,
Velika /iilosii
razne zlatnine
Iti prittaiiov.
^SüJäS- Popravila in vsa v mojo
g stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrSe".
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otrok« J« vedno na Izbero.
Vsakeräna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 50
* Josip Reich ^
likanje snkna, barvanja in > kemična spiralnica ► Peljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 50 dela. [
Postrežba točna. — O ene nizke.
4r-^r v^r^t v        ^    w ^
Fran Heiter I
LJUBLJANA, Stavi trg &t. 1. !
5U Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnina prosti.
j)~>#O3M03flO3fl0 -Wo *o *a-#o>to *3 #0 'jO #3 flc >#o I
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kollzejske ulice itev. 16
(tt Trnove xaa.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna
POST »ode TSrfl
po najnižjih cenah. 50
Kupuje ia prodaj* staro vinsko posodo.
•        «a *a «a >«00#OoO° «oo«7 "S« *o *o        .$0 .»o
SJ«
Ign. Fasching-a vdove
50 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štc dilnih ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z Solto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami trii kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrse*.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|,0|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2893—49)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Razglas.
odda svojo
gostilno v »Narodnem domu" v Mariboru
(2676—1)
Natančne ponudbe v obsegu in poarojih najema pozvedeti je v pisarni gosp. dr. Jerneja Glancnika v ti ar i h oni.
Ravnateljstvo.
i« rbr rir rb. rhr rir rir rbr *i* rir ?b ?b rs/
primerno
za božična in novoletna darila!
Šolske potrebščine, papirnate izdelke in tiskovine, kakor: razglednice, papir za dopisovanje, knjige s slikami, spise za mladino, albume za razglednice, poezije in poštne znamke, molitvenike in zapisnike, kopirne in poslovne knjige, koledarje in podložke, dalje vizitnice in pismene glave, kuverte, račune, etikete, poročna naznanila itd. itd.
I z jco tu v IJ ti urno In ceno (2617—3)
akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem
3(arot 7111
v Ljubljani, na Kongresnem trgu.
3-
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten l"ortlandaceiiieiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gledä tlakovne in odporne trdote dale« nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2111-m Z= Dunaj, I., Maximilians t rasse 3. IZZZZZ
Ane Sinkovic-Sossove
v Ljubljani
dediči
-s
-s -s -i
-45.
si usojajo slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da obdržijo
trgovino na Mestnem trgu
ter priporočajo bogato zalogo tkanin in pletenin, perila, baržuna, pllša, svllenln, baržunastih in flanelastih bluz, najboljših modercev (chenllle), rut in robcev, čipk, pasov in trakov in sploh vseh stvari najrazličnejše vrste, ki spadajo v to stroko. (2570—3)
sv* T  T  T  T  T T  T  T  T  T  T  T  T  T  T  T  T T T  T  T T  T  T  T  T  T  T  T  T ^^v
PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX".
IVajvišje odlikovanje! Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili.
"*e /1860\ na
pristno m   /t.RA RM\ PodPlntu-
uRETEPByprn\
4k
ju © ^
0»
Vsak dan se izdela
v tovarni 4O.00O parov!
Samojedini krnit ruhen ti: Messtorf f, Behn & Co., Dunaj, I.
V Ijjubljani se dobivajo pri znanih tvrdkah: J. S. Benedikt. Erne«t Jrunlker, A. liu.ch, Henrik Hrnda, Iv. kordlk, Ant. E.eut*:eb, Kuri Keekna«el, Albert SeliUlIVr. F. 91. Sehmltt, Fran Kzantner itd.       (2608 - 5)
M'
m
®i®i®i®
®l®l©l©l©l®
Ugodna prilika, božična . novoletna darila.
j^;        Manufakturno blago, blago za damska oblačila, blago za obleke za gospode in dečke, pristno ^ platno, barhenti, garniture za postelje, srajce, ovratniki, manšete, krayate, modrci, predpasniki, na stotine bluz itd. itd. se kupi zanesljivo in <#no v novoustanovljeni trgovini manufakturnega blaga
Miroslav Robič
KS __■___ätmm_■■__■_      u _ h__■__
••pri sv. Cirilu in Metodu
Pogačarjev  tffg,   joresj Klauer=j
^ m*^^*** *^m^^m\ mmwmnm\ mmmmmm, gß
lokale
m
(2687—1)
Alojsij Sraeu
Prodaja in razposojevalnica glasovirjev in harmonijev.
Sv. Petra cesta 6. Z^ULloljsir^a, Sv. Petra cesta 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Zastop dvorne tvrdke brattv Stingl na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: »Glasbena Matica" ter „Filharmonicno društvo" (2231-9. v Ljubljani.
Lastna dolalnlca ca popravljanje.
J* O
"3
M
3
«4
0)
Za Božič Hi
najprimernejša darila I
vsake vrste pletenin in tkanin, kakor: nogavice, jopiče, otroške obleke.
priporoča
Dragotin Hribar
spodnja krila »d. itd. Selenburgove ulice štev. 3.
s* •
Zasebna plesna šola
v veliki dvorani hotela pri „Malicu".
XaNrbni terafnl p«ub In >aja za goipode In damr vsak torek in petek ob polu 8. uri zvečer. ZaMebni t er »J z t* otrobe ln mladeniče Iz boljših rodbin vsak petek od 5 do 7 ure zveCer.
V ponedeljek, 9 decembra se prične nov #«peeijnlen teraj za pouk v plevu mamo za dekllee od 6. do 8. ure zvečer.
Posebne ure daje se ves dan. Pouk v plesu za privatne družbe, klube, privatne hiše v vseh starinskih in modernih plesih po lehki in hitro umljivi metodi.
Zglasuje in vpisuje se vsak dan od 11^ do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne v hotela ..pri Slonu4*, toba it.
Z velespoštovanjem
2682)
plenili učitelj.
Uelika prodaja
do dne 24. deeembra 1901.
Paletote za dame, jope. ovratnike, plašče, obleke za gospode in dečke, zimske suknje, haveloke, športne suknje itd. itd.
prodajam \r istimi za čuda nizko ceno.
Imam vselej le »veze in moderno lilajc«>. prevzemam naroella po meri. katera se izvršujejo na Dunaju uruo ter so jako rino in moderno izgo-tovljena in pošiljam blajco na Izbero brez poštnega povzetja na vse strani.
Franja Meršol jBgi
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-25, Monogrami ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
1
o Tt -* P»
<|
CD >~
cu w mT £
s 13
Velika zaloga (101&3)
Styria-Jranco-
.PüCH/p"—^STTRßf     hoffer sinov
skih Peugeot-, jflftrM Pneumatik
Austna-koles.irr :iSx1^ jässssss:
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fx»* Guden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
K? f ß
S Ig
££. IM 5T IQ
Z velespoštovanjem
(2662-3)
Oroslav gernatovič
„Anglesko skladišče oblek
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št 3.
13 ^^^^^^^^^^^^^g^^^^^^^^^^^^^^^^^CTg^S G
I
I
-f&S| Založena 1847. fä- Zaiožena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani
iM      Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
t|j Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št, 8-10
Kpj priporoča po najnižji ceni:
ijto oprave za spalne sobe, oprave za jedilne M sobe, oprave za salone, žimnate mora droce, modroce na peresih, otroške ga     vozičke, zastore, preproge itd.
prodaja -»j
v zvezi z
m
■m m
m
m M
M m
C/D
božično razstavo
praktičnih potrebščin, kakor: perila za gospode in dame. predpasnikov, spodnjih kril, modercev, nogavic, rokavic, telovnikov za dame. gledaliških avb, boa iz svile in peres, echarpes, pahljač, Ball-enirče, čipk Jabotes. Jischu, parfumerij, Redicul, kravat za gospode, manšetnih gumbov, varovalcev ovratnikov, dalje tudi
bogata zaloga vsakovrstne kožuhovine
tvrdke
tjubljana Stari trg št. h.
tvrdke
S.Senedik
£jubljana Stari trg št. 6.
p33T use izredno znižano.
Cene so razvidne.       t2684)       Kupovanje neprisiljeno.
CO
p m
«f
m c-
ß
C
C*
*
C
C-
§-
ß ß ß ß
C
C
C
ß
ß
ß
ß
ß €
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 111
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.