Posamezna številka 6 vinarjev.
Siev. 72. izven Ljubljane 8 vin.	у LjtlDIM V pelek, 29. HlfllTfl 1912.
= Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejemati mesečno K 1*70
===== Inseratl:--
Enostolpna petitvrsta(72mm): ia enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mrm) 30 vinarjev.
vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
iss- Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/Ш. Bokoplsl se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. -sen Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškegatelefona«. 188.
Današnja številka obsega 4 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«.
Vodee ceste.
Dunaj, 28. sušca.
Vprašanje vodnih cest je tudi v Avstriji že nad sto let staro. 2e v dobi absolutizma so se mnogi državniki in veščaki temeljito bavili s tem za narodno gospodarstvo velevažnim vprašanjem. Brez najmanjšega dvoma so kanali najcenejše prometno sredstvo, ako zgradbeni stroški niso razmerno previsoki. Četudi letni redni dohodki ne pokrivajo popolnoma obrestovanja in amortizacije za investirano glavnico, morejo posredno v toliki meri pospeševati razvoj poljedelstva, industrije, obrti in trgovine, da je glavnica plodo-nosno naložena. To kažejo izkušnje na Pruskem, Nizozemskem in Francoskem.
Taki kanali pa so mogoči in priporočljivi v ravninah s plovnimi rekami, koder potrebni prekopi niso predragi in so tudi dani pogoji za razvoj raznih panog narodnega gospodarstva. Vsi taki pogoji pa niso dani za kanale, ki naj bi se po vladnem načrtu zgradili do konca leta 1927 v Galiciji, Šleziji, na Moravskem in Češkem .Zato smo vedno trdili, da je vladni načrt iz leta 1901 v celoti prenagljen, površen, preobširen in predrag. Tega prepričanja je skoraj gotovo večina poslancev, v prvi vrsti pa zastopniki planinskih in južnih dežel. Te dežele ne bodo imele prav nobenih koristi od kanalov, pač pa bodo morale tudi plačevati za zgradbe in poznejše vzdrževanje vodnih cest. Ko bi stroški za kanale znašali 50 ali tudi 100 milijonov, bi se prav nič ne vznemirjali in pomišljali. Tako malenkostni nismo in ne smemo biti, da bi za vsako železnico, šolo ali cesto v severnih kronovinah zahtevali odškodnino za južne pokrajine. Isto velja v nasprotnih slučajih. Toda nameravani kanali bodo požrli svote, ki danes še znane niso in bi se mogle uporabiti za potrebtfiejše in koristnejše namene.
V politiki pa ne odločujejo vedno stvarni razlogi in nesebični nagibi; merodajni in odločujoči so večinoma taktični oziri in politični smotri. In avstrijski parlament je v tem oziru spe-cialiteta brez primere in brez tekmeca. Poslanska zbornica jo razcepljena v razne narodne, politične in socialne stranke, katerih težnje in zahteve si v najvažnejših vprašanjih nasprotujejo.
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
XVI.
Ustavili so sc na koncu mesta, v hiši, ki je bila poprej last bogatega laškega kupca, po njegovem umoru ob času napada na mesto jc pa postala Tadhilova posest. Emirjeve žene so sc z. veliko prijaznostjo zavzelo za malo Nelko, ki je bila komaj še živa od utrujenosti in, dasiravno jc bilo v celem Hartumu veliko pomanjkanju živil, vendar so našle za malo »džanem« nekaj posušenih dateljev in malo riža z medom, nato so jo pa nesle v prvo nadstropje in položile spat. Stanko, ki je prenočeval med velblodi in konji na dvorišču, se jc moral zadovoljiti edino s suharom, imel pa je dovolj vode, kajti vodnjak na vrtu po čudnem slučaju ni bil uničen. Dasiravno je bil silno zmučen, vendar dolgo ni mogel zaspati, od začetka vsled škorpijonov, ki
* 2
Tudi v posameznih strankah in zvezah se križajo večkrat razne struje. Šolski vzgledi so poljski in češki klub ter nemško-narodna zveza. Delovanje avstrijskega parlamenta je torej mogoče le potom kompromisov med strankami in dogovorov od slučaja do slučaja.
In ravno sedaj jc avstrijski parlament zopet v kritičnem trenotku. Vsi poljski poslanci, ki se sicer ločijo v petero strank, zahtevajo soglasno, da vlada izpolni obljubo iz leta 1901.-In ta obljuba je celo vzakonjena. Ta zakon je bil siccr Korberjeva kravja kupčija, ki pa ne moti Poljakov. Ker pa bode velik del kanalov zgrajenih tudi na češkem ozemlju in ker je politična zveza med Čehi in Poljaki najnaravnejša, zato češki poslanci z vso odločnostjo podpirajo to poljsko zahtevo. V nemškona-rodni zvezi se siccr velika večina članov upira zgradbi kanalov, ker njihovim volivnim okrajem ne bodo dona-šali koristi. V zvezi so bili hudi boji med desnim in levim krilom. Zveza je že bila v nevarnosti, da razpade. Danes so se pobotali, Wolf in Pacher sta bila zopet slovesno umeščena v načel-stvu in glede kanalov bode odločevalo glasovanje šele po 16. aprilu. Dotlej bode poteklo še mnogo Donave v Črno morje in morda tudi končana spravna pogajanja med Čehi in Nemci. Tedaj se tudi odloči usoda sedanje uradniško vlade. In to je za voditelje nernškona-rodne zveze sedaj važnejše vprašanje, nego vodne ceste. Ko se bodo delili ministrski portfelji, bodo zopet nemški poslanci hoteli dobiti najbogatejši plen. In to je merodajno za nemški »blok«, da sc ne bode do skrajnosti upiral kanalom in pretrgal starega prijateljstva s Poljaki. In ker bodo socialni demokratje brez dvoma glasovali za kanale, morejo Poljaki žc danes piti na račun kanalov.
Tako si tudi razlagamo današnji beg poljskega kluba iz zbornice, ko je bilo treba glasovati za nujni pi-edlog češkega poslanca dr. Кбгпегја. Ta predlog, ki je naperjen proti pravosodnemu ministru dr. Hochenburgerju, jo bil vložen že meseca novembra in sc glasi:
»Pravosodnemu ministru se naroča: 1. Prazna sodniška mesta 8. in 9. činovnega razreda na Češkem naj takoj podeli »ad personam« ali »extra statuni« imenovanim sodnikom; tako izpraznjena mesta pa naj dobe drugi prosilci po službenih letih. 2. Vsi češki sodniki in avskultanti, ki so bili zapostavljeni, morajo takoj priti v višji razred. 3. Pri vsakem bodočem ime-
so neprenehoma prihajali na plahto, na kateri je ležal, pozneje pa vsled strašne skrbi, da ga bodo ločili od Ncl-ke in ne bo mogel zanjo skrbeti. Menda je tudi Sabo mučila ista skrb, kajti neprenehoma jc vohal na okoli, včasih je pa pričel cviliti, da so sc vojaki jezili nanj. Stanko ga jc miril, kolikor je mogel, ker sc jc bal, da bi mu kaj ne naredili. K sreči je pa velikanski bri-tan vzbujal tako občudovanje samega emirja in vseh dervišev, da nikdo ni dvignil roke proti njemu.
Tudi Idris ni mogel spati. Od včerajšnjega dne sc je čutil nekoliko nezdravega, poleg tega mu je pogovor z Nux-el-Tadhilom prinesel veliko razočaranje in na prihodnjost je gledal, kakor skozi debelo zaveso. Bil je vesel, da pojdejo jutri v Obdurmau, ki je samo po belem Nilu ločen od Hartuma; imel jo upanje, da najde tam Smaina, toda dalje kaj? Med potjo se mu je predstavljalo vse veliko bolj jasno in lepo. Verjel je iz celega srca v preroka in srce ga je vleklo k njemu toliko bolj, ker sta oba istega rodu. Poleg tega jc bil kot vsak pravi Arabcc lakomen in poželjiv. Sanjal je, da ga bodo obsuli z zlatom ii* naredili najmanj za emirja; sanjal ic o vojnih pohodih proti
novanju sodnikov na Češkem mora veljati pravično načelo službene dobe.:<
Danes je govoril še predlagatelj dr. Korner. Med stvarnimi popravki nemškega poslanca Lipke in socialnega demokrata Seeligerja je nastal velik krik. Zmerjali so sc s psovkami, ki jih morda težko najdeš v Plcteršnikovem slovarju. Ni dosti manjkalo, da bi se ste«. pli. Za nujnost Kornerjevega predloga so vstali samo češki, jugoslovanski in rusinski poslanci ter češki socialni demokratje. Ker je za nujnost potrebna dvotretjinska večina, pride predlog v razpravo o sv. Nikoli. Češki radikalci so kričali: »Abzug Hochenburger!«, nemški poslanci so se posmehovali in ploskali, Poljaki pa zabavali v restavraciji in na hodnikih. To pa ne bode motilo mešetarjev za kulisami.
Kanali in južne dežele.
Danes popoldne med sejo so se zbrali mnogi poslanci iz dežel, ki ne bodo oblagodarjcne, pač pa obremenjene s kanali. Ker vse kaže, da kanalov skoraj ni mogoče zabraniti, hočejo in morajo zastopniki planinskih in južnih dežel že sedaj z vso silo pritiskati na vlado, da jim zagotovi primerne državne podpore za razne melioracije. Ako že mora vsa država prispevati za vodne ceste, zahteva pravičnost, da država ni mačeha južnim kronovinam. Ali je rav,no sedaj, ko so državne in deželne finance v največjem neredu, pravi čas za nove državne dolgove, to vprašanje ostane odprto. V Avstriji je že v navadi prislovica: Apres nous la deluge!
Poslanci so se torej sošli, da od vlade zahtevajo koline. Vitez P a n t z je prečital splošni program za nadaljnja pogajanja z vlado. Ta program smo že meseca svečana objavili v »Slovencu«. Pa nt z namreč navaja, da dobe Galicija, Šlezija, Moravska in Češka za kanale do leta 1925 nad 600 milijonov, vse drugo dežele pa komaj 100 milijonov. Poleg tega bodo severne kronovine deležne še rednega melioracijskega zaklada, ki se zviša na 12 milijonov. Ivo-nečno predlaga, naj vlada za južne dežele zagotovi potrebne zaklade za zgradbe in vzdrževanje melioracijskih del.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh je načeloma zagotovil primerne podpore deželam, ko bodo vse izdelale in predložile svoje zahteve, kakor sta že storili Štajerska in Koroška.
Dr. šusteršič pripomni, da kranjski dež. odbor v kratkem predloži svoj melioracijski program ter predlaga: 1. Vse južne dežele morajo v
I Turkom, o priborjenih mestih in ple-. nih. Sedaj se je pa na podlagi tega, kar je slišal od Tadhila, začel bati, da nc bi vsi njegovi čini zginili pz'ed veliko večjimi dogodki, kakor kaplja dežja v morju. »Morebiti,« mislil je z bridkostjo, »ne bo nikdo hotel niti poslušati, kaj sem storil, a Smain ne bo niti vedel, da sem mu pripeljal ta dva otroka.« Take misli so ga grizle neprestano. Jutrašnji dan bo razpršil ali potrdil njegove slutnje, torej ga je pričakoval nepotrpežljivo.
Ob šestih zjutraj jc izšlo solnce in začelo se je gibanje med derviši. Kmalu sc je prikazal 'i'adhil in jim je velel pripraviti se na pot. Rekel jim je, da pojdejo do hrodu peš poleg njegovega konja. Na Stankovo veliko radost je pripeljala Dinah iz prvega nadstropja Nelko, potem so šli po nasipu ob celem mestu (lo kraja, kjer so stali brodi, ki so prevažali čez reko. Naprej je jahal Tadliil na konju, Stanko je peljal Nelko za roko, za njimi so šli Idris, Gebhr in Ilamis s staro Dinah in s Sabo in trideset emirjevih vojakov. Ostali del karavane je ostal v Hartumu.
Stanko je gledal okoli in ni mogel razumeti, na kak način je padlo mesto, tako silno zavarovano, ia ki ie imelo
tem vprašanju solidarno postopati. 2. Pantzev splošni program bodi podlaga za nadaljne obravnave z vlado. 3. Izvoli naj se izmed državnih poslancev izvršilni odbor, ki bode nadaljeval obravnave. i. Razpošlje naj se poziv na vse deželne odbore južnih dežel, da hitro naznanijo svoje nadrobne programe melioracijskih del.
Te nasvete našega načelnika soi odobravali in priporočali štajerski poslanci dr. H o f m a n n , M a 1 i k in M a r k h 1, v imenu solnograških dr. S t o 1 z 1, v imenu koroških Doberi n ig, v imenu tirolskih Schraffl. Vsi štirje predlogi dr. Šusteršiča so bili soglasno sprejeti. V izvršilni odbor so bili izvoljeni: Baron F u c h s , dr. Š u * s t e r š i č in D o b c r<n i g v načelstvo, dalje poslanci Pantz in Korošec za Štajersko, Fon, Bugatto, Fink, Schraffl, Meier, Steinwender, Stolzl, Tonelli, llauser, Dinghofer, Pitacco, L a g i n j a, Rizzi, Ivčevič in D u -1 i b i č.
Jutri utegne seja trajati v pozno noč, da zbornica konča prvo branje o kanalih in reši še nekatere manjše predloge.
GOSPOSKA ZBORNICA
je v svoji seji dne 28. t. m. izročila komisiji predlog grofa Latourja, ki obsega določila, da se varujejo stavbni spomeniki. Nato se je pečala zbornica o zakonskem načrtu glede na službene pogodbe uslužbencev v poljedelskih in gozdarskih podjetjih in zakonski načrt v drugem in v tretjem branju rešila. —< Končno je še zbornica rešila postava glede na kužne bolezni.
KHUENOVA MISIJA IZJALOVLJENA.
V Budimpešti sodijo, da je Khuen svojo vlogo doigral. Košutovci glede na vprašanej rezervistov nočejo odnehati, Justhovi stranki gre pa za to, da se pred vsem splošna volilna pravica izvede. Khuen jc 27. t. m. na Dunaj odpotoval. Ker ga je spremljal baron Lu-dovik Lang, sodijo, da priporoči Khuen vladarju, da naj Lang postane njegov naslednik. Poleg Langa pa imenujejo kot bodoče može tudi dr. Wekcrla, Lu-kaesa in Kristoffyja.
ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
O priliki pogajanja italijanskih poslancev z vlado glede italijanskega fakultetnega vprašanja so je predlagalo od italijanske strani, naj se tržaški trgovski šoli priklopijo juridični kurzi. Absolventi teh kurzov bi se morali pod-
tako utrjeno lego med stokom belega in modrega Nila, ki je bilo torej od treh strani obvarovano z vodo in pristopno samo od juga. Pozneje je zvedel od krščanskih jetnikov, da je takrat voda zelo upadla in odgrnila široke peščene plasti, ki so olajšali pristop k zidom. Posadka jc zgubila upanje na pomoč, bila jc izčrpana in sestradana in ni mogla odbiti napada besne druhalL Mesto je bilo vzeto, prcbivalci pa po-klani. Sledovi bitke in napada so bili sedaj po preteku meseca še vidni povsod na obzidju, v mestu samem so pa ostale razvaline podrtih hiš, proti katerim se jc obrnila prva jeza zmagovalcev, a v zunanjem jarku je bilo polno trupel, katerih nikdo ni pokopal. Predno so stopili na brod, jih je naštel Stanko nad štirideset. .Vendar niso okuževali zraka, ker jih je sudansko solnce izsušilo, kakor hruške, vsa trupla so bila rumenkaste barve, kakor pergament, tako da ni bilo mogoče razločevali teles Evropejcev, Egipčanov in zamorcev. Med trupli so smukale množice kuščaric, ki so, ko so zagledale ljudi, hitro se skrile poti človeške ostanke, velikokrat v usta ali pa yied posušena rebra trupel.
(DaUfi.)
vreči v Gradcu izkušnjam. V krogih italijanskih poslancev menijo, da nudijo vladi in javnosti v slučaju, da se ta načrt i'calizira, dokaz, da je neopravičena bojazen, da bi se poostrilo irre-dentovsko gibanje, ako se ustanovi v Trstu italijanska pravna fakulteta. .Tu-ridični kurz i na tržaški trgovski visoki šoli naj bi bili podlaga bodoči italijanski juridični fakulteti v Trstu. Ta projekt pa za enkrat ni aktualen, ker so tridentski italijanski poslanci odklonili ta predlog svojih primorskih tovarišev z motivacijo, da je ta predlog sposoben zavleči ustanovitev italijan. fakultete ad calondas graccas. Tridentski poslanci so se izrekli za rešitev predloge, ki počiva v proračunskem odseku ter so tudi pripravljeni akceptirati Trident kot sedež italijanske pravne fakultete, ako bi ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju zadela na nepremagljive ovire. Kakor znano, so se svoječasno tirolski poslanci v nemški nacionalni zvezi izrekli proti ustanovitvi italijanske fakultete v kateremkoli kraju na Tirolskem in se je tudi nemško-nacionalna zveza pridružila sklepu nemških tirolskih poslancev.
KITAJSKE! ZMEDE.
Kitajski predsednik Juanšikaj dežele še ni pomiril. Neprestano dohajajo poročila o uporih in klanjih. Mesti Lančufu in Turfan sta sc vstašem pridružili. V Su;čavi sc je pa 500 vojakov uprlo, ki so plenili in požigali.
VOLITVE NA TURŠKEM.
Vsled volilne agitacijo je v mnogih krajih v okolici Soluna prišlo do krvavih izgredov. Prebivalstvo v Langozi je hotelo napasti okrajnega predstojnika, vsled česar je solunski vali odšel v Langozo z močno eskorto in večimi zdravniki. Ranjenih je v Langozi 10 do 15 oseb, devet pa so jih orožniki ustrelili
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Akcija laškega brodovja.
»Tribuna« poroča: Vojno brodovje, ki mu kontreadmiral Caon de Revel poveljuje, je te dni v pristanišče Bomba priplulo, kjer jc več parnikov zaplenilo. Lahi nameravajo otok Bomba zasesti in urediti za opirališčo ob nameravanih operacijah v Egejskem morju. Iz Bombe je proti egejskim otokom 1(3 do 18 laških vojnih laclij odplulo. Iz Soluna se pa poroča, da to brodovje plove proti dardanelskim otokom. V To-bruku je 50. laški pešpolk pripravljen, da odkoraka v Derno, po drugih poročilih pa Lahi pošljejo 30. pešpolk na egejske otoke, ko jih bodo laške bojne ladje bombardirale. Vsekakor je pričakovati važnih poročil z bojišča.
KRETO ZASEDEJO VELEVLASTI.
Angleži so Turke zagotovili, da Kreto vojaško zasedejo, če bodo moha-medanci napadeni. Rusi so pa že tisoč mož za Kreto pripravili, če bo potrebno, da se otok zasede. Turki so že Rusom za ta slučaj prehod skozi Darda-nele dovolili.
STAVKE RUDARJEV.
V Avstriji.
V scverno-izahodnih čeških rudnikih se je nekoliko položaj izboljšal. Razven okrajev Ustje in Komotov sc jc povsod število stavkujočih znižalo. Socialno demokraški poizkus, da se vpri-zori splošna stavka, se jc izjalovil.
Veliki nemiri na Angleškem.
Dne 28. t. in. so bili veliki nemiri v Cannock Chareju. Stavku joči rudarji so namreč trdili, da je v rudnikih več rudarjev delalo, kolikor je to potrebno, da ise v rudniku ne dela škoda. 7000 do S000 rudarjev se jo pred rudnikom zbralo. Rudarji so zažgali oblačilnico in glavnega ravnatelja ranili kakor tudi nekega, policista, ki je hotel napadalca aretirati. Razdraženi rudarji so tudi pisarno razdjali in razbili oknu.
Iz Hrvaške.
Priprave za volivno borbo. »Hrvatska« z dne 28. t. m. na uvodnem mestu poživlja pravaše, da nemudoma začno s pripravami za volitve, ki se morajo glasom zakona izvesti tekom 20 dni. Pravaški volivci v posameznih okrajih naj se takoj dogovore glede svojega kandidata in njegovo ime naznanijo osrednjemu odboru. Stranka prava postavi svoje kandidate v seh onih okrajih, ki so jih dosedaj zastopali pravaši, kakor tudi povsod ondi, kjer je pri zad-hjih volitvah pravaš dobil več glasov, nego koalicionaš, to je v I. zagrebškem okraju, Virovitici, Vinkovcih i. dr. Tu bo koalicija vsled medsebojnega sporazuma z vso silo podpirala pravaške kandidate. List opominja tudi k denarnim doneskom za volivni fond, ne seveda za kupovanje glasov, marveč za druge neobhodne stroške volivne borbe.
Učiteljsko vprašanje na Hrvaškem.
Šolski vodja Josip Binički je sestavil prosvetno karto pod naslovom: »Pro-gres učiteljskih plača u Ilrvatskoj i drugim državama«. Iz te karte jo razvidno, da je učiteljstvo na Hrvaškem najslabše plačano, slabše celo nego učiteljstvo na Mažarskem, v Srbiji, Bosni in Dalmaciji. Hrvaška je tudi edina država na svetu, ki je z novim zakonom (l. 1888.) nasproti staremu (iz leta .,1871.) učiteljstvu občutno znižala plače in zvišala službeno tlobo. Tako je po starem zakonu znašala povprečna plača vseh štirih razredov 1384 K, službena doba pa je bila določena na 30 let; po zakonu iz leta 1888., ki je še sedaj v veljavi, pa znaša povprečna plača 1150 kron, službena doba pa jo določena na 40 let. Z obrestmi vred je torej Hrvaška prihranila na učiteljskih plačah zadnjih 24 let 55,028.442 kron. Toda tudi po novi vladni osnovi o ureditvi učiteljskih plač bodo učitelji na Hrvaškem še vedno najslabše plačani. Nikjer drugod namreč se ne najde učiteljskih plač za začetek pocl 1400 K in povprečno ~500 K, po novi osnovi hrv. deželne vlade pa bi začetna plača znašala 1000 kron, povprečna pa 1700 kron in službena doba 40 let. Binički, ki o tem poroča v »Hrvatski«, pravi, da mora učiteljstvo to predlogo odkloniti in zahtevati, kakor zahteva učiteljstvo vseh kulturnih dežel, da se ga izenači z uradniki do VIII. činovnega razreda. Dalje mora tudi hrvaško učiteljstvo zahtevati akademično izobrazbo, odstranitev protekcije pri službenem napredovanju in odpravo celibata učiteljic.
Hrvatsko parobrodno društvo v Senjn je dne 24. t. m. imelo glavni občni zbor. Do končnega sklepa o usodi društva ni prišlo, marveč so je sprejel predlog, da se na 14. april skliče v Reko en-keta delničarjev, primorskih in liških trgovcev ter hrvaških politikov oziroma narodnih zastopnikov, ki naj pre-tresejo vprašanje, kako bi se društvo postavilo na trdnejši temelj in mu osi-guralo obstanek. Ako bi bile ta dan ravno saborske volitve, se enketa za nekaj dni preloži.
K dijaškemu štrajku v Zagrebu. »Agr. Tagblatt« je iz zanesljivega vira zvedel, da se zagrebške šole, ako se ne pojavijo kake nove demonstracije, zopet otvorijo 10. aprila.
Krojaški štrajk v Zagrebu bo najbrže v kratkem končan, ker se je že večina mojstrov izrekla za zahteve pomočnikov. Pomočniki za strogo pazijo, da pred sporazumom nihče nc dela ter hodijo po delavnicah in celo privatnih stanovanjih zasledovat štrajkolomce.
Hrvaški dijaški Izlet v Srbijo. Zagrebški vseučiliščniki napravijo po Veliki noči skupen izlet v Srbijo.
Dnevne novice,
+ Kdo obstruira? V odseku za državne nastavljence v dunajskem parlamentu je sedaj na vrsti nova službena pragmatika za uradnike. Predlogo je vložila vlada in zahteva, da se sprejme taka, kakoršna jc, drugače je vlada ne predloži vladarju v potrdilo; istotako se je tudi gosposka zbornica izrekla. Nekateri gospodje v odseku so pa to predlogo tako spremenili, da je vladni zastopnik že naprej povedal, da je vlada ne sprejme. Nekaj sprememb sta predlagala tudi Gostinčar in dr. Korošec, a so večji del upravičene in take, da jih vlada lahko sprejme. Tako sta predlagala, naj sc pragmatika upelje s 1. tistega meseca, pred katerim so so dovolila denarna sredstva, ki so v to potrebna. Nadalje določilo, da mora znati vsak uradnik tisti jezik, ki ga govori najmanj dvajset odstotkov prebivalstva v okolišu, kjer uradnik službuje. »Neue Freie Presse« sama pravi, da ;jc hotel s tem dr. Korošec na ta način jezikovno vprašanje rešiti. Sedaj pa -pride »Narod« in trobi, da poslanca S. L. S. to predlogo obstruirata. Ja obstru-irati bi bilo ti'eba, ampak obstrufrati v liberalni stranki, da bi se tista naivnost, nad katero liberalni listi tako grešijo, v glavah njihovih bralcev za vselej zobstruirala.
-1- »Narodni socialci«. Avstrijske liberalne stranke imajo za seboj nekak poseben privesek, nekako telesno delavsko stražo z imenom »narodni socialci«. Te možakarje imajo zato tukaj, da ob volitvah nekoliko zaropotajo in pa svoj glas liberalnemu kandidatu oddajo, drugače se živ krst zanje ne zmeni. Zato so tudi tc organizacije bolj pajčevini podobne kakor pa kaki resni organizaciji. Ti »narodni socialci« sc itak kmalu prelevijo ali v socialne demokrate ali pa v krščanske socialiste. Take tri može so imeli tudi nemški na-cionalci v graškem občinskem svetu. Včeraj so sc pa v graškem občinskem svetu ti možje tako okoraižili, cla so
nemškim nacionalcem fige pokazali in se niso niti seje udeležili. Iver ni bilo k seji tudi socialnih demokratov, je postala seja nesklepčna iu sedaj so nemški naćionalei s svojo »narodno-soci-alno« modrostjo pri kraju. Graški občinski svet že zaradi obstrukcijo socialnih demokratov nikamor ne more, zdaj pa še ta komedija! Našim »narodnim socialcem«, kolikor jih je še sploh na slovenski zemlji, pa naj bo ta dogodek za zgled, da jc vsak poskus delati v zvozi z liberalnimi strankami za svoje stanovske koristi, popolnoma nemogoč. £rej ali slej gre vse skupaj narazen. V Ljubljani so si naši liberalci to stvar na ta način olajšali, da niso sploh nobenega »narodnega socialca« v občinski svet volili. Liberalci so lepo sami med seboj ostali, narodnim socialcem ljubljanskim so pa tisto barako na vrtu »Narodnega Doma« prepustili, da tam svoje narodno socialne predstave uprizarjajo.
-f- Slarejšinski sestanek. Na cvetno nedeljo, dne 31. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne v srebrni dvorani hotela Union sestanek starejšin slovenskih kat. akad. društev. Na dnevnem redu jc pogovor o ustanovitvi starejšinsko organizacije. Dostop imajo starejšino slovenskih katoliških akademičnih društev, ki jih uljudno pozivljemo, da se gotovo tega sestanka udeleže. — Pripravljalni odbor.
+ Občinsko volitve v Črnomlju je deželna vlada deloma razveljavila. V tretjem razredu je voliti štiri odbornike in dva namestnika. Volitev sc vrši 11. aprila.
-b Za pogorelce v Zloganjih pri škocijanu so včeraj poslanci Illadnik in tovariši vložili prošnjo za državno podporo.
+ Narodnoobrambnl Vesinik izide jutri kot priloga'»Slovencu«.
+ Imenovan je avskultant dr. Erih E b e r 1 za sodnika v okrožju graškega nadsodišča.
—- Ljudsko šolstvo. Minister za javna dela je imenoval učit. suplcn-tinji Sidonijo Krapš in Angelo Gruden za definitivni učiteljici na c. kr. rudniški šoli v Idriji. — Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je imenoval dosedanjo suplentinjo v Kopanju Ka-rolino Lavrič za provizorično učiteljico. — Okr. šolski svet v Kranju je imenoval bivšo prov. učiteljico \ Žabnici Karolino Zupančič za prov. učiteljico na dvorazrednici pri Sv. Križu. — Kranjski deželni šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi na osem-razredni slovenski dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani izprašano učit. kandidatinjo Teodoro Kokalj.
—	Železniški »delavci« v Novem mestu. Po Novem mestu in Ivandiji se potika več temnih eksistenc. Beračijo in na cesti ljudi napadajo. Mestna policija jih je nekaj spravila na varno, druge pa spravila v njih občine. V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji jih prihaja na dan h kosilu gotovo do 50 ljudi, ki še nimajo dela. 27. t. m. se je priklatil nek individij v klet višjega g. svetnika Voliiča. Ko služkinja zapazi, da je nekdo v kleti, pokliče sosedo in podasta se v klet. Ko sta ga nagovorile, je hotel uteči skozi vrata. Ker pa ga nista pustile, se je vrgel na tla in simuliral pijanost. Spravile sta ga s pomočjo drugih ljudi na prosto. Ko se jc pa čutil varnega, je zagrabil velik kamen in ga vrgel, k sreči v istem momentu zaprta vežna vrata in drugega proti OsvaldovL Zato ga jc došlo ljudstvo prijelo in oddalo policiji, katera ga je oddala v hišo pokore.
—	Odborova seja »Matice Slovenske«, bo v soboto, dne 30. marca 1912 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
—	Sam je zažgal. Jože Brodnik iz Straže pri Sv. Valentinu ima svoje posestvo zelo zadolženo. Zato je dal zavarovati vinsko klet pri zavai'ovalni družbi »Phonix« za 1600 K, klet je pa bila komaj 1000 K vredna. Dne 21. marca t. 1. je delal z družino v vinogradu in to noč je tudi klet pogorela. Orožništvu je prišel sam javit da mu je klet pogorela. Kor pa se je zelo plašno obnašal in jo stvar vedno drugače pripovedoval, so ga radi zažiga odpeljali v zapore v Krškem.
—	Priporočljivi brusači. Z Vač nad
Litijo se nam poroča: V sredo, 27. t. m., so se pri nas klatili trije brusači, mlad mojster z dvema pomočnikoma. Govorili so italijansko, italijansko so tucli kleli. K našemu organistu so prišli, ko je ravno pekel hostije. Pregovorili so ga, da. jim je dal pobrusiti večji in manjši rezilnik za hostije, češ saj ne stane veliko. Ko mu nabrusijo, se glasi račun za nič manj nego 15 (reci petnajst) kron. Ker organist noče oderuške vsote plačati, neso rezilnjka h gosp. župniku. G. župniku izroče itrodje in zahtevajo za plačilo deset kivjn. O- župnik obdrži oba rezilniko kot cerkveno last s pripombo, naj se /a plačilo pobo-
tajo s tistim, ki jo delo naročil. Ko odidejo nazaj k organistu, tedaj g. župnik župnišče zaklene. Ker organist a niso našli, so leteli v župnišče ter hoteli s silo odpreti vrata, kar se je par-krat ponavljalo dotlej, cla je orožnik napravil mir. Pri organistu so se slednjič zadovoljili z 1 K 60 v.
—	Na njivi sta se ga lotila. Na Je-leničevi njivi pri Zeleni jami je delal gospodarjev hlapec Jakob Hribar. Tja prideta tudi delavca Janez Kos in Fran Klešnik, ter pričneta Hribarja brez vsakega povoda zmerjati. Klešnik mu je potegnil iz rok gnojne vile, in mu zadal ž njimi tri močne udarce preko glavo in rame, nakar ga sune s pestjo v obraz. Kos in Klešnik sta iz Jegličeve njive vzela vsak po ene vile in odšla. Sedaj bode govorilo sodišče.
—	Nesreče. V cementni tovarni na Dovjem je 251etnemu delavcu Jakobu Skumavcu zmečkal stroj prste na roki. — 191etni Jožef Mesarko iz Nova gore pri Moravčah si je 27. t. m. po nesreči prestz-clil s samokresom levo roko.
—	Podivjanost. Te dni je nabirala
lSletna služkinja Jožefa Ban iz Sela št. 18 ob cesti regrat. Naenkrat je pridivjal k nji mesar Kodranec, udaril jo z neko desko po glavi, iztrgal ji iz rok nož, s katerim je rezala regrat ter jo ž njim osuval po glavi in životu. Prizadel ji je na glavi in životu številno rane. Jožefa Ban je morala težko ranjena iskati pomoči v deželni bolnišnici.
Primorske vesli.
p Goriški župan Bombig je včasih revež. Rad bi igral velikega avstrijskega patriota, toda na drugi strani mora tuliti z onimi, ki so ga posadili na županski stolček. Ti so seveda tudi pa-triotje, ampak njihov patriotizem se pričenja še-le na oni strani Bračana. V soboto je imel 47. pešpolk vojaško slavnost v spomin bitke pri Novari. Izmed povabljenih so se odzvali vabilu vsi, razun gospoda župana Jurija B o m -b i g a. Tega ni bilo. Tisti, ki ne poznajo razmer, so se čudili, zakaj ni župana pri tako patriotični slavnosti. Oni pa, ki poznajo razmere, vedo, da se v Italiji ne spominjajo radi na bitko pri Novari. — Kdo neki bi hodil na take slavnosti, saj smo v Avstriji.
p Prestavljen obrtni nadzornik. Pulj, 28. marca. Vlada je c. kr. obrtnega nadzornika Pelegrinija prestavila brzojavnim potom v Dečin (Tetschen). Pclegrini je ona kapaciteta, katero je laško-liberalni deželni odbor predlagal puljskemu gerentu za prisednika kot zastopnika e. kr. državnega uradništva. Državno uradništvo je tega svojega kolega kot znanega prijatelja italijanske kamore odklonilo. To je dalo vladi povod, da je tega svojega uradnika umaknila precej daleč od juga. Takih c. kr. uradnikov, kakor je bil sedaj v Dečin prestavljeni Pelegrini, je pa žalibog v Pulju še precej in je le v imenu dobre stvari na jugu želeti, da bi tudi oni čim px*eje sledili Pelegriniju.
p Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se otvori že s 1. aprilom t. 1.
p Radikalno zdravljenje malarije. Tržaški zdravnik dr. Anton Barcano-vich je iznašel novo sredstvo proti malariji, s katerim namerava pričeti sedaj poizkuse v večjem slogu. Sredstvo, s katerim je dr. Barcanovich že več težkih akutnih slučajev malarije popolnoma ozdravil v 24 urah, obstoji iz že-leznatega kakoxylata in argentum col-loidale in se bolniku injecira. Nova zdravilno sredstvo se je zlasti izkazalo pri zdravljenju v slučajih težke tro-pične malarije. Na 45 mornarjih avstrijskega Lloyda, ki so se vrnili iz Indije, so se izvršeni poizkusi obnesli a sijajnim uspehom.
p Stekel pes je ugriznil v Mirnu pri Gorici nekega kmeta. Psa so na to v Orehovljah ustrelili, moža pa so odvedli v Pasteurjev zavod na Dunaju.
p Obsojena eletomorilka. V četrtek se je v Gorici pri zaprtih vratih vršila porotna obravnava proti detomorilki-Josipini T e r č i č z Vogrskega. Ob pol deveti uri zvečer je bila sodba razglašena. Porotniki so krivdo z 8 glasovi proti 4 potrdili, nakar so jo sodniki obsodili na 18mesečno težko ječo, poostreno s postom. Ko je Teričičeva zapuščala sodno dvorano, ni bila videti posebno obupana.
Merske novice.
š Skupino j. S. Z. so ustanovili v nedeljo v Gornjem Gradu. Dozdaj se je vpisalo 22 delavcev. ShodeTse je udeležilo okrog 100 oseb.
š Volitev župana in starejšinstva v celjski okoliški občini se vrši v ponedeljek 1. aprila ob 8. uri zjutraj v obč. hiši na Bregu.
t
S V Brežicah kupuje premožna slovenska družba velik stavbeni prostor tik nemške hiše. Sezidati namerava veliko poslopje v trgovske svrhe.
š Izpred celjskega sodišča. Za zidavo neke kapelo pri Ljubljani je pobirala neka ženska po Kranjskem in Sp. Štajerskem prispevke. Posestniku Al. Odlažeku pa so je stvar zdela sumljiva, zato je o tem obvestil orožnike. Prišel je orožnik, ki je žensko aretiral. Rekla je, da sc piše Marija Sluga in da je šivilja, da pa svojega posla zaradi bolezni ne more izvrševati. Na ta način je prebivalstvo opeharila za precejšnjo vsote denarja. Sodišče jo jc obsodilo na tri mesece ječe.
š Umrl je v Veržeju g. Franc Kova-£ič, oče bogoslovnega profesorja dr. Fr. Kovačiča, star 79 let.
š »Mati svetega veselja« se uprizori Ha cvetno nedeljo v celjskem »Narodnem domu«. Začetek pol 4. uri popoldne. Igro priredijo šolske sesti'e v Celju. Predprodaja vstopnic v Zvezni trgovini (Goričar & Leskovsek).
=š Davica se širi po kozjanskem okraju, posebno v Zagaju in Št. Petru pod Sv. Gorami.
š Na smrt obsojeni pomiloščen. Dne 13. januarja t. L je bil pred graško poroto na smrt obsojen hlapec Rudolf Šorli, ki je dne 15. oktobra 1. 1. umoril in oropal hlapca Karla Reuharta. Cesar je kaznjenca pomilostil in sc mu je smrtna kazen spremenila v 151etno ječo.
š Konje In voz ukradel. Iz Celja se nam poroča: Izvošček Jože Jazbinšek Iz Gaberja pri Celju je v ponedeljek peljal več izletnikov v Vojnik. Predno se je iz Vojnika odpeljal, se je šel šc po-krepčat v Sedlnovo gostilno, voz in konje pa je pustil pred gostilno. Komaj je bil notri, je skočil neki fant na voz in se v diru odpeljal. Jazbinšek je obvestil orožnike o tatvini. Šele v Dram-Ijah se je posrečilo orožnikom ujeti tata v osebi Andreja Bikošeka iz Škofje vasi, ko je ravno hotel v neki tamoš-nji gostilni konje in voz prodati nekemu kupcu. Bikošeka so izročili okrožni sodniji v Celju.
Ljnbllanske novice.
lj Ženski odsek »Šentpeterskega prosvetnega društva« vabi k prireditvi ki se vrši na cvetno nedeljo 31. marca 1912 v »Rokodelskem domu«, Komen-skega ulica št. 12. Spored: Franc Gerbič: »Gondolirjeva«, ženski zbor. Fr. Ferjančič: »Šivilja«, ženski zbor. Simon Gregorčič: »Oljki«, dcklamuje Kristina Praprotnik. Govor, govori dr. Lovro Pogačnik. »Dve materi«, igrokaz v štirih dejanjih. — Spisal W. B. Preložil L. S. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina: I. vrste 1 K, II. vrste 80 v, III. vrste 60 v. Stojišča 30 v. — Pred-prodajo vstopnic ima gdč. Lina Strah na Sv. Petra cesti. Vabimo občinstvo k najobilnejši udeležbi.
lj »Dekle z biseri« je najnovejša noviteta, katero si jo pridobil Ljudski oder. Ko je svojo dni izhajal v »Slovencu« podlistek, ga je vso bralo z velikim zanimanjem; ta podlistek je jako efektno dramatiziral naš vrli frančiškan dr. Gvido Rant. Igro uprizori Ljudski oder 31. marca t. j. na cvetno nedeljo ob pol 8. uri zvečer in na Velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne. Snov igre je vzeta izza dobe prvega krščanstva in je silno zanimiva, vzvišena in blaga. Tudi tehnično je igra prav vrlo uspela. Vsak, tudi najmanjši oder na deželi jo lahko uprizori. In zato opozarjamo vse podeželne odre in okolico na to pre-zanimivo predstavo. Vaje so v polnem tiru in glavne vloge zasedene z najboljšimi močmi Ljudskega odra. Vstopnice ca obe predstavi se dobe v predprodaji v Katoliški bukvami.
lj Moški zbor »Ljubljane« ima danes zadnjo vajo pred prazniki. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. Novi pevci dobrodošli!
lj Poljska razstava v »Mestnem domu«. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo in lepo razstavo. Vsak prijatelj lepe umetnosti naj si jo ogleda. — Danes so obiskale razstavo gojenkc mestnega liceja.
lj O socialnih nalogah ženstva je v torek v »Ljudskem domu« govorila ga. Ivanka K 1 e m e n č i č. Opozarjala je na razne socialne rane, ki nujno potrebujejo ravno nege ženskih rok: zanemarjena mladina, rejenčki, alkoholizem, pomanjkanje bolniških strežnic, dvojna morala, razpadanje družinskega življenja. Navzočemu ženetvu se jo bralo na obrazu, da mu je govornica govorila iz srca, kar je pokazalo tudi z živahnim ploskanjem koncem predavanja.
lj šentjakobsko prosvetno društvo.
Šentjakobsko prosvetno društvo jc ponovilo celoten spored 3. marca dne 25. marca v »Ljudskem domu«. Obisk je bil zelo dober. Pevski zbor 60 pevk in
pevcev je pokazal prav lepe uspehe. Pelo se je dobro in živahno. Ljubke so bile tudi deklamacijc Silvin Sarden-kovega »Solncu mojega dneva«. Svetlobne spremembo med deklamacijami so zelo dobro vplivale. Ta točka je bila nekaj novega pri naših prireditvah. — Burka »Zaprta laž« se je splošno igrala dobro in naravno. Glavna točka jo bil dvodejanski igrokaz »Sv. Agneza«. Igra je lepa, a težka in pisana v verzih. Naučena je bila dobro. Govorilo se je gladko in — kar je do sedaj le redko bilo na tem odru — tako glasno, da so vse lahko vsi, tudi na galeriji, slišali. Živa slika »Sv. Agneza v rajski slavi« je bila prav čarobno lepa. Zdelo pa se nam je, da pesem ni bila primerno odbrana. Napev ni ugajal.
lj 80letni jubilej zaslužnega moža. V krogu svoje rodbine bo na veliko soboto, dne 6. aprila t. 1. praznoval 801et-nico svojega rojstva velezaslužni oče kranjskega gasilstva cesarski svetnik g. Fi'anc Doberlet, ki je še vedno na radosfc svojih mnogoštevilnih prijateljev čvrst in zdrav ter še vedno krepko pri delu. Kljub visoki starosti je g. Doberlet vsak dan že točno ob 8. uri v pisarni — mlajši generaciji pač lep vzor neumorne delavnosti. Bog ohrani velezaslužnega g. Fr. Doberleta čvrstega še dolgo vrsto srečnih let.
lj Usoda »Slovenske Filharmonije«. S krizo slovenske opere je tesno združena tudi usoda Slovenske Filharmonije. Izgubimo svojo opero, izgubimo ž njo vred tudi popolen simfoničen orkester, kakršnega smo imeli doslej. Že od 1. aprila tega leta bo štel orkester Slovenske Filharmonije mesto dosedanjih 34 članov le 24. Pred svojim raz-stankom si jc želel orkester posloviti se od ljubljanskega občinstva na njega dostojen način, in sicer s simfoničnim koncertom, ki bo v nedeljo v »Unionu«. Dobiček koncerta je namenjen v prid podpornemu fondu orkestra. Na koncertu pojo tudi priljubljena dvojica Kramperova, ki zapoje efektni duet iz Zajčeve opero »Zrinski«. Poseben užitek bo nudil tudi nastop solistke na harfi, gdč. Hammerjeve iz Opatije, ki slovi kot velika umetnica na tem kraljevskem inštrumentu, svirala bo zelo efektno in krasno fantazijo na Schur-bertove pesmi. Vstopnice za koncert se dobe pri g. Šešarkovi v Šelenburgovi ulici.4
lj Pogreša se od včeraj zjutraj 70-letni Matija Sterjanšek, vulgo Kušar iz Karolinške zemlje št. 4. Naveclenec je šel zjutraj v mestno jamo na delo, od tedaj pa nič ne vedo kaj je z njim.
lj Zidar se ubil. Danes popoldne je s černičeve hiše v Streliški ulici padci oženjeni zidar Jožef Zamljcnin si prebil črepinjo. Nezavestnega so prepeljali v deželno bolnico, kjer umira.
lj Boga preklinjal. Rendolič Nikolaj iz Slujna, hlapec v Ljubljani, je začetkom februarja vpričo svojih tovarišev snel slikano Kristovo podobo s stene, jo raztrgal in jo vrgel pod posteljo, pri tem pa tudi rabil bogokletne besede. Sedel bode zato šest tednov v ječi.
lj Na ljubljanskem ribjem trgu vlada sedaj precej živahno življenje, vendar nekoliko skromnejše kakor druga leta. Blaga je le malo, cene pretirane. Postrvi so redke, nekaj več je ščuk in mren, črnovk in platnic ter klinov. Za polže je sezona že minula, ker so že večinoma izlezli iz svojih zimskih celic. Žab je precej, toda cene so previsoke, kajti komad velja pet do osem vinarjev. Prihodnji teden se bo pokazalo, kaj naš ribji trg premore.
lj Umrli so v Ljubljani: Karolina Denkl, stotnikova vdova, 71 let. — Frančiška Kokalj, kamnosekova žena, 35 let. — Franc Gačnik, bivši mizarski pomočnik, 29. let.
lj Nagla smrt. Včeraj zjutraj so našli na Havptmanci št. 6 mrtvega 79-letnega prosjaka Mihaela Melhiorija iz Šmarja na Dolenjskem. Policijska komisija je dognala, da je prosjak umrl naravne smrti in odredila, da se je truplo prepeljajo v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
lj Plin začel goreti je včeraj popoldne v osebnem Gorenjcu, ko se je pripeljal na južni kolodvor po pasažirje. Plamen je švigal iz ventila kake tri metre okrog in se je bil pri tem voz močno obžgal. Voz so takoj odpeli in odpeljali nazaj na državni kolodvor. Kako je prišlo do tega, še ni znano.
lj Pozor! Predvčerajšnjim je neka branjevka dobila pri prodajanju pomaranč od neko neznane osebe med pristnim denarjem tudi fabrikat za 20 vin.
lj Ob konja in voz prišel. Predvčerajšnjim je v Št. Vidu prisedel nek posestnik iz Brezovice na nek drug voz, svoj 360 kron vreden voz in 160 kron vredno kobilo pa je izročil nekemu neznanemu mlademu človeku, da bi se peljal z njo v Ljubljano. Ko je posestnik v Ljubljani potem čakal na svoj voz, tega ni bilo od nikoder in šele po-
zneje se ]e dognalo, da je neznanec oboje dal v varstvo v neki gostilni v Šiški.
lj Nesreča. Ko je včeraj popoldne pri poglobljenju Grubarjevega prekopa delavec Jožef Modričevič pomagal riniti voz z gramozom, so je ta prevrnil, Modričevič pa je zadobil pri tem na levi nogi take poškodbe, da se je moral iti zdravit domov.
lj Tatvine. Dne 26. t. m. ste prišli v neko tukajšnjo trgovino dve neznani, okoli 35 let stari ženski. Ko ste kupili pol metra svile, ste odšli. Kmalu so pa zapazili, cla je z ženskama izginilo 27 metrov zelene svile. Tatic do sedaj šc niso izsledili in občinstvo tem potom na nji opozarjamo.
lj Nesreča v pivovarni. Uslužbenca pivovarne »Union«, 67 let starega Fr. Mozetiča s Tržaške ceste št. 14 je pri delu zagrabil jermen od stroja za levo roko in mu jo zmečkal.
Telefonska ln brzojavna poročilo.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 29. marca. Začetkom današnje seje jc predsednik dr. Sylvester poslanca Ellenbogna zaradi njegovih včerajšnjih razžaljivih izrazov proti poslancu Lipscliu poklical k redu in grajal poslance Selingerja, Seidla in Jokla. Predsednik je včerajšnje dogodke globoko obžaloval, imenoval včerajšnje prizore odvratne in zbornico pozval, naj bolj varje svoje dostojanstvo. Toda ravno pri tej priliki je zopet prišlo do novih prepirov. Poslanec dr. Diamand je kričal na predsednika, naj vse poslance k redu pokliče, ne samo Ellenbogna, poslanca Teufel in Hummer sta socialnim demokratom vpila: »Vi ste nori!« ti so pa odgovarjali Hummru: »Za Vas je edino zdravilo Malikov bič!« in podobno. Nemški radikalci so bili posebno hudi na Pernerstorferja, ki je včerajšnje škandale kot predsednik precej zakrivil in so danes kričali: »Per-nerstorfer ne bo več predsedoval!« Nemški nacionalci in socialni demokrati so se še prepirali, da je predsednik moral zapretiti, da sejo prekine. Polagoma sc je povrnil mir in se je nadaljevalo prvo branje kanalske predloge. Govorili so: Runn, dr. Trylowski, mladočeh Franta in Wolf. — Danes je zadnja seja pred Veliko nočjo. Opoldne se je vršila konferenca načelnikov, da se domeni, katere točke predvelikonočnega programa naj zbornica danes še reši. Hrvaško-slovenski klub je zastopal dr. Korošec. Konferenca se pa ni mogla zjediniti, vsled česar se seja ob 4. uri popoldne nadaljuje.
RESEN PREOBRAT V OGRSKI KRIZI.
Dnnaj, 29. marca. Včeraj zvečer sta dospela semkaj ogrski ministrski predsednik grof Khuen in finančni minister Lukacs. Grofa Khuena je danes ob 10. dopoldne sprejel cesar v posebni avdi-jenci. Po avdijenci je grof Khuen hrzo-javil v Budimpešto, naj se vsi člani ogrskega ministrskega kabineta odpeljejo precej na Dunaj. Oficiclno sc razglaša, da stoji ogrska vlada pi-ecl jako resnimi odločitvami. Člani ogrskega kabineta dospejo danes ob 7. zvečer na Dunaj in se vrši takoj ministrski svet v palači ogrskega ministrstva. Domneva se, da Se kriza v kratkem času reši.
POSLANCA STAPINSKEGA ČASTNA AFERA.
Dnnaj, 29. marca. Grof Skarbek je poslanca Stapinskega zaradi njegovega znanega procesa razžalil. Stapinski mu je poslal svOja zastopnika. Tudi Skarbek je imenoval zastopnika.
ODVETNIK DEFRAVDANT IN POŽIGALEC.
Zagreb, 29. marca. Dr. Frieda, odvetnika v Slatini, je nekdo naznanil, da je defravdira.1 denar svojih klien-tov. Sodišče je zapečatilo Fricdovo pisarno. Ko je danes sodnijska komisija hotela iti v pisarno, da izvrši preiskavo, je opazila, da so bili uradni pečati potrgani. Vse najboljše stvari so bile odnesene, na tleh so bili sledovi poiz-kušenega zažiga. Dr. Fried je pobegnil. Sodišče jc izdalo za njim tiralico,
MATI IN HČI SKOČILI V DRAVO.
Osjek, 29. marca. 32 let stara žena Ijudskošolskega učitelja Jurija Rožiča je skočila s svojo hčerko v Dravo. Obe ste utonili. Vzrok samoumora ni znan.
Berolin, 29. marca. Dočim se ofici-elno ni še nič naznanilo, kje hoče vlada namestiti nova. dva armadna zbora, ki jih predlaga, se privatno poroča, da sc bo eden teli zborov stacioniral v Saar-briicknu tik francoske meje.
VOJSKA V MEKSIKI.
New York, 29. marca, fz Jimcncca poročajo, da so vladne čete izvojevale popolno zmago. Vladno četo so se umaknile*
2ENSKA VOLIVNA PRAVICA NA
ANGLEŠKEM ODKLONJENA.
London, 29. marca. Nižja zbornica je predlog glede ženske volivne pravicc z 222 glasovi proti 208 odklonila.
BLAZEN ČIN.
Dunaj, 29. marca. Motorski vodja pri tramvaju Rudolf Ivainz jo streljal na svoja kolega motorskega vodjo Jožefa Blaumullerja in kondukterja Dvo-faka. Blaumuller je mrtev, Dvorak težko ranjen. Nato so jc Kainz sam ustrelil. Kainzu se je najbržeje zmešalo,
NESREČE NA GORAH.
Dunaj, 29. marca. Rešilna ekspedicija, je našla na Hochschwabu mrtvo truplo 201 e t nega mehanika Karla EdcL hoferja.
HIŠA TURŠKEGA MINISTRA ZUNANJIH ZADEV POGORELA.
Carigrad, 29. marca. Včeraj je pogorela tu do tal hiša ministra za zunanje zadeve. Sumijo političen zločin.
UKRADENI KANONI.
Peterbnrg, 28. marca. Iz trdnjave Pctropavlovsk, kjer so zaprti politični zločinci, je izginilo pet kanonov. Preiskava ni dovedla do nikakih uspehov.
VOJAK UBIL STOTNIKA.
Oslerode, 29. marca. V vojašnici je ,neki vojak ustrelil stotnika Retscija in nato tudi sebe ustrelil.
mi imele že velikonočni razglednici „Slovenske Slraze"?
— Za Veliko noč priporočamo drožc
iz drožarne Josipa Košmerlj, ki so najboljše in se prodajajo v korist »Slovenske Straže«. Glej oglas!
DRUŠTVENE PRIREDITVE.
Dijaki c. kr. državne realke v Idriji priredijo v soboto dne 30. marca t. I. v prid Dijaškemu podpornemu društvu koncert pod vodstvom g. c. kr. učitelja L. Kernca. Spored oblega te-lc točke: D. Jenko: »Što čutiš Srbine tuž-ni?«, moški zbor. A. Nedved: »V ljubem si ostala kraji«, moški zbor. Pavtčič: »Pred durmi«, tenor-solo s sprcmljeva-njem klavirja. I. Drdla: »Souvcnir in A. d' Ambrosio: Canconetta, gosli s spremljevanjem klavirja. A. Novak: »Gorski kraji«, moški zbor .s tenor-solo. F. Drdla: »Ivubelikova serenada«, gosli s spremljevanjem klavirja. Smetana: Sckstet iz »Prodane neveste«. Dramatičen prizor: »Za svojo pravico«. Začetek ob 8. uri zvečer. Sedeži: 2 K, 1 K 20 v, 80 v in 60 v; stojišča po 30 v. Prireditev se vrši v pivarni pri »Črnem orlu«.
Cerkveni letopis.
c Nemške postne pridige v Novem mestu bo imel P. Hubeš S. J., rojen Du-najčan, ki je na glasu dobrega govori nika. Pridige se bodo pričele v petek, dne 29. t. m., v kapiteljski cerkvi ob pol 7. uri zvečer in bodo trajale do ve--likega četrtka.
Razne slvari.
Avstro-Ogrska in Bolgarija. Iz Sofije poročajo: Parlament je sprejel trg. pogodbo med Avstro-Ogrsko in Bulga-rijo.
Monopol zavarovanja. Iz Rima poročajo: Senat je odobril zakonski na-* črt o monopoliziranju zavarovanja.
Velik vihar. Iz Buenos Airesa poročajo: Ciklon jo napravilVtu ogromno škodo. V Buenos Aires je osem oseb ubii tih, 30 ranjenih. Iz okraja Junin poročajo o velikem opustošenju. Ondi je bilo 10 oseb ubitih in 20 ranjenih.
Hofrichter ni bolan. Vesti, da bi bil Hofrichtcr v zaporu obolel, niso resnične. Hofrichter se prav dobro počuti.
Občinski stražnik poneveril. Iz Heba' poročajo: Občinski stražnik občine Leskova Ambrož je poneveril 8000 kron. Pri aretacij ije priznal, da ga jc k temu napeljal župan. Danes so orožniki aretirali tudi župana.
Grozen požar na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: V občini Troztena je predvčerajšnjim popoldne izbruhnil požar, ki je upepelil celo vas. Nad 300 hiš, zatern podružnici dveh bank, samostan. samostanska cerkev, okrajno sodišče in poštno poslopje so do tal uničeni. Požar jc zahteval tudi eno človeško žrtev. Škoda znaša poldrugi milijon kron.
Nesreče v gorah. Pogrešana turista Bauernsax in Klotz, ki sta napravila v dachstcinsko pogorje izlet na smučeh, sta dospela zdrava v Ilallstatt. Odšla sta v nedeljo zjutraj iz Schladminga; a aa Schwuderin2u iu io zasul plaz, iz
katerega sta se le s težavo izkopala. Ker se je med tem zvečerilo, sta si izkopala v snegu jamo, v kateri sta prenočila. Bilo jc silno mraz. Drugi dan sta poiskala neko planinsko kočo, kjer sta ostala vsa izmučena do 28. t. m. Tega dne pa sta se vrnila v Ilallstatt. — Na Hochschvvab odišla rešilna eks-pedieija je našla sledi pogrešanih štirih dunajskih turistov. Dognalo se je, da se je s Zaglkoglna utrgal plaz, ki jo bržkone turiste zasul. — Včeraj popoldne so pripeljali na Dunaj žrtve katastrofe na Snežniku. Mnogo stotin ljudi je pričakovalo na kolodvoru vlaka, med njimi številne deputacije turističnih društev.
Okrajni sodnik — delravdant. Iz Krakova poročajo, da jc okrajni sodnik dr. Radievvicz poneveril 18.000 K sirotinskega denarja in pobegnil. Izdana je bila za njim tiralica.
Drama v vojašnici. V Osterode na vzhodnem Pruskem je ustrelil na dvorišču vojašnice 18. pešpolka vojak Ehnersleben stotnika Reetscha, ki se je izprehajal z vcčimi drugimi častniki po dvorišču. Predno so se ostali častniki zavedli, se je Ehnersleben sam ustrelil. Obe trupli so prenesli v mrtvašnico vojaške bolnice. Vzrok groznega čina je menda ta, da je bil stotnik Reetsch prestrog z vojaki.
Enajstletni maščevalec materine časti. V Moskvi jc ustrelil neki enajstletni deček dijaka Kutilova, ki je imel kot domači učitelj ljubimsko razmerje z njegovo materjo.
KNJIGOTRŽTVO.
*	Z najboljšim uspehom bodo cerkveni zbori proizvajali nove Gerbičevc Marijine pesmi »Slava nebeške kraljice«. Cena partituri 3 K, posameznim glasovom po 60 h.
*	P. Angelik Hribar: postni in velikonočni napevi za mešani zbor so pravkar izšli v zalogi Katoliške Buk-varne v drugem natisu. Te pesmi našega priljubljenega skladatelja so bile že več let popolnoma razprodane. Na vsestranske želje jih jc Katoliška Bukvama zopet izdala, kar je gotovo ustreženo vsem našim cerkvenim zborom, ki bodo brezdvomno v obilem številu segli po njih, jih marljivo gojili in proizvajali v postnem in velikonočnem času. Partitura stane 2 K, glasovi so pa po 50 vin._
fr. P. im, Li* stari trs s
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno kod-cesionirani optik i. strokovnjak svoj ^ M
kotščipalni-ke, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predli pisih, toplo-
_|merc, zrako-
Ц=шеге, dalno-= glede i. t. d. : Vsa popravila izvršujem točno in
solidno v svoji,ponaj-novejšem si-----------------------stemu z električnim obratom urejeno delavnico.
Ceniki brezplačno.	Ceniki brezplačno.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
Iz drožarne Josipa Eošmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 29. marca 1912.
Pšenica za april 1912 ....	11'53
Pšcnica za maj 1912.....—•—
Pšenica za oktober 1912 . . .	10'51
Rž za april 1912.......10 05
Rž za oktober 1912.....8-80
Oves za april 1912......984
Oves za oktober 1912 ....	9'42
Koruza za maj 1912.....8'80
Koruza za julij 1912.....8'74
Na Prešernovem trgu v novi hiši v izložbenem oknu gospoda Urbanca v Ljubljani sta razstavljeni krasni sliki
kateri sta slikala svetovnoznana umetnika Bertbolrl in Schauach.
Sliki sta bili v Malnarjevem hotelu, kateri pa sta sedaj na prodaj. Kdor je kupec, naj se blagovoli pismeno ali ustmeno obrniti na L. Rebolj, trgovca v Kranju, kateremu naj blagovoli staviti primerno ponudbe. V omenjeni trgovini je še več manjših krasnih slik na ogled, katere so tudi na prodaj.
mt 2	Rebolj, Pogačnik, Kranj.
Tužnim srcem naznanjamo pretresljivo vest, da je naša predobra mamica, tašča in stara mamica, gospa
v
Terezija Sentak roj. Frohlicii
veleposestnica na Vranskem
dne 27. t. m. previdena s svetotajstvi po kratki, mučni bolezni v 71. letu mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bode v petek, dne 29. t.m. ob lO.uri dopoldne na župnijsko pokopališče na Vranskem, kjer se položi v rodbinsko rakev.
Maše zadušnice se bodo brale v petek in soboto v župni cerkvi na Vranskem.
Vransko, dne 27. marca 1912.
Minka Kramar, Poldi Svetina, Zlnka Schwentner, Ema Šentak, Mihaela Vrabl, Fina Schaur, hčerke. — Ivan Kramar, Anton Svetina, Kari Schwentner, Janko Vrabl, Franc Schaur, zeti. — Minka in Vladko Kramar, Anton, Stanko, Franc, Ida, Pija in Poldi Svetina, Zinka Vrabl roj. Schwentner, Kcrl, Mira, Slava in Franc Schwentner, Lea Schaur, vnuki in vnukinje.
977
Razpis službe
orpista in m\Mka
u Radovljici.
Plača 840 kron, ozir. po dogovoru.
Župni urad v Radovijici, dne 26.
marca 1912.	962
z gostilno
25 minut od krasnega kopališča Rogaške Slatine; poletni gostje zelo radi tija zahajajo, ker je tam najlepši razgled naokoli. Primerno je za kakega vpokojenca. Cena je 14.000 K. Posojilničnega denarja lahko ostane 4000 K. Posestvo je vse okoli hiše. Natančno se poizve pri gospodu
Franc Pirmanu,
9io	Topole
p. Rogaška Slatina, Spodnje Štajerska
Konfekcijska trgovina
In
970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
R. Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih pomladnih oblačil,
Strogo solidna postrežba.
Najnižje; stalne cene.
■ . . Ilustrovani ceniki na razpolagol =

Brez razprodaje 75°\0 ceneje l
Namesto da veliko anonciram, odločil sem se otvoriti, radi draginje, separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije s 75% znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, katero refiektira na ceni in dober nakup.
Kostum ali plašč za dame, prej K30— in višje, sedaj K 750 in višje Krilo ali bluze za dame, prej K 8'— in višje, sedaj K 2'— in višje Svilnata spodnja krila ali spalne obleke za dame, prej K 20'—
in višje, sedaj K 5 — in višje Obleke za otroke, prej K 6'— in višjef sedaj K 1 '50 in višje Obleka ali površnik za dečke, prej K 30'— in višje, sedaj K 7'50 in višje
Posamezne hlače ali telovnik, prej K8'— in višje, sedaj K 2 — in višje
Klobuk, slamnik ali čepica, prej K 4'— in višje, sedaj K1'— in višje Dežni plašč ali pelerina, prej K 30'— in višje, sedaj K 7'50 in višje.
Pošiljam tudi na deželo na izbiro.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek za gospode, dečke in otroke, ter konjekcije za dame in deklice po znižanih cenah.	9ВД
O. Bernatovič,	Ljubljana,^!
f
ad št. 23667/11.
Razglas.
Mestni magistrat odreja, da se omogoči uspešnejše nadzorovanje tržnega prometa z živili in točno izvrševanje predpisov o tržnem prometu, nastopno:
Vsak prodajalec živil in potrošnin, izvzemši trgovce s špecerijskim in kolonialnim blagom in delikatesami, ki nima stalnega obrtovališča, marveč prodaja blago na stojnici, na javnem trgu ali v kaki hišni veži, ali na zasebnem prostoru, mora imeti na svoji stojnici, in Če tudi te ne vporablja, na košari napis, ki mora obsegati popolno krstno in rodbinsko ime njegovo in kratko označbo obrta, n. pr. branjarija, prodaja živil in enako. Napis mora biti pritrjen na takem mestu, da ga sleherni nadzorovalni organ in vsak kupovalec lahko Čita. Napisne tablice naj bodo iz lesa ali iz pločevine ali pa iz lepenke. Natančnejša pojasnila glede tega daje mestno tržno nadzorništvo. Ta odredba temelji na 8 26 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana in prestopki se bodo kaznovali po 8 70 1. c.
Ta odredba stopi takoj v moč.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. marca 1912. 983	Župan: dr. Ivan Tavčar, 1. r.
f
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospa
Karolina Denkl
c. in kr. stotnika vdova
po kratki in mučni bolezni, danes ob petih zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v soboto, dne 30. t. m. ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Pred Škofijo štev. 20. na pokopališče k Sv. Križu.
Sveto mašo zadušnico se bodo bralo za rajnico v raznih ccrkvah.
Hodi preblaga rajnica priporočena vsem v prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 29. marca 1912. Žalujoči ostali.
I. slov. pogrebni zavod Josip Turk.
Ivt>
železnato JCina-Tino
Higicnična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili okus.
Г ■	i
	
jffieE;	■ ' N' ».
	■Vu v 4 \
	V •'•<
iSEsP	
Večkrat odlikovano.
Rad 7000 zdravniških spričeval.
j.
c. In kr. dvomi dobavitelj
TRST-Barkovlje. ■
Dve stanovanji
eno obstoječe iz 2 sob, drugo iz 4 sob z vsemi pritiklinami, se oddasta takoj na Dnnajski cesti št. 29. Pojasnila se dobe pri lastnici v pisarni v I. nadstr. 906 6
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi belomesnati kranjski
semenski krompir
Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste drugih semen.	751
Zaloga pristnih domačih vin. Pioda se takoj po nizki ceni 300 stotov
detelje
(lucerne), izvrstna krma. Natančne poizvedbe v pisarni Ivana Mathiaoa, Dunajska cesta št. 14 v Ljubljani, 974 3
Veletrgovina sšpeceriio in z deželnimi pridelki
Ml HflC, CEH. Grash3 cesta Mla 22.
Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne, in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter pctroleiske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.- do 15-- Kron 100 kg.	2973
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.

Dobro vino
je na prodaj v kmetskili kleteh; posreduje Posojilnica v Kaštelu
pošta Buje v Istri.	690
Izdo-ja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.