PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA. ČETRTEK. LETO XIV. • ŠTEVILKA 147 i
1. JUNIJA 1972 > CENA 1 DINAR
•DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1960 PO ZDRUŽITVI .LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN .SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOOOOJLNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC
Prihranki tudi v porabi deviz
ZIS je oblikoval tri predloge sistemskih zakonov: o financiranju federacije, devizah in kreditih s tujino
BEOGRAD, 31. maja (Tanjug). Kakor je objavil sekretariat ZIS za informacije, je zvezni izvršni svet na današnji seji, ki ji je predsedoval Džemal Bijedič, obravnaval — pred uradnim in prijateljskim obiskom predsednika republike Josipa Broza Tita v Sovjetski zvezi — možnosti za zboljšanje dvostranskih odnosov med drža vama.
ZIS je izoblikoval predloge treh sistematskih zakonov: o financiranju federacije, o deviznem poslovanju in o kreditnih pogodbah s tujino. Te zakonske predloge bodo takoj dostaviil zvezni skupščini.
Proučil je predlog zakona o osnovnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; zakon sta pripravila odbora zbora narodov in socialno - zdravstvenega zbora zvezne skupščine za socialno
V pokoj kmalu po novem
Novi pokojninski sistem naj bi veljal od 1. januarja 1973
BEOGRAD, 31. maja (Tanjug) — Poslanci soci-alnozdravstvenega zbora zvezne skupščine so na današnji seji sprejeli zvezni zakon o pokojninskem in invaldiskem zavarovanju. Sistem bo veljal od 1973. Zavarovanci, ki bodo do 31. decembra letos dosegli pravico do starostne, družinske ali invalidske pokojnine in dotlej vložili upokojitveni zahtevek, bodo lahko izbirali, ali se bodo upokojili po sedanjem ali po novem zakonu. Več na 3. strani.
Račun za črne koze
Stroški: 350 milijonov dinarjev — Kako jih bomo poravnavali
BEOGRAD, 31. maja (Tanjug) — Po nepopolnih podat, kih republiških sekretariatov za zdravstvo in socialno politiko znašajo neposredni stroški za preprečevanje širjenja črnih koz v Jugoslaviji približno 350 milijonov dinarjev. Zvezni sekretariat za delo in socialno politiko ter ustrezni sekretariati zdaj razpravljajo o tem, kako bi poravnali te izdatke; po odloku zvezne skupščine so zbrali iz zalog federacije že 28 milijonov dinarjev, kot akontacijo območjem, ki so jih črne koze najbolj prizadele.
Proti
„Želju“
remi
Olimpija je igrala z Železničarjem 1:1 (1:0) — Ameršek zadetek z 11-m
LJUBLJANA, 31. maja — V 31. kolu prve zvezne nogometne lige je ljubljanska Olimpija gostila najresnejšega kandidata za naslov letošnjega državnega prvaka Železničarja iz Sarajeva. Po vodstvu Olimpije — zadetek je iz enajstmetrovke dosegel Amer šek — je železničar na vso moč pritiskal na vrata Olim pije, Katalinski pa je napo sled izenačil. To je bil obe nem tudi izid tekme, v kateri je 2elezničar osvojil pomembno točko v boju za naslov. (Vse o 31. kolu na športni strani).
politiko oziroma za pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje. O predlogu se je zvezni izvršni svet izrekel ugodno, menil pa je, da bi bilo treba načelo minulega dela še natančneje opredeliti, tako da bi lahko pomenilo osnovo za realizacijo pravic v pokojninskem zavarovanju.
ZIS je sprejel dva ukrepa, ki zmanjšujeta porabo deviz, važnih za ohranitev likvidnosti v mednarodnih plačilih.
Zveza je stvar nas vseh
Sekretariat CK ZKS: Udeležba Slovencev v zveznih organih boljša
LJUBLJANA, 31. maja — Vodilni delavci v federaciji iz Slovenije so že ustrezno enako zastopani kot druge narodnosti — zelo slabo pa je stanje s strokovnimi in administrativnimi delavci, je danes ocenil sekretariat CK ZKS, ki je v razširjeni sestavi razpravljal med drugim o kadrovski politiki v organih federacije, posebej še v diplomatsko-konzularni službi. Kot temeljno oviro za še uspešnejše reševanje teh problemov opozarja sekretariat na predsodke v zvezi s federacijo v naši javnosti. Več na 2. strani.
Gre za prihranke pri devizni porabi organov federacije.
Več o seji še na zadnji strani.
ZRN se ne bo vmešavala
HAMBURG, 31. maja (UPI) — ZRN se ne namerava vmešavati v to, ali bodo druge države priznale NDR ali ne, je v današnji številki »Sterna« izjavil državni sekretar Bahr.
ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV NATO —— V Bonnu se je včeraj končalo ministrsko zasedanje pakta NATO, na katerem je bilo govora tudi o pripravah na evropsko varnostno konferenco. Na sliki levo od kanclerja Brandta zunanji ministri Islandije, Grčije, ZRN, "Francije, Danske in Kanade.	Telefoto; UFI
Dež
ovira
boje?
Sile FNO napadajo mesto Kontum — Akcije kljub megli in deževju
PLEJKU, 31. maja (Reu ter, AFP) — Osvobodilne sile so danes ponovno napadle nekatere objekte v mestu Kontumu na vietnamski osrednji visoki planoti, zlasti severovzhodni del mesta in vojaške instalacije v bližini letališča. Gverilske akcije se nadaljujejo, čeprav se je tem delu Vietnama že začelo monsunsko deževje in je ves Kontum v megli. ZDA pa so zavrnile predlog delegacije DR Vietnama in začasne juž-novietnamske revolucionarne vlade, naj bi se v Parizu jutri nadaljevali mirovni pogovori.
Kavčič in Fock
Predsednik ministrskega sveta LR Madžarske Jeno Fock sprejel Staneta Kavčiča - Odprta vprašanja sodelovanja
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
9
BUDIMPEŠTA, 31. maja. Drugi dan obiska delegacije izvršnega sveta Slovenije na Madžarskem je predsednika IS Staneta Kavčiča sprejel Jeno Fock, predsednik ministrskega sveta LB Madžarske in se seznanil z dosedanjim potekom pogovorov.
JENO FOGK: Rešiti odprta vprašanja sodelovanja
Pogovor, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik ministrskega sveta Matyas Timar, veleposlanik SFRJ v Budim, pešti dr. 2iga Vodušek in veleposlanik LR Madžarske v Beogradu Elek Toth, je bil izčrpen, neposreden in prijateljski. Dotikal se je vprašanj madžarsko jugoslovanskega sodelovanja in graditve odnosov na skupnih interesih, po seben poudarek pa je bil dan slovensko madžarskemu so delovanju, od kooperacij do vprašanj maloobmejnega prometa in obeh manjšin. Odprl je vprašanja, ki jih bo potrebno takoj rešiti, to je vprašanje carin ter trajnejših
Tragični pokoi
Trije Japonci, pripadniki palestinskega gibanja, so na letališču Lod pri Tel Avivu ubili 25 in ranili 70 ljudi
AVIV, 31. maja (AP, Reuter, AFP). Kasno sinoči so trije japonski atentatorji, ki so prispeli z letalom francoske družbe »Air France« iz Rima, povzročili na tel-avivskem letališču Lod množičen pokol: v križnem ognju rafalov iz avtomatskih pušk in sredi eksplozij ročnih bomb treh Japoncev je izgubilo življenje 25 ljudi, prek 70 pa so jih odpeljali v bolnišnico.
Trije atentatorji so izvlekli avtomate vrste »kalašnikov«, kakršne uporablja palestinsko gibanje, in ročne bombe iz svojih kovčkov in začeli sejati smrt med prisotnimi ljudmi v letališki zgradbi. Kot je iskanje sporočil tela-vivski radio, je bilo med 25 žrtvami najmanj 14 Portoričanov, ki so prišla v Irael na romanje, in štirje Izraelci, med njimi nek znanstvenik in neka mlada mati treh otrok, ki je prispela z Istim letalom kot atentatorji.
Med splošnim streljanjem je bil prerešetan tudi eden izmed atentatorjev, medtem
ko je drugi najprej izpraznil nabojnico svojega avtomata, potem pa sprožil pod sabo bombo in se ubn. Tretji atentator, ki je odvrgel tri bombe na letališko pristajno stezo in poškodoval dve ondi prisotni letali, je bil ujet. Povedal je, da so bili vsi trije člani neke japonske fanatične organizacije, da so se vojaško izuliri pri komandosih v Južnem Libanonu in da so bili za atentat plačani od »neke palestinske organizacije«. Vtem je odgovornost za atentat že prevzela ' Palestinska ljudska fronta Georga Haba-ša.
Izraelski premier Golda Meir je na izredni seji parlamenta zagrozila arabskim državam, da jih bo »Izrael štel kot odgovorne za pokol na letališču«. Pozvala je vse vlade na svetu, naj poostrijo nadzorstvo na letališčih. Zunanji minister Aba Eban pa je pozval mednarodne letalske družbe, naj bojkotirajo bejrutsko letališče.
Na Japonskem ta hip teče raziskava, ker so ugotovili, da so imeli Japonci ukradene potne liste. Japonska vlada je sporočila, da sprejema nase »moralno odgovornost«. Podrobneje na 5 strani.
sistemskih rešitev pri nas za nastopanje na madžarskem trgu.
Vzporedno se je slovenska delegacija pogovarjala o sodelovanju v ministrstvih za zunanjo trgovino in promet,
Predsednik IS Stane Kavčič je ob zaključku pogovora povabil Matyasa Timarja v Slovenijo. Timar ,ie povabilo sprejel.
Poročila o obisku slovenske delegacije so na prvih straneh tiska, madžarska TV pa je v včerajšnjem programu posredovala obširnejšo informacij o obisku.
PETER BREŠČAK
Potresni sunki v Anconi
Precej močan potres v italijanskem pristanišču — Žrtev ni?
ANCONA, 31. maja (UPI) — V italijanskem pristanišču ob Jadranskem morju Anconi je bil ponoči potres 6. do 7. stopnje po Mercallijevi lestvici. Za zdaj ni poročil o tem, kolikšna je škoda in ali je kdo izgubil življenje. Mnogi prebivalci so prebili noč na prostem. V Anconi je bilo že februarja več potresov, ki so poškodovali precej hiš; med enim od potresov je zapustilo mesto devet desetin prebivalstva. .
VODSTVO OLIMPIJE Na tekmi proti Zeljezničarju je bil v kazenskem prostoru zrušen Popivoda, z 11 m pa je streljal Ameršek. Vratar gostov Janj uš (na sliki) se je žoge dotaknil z roko, vendar je vseeno obtičala v mreži.	Foto: Busič
Nissen:
vtisi o Titu
Pogovor znanega dan* skega publicista Nissana s predsednikom SFRJ
BEOGRAD, 31. maja (Tanjug) — Danski list »Političen* je objavil osebne vtise, ki jih je imel znani rtanuki publicist Gunnar Nissen v razgovoru s predsednikom Titom.
Nissen je dober poznavalec jugoslovanskih razmer in avtor knjige »Tito, proletarec. partizan in državnik«, ki je izšla v Kbbenhavnu M. maja letos. - *
Danski publicist je v tab vtisih obdelal predvsem tiste detajle iz svojega pogovora s Titom, ki zanimajo širšo dar-sko publiko.
Članek z Nissenovimi pričevanji bomo objavili v sobotni prilogi.
Moskva:
sporazum
potrjen
Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je ratificiral sporazum z ZRN
MOSKVA,	31. maja
(TASS) — Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je danes soglasno ratificiral sporazum med SZ in ZRN, ki je bil sklenjen 21. avgusta 1970. Zunanji minister Andrej Gro-miko je v imenu sovjetske vlade prebral poročilo, v katerem je poudaril, da se s tem sporazumom končuje dolgo obdobje napetosti v stikih med državama in da je ravno v tem njegov poglavitni pomen. Obenem pomeni ta sporazum »nujno politično in pravno osnovo za razvijanje dobrih sosedskih odnosov in za mimo sodelovanje med SZ in ZRN«.
Prvi obisk
Predsednik Nixon prispel v Varšavo -Eksplozije bomb med obiskom Irana
FARSA V A, 31. maja (AP, AFP, Reuter*. Ameriški pred-sednik Richard Nixon „e danes popoldne ob 16.30 po srednjeevropskem času prispel na uradni obisk v Varšavo. V poljskem glavnem mestu bo ostal samo 24 ur. Tik pred Nixonom je v Varšavo iz Bonna pripotoval tudi zunanji minister WiUiam Rogers.
Predsednik Nixon in prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Edvard Gie-rek se bosta ob 18. sestala na štiri oči. Verjetno bo Nixon Giereka seznanil z izidom moskovskih pogovorov. Njun prvi sestanek bo predvidoma trajal pol ure.
Na teheransko letališče, od koder je Nucon danes ok-rog poldneva odpotoval v Varšavo, so zaradi pcostre nih varnostnih ukrepov smeli samo iranski šah in uradni predstavniki vlade. Letalo je vzletelo dvajset minut pozne je, kot je bilo predvideno. Dopoldne je v neposredni
bližini kraljevske grobnice Reza Pahlevija, očeta iran skega šaha, ekspiodiraia bomba. To se je zgodilo samo pol ure pred trenutkom, ko naj bi bil predsednik Ni>:cn položil venec na grobnico. Ranjen ni bil nihče. Hujša je bila druga eksplozija: ob 7.40 po krajevnem času je avtomobil ameriškega brigadnega generala Pricea zapeljal na dinamit. Generalu je polomi lo obe nogi, neka ženska, ki je stala v bližini eksplozije, pa je umrla. Bomba je eks plodirala tudi pred ameriškim informacijskim centrom v Teheranu.
PRIHOD V VARŠAVO — Ameriški predsednik Nixon v spremstvu poljskega predsednika Jablonskega pregleduje častno četo na varšavskem letališču po prihodu
na uradni obisk na Poljsko.
Telefoto: UPI
Bonn:,koristno'
Končano zasedanje zunanjih ministrov članic NATO - Priprave za konferenco o evropski varnosti - Pot v Moskvo
BONN, 31. maja. Opoldne se je končalo »izredno koristno« (Rogers) zasedanje zunanjih ministrov 15 članic NATO. Kakor je bilo pričakovati so države atlantskega pakta sklenile začeti z multilateralnimi pripravami za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, ki bi naj bila po besedah bonskega zunanjega ministra Scheela »sredi prihodnjega leta«.
ravni
Priprave se bodo začele na veleposlanikov v HcJ-in sicer novembra, po ameriških predsedniških volitvah. Francosko stališče, naj bi s pripravami začeli že takoj po sobotnem podpisu berlinskega sporazuma,'se ni uveljavilo. V skupnem sporočilu, objavljenem ob koncu ministrskega zasedanja, je posebej poudarjeno, da se morajo pogajanja o skupnem in vsklajenem reduciranju čet (MBFR) začeti že pred konferenco, ali pa morajo potekati vzporedno z njo.
Načrt, po katerem bi naj nekdanji generalni sekretar NATO Maniio Broeio imel v Moskvi uvodna pogajanja o MBFR, je docela propadel, ker Sovjetska zveza odklanja pogajanja »hlok z blokom«. V Bonnu so sklenili, da bo krenila na pogajanja skupina ljudi iz razHčnih zahodnih držav.
Ministri NATO so večkrat poudarjali, in to je zapisano tudi v skupnem sporočilu, da bodo pri dogovorih o redukciji vojaških čet in v pripravah na evropsko konferenco
sodelovale tudi nevtralne in neuvrščene države.
SLAVKO FRAS
WTLiJAM ROGERS: posvet NATO je bil »Izredno koristen«
Inflacijsko
zlo
Sprijazniti se moramo s tem, da je inflacija svetovna nadloga in da se zaradi tega ni mogoče povsem izogniti povečevanju proizvodnih in življenjskih stroškov, zviševanju cen in drugim neprijetnostim. Ne moremo pa se sprijazniti s tem, da nas po velikosti inflacije v svetu prekaša samo kakega pol ducata držav. Pravkar končani posvet znanstvene sekcije zveze ekonomistov Jugoslavije o inflaciji je pripomogel, da je znanstvena misel napravila razveseljiv premik.
Ekonomska znanost je navzlic temu — da je bila med inflacijskimi vzroki tokrat prvič izraziteje poudarjena neskladnost v strukturi jugoslovanskega gospodarstva — dala približno enak poudarek vsem mnogoštevilnim elementom, ki sprožajo in pospešujejo inflacijo. Ce bo torej pri brzdanju inflacije ekonomska politika v prihodnje pozorna le na enega ali pa na premajhno število inflacijskih vzrokov, se pri tem ne bo mogla izgovarjati, da ji je dala takšen napotek ekonomska znanost. Zaradi tega, ker teorija priznava množico vzrokov inflacije, pa je ekonomska operativna politika tudi v težjem položaju. Boj proti pretirano veliki inflaciji bo namreč treba hkrati biti na več popriščih.
Sicer pa je med znanstvenim avditorijem še ob začetku posveta prevladovalo mnenje, da bi se lahko v Jugoslaviji učinkovito uprli inflaciji, če bi se odločili za sicer nesprejemljivo znatno zmanjšanje gospodarske rasti in zaposlitvenih možnosti. Kazalo je torej, kot da imamo opravka z dilemo, ali visoka stopnja inflacije ob nagli rasti, ali pa majhna inflacija ob počasnejšem razvoju ali celo stagnaciji. Na posvetu pa smo pozorno prisluhnili rezultatom, ki jih je iz enačb izpeljal dr. Aleksander Bajt, da namreč stopnja inflacije sploh ni posebno močno odvisna od hitrosti gospodarskega razvoja. Rezultat je toliko pomembnejši zaradi tega, ker opozarja, da bi se bilo nespametno odločati za zmanjševanje razvojne hitrosti.
Nesprejemljiv pa bi bil seveda sklep, da je potem najbolje, da se naglo razvijamo in da se ob tem ni vredno razburjati zaradi velike inflacije. Dokazano je namreč, da inflacija najbolj biča tiste z najnižjimi osebnimi dohodki. Ti najslabše plačani torej inflacijo utemeljeno preklinjajo in ZK — kot avantgarda delavskega razreda je politično ost uperila na inflacijo, ker se dodobra zaveda, kako škodljivo inflacija deformira zavest, znižuje kulturo poslpv-nega obnašanja, spodbuja k pretiranemu trošenju in v nasprotju s cilji samoupravne družbe krepi želje, da bi spet zavili na etatistično pot reševanja problemov.
FRANCE JERAS
Pisma bralcev
Pisani svet Walta Disneya in naš otrok
V Delu sem brala kritiko Disneyeve antologije. Ob tej priložnosti naj v zagovor zbirki in v opozorilo in kot prošnjo našim mladinskim pisateljem napišem nekaj besed.
Veliko učencev je le povprečno nadarjenih. Večina učencev ima v I. m II. razredu osnovne šole močan odpor do branja. Za mlade glavice je to težko — kot bi bilo nam, če bi se morali učiti brati hieroglife.
Marsikateri starši silijo, prosijo, vzpodbujajo otroke, da bi brali — a vse je zaman. Nekaj podobnega je bilo tudi v moji družini, včasih so celo solze tekle.
Toda ko je prestopila naš prag zbirka Disneyev Pisani svet, sta otroka stegnila roke in oči so jima zažarele- Od tedaj je Ostržek njun in z njim vsi junaki. Naš drugo-šolček sedaj sam, ne da bi mu kdo prigovarjal, vzame Pisani svet in bere. Iz dneva v dan bere bolj tekoče, včasih se nasmehne domislicam, nato se ustavi ob ilustracijah, pregleduje, če se skladajo c tekstom, potem gre dalje. VZLJUBIL JE BRANJE. Mislim, da je to bolj pomembno kot to. da se mu je v šoli izboljšala ocena za branje.
Sedaj pa še primerjava. Disnegeve knjige je vzljubil — Cicibana, lista za najmlajše. pa ne mara. Zadevi sem hotela priti do dna. pa sem ga opazovala. Ob tem listu postaja nejevoljen, kadar je besedilo stilno pretežko, tudi predolgo opisovanje narave mu ne prija. Spominjam se. kako se je s strahom upiral branju Cicibana, štev. 8. V njej je K. Brenkova poetično opisala gozd. Za nekoliko starejšega učenca bi bilo njeno opisovanje že literarno doživetje — »začetnika« pa odvrne od branja. Kako preprosto sta pisani predvsem prvi dve Disneyevi knjigi - vse mu je razumljivo. Res sta v očeh odraslega vsebinsko skopi, toda za tistega, ki dela prve korake, imata v vsem pravo mero-
Kaj pa besedni zaklad? Le-tega bodo otroci pridobili v šoli: imajo odlično berilo, pomoč učiteljice in še mnogo let pred seboj.
Ciciban in zbirka čebelica naj bi se zgledovala po zgoraj omenjeni zbirki, torej naj bi bila otroku le v razvedrilo.
Ni pa rečeno, da otroka v tej starosti zanimajo le pravljice. rad prisluhne celo življenju sovrstnikov v Vietnamu. pa tja do športa in še marsikaj ga zanima Toda stil naj bo prilagojen povprečnemu otroku, ker je le-teh največ.
JULIJANA KOCEN, Ljubljana.
Cesta v Zgornji log 26
Jakopiču — spomenik
Ze več kot štiri desetletja živim s svojimi Jakopiči. Vsak dan jih gledam, luščim, doživljam in uživam, pomenijo res lepotne kalorije mojega življenja. Silno rad se spominjam Jakopiča, najraje pa mislim na dneve v Pragi, ko je bila tam leta 1928 prva razstava slovenskih impresionistov; pripravila jo je Narodna galerija s čisto izjemnim uspehom, zastopali pa smo jo kot delegacija Jakopič. predsednik Ivan Zorman in jaz. Na Hradščanih je takrat delal naš Plečnik, skupaj smo preživeli nekaj čudovitih dni.
Te dni sem se v Tivoliju srečal z Jakopičevim kipom, ki ga je izdelal mladi akademski, zagnani kipar Bojan Kunaver. Presenetil me je s svojo močjo, silo in lepoto, predvsem pa s tem. da je ustvarjalcu uspelo preliti v veliko formo osnovno zamisel Jakopičeve lastne podobe; že ob nastanku mi je izjemno ugajal zaradi notranje mo
DELO
Mitja Gorjup (glavni urednik), Jak Koprivc (odgovorni urednik). Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika), Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo). Miran Šuštar (zunanja politika). Tit Vidmar (kultura), Miro Zakrajšek, Anton Rupnik (dopisništvo, lokalna kronika). Evgen Bergant (šport), Vojko Černelč (centralna redakcija). Jaka štular (nedeljska izdaja »Dela«), France Vrečar (sobotna priloga), Bogo Sajovic. Olga Ratej, Ivan Kranjc (kronika. reportaža)
či, ki jo izžareva. Redek je kip, ki rez gleda in vidi v veliko razvojno smer, ki ji sledi z velikansko ustvarjalno voljo; le-ta je i* Jakopiča napravila to, da je danes s svojim ogromnim opusom ena najmočnejših potez v likovni fiziognomiji slovenske kulture. Kot tak po desetletjih svoje smrti gotovo zasluži spomenik, zanimivo pa je, da je to občutil mladi Kunaver in da ga je uspešno formiral.
Ploščad pred Narodno galerijo bi s tem spomenikom dosegla svoj namen z že ure-fžno osvetlitvijo in lepo zasajenimi gredami. Siamski študent, ki se je udeležil sim-pozija na Bledu, je pred menoj vsaj petkrat fotografiral Jakopičev kip. v zvezku na mizici pred njim je na stotine pohval mimoidočih, ne v superlativih. že v elativih; razstava je referendum, ki daje ustvarjalcu največje priznanje. je pa zoj>et zanimivo, da naši reporterji ne registrirajo te ustvaritve, saj tudi ob EU RIDIKI istega avtorja niso bili gostobesedni.
Predlagam, da Narodna galerija ustanovi odbor za postavitev tega spomenika.
Dr. LADISLAV LAJOVIC.
Ljubljana.
Morje, vlaki, avtobusi
V zadnjem času je dokajšen konkurenčni boj med »trans-portanti«. gre pa za severne morske luke. Ni važno, kdo je doslej imel primat nad prevozom potnikov, vemo pa vsi tisti, ki smo z vlakom pripotovali do Divače, da smo imeli večkrat težave z avtobusnimi podjetji; v avtobusih smo le stežka dobili sedeže (ali stojišča) od Divače do Kopra in še dlje.
Pred kakima dvema letoma je bil »sončni« oziroma kopalni vlak dokaj zaseden, zato je razumljiv odpor vseh tistih, ki so bili tedaj oškodovani. Toda ali je važnejša neka turistična dejavnost ali pa počutje in potovanje turistov?
Znano je. da železnica nudi za potovanje na območju SR Slovenije oziroma ZZTP Ljubljana dosti cenejše potovanje, in zakaj ljudem do Pirana te možnosti ne bi uredili in jim Slovenijo približali?
Avtobusna podjetja naj se tudi v tem pogledu borijo za »uspeh«. Prosim, naj iskreno spregovori tudi javnost.
ALOJZ VOVK, Bled
Zakaj se prepiramo?
Železnici smo denar j>osodi-li z željo, da se razširi in modernizira. Vemo namreč, da je vožnja z urejeno železnico večkrat cenejša in koristnejša za naše gospodarjenje kakor pa vožnja z raznimi »avto-transi«. Vprašujem se. zakaj ne bi železnica in tovornjak skupaj pomagala ustvarjati dobrote za vse državljane Jugoslavije.
Lahko rečem, da je naša ve lika želja, da se čimprej popeljemo do Kopra z železniške postaje v Kopru, bomo pač hodili do središča mesta peš, dokler železnica sama ne bo nabavila avtobu sa, kt bi nas popeljal s postaje v mesto ali nazaj. Upam pa, da se bo zadeva rešila tako, da bomo vsi dobre ijo Ije.
Leopold Cvetko, Celje, Muzejski trg 8
Odgovori na vprašanja
Stroški
za preureditev stanovanja
D. B., N. G. — Imetnik stanovanjske pravice v vašem stanovanju je brez vašega dovoljenja v stanovanju uredil moderno kopalnico, prenovil jja je tudi kuhinjo. Sedaj zahteva, da mu povrnete stroške, češ da se je zvečala vrednost stanovanja, ki je vaša last. Zanima vas, ali ste stroške dolžni plačati?
ODGOVOR: Za sedaj nosilec stanovanjske pravice ne more zahtevati povrnitve Stroškov, saj vse izboljšave upodablja sam. Ce pa se bo izselil, bo lahko zahteval plačilo vrednosti, ki jo bodo vse -zboljšave imele takrat. Dolžni mu boste plačati vrednost izboljšav, ki bodo pomenile za vas korist.
Drugače M bilo, če M imel imetnik stanovanjske pravice stroške v zvezi z invesUcij-skim vzdrževanjem stanovanja. Take stroške bi imetnik stanovanjske pravice lahko poračunal z najemnino, če bi vas poprej e opozoril na potrebna popravila in tudi na tako poračunavanje.
KUPON
za pravno posvetovalnico »Dela«
Minulo delo še bliže Za delo v zvezi delavskemu razredu boljše vzdušje!
Koordinacijska komisija: kategorija minulega dela bo spodbujala združeva- Sekretariat CK ZKS: delo v zveznih organih naj bi bilo nje in kooperacijo — Socialistična solidarnost bo vodilna misel v ustavi pogoj za položaje v republiki — Boljša organiziranost
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 31. maja. Med razpravo o delu tez (pravzaprav bodoče zgoščene ustavne tvarine) Je koordinacijska komisija'ustavne komisije vseh zborov zvezne skupščine sprejela načelo, ki bo prišlo v ustavo, da tudi minulo delo postane merilo, po katerem se deli dohodek delavcev.
LJUBLJANA, 31. maja. Po sprejetju sklepa o paritetni zastopanosti vodilnih kadrov v zvezni upravi iz vseh republik se je prisotnost Slovencev v federaciji znatno izboljšala, toda to v glavnem na vodilnih delovnih mestih, medtem ko si moramo še resno prizadevati, da bi popravili tudi narodnostno sestavo strokovnih služb, je danes ocenil sekretariat CK ZKS.
Pri tem so poudarili, da bo ustavna kategorija minulega dela spodbujala delavce k skupnim vlaganjem oziroma tudi k vlaganjem v razširjeno reprodukcijo, s čimer bo smotrneje uresničeno načelo, da delavec v temeljni organizaciji združenega delu razpolaga s sredstvi razširjene družbene reprodukcije. Na seji so nadalje poudarili, da bo kategorija minulega de,a. kakršno zdaj uvajamo, spodbujala združevanje In kooperacijo in da bo tako dopolnjen ves dohodkovni sistem, razširjena reprodukcija pa se bo razvijala na novih teme ljih. Nadalje imajo pred očmi načelo, da delavcu pripada kot osebni dohodek tudi del povečanega dohodka, ki ga je ustvarila njegova temeljna organizacija združenega dela z združevanjem sred-
stev tudi v drugih osnovnih organizacijah združenega dela.
V	zasnovi nove ustave se torej minulo delo bolj približuje delavskemu razredu, zato menijo, da bo tudi'delavčeva zavest bolj usmerjena v integracijo in razširjeno reprodukcijo in da se bo krože nje družbenega kapitala bistveno zboljšalo in razbijalo morebitne tendence organizacij združenega dela, da bi ravnale avtarkično.
V	nadaljevanju sej« je koordinacijska komisija danes dopoldne sprejela med drugim del tez. ki urejajo gradivo in se nanašajo na socialno varnost in stabilnost delavcev v združenem delu, kakor tudi načela solidarnosti Vodilna misel v novi ustavi bo, da se delavci v združenem delu ravnajo po načelih sociali-
stične solidarnosti in humanizma pri svoji samoupravni dejavnosti, težišče pa je predvsem na gospodarski in šele nato na socialni in humanistični solidarnosti v združenem delu in v družb: na splošno. Med razpravo o tem pa so opozorili, da hoče ustavno načelo inavgurirati kategorijo solidarnosti — predvsem, da solidarnost pomeni premagovati zaostajanje v razvoju, ne pa uvajati družbene sklade in drugo, na kar bi združeno delo prevalilo odgovornost v razvoju.
Med razpravo o ustavni ureditvi vlaganj naših sredstev v tujini ter vlaganj tujega kapitala v Jugoslaviji so se oprijeli načela, da je treba ustvarjati več poti za našo gospodarsko integracijo s svetom, zato da v razvoju ne bi zaostajali. Na tej osnovi
bodo Se proučili načelo, da pravice tuje osebe do sredstev, ki jih vlaga pri nas v organizacijo združenega dela, pomenijo takšno vrednost, ki je z zakonom ali drugim aktom po sklenitvi pogodbe ni mogoče zmanjšati.
Koordinacijska komisija je včeraj popoldne večino triurnega dela posvetila razpravi o ustavni ureditvi dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena (energetika, železnice, ptt, tisk, televizija In po dobno). V razpravi so poudarili, da mora nova ustava ustvariti več možnosti za družbeno vplivanje na tisk. posebno na televizijo, ki le kot zelo močan množični medij dostikrat — kot so pri pomnili — privatizirana in v rokah ozkih klik, skupin ipd. Slišati je bilo še drugi mnenja o tisku in televiziji, namreč. da ni dovolj na ta način vplivati na javna občila, marveč je to predvsem stvar vsakodnevnega dela in politike.
Seja koordinacijske komisije se nadaljuje.
ZDRAVKO ILIČ
Kadrom v federaciji moramo dati vso moralno podporo za to, da bodo lahko delovali samostojno, po svojih moralnopolitičnih načelih, je poudaril Vinko Hafner ter opozoril, da nekateri funkcionarji v republiki včasih vežejo ljudi v zvezi nase, na izključne resorske interese ter jih nagrajujejo za morebitne »zasluge«. Kadre v federaciji naj bi spremljale vse družbenopolitične organizacije, posebej pa še izvršni svet. Ti Kadri morajo biti tisti, ki bodo združevali interese republike z interesi širše jugoslovanske skupnosti, je dejal Andrej Marinc ter zaključil, da moramo v Sloveniji ustvarjati predvsem novo, ugodno vzdušje za delo v federaciji. Realni odnosi do federacije se bodo spreminjali tako, kot bomo mi uspeli oblikovati drugačen odnos do našin lju-
di v njej, je rekel Stane Markič.
Sekretariat CK ZKS se je posebej zadržal na kadrovskem stanju v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve ter ugotovil, da je tu le majhen del kadrov možno namestiti po načelu paritete ter da se kadrovska služba v sekretariatu samem ne loteva odprtih problemov. Prane Razdevšek je dejal, da se TS zavzema za stalno kadrovsko službo v ZSZZ, ki bi skupaj z republikami rešila najtežji problem nerazporejenih kadrov (okoli 150).
Izvršni svet je že večkrat opozoril organe ZSZZ na te, da morajo poskrbeti v vseh diplomatsko- konzularnih predstavništvih v tujini za možnost pogovora v slovenščini. Ker je nerealno pričakovati, da bi to rešili kdaj z ustreznim številom
Slovencev na teh delovnih mestih, bo nujno, da se bodo delavci ostalih narodnosti morali naučiti ali vsaj priučiti slovenščine. Do zdaj še v ZSZZ niso ničesar ukrenili v tem smislu.
Slovenski kadri v Beogradu bi se nujno morali organizirati, povezati, da bi republiški organi lažje vzdrževali z njimi stalne stike ter jih obveščali o slovenskih stališčih.
Do zdaj so slovenski kadrovski organi uspeli zaposliti vse, ki so se vrnili ali želeli vrniti na delo v Slovenijo: res pa je, da kljub dobrim stikom, ki jih z njimi vzdržuje IS, še premalo usmerjajo, upoštevajo njihove želje in ambicije. Tudi to fco treba v slovenski kadrovski politiki izpopolniti, je sklenil sekretariat CK ZKS.
ANTON RUPNIK
Porabo na vajeti
Srbski IS pripravlja ukrepe za sanacijo gospodarskega položaja — Predvsem pa bo treba umiriti kupno moč
BEOGRAD, 31. maja (Tanjug). Republiški in gospodarski zbor skupščine SR Srbije sta danes razpravljala o gospodarskih gibanjih v prvem trimesečju in bilanci republiškega proračuna do leta 1975. Na skupni seji je o gospodarskih gibanjih v prvih treh mesecih poročal podpredsednik izvršnega sveta Branislav Ikonič.
Dejal je, da močno povečanje industrijske proizvodnje (za skoraj 11 odstotkov) in konjunktura na trgu še naprej povzročata naraščanje cen. ki so v prvih treh mesecih poskočile že za polovico skupnega povečanja, predvidenega za letos. Tak skok cen gre na rovaš neskladja med blagovnimi in denarnimi skladi. pri čemer imajo pomembno vlogo tudi prejemki prebivalstva. ki so se v prvih treh mesecih zvišali za 46 odstotkov.
V zunanjetrgovinski menja vi je čutiti napredek, pove čale so se devizne rezerve, toda to je v večji meri posledica novega zadolževanja
Skupna seja vseh zborov
LJUBLJANA, 31. maja — Iz skupščinskega biroja za informacije smo prejeli: Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je sklical skupno sejo vseh zborov skupščine SR Slovenije za četrtek 8. junija 1972 ob 9.30 uri v veliki dvorani skupščine SR Slovenije.
Na dnevnem redu skupne seje vseh zborov je razrešitev podpredsednika skupščine SR Slovenije, predsednika komisije za volitve in imenovanja in predsednika komisije za državno varnost ter izvolitev podpredsednika skupščine SR Slovenije.
v tujim in le v manjši meri rezultat spremenjenega razmerja v izvozu in uvozu.
Ikonič je zahteval od poslancev, naj podpro ukrepe, ki jih namerava sprejeti republiški izvršni svet za hitrejšo sanacijo gospodarskega položaja. Predvsem bo gospodarska politika težila za tem, da se domača kupna moč umiri in da nobena poraba ne prerašča razpoložljivih materialnih okvirov izvršni svet bo posvetil skrb tudi prerazdelitvi na področju cen. povečanju izvoza in ureditvi upniško dolžniških odnosov in bo v ta namen bodisi sam sprejemal konkretne ukrepe ali pa se bo v federaciji zavzemal zanje
Pobudo kroparskih delavcev je na včerajšnji seji podprl tudi občinski komite ZKS. Menili pa so, da stabilizacije ni mogoče reševati samo z večjim obsegom fizičnega dela, marveč je potrebna tudi večja produktivnost, racionalnejše gospodarjenje, načrtnejše investiranje, povečanje izvoza in drugo.
Poudarili so tudi, da prizadevanja delovnih kolektivov ne bodo rodila uspehov če ne bo večje zavzetosti tudi v vodilnih organih družbenopolitičnih skupnosti na vseh
Seminar
BEOGRAD, 31. maja (Tanjug) — Na tridnevnem seminarju o splošnem ljudskem odporu ki se Je danes končal na višji vojaški akademiji JLA. so razpravljali o rezultatih izpopolnjevanji teorije o vlogi, nalogah, vodstvu in načinu uporabe enot splošnega ljudskega odpora ter udeležbe prebivalstva v vseljudski vojni. Na seminarju je sodelovalo 150 predavateljev vojaških šol In drugih inštituoij JLA, predstavniki štabov narodne obrambe iz vseh republik in pokrajin, pa tudi iz nekaterih občin in delovnih organizacij.
ravneh. Ne gre zanemarjati tudi potrebnega vzdušja v vsej gospodarski in politični dejavnosti.
Po vsem tem je občinski komite sklenil predlagati centralnemu komiteju ZKS. da opredeli svoje stališče do akcije in jo usklajuje. Razen tega naj poziv delovnega kolektiva Plamena in drugih delovnih kolektivov v radovljiški občini, prenese delovnim ljudem v naši republiki in državi.
L. STRU2NIK
Dolg vseh
Radovljiški občinski komite ZKS podprl akcijo, ki so jo sprožili v Kropi
RADOVLJICA, 31. maja. Akcija Plamena iz Krope za stabilizacijo dobiva vse večji odmev. V nekaterih delovnih kolektivih v radovljiški občini so že izrazili pripravljenost za sodelovanje v okviru svojih možnosti.
Majhna letališča
Predlog: povečati in sodobno opremiti brniško letališče — na drugih manjših letališčih pa travnate piste
KRANJ, 31. maja. »V naši državi imamo preveč letališč, ki so spomeniki,« Je dejal eden izmed razpravljaicev na posvetu predstavnikov regionalnih klubov poslancev, republiškega izvršnega sveta in letalskega prometa, ko so govorili o razvoju letalske mreže v Sloveniji.
Ta ugotovitev naj bi bila opocorilo, da podobne 'napake ne bi napravili še pri nas. Slovenija je pač tako majhna, da bi bilo ob Brniku za sedaj nesmotrno graditi še kako večje letališče. Pri širjenju mreže letališč je treba upoštevati tudi druge prometne poti, ob programiranju pa je treba bolj gledati na ekonomsko osnovo kot pa zgolj na prostorsko razporeditev.
V razpravi so se zavzeli za to, da bi čimprej povečali in sodobno opremili brniško letališče, ker bo sicer kmalu zaostalo v tekmi s sosednjimi. Na drugih letališčih v Sloveniji ze začetek ne bi kazalo graditi betonskih ali as
taltnih letaliških stez, marveč naj bi uredili le travnate pristajalne steze, ki lahko spre jornajo manjša potniška letala.
Na posvetu so tudi predlagali, naj bi v naši državi čimprej uredili pristajanje tujih športnih letal na vseh manjših letališčih. Kot je po. vedal član republiškega IS inž. Franc Razdevšek, so jim ob nedavnem vladnem obisku v ZRN očitali to pomanjkljivost. Naraščajoči turistično športni promet pa bi spodbudil nadaljnji razvoj teh letališč.
Akcijo okrog razvoja mre že letališč v Sloveniji, ki jo je začelo brniško letališko podjetje in pripravilo tudi
prvo gradivo, bo sedaj prevzel komite za promet pri izvršnem svetu. V razpravi mu bodo pri tem v pomoč tudi mnenja s tega posveta.
LADO STRU2NIK
Madžarski gostje pri Marincu
LJUBLJANA, 31. maja -Delegacijo madžarske socialistične delavske partije iz železne županije, ki jo vodi prvi sekretar županskega komiteja Antal Kovacz, je da nes sprejel in se z njo pogo varjal sekretar sekretariata ZK Slovenije inž. Andrej Ma rine.
Izvirna pobuda
Sporočilo sekretariata CK ZKS o oceni pobude delovne skupnosti Plamen iz Krope • Sekretariat podpira pobudo
LJUBLJANA, 31. maja. Sekretariat CK ZKS je na današnji seji med drugim razpravljal tudi o pobudi delovne skupnosti Plamen iz Krope, da neposredno z napori vseh delavcev prispeva k utrjevanju in večjim učinkom stabilizacijske usmeritve v naši družbi. K podobnim naporom so delavci Plamena pozvali vse delovne ljudi in mladino Jugoslavije.
Pogoj za vodilne položaje
Petina beograjskih kolektivov že sprejela sporazum o vodilnih kadrih
BEOGRAD, 31. maja (Tan-iug) — Petina od 1200 beograjskih delovnih organizacij je že sprejela besedilo samoupravnega sporazuma o strokovnih in vodilnih kadrih, v ostalih delovnih organizacijah pa bodo o njem razprav ljali do 15. junija. Po dolo čilih tega samoupravnega sporazuma bo v beograjskih de lovnih organizacijah moč na vodilna delovna mesta izvoliti le ljudi, ki imajo ustrezne kvalifikacije. Tiste, ki nimajo ustrezne kvalifikacije, so pa po oceni kolektiva dobro opravljali svoje delo bodo lahko ponovno izvolili na vodilna delovna mesta le do konca letošnjega leta.
Sekretariat CK ZKS ocenjuje pobudo delavcev Plamena kot izviren in svojstven izraz pripravljenosti za učinkovito in neposredno izvajanje sklepov in stališč centralnega komiteja ZKS in akcijskega programa 2. seje konference ZK Jugoslavije, hkrati pa tudi kot uresničevanje splošne zahteve delovnih ljudi, da preidemo od besed k dejanjem. Zato sekretariat CK ZKS podpira pobudo delovne skupnosti Plamen v Kropi in akcijo komunistov v občini Radovljica ter predlaga članom in organizacijam ZK Slovenije, se
akciji pridružijo, ustrezno svojim možnostim in pogojem.
Sekretariat CK ZKS je v razpravi naglasil, da so načini in sredstva za umirjanje gospodarskih gibanj različna in da je zato potrebno prilagoditi vsebino in obliko akcij posameznih delovnih skupnosti naravi dela, konkretnim možnostim in položaju delovne organizacije v procesu družbene reprodukcije. Cilj te pobude in akcije je mogoče doseči s stalnim narašča njem produktivnosti dela in ekonomičnosti, z boljšim izkoriščanjem proizvodnih
zmogljivosti, izpopolnjevanjem tehnologije na podlagi uvajanja dosežkov znanosti, usposabljanjem kadrov, izboljševanjem upravljanja delovnih procesov in organizacije dela, preusmerjanjem proizvodnje, doslednim izpolnjevanjem obveznosti, stalnim povečevanjem izvoza itd. Vsa ta prizadevanja morajo poglabljati samoupravne odnose na vseh ravneh in težiti za doslednim uresničevanjem ustavnih dopolnil, prispevati pa tudi k utrjevanju odgovornosti vseh družbenih dejavnikov.
Pobuda delavcev PLAMENA se vključuje in povezuje z napori številnih delovnih skupnosti v Sloveniji m Jugoslaviji. Zato sekretariat CK ZKS meni, da so člani ZKS v organih družbenopolitičnih skupnosti dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za uspeh te pobude.
Sklicane seje štirih zborov skupščine SR Slovenije
LJUBLJANA, 31. maja — Iz skupščinskega biroja za informacije smo prejeli- Predsedniki republiškega zbora, enotnega zbora delovnih skupnosti, gospodarskega zbora in prosvetno-kultumega zbora so sklicali seje zborov za četrtek, 8. junija 1972.
Seja republiškega zbora se bo pričela ob 9. uri v mali dvorani skupščine, seja enotnega zbora delovnih skupnosti pa po skupni seji vseh zborov v veliki dvorani skupščine SR Slovenije. — Po seji enotnega zbora delovnih skupnosti bo v veliki dvorani skupščine zasedal gospodarski zbor, prosvetno-kultumj zbor pa v veliki dvorani izvršnega sveta.
Republiški in enotni zbor delovnih skupnosti bosta obravnavala predlog zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1972 ter poročilo o učinkovitosti delovanja samoupravnih sporazumov in splošnih družbenih dogovorov.
Republiški ih gospodarski zbor bosta obravnavala oceno gospodarskih razmer v SR Sloveniji in predloge ukrepov ter predlog za izdajo zakona o zagotavljanju sredstev za sanacijo dimovodmh naprav v termoelektrarni Trbovlje II in o sanaciji drugih virov onesnaže nja zraka v zasavskem območju.
illllllllfllllllllllllllilliNilllllllllltllllllllllElllllllillilllllilllltlllllllllllllllltlllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllltllllljllllllllllllllillllllllllllllllltililllii
Razpisna komisija za imenovanje direktorja pri podjetju za ekonomsko propagando in publicistiko
L I K LJUBLJANA
objavlja razpis (reelekcija) za
DIREKTORJA PODJETJA
Osebe, ki se želijo potegovati za to delovno mesto, morajo ustrezati tem le pogojem:
a)	imeti morajo:
—	visokošolsko izobrazbo, 8 let splošne prakse, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu in znati en svetovni jezik,-ali
—	višješolsko izobrazbo, 10 let splošne prakse, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu in znati en svetovni jezik, ali
—	srednješolsko izobrazbo, 15 let splošne prakse, od tega 8 let na vodilnem delovnem mestu in znati en svetovni Jezik:
b)	da niso kaznovane za kazniva dejanja po 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih;
c)	da Jim s sodnim postopkom ni prepovedano opravljanje dolžnosti direktorja.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi tega razpisa Pismenim ponudbam priložite dokazila o zahtevanih pogojih.
Kandidate bomo obvestili o izidu v 8 dneh po opravljenih volitvah.
Ponudbe naslovite na: Razpisna komisija za imeno vanje direktorja. LIK, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 3.	5230
Republiški, gospodarski in prosvetnokultumi zbor bodo obravnavali še predlog odlika o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije; predlog odloka o dopolnitvi odloka o delovnem področju zborov skupščine SR Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini SR Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine SR Slovenije pn njihovem delu ter predlog odloka o dopolnitvi odloka o začasni ureditvi sklica in dela enotnega zbora delovnih skupnosti in zasedanja delegatov občin v skupščini SR Slovenije.
Prosvetno-kultumi zbor pa bo obravnaval informa cijo o končanem delu pri enciklopediji Jugoslavije; osnutek zakona o obveznem pošiljanju tiskov; statut Prešernovega sklada; osnutek zakona o telesnokultumih skupnostih in osnutek zakona o sredstvih za financiranje telesnokultume dejavnosti v SR Sloveniji; zaključni račun sklada Borisa Kidriča za leto 1971 in finančni načrt tega sklada za leto 1972 ter predlog odloka o financiranju izgradnje objekta B visoke ekonomsko-ko-mercialne šole v Mariboru iz republiških sredstev.
nmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiniuiiiiiiiiiiiiiuiMiiiniiiiiiiim
KOTEKS TOBUS
import-export
LJUBLJANA, Miklošičeva 5
razpisuje prosta delovna mesta
in vabi k sodelovanju:
1.	VODJO poslovne enote v sektorju inozemskih zastopstev
Pogoj: visoka ali višja šola strojne stroke
—	več let prakse na odgovornih mestih v tekstilno-konfekcijski industriji
—	aktivno znanje nemškega jezika
—	organizacijske sposobnosti
—	odlično poznavanje industrijskih šivalnih strojev
2.	GRADBENIKA-EKONOMISTA za delo v komerciali
P O B o j : gradbeni tehnik ah ekonomist
—	izkušnje pri delu v komerciali ah poznavanje problematike nizkih gradenj
3.	DEVIZNEGA REFERENTA
Pogoj: višja šola (lahko brez prakse) ali
—	srednja šola s prakso v deviznem poslovanju
—	zaželeno znanje tujega jezika
4.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
Pogoj: zaželena srednja šola in praksa
5.	' MEHANOGRAFA
Pogoj: nepopolna srednja šola praksa v strojnem knjiženju
6.	KV in PK DELAVCE za delo v skladišču Zalog
7.	ČUVAJA za skladišče v Zalogu
8.	KUHARSKO POMOČNICO za sezonsko delo v PD Portorož
Ponudbe za delovna mesta od 1.—5. in 8. sprejema kadrovska služba. Miklošičeva 5/I. 10 dni od objave v dnevnem časopisju Poskusni rok 90 dni.
Kandidati za delovna mesta pod 6. in 7. naj se osebno zglasijo v Centralnem skladišču Koteks To-bus, Zalog.	5237
GRADITELJI 2E PO ASFALTU — Podjetje »Partizanski put« iz Beograda, ki gradi odsek avtomobilske ceste Vrhnika—Logatec, je že asfaltiralo del novega cestišča in po njem že vozijo avtomobili — seveda samo tistih, ki imajo na tem cestnem odseku kaj opravka z gradnjo.	Foto: E. Hrausky
Koliko let bodo šteli v pokojninsko osnovo
Po prvi možnosti naj bi bila'osnova mesečno povprečje osebnih dohodkov zadnjih 10 let zavarovanja - Z družbenim dogovorom lahko čas tudi drugačen
BEOGRAD, 31. maja (Tanjug). Poslanci socialnozdravstvenega zbora zvezne skupščine so danes sprejeli zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O zakonu, ki so ga pripravljali cela tri leta, se bo konec junija izrekel zDor narodov. Praktično bo novi sistem pokojninskega zavarovanja veljal od 1. januarja 1973; dotlej bodo republike in pokrajine sprejele svoje zakone.
Po zakonu je zavarovanec upravičen do starostne pokojnine z dopolnjenimi 60 oziroma 55 leti življenja in 20 led pokojninskega staža. Kdor tega staža ni dopolnil, si pridobi pravico do pokojnine s 65 oziroma 60 leti življenja, a z najmanj 15 leti staža. Polno starostno pokojnino si zavarovanec pridobi s 40 oziroma s 35 leti pokojninskega staža ne glede na starost.
Za pokojninsko o6novo, po kateri se določa višina pokojnine, sta v zakonu predvideni dve možnosti. Prva možnost
je, da bi bila osnova mesečno povprečje valoriziranih osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec ustvaril v zadnjih 10 letih zavarovanja. Z družbenim dogovorom bi se sicer lahko - odločili tudi za drugačno časovno obdobje. Druga možnost pa je, da bi uvedli stopnjo zavarovanja. To praktično pomeni, da bi republike in pokrajine imele možnost uvesti tako imenovane pokojninske razrede po določenih razponih osebnih dohodkov in drugih merilih. V zvezi s to možnostjo je na
seji prišlo do preglasovanja. Predstavnik sindikata, pa tudi drugi, med njimi več poslancev, so menili, da bi bila s tem hudo okrnjena enotnost novega sistema in njegove temeljne zahteve.
Poslanci so živahno razpravljali tudi o valorizaciji osebnih dohodkov, na podlagi katerih se določajo pokojnine. Po daljšem razpravljanju je naposled v novem zakonu obveljalo, da se osebni dohodki iz prejšnjih let, ki pridejo v poštev za pokojninsko osnovo, valorizirajo gle-
de na gibanje poprečja osebnih dohodkov v republiki oziroma pokrajini, in sicer glede osebnih dohodkov iz zadnjega leta zavarovanja. To je nedvomno ena največjih novosti, saj bo občutno vplivala na prejemke upokojencev.
Novi zakon med drugim daje tudi možnost, da se določijo najvišje ih najnižje pokojnine.
Z udeležene« NOB se izenačijo španski borci in pripadniki grškega narodnoosvobodilnega gibanja — jugoslovanski državljani. Sicer pa so borci NOB do 9. septembra 1943, to je do kapitulaoije Italije, upravičeni do starostne pokojnine, ko dopolnijo pokojninski staž 35 oziroma 30 let ne glede na starost.
Natečaj za plakat in simbol
Prispelo je premalo uspelih osnutkov - Žirija predlagala le odkupe
LJUBLJANA, 31. mgja — Na natečaj za plakat in simbol proslave 500-letnice kmečkih vstaj in 400-letnice slo-vensko-hrvaškega kmečkega punta ni prišlo po določilih razpisa zahtevano najmanjše število uspelih osnutkov. Tudi osnutki ožjega izbora niso zadostili zahtevam svoje namembnosti. Komisija za spominska obeležja odbora za proslavo je odločila, da prizna udeležencem natečaja le odkupe.
Za osnutek plakata prejmejo Dušan Klun 2000 dinarjev, Tomaž Kržišnik in Stanko Hrovatič po 1500 dinarjev. Za osnutek simbola prejmeta po 2000 dinarjev Nevenka Kraigher in Tone Demšar. Natečajno gradivo bo od 1. do 3 junija razstavljeno v pritličnih prostorih ljubljanske Mestne galerije.
Tujci so tudi sleparji
Tudi v turizmu je treba dobro poznati poslovne partnerje
LJUBLJANA. 31. maja — Na posvetu predstavnikov turističnih organizacij je nekdo povedal, da nas tuje agencije pogosto tudi izsiljujejo. Tako je neka angleška potovalna agencija ob devalvaciji funta zahtevala od naših hotelov dodatne izredne popuste, češ da bodo sicer imeli izgubo. Pozne ie pa so r-aši turistični delavci zvedeli, da so Angleži naše izredne popuste lepo vtaknili v svoje žepe kot izredne zaslužke.
I. F-
,ETAN‘ bo letos v Velenju
Na 16. jugoslovanski : konferenci 250 domačih in tujih udeležencev
VELENJE, 31. maja — Pod pokroviteljstvom občinske skupščine Velenje se bo v ponedeljek začela v Velenju 16. jugoslovanska konferenca »ETAN« v organizacij: jugoslovansega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in jedrsko tehniko ter elektrotehniške zveze Slovenije.
Blizu 250 udeležencev iz Jugoslavije ter gostov iz tujine bo štiri dni obravnavalo 88 • znanstveno strokovnih refera-■ tov s področja elektrotehnike in električnih vozil, teleko munikacij. avtomatskega upravljanja. nuklearne tehnike in nuklearne fizike, računske tehnike in bio-medicinske tehnike.	F. KRIVEC
77
Draga šolnina"
Hitra cesta Zagreb—Karlov ac bo stala 713 milijonov dinarjev ali 60 odstotkov več, kot je bilo predvideno
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA '
ZAGREB. 31. maja. Hitra cesta Zagreb—Karlovac bo odprta v letošnjem septembru: povsem zgotovljena bo maja 1973. leta, ko bodo zgradili most prek Kolpe v Karlovcu in obvoznico. Cesta bo stala nekaj nad 713 milijonov oziroma okrog 60 odstotkov več kot je bilo prvotno predvideno. To je ugotovila strokovna komisija.
To so opozorili na današnji seji hrvaške vlade m pojasnili. da manjka za zgot ivitev te ceste okrog 291 milijonov poleg tega pa še nekaj nad 48 milijonov dinarjev za prve anuitete v letošnjem in prihodnjem letu. Republika je za letošnje in prihodnje leto že zagotovila po nekai več kot 140 milijonov dinarjev za pokritje prekoračitve.
Na današnji seji so pouda rili. da je prekoračitev več kot presenetljiva, saj je cena prve jugoslovanske hitre ceste nerazumno visoka. Pri tem najbolj zaskrbljuje neodgovorno ravnanje partnerjev.
ki jo grade. Jasno je, da stvarna cena hitre ceste ni dosti nižja od vsote, ki jo bodo porabili za njeno dograditev Vendar pa ob tem ni mogoče prezreti dejstva, da gre še vedno za del denarja, katerega porabo je zelo težko upravičiti. S tem je soglašal tudi predsednik dr. Ivo Peri-šin ter dejal, da bi bilo potrebno podrobno ugotoviti, kje in zaradi česa je prišlo do prekoračitev in kje so bile potrebne nove investicije, ki prvotno niso bile predvidene.
Na današnji seji so v zvezi s prekoračitvijo stroškov iz-
gradnje hitre ceste opozorili, da je to dobra šolnina, čeprav zelo draga, s katero bi se morali seznaniti vsi bodoči »ognjeviti« investitorji hitrih cest pri nas.
Hrvaška vlada je na današnji seji med drugim sprejela predlog svojega sekrelariita za pomorstvo, promet m zveze, naj pri Z1S pospeši postopek za sprejetje sklepa o proglasitvi mednarodne plovne poti na Dravi in sicer v dolžini 21 km (od njenega ustja do Osijeka), pa tudi. naj bi v Osijeku odprli stalen rečni mejni prehod za mednarodni promet. M. KUNEJ
Storitve
približati
potrebam
V Opatiji so končali kongres sindikata delavcev storitvenih dejavnosti
OPATIJA, 31. maja (Tan jug) — Tretji kongres sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije je danes končal delo. Takoj nato so konstituirali zvezni in izvršni odbor zveznega odbora ter potrdil izvolitev Mladena Pavlovskega za novega predsednika cent ralnega odbora sindikata storitvenih dejavnosti Jugoslavije.
* Ena od pomembnejših nalog. za katero se bodo zavzemale sindikalne organizacije v trgovini, gostinstvu, turizmu, obrti, stanovanjsko-komunalni dejavnosti itd., bo prilagoditi storitve potrebam državljanov in organizacij.
Smo predragi?
Letošnje tegobe našega turizma — Kaj nudi Španija za dva dolarja? — Bo glavna sezona le uspešnejša?
LJUBLJANA. 31. maja. Predstavniki naj večjih slovenskih turističnih organizacij in agencij, ki so se zbrali na povabilo komiteja za turizem pri IS, so največ razpravljali o težavah, ki tarejo v zadnjem času gostinstvo in turizem, o cenah pri nas in v tujini, o naši propagandni dejavnosti in še o marsičem.
Med drugim smo slišali, da so se letos skoraj vse gostinske in turistične delovne organizacije znašle v precejšnji zagati, ne samo zaradi epidemije črnih koz. ki je aprila in maja odvrnila od nas veliko tujcev, marveč tudi zaradi zamrznjenih cen in storitev v turizmu, medtem ko so se letos nekatera osnovna živila precej podražila. Ce se glede cen kmalu ne bo nič premaknilo, se bo precej gostinskih in turističnih organizacij konec leta znašlo pred Izgubo, čeprav je bilo lansko leto za te delovne organizacije zelo uspešno.
Precej zanimanja so zoudi-le tudi besede predstavnika »Kompasa«, ki je omenil, da nam tuje potovalne agencite očitajo, da smo v penzion skih cenah že predragi raki očitki prihajajo zlasti iz An gliie. ZRN in Skandinavskih dežel, ki našim turističnim
delavcem vedno pomolijo pod nos cene v Španiji. Tako baje Spanci v predsezoni nudijo polni dnevni penzion na Maloici za nekaj več kot dva dolarja, torej za okroglih 40 dinarjev. Seveda pa m dvoma. da so Spanci 'oliko poslovno spretni, da znajo tuje goste »obrati« drugje, bodisi pri nakupu raznega blaga ali pri pijačah, in s tem krijejo pravcate dumpinške penzion-ske cene. V razpravi pa je nekdo kar javno povedal, na nam glede cen v tujini delajo medvedjo uslugo Dubrovnik in še nekatera predraga središča. Tako stane povprečni penzion v Dubrovniku kat 22 dolarjev dnevno. Nekdo je dejal, da Dubrovnik dom v tej ceni okrog 10 dolarjev za sonce, zrak in morje Razveseljive pa so vesti za glav no sezono, saj so predstav mki nekaterih središč pove dali. da imajo za julij in
avgust skoraj vsa ležišča že prodana. Tako ima Bled celo v septembru prodanih 80 odstotkov ležišč, za glavno sezono pa je prostih le še nekaj postelj.
I. PREŠERN
Posvetovanje o javnem obveščanju končano
BEOGRAD, 31. maja (Tanjug) — Danes popoldne se je končal posvet o uresničevanju stališč predsedstva ZKJ do informativne dejavnosti in sredstev javnega obveščanja ter o nalogah zveze komu nistov. V dvodnevni razpravi je sodelovalo več kot 35 predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v federaci ji. republikah in pokrajinah in komunistov na odgovor nih položjih v naših uredništvih.
Usklajeno
Javni tožilci v Mariboru: bolj povezano s SDK, milico in inšpekcijami
MARIBOR. 31. maja. Na dvodnevnem posvetovanju zveznih, republiških in pokrajinskih javnih tožilcev so razpravljali predvsem o odkrivanju kaznivih dejanj ter o usklajevanju kazenskega zakonika z ustavnimi spremembami, je po zaključku posvetovanja dejal o njem zvezni javni tožilec Panta Marin.
VEGS
brez
carine
Od 1. 6. do 15. 9. ne bo carine za uvoz govedine in teletine
BRUSELJ, 31. maja (Tanjug) — Zaradi velikega in hit-rega povečanja cen govedine in teletine se je skupno evropsko tržišče odločilo začasno ukiniti carine na uvoz rega mesa iz tretjih držav.
Kmetijski ministri šestih držav-članic EGS so sklenili. da se carine za uvoz teletine in govedine ukinejo od 1. junija in da naj to poskusno ob dobje traja do 15. septembra. Odločitev so sprejeli na zahtevo francoske vlade, ker sta se ti vrsti mesa v Franciji podražili v nekaj mesecih za četrtino.
Upajo, da jim bo s tem ukrepom uspelo zainteresirati izvoznike mesa iz evropskih in drugih držav za večji izvoz mesa na tržišče EGS.
Panta Marin je poudaril, da v javnosti prevladuje zmotno mnenje, da je v Jugoslaviji veliko kaznivih dejanj. Statistike pa spodbijajo takšno mišljenje. Število kaznivih dejanj sicer narašča, vendar se skokovito in ne za toliko, da bi lahko dvignili preplah. Zaskrbljujoče pa je število neodkritih kaznivih dejanj. Tu je krivda tudi javnih tožilcev. Dogovorili so se. da bodo morali vnaprej bolj usklajeno delati z organi milice. SDK in raznimi in-špekcijami.
V drugi točki posveta so se dogovorili o večjem usklaia-nju kazenskega zakonika z ustavnimi spremembami. Zlasti veliko vlogo bodo v tem odigrale republike, manj pa federacija. .Menili so, da bi morali upravi javne varnosti vrniti del nalog zaradi bolj-
šega odkrivanja in tudi preprečevanja kaznivih dejanj.
Pri vsem tem pa javnim tožilcem lahko veliko pomagajo sredstva javnega obveščanja, saj lahko pripravijo javno mnenje k odločnejšemu boju proti raznim nepravilnostim, so poudarili na zaključku posvetovanja javnih tožilcev v Mariboru. JOŽE JERMAN
Po načrtu
NOVI SAD. 31. maja (Ta njug) — Zemeljska dela na 56 km avtomobilske ceste Novi Sad—Beograd bodo predvidoma končana do konca leta. Na sremskem m bačkem odseku je zgrajenih že 40 odstotkov nasipov, na sremskem odseku pa v dol žini 10 km že opravljajo zaključna dela, vključno asfaltiranje.
Uvozili bomo le
Dinarjev in deviz
Vzgoja k snagi
Načrt za novo
papriko
Paradižnika bo dovolj i pri domačih pridelovalcih, uvoz pa ni potreben
- je več
Turizem gornjega Jadrana: do maja 102 milijona dinarjev
Komisija za varstvo okolja skupščine SRS- je %podprla predloga zakonov za sanacijo Zasavja in JE — Krško
LJUBLJANA. 31. maja Na današnji seji je komisija za varstvo okolja skupščine SRS najprej podprla predlog za izdajo zakona o zagotavljanju sredstev za sanacijo dimovodnih naprav v termoelektrarni Trbovlje II in o sanaciji drugih virov onesnaženja zraka v zasavskem območju z osnutkom zakona.
valjarno
Letno naj bi v njej izdelali okoli 115.000 ton pločevine
BEOGRAD. 31. maja 'Tan jug) — Domačim prideloval cem paradižnika v toplih gre dah in zgodnjega paradižnika na prostem se ni treba bati da pridelka ne -bi prodali Zvezna gospodarska zbornica je namreč danes poslala zvez nerau sekretariatu za zunanjo trgovino zahtevo, naj ne odo bri uvoza paradižnika*, ki so ga zahtevali »Bosnaplod« iz Sarajeva. »Hepok« iz Mostarja in »Voče« iz Zagreba. Ka že. da bodo tem podjetjem odobrili samo zahtevani uvoz 250 ton paprike iz Romunije Bolgarije m Albanije, a s po gojem, da jo uvozijo najkasneje do 15. junija.
REKA. 31. maja (Tanjug) — Čeprav je bil turistični promet v prvih štirih mesecih ob gornjem Jadranu nekolikanj manjši, se je od turizma in prodaje blaga steklo več deviz kot v istih mesecih 'ani — več kot 102 milijona dinarjev, izraženo v dinarjih za 72,8 *>« več. v dolarjih pa (zaradi različnih tečajev > za 52.4 procenta več. To povečanje pripisujejo številnejšemu obisku izletnikov zla-sti tujcev. Največ ruje valute so menjali na Reki — za 68.4 milijona dinarjev (lani za 40 milijonov).
Med razpravo so ugotovili, da je zelo čudno, ko moramo parcialno ponovno z zakonom razreševati vprašanje, ki ga po obstoječi zakonodaji niso bili razrešuj prej in tako rekoč diktatorsko, s silo zakona zagotoviti kaki 2 stari milijardi sredstev, da bo savska dolina spet ozelenela.
Skupščinska komisija je prav tako po daljši razpravi sprejela zahtevo občine Brežice. ki je pripravljena izdati lokacijsko dovoljenje zagrad njo jedrske elektrarne v Krškem pod pogojem, da se prav tako z zakonom žago tovi izgradnja jedrske elek trame z vsemi potrebnimi
varnostnimi m drugimi ukrepi. ki jih terjajo tovrstne gradnje.
Republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikoš je v nadaljevanju seje seznanil člane komisije z izdajo lokacijske odločbe za podjetje »2. oktober« iz Pirana, ki se seli v Izolo Cepra« jp z lokacijo v Izoli, oziroma lokacijsko odločbo zadoščene formalno vsem predpisom je bila komisija vseeno menila, da bi bila preselitev remontne ladjedelnice iz Pirana v Koper smotrnejša in primernejša Glede vloge občanov v zve zi z odlokom o višini pristojbin. ki se plaču j« io za cestna motorna vozila na plin, je
biia .komisija mnenja, naj sekretariat za gospodarstvo še enkrat prouči omenjeni odlok, saj v nekem smislu destimulira pogon vozil na plin.
Na koncu je komisija še poslušala poročila cestnega in vodnega skladi- ter železnice glede vzdrževanja snage ob prometnih zvezah in vodah. Obroblja cest in železnic, pa tudi bregovi naših voda so postali prava smetišča, vendar pri vsem tem kaj malo hasne celo denar če si ne bomo prizadeval* nenehno ob tem vzgajati ljudi da'ne bodo odlagati in metali odpadkov povsod, kamor se iim -zljubi. DUŠAN 2ELJEZNOV
JESENICE. Ji maja — V železarni že dalj časa pripravljajo podrobnejše načrte za novo hladno valjarno. Občinska skupščina je na včerajšnji seji soglasno podprla ta projekt. Id bo pomemben za velik del slovenske predelovalne industrije.
V novi hladni valjarni, ki jo nameravajo zgraditi poleg novega obrata na Beli, naj bi letno izdelali okoli 115.000 ton kvalitetnejše pločevine. Predračun celotne investicije znaša 900 milijonov dinarjev Večino sredstev imajo že zagotovljenih. Za pomoč pri graditvi pa nrioravljajo tudi ustanovitev konzorcija.
L. STRU2NIK
PRODAJALEC:
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA, TITOVA 51
Generalni zastopnik za Jugoslavijo:
avtotehna
Ljubljana. Titova 36
Servis: BIROTEHNJK
Praktično delovanje strojev si lahko ogledate pri
ELEKTROTEHNI
v Ljubljani, Titova 51 — oddelek birotehnike — Prodaja za dinarje — Cene: franko kupec — instruktaža
Canon
Pnctetranic
mini računalnik z adapterjem in kontrolnim trakom; 12-mestni (8 celih, 4 decimalke) z 80 m dolgim trakom v kaseti
TEŽA: 820 GRAMOV CENA: 11.500 ND
GARANCIJSKA DOBA: 12 MESECEV
Canon
Canoia EPI51
—	elektronski računalnik s kontrolnim trakom
Nadaljnje prednosti:
—	TIHO, HITRO TISKARSKO IZDANJE (5 VRSTIC/SEK.) — 15-MESTNA KAPACITETA — SPOMIN 15-MESTNI — SIMBOLI 2 MESTI
Področje računanja: seštevanje, odštevanje, saldiranje. množenje, deljenje, pozitivne in negativne delne vsote, množenje in deljenje s konstantami, verižno množenje in deljenje, kvadriranje in potenciranje različna mešana računanja.
Hitrost računanja: seštevanje, odštevanje — 0.006 sek., množenje — 0.06 sek., deljenje 0.04 sek.
Teža: 8 kg — Cena: 19.000 ND Garancijska doba: 12 mesecev
Canon
Canoia LI2I
— elektronski namizni računalnik z ekranom
AVTOMATIČNI SISTEM BRISANJA KAPACITETA — 12 MEST
Področje računanja: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje, pozitivna in negativna delna vsota, tekoča množenja in deljenja, množenje in deljenje s konstantami, kvadriranje in potenciranje, mešano računanje in verižno računanje vseh vrst.
Teža: 2,2 kg — Cena: 14.500 ND Garancijska doba: 12 mesecev
4. stran * DELO
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Podražitev elektrike
S posebno uredbo, ki jo je sprejel v začetku maja, je zvezni izvršni svet odobril,
cen gorrva, Ici ga uporabljajo termoelektrarne.
.	,	V Sloveniji se na prenos-
da se lahko povečajo cene nem omretju potemtakem zvi-
električne energije na prenosnem omrežju največ za 15 odstotkov- O konkretni višini podražitve pa za svoje območje odločajo same republike. Tako je izvršni svet nase republike na zadnji seji sprejel sklep, s katerim daje soglasje elektrogospodarskim podjetjem za prenos električne energije, da lahko podraže naprej popust, električno energijo neposrednim odjemalcem m distribucijskim podjetjem za 15 odstotkov od 1. junija dalje.
Sprejet je bil tudi odlok.
šajo cene za 15 odstotkov, s tem, da se upošteva tudi lanski zvezni plafon za podražitev, ki ga v Sloveniji doslej nismo v celoti izkoristili. Pri tem ostane razmerje cen med neposrednimi odjemalci in distribucijo nespremenjeno. To pomeni, da bodo neposredni odjemalci uživali Se
Neposredni odjemalci, ki so železarne, tovarna RuSe in Kidričevo, predstavljajo namreč za elektrogospodarski si-
da smejo elektrogospodarska stem posebno prednost, ker podjetja, ki se ukvarjajo z trošijo presežke električne distribucijo m prenosom elek- energije, v izjemnih prime-trične energije, povečati dose- ^ nizke proizvodnje elek-danje tarife oziroma cene s trične energije pa jim je po-soglasjem zavoda za cene. ko rabo mogoče omejiti ali iz-predložijo ustrezno dokumen- ključiti, kar je določeno v potočijo, ki upravičuje zvišanje godbah.
cen. Kolikor je mogoče skle- V distribucijskem omrežju, pati po časopisnih vesteh, so kamor sodi vse ostalo gospo-podobno ukrepali tudi izvrš- darstvo (razen neposrednih ni sveti v drugih republikah, odjemalcev) in široka potroš-Vprašanje zvišanja cen elek- nja, se pravi tudi gospodinj-trične energije je bilo že pre- stva, se praktično zviša cena cej časa odprto. Stroški v ža 15 odstotkov, kar je hkrati proizvodnji energije namreč tudi gornja meja. Tako si bo nenehno naraščajo in jih ce- vsako gospodinjstvo lahko ne niso več pokrivale tako, da glede na količino porabe sa-so npr. elektro gospodarska mo zračunalo, koliko bo za podjetja v naši republiki de- elektriko po novem plačalo
lala z izgubo. Letos se je tudi zvišala amortizacija, ki
več. Nova cena bo začela veljali šele po prvem odčitanju
je pomemben element v struk- števcev po 1. juniju. Celoten turi cene elektrike, zaradi re- učinek povečanih cen elek-valorizacije osnovnih sred- trične energije v gospodarstvu štev ponekod tudi za 100 od- in široki potrošnji pa bo v stotkor. So pa tudi čedalje Sloveniji dobrih 100 milijonov močnejše zahteve za zvišanje dinarjev.	A. JAVORNIK
Vozi/ bo vlak
Bodo avtobusi vozili od koprske železniške postaje pod Serminom do slovenskih
dražje vozovnice, toda manj drage, kot so načrtovali v računovodstvih. Slišali smo ta-
obmorskih (turističnihj mest? krat takšno besedo, ki je me-
Ali mar ne bodo? Kako bo o tem odločil odbor za promet pri gospodarski zbornici Slovenije, ki se bo danes sestal?
Komisija za promet je sprejela zelo zamotano, dvomljivo in' dvoumno stališče. Nihče pa ni demantiral go voric in pisanj, da so avtobusni prevozniki proti potniškemu vlaku. Nihče ni od govoril koprskemu županu
jila — mislim — na izsiljevanje. Da se jim za takšno smešno nizko ceno ne izplača voziti ljudi na morje, so rekli, ne na gore, ne od kraja v kraj. Pa so vseeno vozili . ..
Zdaj smo lahko mi ogorčeni. Zavoljo tega, ker nekateri mislijo, da lahko z vrha, kot da jim' je to od boga ali koga drugega dano. odločajo o tem. kako se bo turist ali opravkar, Slovenec ali kdo
Miru Kocjanu na njegovo drug. na morje vozil? Ze od
upravičeno ogorčeno pismo Nihče še ni pojasnil, čemu sploh toliko govorjenja in prerekanja okrog tega. ali bo
nekdaj si je lahko človek sam izbral, kako bo potoval. Ko nec koncev bi bil ta človek popolnoma nerazsoden, (e bi
v Koper sploh vozil potniški odklonil avtobus v primeru, vlak ali ne.	če je z n jim (avtobusom) res
Nihče ni oporekal govori- najceneje, najugodneje in cam. da nekateri avtobusni sploh najlažje potovati. Kaj
prevozniki grdo gledajo na nameravano uvedbo potniškega vlaka do Kopra. Nihče ni
torej pomeni izjava o ogroženih interesih?
Zdaj je treba preprečiti po-
zavmil tistih predstavmikov skuse. da bi si kdo lastil ne-avtobusnih podjetij, ki so — kakšno ne vem od koga dano
zelo ozkosrčno, ozko podjetniško in kratkovidno — izjavi
pravico, da sam kroji družbene interese, družbeno uso-
li. da avtobus ogroža interese do in bodočnost Zato je na-
avtobusnih podjetij?' Morda bodo to storili na sestanku članov odbora za promet.
Ne tako davno so bili pred-
loga tistih mož. ki sede v odboru za promet, da z ustavo in zakoni v rokah preprečijo poskuse monopolov Ce
stavniki avtobusnih podjetij bo njih orožje 'azsodnost —
ogorčeni, ker jim republiški zavod za cere ni nstreael Seveda. takrat, ko ie šlo za nove cene. Priznal jim je sicer
potem se bomo v Koper vozili tudi po železnici Prav je tako in nič drunnče
IVAN VIDIC
Boj proti zgrešenim(?) investicijam
Sindikati Hrvatske so sklenili predložiti saboru in iz-
omeniti, da so tu na delu prikriti motivi vodilnih uslu-
varne životarile ali obratovale z izgubo Tu je treba torej zastaviti, če hočemo preprečiti take anomalije.
FRANC SEUNIG
vršnemu svetu Hrvatske. naj zbencev podjetij ustanovite sproži postojjek za sprejetje Ijev. ki se pri tem nadejajo zakona o družbenem dogovo- koristi, čeprav bodo nove toru in ■ ustreznem samouprav nem sporazumevanju, s kate rim bi omejili svobodno od locanje o gradnji novih industrijskih zmogljivosti. Po osnutku takega zakona ne bi mogli začeti gradnje novih , tovarn in proizvodnih zmog- |
Ijivosti brez soglasja grupa- t cije industrijskih podjetij, kt bi ji nova tovarna pripadala, skratka ne brez ustrezne odobritve.
Predlog je sprožil sindikat industrije in rudarstva Hrvat-ske. ki meni, da bi s tako ureditvijo preprečili zgrešene investicije m omejih pre-Hrano investicijsko potrošnjo. Akcija predstavlja obnovitev znanih prizadevanj proti dujiliranju zmogljivosti. V resnici pa gre za to. omejiti svobodno konkurenco in svobodno jrnbudo za ustanavljanje novih zmogljivosti, to pa v času. ko proglašamo načelo tržnega gospodarstva, s katerim predlagane omejitve ne bi bile v skladu Kot primer iz jtreteklosti bi navedli svoječasni odpor proti ustanovitvi podjetja »Gorenje« v Velenju, češ da ftj pomenilo dupliranje kapacitet, ki da so zadostne K sreči odpor ni bil uspešen m tako smo do bili v »Gorenju« eno izmed najbolj jiropulzivnih podjetij v Jugoslaviji. Zahtevi, da se prepreči dupliranje. botruje največkrat skriven namen preprečiti konkurenco, na kateri temelji tržno gospodarstvo Glede gradnje vrste novih oljarn kljub prevelikim kapacitetam obstoječih, pa je
NEKATERI VZDRZE
Lomljenje dolgov v prelomnem 1972. letu
Orožje revolucije, ne pa ubogljivo orodje
Z beograjskega posveta o zvezi komunistov in informativni dejavnosti — Tisk ni le tribuna, je tudi aktiven in odgovoren družbeni dejavnik
Skrajni čas je, da se otresemo jalovih razprav o tako imenovani svobodi tiska, ki zamegljujejo prave probleme, je poudaril član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Todo Kurtovič v uvodnem govoru na dvodnevnem posvetu o uresničevanju stališč predsedstva ZKJ o informativni dejavnosti ter sredstvih javnega informiranja in o nalogah ZK. Posvet je začel sekretar izvršnega biroja ZKJ Stane Dolanc.
Nemalo izjav in zahtev je bilo, je nadaljeval Kurtovič, ki so vsebovale težnjo in logiko. da bi ustvarili do tiska zdavnaj presežene odnose, ki bi iz tiska želeli napraviti poslušno orodje, ne pa orožje revolucije in delovnih ljudi. V tem smislu smo imeli in imamo še zdaj tipične zahteve in ravnanje, ki izvirajo iz birokratskih in tehnokratskih pozicij. Zelo prisotne so bile tudi težnje, ds bi na tisk gledali kot na nekaj, - kar je zunaj družbe.
Tisk samostojen le v samoupravljanju
Obe težnji hočeš nočeš izključujeta zavestno akcijo ZK. njeno prizadevanje, da bi celovito razvili sistem informiranja, da bi ta postal sestavni del sistema v ce'oti. sloneč na enotnih načelin, da bi tako deloval samostojnaje. svobodneje in odgovorneje. Zato je treba izhod iskati sa mo v mestu in položaju tiska v samoupravni strukturi, ker samo v njej je lahko tisk samostojen, odgovoren in demokratičen. Zunaj tega bi. postal plen monopolov in skupin
Potem ko je orisal prizadevanja. da bi se zavestne sile v sredstvih javnega informiranja uspešneje bori’e v tem smislu, je •Kurtovič opo zoril: Ob tem pa so bile izražene tudi težnje po nevtraii zaciji tiska, poskusi, da bi iz
njega napravili samo tribuno oziroma dosegli nevtralno, »objektivno« prikazovanje stvari. Jasno je, da je ta težnja samo navidezna, zakaj takšna tribuna se zmerom postopoma spremeni v plen skupin za pritisk, cilj pa je ponavadi jasen: izključiti iz tiska politično učinkovanje ZK kot organizirane sile.
Tisk ni samo tribuna, je tudi aktiven in odgovoren družbeni dejavnik. Drugačen odnos do tiska bi pomenil njegovo podcenjevanje in podcenjevanje novinarjev, zanikal bi njihovo samostojnost, sposobnost in ustvarjalnost.
Kurtovič se je zavzel tudi za sklep, da bi s strani tiska odstranili škodljivo polemiko in da bi bili komunisti v tisku delikatnejši v ravnanju in kar najbolj odgovorni pri tistem, kar povedo.
Nadaljnjega razvoja tiska m informiranja se moramo lotiti z vidika položaja delovnega človeka in njegovega mesta v samoupravni strukturi oziroma organizacije družbe. V tej zvezi ie čedalje pomembnejše vprašanje svetov, se pravi čistega, kar naj bi kar najbolj popolno integriralo tisk v celotno družbo in kar prav tako zagotav lja, da bi bil tisk integracijski dejavnik v družbi.
V zvezi z zakonodajno dejavnostjo je treba izrecno
Komisija za skupen nakup koruze se dogovarja s skupnostjo Jugoslavije — Neenotni predlogi tudi za ceno
Slovenski živinorejci bodo letos rabili 200.000 ton koruze, ki jo bo treba zagotoviti iz drugih republik ali pa iz uvoza. Bo koruze dovolj in po kakšnih cenah?
oglašujte4' v dnevniku
DELO
Kljub temu, da v tem letu teče akcija za povečano pridelovanj? koruze v Sloveniji, bodo naši živinorejci še vedno odvisni od koruze iz drugih republik. V zadnjih letih smo bili pnča neredni preskrbi s koruzo, ki je med drugim precej pripomogla k stabilnosti v živinorejski proizvodnji. Zaradi hitrega dviga cen pa je koruza odigrala tudi glavno vlogo, sicer negativno, pri dvigu življenjskih stroškov.
Da b: bili živinorejci preskrbljeni s koruzo in da bi vsaj delno stabilizirali živilski trg, je bila še v lanskem letu pri stabilizacijskem skladu za živinorejo oblikovana komisija za skupno nabavo koruze, ki pa je že lani dosegla določene uspehe. Ta je namreč kljub mnogim oviram slovenskim živinorejcem uspela za gotoviti prepotrebno koruzo po zmernih cenah.
Podpisnik: sporazuma o po slovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnin izdelkov, so se tudi letos odločili za skup no organizirano nabavo ko-
ruze. Kot kaže, bo komisija uspela tudi letos. Dogovarjajo se s skupnostjo kmetijskih industrijskih kombinatov Jugoslavije, ki Je pripravljena Sloveniji prodati 200.000 ton koruze.
To koruzo bi skupnost dobavljala Sloveniji vse leto, mesečno po 20.000 ton in sicer od novembra do septembra 1973. In cena? Komisija za skupno nabavo koruze je ponudila za polovico umetno in za polovico naravno sušene koruze 1,15 din za kg fran-ko naložene. Stroški skladiščenja pa naj bi bili 0,01 din za kilogram mesečno. Tako bi bila cena koruze, dobavljena letos novembra 1.15 din, tista, ki bi jo dobavili sep tembra 1973. pa 1.25 din.
S predlagano ceno pa se ne strinja skupnost kombinatov, ki zahteva 126 din za kilogram koruze, višje stroške skladiščenja, zavarovanja ni vzdrževanja kakovosti ter enoodstotno provizijo od dogovorjenih vrednosti koruze Trenutna tržna cena koruze sc giblje okoli 1,40 din za kilogram, kar pa ni merilo
za -sklepanje novih pogodb, saj je zaradi slabe ponudbe previsoka in nerealna.
Kljub nekaterim nesoglasjem pa je pričakovati, da bo do sklenitve pogodbe le prišlo, še zlasti zato, ker se obe strani zavzemata tudi za sklenitev dolgoročnega poslovnega tehničnega sodelovanja oziroma za skupna vlaganja. Ce bo do sporazuma prišlo, potem bo koruze dovolj, pa tudi cena bo verjetno nekoliko nižja kot lani. Razen tega 'pa lahko v poletnih mesecih pričakujemo tudi koruzo iz uvoza. Kilogram te koruze pa bo predvidoma veljal 1,22 din. Zvezna direkcija za rezerve živil, ki bo uvoznik, pa bo zahtevala plačilo vnaprej.
Za nakup koruze pa podpisniki sporazuma še nimajo zagotovljenih sredstev. Ker pa je brez denarja začeto delo nemogoče nadaljevati, so sedaj na vrsti tisti, ki lahko omogočijo tdk nakup koruze. Od njih pa je tudi odvisno, če bodo Slovenci sploh dobili koruzo in tudi ali bo ta koruza po 1,20 din ali po 1,40 din. Tz tega pa sledi, da je od njih odvisno tudi to ali bo mKn no sPdanii opni ali pa dražje.
RAJKO OCEPEK
poudariti gmotni položaj tiska, začenši s ceno časnikov. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi sama informativna sredstva tako, da bi bila aktivni dejavniki v boju za poslušalce in bralce. To pa pomeni tudi, da konkurenco jemljejo sodobneje in da pri tem ne škodujejo drug drugemu.
Ne podrejanje, pač pa enotna akcija
Odnos, ki ga mora ZK oblikovati na področju informiranja, je še posebno pomemben. »Na to področje moramo vnesti večjo in kolektivno odgovornost, predvsem pa razviti dejavnost ZK. Razviti je treba popolnejše sodelovanje in demokratične odnose med vodstvi, tako imenovanimi forumi in komunisti. To ni in ne sme biti podrejanje, izoblikovati je treba odnos, ki bo zagotavljal anotno akcijo na platformi ZKJ v boju za oblikovanje javnega mnenja. To pomeni, borbeno in konkretno akcijo, ki bo lahko spremenila na bolje sedanje stanje, da se bomo tako odrekli praznim deklaracijam,« je dejal Kurtovič.
V razpravo je posegel tudi Božo Kovač iz Slovenije, ki je med drugim menil, da so iz dajateljski sveti ena najpri memejših oblik podružbljenja tiska in RTV. Vendar obstr.i izdajateljskih svetov ne zadostuje za podružbijanje tiska in zato so v SZDL Slovenije ustanovili tiskovni svet. To ni forum, marveč kraj za raz pravljanje in dogovor enakopravnih partnerjev, pri čemer je tako mogoče najučinkoviteje razreševati tekoča vprašanja brez prisiljevanja, z dogovarjanjem.
Ni vsaka polemika že nacionalizem
Zdaj je zelo vatno, je nadaljeval Božo Kovač, da se prek tako imenovanega republi škega tiska republike med seboj bolj seznanijo da se omogoči razumevanje in medsebojno spoštovanje interesov. Toda' normalno je tudi to, da se med takim medsebojnim spoznavanjem republik pojavlja tudi polemika in mislim, da se tega ni treba bati. Menim celo, je dejal Kovač, da bi morali to spoštovati in paziti, da takih polemik ne bi zmerom kvalificirali kot nacionalistične kaj ti če govore dejstva in če govori iz njih usmeritev, zapisana v naših političnih dokumentih, potem je takšen način pisanja in polemike samo koristen. Drugo je seveda, kadar v resnici kdo preide na nacionalistično pozicijo, vendar menim, da je dolžnost ZK, da to precizno definira v slehernem konkretnem položaju in primeru in sc postavi takim težnjam po robu
Svetislav Popovič meni, c!a naša družba ne potrebuje tiska. ki bi opravičeval poteze vsakdanje politike, pa tudi ne novinarjev-apologetov. mar več potrebuje odgovorne družbenopolitične delavce, ki bodo imeli kritičen odnos Jo. naše stvarnosti in sveta, v katerem živimo. Temeljni in
Gospodarna JLA
V ljubljanskem armadnem območju trde, da se obnese ekonomsko prikazovanje dohodkov - Proračun le osnova
Pregled lanskega zaključnega računa je pred nekaj dnevi utrdil misel, ki jo v ljubljanskem armadnem območju gojijo že nekaj časa. Zdaj so trdno prepričani, da poslujejo bolje, odkar tudi v jugoslovanski ljudski armadi velja načelo decentralizacije sredstev, odločanja in odgovornosti.
teres naše socialistične samoupravne družbe zahteva predvsem jasno usmerjenost in angažiranost informacijskih sredstev, odprtost vseh do teh sredstev pa tudi odprtost informacijskih sredstev naj širšim družbenim vplivom.
Milan Krdžič je povedal, da v JLA menijo, da več vemo o aktualnih dogajanjih v kaki drugi državi kot v sosednji republiki, kjer informacijska sredstva ene republike ali pokrajine premalo pišejo o do godkih v drugih republikah in pokrajinah.
Sveto Tadič iz Beograda je med drugim rekel, da je v zadnjem času morda nekoliko bolj opaziti želje, da bi trdneje »držali« tisk v rokah Takšne težnje pa tudi zdaj in v prihodnje nimajo nobene realne šanse. Ce smo se sporazumeli. da je tisk sesta-mi del družbe, potem ni možno sti za vrnitev na odnos do tiska, kakršen je bil v določenem minulem obdobju.
V skladu z demokracijo v ZK
Milan Uzelac iz Bosne m Hercegovine je govoril o ob-dolzitvan, da v republikah prihaja do »podržavljeni a« in-tormacijskih sredstev, da prihaja do paktov, po katerih bodo informacijska sredstva prodala svojo dušo hudiču, se pravi, da bodo pre prečila objavljanje nezaželenih informacij, republika kot država pa jim bo zaprla in zajamčila trg. Ta kampa nja, je dejal Uzelac, želi prikazati dejavnost v zvezi z uresničevanjem dokumentov ZIi kot ogrožanje svobode ti-s.ta, njegove avtohtonosti, samoupravnosti, kot zbliževanje zbirokratiziranih lorumov z zbirokratiziranimi uredništvi in sega tja do etiketiranja z neostalinizmom, primitivno konservativnostjo itd. Ob tem neredko pripominjajo, da je to posebej značilno za nerazvita področja, da menda ne bi bilo pomote, na koga se nanaša. Iz dejstva, da so in formacijska sredstva politično pomembna, ni mogoče sklepati, da bo nasproti njim nekdo uveljavljal metode in odnose, ki so navzkriž z notranjimi demokratičnimi načeli, na katerih sloni ZK, ie poudaril Uzelac
(PO TANJUGU)
Tu je nekaj dokazov. V treh letih so s prihranki moderni- , zirali intendantske obrate. V . kuhinjah so vpeljali samopostrežni sistem, jih opremili z najnovejšdmi stroji, pri čemer so. izločili težko fizično delo in zmanjšali nevojaško osebje. Dognali so tudi, kateri obrati pretirano bremene vojaški proračun, ker so premajhni, preveč obrtniški ali premalo izkoriščeni. Nabavna služba se danes nanovo povezuje z nekaterimi slovenskimi proizvodnimi in trgovskimi podjetji, ker so zaradi bližine neprimerno ugodnejša.
Seveda je treba v povezovanju vojske s podjetji iz zaledja iskati tudi pravočasno snovanje stokov zaradi uresničevanja koncepta splošnega ljudskega odpora. Kljub temu je ljubljansko armadno območje zaradi gospodarnega nakupovanja lani prihranilo 6 milijonov dinarjev, investicijska vrednost del, opravljenih v lastni režiji, pa je znašala osem milijonov dinarjev. V prvi vrsti so poskrbeli za opremo v karavlah in izboljšali življenjske razmere čuvarjev ob rtiejah. Zgradili so še 245 stanovanj in začeli 300 stanovanjskih enot, za, kar so namenili 60 milijonov.
Dinar na dinar
Lani so enote podvojile tiste dohodke, ki jih armijski proračun sicer ne pozna. Zato v ljubljanskem armadnem območju trde, da se ekonomsko prikazovanje dohodkov in izdatkov obnese, ker nič več ob koncu leta ne vračajo de nar j a v skupno vojaško blagajno, ampak ga lahko prenesejo v novo poslovno leto Jer porabijo po lastni presoji.
Auguštin Jurič, ki je novi narjem prikazoval dobre strani lanskega zaključnega računa za ljubljansko armadno območje, je povedal, da bodo letos že tretjič upora bili enotna merila ter razdelili denar na posamične enote. Merila so zvezna, določena za službe, poprečno glede na opremljenost in naloge. Od dobrega gospodarjenja je odvisno, koliko denarja ostane. Prihranki so zdaj omejeni na modernizacijo pouka. Enota, ki prihrani dinar za opremo, dobi pri komandi še dinar zraven.
Zaradi dobrih izkušenj v minulih let-ih enote samostojno razporejajo že 87 odstotkov sredstev. Ravnale so se po okvirnih pogodbah, od katerih dražji nakupi niso bili dovoljeni, ali pa je enota razliko pokrivala s cenejšim nakupom drugih potrebščin.
Koristi za zaščito
Nič več ne velja, da nekdo zahteva in dobi, če obenem pametno ne porabi. Zaradi takšnega poslovanja se je lani zgodilo, da je ljubljansko armadno območje izpolnilo vse naloge in izpeljalo izredno zahtevne manevre Svoboda 1971, za kar je dobilo pičel dodatek.
Tudi v republiki z najviš-jimi življenjskimi stroški veljajo zvezna merila vojaške porabe kot spodbudna, pravi Auguštin Jurič. Morda zato, ker je treba nenehno iskati najboljše rešitve, te pa se po nujajo v tesnejšem sodelovanju s slovenskimi in jugoslovanskimi podjetji. Drugače ne bi iz lanskega zaključnega računa razbrali, da je ljubljansko armadno območje 85 odstotkov poslovanja uresničilo v slovenskem prostoru.
Medtem ko so pred leti v vojaškem proračunu ugotavljali samo, ali so bila sredstva namensko uporabljena, zdaj najdejo denar za investicije, za modernizacijo in dobro vzdrževanje opreme.
To pa je velika prednost, ki jo moramo poudariti zato, ker nam odkriva, da bo največ koristi od Takšnega pošlo vanja imela ravno splošna ljudska zaščita Zato o spremembah v vojaškem »ekono miziranju« tudi govorimo.
ALENKA MIŠIC
Fabrika za porcelan i keramički pločki
..Oorid $čicU'i£"
Keramične ploščice odlične kakovosti in dezena ustrezajo zahtevam JUS glede odpornosti, vodoprepustnosti, poroznosti, volumenske teže, posebno še odpornosti glazure na učinek kislin. Glede odpornosti na mehanične udarce trdnostjo ustrezajo 6* Mosove skale, a po JUS je dovolj 5.
Komite za komiteje
Kot se sliši iz obveščenih virov, bo najbrž osvojena ideja o formiranju posebnega medrepubliškega komiteja, katerega naloga bi bila, da uskladi stališča, ki so že dobila soglasje v medrepubliških komitejih. Nuja za nov komite izvira odtod, da dva ali več »resornih« medrepubliških komitejev osvoji med seboj nasprotujoče si sklepe, oziroma take sklepe, ki se medsebojno izključujejo.
Čeprav se ne spuščamo v tehnično plat stvari, velja pripomniti, da je bit problema najbrž tam, kjer je vedno bila: prvič, o čem se v federaciji odloča in drugič, kako se v republiki o tem razpravlja in odloča — piše Ekonomska politika.
Raven predelovalne faze
Zanimiv uvodnik v četrti letošnji številki Teorije in prakse (ki smo ga ponatisnili v Delu), se zavzema med drugim za tak zunanjeekonomski sistem, v katerem bi bila zaščita domačega proizvoda sorazmerna delu, ki je vloženo v ta proizvod. Zavzema se za ožjo zaščito in bolj svoboden uvoz surovin m materialov, ki jih pri nas nato predelujemo, ne pa tudi za končne proizvode.
Kot primer škodljive prakse je navedena »pretirana in primitivna zaščita proizvajalcev kemijskih vlaken.«
Ne da bi se spuščali v podrobnosti, bi bilo zanimivo razpravljati, kaj je pravzaprav višja faza predelave ozi roma več dela, vloženega v posamezno proizvodnjo. Iz brani primer namreč ocenjuje kemijska vlakna kot proizvod nižje faze predelave, čeprav je očitno, da je minulo delo vloženo v to kemijsko industrijo, neprimerno večje od minulega in živega dela, vloženega v proizvodnjo tekstila iz teh vlaken, oziroma kasneje v konfekcijo. Podobno se je svoj čas vprašal direktor neke železarne, kako to, da majhna delavnica, ki zvija jeklene palice, opravlja . delo »višje faze predelave« medtem ko ogromna železarna opravlja »nižjo fazo predelave«.
Ce ne bo več jasnosti, nas bodo še naprej prepričevali, da je šivanje srajce bolj zahtevno delo kot pa proizvajanje kemijskih vlaken ter se bo na tej osnovi iskalo širše razpone za carinske m izvencai inske za ščite, namesto, da bi jo zoževali. Tako komentira Eko nomska politika.
Soglasje — denarja ni
Železarne imajo usklajene razvojne programe do 1975. leta in če bi jih realizirali, bi morali priti do sedanje proizvodnje, ki znaša 2,2 milijona ton jekla na pet milijonov ton. Toda sredstev za tak razvoj ni moč preskrbeti samo s povečanjem cen Federacija in republike bi morale najti ustrezen način, kako bi raz širjeno reprodukcijo v industriji jekla napravile atrak tivno za vse imetnike kapitala. Dokler tega ne dosežemo, je rekel dr. Ceperkovič, generalni direkter Jugo-metala. je naivno apelirati na banke, zavarovalne zavode in druge lastnike kapitala, da bi ga plasirali v bazično industrijo, ne glede na to o katerem reprodukcijskem materialu je beseda, piše EP.
Zavrnjene pripombe
Mestni komite ZK Zagreba je presodil, da so pripombe, ki jih je izrekel Mika Tripalo v pogovoru s komisijo CK ZKH, samo formalne narave in ne zmanjšujejo njegove odgovornosti, nitj ne izpodbijajo sodb, izrečenih v poročilu komisije.
Tripalo se je namreč pritožil zoper sodbo, da so izraziti nosilci nacionalizma bili pogosto v njegovem spremstvu na političnih ali drugih zborovanjih, kot na primer ob obisku »Sljemena« in ob predavanju v centrali SDK v Zagrebu. Resnica ie. sodi mestni komite, da so Džodan, Veselica in drugi bili zelo pogosto na zborovanjih, na katerin je bil tudi Tripalo.
Razen tega Tripalo opozarja, da njegov citat, naveden v poročilu o vprašanju nacionalne zastopanosti, ne more biti označen kot poziv na »preštevanje«. Sprejeli so stališče, da ta citat zgovorno priča o eskalaciji nacionalistične krivde.
Podobno pripombo na svoj citat v poročilu, ki je bil označen kot poziv na preštevanje, je izrekla tudi dr. Savka Dabčevič-Kučar. Prav tako je Savka Dabče vič-Kučar zavrnila sodbo, da je bil njen govor na mitin gu povezan z nekaterimi nacionalističnimi akcijami posameznikov na tem mitingu.
Te pripombe so ocenili kot formalne m nepomembne za kvalifikacijo o njen; dejavnosti, poroča Borba.
nmiimtiRtiiiini-iiifiiiHmimmiwinit(liiiiiii!iiMUiawiitiiitinmuu!iiiitniimntiuumiiiiiiintiniiHHtiminKinB8WinttKKwmiiBtuuimiuHunfinit
Industrijsko montažno podjetje
LJUBLJANA Titova 37
Z namenom, da bi izpopolnili vrste že zaposlenih delavcev z novimi kadri
vabimo
k sodelovanju mlajše fante, ki želijo vstopiti v uk. Pri našem podjetju se lahko izučijo enega izmed navedenih poklicev:
MONTER CENTRALNE KURJAVE MONTER KLIMATSKIH NAPRAV VODOVODNI INŠTALATER ELEKTROINSTALATER TRGOVEC KOVINSKE STROKE KLJUČAVNIČAR KOVINOSTRUGAR KOVINOBRUSILEC KOVINOUČAR LIVAR MODELAR GALVANIZER
Kandidati, ki se želijo izučiti pri našem podjetju, morajo izpolnjevati te-le pogoje:
—	da niso mlajši od 14 niti starejši od 18 let
—	da bodo z uspehom končali osemletko —• da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za v uk, za katerega so se odločili (zdravstveno bodo pregledani v naši ambulanti)
Vsi učenci so upravičeni do mesečne nagrade, ki znaša od 400,00 do 500,00 din. Zraven osnovne nagrade so po preteku 6 mesecev, za posebno prizadevnost v šoli ali pri delu. upravičeni še do gibljivega dela, ki znaša do 40 odst. od osnove.
Kandidatom, ki niso iz Ljubljane ali okolice, bo podjetje po možnosti oskrbelo bivanje v internatu.
Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja Titova 37/IH — do 15. junija 1972.	5264
DELO ir stran
S
Nixon
HARTUNG:
PRIBLIŽEVANJE
»Ce bo spojitev uspela, potem gremo lahko naprej proti novim zvezdam...« »Die Welt«, Hamburg
Plusi in minusi vrha
v. ZDA menijo, da so moskovski pogovori predvsem uspeh Nixona in Brež-njeva in da si je ameriški predsednik izboljšal svoje možnosti za izvolitev
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
WASHINGTON, 31. maja. V Washingtonu je bilo, še preden so podrobno razčle-ndi vse pluse in minuse moskovskega srečanja, slišati nekaj sumamih ocen in opažanj. Obisk naj bi bil predvsem osebni Nixonov uspeh, hkrati pa tudi uspeh Brežnjeva. Ameriški predsednik si je tudi precej izboljšal možnosti za novembrske volitve in zmanjšal nasprotnikove obete.
v Varšavi
N izoncrv obisk na Poljskem te ne more primerjati a obiskom v SZ, kjer je Slo za pogajanja o usodnih vprašanjih ne le za odnose med obema supersilama, ampak v precejšnji meri za ves svet; tudi se ne more primerjati z njegovim obiskom v Romuniji leta 1969, kajti Romunija ga je tedaj sprejela brez soglasja svojih zaveznikov v varšavskem paktu in si nakopala z njim celo precej zamere.
Poljakom se česa podobnega ni bati. Zanje v Niiono-vem obisku ni nič tveganja, pač pa nekaj možnosti. Predvsem je obisk namenjen iskanju širšega prostora za poljsko sodelovanje z Zahodom, ki je manjše kot ga Poljaki želijo, ki se ne morejo sprijazniti s položajem izvoznika surovin in kmetijskih pridelkov v zamenjavo za industrijske izdelke. Poljska išče aa Zahodu partnerje za enakopravno gospodarsko sodelovanje, kooperacijo in skupne akcije na tretjih tržiščih. Potrebuje tudi tehnologijo, kredite in bolj odprt trg, čeprav že zdaj uživa olajšave za svoj izvoz na ameriško tržišče — vendar ta izvoz dosega vrednost komaj 100 milijonov dolarjev letno. V zadnjem letu so Poljaki in Američani na nižjih ravneh vodili več pogajanj o povečanju trgovine in gospodarskem sodelovanju, ki obetajo nekaj konkretnih rezultatov. Niionov obisk naj bi bil politična potrditev dejstva, da so se po dolgih letih zamrznjen ja polj-sko-ameriški odnosi vendarle premaknili naprej.
Z notranjepolitičnega vidika je obisk pomemben tudi zato. ker je učinkovit odgovor nekaterim kritikam, češ da novo vodstvo ni dovolj izkoristilo možnosti za širše odpiranje v svet, ki so nastale po Gomulkovem padcu. Razmere za večjo poljsko angažiranost v mednarodni politiki so po ratifikaciji sporazuma z Bonnom znatno ugodnejše in N Leonov obisk utegne biti obetajoč začetek večje mednarodne aktivnosti Varšave.
Nazadnje ni odveč omeniti tudi to. da je kakih 10 milijonov Američanov poljskega porekla, kar ni brez pomena za Poljsko. Se bolj pa je to pomembno za Nvtona. ki mu obisk na Poljskem utegne pridobiti glasove Američanov poljskega porekla.
J. STANIČ
V	nove akcije
Cez dobra dva meseca se bodo v gvajanski prestolnici Georgetoicnu sestali zunanji ministri neuvrščenih držav, so sklenili na jMsvetu pripravljalnega odbora v Kuala Lumpuru, obenem pa določili okvirni dnevni red sestanka. To je le eno izmed znamenj okrepljene dejavnosti neuvrščenih v časih, ko se mednarodni odnosi po eni strani še naprej zaostrujejo, po drugi strani pa je med velesilami čutiti voljo do sjx> razumevanja. Neuvrščene države imajo zelo veliko razlogov za to. da se kar se da neposredno vključijo v pro cese. ki naj bi prispevali k miru na svetu, obenem pa jim gre tudi za to. da ne bi relilci sklepali sjiorazumov na škodo malih.
Nove akcije neuvrščenih držav bodo v prihodnje usmerjene predvsem v tri konkretne probleme: prizadevanja za rešitev kriz v Indokini in na Bližnjem vzhodu ter prizade vanja. da bi Sredozemlje po stalo območje miru in sodelovanja. Glede vojne v Vietnamu so že na posvetu pripravljalnega odbora v Kuala Lumpuru sprejeli poslanico začasne revolucionarne vlade lužnega Vietnama, ki je ter jala od udeležencev sestanka podporo osvobodilnemu boju. glede bližnjevzhodne krize pa so se predstavniki neuvršče nih držav postavili na stališča. da je izhod samo v uve Ijavitvi in strogem spoštovanju načela, da si ni mogoče s silo pridobivati tujih ozemelj in da je treba sjmšto-rati zakonite pravice palestinskega ljudstva.
Neuvrščene sredozemske države že nekaj mesecev razpravljajo o tem. da bi priredile posebno konferenco, namenjeno akcijam, ki naj bi znvrle oborožitveno tekmo tujih sil v Sredozemlju in spre menile ta del Evrope v območje miru in sodelovanja Obenem nai bi se sredozemske neuvrščene države odločneje vključite r er ronske politične tokove, kicr ie vjiho va navzočnost neizogibna
V	prihodnje akcije neuvrščenih držav sodilo tudi prizadevanja za to. da hi zmanjšati neenakopravnost med razvitimi in nerazvitimi deželami ter da hi pometati gospodarsko srvtatomanie med samimi neuvrščenimi
Moskovski pogovori so veliko pomenili tudi za nadaljnje konkretiziran je tako imenovane velike Nikonove strategije, katere bistvo je v trditvi, da se je v svetu izoblikovalo pet glavnih centrov — vojaške, gospodarske in politične moči:	Amerika,
ZSSR in -Kitajska ter Japonska in Zahodna Evropa. Odnose in interese med vodilnimi svetovnimi silami — pn tem imajo v mislih predvsem prve tri — usklajajo. upoštevaje Nixonovo strategijo, po načelih, da se »stranski« interesi podrejajo glavnim in da svetovne sile v nobenem primeru ne smejo dovoliti, da bi med njimi prišlo do vojaških spopadov.
Nekateri od opazovalcev, dosledni taki strategiji, prištevajo med prve pomembne in velike uspehe moskovskega srečanja obveznost obeh
Značilen je komentar glavnega urednika lista »Al Ah-bar«, ki predvsem vidi v tem delu sporočila nazoren neuspeh Izraela, ki je hotel onemogočiti, da bi na moskovskem srečanju razpravljali o Bližnjem vzhodu. Glavnemu uredniku se zdi tudi pomembno, da so ZDA privolile v obnovitev Jarr-ngove misije na Bližnjem vzhodu in obljubile. da se bodo zavzele za uresničitev resolucije varnostnega sveta o bližnjevzhodni krizi. Moskovski dokument o Bližnjem vzhodu je nov preizkusni kamen ameriških namer.
lAitttiiaiii zunanji minister au» rman pa je uanes izjavil, oa se je o ureanvi Ouznje-tznoune Krize mogoče dogovoriti ie v neposrednih su-Kin med predstavnim oben v spopad zapletenin strani, ne pa na srečanjih velesil. Moskovski »vrn« med N neonom in sovjetskimi voditelji je Arabcem razkril, da je najvažnejše pregnati »tabu«, ki obdaja zamisel o neposrednih pogajanjih.
Washingtonski politični krogi in tisk skoraj soglasno izražajo najbolj pozitivne ocene o Nikonovih pogovorih v Moskvi. »Time« meni, da je bil to »najvažnejši sestane« na vrhu po Potsdamu«, za Sovjetsko zvezo pa tudi »najvažnejši dogodek po Stalinovi smrti«.
Druga velika politična revija »Newsweek« trdi. da so se o minulih osmih dnevih »sovjet sko-ameriški odnosi razcveti vpričo vsega svetaa. List opozarja na novo ravnotežje držav velikank in pravi, da je Nizon, ko je pred nedavnim odprl vrata v Peking, dejansko izsilil tudi, da so se odprla kremeljska vrata.
Kar zadeva vietnamsko vprašanje, se po mnenju obeh revij tudi v tem kaže speci
velikih držav, da se bosta izogibali medsebojnim spopadom in si prizadevali, da bi preprečili jedrsko vojno. Pri teni navajajo, da je pomemben dejavnik v ameriško-sov-jetskem dogovora pripravljenost ZDA, da končno »priznajo« usfrezno pariteto med velesilami v svetovnih zadevah. v strategiji itd.
Poleg pozitivnih ocen pa navajajo • tudi prve pripombe in očitke; eden od najpogostejših je, da niso pri iskanju rešitev za konec vietnamske vojne dosegli nobenih vidnejših uspehov, enako velja tudi za izhod iz krize na Bližnjem vzhodu. Glede vietnamske vojne je razočaranje še toliko hujše, saj se je vojna zaostrila kot še nikoli doslej, zlasti sodeč po obsegu in pomembnosti ciljev, ki jih bombardira ameriško letalstvo v Severnem
fična oblika nadaljnjega razvoja odnosov med velesilama. Medtem ko »Time« malce cinično ugotavlja, da so iVetnamci umirali, medtem ko so si na moskovsem srečanju nazdravljali, pa »Newsweek« ugotavlja, da so se v odnosih med Zahodom in Vzhodom pravila igre spremenila. Wa-shington in Moskva sta »opozorila svet, da imata svoje medsebojne odnose za važnejše od kakršnih koli regionalnih zapletljajev in da v prihodnje ne bosta dovolili majhnim državam, da bi ju s svojim manipuliranjem zapletli v velik spopad«. Iz tega revija izvaja da je moskovsko srečanje obe velesili bolj zbližalo kot kateri koli dogodek v preteklosti.
Vlada obravnava to »mlečno vojno« kot »čisto lokalno zadevo«, ker se boji, da se ne bi razširila iz Bretanje tudi v druge francoske pokrajine. Toda prav to se je že začelo dogajati. V Matignon-ski palači so mnenja, da je treba to krizo reševati z dogovori med pridelovalci ln odkupoval ci — češ naj ti zvišajo odkupne cene — predvsem pa v okviru evropske gospodarske skupnosti.
Kmetijskemu ministru Mi-chelu Cointatu se je tako posrečilo sinoči na seji ministrskega sveta izboriti nekaj ukrepov, ki bodo pospešili komercialni »odtok« mleka in mlečnih izdelkov Tako bodo lahko prodali 40 tisoč ton
Vietnamu.
Obe strani sta glede Vietnama vztrajal: pri dosedanjih mnenjih: Amerika pri tem, da bi izpustili ujetnike in ustavili ogenj pod mednarodnim nadzorstvom, sicer se bo bombardiranje, miniranje pristanišč in vse drugo nadaljevalo, Sovjetska zveza pa, da bi morali prenehati bombardirati Sever, pariške pogovore pa nadaljevati, kar pravzaprav pomeni, da se bodo vojne strahote, razdejanje in pobijanje nadaljevali. V Wa-shingtonu menijo, da bo miniranje za sovražnika porazno in da bo čez nekaj tednov Severni Vietnam prisiljen popuščati, če se bodo akcije na daljevale tako kot doslej. Dopisnik »New York Timesa« v Hanoiu pa takih ocen ne more potrditi z borbenim duhom in razpoloženjem prebivalstva ter vodstva v Sever-
»Christian Science Monitor« vidi v moskovskem srečanju »nov začetek«, saj pomeni dokončen obračun s hladno vojno in »vstop v novo obdobje«, ki utegne prinesti več gotovosti in zmanjšati napetost atomske katastrofe. List pa hkrati objavlja čez vso prvo stran velik naslov; »V Moskvi sporazumi, v Vietnamu — vojna«. V nekem drugem članku, v katerem podaja list pregled glavnih rezultatov, pa tudi neuspehov srečanj »na vrhu«, list poudarja, da je »velika vojna očitno izključena, ne pa tudi majhni požari«, s čimer nakazuje, da so nad dosežki moskovskega srečanja obvisele temne sence Indokine in Bližnjega vzhoda.
masla tz zalog po znižanih cenah industrijskim podjetjem, 18 tisoč ton pa nerazvitim državam, in sicer s primerno izvozno podporo. Prav tako je svet sklenil odpraviti takso na izvoz mleka v prahu, tako da je pričakovati, da se bo izvoz tega mleka, ki ga Je v Evropi nekaj časa primanjkovalo, povečal.
Prve današnje reakcije kažejo. da H ukrepi niso pomi rili nezadovoljnih kmetov, ki zahtevajo takojšnje zvišanje odkupne cene za štiri centime. kar pomeni približno 7 odstotkov, ne pa samo ukrepe, katerih vpliv bo čutiti šele čez nekaj tednov.
Na drugi strani pa se m čuditi, da so v skupnem trgu
nem Vietnamu.
— »Washington Post« navaja kot uspeh Nixonovega obiska boljše možnosti za dvostransko sodelovanje, manj strahu za svet pred jedrsko vojno in navaja tudi specifične pripombe. List piše, da sta minuli teden ZDA in ZSSR prav gotovo pripomogli k temu, da je postal svet in življenje v njem »varnejše in bolj zdravo — zlasti zanju« in ne tolike za druge. Srečanje ni prineslo nič novega glede obveznt>sti in morebitnega sodelovanja pri zadovoljevanju velikanskih potreb sveta v gospodarskem razvoju V uvodniku je še rečeno, da bosta ZDA in ZSSR v bodočih krizah našli najbrž dovolj drugih interesov in »ostali hladni« ter ne bosta dovolili, da bi krize izzvale medsebojne spopade. Zato pa obstaja resna možnost, da se pri nadaljnjem utrjevanju dvostranskih stikov ena ali drviva stran znaj deta pred tem. da bi na raznih koncih sveta intervenirali bolj politično kot gospodarsko.
BRANKO BOGUNOVIC
Tisoče džunk za DRV
Z lesenimi ladjicami naj bi prepeljali pomoč v Severni Vietnam
HONG KONG, 31. maja (Reuter) — Neki kitajski pokrajinski list piše, da se je na jugu Kitajske zbralo na tisoče džunk, ki naj bi prepe ljale blago v Severni Viet nam Te lesene ladjice, jadr niče, so dolge po 20 metrov in z njimi je moč prepeljati po 400 ton tovora.
Na tisoče ladjic naj bi plu lo proti Vietnamu po ozkih kanalih in soteskah, ne da bi jim grozila nevarnost, da se bodo potopile zaradi min, ki jih Američani spuščajo v sevemovietnamske vode. DR Vietnam je pred ameriško blokado pristanišč dobival večino vojaške opreme, orožja in hrane po morski poti.
glede cene mleka zelo obotavljivi. Mleka je namreč preveč Samo zaloge masla so dosegle sto tdsoč ton in še rastejo. Najbolj je prizadeta Francija, kjer namolzejo največ mleka. Na drugi strani pa rastejo cene govejega mesa. ki ga je premalo. Francoski minister Cointat Je zato zahteval od ministrskega sveta ukinitev uvozne takse za govedino, da bi spodbudil uvoz v Francijo tn s tem pritisnil na cene.
To pa najbrž ne bo pomirilo kmetov Id se puntajo zaradi tega -— mleko in meso navsezadnje prihajata v bistvu z istih kmetij .
A. NOVAK
S IVANC
Raznolike ocene
Arabski in izraelski pogledi na tisti del moskovskih pogovorov, ki obravnavajo krizo na Bližnjem vzhodu
KAIRO, 31 maja (Mena). Medtem ko egiptovsko zunanje ministrstvo skrbno proučuje tisti del sovjetsko-ameriškega sporočila, ki se nanaša na Bližnji vzhod, mu kairski tisk danes že posveča komentarje in uvodnike.
»Mlečna vojna"
Francoski kmetje so razjarjeni zaradi prenizkih odkupnih cen mleka, tako da ga kar protestno zlivajo v reke
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 31. maja. Ce se že po francoskih cestah ne cedita med in mleko, se pa vsaj samo mleko. Razjarjeni kmetje v Bretanji, ki zahtevajo višje odkupne cene, so v zadnjih dneh blokirali na cestah okoli 200 cistern z mlekom. Približno milijon litrov se ga je na kraju samem skisalo, poldrugi milijon litrov pa so ga zlili v reke, jarke ali pa v korita prašičem.
Krvava drama v Lodu
Pripadniki skrajne japonske mladinske organizacije so z bombami in avtomatičnimi puškami pobili 25 in ranili nad 70 ljudi na izraelskem letališču
TEL AVIV, 31. maja (Aff, UPI, AP). Trije mladi Japonci, po imenu Diasuke Nam-ba (22 let), Džiro Sugisaki tal Ken Torto (oba 23), so kasno sinoči izstopili iz letala francoske družbe »Air France«, ki je priletelo iz Rima, in začeli streljati z avtomatičnimi puškami ter metati bombe med potniki to letališkim osebjem na letališču Lod, blizu Tel Aviva. Pri tem je bilo ubitih 25, ranjenih pa prek 70 ljudi. Povzročitelji te krvave drame na telavivskem letališču pripadajo neki fanatični skrajni japonski mladinski organizaciji, povezani pa so bili s Palestinsko ljudsko osvobodilno fronto Georgesa Habaša.
Atentatorji. so izvlekli iz svojih kovčkov skrito orožje tedaj, ko so se približali carinski kontroli, z rafali iz avtomatov znamke »kalašni-kov« so zasuli prostore letališča in odvrgli ročne bombe na pristajalno stezo Pri tem so poškodovali francosko in izraelsko letalo, ki sta stali na stezi. Enega izmed atentatorjev so ujeli, enega so ubili streli tovarišev med tem ko je tretji napravil samomor, tako da je po izstrelitvi vseh nabojev sprožil pod sabo ročno bombo.
Palestinska fronta prevzela odgovornost
Sprva m bilo znano, kdo so atentatorji. Neka priča je izjavila, da je bil eden izmed njih po svojem izgledu najbrž z Daljnega vzhoda Izraelski minister za promet Simon Peres pa je kmalu zatem izjavil, da atentatorji po vsem sodeč pripadajo palestinskemu gibanju, da imajo japonske potne liste in tudi vzhodnjaške poteze obraza. Predstavnik Palestinske ljudske' osvobodilne fronte v Bejrutu je sporočil, da njegova orga nizacija prevzema vso odgovornost za ta napad, ni pa hotel potrditi, da so atentatorji Japonci, ampak ie samo rekel: »Lahko so Japonci, lahko pa Vietnamci« Dodal pa je, da vsi trije pripadajo »Odredu mučenika Patricka Urguella iz Ljudske fronte za osvoboditev Palestine.«
Na vprašanje, kdo je oil ta Urguello, je bejrutsk’ predstavnik povedal, da je oil to Nikaragvanec. ki je septembra 1970 poskušal skupaj z Leilo Kaled nad Londonom ugrabiti letalo izraelske druž. be »El Al« in bil pri tem ubit Predstavnik Habaševe fronte je še rekel, da so imeli trije atentatorji arabska konspira-tivna imena Bašem, Šalah in Ahmed in da so »pripotovali tisoče milj daleč, da bi se pridružili palestinskemu ljudstvu v boju proti imperializ mu in cionizmu«. Trije aten tatorji naj bi po izjavi bejrutskega predstavnika »ma-
Samomor
sledil
ugrabitvi
Ugrabitelj brazilskega letala se je po sedmih urah pogajanj ustrelil
SAO PAOLO, 31. maja (Reuter) — Oboroženi ugrabitelj je danes prisilil posadko brazilskega potniškega letala, da spremeni smer poleta in ponovno pristane v Sao Paolu. Zahteval je 1,5 milijona kruzeirosov (250.000 dolarjev) in tri padala. Tik pred pristankom je ugrabljeno letalo z 80 potniki in petimi člani posadke obkolila vojska, ki je skušala ugrabitelja prisiliti k predaji s solzilnim plinom, po sedmih urah pa se je sam ustrelil s pištolo. Vseh 80 pot nikov je, potlej ko je dobil 250.000 dolarjev odškodnine, izpustil.
-ščevali smrt dveh palestinskih atentatorjev, ki sta bila na začetku tega meseca ubita na telavivskem letališču pri neuspelem poskusu ugrabitve belgijskega letala«. Dodal je še, da je izraelski obrambni minister Moše Dajan »z zvijačo ukazal ubiti dva Palestinca, da bi dal palestinskemu gibanju lekcijo, vendar pa je moral spoznati, da se s smrtjo dveh pojavijo novi borci«.
Kot je znano, so pred tremi tedni izraelski vojaki preoblečeni v letališke delavce, vstopili skupaj s pred stavni ki mednarodnega Rdečega križa, ki so prišli po sredovat, v ugrabljeno letalo in.takoj vsulo ogenj na štiri palestinske ugrabitelje pri tem so ubili dva, ranili eno Palestinko, drugo pa ujeli
Atentatorji so bili plačani
Takoj po atentatu so v palestinskih oporiščih na jugu Libanona uvedli izredno stanje, v strahu pred izraelski mi povračilnimi akcijami Strah pred maščevanjem je zavladal tudi med samimi Libanonci. ki se še spominjajo izraelskega napada na bejrutsko letališče decembri i969, ko so Izraelci v odgovor na arabski napad na neko izraelsko letalo v Atenah uničili trinajst letal.
Po zadnjih vesteh iz Tel Aviva je ujeti atentator izjavil, da pripada ekstremni japonski organizaciji »Armada rdeče zvezde«, ki je znana po svojem fanatizmu, o čemer priča tudi podatek, da je nedavno sama v lastnih vrstah — »iz ideoloških razlogov« ubila štirinajst članov. Ujeti japonski atentator je že priznal, da je vse tri plačala za to dejanje »neka palestinska organizacija«.
Za zdaj še niso ugotovili, kakšni stiki so bili med to japonsko fanatično organizacijo in palestinskim gibanjem, izvedelo pa se je, da je za zvezo skrbela neka Japonka v Bejrutu. Njena poglavitna naloga je bila zbirati finančno pomoč, ki je prihajala iz Japonske’ za palestinsko gibanje.
Trije Japonci so sinoči vstopili v Rimu v letalo francoske družbe »Air France«. Njihovih kovčkov, v katerih so nosili avtomatično orožje in ročne bombe, cariniki niso natančneje pregledovali. Po šestumem poletu so prišli v Tel Aviv, vstopili v letališko zgradbo in preden so jim cariniki uspeli pregledati prtljago. Izvlekli iz kovčkov orožje. Najprej so vrgli tri bombe, potem pa začeli kositi z rafali med policaji, cariniki in potniki. V prostoru za carinsko kontrolo Je bilo tedaj kakih 300 ljudi. V nekaj sekundah je nastal pravi pekel, atentatorji so med tekom menjavali zaklonišča in streljali na vsakogar, tako da so bila tla kmalu pokrita s trupli nedolžnih žrtev, s krvjo, razbitim steklom. Streli in eksplozije ročnih bomb so se mešali s stoki in klici na pomoč. Med žrtvami je trinajst romarjev iz Portori-ca, znani izraelski znanstvenik dr. Aron Kacir — profesor kemije in bivši vodja znanstveno-raziskovalnega inštituta izraelske vojske — pa tudi neko triletno dekletce.
CARINARNICA V KOPRU
prodaja na
JAVNI DRAŽBI
. razno
TEKSTILNO, TEHNIČNO in OSTALO BLAGO
v skupni začetni vrednosti 270.511,40 din
Vse blago je razvrščeno v pet spiskov. Blago bomo prodali po vsakem spisku posebej najboljšemu ponudniku.
Pravico do udeležbe na javni dražba imajo vse pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje tovrstnih poslov.
Interesenti si lahko blago ogledajo v ponedeljek, dne 12.6.1972 od 8. do 14. ure s tem, da se prej zglase v upravi carinarnice v Kopru, in sicer v referatu za prodajo blaga, istega dne pa morajo tudi vplačati 10 odst. kavcijo od začetne vrednosti blaga po določenem spisku.
Javna dražba bo v torek, dne 13.6.1973 ob 8. uri v prostorih uprave carinarnice v Kopru.
Pred začetkom javne dražbe bo komisija carinarnice seznanila interesente z ostalimi pogoji, sicer pa se interesenti lahko tudi telefonsko obrnejo na carinarnico Koper, telefon št. 22-474.
CARINARNICA KOPER
5262
Tokio: »moralna odgovornost«
Izraelski obrambni minister Moše Dajan, šef- generalštaba i Elazar in drugi visoki funkcionarji so prišli na letališče kmalu po atentatu. 2e v nekaj minutah je na letališče pridrvelo iz Tel Aviva prek 40 rešilnih voz. Na letališče so prišli tudi predstavniki japonskega velepo slaništva. Japonska vlada je že izrazila obžalovanje, da so v atentatu sodelovali japonski državljani in je prevzela »vso moralno odgovornost za to fanatično nasilje«. Predsednica izraelske vlade je kmalu potem izjavila na posebni seji izraelskega parlamenta. da bo Izrael »ohranil prijateljske stike z Japonsko, kakršni so obstajali v preteklosti«.
tala še vedno pristajajo na kairskem in bejrutskem letališču.
. Kot poročajo iz Bejruta, so radijske postaje vseh arabskih držav posvetilo atentatu veliko pozornost, arabski listi pa so vest objavili z velikimi črkami na naslovnih straneh. Kairska Al Gumhu-rija piše, da gre za »pogumno samomorilsko operacijo iz maščevanja za smrt dveh palestinskih gverilcev«, Al Ah-ram pa pravi, da gre »za prvi tovrsten napad, kar se je začela palestinska vojna proti Izraelu«.
Opozorilo Golde Meir
Golda Meir je hkrati obtožila vlade in tuje družbe tistih držav, ki na letališčih niso uvedle dovolj strogega nadzora. Rekla je, da do atentata ne bi prišlo, če bi letalska družba, s katero so atentatorji leteli, natančneje pregledala potnike. Pozvala je vse vlade na svetu, naj obsodijo zračne napade in okrepijo letališko kontrolo nad potniki in prtljago. Rekla je še, da ne more verjeti, kako da številne letalske dražbe še vedno pristajajo na arab-
Palestinski atentati
FEBRUARJA 1969: Skupina štirih palestinskih komandosov, članov Habaševe gverilske organizacije, je napadla izraelsko letalo na letališču v švicarskem mestu Zurichu. En napadalec je bil ubil, med člani posadke in potniki je bilo šest ranjenih.
AVGUST^ 1969: Dva oborožena palestinska komandosa sta ugrabila italijansko letalo, namenjeno v Atene, in ga prisilila pristati v Damasku. Sirske oblasti so zadržale šest izraelskih potnikov.
SEPTEMBRA 1969:	Neznani Palestinci so odvrgli
bombe na izraelski veleposlaništvi v Haagu in Bonnu ter na izraelsko letalsko družbo v Bruslju, pri čemer so bil ranjeni trije uslužbenci.
FEBRUARJA 1970: Palestinski komandosi so podtaknili bombo v letalo »coronado« švicarske letalske družbe, ki je eksplodiralo blizu Ziiricha. Pri tem je bilo med potniki 38, med elani posadke pa 9 žrtev.
JULIJA 1970: Sest palestinskih komandosov le v Atenah z brzostrelkami ustavilo grško letalo boeing s 110 potniki. Kasneje so potnike izpustili, z letalom pa odpotovali v Bejrut.
SEPTEMBRA 1970: Palestinski komandosi so v evropskem zračnem prostoru ugrabili štiri potniška letala, s skupno 257 potniki, jih prepeljali v Aman, potnike izpustili, letala pa razstrelili in zažgali.
FEBRUARJA 1972: Palestinski komandosi so v Ade-nu ugrabili »jumbo-jet« zahodnonemške družbe »Lufthansa« s 170 potniki. Kasneje so potnike izpustili in jih prepeljali v Frankfurt.
MAJA 1972. Štirje Palestinci so ugrabili letalo belgijske družbe na telavivskem letališču. Po akciji izraelske vojske sta bila dva ugrabitelja ubita, eden ranjen, eden pa ujet. Umrla je- tudi ena potnica
Golda Meir je prekinila svoj letni dopust in sklicala izredno sejo vlade, spregovorila pa je tudi na izrednem zasedanju izraelskega parlamenta. Opozorila je arabske države, da jih bo Izrael štel kot odgovorne za atentat na telavivskem letališču, če bodo izrazile simpatijo za atentatorje. Rekla je, da bo »Izrael že našel način, da vnaprej prepreči, da bi se še kaj takšnega kdaj zgodilo«. Z glasom, ki ji je drhtel od jeze, je obsodila Kairo in Bejrut, »od koder je bilo sli sati radostne vzklike ob vesteh o atentatu«, pa tudi tiste tuje družbe, katerih le-
skih letališčih, četudi se nadaljujejo arabski zračni napadi, katerih korenine segajo v nekatere arabske države.
Z rimskega letališča poročajo, da so trem Japoncem, tako kot drugim 19 potnikom njihovega letala, pregledali z detektorjem za odkrivanje kovine vso ročno prtljago, medtem ko so bili njihovi kovčki v letalu in jih m nihče pregledal. Predstavnik rimske policije je povedal, da kovčke pregledajo le v izjemnih primerih. Rekel je še, da so bili Japonci v Rimu najmanj šest dni in da so se obnašali kot navadni japonski turisti.
Illllllllliil!
lllllllllllllllllllllllllllllllllllUllhllllllilllltlllill!lllll!IIIIIIllllllll]|l!Illllllllilill]tli!!lllll!|jlltl|||llti||||||||||||ii!]|||;;ili|iiitiil||||tlil!!ll|lil||||||!!l|!liI)f|
|	REPNA PRILOGA	|
] KAM IN KAKO POD ŠOTOR |	O PRIKOLICI	PA POSEBEJ	|
S	Ob neizpodbitnem dejstvu, da ljudje’čedalje b*»l organi- 3
jg	zirano in načrtno odhajajo na počitnice, je gotovo druga	m
g	velika resnica, da nodijo ljudje v obmorske al gorato na-	H
p	rmvo čedalje bolj množično s taborniško opremo Vsakdo ki	i
p	ima voljo in denar, ai že zna poiskati primeren prostore k za - i
|	sončne in vodne užitke, o tem ne dvomimo Ce naj bi vam	š
B	kaj svetovali In v podrobnostih nanizali napotke In podatke	3
m	• vseobsegajočem letovanju, bi se na straneh priloge izri-hil,	a
g	v obilici snovi. Zato smo se odločili z neka: plat prikazati	g
B	taborjenje kot posebno	obliko počitniške«.! udejstvovanja	B
g	Poskusili pa tudi malce	nadrobneje pregledati možnosti	za	i
g	počitniško potepanje z avtomobilsko n ikoT-c	|
|	Zelo obširno je v prilogi z zemljevidom in seznami po M
g	jasnjeno, kje se v Jugoslaviji lahko ustavite in razpnet- voj
~	šotor. Podatke smo povzeli po gradivu Avto moto zveze	=
g	Jugoslavije, ki je v nekaj letih zbrala najbolj točne podatke	i
(	o vseh jugoslovanskih (ne samo obmorskih Ir objezerskih)	j
m	kamplngih. Našli boste podatke o kraju, sezon- opremljeno-	g
1	»ti, legi in cenah ter taksah v posameznih taborih širom po	-
(	Jugoslaviji. Zemljevid smo za to priložnost posebej izdelali	i
g	»»mi.	=
..........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Morite
LJUBLJANA: planinski pejsaii — Planinska zveza Sloveni j« bo v petek, X junija ob 21. uri pripravila ▼ kinematografu Komuna predvajanje mednarodnega planinske, pa barvnega diapozitiva. 180 diapozitivov predstavlja izbor k devetih držav.
RADENCI: koncert slovenskega okteta Po dveh letih bo v nedeljo, 4. junija ob 18. uri v Radencih spet nastopil Slovenski oktet, ki je lani uspešno gostoval na Japonskem. Njegov repertoar sega od renesančnih mojstrov, romantike, slovenskih in jugoslovanskih narodnih pesmi do črnske duhovne glasbe. Tokrat bodo prtič nastopili v hotelu Radin.
RADENCI: četrta likovna razstava — V okviru stalnih umetniških razstav, ki jih prireja zdravilišče Radenska, bodo v petek. 2. junija odprli v stekleni dvorani četrto likovno razstavo. Tokrat bo razstavil 14 akvarelov, večinoma novejših del. ki prikazujejo značilnosti k raškega sveta in istrske obale, akademski slikar Zlatko Zei iz Maribora. Za seboj ima že več kot 50 osebnih ter skupinskih razstav v domovini in inozemstvu.
MARIBOR: pop festival — V soboto bo na stadionu ▼ Ljudskem vrtu veliki pop festival, na katerem bodo nastopile vokalno instrumentalne skupine Time, grupa Marina Skrgatiča, Jem Session Band. Mladi lavovi, Pink Ele-phant. Grupa 220 m Night Tratn iz Zagreba, Mladi levi iz Ljubljane. Indeksi iz Sarajeva in Klan iz Varaždina. Prireditev se bo pričela opoldne in bo trajala do devetih zvečer.
MARIBOR: razstava risb — Te dni je v avli gradbenega šolskega centra »Boris Kraigher«, odprta razstava slik Janeza Rotmana in Albina Kovača. Razstavljenih je okoli 86 risb v olju, akvarelu, temperi in svinčniku.
MARIBOR: iz Hegedušičeve mojstrske delavnice — Nocoj ob 18. uri bodo v zgornjih razstavnih prostorih Umetnostne galerije odprli razstavo del nekdanjih in sedanjih članov mojstrske delavnice slikarja Krsta Hegedu-ftiča.
NOVA GORICA: začetek poletne sezone — Primorsko dramsko gledališče bo poletno sezono začelo z uprizoritvijo komedije »Primorske zdrahe« na prostem. Prva predstava bo v nedeljo na Dobrovem v Brdih, dvakrat bodo »Zdrahe« ponovili v okviru Goriških kulturnih prireditev, ki bodo v prvi polovici junija, gostovali pa bodo še v drugih krajih.
ZAGREB: razstavlja Silvij Popovič — V zagrebški Umetnostni galeriji 69 se bo nocoj predstavil mariborski slikar Silvij Popovič. Razstavil bo 25 svojih del, predvsem grafične liste in olja. Razstava bo odprta pod pokroviteljstvom mariborskega podjetja Primat do 15. junija. .
BEOGRAD: nagrade knjižnicam in bibliotekarjem —
Na tradicionalnem tekmovanju srbskih vaških knjižnic je bila letos najboljša knjimica v vasi Gornji Stupanj pri Aleksandrovcu 2upskem. Dobila je kolekcijo 1000 knjig založbe Prosveta. Najboljši bibliotekar vaške knjižnice pa je letos Katica Jolič iz Mokrina pri Kikindi.
DRAVUE: uspeh lutkarjev — Draveljsko lutkovno gledališče »Jože Pengov« je z odlično komorno predstavo, v kateri le dva lutkarja pričarata dinamično zgodbico o kužku, ki ni zadovoljen s svojo zunanjostjo, gostovalo na festivalu lutkovnih gledališč v zahodnonemškem Bochumu. Nastopilo je v družbi svetovno priznanih lutkovnih odrov Takeda iz Tokia. Državnega lutkovnega gledališča iz poljskega Lublina, angleškega lutkovnega gledališča Da Silva in nizozemskega lutkovnega gledališča De Poppenspeeler. V terj ugledni skupini si je pridobilo največ spontanega
IGRA O KLERIKU, KI JE UPORNIK — Iz zadnje letošnje premiere ljubljanske Drame. V prizoru jz »Flinta« nastopajo Mojca Ribičeva, Aleksander Valič in Danilo Benedičič.	*
Slovenski geografi v ZRN
Idejno
delo
šole
Poetični
patos
revolucije
priznanja gledalcev in zelo ugodne ocene kritikov. Bo ehumski festival je gledališče »Jože Pengov« predstavil s posebno brošuro, ki je posvečena, kot pove njen naslov, »Mojstrom lutkovnega gledališča«. Po festivalu je gledališče nastopilo na turneji po sevemonemških mestih. Igra. s katero so gostovali, je »Tobija« — poznajo jo tudi naši mladi televizijski gledalci. Besedilo Zdeneka Eloriana je zrežiral Edi Majaron, lutke je zasnovala Agata Freyer—Majaron, glasbo pa je napisal dr. Urban Koder. Na sliki prizor s predstave.
BEOGRAD: romunski filmski gost — Kot gost Združenja filmskih delavcev Srbije je obiskal Beograd general m sekretar Združenja filmskih delavcev Romunije, režiser Virgil Caiotescu, ki je obiskal tudi Slovenijo in se razgo. varjal s slovenskimi filmskimi delavci. Romunski gost se zavzema za živahnejše medsebojno sodelovanje, za izmenjavo izkušenj, filmov, pa tudi filmskih delavcev, izrazil pa je tudi željo po snemanju koprodukcijskih jugoslovan-sko-romunskih filmov. Povedal je, da so v Romuniji jugo slovanski filmi priljubljeni m imajo veliko gledalcev. Izreden uspeh so npr. doživeli Petrovičevi »Zbiralci perja«
OSLO: razstava Vladimira Vičiča — Likovni kritiki so proglasili zagrebškega profesorja Vladimira Vičiča, ki raz stavlja v Oslu, za edinega svetovnega slikarja na kovinah Norveško kulturno ministrstvo je prof. Vičiču ponudilo dve štipendiji.
Člani strokovne ekskurzije proučujejo obrobno ureditev velemest
Deset visokošolskih profesorjev in docentov za geogra fijo c z ljubljanskega inštituta in Univerze, 2 z mariborske Pedagoške akademije in predstavnik Zavoda za regionalno prostorsko načrtovanje) je s 26 študenti geografije pod vodstvom prof. Vladimira Klemenčiča prispelo na kratek obisk v zahodno nemško glavno mesto, kjer so jim predstavniki bonnske-ga državnega sekretariata za informacije priredili kosilo. Skupina slovenskih geografov je na strokovni ekskurziji oziroma na terenskih va-jav v ZRN, Nizozemski in Belgiji. Doslej so bili v Miinchnu, Stuttgartu, Essli-netHi. Heidelbergu in Frankfurtu, iz Bonna pa so odpotovali v Bemelen pri Maastrichtu, kjer so gostje Inštituta za mednarodno sodelovanje. Znanstveniki ni njihovi študentje raziskujejo na svoji šestnajstdnevni ekskurziji predvsem probleme, ki se nanašajo na razvoj obrobja večjih mest.	S. P.
50 let mojstrstva
Dirigent Lovro Matačič bo proslavil svoj umetniški jubilej v Ljubljani, kjer je tudi začel svojo pot
»Vsekakor bom tudi v prihodnje neutrudno deliti dalje; že iz radovednosti, da vidim, kako bo z glasbo v prihodnje, ne da bi se zapiral pred katerakoli novo idejo.« Tako je izjavil na tiskovni konferenci, ki jo je priredila včeraj Slovenska filharmonija v Ljubljani svojemu gostu, sedanji umetniški vodja Zagrebške filharmonije in eden največjih sodobnih dirigentov na svetu Lovro Matačič, ki bo v petek na koncertu v dvorani Slovenske filharmonije z izvedbami Bruck-nerja in Wagnerja proslavil petdesetletnico svojega umetniškega delovanja. Ob tej priložnosti mu bo vodstvo Slovenske filharmonije v znamenje priznanja izročilo tudi posebno častno plaketo.
»Tokrat se resnično vse ujema.« je živahno komentiral mojster Matačič svoj jubilejni koncert. »Tja do hotela Union se stvari ponavljajo. Dejansko sem prav junija 1922 začel svojo umetniško kariero v ljubljanskem gledališču z Madame Butter-fly in Carmen.« Ze prej je sicer opravil, kot je rekel, učno dobo z operetami v Novem Sadu in Osijeku, kjer ga je odkril Matej Hubad in povabil v Ljubljano. Janačkova
Jenufa je bila zatem njegova prva resno pripravljena premiera v ljubljanski Operi. »Kakšno odlično gledališče je to bilo, si lahko mislite že po tem. da je Gostič takrat pel — v zboru.« Matačič je izrazil upanje, da tudi s svojim poznejšim delom ni razočaral zaupanja, ki mu ga je kot prva izkazala prav Ljubljana. Dirigiral je po vseh največjih opernih hišah sveta, morda z edino izjemo metropolitanske opere, se spoprijateljil z največjimi dirigenti našega časa, kot sta Furtwangler ali Karajan. osvajal publiko po vseh kontinentih. »Ce hodim dirigirat zdaj Turandot v Tokio, drugič Wagnerja v Rim, mislim, da ne hodim k mrličem; opera ni mrtva; mrtva je samo slaba opera.« Kot posebno zanimivost pa je razkril svoje vse večje zanimanje za operno režijo in za kompozicijo, še posebej za avantgardno glasbo.
»V zadnjih štirih ali petih letih se je v tem pogledu v meni nekaj prelomilo.« Je priznal mojster velike klasike, ki Je začutil naravnost življenjsko povezavo med istrskim melosom in serialno tehniko. Sicer pa je menil, da ga je Monteverdi naučil.
kako je treba izkoristiti vsa sredstva svojega časa; Mu-sorgski in Janaček sta ga povezala z zemljo, iz katere izhaja; Alban Berg pa mu je dokazal, da je tudi »z dode-kafonijo lahko doseči božanske melodije«.
Kot izjemno odlične orkestre je omenil berlinskega, dresdenskega, dunajskega in praškega, »ker se tu narodi med seboj mešajo«, sicer pa je menil, da morajo biti komponente dobrega dirigenta predvsem štiri: da nikoli ne sme spati na lovorikah, da mora poznati diplomacijo pri vajah, da mora imeti potrpljenje in da se ne sme, preveč specializirati. Zlasti pa mora umetnik doživeti skladatelja, ki ga interpretira, in doživeti tudi samega sebe; mora zoreti, mora poznati zmagoslavja in katastrofe. Pri Brucknerjevem stopnjevanju je nekoč kot devetletni pevec Zbora dunaj skih dečkov podzavestno za slutil, kaj je glasba, kaj je umetnost. Poslej samo temu sledi in zori. poln življenjske in umetniške sle in hkrati razuma.
»Naše upanje je glasbena mladina,« je znova zastavil po petdesetih letih mojstrstva
BOGDAN POGAČNIK
Sklepi ZK Maribora o uresničevanju socialističnih vzgojnih smotrov
V	torek zvečer, je mestni komite ZK Maribor sprejel stališča in sklepe o uresničevanju socialističnih vzgojnih smotrov. Med drugim so po udarili, da bo treba v prihodnje še bolj razviti in organizirano usmenati delo marksističnih krožkov, mladinskih ur, tribun in posve tov. Komunisti terjajo dosle dno uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju.
Organizacije ZK na mariborskih srednjih šolah so dolžne pred koncem šolskega leta na posebnih sestankih analizirati angažiranost učite-Ijev-komunistov pri uresničevanju nalog v zvezi z vzgojno izobraževalnimi smotri šole. Z enako pozornostjo je treba oceniti tudi idejnopolitično delo vsega učiteljskega zbora in o tem razpravljati na sestanku zbora Osnovne organizacije ZK so dolžne oceniti skupaj s predstavniki mladine položaj učencev v samoupravljanju na šoli in izdelati informacijo za ves učiteljski zbor. ki mora po razpravi in sprejetih stališčih sprejeti jasen dogovor za nadaljnje delo. Marksistični krožki morajo na vseh šolah postati trajna oblika dela med mladino. Za uspešno delo teh krožkov so neposredno odgovorni učitelji-komunisti. Za odpravo dosedanje stihij-nosti na področju usmerjanja mladine v učiteljski poklic sprejmejo komunisti v učiteljskih kolektivih kot trajno in vsakodnevno obveznost, da usmerjajo nadarjene in moralnopolitično ustrezno usmerjene učence v pedagoški poklic.
Mestni komite ZK Maribor je predlagal centralnemu komiteju ZKS in komunistom zavoda za šolstvo SRS, da preučita možnost za uresničitev nekaterih predlogov. Tako naj bi se v republiškem merilu izdelal ustrezen program idejnopolitičnega izobraževanja že zaposlenih učiteljev. Predlagajo, da bi ustrezne znanstveno raziskovalna ustanove preučile pedagoški vidik in pomen samouprave učencev. Delež družbenih znanj v vseh vrstah šol. zlasti še v poklicnih, naj se odločno poveča.
V	sklepih predlagajo, da bi v republiškem merilu začeli oblikovati posebne izobraževalne skupnosti, kjer bo mogoče vzpostaviti kvalitetno nove odnose med gospodarstvom in šolstvom Pri kadrovanju in sprejemanju na delovna me6ta učiteljev vseh strok in stopenj, naj se preuči in zagotovi možnost širšega vpliva družbe tako. da bo kriterij moralnopolitičnih vrednot ustrezno upoštevan Pri kadrovanju in sprejema nju na vsa delovna mesta v prosvetnih ustanovah naj se opredelijo in UCOtOVtjO širša pooblastila skupščin Delovn kolektivi šol ip oreant^aci)«-ZK opozarja H še n° druga .odprla vpraše--*-
?.i .v
Poljski film o šlezijskih rudarjih in njihovem štrajku na TV
Ljublja-nska televizija je po hitela in nam v torek predstavila enega najnovejših us pehov poljske kinematografi je najbrž veliko prej, preden si bo utrl pot v kmemato grafe, za katere ga je odku pila distribucija Vesna film Gledali smp »Dragulj v kroni« scenarista in .režiserja Kazimierza Kut za. Ze v uvod ni besedi so nas opozorili na sorodnost tega filma z od ličnim Widerbergovim »Uporom v Adalenu« in primerja va nas je spremljala zdaj v prid. zdaj v škodo poljskega filmskega pristopa k' temi revolucionarnega osveščanja proletariata.
»Dragulj v kroni« je postavljen v zgornjo Slezijo tridesetih let, med njene rudarje, pravzaprav med dve generaciji borcev. Tu so veterani, ki so v prvi svetovni vojni priborili Slezijo Polj ski, in rudarji, ki razočarano ugotavljajo, da se v domo vini ni nič spremenilo, le nemško policijo je zamenjala domača, poljska. V protest proti nameravani ukinitvi ru dnika se rudarji spontano od ločijo za štrajk, ostanejo v jami in v dneh štrajka dozo njo iz socialnih upornikov v zavestne revolucionarje.
Režiser Kurz je izbral za to pripoved način, ki je daleč od parol in udarne angaži ranosti. Tako, kot je bil v »Adalenu« preprost in lirično nadahnjen Bo Widerberg je poskušal tudi sam vztrajati pri liriki, le da jo je zastavil nekaj stopenj više, tako da je dosegla žlahten patos, posamezne prvine, med katerimi eros ni na zadnjem mestu, pa so dobile simbolisti čen pomen. Mali ekran in črno bela tehnična reprodukcija sta mogla dati le slutnjo posebne lepote in pesniško patetične ubranosti, ki jo je dosegala tako kompozicija slike in mizanscene, posebno v množičnih prizorih, kot zelo dobra kamera z barvnim filmskim trakom Prav zaradi okrnjenosti, ki nas je prikrajšala za zlitost stilne . zamisli z njeno tehnično filmsko uresničitvijo, se bomo s tem poljskim filmom prav radi še srečali na njegovem pravem področju, na filmskem platnu.
•	S. G.
»CROATIA« zavarovalnica in pozavarovalnica
POSLOVNA ENOTA KOPER
razpisuje prosta delovna mesta
ZASTOPNIKOV
v Piranu. Izoli. Kopru. Sežani. Postojni in Ilirski Bistrici
POOO.JI dokončana sred nia *n|a in osemletka
Rok pri lave 15 dni oa dne »h in ve	5*27'
Groteska o uporniku
Zadnja letošnja premiera ljubljanske Drame je bil »Flint« Davida Mercerja v režiji Francesca Macedonia — V naslovni vlogi pa je Aleksander Valič
Mercerjev Ossi&n Flint je klerik, svečenik anglikanske cerkve, in je upornik. S to dvodelno pomensko opredelitvijo bi lahko zarisali »eksistenco« naslovnega junaka igre, ki je z njo ljubljanska Drama sklenila zaporedje letošnjih premier. Navidez neoporečna opredelitev pa vendarle ni tako preprosto raz ložljiva. Zbuja namreč vrsto pod vprašanj, ki bi utegnila prevreči celo temeljni pomen, zapisan v prvem stavku pričujočega poročila. Flint je res upornik in je tudi klerik. Zveza med tema oznakama se zdi logična: klerištvo, stiska joča, nesproščena, samo oo videzu brezmadežna, a v resnici skrajnje konvencionalna dvolična institucija kakršna je Cerkev ali v prenesenem pomenu totalitarna. Institu cija sploh, je malone »ideal na« zamejenost za upor tistega. ki je vanjo ujet.
Flint je tak ujetnik. Toda ali je njegov upor motiviran kot premišljeno, zavestno, takorekoč akcijsko dejanje, ali pa je utemeljen v drugačnem območju njegove eksistence? Mercer bi očitno želel to motivacijo kolikor mogoče totalizirati. saj se mu na priliko zdi iezno uporništvo ka kega Osbomovega junaka — s tega vidika se Mercer boli veže na val jeznega mladeni-štva kot na pinterievsko izročilo — preveč enosmerno, delno in anarhično, z Hnge strani pa mu novolevičarsna revolta očitno prekriva človekovo intimno pobudo za prometejski akt.
Kaj tedaj, od kod izvira in kam se nagiba, h kakšnemu cilju se usmerja Flintov upor? Nadroben razbor bese dila, izjav in postopkov na slovnega junaka bi nas bržko ne pripeljal v bližino spozna nja, da hoče Flint. zlasti uresničiti svojo čutno, telesne seksualno »projekcijo«, lahko bi rekli kar — libVlo in seve pomislili na Freuda. Čutne senzacije, eksplozija strasti in nagonov — to so za Flinta najbolj »otipljiva« znamenja sproščanja človekove avten-tike. Ce potlej Mercer v ta središčni razbor pritegne še domala ves »kosmos« dand& našnji aktualnih spraševanj, stisk, zavor in odtujitev, ki da človeku uklepijo dušo hromijo duha in mrtvijo strasti, je o kajpada zgolj ne kakšno »obvezno izpopolnje vanje«, ki temeljnega motiva ne more razveljaviti In zakaj je potlej govor o ‘groteski? Tudi to vprašanje je vse pre več zapleteno in celostno, da bi ga bilo mogoče izčrpati Žato si poenostavimo odgo vor:	»svečeništvo« in »raz-
vrat« — že samo ta kombina cija utegne spodbujati gro tesknost In ga tudi spod buja.
Pretirana zvestoba literarni predlogi
Kako je motivacijo Flint o vega uporništva, ki smo mu skušali razkriti le poglavitno razsežnost, m omenjeno gro teskno kombinacijo uresniči la, oživila ljubljanska Drama z režiserjem Macedoniom in drugimi sodelavci? Najprej doženimo: izoblikovala ;o je na profesionalno zelo zanesljivi ravni. Več kot to: ko bi ši bil režiser vzel več prostosti pri »čiščenju« besedila, ko bi ga bil razbremenil dolge vrste pretežno vendarle zgolj deklarativnih, dasi tenkoslišnih modrovanj, splošnih mest in nedramatičnih. skoraj esejističnih replik, če bi poleg tega izpričal več čuta za ritem in ekonomičnost in ko bi — naposled — še intenzivneje »zakoličil« ironično ah celo briozno razdaljo med
Amatersko
kmetijstvo?
Po . podatkih zveznega zavoda za statistiko — tako poroča agencija Tanjug — je v lanskem šolskem letu v vsej Jugoslaviji končalo osnovno šolo 248.000 učencev. Po končani osemletni obvezal; šoli se jih največ vpiše v šole za kvalificirane delavce oziroma v poklicne šole; na to ne vplivajo le želje učencev, ampak tudi možnosti za šolanje. Lam je šole za kvalificirane delavce končalo okrog 81.500 učencev (največ v Srbiji 28.000). Gimnazijo je končalo 35.000 dijakov, tehniške šoie 14.300, ekonomske okrog 7.900, medicinske blizu 6.800.
Zanimivo ie, da je kmetijske šole končalo vsega nekaj nad 2.500 učencev, od tega več kot polovica v Srbiji, v Sloveniji pa po tej informaciji le 55. Za-mmiv je podatek, ki pove, da smo lani dobili vsega 36 maturantov ve terinarske šole — vse v Sloveniji.
Obenem agencija sporni nja, da je že na več me stih hilo povedano kako zeio nam primanjkuje I rmetijskih strokovnjakov
avditorijem in odrom, bi predstava mogla pomeniti tisto in takšno avtentično sprostitev, kakršnih v ljubljanski Drami letos ni bilo »ali pa so bile zgolj trenutki.
Torej je režija ves temeljni uprizoritveni tok primerno naravnala, a ga je zavoljo kdo ve kakšnih razlogov »bojazljivo« radikalizirala, premalo selekcionirala in po nepotrebnem suženjsko zvesto sledila literarni predlogi. Razumno in tudi invenciozno temeljno usmeritev so bistveno dopolnjevali drugi prispevki, med njimi zlasti lepotno rafinirana kostumografija Alenke Bart.love in predvsem tehnično imenitna scenografija Mirka Lipužiča.
Več kot korektni igralski dosežki
Nemara je bil drugi temeljni razlog za preveč skromno gledališko sproščanje skrit v preveč psihologistični igri. ki groteski ni dopuščala, da bi se razmahnila in dobila v obrnjenem razmerju celo tragične poleže. Tu smo slej ko prej v sferi starih težav ljub ljanske Drame in slovenskega gledališča sploh. Toda ko je nepotrebna psihologija že pre-
več obremenjevala dejanje in ozračje »Flinta«, velja poudariti, da posamezni igralski dosežki presegajo goio profesionalno korektnost — navzlic psihologizmom.
Aleksander Valič bržkone zares ni najidealnejši interpret vlog, kakršna je Flin-tova, a je med današnjimi slovenskimi igralci temu »idealu« gotovo med najbližjimi. In to »bližino« je njegova kreacija Izpričevala: nekaj suho smešnega, nagonsko neoviranega in naturno modrega je bilo v njegovem Ossianu, nekaj mestoma skoraj ganljivega, vendar ne tudi pretresu jočega. Gledalec, ki pozna Valičev naturel. je skorajda obžaloval, da se iz Flinta niso »iskrili« še bolj živahno tisti »registri«, ki jih ta igralec nosi v sebi in so se kdaj tudi že razkrili. Navzlic temu je Flint ena izmed markant nejših Valičevih odrskih postav.
Med tistimi, ki so »tradicionalno« psihološko risbo tipov presegali, so zlasti Slavka Glavinova v nadvse skrb no izdelani in domala s srhljivim pomilovanjem ter blodnostjo izpolnjeni figuri Victorie; ob njej je bila raz meroma nekonvencionalno iz-
risana, razbremenjena predsodkov m z neko,nedoumljivo rafinirano milobo opremljena Dixie Mojce Ribičeve. Nepsihologizirajoč model za — policijskega inšpektorja je na samosvoje humoriziran način »izumil« Jurij Souček.
Vika Grilova je kot ohromela Flintova žena Esme imela dovolj težavno nalogo. Izoblikovala jo je zanesljivo, četudi s preveč poudarjenim, zanosno-trpečim	prenaša-
njem svoje usode in s premalo čudaštva. Danilo Benedičič je Swasha preveč poenostavljeno karikiral, France Presetnik, Janez Rohaček in Tone Homar pa So ustvarili troje manj izrazitih, vendar profesionalno gladkih likov. Škof in njegov tajnik sta bila B. Miklavc in B. Juh. Miklavc se je približal ustrezno samo-posmehljivi podobi tega »bizarnega« svečenika, Juh pa je izpričal čut za prekanjeno eleganco.
• »Flint« je tedaj sklenil sezono ljubljanske Drame, o kateri moremo reči, da je bila bolj kritično kot ustvarjalno nemirna. Oplajajoč in rodoviten pa utegne biti le i ustvarjalni nemir.
VASJA PREDAN
OBJAVA
spremenjene tarife za prodajo električne energije odjemalcem organizacij v sestavu Združenega podjetja za distribucijo električne energije Slovenije: Elektro Celje. Elektro Gorica, Elektro Kranj, Elektro Ljubljana in Elektro Maribor.
Zaradi povečanih stroškov nabave električne energije na prenosnem omrežju, je delavski svet Združenega podjetja za distribucijo električne energije Slovenije sprejel na podlagi 19. člena Uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur i. SFRJ. št. 24/65) in skladno z Uredbo o cenah električne energije (Uril. SFR.I. št. 24/72) ter skladno s soglasjem Zavoda SRS za cene — naslednje nove tarifne postavke za prodajo električne energije:
TARIFNE POSTAVKE ZA ODJEMALCE NA VISOKI NAPETOSTI:
Odjemna skupina	Sezona	Obračunska moc .. Delovna mesečno din	Energija par/k\Vli Jalova	par/k V Arh
		za kw	vT	MT	VT	MT
	VS	49,00	20	14	5	3
Odjem 35 kV	NS	23.00	15	8	5	3 .
-	VS	45,00	24	17	5	3
Odjem 10 kV	NS	29,00	18	10	5	3
TARIFNE POSTAVKE ZA GOSPODINJSKI ODJEM			•	
	Obračunska moč mesečno		Energija par/ktVh	
Stopnja	_ ..	_ . Nazivni tok Priključek varovalke A		VT	MT
Enofazni
do 25 A 35 A 50 A
10.20
13.60
18,70
Trifazni
do 3 x 25 A 3 « 35 A 3 x 50 A
17.00
25,50
35.70
11		3,40	35	35
TARIFNE	POSTAVKE ZA OSTALI	ODJEM NA NIZKI NAPETOSTI:
V		E ne r gi j a
Stopnja	moč	Delovna par/kWh	Jalova par/kVArh	
	mesečno VT	MT	VT	MT
I II	17.00	din/k\V	34 17.00	din	57	23	6	4 57	H	6
Spremenjena tarifa za prodajo električne energije velja s 1. junijem 1972.
TOLMAČENJE KRATIC
VS___ višje szonske postavke (4 mesece)
N S _ nižje sezonske postavke (8 mesecev)
Y’T _ večje tarifne postavke (ob delavnikih in praznikih ort 06.00 do 13. ure
in od 16. do 21. ure)
Ilf __ manjše tarifne postavke (ob delavnikih in praznikih od 13. do Ki. ure
in od 21. do (16.00 ure, ob nedeljah ves dan).
OPOZORILO
Naši odjemalci na visoki napetosti morajo na podlagi posebnega republiškega zakona (Ur. 1. SRS. št. 28/71) še nadalje odvajati v republiška sredstva 10 odstotkov na mesečni obračunski znesek (na znesek fakture) za porabljeno električno energijo — in sicer kot obvezna sovlaganja oziroma obvezna posojila za elektroenergetske objekte.
Na podlagi posebnega republiškega zakona, ki je bil objavljen v istem Uradnem listu (št. 28/71), pa morajo elektrogospodarske distribucijske organizacije še nadalje zaračunavati odjemalcem na nizki napetosti poseben prispevek v višini 20 odstotkov na znesek obračuna za porabljeno električno energijo: te prispevke je treba v celoti odvajati v republiška sredstva, iz katerih naj bi sc financiral razvoj energetike.
OBVESTILO
Naše odjemalce električne energije obveščamo, da je tudi novo povečanje prodajnih cen električne energije samo posledica povišanja nakupnih cen od elektrogospodarskih organizacij proizvodnje in prenosa. Naglašamo, da od nobenih dosedanjih povišanj prodajnih' cen električne energije po reformnem letu 1965. niso bile ničesar deležne elektrogospodarske distribucijske organizacije, čeprav so se stroški poslovanja in razširjene reprodukcije zelo povečali.
Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije
z organizacijami v sestavu:
ELEKTRO CELJE ELEKTRO GORIC.)
ELEKTRO KRANJ ELEKTRO UUBIJANA ELEKTRO MARIBOR
5290
DELO — Tt. ^ »fcran T
u—Mk
Obla no v barometer
Kaj je „boutique“?
Odličnjakinja, ki ji ni treba k maturi, pripravlja obložene kruhke
»Vindija« iz Varaždina predstavlja te dni po ljubljanskih prodajalnah živil svojo stojnico v obliki ogromnega hlebca sira v kletnih prostorih Name. Jutri bodo Sli v supermarket in potem spet naprej. Se štirinajst dni. Ko smo šli mimo, je obložene kruhke skupaj s simpatičnim nasmehom ponudila STASA GO RENSEK, absolventka Sole za oblikovanje.
•	So se za vas torej že zaprla Šolska vrata?
»Da. pravzaprav smo že zaključili, zdaj je le še matura.«
•	O tem pripoiedujete tako brezskrbno, toda, ali ni prav matura tista najtežja zrelostna preizkušnja, nekak zbir Štiriletnega srednješolskega znanja?
»Manire sem oproščena, ker sem imela vseskozi odličen. uspeh. Pa kar osem nas je bilo odl-čmh na oddelku za modo.«
•	Pa obstaja kakšen recept za odličen uspeh?
»Hm. recept... Ne vem. No ja, malo discipline je
potrebno. Pri nas je velik poudarek na risanju in zanj sem porabila več časa. Seveda tudi teorijo je treba obvladati. Oboje je pač povezano. Pa vendar m. je poleg »šole« vedno preostalo še prostega časa.«
9 Potrdilo o sposobnosti, zrelosti imate pravzaprav že v žepu. Se nameravate kmalu zaposliti?
»Moj poit lic je modni kreator. oblikova.ee, svetovalec. Tako nekako. Premišljam, da bi šla v Beograd ali na Dunaj naprej študirat kostumografijo Vse bolj privlačna pa mi postaja misel, da bi odprla boutique za mlade «
•	Kakšna je v vaših očeh povprečna Ljubi -ančanka?
»Dobro, kar dobro je oblečena?
•	Pa izbira blaga prt naših trgovinah?
»Zdi se mi. da je zbira dovolj pestra. Važno je. da so modni vzoren. Jaz sama šivam. Dobro vem, da si bom sesiia za vsako sezono kaj novega, zato se mi zdijo bolj važni lepi m predvsem ceneni modni vzorci, kot vrhunska, draga kvaliteta. Za nas mlase seveda. No, tako v tem dunu si zamišljam svojo trgovinico za mlade.«
•	Te trgovinice pa v našem mestu rastejo kot gobe po uežju. Gotovo jih pogosto obiskujete?
»M^lim. da sta v Ljubi jam samo kakšni dve, ki bi res zaslužili to ime. bou;ique. Trgovina s takim imenom si res ne bi smela privoščiti zastarelih modelni.«
•	Boste tu pri »Vtndijiit dobro zaslužili?
»Da. dnevno 140 dinarjev, ali skupaj 2.300 dinarjev.«
•	Pa se vam zdi ta zaslužek realen v primerjavi z učinkom, ki ga bo dosegla tovarna s tovrstno propagando?
»Da. mislim, da je kar v redu. Tu smo priložnostno zapus.ene tri sošolke. Dnevno priprav.mo okoli 4.000 kruhkov. Menjamo se približno vsako uro.«
•	Sodite, da je tak pristop k potrošniku učinkovit
»Zelo. Ko pridejo gospodje mirno stojnice, poskusijo,
in ko gredo mimo blagajne imajo skoraj ge ovo v košarici tudi enega teh sirov. Morda bodo poskusile prvič, morda še kdaj. Kupce zanima, kako smo pripravili te prigrizke. Nekateri tudi predlagajo kaj iz svojih izkušenj.«
•	Ko bo ta pokušnja mimo boste prav navdušeni na temi siri, ali vas bo za nekaj časa minil apetit?
»2e prej sena jih imela rada. Prvi dan sem jih kar pridno pokušala. Mogoče preveč in jih bom imeia za nekaj časa dovolj.«
•	Vprašanje javnemu delavcu?
./Zanima me, kakšen je postopek, če bi rada odprla boutique?
Odgovor bomo objavili kasneje.
D. RAKOČEVIČ Foto: J ZRNEC
Kronika
Obe porodnišnici sta bili v torek prvi dom 5 datlicam in 13 dečkom. Oba najtežja novorojenčka sta se rodila v mestni porodnišnici; rekorder med fantki je zbral 4150 gramov tnjegova mamica je 23-letna Anica Jurkovič), najtežja punčka pa je tehtala 50 gramov manj.
Včeraj so na Magistratu sklenili šest zakonskih zvez. danes ne bo v Ljubljani nobene poroke, za jutri pa so sc prijavili trije pari
Dežurni reševalci so morali v torek kar 274 .-trat na pot; 13 krat so se z voženj vrnili s ponesrečenci. Najdlje so Sli v Črnomelj in Mursko Soboto.
Popoldne Dodo na Zalan svojci pospremili k zadnjemu počitku 82ietno gospodinjo Ano Slatniča (ob 14.30); 78-letno gospodinjo Fran čiško Jenko (ob 15.15) in 47-letnega uslužben ca Stanislava Eferla (ob 18. uri).
).-evi bodo v Ljubijamp rav gotovo polno /usedeni Slon. Turist. Lev in Union. Velika ?čina gostov so skupine tujcev, v Turistu -najo celo Krajce in Ukrajince.
Do zaoii.ega so rezervirani vsi spalniki, ki drevi odpeljejo proti Stuttgartu, Splitu in Pločam V ležalnikih orati Stuttgartu in Plo-čam je še prostor
3=3
-K
Zasedeno je samo ib.aio na progi kranklurt —Ljubljana. Na Inex-Adnin: in oben Jalovih linijah proti Beogradu in v letalu proti Frank turtu je dovolj prostora
70 let šišenskih telovadcev
LJUBLJANA. 31 maja — Ob sedemdesetletnici TVD Partizan — Spodnja Šiška bo 8. junija v dvorani Tivoli velika slavnostna akademrje na ka teri bodo poleg vseh oddel kov društva nastopili tudi čla ni TVD Partizan Maribor-Cen ter. godb«—"ki milic«*, na t bol-prtVa^en is bo nedvomno nastop držit . a h reorezen-;T> tov v orodni telovadb
D. S.
Nastopajoči so prispeli
LJUBLJANA. 31. maja — Tuji popevkarji, ki so danes prišli, v Ljubljano, bodo v dneh ‘festivala prebivali v dvah hotelih. V Union so prišli Maurizio. Alenka Pinterič. Leo Martin ln Indeksi, v Lev pa vsa množica preostalih pevcev, tudi angleški pop ansambel »Sweet« In Brother liood of Men« in pevci Rarrv R-an, Samantha Sang ir Da
»ZASEDENO!«
Bolje kakor lani
Kamniška industrija je v štirih mesecih letos izdelala za 16,2 odstotka več kot v enakem času lani
Po podatkih občinske skupščine je kamniška industrija ▼ štirih mesecih letos izdelala za 16,2 odstotka več proizvodov kot v enakem času lani. Razen tovarne Titan so vsa podjetja presegla lansko petmesečno proizvodnjo in vse kaže, da bodo tako tudi nadaljevali. V istem času so industrijska podjetja izvozila za 2,8 milijona ameriških dolarjev svojih izdelkov.
Med devetimi industrijskimi podjetji, ki zaposlujejo 6000 delavcev, je najuspešnejša ETA 2ivilska industrija Kamnik, ki je imela skoraj polovico večjo proizvodnjo kot lani. Povrtnine, vložene v kamniški tovarni, vedno v večjem številu zapuščajo Kamnik, saj potrošniki radi segajo po njih. Nič manj uspešni niso bili v tovarni usnja, kjer z novimi obrati uspešno širijo obseg poslovanja. Poleg strojenega svinjskega usnja izdelujejo še plastično obutev in usnje predelujejo v lastni šivalnici. Samo aprila so ustrojili 100.000 kvadratnih metrov
svinjskega usnja, kar je svojevrstni rekord.
Industriji oskrba z domačim in tujim reprodukcijskim materialom ni delala večjih težav,* le dobava bombažne preje tovarni Svilanit je bila nekoliko neredna.
Čeprav je letos naročil prav toliko kot lani ali pa še več, tako, da nekatera podjetja ne morejo zadovoljiti vseh kupcev, pa stanje plačanih računov ni ugodno. Tudi nedavna multilateralna kompenzacija od katere so gospodarstveniki veliko pričakovali. ni dala pričakovanih rezultatov, kljub temu, da kamniška industrija mnogo več terja kot dolguje. Seve-
da tako denarno stanje večkrat ogroža likvidnost gospodarskih organizacij in žiro računi prenekaterih so blokirani.
Prodaja v tujino je za 18 odstotkov večja kot je bila lani v enakem času. Med sedmimi izvozniki prednjačita tovarna usnja, ki je že izvozila za 1,2 milijona dolarjev, in industrija pohištva Stol, ki je iztržila več kot 700.000 dolarjev za svoje izdelke. S tako prodajo v tujino bo prav gotovo presežen letni načrt, ki predvideva, da bo kamniška industrija izvozila 8,1 milijona dolarjev.
Izvoz kamniških podjetij je toliko veljavnejši, saj prodajo na zahodna tržišča s konvertibilno valuto kar 96 odstotkov vseh izdelkov namenjenih izvozu. Tako je podjetjem zagotovljen tudi večji delež lastnih deviznih sredstev, ki jih potrebujejo za modernizacijo.	T. JANČAR
Foto: S. Busič
90 let kamniških gasilcev
Pripravili bodo gasilske vaje in prikazali staro in novo opremo
Ta mesec bo v Kamniku slovestnost ob praznovanju 90. obletnice ustanovitve gasilskega društva, ki sodi med najuspešnejše v kamniški občini. N slovesnosti, bodo gasilske vaje, ki bodo prikazale pripravljenost članov te nadvse koristne organizacije. Prikazali bodo tudi staro in novo gasilsko opremo, ki jo zlasti zadnje čase veliko kupujejo. Na gasilsko parado vseh enot bodo povabili sosednja društva in pa narodne noše. Kamniško gasilsko društvo bo ob prazniku natisnilo spomniski znak z grbom Kamnika in gasilskim emblemom.	t. J.
Prejeli smo
Če Viator obljublja...
Zakaj vozniki avtobusov mestnega prometa med vožnjo kadijo? _ Če že
višje tarife, potem še prestopne vozovnice! — Študentje na slabšem
V »Delu« smo 27. maja lahko zasledili članek, da je Viator »zopet prisiljen« podražiti vozovnice mestnega prometa in sicer s dosedanjih 80 na 100 par in mesečne vozovnice s 50 na 80 din. Ni tako davno tega kar je Viator zahteval podražitev m skliceval na vse mogoče razloge in obenem obljubljal boljši in kultumejši prevoz Razen tega, da so namestili po nekaterih avtobusih primopredainike se ni ničesar spremenilo.	.
Boljši dnevi za manekene
Ustanovili so Društvo manekenov in fotomodelov Slovenije
LJUBLJANA, 31. maja — Po večmesečnem delu pripravljalnega odbora (Crt Skodlar, Miloš Merhar, Tjaša Andree) za združenje manekenov in foto modelov ter njim sorodnih ustvarjalcev je bilo danes ustanovljeno DMFS (društvo manekenov in foto modelov SR Slovenije). S tem bo izpolnjena vrzel, ki jo je bilo doslej čutiti zaradi neorganizacije omenjene dejavnosti. Podobna društva v drugih republikah že imajo. Zato je bil skrajni čas. da se ustanovi tudi pri nas. S tem pa se ne bo zboljšala samo dejav nost. ki zajema s svojo aktivnostjo omenjeno društvo, temveč je pomembno tudi zato. ker imajo končno tudi člani upanje, da bodo dosegli s svojim delom enakopravnost s člani podobnih oren-eanlzacij.	L. G.
Hiter poseg
I.TUBIJANA, 31 maja — Danes okoli 1 ure ponoči je ntervencilska skupina stalne službe UJV Ljubi fana na sporočilo občanov prifela mladoletnega B.K.. v trenutku. ko ie v SkopolMev; ulici vlamljal v zastavo 750.	J. L.
Kljub radijski zvezi vozil s prometnikom prihaja večkrat do zastojev. Obljubljali so kultumejšo vožnjo! V enem tednu sem doživel, da sem se peljal 5-krat v avtobusih, kjer so šoferji vztrajno kadili, in to celo zjutraj, ko so bila vozila nabito polna in ob koni-oi okoli druge ure popoldne. Reakcija na njihovo kajenje je bilo seveda kašljanje potnikov ter prošnje, naj vendar ugasnejo cigarete. Toda šoferji so kadili naprej. Zahtevam, da Viator skladno s tem, da je potnikom v mestnem prometu prepovedano kajenje, prepoved kajenje tu-
Razstava načrtov
LJUBLJANA, 31. maja — V prostorih občinske skupščine Šiška so danes razgrnili tri zazidalne načrte, kjer bodo razstavljeni do 29. junija. Prvi načrt zajema Draveljsko gmajno drugi zazidalni otok SS 3 v Šiški, tretji pa zazidalni otok SM v Vižmar-jih. Pripombe, ki jih bodo v tem času dali občani, bo kasneje pregledal svet za urbanizem mestne skupščine, nakar bodo z eventualnim upoštevanjem trti pripomb pripravili osnutek odloka o zazidalnih načrtih.	a. P.
Kdo bo gasil žejo?
V letu dni si je mineralna voda z dodatki, tako imenovan deit, pridobil velik krog potrošnikov. Le-ti pa ugotavljajo, da jeklenice vse prehitro izginjajo s trgovin, zlasti ob petkih, tako da predvsem ob sobotah v nekaterih trgovinah sploh ni mogoče kupiti deith Proizvodnja kljub prizadevnosti ne more več zadostiti potreb tako velike potrošnje Upravičeno se lahko vprašujemo, kako bo poleti.
L. G.
di svojemu osebju, sanitarni inšpektorat pa naj prisili Viator, da sprejme tak odlok
Viator zopet — kot tolikokrat že do sedaj — navaja, da tako ne more več životariti. Menim, da Je takšno izsiljevanje neumestno, saj je slišati besede, da Viator preživlja z mestnim prometom
Brezplačni
učbeniki
LJUBLJANA, 31. maja — Ljubljanski učenci prvih razredov osnovnih šol so na začetku lanskega leta dobili učbenike in vse drugo gradivo za moderniziran pouk matematike v šoli brezplačno oziroma za neko izposojnino. Denar za nakup knjig in drugih potrebščin je šolam dala temeljna izobraževalna skupnost. Ena*o kot lani za prvi razred bo TIS tudi letos dala šolam potreben denar za nakup učbenikov, potrebnih za matematiko v drugem razredu. L denarjem, ki ga bodo šole dobile od izposojnine, naj bi šole poslej obnavljale zalogo iztrošenih učbenikov za ta predmet. J. S.
Nestrpnež za volanom
LJUBLJANA, 31. maja — Osebni avto, ki ga je vozil Milan Savanovič. je včeraj zjutraj v Prevojah zaradi prevelike hitrosti, potem ko je voznik dohitel kolono vozil in močno zavrl, zaneslo na levo, tako da je zaprl pot škodi, ki Jo f«* <z nasprotne smeri pripeljal Tanko Uroš Vozili sta trčili, nuje ranjen ni bil nihče, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev
J. L.
tudi tovorni promet. Tako je pač slišati in seveda tam, kjer Je veliko dima mora biti tudi nekaj ognja.
Kaj pa zasmrajevanje ulic?
Odveč bi bilo pisati, kako škodljivi so izpušni plini za naš ljubljanski že • tako nasičeni zrak in kako bomo morali nekoč preiti na bolj zdrav transport, kot je ta sedaj z avtobusi. Viator najbrž tako ne misli, ker je že ob pretekli polemiki o avtobusih ali trolejbusih prešel na »idejo«, da so avtobusi na splošno boljši. ■
Izgovarjanje, da je v drugih jugoslovanskih mestih ponekod višja tarifa. Je 'neumestno, saj vsi vemo, da tam obstajajo takoimenovane prestopne vozovnice, ki jih v Ljubljani ni.
Upajmo, da mestni svet ne bo odobril te podražitve saj je naperjena proti delavcem, študentom in drugim, ki se
Mlada,
toda
, uspešna'
Dva mladoletnika iz Ljubljane sta letos pomladi zagreiila vrsto vlomov
LJUBLJANA, 31. maja — Na poziv nekega občana so ljubljanski miličniki pred dnevi okoli 21. ure prijeli dva mladoletnika iz Ljubljane, od katerih je bil eden že večkrat v postopku, ko sta vlamljala v prostore ljubljanskega predstavništva Jadran export-4mporta iz Sežane. Med postopkom se je izkazalo, da je spisek njunih grehov dolg, sega pa že v začetek letošnjega februarja.
V tem času sta vlomila v neko kletno stanovanje v Trstenjakovi ulici in odnesla 2000 dinarjev. V prostore Ja-dranovega predstavništva, ▼ katerih sta bila pred dnevi prijeta, sta vlomila že enkrat prej in pri tem uplenila magnetofon. Februarja sta is nekega parkiranega avta v Pražakovi ulici odnesla tranzistor španske izdelave, katerega lastnik pa tatvine ni prijavil. Bogatejši je bil njun plen (14.000 dinarjev) v veleblagovnici Astra na Titovi 79, kjer sta med drugim ukradla tudi skoraj 6000 dinarjev vreden tranzistor in ga nato za 1000 dinarjev prodala nekemu znancu ter si za izkupiček kupila v Trstu talkie-vvalkie.
Med prvomajskimi prazniki sta vlomila v prostore Slovenija športa. Tam sta bila kar tri dni zapored. Podjetje je prijavilo, da pogreša predmetov v vrednosti 26.000 d:narjev, pri obeh mladeničih pa so jih zdaj našli le za kakih 13.000 din.
Razen tega sta izvršila še nekaj manjših tatvin, nameravani vlom v Supermarket pa sta zaradi nepredvidenih težav opustila.
Vsa ta dejanja priznavata, v kratkem pa se bosta zagovarjala pred sodnikom za mladoletnike.	J. L.
Študentje o zaplembi Tribune
LJUBLJANA, 31. maja — Jutri zvečer bo v eni od velikih predavalnic Filozofske fakultete javna tribuna o trenutnem političnem položaju študentske organizacije. V prav gotovo zelo zanimivi diskusiji se bodo pogovarjali tud; o vlogi študentskega tiska v družbi in o nedavni zaplembi Tribune.
Turistov
letos
manj
V prvih treh mesecih je bilo v kamniški občini 10.365 nočitev
V letošnjih treh mesecih je v kamniški občini prenočevalo manj turistov kot v enakem času lani. Skupno so zabeležili 10.365 nočitev, med gosti pa so prevladovali domači. Zanimiva je ugotovitev, da število nočitev v kamniški občini že dlje časa ne napreduje, saj se tudi prenočitvene zmogljivosti ne povečujejo. 2e dlje časa se govori o gradnji hotelov v Kamniku in v Kamniški Bistrici, vendar bo treba do začetka gradnje še čakati. Podjetje Viator je že lani obljubilo dograditev manjšega hotela v Kamniku, vendar je ostalo le pri besedah.
Vse kaže, da se v kamniški občini bolj razvija izletniški turizem, saj žičnica na Veliko planino prevozi vsako leto več potnikov. Letos je bilo največ gostov na Veliki planini marca, ko je bila smučarska sezona na višku. Takrat sta nihalna žičnica in sedežnica prevozili največ gostov.	T. J.
Dobre
nove
šole
Arhitekti predlagajo sodelovanje z zdravniki in pedagogi pri gradnji
LJUBLJANA, 31. maja — Zveza arhitektov Slovenije je na svojem zadnjem plenumu sprejela stališča oziroma predloge za čimbolj funkcionalno in ekonomično izgradnjo šol in vrtcev v Ljubljani, ki se je bila s samoprispevkom odločila v petih letih postaviti veliko objektov za te potrebe. Arhitekti predlagajo, da bi s sodelovanjem pedagogov, zdravnikov, projektantov in vseh drugih poklicanih postavili takšne objekte za po-trebe vrtcev in šol, ki bi bili kar najbolj uporabni tako za danes kot za potrebe prihodnjih desetletij. Danes je pobudo zveze arhitektov obravnaval izvršni odbor ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti in ga zelo pozdravil. S svoje strani bo ukrenil potrebno, da pride do razgovorov in uresničitve, ki jo predlaga zveza arhitektov.
J. S.
m	'V	: >'
Kdo bo res novi poslanec
Poslancu prosvetno kulturnega zbora Francetu Zupanu prenehal mandat
LJUBLJANA, 31. maja — Jutri bodo delegati-volilei zbora delovne skupnosti občine Ljubljana-Vič-Rudnik na posrednih nadomestnih volitvah volili novega poslanca pro-svetno-kultumega zbora skupščine SRS. Dosedanjemu poslancu tega zbora FRANCETU ZUPANU (ne dr. Aleksandri Komhauser. kot smo včeraj poročali) je namreč prenehal mandat ob prehodu na novo službeno dolžnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca. Volilno telo bo izbiralo med tremi kandidati: dr. LADISLAVOM KOSCEM, inž. CIRILOM ŠIVICEM in inž. LEOPOLDOM ZEMLJA-KOM. Ti so bili potrjeni na zborih delovnih skupnosti v 19 volilni enoti PKS skupščine SRS, prehodno pa iz-
----- --------- ^ brani izmed desetih evidan-
ne morejo prevažati s svojimi tiranih na kandidacijski kon-vozili. BORUT POGAČNIK ferenci SZDL.
Ljubljana na današnji dan
^£red petindvajsetimi- leti
PROSTA PRODAJA SOLI — Po podatkih o porabi soli na ozemlju FLRJ je ugotovljeno, da je soli zadosti. Zato je minister za trgovino in preskrbo FLRJ izdal uredbo o prosti prodaji soli. Republiška ministrstva za trgovino :n preskrbo bodo ukrenila vse potrebno, da se bodo vsi prodajalci lahko založili s soljo. (Slovenski poročevalec)
»STEIRISCHE BAUERBUND — ZONDER« ae prodajajo po ljubljanskih trafikah. To Je v današnjih razmerah, ko imamo dovolj domačih in precej dobrih vžigalic, gotovo več kot nepotrebno. Menimo, da je samoumevna dolžnost vseh prodajalcev vžigalic, da imajo v zalogi domače izdelke, predvsem cirilmetorlove, fcj po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za inozemskimi. (Jutru)
KAR SE JANEZEK NAUČI ... Medvoška ribiška družina, ki vključuje v svojih vrstah preko 160 ljubiteljev narave in športnega ribolova, med njimi je 25 mladincev, je pred dnevi priredila družabno srečanje ob vodi. Dopoldne so ribiči namakali trnke in dve uri potrpežljivo čakali, komu se bo nataknila na palico, naaajvečia riba, popoldne pa so ulov dobro zalili. . . Foto: D. R.
ODELO — DELO
Ul O
§ t
— DELO — DELO — DELO — DELO
O
d
o


mm
mm
0
UJ
O
1
0
Ga
a
1
0
UJ
O
1
O
UJ
O
UREDNIŠTVO DELA IŠČE NOVINARJE
Ste dobro seznanjeni z vsem, kar se dogaja v vašem kraju?
Bi radi postali novinar — dopisnik največjega slovenskega dnevnika?
MORDA IŠČEMO PRAV VAS! ODPIRAMO NOVA DELOVNA MESTA, DA BI BRALCI »DELA« ZVEDELI VEČ O VAŠEM KRAJU IN NJEGOVEM OŽJEM ALI ŠIRčFM ZALEDJU.
Ta kraj je SLOVENJ GRADEC Ta kraj je NOVO MESTO Ta kraj sp JESENICE Ta kraj je POSTOJNA Ta kraj so BRFŽICE ali SEVNICA
DO 1. JULIJA BOMO SPREJEMALI PROŠNJE ZA NASTAVITEV NA NASLOV
ČGP DELO Sekretariat Tomšičeva 3 61001 Ljubljana
V prošnji navedite vse osnovne podatke o vašem delu. Podrobnejše informacije pa lahko dobite, če pokličete po telefonu Ljubljano številko 23-349!
— 0130 — 0130 — 0130 — 0130 — 0130 — 0130 o
o
P
O
s
r
0
1
a
P
o
a
P
o
o
p
o
a
P
o
a
m
O
O
p
o
o
m
O
O
p
o
o
p
o
P
O
O
p
o
o
p
o
Amaterstvo
Fotobus ob Sori
Poljanska dolina v objektivu kamer ali spodbuden uspeh prvega fotobusa, študijskega izleta samih fotoamaterjev
Prvi »fotobus« je odpeljal izpred ljubljanske opere ▼ sredo, 24. maja ob 15.05. Naslednji prihodnjo sredo. »Bi bilo še kaj prostora za naju?« sta plaho vprašala dva pobiča tam okoli petnajst let. Vodja. Vlastja Simončič, je nekako le še našel prostor za oba. »Tako kot vsega drugega, se tudi fotografiranja najbolje naučiš za mladih nog.« je poudaril mednarodni mojster fotografije, pedagog in društveni delavec.
Kaj je fotobus? Izlet posebne sorte, namenjen fotoamaterjem za praktično delo s kamero v naravi. »Foto Vlastja« je. kot šipek koščic, poln idej. Tudi fotobus je njegova zamisel. Uresničil jo je z učinkovito pomočjo podjetja Kemosems—Fotomate-rial.
»Vedno več je Slovencev, ki se hočejo naučiti fotografiranja še malo bolje kot le za družinski album. Hitrega tečaja v aprilu se je udeležilo blizu 120 ljudi. Večinoma mladih in srednjih let. vmes pa tudi gospodinje in upokojenci. Tečaj je. drugače ne gre. v glavnem le teorija. Fotobus — to pa je praksa Dragocena posebno pred do pusti ...«
»Počitnice s kamero v izurjenih rokah so čisto nekaj drugega!« je na moj začuden pogled vskočila mojstru v besedo prikupna izlernica z velikim »kanonom«, no. teleobjektivom. čez ramo.
Zaslonka 8
Fotobus zatrobi in krene. »Tudi med vožnjo lanko eits perime.it irate. Zaslonka 8. 250-tinka ... Objektiv čisto blizu šipi. da se skrije umazanija.« daje prvi napotek mojster Vlastja.
V' enem popoldnevu je akcijski radij takega izleta pač omejen na največ 50 km od Ljubljane. Tokrat je imel fo tobus predvsem tn cilje: Tavčarjev dvor na Visokem. Tavčarjevo galerijo na lepi osemletki v Gorenji vasi ter obisk kamnoloma in podjetja Marmor v Hotavljah.
Ze po nekaj kilometrih po stane očito. da bo ta fotobus tudi lep prispevek k spozna vanju Slovenije. Tako njene zgodovine kot pereče sedanjosti. Vlastja je tudi turistični vodič in pol. Pove. odkod Medvodam ime. Da je Jeprca sila nevarno in neurejeno križišče. Da je Sorško polje vedno bolj ogrožen rezervoar pitne vode za Ljubljano. Opozori na prvo samodejno železniško zapornico pn nas. tik pred Škofjo Loko. i)Xa Norveškem sem se že pred štirinajstimi leti, in to čisto blizu polarnega kroga, peljal po povsem avtomatizirano urejenih progah!«) Govori o freizinških škofih, k; so stolovali v Loki in širili s katolištvom tudi germanizacijo po Slovenskem. Napeto oriše usodo požgane Nangerjevp domači
Ribe
Do bi opravičili uvoz rib iz Japonske. Bolgari ie. Poljske m SZ. naši strokovnjaki trde. da v Jadranu ni rib. Strokov-n take pa t sak dan demantiralo itahtanski divii ribiči, ki zelo uspesno lo vito c nasth vodah.
je na Bukovem vrhu ter z njo začetka NOB v Poljanski dolini. Ko se pokaže cerkvica pri Volbenku. kjer se je dogajal velik del Visoške kronike, začne govoriti o Ivanu Tavčarju.
Odsevi na bronu
Lep majski dan je. Poljansko Soro srebri jasno popoldansko sonce, žlahtna luč za fotoamaterja. Na poti k Tavčarjevemu dvoru srečujemo kmete, ki delajo na polju. Prizori, kot so jih slikali stari holandski mojstri in naši impresionisti. Kamere tiho šklocajo in razvije se nekakšna borza podatkov o osvetlitvah. časih, kotih snemanja.
Mogočen Savinškov kip Ivana Tavčarja — Id ga je. bodi mu slava, iz svojega finansiral petičen pisateljev sorodnik z onstran »velike luže« — je v popoldanski luči za fotoamaterje nekaj takega, kot je za planinca severna triglavska stena: izziv. Refleksi na bronu tiho slavijo sonce. kiparjev genij in izraznost pisateljevega markantnega obličja. Edinstveni motiv Vlastja razčleni svetlobno, kompozicijsko in s stališča fotografske tehnike. Aparati zabme kakor na akord.
Ze se peljemo mimo Zirov-skega vrha. Zvočnik pripoveduje: »V njem je nahajališče uranove rude. Kilo urana na tono rude. To je na meji rentabilnosti. Začetki eksploatacije so že tu. Skopali so že za 14 kilometrov rovov ...«
Pred sodobno lepo. s samoprispevkom zidano osemletko v Gorenji vasi. odprto lani. se ustavimo. Ze v tem kratkem času je postala kulturno žarišče vasi in širne okolice. V šolski avli je razstava avst rij sko-slovenske fotografije. Organizator je Fotoklub Planinske zveze Slovenije. Od klasičnih idiličnih pokrajin do raznih eksperi mentalnih fotografik. vse je tu. Ob njih se dodobra raz-govarjamo. nasprašujemo in raprimerjamo.
Dobro luč!
V Galenji Ivana Tavčarja je to letos že četrta razstava fotografije zapored. Prejšnja je bila ob dnevu žena: 38 naših fotoamater« je razstavljalo skupaj s slikarko Doro Plestenjakovo. Tudi ena od uresničenih zamisli Vlastje. tako kot sploh Tavčarjeva galerija in ob njej fotokltžb Gorenje vasi. ki le po napreduje.
Do te srede je moiokdo med nami vedel kaj več o ; hotaveljskem marmorju in : »Marmorju«. Zdaj. ko nas je ! fotobus iz Gorenje vasi pre-! stavil v Hotovije, nam gosti-! telj Marjan Kosmač razkaže ! podietje. Zanimive stvari zvemo. Hotoveljski marmor [ ne krasi samo stoterih iav-j nih zgradb in zasebnih hišic I pri nas. ampak tudi velike • palače po Nemčiji in dru-! god v Evropi.
slo
d UTO
DESET ČLANKOV. KI STE JIH ŽE DOLGO PRIČAKOVALI
Med njimi
SLPERTEST ZASTAVA 101 — JUGOSLOVANSKI PRVOROJENEC PO 20.000 KILOMETRIH VOZILI SMO: AVTOMOBIL NA DVEH KOLESIH Doma narejeno motorno kolo z motorjem NSU 1000 ZANIMIVOSTI: OBLIKOVALCI AVTOMOBILOV KRADEJO?
ŠPORT: KDO JE KRIV NESREČ NA NAŠIH DIRKALIŠČIH?
In še
AliTO ATLAS JUGOSLAVIJE — DUBROVNIK Z OKOLICO
ŠTEVILKA. KI SE JE BOSTE SPOMINJALI NOVA ŠTEVILKA REVIJE AVTO
Sence so že pošteno podaljšane, ko fotobus »srečuje sam sebe« na ostrih ri-dah, ki ga med strmimi hribi Polhograjskih Dolomitov peljejo nazaj v Ljubljano.
»Dobro luč« se poslavljajo spoprijateljeni udeleženci fotobusa.
BOGDAN FINŽGAR
VISOKO — Fotobus se je ustavil pred bronastim Ivanom Tavčarjem.
Foto: eden od udeležencev
Italija
Mikrofoni pod posteljo...
Zakon o zakonski razvezi sicer še ni sprejet, ljubosumni Italijani in Italijanke pa se z najsodobnejšimi tehničnimi napravami (za prisluškovanje) marljivo pripravljajo na ločitvene razprave
OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA
RIM, maja. Medtem ko je usoda zakona o razvezi zakonske zveze — referendum, ki so ga organizirali nasprotniki zakona, je bil napovedan za letošnje poletje, vendar pa so ga zaradi volitev prestavili za leto dni — še vedno negotova, ljubosumni zakonski možje in kajpak tudi žene vesoljne Italije pridno zbirajo dokazno gradivo, da ga ob pravem trenutku obelodanijo na ločitveni razpravi.
Da je temu tako. je po nesreči ugotovila policija, ko je sredi meseca v salonu dame iz boljše bolonjske družbe odkrila telefon, v telefonu pa napravo za prisluškovanje. In ker policija ponavadi ve, komu prisluškuje sama, je bilo v najkrajšem času jasno. da gre za konkurenco, ki jo velja po vsej priliki pripisati ali ljubosumnemu možu ah pa tehnično izobraženim izsiljevalcem. Poročajo, da je vest. ki so jo Se dan nato objavili vsi italijanski časniki, dvignila temperaturo zakonskih nestalnežev ne samo v Bologni, marveč tudi po drugih mestih in zaselkih Italije: strokovnjaki teleton-ske branže zlepa niso popravili toliko razdejanih — raz-dejati je namreč lahko, huje je sestaviti — in razbitih telefonov in tudi italijanska telefonska družba zlepa m do bila toliko zahtev za zamenjavo telefonskega aparata (verjetno pokvarjen, ker se slabo sliši > kot v dneh neposredno po odkritju v Bologni.
Recept za protinapad
Aferica je odkrila, da minimizacija elektronske tehnike ne ustvarja samo takšna nova področja človeškega udejstvovanja, kot je industrijsko vohunstvo, marveč radikalno posega tudi v družinske odnose: in prav iz okolja visoke industrije so nekaj dni po aferi prizadeti dobili prva navodila, kako naj odkrijejo. če so prisluškovani.
Recept je preprost, vsaj tak. kot so ga objavili italijanski časniki: treba je poklicati eno od stalnih s.užb telefonske družbe — po mož

Meso
V zagrebških tržnicah je tako pičla izbira mesa. da je teletina samo še sočen sen. Ce se bo tako nadaljevalo. bo lahko ponosen vsak. ki ga bo kdo nadrl: »Ti. tele zagoved-no.’*
Avto
— Zakaj se naš novi avtomobil imenuje ravno »zastava 101»?
— Zato. ker ima 100 italijanskih delov in samo enega našega
Ženske
Perka Vitorovič. poslanka v zboru narodov zvezne skupščine: »Mene ne moti. ker v političnih forumih sedi komaj tu pa tam kakšna ženska. Moti me le. da to nikogar reč ne moti.*
Na zdravje
Drvar, mestece z nekaj tisoč prebivalci, ima 23 gostinskih lokalov, v katerih se letno popije več žganih alkoholnih pijač kot v celi Avstraliji. No, pa na zdravjet
Cene
Na seji gospodarske zbornice v Banjaluki so predlagali, naj se ustanovi regionalni zavod za cene. ki bi »spremljal in ravno vesil politiko cen*.
Za najem prostorov, inventarja in plačevanje ka dra bi se sredstva dobila — od povečanja cen nekaterih proizvodov.
nosti točen čas ali kaj drugega. kar je posneto na traku — nato pa vključiti na radijskem sprejemniku ultrakratke valove ter počasi iskati pravo »postajo«: če je v telefonskem aparatu prisluškovalna naprava, bo sprejemnik lepo in glasno prenašal tisto, kar pripoveduje v telefon stalna služba telefonske kompanije. Zal ta operacija odkriva samo dejstvo, da je k telefonu priključen majhen oddajnik, ne pove pa. kje ie priključen.
Prizadetemu in prisluško-vanemti preostaja dvoje: ali paziti na jezik ali pa odkriti prisluškovalno napravo. Tistega. ki so ga našli v Bologni policisti, ni bilo težko najti, saj je bil velik kot lešnik. Le majhna raziskava italijanskega trga »jaraesbon-dovščine« pa dokazuje, da je ponudba na visoki ravni in da so tehnična sredstva, ki jih nudijo pod »strogo diskretno«, na zavidljivi tehno loški ravni. S prodam takšnih in podobnih naorav — obsegajo vse od očal. s ka terimi je moč videti skozi obleko (čemur ni treba verjeti) in ja|)onskih daljnogledov (ki pa utegnejo biti narejeni v kateri od zakotnih italijanskih optičnih delavnic) do prisluškovalnih naprav različnih kvalitet in infrardečih žarometov z infrardečimi daljnogledi, s katerimi je moč videti tudi ponoči.
»Strogo zaupno«
S prodajo te robe se ukvarja vrsta organizacij, ki se javnosti ne predstavljajo rade s polnim imenom in ki svoje blago razpošiljajo, kct že rečeno, po pošti in pod
Življenje se začne pri 55
Umrl ja angleški pesnik Cecil Day-Lewis, detektivski Nicholas Blake
LONDON, maja (UPI) -Po dolgi bolezni je umrl znani angleški pesnik Cecil Day Lewis, ki si je svetovni ugled pridobil že v tridesetih letih kot član krožka »oxfordskih pesnikov«. Tako kakor veliko angleških intelektualcev v tridesetih letih je tudi Day-Le-wis vstopil v komunistično partijo Velike Britanije, toda leta 1939 se je odvrnil od po liričnega življenja in se posvetil izključno književnemu delu.
Bil je zelo plodovit, saj je objavil okrog dvajset pesniških zbirk. Napisal je tudi avtobiografijo, štin romane in kakih deset knjig književnih kritik, pod psevdonimom Nicholas Blake pa je izdal okrog dvajset detektivskih romanov.
Skoraj vse svoje zrelo obdobje je bil Day-Lewis profesor pesništva, najprej na oxfordski. potem pa na harvardski univerzi Ameriška akademija ga je izvolila za častnega člana. »Iskreno lahko zatrdim, da sem začel uživati življenje šele s petinpetdesetimi leti,« je dejal Day-Lewis pred nekaj leti. To je bilo obdobje, ko je njegova stalna zaposlenost s smrtjo dobila dokončno pesniško obliko in ko le pesnik našel svoj dušni mir.
»strogo diskretno«, čeprav se z odkrivanjem zakonske in celo predzakonske zvestobe v Italiji ukvarja cela vrsta zasebnih agencij, so najboljši klienti razpošiljalcev elektronske opreme za vohunsko rabo prav ljubosumni možje in ljubosumne žene. Pri čemer je treba poudariti, da cene spričo izrednega razvoja mikroelektronike sploh niso nedosegljive.
V eni od propagandnih brošur. ki jo je moč dobiti pre ko oglasa v povsem neprizadeti avtomobilistični reviji, ali preko oglasa, objavljenega v fašističnem tedniku »II Borghese«, ki se sicer boju je za visoko moralnost itali janske družine (kar mu seveda ne brani, da ne bi objavljali fotografij ljubkih golih lepotic), ponujajo »zadnji krik elektronske »ehnike. namenjen poslušanju in zvočnemu snemanju na daljavo;« gre. kot ie moč hitro uganiti, za majhen radijski oddajnik, »splošno imenovan tudi radijski vohun ali elektronsko uho«, ki stane vsega komaj 12.500 Ur.
Resda ujame glasove v krogu največ pet metrov, toda če je komu do boljše kvalitete, lahko že za 32.000 Ur dobi boljšo napravo, ki lovi »glasove in šume« (in kaže, da so prav ti nesrečni šumi tisti, ki bi jih radi nezaupljivi zakonski partnerji ujeli) v kro gu celih desetih metrov. Spremljati pogovor in šume partnerja je moč v krogu približno tisoč metrov, in kdor trna v avtomobilu ustrezen sprejemnik z ultrakratkimi valovi, lahko to opravi kar v sosednji ulici.
Izrael tekmuje z modo
Najsodobnejša tehnologija v kompjuterski eri in antični vzorčni motivi
TEL AVIV, maja — V Izraelu so sklenili tekmovati z vrhunsko modno industrijo, ki je bila doslej domena Francije in Italije. Tekstilna in konfekcijska industrija je šla v kooperacijo z Grčijo. Turčijo, Ciprom in Kenijo, kar naj bi bil šele začetek »vesoljske dinamike izraelske mode«. Zahodni strokovnjaki ne dvomijo, da gre tu za »prefinjen okus« modnih ust varjalcev in »perfektno tehnologijo«. Z ustanovitvijo ko-ledža Shenkar, nedaleč od Tel Aviva (za tehnologijo mode in tekstila) so ustvarili pogoje za hiter razvoj donosne panoge. Iznašli so nove metode tkanja in potiskava-nja tkanin, s čimer so podvojili proizvodnjo in začeli ustvarjati originalne desene, inspirirane z antičnimi motivi.
V okviru modnega tedna je 80 podjetij pokazalo svoje kolekcije za letos in prihodnje leto. Gre za izdelke iz krzna, yerseya, kašmira, an-gore, mohaira in dr. Modne linije so podobne evropskim, zlasti francoski. Barve: rume ne, rdeče in modre.
Zmagoslavje tehnike
Medtem ko je ta mikrood-dajnik velik približno kot »zavojček cigaret«, so naprave, ki so 'namenjene prisluškovanju telefonskih pogovo rov, precej manjše. Večina jih je vdelanih kar v telefonski mikrofon, ki — tako »popravljen« — stane od petin trideset do petinštirideset ti soč lir. Nekaj dražji je tisti, ki so ga našli v Boiegr«1 in k:' ga je treba vstaviti pod pokrovček telefonske razdelilne škatle v zidu; težava s prvo vrsto prisluškovalnih apara tov je namreč v ‘em, da je moč mikrofon zamenjati v pol minute, medtent ko je razdelilec v zidu precej bolj na varnem pred radovednimi pogledi. Za petdeset tisoč Iii pa je moč dobit: napravo, ki je prava mojstrovine, saj ima obliko varovalke :n te zato kar se da dobre prikrita
Perfekcionisti imajo mimo oddajnikov na voljo tudi us trezne magnetofone. Za komaj sto deset tisoč lir ie moč ku piti magnetofon ki deluje avtomatično, brž ko prisluš kovani dvignit! •-slušalko tele
fona. Za »lovce« je pripravljen usmerjeni mikrofon, ki lovi glasove na daljavo ah celo preko okenskih stekel; za »kukce«, ali bolj učeno za voyerje. imajo na voljo razen infrardečih -daljnogledov tudi naprave sa slikanje v temi, fotoaparate, skrite v vžigalniku, ter mikrofotoapa-rate, s katerimi je moč sli kati »neopazno in v nemogočih svetlobnih pogojih«, in tako dalje
Nemočni zakon
Zanimivo je. da zasebn’ detektivske agencije .vi se večji del ukvarjajo prav š preverjanjem »zakonsko zvestobe«. elektronska pomagala v glavnem odganjajo mag nelofonski zapisi pred sodiščem nimajo pretirane- velia ve. mimo tega pa vsakršno prisluškovanje in nasploh vsakršno kršenio »pr:vacy« nredstavlja ravnanje ki ni v skladu z italijanskim kazenskim zakonikom Kar pa si nekaznovano privošči samo policija.
MARJAN SEDMAK
Nevaren izum
Beograjski izum, da je ostala cena za parkiranje ista, le da velja zdaj za trikrat krajši čas, je skrajno poraben in zalo nevaren, saj nam lahko recimo na že leznici računajo isto voznino, le za krajše razdalje, ali v gostilnah iste ceno, Ie za trikrat manjši zrezek!
Vzrok neznan
Bata 2ivojinovic igra v filmu Torija Jankoviča »Zvezde so vojakove oči« negativca. Pn prijateljih, ki režirajo. zmerom igram negativce, pripominja sam. Pa da ne zato, ker ga poznajo, bi lahko pripomnili »pri jatelji«.
Možna razlaga
Pritožujejo se, da bukov les izvažamo, za naše to varne celuloze in papirja pa ga moramo uvažati.
Pa so nezadovoljneži pomislili na to, da s tem povečujemo trgovino in promet?
Definiciia
Filmski režiser Zika Mitrovič takole definira seksualno revolucijo:
— S prvo puško' so v seksualni revoluciji ustrelili tisti, ki so se naveličali same sebe gledati skozi ključavnico.
Razlika ie očitna
TV serija Zike Lazič3 »Vaščani Luga« je zbudila v Srbiij dosti negodovanj, njegova prejšnja serija »Muzikanti« pa nobenih, pa čeprav se je pisec za obe inspi nral v rodni Lugavčmi.
Kaj pa, če je razlago iskati v dejstvu, da so »Mu zikanli« pripovedovali o obrobnem delu vasi, »Vaščani Luga« pa o uglednem središču vasi?
Uboga glava
V filmu Aleksandra Petroviča »Mojster m Margart la« je prizor, v katerem moskovski profesor pade pod tramvaj in ta mu oddrobi glavo. Igralec Fabijan sova govič je moral osemindvajsetkrat steči in pasu pod tramvaj, glava, ki se je odkotalila, pa seveda m bila njegova. Ker je bil v Rimu izdelan posnetek te glave lako nenavadno podoben šovagoviču. jo je igralec skle nil obdržati.
Modro, če upoštevamo, da mu lahko pride še kako prav, če bi svojo izgubil, za kar ne manjka možnosti.
Miii)ii;imiH;‘i!intii:nm)iiiHmmiMWHiiwiim»»ii)iii8Miiiitiii!MiiiaBiHB«iMiwiiwiB8niBiHi.	"•■■■ mm a
ČGP DELO Podružnica Jesenice
sprejme
za raznašanje dnevnika DELO v jutranjih urah
RAZNAŠALCA ali RAZNAŠALKO
Delo je primemo za gospodinje, študente in upoko jence. Nudimo vam dober zaslužek.
Informacije daje in ponudbe sprejema
Podružnica ČGP DELO, M. Tita 47, Jesenice.
Uspešen lov
Cariniki na Krvavem potoku so preprečili velikopotezno tihotapljenje
KOPER, 31. maja. Carinski uslužbenci so pretekli teden na mejnem prehodu Krvavi potok na Kozini preprečili poizkus tihotapljenja, v katerega se je zapletel tržaški Izvoznik Giuseppe Silla in dva njegova uslužbenca.
22. maja dopoldne sta šoferja Vittorio Rossi iz Trsta in Mario Blazžina iz Barbana v Istri, oba zaposlena pri uvozno-izvoznem podjetju Giuseppe Silla v Trstu, pripeljala čez mejni prehod Krvavi potok tovornjak tržaške registracije. Oglasila sta se na špediciji Interevro pe in uslužbenko Nadjo žerjav zaprosila za carinsko prijavo za njun tovor. Predložila sta račune, naslovljene na podjetje »Dip« Zagreb, v katerih je bilo zapisane, da tovorita okrasno opeko za terase. Uslužbenka je zahtevala, da ji pokažeta tovor, zato je Rossi odgrnil cerado na zadnjem delu prikolice, kjer je bila opeka, žerjavova le nato naredila- carinsko prijavo in na zahtevo Rossija izposlovala tudi carinsko spremnico. ker je šofer trdil, da bo tovor ocarinjen v Zagrebu. šef carinske izpostave na Kozini Ratko Trifunovič in carinik Srdoje Goranih pa sta si sklenila tovor pobliž“ ogledati. Zahtevala sta, naj Rossi odgrne cerado.
Ko so odkrili vso prikolico, so ugotovili, da je opeka le zakrivala več kartonov
s keramičnimi ploščicami. Obložen s kartoni keramičnih ploščic pa je bil na tovornjaku tudi goseničar nakladaj znamke fiat. Carinika sta tovor zadržala. Kmalu je na mejo prišel tudi Giuseppe Silla, ki je trdil, da. je njegova uslužbenka v Trstu -pomotoma pozabila vpisati ▼ račun keramične ploščice, za nakladač pa, da je mislil, da ga ni treba prijaviti ob prehodu meje, ker bi ga ocarinili v Zagrebu.
Komisija za carinske prekrške, ki je tovornjak z vsem tovorom zaplenila, je ugotovila, da je bilo na tovornjaku 33.230 keramičnih ploščic v vrednosti £01.596 dinarjev ter nakladač, vreden
108.000	dinarjev. Ce bi tihotapski poizkus uspet, bi se tihotapci izognili . plačilu carine v vrednosti ?1.733 dinarjev, razen tega pa tudi prometnemu davku in taksam v vrednosti 58.138 dinarjev.
Komisija za carinske prekrške je Sillo kaznovala s
110.000	dinarji kazni, oba šoferja pa bosta morala odšteti po 20.000 dinarjev.
Kam je šel
denar? ravni
Sprava na visoki
Suspendirana dolgoletna ravnateljica vranske osnovne šole J. Dimeč
VRANSKO. 31. maja - Sinoči je kolektiv osnovne šole na svoji seji sprejel suspenz za ravnateljico Jožico Dimeč, ki je doslej 8 let vodila to šolo, in pa za Branka Pepela ki je bil že pred tem razrešen dolžnosti ravnatelja podruž nične šole na Taboru Komi sija UJV tn SDK bi naj med poizvedbami ugotovila, da sta se oba prosvetna delavca ne upravičeno okoriščala s šol skim denarjem. Ugotovljeno pa je. da v nobenem primeru ne gre za denar, ki se zbira od občanov kot samoprispe vek za gradnjo šol
Kolektiv šole na Vranskem pred tem pa šole na Taboru so začele razburjati vesti o posebnem trošenju denarja ki ga zbirajo na šolah za razne namene, med drugim tudi za malice otrok Medtem ko je bil ravnatelj šole na Taboru že razrešen, so sinoč) razrešili tudi Jožico Dimeč Jože Jan. podpredsednik skup ščine v Žalcu, nam je povedal, da je kolektiv sinoči sprejel suspenz in več skle nov. ki bi naj sanirali raz mere na šoli. predvsem pa obvarovali normalno prosvet no delo.
Jožica Dimeč je na seji de lovne skupnosti, ki je bila 23. maja. priznala, da je za grešila nekaj materialnih pre krškov kot to »direktorji de lajo«. Po besedah podpred sednika Jana gre za razdobje zadnjih štirih let in vsoto okrog 20.000 dinarjev Po do sedanjih poizvedbah bi naj Jožica Dimeč zlorabila uradni položaj in prikrajšala skup nost.	j. s.
Stanovanjsko
oderuštvo
LJUBLJANA, 31. maja — Ljubljančan Mirko š ie letos pomladi objavil oglas, da išče stanovanje. Na ponudbo je odgovoril 43-letm zidar Mili voj P., začasno stanujoč v Ljubljani. Dogovorila sta se. da bo Milivoj P poskrbel, da bo občina Centei prepisala stanovanjsko odločbo na Milka š., ki je dal zato veliko dušnemu ponudniku 30.000 dinarjev nagrade. * V stanova nje se je res vselil, toda kma lu je dobil z občine dopis, da se mora izseliti," ker stanovanje ni bilo dodeljeno njemu Milivoja P. bodo zaradi ode rušiva ovadili javnemu tožil stvu.	j. l
Utopljenca so našli
GORICA. 3f. maja — V Gradišču so včeraj popoldne po opravljen; obdukciji po kopali truplo neznanega utop Ijenca. ki so ga pred dnevi dobili ob Soči. Po vsem so deč gre za 68-letnega Leopol da Breliha iz Spodnje Idrije Povsem z gotovostjo pa niso mogli ugotoviti njegove iden t-itete. Pn utopljencu so našli dva osebna dokumenta, od katerih se je eden glasil na omenjenega Leopolda Breli ha, drugi pa na Stanislava Prinčiča. Tudi fotografiji v dokumentih sta bili zelo po dobni. Poskusi, da bi preko naših organov UJV ugotovi h utopljenčevo identiteto, so ostali brez uspeha, ker pri nas niso našli sorodnikov oseb. na kateri sta se glasi la dokumenta.
L, K.
Nekdanja tehnična direktorica Aera baje dobila »ustrezni« znesek
CELJE. 31. maja — Kot kaze, je končana tudi zadnja ■ epizoda sporov v zvezi s kadrovskimi problemi v tovarni Aero Kot je znano, je zaradi notranjih trenj takrat odstopil s položaja direktor tovarne Rado Jenko, ing. Nadi Stojan pa so odvzeli položaj tehničnega direktorja. Stojanova je sprožila sodni spor, zdaj pa sta sprti strani sklenili poravnavo.
Ing. Nada Stojan je v izpodbijanju vzrokov za njeno razrešitev torej uspela. V materialih, ki jih je njen pravni zastopnik predložil sodišču, izpudbija navedbe za njeno razrešitev in dokazuje neupravičen ukrep, ki ga je komisija sprejela. Zanimivo ,e, da je Stojanova preko svojega pravnega zastopnika izpodbila ceio strokovno usposobljenost komisije in dokazala kršitev samoupravnih aktov podjetja. Medtem ko je v tožbi zahtevala, da ji razsodba omogoči vrnitev na delovno mesto tehničnega direktorja. so zdaj sodišče obvestili, da je bila sklenjena poravnava z »ustrezalo« odškodnino. Ker danes ni bilo v tovarni Aero nit-i enega vodilnega uslužbenca, kj bi lahko povedal podrobnosti in višino odškodnine, žal ne mo. remo niti potrditi, niti zanikati vesti, ki o tem že krožijo po Celju.
JANEZ SEVER
Bomba pod cesto
TRST, 31. maja — V neposredni bližini Trsta so ponovno odkrili skrito orožje. To pot so karabinjerji, ki so sprejeli anonimno telefonsko obvestilo, izpod ceste med Trstom in Občinami, izvlekli potovalno torbo s 16 ročnimi bombami novejše izdelave.
To zadnjo nevarno najdbo je mogoče povezati s številnimi hišnimi preiskavami, ki so jih v minulih dneh izvedli pri pripadnikih ekstremističnih organizacij desne in leve v Trstu. Ob preiskavah niso našli nikakršnega orožja, toda vsaj nekateri osumljenci so bili očitno pravočasno opozorjeni.
IVO VAJGL
Konja sta se vrnila sama
RADLJE OB DRAVI. 31. maja — Pozno sinoči se je peljal na vozu s konjsko vprego 41-letni Franc Gru-oelmk iz Šentjanža nad Drančami proti domačiji. Vprego je vozil po gozdni poti. Med vožnjo je padel pod kolesa voza, ki ga je vlekel nekaj metrov po poti. Pri tem se je Prane Grubelnik tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Konja pa sta skupaj z vozom prišla sama domov. M. S.
Alkoskop
LJUBLJANA, 31. maja Včeraj malo pred polnoč, je v Vižmarjih zapeljal s c ste in trčil v drog javi razsvetljave osebni avto, ga je prehitro in pod vp; vom alkohola vozil Peter T dorovič iz Ljubljane. Alk skop je pozelenei čez pol vico. škode na avtu pa je : 20.000 dinarjev.	J. ]
Test
Koliko vas liubi?
Vaako dekle ae kdajpakdaj Tpul«. koliko Jo IJaM njen izvoljenec. Za odgovor ate včasih v zadregi. Poskusite z vprašanji današnjega testa, mogoče vam bodo stvari potem bolj jasne.
1.	S prijateljem se sprehajate po parka. Precej hladneje Je. kot sta predvidevala. Zebe vas. Kaj bo storil?
a)	Mimo bodil z rokami v žepu (0 točk)
b)	Eno od vašib rok dal v svoj Sep, da bi jo pogrel (1 točka)
c)	Dal vam svoje rokavice (2 točki)
2.	Njegovih staršev zvečer ne bo doma In ponudite se mn. da greste k njemu in mu pripravite večerjo. In on?
a)	Takoj bo za vaš predlog (0 točk)
b)	Namesto tega bo predlagal, da vae pelje v kak lokal (2 točki)
c)	Je za to. toda s pogojem, da vam bo pomagal (1 točka)
3.	Ko se sprehajata mimo trgovin, zagledate čudovito ruto. ki niti ni predraga.
a)	Takoj se bo ponudil, da vam jo kupi (2 točki)
b)	Reče vam. da boste morali počakati do rojstnega dne (1 točka)
c)	Zamrmral bo »Lepa je« m šel naprej (0 točk)
t. Čeprav ve vaš fant. da se bojite ognja, vam predlaga, da bi šli s prijatelji kurit kres.
a)	Pravi, da bo šel na zabavo, pa če greste z njim ali ne (0 točk)
b)	Končno le pristane, da ne bo šel tja. ampak da bosta šla skupaj kam drugam (2 točki)
c)	Zmeni se tako. da bo šel za eno uro b kresu, po. tem pa bosta šla kam skupaj (1 točka)
3. Zelo privlačno dekle se na zabavi na vse kriplje trudi. da bi pritegnilo pozornost vašega fanta. Kaj bo storil?
a)	Nekaj časa se bo ukvarjal z njo. »da jo p »miri« (0 točk)
b)	Posla! bo k njej svojega prijatelja (2 točki >
c)	Delal se bo, kot da je ne opazi (1 točka)
6.	Pred vami je nekaj dni praznikov. Radi bi jih preživeli z njim.
a)	Pravi, da bosta že tako uredila, da bo obema prav (2 točki)
b)	Poskuša preusmeriti pogovor na kako drugo temo (0 točk)
c)	Pripoveduje vam. koliko dela bo imel čez praznike (1 točka)
7.	Kako preživljate z njim konec tedna?
a)	Kar naprej morate hoditi na nogometne tekme (0 točk)
b)	Sprehajata se po mestu in kujeta pred izložbami načrte o nakupih (2 točki)
c)	Pri njem doma poslušata plošče (1 točka)
REŠITEV TEST S
Od II do 14 točk: Zelo vas ima rad. zato se ga drži-te. Zlepa ne boste našli koga. ki bi vas tako ijubil Zanj pomenite ves svet m vse bi storil za vas Pazite samo. da ne boste tega zlorabili ...
Od 6 do 10 točk: Ni ravno čez glavo zaljubljen v vas brez dvoma pa ste mu precej pri srcu. Čustva, ki jih goji do vas. lahko postanejo globlja in trajnejša — lahko pa tudi izginejo, zato se potrudite, da ga bolj priklenete nase.
Od 0 do 5 točk: Brez dvoma ste tista stran ki izgublja bitko. Nima vas rad in vas tudi nikoli ne bo imel. Kaže. da pripada tisti vrsti ljudi, ki ne more ljubih nikogar — razen sebe. zato bo bolje, da ga pustite in si poiščete boljšega
Špartanec s kupom denarja
Neki prekupčevalec se je pred davkarji skrival ob kruhu in vodi
Švedske oblasti so nedavno zaprle moža. ki se je. da mu ne bi bilo treba plačati davka, več kot pol leta skrival v neki zapuščeni hiši Slo je za nekega zelo bogatega prekup čevalca z nepremičninami, ki je bil državi dolžan približno 40 novih tisočakov. Policist, ki je aretiral nesrečnega uta jevalca. je dejal:
»V hiši ni imel nič drugega kot hrano, nekaj tobaka in radijski aparat. Pravo špar-tansko življenje.«
Njegova
športna
visokost
Čosič pravi, da vsi naši klubi skupaj zanj nimajo dovolj denarja
Krešimir Cosič. Ic je po evropskem prvenstvu v Essnu tudi uradno najboljši košarkar na Starem korrmentu. je bolj ali manj tiha želja vseh naših klubov, od Crvene zvezde in Lokomotive do Ju goplastike.
Preden je šel z r oprezen tanco na Kitajsko, pa je po pulami Krešo prispeval o za devi tudi svoje mnenje:
»Vsi skupaj ne b: mogli zbrati dovolj, da mi plačajo kolikor sem vreden.«
Je roža kuhinja?
Pomenek za moške v gospodinjstvu
•Lepo te prosim, pote) mi. kaj vse sodi h kuhinji: aovej takole nevtralno, kot da ne bi bil gospodinjec m zato te nekako dedno obremenjen, »me je rotil pri-iatel) v oštariji »Nikar mi ne naštevaj piskrov. štedilnikov in drugih prirodnih obveznosti. Loti se prosim razsoje o rožah Kam sodijo rože. h kuhinji ali ne?«
Nisem vedel, kaj bi rekel. Vendar ni bilo treba, ker te fant ves razburjen nadaljeval:
•Mislim kajpak roie v zvez, s čiščenjem kuhinje. Ker sem zadolžen za urejevanje tega zahtevnega dela stanovanja, se mi je ta problem pojavil potem, ko je moja dehteča rožica natlačila tudi v mojo kuhinjsko pristojnost nekaj, čemur ona pravi roie. v resnici pa je to že začetek džungle m se prj jx>mivalnem koritu počutim bolj Tarzan kot gospodinjec.
No. prišel je današnji odločilni dan, ko me Je moja «ončnica zaprosila, naj se lotim tudi tistih polic zgoraj -Saj veš«, mi je zažgolela. •tam pod -ožami se le go tono nabralo veliko prahu« itn Pa se ugrizneš v jezik, splezaš v prvo nadstropje kuhinje, dvigaš itjane in se bojiš morebitnih pajkov
Ko si odstranil vse. kar je bdo pod in med zelenjem. ponosno naznaniš svojo delovno zmago Požanješ pa užaljenost
•Zakaj pa prosim nisi obrisal tudi prahu z listov?« ml je očitala.
•S kakšnih listov? Saj mi nisi rekla, da to sodi zraven Zame tile listi niso kuhinja!«
•Vidiš, kakšen st! Moje roie te ligo zanimajo. Tiste svoje na balkonu pa kar hipnotiziraš, da bi polje rasle.«
•Prahu pa ne brišem z njih!«
•Seveda ne. ko so tako ordiner. Moje pa so bolj nežne m jih je treba obrisati.«
•Zabrisati bi bilo treba to suvje iz stanovanja! Ne pa da bt ga še božal s cunjo!«
•Kaj? Savje jim praviš?!? Mojim rožam?'? In da bi naj jih zabrisal tz hiše! Toliko da veš- prej bom jaz tebe nagnala .. .«
Pa še tako naprej, zelo glasno Ni me nagnala. Sam sem šel In se ne vrnem, dokler nekdo nevtralen ne razsodi ali je listje kuhinja alt ni«
Nisem razsodil. Imam namreč v kuhinji skindapsus. takšen šttnmetrski Za sedaj ga čisti nekdo drug. če prav je kuhinja moj resor. OTMAR KLIPSTETER.
gospodinjer
,

TUDI BALINANJE GRE V SKLOP TRIMA.
Foto: arhiv Dela
Pravilno v ovinek
Poprečni vozniki počnejo v ovinku vse mogoče, le malo pe jih v«, kaj jim je storiti, d* bo avtomobil hitro in zanesljivo Zvonil ovinek, še bolj kot v normalnih pogojih se to pokaže na mokri m spolzki cesti. Nekateri menijo, da morajo pred ovinkom in v ovinku zavirati, drugi spet zavi rajo sredi ovinka. Vse to pa je pošteno nevarno to takim vernikom se lahko zgodi, da bodo slej ali prej zleteli Iz ovinka.
Po mestu vozite počeši in, če že zavijate, ee morate pri desnem zavijanju držati roba, a levega pašu pa na levo zavijate v večjem, na cesti začrtanem krogu.
Na odprtih cestah pa hitrejša vožnja zahteva pravilno ukrepanje. Se posebej v ovinkih, kjer se med vožnjo pojavi sredo-betaa sila. Ce se spomnite vrvice, ki ste jo za mladih nog vrteli nad glavo, veste, da je ta sila tem večja, čim večja je hitrost in čim manjši je premer kroga. Tako velja to tudi za ovinek. Bolj oster je, večja bo sredobežna sila, ki pa se bo še povečala a hitrostjo avtomobila.
Pravilna vočnja skozi ovinek teče po idealni liniji, po kateri vozijo tudi tekmovalci na dirkah, le da oni lahko Izkoristijo vso širino ceste. Večji polmer, ki ga s to linijo dobite, zmanjša sredobežno silo to tako lahko prevozite ovinek hitreje, predvsem pa bolj zanesljivo. Seveda veljajo ti
napotki samo za pregledne ovinke, okrog nepreglednih peljite kar počasneje in previdneje. Toda tudi takrat se držite te idealne črte.
Deani ovinek pravilno »vzamete«, če pred ovinkom zapeljete na skrajni levi rob svojega pasu. Tome ovinka prevozite tik ob desnem robu ceste, na koncu ovinka pa ste spet na levem robu svojega pasu. Ovinek pri tem nekako sekate, seveda to počnete na svojem pasu, tudi če ni nasprotnega prometa. S tem boste precej povečali polmer ovinka še posebej, če Je to široka cesta.
Enako ukrepate v levem ovinku, kjer začnete na skrajnem desnem robu ceste, zavijete proti sredini, da pridete tesno do polovice ceste in potem izpeljete do skrajnega desnega roba.
Razen pravilnega izhodiščnega položaja pred ovinkom, morate paziti še na to, da zavirate ali prestavljate še v ravnini pred ovinkom. Ko pa dobite pregled nad ovinkom, dodate plin in začnete zavijati.
Prihodnjič si bomo ogledali, kaj se vam lahko zgodi, če prehitro pripeljete v ovinek to kako v takem primeru ukrepate.
ANDREJ SEDEJ
NA ŠTIRIH KOLESIH
Trim se krepi in uspeva
Trim - geslo rekreativnega gibanja z nazivom »šport za vsakogar« jev odkar je bil ustanovljen pri nas, pritegnil staro in mlado - vse, ki hočejo ostati v kondiciji - Kako postaneš trimovec
Trim, trimček, trimovec. Sprva tako tuja beseda se je po nekaj mesecih udomačila. Malo jin je, ki zanje besedica trim ne bi pomenila nekaj razvedrilnega, nekaj, kar krepi telo in duha, po možnosti v naravi, na svežem zraku. Ljudi zdaj ne zanima več o tem ali je ta beseda norveških pomorščakov angleška ali ne. Občani, vsaj velika večina, zdaj že vedo za njen smisel. Trim Je postal tudi pri nas, tako kot je že nekaj let v mnogih skandinavskih in drugih državah zahodne Evrope, geslo gibanja z vabljivim nazivom »Šport za vsakogar«.
Skratka: tnm in »šport za vsakogar« pomenijo za ušesa naših občanov rekreacijo, pravzaprav enega izmed načinov zanjo. V tem primeru je trim udejstvovanje posameznikov ali skupin, predvsem tistih zunaj telesnokul-turaib organizacij — in teh je ogromna večina — v svobodno izbranih aktivnostih kot na primer pešačenju, teku, plavanju, smučanju, san-
Zaobljena
lepotica
dneva
Catherine Deneuve bo najbrž povila otroka Marcellu Mastroianniju
Pred dnevi je obkrožila svet fotografija Catherine Deneuve, na kateri se da iz sumljivih oblin sklepati, da bi francoska spremljevalka Marcella Mastroiannija utegnila biti v blagoslovljenem stanju. Od obeh prizadetih niso radovedni novinarji izvedeli nič, potrdilo so dobili šele pri Marcellovi materi:
»Marcello je nor od sreče. Upam. da Francozinja mojega sina. ki je zelo sentimentalen, ne bo pustila na cedilu.«
kanju, balinanju to tako naprej.
Zadovoljni samopregled
Pri tem seveda ne gre za nekakšne »divje klube«, IU so bili svojčas izraz nerazvitosti pa tudi zaprtosti naših športnih organizacij. Ne. tnm navaja k kolikor toliko rednemu individualnemu ali skupinskemu družabnemu ude j-
Mini strah v hladilniku
H. Hughes je prijazen mož, toda gorje, 6e kdo odpre njegov hladilnik
Zelo zanimiv paradoks je po svoje usoda ameriškega multimilijarderja Howarda Hughesa, ki med poslovnimi tekmeci nima konkurence, a se prav patološko boji mikrobov Strah pred neuglednimi nasprotniki ie tolikšen, da služinčad pribora ne umiva. ampak sterilizira »Ima hladilnik, v katerem je hrana samo zanj Howard ni razburljiv, a gorje tistemu, ki pomoli samo prste v njegov hladilnik!«
stvovanju v telesnokulturnih aktivnostih. Le-te beležimo, d» imamo nekakšen pregled nad njimi In hkrati s tem nad samim seboj. Za vpisovanje naših sprehodov, iger z žogo, razvedrila na snegu, vodi, na livadah, v gorah itd. so na voljo pregledni kartončki' trima. Marsikje jih še nimajo, marsikomu se zde nepotrebni marsikomu odveč, ker nima kje igrati odbojke, nogometa, itd. Marsikje doma ni prostora za zviranje, obešanje in podobno telovadbo, ali pa ni na voljo ustreznih naprav. V mislih imamo tiste, ki jih vadba v društvih ne mika, itd. široka je pač paleta želja in potreb posameznega občana, vendar jim je mogoče z njegovim sodelovanjem zadostiti s postopnimi prizadevanji.
Postopoma torej! Odbor za množično telesno vzgojo in športno rekreacijo ZTKS in ljubljanska zveza za telesno kulturo sta porazdelila v Sloveniji nad 200.000 kartončkov za vpisovanje aktivnosti. Vsa-

u
B. Debelak
0 zmajih
Moj prijatelj Jakec se je naveličal samskega stanu. Ko so pognali prvi zvončki, ga je začelo metati.
»Srečen ti. ki imaš zakon sko družico,« se mi je nasmehnil čez pisalno mizo, »prideš domov, vse imaš pripravljeno in počiftiš se kot golob ob golobički.«
V grlu se mi je zataknil zadnji grižljaj. Izpljunil sem ga v koš.
»Kako to misliš, baraua?«
»No. Janez pravi, da je njegova Mica kot mucka, Janko pa svojih babnic tako in tako ne more prehvaliti Zdi se mi torej, da je tvoja golobička.«
Nisem bil še prepričan, da se mi ta kujon ne posmehuje Janez lahko hvali svojo Mico. ko pa jo ima na grbi šele šest tednov, jaz pa nosim križ že deset in več let. Z Jankom bi pa še sam zamenjal, saj spi vsako noč pri drugi!
»Jaka. povej po pravici, sem mar res podoben golobu?« »No. veš... prispodoba pač ...«
»Razumi vendar, če so Janezove in Jankove mucke, miške in druge take stvarce rad priznam, tudi moja Je vzeta iz zoologije, je pa dosti večja.«
Jaki se je nos povesil. Poglobil se Je v puščico, ki jo je pravkar vsekal v rob Dišal-ne mize. puščica je seveda prebadala srce. Nekaj časa je še šaril z nožičem po mizi, potem pa je vstal in privlekel stol na mojo stran.
»Prijatelj!« Njegov glas je bil tako svečan, da me je kar zmrazilo. »Prijatelj, ne boš me prepričal. Vse ženskfe niso zmaji. Bi mi šel, prosim za pričo?«
»Bož vzel kredi t .tft
»Za poročno pričo sem Prisili, prijatelji«
»Po... po... poročnoo??!«
»Pa ja! Minko bom vzel«
Začel sem se krohotati. Ne zato. ker Minka ne bl bito punca in pol. da je zapletla Jako v mrežo kot majhno ne umno sardelico, ampak zato. ker je Minka tudi ženska. On, revež pa je klobasal, da mu je zadosti pranja gat. tudi dve plač ki na enem kupu, da sta videti večji.
»Kupček Je že videti dosti večji, to dr«,« sem ga zsvr nil, »nerodno pa je. da se ti tistega kupčka ne boš sme’ niti dotakniti!«
Jaka se Je spet zavlekel v svoj kot. Ravno ko sem mu
hotel predlagati spravo in ga povabiti na kozarček, so se vrata odprla in skoznje sta priplavali predmet Jakrnih sanj to moja boljša polovica.
»Da ne bt slučajno zašel v gostilno,« ml je pojasnila. »TBko in tako mi moraš danes pomagati pri čiščenju stanovanja, za začetek ml boš pa tole odnesel domov Zame je pretežko.«
Obe ženščini sta ha pisalno mlao začeli zlagati škatle, škatlice, zavoje in zavojčke. Bolj je kupček rasel bolj se je Jaka režal. Usta ao se mu raztegnila od ušesa do ušesa ko mi je zašepetal
»No, golob-poštar kar na tovori in odleti!« pri tem pa je Minko prav nesramno gladil po napeti zadnjici. Ta pa ga je odrinila to se obrnila k vzornici:
»Prav imaš, draga, s temi cepci je treba trdo ravnati!« In ko Je videla, da Jaka z odprtimi usti hlasta za zrakom, ga je nadrla:
»Kaj p* zijaš? Le počakaj, da bo mimo sobota Ne bo ti več padlo v glavo, da bi se ml za hrbtom režal. Pojdi pri vratarju tudi tebe čakajo — zavitki...«
ko belo polje na kartončku pomeni eno dnevno aktivnost. Belih polj je na kartončku toliko, kot je dni v letu. Tisti, ki jih bo izpolnil vsaj 150 do konca leta, bo januarja prejel takoimenovano »rekreacijsko značko«. Toda ta pregledni kartonček aktivnosti ne zadošča vsem.
Tja do kondicijske špirale
Mnogi občani bi radi »merili« sami svoje zmogljivosti in vztrajnost na primer samo v vodi, samo na snegu, samo v teku, samo v hoji itd. Zato bo strokovna skupina odbora pripravila za naslednje leto še razne kondicijske špirale. Za aktivnosti trim doma in v drugih prostorih
Prvak
med
trčenimi
Keith Moon pravi, da je za razliko od drugih pevcev bil trčen že prej
Pop glasba je v zadnjem času vzdignila na površje mnogo zvezd, izmed katerih se vsaka trudi, da bi bila svetlejša od ostalih Glasbeniki dajejo veliko intervjujev in tako negujejo publiciteto o sebi. Med bolj neobičajne napore za slavo bi lahko uvrstili izjavo Keitha Noona.
»Med vsemi, kar jih poznam, samo jaz nisem s tem, ko sem postal zvezda, postal tudi malo trčen. Bil sem trčen že prej.«
Filozof-
sko
kljuse
Konj je vrtel mlatilnico.
»Klavrna usoda, takole Drezkončno stopicanje v krogu,« je rekel človek, ki ga je gledal.
»Ampak vsaj ne mlatim prazne slame,« je odvrnil konj.
Krokar in človek
»Pravijo, da postanete zelo stan,« je rekel človek krokarju, ki je čepel na lipovem štoru. »Kako star si pa ti?«
»V tretje stoletje mi gre«, je odvrnil nagovorjeni.
»Tako star pa ne bi rad postat,« je rekel človek, »če bi bil vran.«
»Jaz tudi ne — če bl bil človek,« je odgovoril krokar
Egocen-
trik
»Obožujem psihologe in psihiatre,« se je v neki družbi izpovedal mladi rimski igralec, »z njimi človek govori samo o se bl. pa ga nikdar ne prekinjajo«.
pripravlja tovarna Elan naprave in rekvizite za takoime-novane kotičke in kabinete trim. V prodaji bodo jeseni.
V mnogih krajih naše republike je zamisel o kondicijskih, tako imenovanih trim stezah naletela na veliko zanimanje. Prvo tako stezo so pred dnevi odprli v Mariboru, tudi na Mostecu v Ljubljani bo vsak čas nared. Takšno stezo za razgibavanje in utrjevanje telesmh spretnosti gradi tudi Turistično društvo v Škofji Loki. Trim stezo pripravljajo v Ravnah in še marsikje. Skoraj povsod bi radi takšno stezo priredili po svoje, vendar jih cena določenih rekvizitov sili k enotni obliki.
D. KURET
Liza
kot
gasilec
Mož Richard Burton je noče gledati v rdečih dolgih hlačah
Richard Burton in njegova zvesta Elizabeth Taylor ne poznata hujših zakonskih pretresov. Včasih se sicer spreta in potem Liz kuha trmo, toda Rick, ki pozna njeno šibko točko, ji podari diamant, pa je spet vse v redu. Pred dnevi je neki tenkoslu-hi novinar slišal, kako je Richard prepovedal Liz, da nosi rdeče dolge hlače:
»Zapomni si, nočem biti poročen z gasilcem!«
VAS
ZANIMA?
Med zdravniškim pregledom so odkrili, da ima lS-letni Nemec Paul Hochendoner dva želodca in tudi ostalih prebavnih organov dva kompleta. Čeprav ni imel zaradi tega nikoli težav, so se zdravniki odločili, da ge osvobo-de odvečnih organov. Operacija je trajala osem ur.
Od XII. do XVIII. stoletja, ko je bila smrtna kazen z obglavljenjem rezervirana za plemenitaše (ljudi nižjega stanu so večinoma obešali), je bila navada, da je obsojenec dokazal svoj visoki stan s čedno vsoto, id jo je podaril rablju.
V srednjem veku je bil lov duhovnikom prepovedan, izjemoma pa je Karel Veliki podaril menihom samostana Saint-Denis velik gozd da bi v njem lovili divje koze, jelene in merjasce, toda samo zato, da so v..nji-hovo ustrojeno kožo vezali številne kodekse lz svoje • knjižnice.
Elektronski kronometri so ta ko natančni, da Lahko z njimi merijo dogajanja, ki trajajo komaj osemmilijoninko sekunde
V Ameriki in tudi že drugod se bojujejo proti najnevarnejšim škodljivcem v poljedelstvu tako, da vzrejajo v laboratorijih parazite teh žuželk, ki jih potem spuščajo v najbolj ogrožena področja Število škodljivcev se hitro zmanjša.
Lata 1678 ja nato nemški jezuit objavil razpravo, v kateri je trdil, da bi bilo mogoče ugotavljati ležišča rudnin e palico bajanico. Pisal je: »Vae kovine Izžarevajo pare, ki prihajajo skozi razpoke na zemeljsko površino: če bi imeli posebne palice, Id bl bito občutljive za magnetne lastnosti iskane kovine. bl kovinske pare povzročile, da U se bajanlca povesila proti tlom in tako bi odkrili najdišče kovinskih rud.«
Francoz Louis Cou-lon (1826—1897) je imel 3.30 metra dolgo brado, »razpon« brk pa meter to pol. Kocine so mu začele poganjati izredno zgoda), tako da je tmel že pri štirinajstih letih meter dolgo brado.
Idol
brez
slik
Steve McOueen ne ve, če res izgleda bolje kot pred dvajsetimi leti
Steve McQueen se že počasi bliža Abrahamu, a je še vedno idol ameriške mlade generacije. Popularni Steve, ki razen tega da pridno snema tudi tu pa tam zmaga na kakšni dirki formule I, pravi:
»Prijatelji mi neštetokrat omenjajo, da sedaj izgledam bolje kot pred dvajsetimi leti. Skoda, ker tega ne morem preveriti. Vse svoje fotografije, na katerih nisem izgleda! tako kot sem želel, sem raztrgal.«
IftfiiZKUSITE

1.	Od leta 1948 glavno mesto Filipinov ni več Manila, ampak 1940 ustanovljeno mesto 16 km severovzhodno od nje. Kako se imenuje?
2.	Koliko litrov krvi načrpa srce odraslega človeka v eni uri?
3.	Samo dva kemična elementa nastopata v tekočem stanju. Katera dva?
4.	Koliko let je bilo rimskemu cesarju Neronu, ko so ga prisilili v samomor?
5- Velik teritorij na Antarktiki se imenuje »Dežela kraljice Maud«. Kdo je bila ta kraljica Maud?
6.	Ali je v času prve konference šefov držav in vlad nevezanih držav v Beogradu leta 1961 generalni tajnik OZN Dag Hammar-skjoeld še živel?
7.	Mamili hašiš in mariju-ana pridobivajo iz iste rastline. Katere?
8.	Kateri znameniti mož se je rodil v Sorici nad Selško dolino?
9.	Na kaj prisegajo moha-medanci?
10. Kaj je pomeni] napis na Apolonovem templju v Delfih: »Gnothi seauton!« (transkribirano v latinici)? XI. Ali ima skozi Gibraltar-sko ožino morski tok smer iz Atlantika v Sredozemlje aP obratno? >
12 Katere strune dajejo globlji glas: kratke ali dolge?
13.	Kateri republiki SFRJ je po površini naibližnja Slovaška v CSSR?
14.	Med katerima alpskima dolinama leži prelaz Luknja (1758 metrov)?
15.	Kaj pomeni ena črta t Morsejevi abecedi?
16.	Koliko bi bii star narodni heroj Tvo Lola Ribar, če bi še živel?
ODGOVORI
1. Quezon City. 2. Štiristo litrov. 3- Brom in živo srebro. 4. 31 let. 5 Norveška kraljica Maud Charlotte Mary victory, hči angleškega kralja Edvarda VII. in žena norveškega kralja Haakona VII. 6. še je živel- Konference je bilo konec S. septembra 1061, Hammarskjoeld pa je umrl kot žrtev letalske nesreče v Kongu 18. septembra 1961. 7. Iz indijske konoplje; mariju-ana je samo mehiško ime za hašiš. 8. Slikar Ivan Grohar (leta 1867). 9- Na prerokovo (mohamedovo) brado. 10. »Spoznaj samega sebe!« 11. Iz Atlantika v Sredozemlje. 12. Dolge. 13- Bosni In Hercegovini s 51.220 kv km. Slovaška pa ima 48.9S7 kv. km. 14. Med Vrat* in Zadnjico. 15. Črko o. 16. 56 let.
Vsakemu točka
■
Olimpija v povprečni igri izsilila proti Željezničarjti remi — 1:1 (1:0) — Strelca Ameršek (11-m) in Katalinski
LJUBLJANA. 31. maja. V derbiju 31. kola 1. zvezne nogometne lige sta se Olimpija in Željezničar zasluženo razila z neodločenim rezultatom. Medtem ko so s takim izidom Sarajevčani lahko povsem zadovoljni, pa je imela Olimpija res priložnost, da zaustavi Riharjevo četo na pohodu k prvemu državnemu naslovu. Po zasluženem vodstvu bi s pnsebnejšo igro v obrambi prav gotovo lahko obdržala prednost. Tekma je bila na dokaj povprečni ravni, drugi polčas pa precej bolj Si od prvega.
Proti vsem pričakovanjem je bil saCeiek tekme sila miren. MoStvi sta Igrali tako kot da Je prvenstvo zanju že končano. Zeljeznič..: si Je sxer bolj prizadeval in imel zaradi gibčnosti svojih igralcev pobudo toda ugodne priločosi: M njegov, igralci niso ustvarili.
Resda je bilo v 14. minuti pred ljubljanskimi vrati dokaj »vroče«, saj Je na žogo. ki Jo Je z desnega krila podal Jelužič. z glavo iur-tal robustni Katalinski. toda vratar Stojanovič Je z učinkovitim posegom preprečil strel. Tudi po-
tem so imeli gostje vse do ao. minute premoč. Ob bučni podpori občinstva je bilo videu kot da je tekma na Koževu, kajti zeleno —beli so že tistih malo priložnosti, ki sc Jih imeli, zapravili s žte-vi izumi nenatančnimi podajami.
K sreči pa so se v drugem delu prvega polčasa le bolje znažll in začeti nizati napade Povsem so nadigrali nasprotnika in Je bil nevaren le že na trenutke Beograjčani so prvič streljali proti vratom * 31. minuti, vendar je le malo manjkalo, da niso po-

Stadion za Bežigradom, vreme oblačno, gledalcev 7000. sodnik Cajič iz Beograda.
STRELCA: 1:0 — Ameršek (43. 11 m), 1:1 — Katalinski (65)
OLIMPIJA: Stojanovič. Srbu. Rogič. Klampfer, SoSkič. Popadič. Popi voda. Bečejac. Ameršek, Ka pidžič iSamatonč). Oblak.
ŽELJEZNIČAR: Janj uš. D. Kojovic. Bečirspahic Brstič, Katalinski. Hadžiabdič, Jelušič. Jankovič. Bukal. Sprečo (Rodič). Derakovič (Radovič).
Enaka tekmeca
Sutjeska : Radnički (K) 0:0
NIKSIC — Mostni Stadion, gleda .cer 3000. sodnUc SeLmov.č (St).
SUTJESKA.:	Račič ♦ Adžansta).
S*an:š.č. Gardum. Radovič. Grahovec. Dtoirov.č. Kovačevič. Bokan. r.bl]tS. M.hojiov.č. Samaro
Tič
RADNIČKI: Stojanovič. Rad:vojen č. Karatoft.č. Karamehmedor.č CTodoror.č). Sredojeritf. 2 vad:no-Tič. 2*barac. Ilič. Paunovič. Nikolič. Paunovski.
Tekma ekip z začelja lestvice je tula nezanimiva. Posebno gostujoča ekipa te zaigrala medlo, breč prave volje.
Nadaljevanje se m po a.čemer razlikovalo od I. polčasa. Nogometaši obeh ekip so nadaljevali s raztrgano igro. breč želje po zrna gi. Priložnost: m bilo. le Grbavec je z 18. metrov s silovitim strelom zadel prečko Stojanovičevih vrat
Premalo zbrani
Sarajevo : Hajduk 1:0 (1:0)
SARAJEVO - Stadion Kofteva. gledalcev 5.0000. teren in vreme odlična za igro. sodnik E Ristič to Beograda.
STRELEC: 1:0 — Saran (131. SARAJEVO Muft.c. Haramba itč. Muzurtmč. Petkovič. Demir. Bajič. Sar er.. D. Simui. Musenuč. Dapovac (Antič). MuSovlč.
HAJDUK:	Sirkovič. Džom. Bu
IJan. Hievnjak. Hol/er. Boško vi č. Muženič. Jovanič. Nadoveza. Jer korč (Gluič). Sur jak Trinajsta m nura bi lahko postala
usodna za eno m drugo moštvo Možnost pa je izkonsUlo Sarajevo.
Možnost: za zadetek je imelo v nadaljevanju igre eno m drugo moštvo Najbolj izraziti pa sta bili za Hajduk v 37. in Sarajevo 43. minuti. Prvič te možnosti m uspel realizirati Nadoveza. drugič pa mladi Dapovac
V drugem delu sta obe moštvi odprl: igro. Boljši so bili Spličam. vendar so bili Nadoveca. Džom in Jovanovič premalo zbrani pn odločita** strelih. K. KAMERI C
Borbeni gostje
Vojvodina : Borac 1:0 (0:0)
NOVI SAD — Stadion Vojvodi ne. gltaun 3 500. trme m te-len aobrm. sodnik Radič <Solmi
STRELEC 1:0 — Irene <501.
VOJVODINA:	Zone. Božkonč
(Jovanoviči. Aleksič. Vukažmo-v.č. Bmč. Rutoajskt. Irene. p«, raze. Kus-ud.c. Nikecč. L:č:nar (Lerinci.
BORAC Jantoljak. Pelc. Smai-lagič. Pmtol. Saračevič. Kre«o. Sm. leski. Jus-.e. Bečirbažč. Faz lič. Kovačevič
Borben- igrale: Borca so bili popolnoma enakovredni domač.m nogometašem m vs: so bili prepričani . da bodo neporažen:: poveb-oo še zato. ker Je Jantoljmk v 48
minut: obranil 11-metrovko v SC. rn-nuu Je Vojvodina nezasluženo povedla.
B OB RADOVIČ
vadb. Popi voda ib Amartak sta si izmenjala »dvojno« žogo. Ljubljansko demo krilo, ki j« tokrat igralo na levem, sa Ja spretno osvobodilo Hadiiabdiča, nato pa ža Katalinakega. Bil Je v izvrstni priložnosti sa zadetek, tedaj pa za mu ja vrgel pod noga Janjuš m preprečil najhnjže.
S tam Udarcem pa za ja začela Olimpijina oienatva. Oblak za Ja razigral, ki Ja a mpežnimi pre-pošrljal žogo do Amerika m Po-pivode Tako Je v 36. rzunuti IJub-ijanaki repreaenunt poelml dolgo žogo v prazen prostor na robu kazenskega prostora gostov. A-maršek ja pravilno ooemi položaj m stekel sa žogo. toda strel Je Zietel preblizu železničarjevih vrat in Janjuš je žogo zadržal.
Gostje pa so Imeli drugo priložnost v 31. minuti. Bratič Je z desne strani učinkovito poslal žogo v sredino. Jankovič Jo Je s prsmi zaustavil m potem na pamet poslal v levo. m-sleč da Je tam Sprečo. Na njegovi levi strani pa je bila samo ooramba želeno belih m tako Je bila tudi ta priložnost sarajevskih »modrih« sa pravljena.
Oblak je od 34. do 43. mmute s tremi zares mojstrskimi poL-uja mi spravil gostujočo obrambo v matno mrežo. Pn tretjem poskusu se je žoga res našla v mrež. Janjušmih vrat. Prvič je na žogo želeno-bele enajst ka itartal Amer Sak. toda premalo odločno. Tutu Popi voda je bil v lepi priložnosti, tooa premalo odločen, da bi izsilil enajstmetrovko ali man verski prosto i za strel. Kar mu tu uspe i o takrat, pa je dosegel v 43. mi nuli. Oblak mu Je z desne strani poslal žogo v kazensk. prostor, kjer se Je v hitrem teku bliža, željam i( a rjevim vratom. Ka talin skr ga Je skušal zadržati, toda Poptvoda se mu je isvu. Ko u*j bi šel sam proti Janjusevim vra tom. ga Je srednji knice gostov zustavii z rokami. Sodnik ni pre nuSljal. Pokazal je na oeio točko Kot že trikrat v tem prvenstu Je oajstrožjo kazen izvedel Ameršek BU Je zbran m enajstmetrovko z visokim strelom ob levi vratnici spremenil v vodstvo — 1:0.
V	drugem polčasu je začel že-Ijezničar tes silovito m v 15 minutah so le njegovi napadalci ogrožali vrata tokrat zares zanesljivega Stojanoviča. V 55. minuti je imel idealno priložnost Sprečo, ki Je s desne strani v polnem teku streljal, toda Stojanovič je OH odlično postavljen in v skoku žogo odbil % kot. V Olimpijinem kazenskem prostoru je bilo selo vroče tudi v 58. minuti. Sprečo je bil v kazenskem prostoru, toda namesto da bi se takoj odločil za strel, je z žogo motovilil okoli gozda nog. nato pa podal nazaj Jankoviču. Ta je brez premisleka udaril, toda v Soškičeve noge, od koder «e Je žoga odbila v kot.
Sest minut nato je 2eljezničar povsem zasluženo izenačil, toda zadetku Je v veliki men botroval stranski sodnik Maksimovič Je-lušič je * 65. minuti lepo prodrl po desni strani, kjer Je podal žogo do točke, ki označuje enatstmet-rovko Tam sta bila Sprečo in Jankovič, od njiju pe se )e žoga odbila do Katalinskega. ki Je bil vsaj meter v nedovoljenem položaju Srednji krilec gostov je iz bližine nato dvakrat streljal m v drugem poskusu premagal nemoč-neea Stojanoviča.
Po izenačeniu je tempo precej popustil in lepih akcij je bilo veliko manj. Olimpija jjikakor ni mogla samo z razpoloženima Popi vodo in Oblakom premagati goste Železničarjeve obrambe na drugi strani pa sarajevski napadalci niso pritiskali več tako si-lovi to Vseeno pa le bilo v 80. minuti spet kritično pred Stojanovičevimi vrati. Bečirspahič je na lev. strani podal Buknlu. reprezentančni srednji napadalec Je z 10 metrov silovito streljal, toda Stojanovič je bil vnovič na mestu Žogo je odbil do Jankoviča, kjer pe Je bil Klampfer. ki le postal žogo v kot le nekaj decimetrov od desne vratnice.
V	fmišu te Olimnita poskušala r novim: močmi fKapidžiča je zamenjal Samafovič). toda do konca n* Imela nobena enalsferica Izrazite priložnosti
BORIS KRTIN
Šele po menjavi
C. zvezda : Radnički (N) 2:0 (0:0)
BEOGRAD — Stadion Crvene zvezde gledalcev 5.000, sodnik Radulovič (Titograd).
STRE'L: A 1:0	- Džajič (63).
2:0 — Lazarevič (81).
Zvezd3 ie :mela veliko premoč.

*
♦
*
♦
♦
*
♦
♦
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
5
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
♦
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Rezultati
Olimpija : Željezničar 1:1 (1:0) Vojvodina : Borac 1:0 (0:0)
Velež : Partizan 1:1 (0:1)
Sutjeska : Radnički (K) 0:0 Beograd : Maribor v četrtek (1. VI.) C. zvezda : Radnički (N) 2:0 (0:0) Dinamo : Čelik 0:1 (0:1)
Sarajevo : Hajduk 1:0 (1:0)
Vardar : Sloboda 0:0
Lestvica
1. Željezničar	31	18	9	4	46:19	4i
2. C. zvezda	31	16	U	4	45:16	43
3. Vojvodina	31	14	13	5	46:31	40
4. Beugrad	30	14	11	5	46:23	39
5. Partizan	31	13	•	8	36:29	35
6. Velež	31	12	10	9	49:38	34
7. Sloboda	31	11	10	10	31:29	32
8. Hajduk	31	12	6	13	41:45	30
9. Čelik	31	9	11	U	26:35	29
10. Sarajevo	31	10	8	13	39:36	28
11. Dinamo	31	9	10	12	38:37	28
13. Olimpija	31	12	4	15	39:46	28
13. Vardar	31	8	12	11	30:33	28
14. Sutieska	31	9	8	14	23:35	26
15. Borac	31	10	6	15	27:42	26
16. Radru£ki fN>	31	9	7	15	31:44	25
17. Radnički 1K •	31	6	9	16	20:51	21
18. Maribor	30	3	13	1«	17:48	»
PARI PRIHODNJEGA KOLA
BEOGRAD: Partizan — Olimpija (1:3) BANJA LUKA: Borac — Sarajevo (1:3) SPLIT: Hajduk — Dinamo (0:1)
ZENICA: Čelik - C zvezda (1:1)
TUZLA: Sloboda — Beograd (1:5) KRAGUJEVAC: Radnički - Vele« (0:3) SARAJEVO: Željezničar — Vojvodina (0:3) MARIBOR: Maribor — Sutjeska (0:2)
NIŠ- Radnički : Vardar (0-1)
todz nespretni napadale: so od osmih lepih priložnosti izkoristili !e dve. Šele ko sta začela igrati Jovanovič in Sušič namesto Nov-koviča in Karasija. Je Zvezda začela igrati živahneje in z goioma Džajiča ln Lazareviča zmagala.
V. OJC
Izjave
Dr. Obradovič. tehnični direktor Olimpije: »Ce bi igrali tako bor-beno tudi proti Hajduku minulo sredo, bi bili finalisti pokalnega tekmovanja. Zadovojen sem z igro naše ekipe in z osvojeno točko ■
Gugaj, trener »Igrali smo dobro proti odličnemu željesučarju. Bili mo bliže snagi, a sem zadovoljen tudi s remijem.«
Klampfer:	»Po mojem mnenju
je poglavitni krivec za izgubljeno točko sodnik, ki je priznal gol zeljemucarju, čeprav Sla bila kar dva njihova igralca globoko v of-laldu.«
Oblak: »Menim, da je rezultat realen. Mi smo bili boljši v prvem polčasu. 2eljeeničar pa v drugem. Gol smo dobili iz čistega offsida.a
Stojanovič: »Ce bi tako dobro branil tudi proti Hajduku, bi postali finalisti tekmovanja za jugo-slovanski pokal. Čeprav menim, da je rezultat realen, pa so mi zdi čudno, da stranski sodnik Maksimovič m videl očitnega offsidea.«
Popadič: »Dobro mo igrali m M lahko zmagali. Toda tudi neodločen rezultat proti željezničar-ju m neuspeh.«
Ribar, trener Zotjeamčarja: »Vsa. ki ekipi Je pripadel po en pol-čas m zato menim, da je rezultat popolnoma realen. Upam, da smo premagali najhujšo oviro k poti z» naslov državnih prvakov.«
Katalinski: eV pravem prvenstvenem boju sta si enakovredni moštvi razdelil: točke. Najbolj sta mi ugajala Oblak ln Klampfer <
Bukal- »čeprav bi lahko oboji magah. je neodločen rezultat naj-pravičnejži. Ta točka ml je skoraj najdražja, saj mo jo osvojili o pravem trenutku proti selo dobri Olimpiji.e
Jankovič: »Nisem pričakoval tako močnega odpora Ljubljančanov. Opal sem na snago, sedaj pa sem presrečen, da mo osvojili točko.i
Brstič: »Sedaj imamo še večjo priložnost, da prvič osvojimo naj-višji naslov Olimpija je selo dobro moštvo in sato sem srečen, da smo |l iztrgali točko «
JdaHč: »V borbeni tekmi dveh enakovrc-1-. h moštev je -rm' nat pravičnejši .e
B. KAVC1C

telesna kultura za vsakogar
Joga po iiaše
c.
■{r-
Bilo ta konte majo. Cez noč te deževalo, zjutraj pa at je vendarle zjasnilo. Gozdovi Okrog Rašice »o bili kakor umiti, nebo modro. Oblaki beli, zrak osvežujoč.
S palico v roki sem pohitel z glavne ceste proti markirani gozdni poti. Prijazen znanec je zatrobil za menoj m ustavil avto. Sočutno me je pogledal, čet, sam boi hodil.... Saj bi se mi pridnim, vendar ne utegne. Jas.pa sem mu povedal, da se grem jogo po nase. po planinsko.
Ko opraviš po gozdu nekaj sto korakov. začutiš, blagodejno samoto. Ne zli-SiS več cestnega hrupa, oglodajo se kukavice tn kosi, kdaj pa kdaj zagrult grlica Gozdna pot te od dežja prožna, vendar skoraj suha. S palico se igraje odrivaš, da bi malo telovadil, po ravnem pohitiš, navkreber delaš dihalne vaje. Toda kaj kmalu pozabiš na tremranje, prebudijo se misli, tako nekako, kakor če se zbudit po dobro prespani noči in imaš Se časa na pretek.
Kaj vse pomeni človeku hoja?
Pravijo, da so med hojo misli jasnejSe Leopold S tanek je celo zapisal, da napravi peShoja modreca in poeta. O umetnikih in znanstvenikih je znano, da se radi umaknejo na gozdne steze, da bi kakšno stvar temeljito premislili.
Ce hodit sam, pomeni hoja meditacijo, premišljevanje. Prebudi se tisti jaz, kt v hrupu mestnega življenja ali enoličnem
delu za mizo marsikdaj samo te životari. Indijci si pomagajo z jogo: v nenavadnih držah telesa vztrajajo presenetljivo dolgo, se sproičajo in meditirajo. TiIdi v stoji na glavi vztrajajo več minut dolgo. Fiziologi razlagajo, da gre pri ‘taki stoji za spremenjen tek krvi in da je tako, glava bolje prekrvavljena. Vendar bi zi dovolil trddti, da je duševna poživitev, ki jo posreduje hoja po mirnih, stezah bolj naravna, človeku bolj ustrezna in morda tudi bolj ustvarjalna.
Ce hodit sam, berzi iz knjige narave ali pa se poglobit v premišljevanje; če hodiš v dvoje, se porodi dialog. Pomenek med hojo je Cesto, več vreden od tistega za kavarniško mizo ali v sejni sobi. Cesto se mi zdi čudno, da je posvetovalno delo tudi v našem času, ko smo tako zelo potrebni narave in hoje, omejeno na tako imenovane seje v zaprtih prostorih,
Kaj vse nam pomeni hoja? Pomeni nam spremembo, sprostitev, poživitev organizma s kisikom, obnovo sil. Včasih pa £ nam pomeni tudi tolažbo. Pravijo, da gre ^ bolečina »skozi glavo notri in skozi noge t ven.« Treba je hoditi, če ti je hudo. In s končno: planmcem, najžlahtnejšim med i Športniki, pomeni hoja tudi preizkušnjo f in potrjevanje samega sebe. Nic za to, če £ je treba premagovati težave, ko gre za % cilj, nekje daleč vrh gore. Občutek zrna- % ge je potem Se bolj osrečujoč. D. V. £
Modri nadigrani
Dinamo : Čelik 0:1 (0:1)
7.AORRR — stadion na miru. gledalcev 5.000. sodnik Ristič (NS).
DINAMO:	SunčiC, Valeč. Gra-
čanin. Breber. Miljkovič. Gucmirtl, Senzen. Kovačič, Vabeč, Kafka.
ČELIK Vujačlč, Slojka, Slaka, Hajduk. Golubovič. Galijaševič.
Micic, Ser bo. Renic, Gavran, Buza.
Čelik je popolnoma nadigral domačine. Igralci Dinama so igrali nepovezano, tako da gostujočim ni bilo težko doseči zadetka. Ze-ničani so dosegli še enega, vendar ga je sodnik neupravičeno razveljavil.
prazni
Vardar : Sloboda 0:0
SKOPJE— Mestni štadion, gledalcev 8.000, sodnik Canak (Bg).
VARDAR:	Mutibanč. Ančevski.
Andreje j vski, V Spasovski, Mač-karov, Plačkov (Rac). Nikolivski, Balevski. Srebrov. Dimitrovski, Tumbulovič (Uzunov).
SLOBODA: Meškovič, Pazllč. Jo-
vičič. Avdič, Alibegovič, Hatunič, Subašič (Slavkič), Hukič, Cerič, Ge rum. Mulahaaenovič.
Vsi so pričakovali, da bo Sloboda zaigrala bunker, toda njeni igralci so z odprto igro iznena-dUi domače nogometaše.
M. MICKOVI C
Komentiramo
OLIMPIJA: pravičen rezultat
Tekma e,- Željezuičarjem je potrdila, da se Olimpija doma lahko enakovredne kos* z vsakim prvoligašem. To ugotovitev je pc porazu v polfinalu pokala s Hajdukom sicer boleča, toda vsekakoi čisto na dlani Sarajevski modri, ki so z včerajšnjim remijem praktično že osvojili prvenstvo, niso bili v ničemer boljši od Beograjčanov. Ti so po uvodnih 20 minutah slabe igre prikazali res dober nogomet in z maio sreč* b* si lahko že takrat zagotovili točki. Vseeno pa še drfc da ima.fr igralci Olimpije ta čas le dva dobra napadalca — Popi vodo in Oblaka. Ameršku so le tam pa tam uspevale dobre poteze medtem ko je bil Bečejac spet najslabši na igrišču Tr so seveda takoj spoznali tudi nogometaši 2eljezničarja Iu so s podvojeno pozornostjo in tudi s po dvema igralcema onemogočali zeleno-bela krilna napadalca
Čeprav Je bilo kritičnih trenutkov pred vrati tokrat izredno razpoloženega Stojanoviča Kax precej, pa obramba ni igrala slabe Borila se je. toda svojega največjega primanjkljaje — počasnosti ni mogla nadomestiti. Željezničar je moštv*> z izvrstn- kondicije in igralci s širokim akcijskim radijem. Take lahke njegovi igralci zelo pogosto menjavajo mesta s čimer preprečujejo nasprotniku kritje mož na moža. (Zgodilo se je jelo, da se je srednji krilec Katalinski znašel v vlogi srednjega napadalca. Bukal pa Je bil tisti hip p»e* vrati Janjuša) Prav zato se je Olimpija tokrat odločil? v obrambo prostora in kar spodbudno opravila nalogo
Ocene: P — Stojanovič. Klampfer, Popi voda. Oblak, 7 — Rogič. Popadič. Soški* 6 — Srbu, Kapidžič. Ameršek. 5 — Bečejac. Brez ocene Samatovič.
B. KUTIN
Obadva smolo
Velež : Partizan 1:1 (0:1)
MOSTAR — Stadion Veleča, gle dalcev 7000, sodnik Tuzes (Lj).
STRELCA: 0:1 — Bjekovlč (?*>. 1:1 — Vladič (78).
VELEŽ: Marič. Ristič. Prskalo. Calič Glavovič, Topič. Corluka, Halilhodžič, Bajevič, Vladič, Le dič (Vukoje).
PARTIZAN: Curkovič (Purtula). Radakovič. Golac, Pejovič. Paunovič, Budješič. Živaljevič, Grub-ješič (Katič), Djordjevič, Antič. Bjekovič.
M ostarel so bili boljši. Vratar Marič je zastreljal enajstmetrov
Merckx še vodi
MONTE ARGENTARIO, 31. maja — Po enodnevnem počitku ao danes na kolešarski dirki Giro dTtalija vozili 10. etapo od Rima do Monte Argentario (166 km) Zmagal ja Italijan ZllioU pred Belgijcem Vlaeminckom. ki Je bil na čelu večje skupine, v kateri je na cilj privoslj tudi vodeči Mercu Ta Je zato tudi obdržal rumeno majico.
ko. v 65. min. pa je bU huje poškodovan Curkovič.
KOLESARSTVO
Halo.
Bežigrad
Dve ekipi SRS za Srbijo
LJUBLJANA — V petek 2. t. m se začenja v G. Milanovcu 12. mednarodna kolesarska dirka »Ok rog Srbije« Tekmovalci bodo pre vozili 6 etap, v skupni dolžini okrog 700 km. Zadnja etapa bo 7. t. m., s ciljen) v G Milanovcu
Nastopile bodo v glavnem klub ake ekipe, le Slovenijo bosta za stopali dve reprezentančni moštvi, in sicer: za SRS I bodo dirkali Leček, Vidmar, S. Božičnik, T Božičnik in Keršič (vodja Bolt* tar), za SRS II pa Zakotnik. J Valenčič, Kunaver. Frelih In Hva ati (vodja Zanoškar)
Na prošnjo Beograjčanov bo \ ekipi Beograda nastopil Rudi Va lenčič

Ajax : Inter 2:0 (0:0)
ROTTERDAM, 31. maja — Nizozemski prvak A jaz je že drugič zapored osvojil naslov najboljše ekipe v Evropi. V finalni tekmi pokala evropskih prvakov na štadionu Feyenoorda je premagal milanski Inter z 2:0 (0:0). Pred 65.000 gledalci je sodil Helyez (Fra), zadetka pa ‘ je dosegel Croyff v 48 ta 76. minuti.
V	prvem polčasu je imel A jaz nekolike več od igre. Najlepšo priložnost je imel v 26. minuti Croyff, ko je s 25. metrov s silovitim strelom zadel desno vratnico Interjevih vrat.
V	nadaljevanju pa je Ajaz silovito pritisnil in že v 3. minuti je Crojrff po napaki obrambe povedel z 1:0. Po vodstvu so domači igrali previdneje, tako da je Inter počasi prevzemal pobudo. Toda med največjo premočjo italijanskega prvaka je Crojrff povišal na 2:0 Do konca sta obe moštvi imeli še nekaj priložnosti za zadetke
ATLETIKA
Svetovni rekord v disku
MOSKVA. 31. maja — Sovjetska atletinja Fajna Meljnik je izboljša-la svoj svetovni rekord v metu diska s 64.88 m na 65.42.
Rekord - v parih
Po enodnevnem odmoru na SP v kegljanju se je začelo tekmovanje v parih - Zieher - Holzmann svetovna prvaka
SPLIT, 31. maja. Po dnevu odmora, Ko so bili udeleženci IX. SP v kegljanju na asfaltnih stezah na prijetnem izletu na'otoku Hvaru, se je danes začelo tekmovanje parov, ki bo končano jutri. Moških parov je 33, ženskih pa 21, torej iz vsake reprezentance po trije.
Naš prvi moški par je bil več kot soliden: Biber je podrl 921 kegljev, Muto pa »43, skupno 1864. Rezultata kažeta, koliko kegljača, ki sta v moštvenem tekmovanju zaradi velike odgovornosti dosegla najslabša rezultata med našimi, veljata m zmoreta zares.
V	ženski konkurenci je naš par Kodraja in Sivka podrl 807 kegljev (408 399).
Par TVD Partizan Kovinar Store — Eva Ludvig in Magda Urh je podrl le kegelj več —	808
(410. 398).
V	prvih današnjih nastopih je hil vnovič dosežen svetovni rekord: moški par ZRN, svetovni prvak Zieher in Holzmann sta podrla 1905 kegljev (961 in 944), s čimer sta odvzela jugoslovanoma Mlakarju in Steržaju dosedanji rekord — 1881 (961 in 920) z evropskega prvenstva v Budimpešti 1066. Dosedanji rekord našega para sta doslej zboljšala tudi Ber-gelt m Wloka (DNR) s 1885 ( 909 in 976), ki sta rekord zboljšala že nekaj ur prej kot kegljača ZRN.
IVER DNEVA
Suspenz pred Oi
IO mednarodnega olimpijske-Komiteja je dvema športnikoma prepovedal, da bi sodelovala na OI v Miinchnu To sta kolumbijski kolesar Rodri guez in kenijsk: strelec Pre ston Oba sta se prekršila s tem ker sta dala svoji foto grafi ji v komercialne namene.
Rodriguez je svetovni prvak v zasledovalni vožnji, medtem ko je Kenijec bolj znan kot avtomobilski as na »Cmi celini«
O vseh drugih pr:mer:h. (O še razpravlja, je dejal Brun-dage, ki bo po končanih igrah dokončno odstopil.
8AH
Začetek v Amsterdamu
AMSTERDAM. 31. maja — Rezultati 1 kola mednarodnega šahovskega turnirja IBM:	Ivkov
Ljubojevič remi, Polugajevski : Malich 0:1, Ree : Langevveg remi, Uhlmann . Hartoch rem:. Robatsch : Timman 1:0, Donner : Browne remi. Korčnoj : Szabo remi. Pa-devski • Enklaar 1:0.
Še nejasno
V II. zvezni odbojkarski ligi kar sedem kandidatov za izpad - Tri iz SRS
LJUBLJANA — Nihče m pričakoval, da bo boj v II. zvezni ligi — zahod tako izenačen tudi pn ekipah, ki se ne borijo za prvo mesto Tri kola pred kocem tek movanja je prvo. drugo ;n zadnje mesto že oddano, za druge polo žaje na lestvici (še dve ekipi bosta izpadli), pa je še sedem kandi datov Med njimi so tudi tn slovenske ekipe. Maribor bo imel še najlažje delo. Jeseničani so do živeli nepričakovan poraz proti Metalcu (Z) So v precejšnji krizi. Se cn kola nazaj so se borih za drugo mesto, sedaj pa se bodo morali zelo potruditi, če se hočejo obdržati v ligi Salonit je imel v tem kolu srečo, saj domači iz Breze niso uspeli zagotoviti telovadnice. ker je bilo vreme tako
šteian in si praktično že zagotovil drugo mesto ter pravico nastopa v kvalifikacijah za prvo ligo. Preostala tr; kola v tej Ligi oodo zelo zanimiva, zlasti bo privlačen boj za obstoj Zadnje tn ekipe se bodo morale pač poslovit:, upajmo, da ne bodo iz Slovenije V republiški ugi večjih presenečenj pn moških m oilo Uspeh Bovca proti Gaberju m naključen, temveč je odsev vse boljše igre mlade ekipe, ki je poleg Kamn.Ka najbolj napredovala Tudi v tej ligi so še štirje kandidati za izpad.
Pn članicah je bilo kolo okrnjeno. ker najpomembnejšega srečanja med Fužinarjem in Gaberjem ni bilo zaradi nastopa Ravenčank v Trstu
A. HVALA
llinill!il!iii!Ili!HI!illllUllin|l
Sodelovanje z reprezentanti
Pogovora strokovnjakov Elana s tekmovalci, smučarskimi delavci
LJUBLJANA — Inšt tut tovarne Elan je z namenom, da Oi njegov: strokovnjak slišali po končani sezoni kar največ pripomb o svojih smučeh sklica) sestanka z našimi vrhunskimi tekmovaiCi — alpskimi :n skakalci in smučarskimi delavci Pogovor strokovnjakov, ki skrbe za razvoj Elanovih smuči, m tekmovalcev, ki te izdelke uporabljajo, je vsekakor koristen za obe svat in je posta: ie redna oblika dela Inštituta.	,
Po zagotovilih zastopnikov inštituta bo Elan tudi v prihodnje podpira na£ smučarski šport čeprav je slaba zima v Evropi in na ameriškem vzhoou m zaradi tega slabša pro daja smuči vplivala na letošnji poslovni uspeh tovarne.
Želja smučarskih aoiavcev je da bi Elan. ki že leta oskrbuje jugoslovanska reprezentanco s smučmi, pomagal selekciji najboljša* smučarjev -mqi finančno. V kritičnem po ložaju se seveda smučarsk. šport skuša najprej naslonit: na izdelovalce smučarsk« op»eme ki so — predvsem Elan — pripravljen . sodelovat ? reprezertanco m se tudi tako še bolj uveljavit tudi na domačem trgu V tujim imajo Ela nove smuč . rlasn »- Zahodm Evropi pa v ZDA :n Skandina viji velik ug.eo, še poseA«i pa je Elan prodrl na ameriški trg v zadnjem letu s kratkimi smučmi
J. D
IIHIIIIIllllllllillilllllllHI!
Med moškimi pari vodita Zieher in Holzmann (ZRN) 1905 (961. 944), druga Bergelt — VVloka
KOTALKANJE
Visoki gostje na Bledu
LJUBLJANA — Zveza drsalnih m kotalkarskih športov Jugoslavije je organizator letošnjega de lovnega sestanka izvršnega odbo ra mednarodne drsalne federacije ISU, ki bo od 1. do 4. t. m. v vili Bled na Bledu.
V tem času bo zasedalo predsedstvo ISU ter tudi vse tri ko misije za umetnostno drsanje, ple se na ledu in hitrostno drsanje Obravnavali bodo tudi kandidatu re posameznih nacionalnih federa cij za organizacijo različnih evrop skih m svetovnih prvenstev v letu
1973	in 1974. Za organizatorja EP in SP v letu 1973 sta bili že na lanskoletnem kongresu ISU v Be netkah izbrani ZRN — prvenstvo bo v Kolnu — ter CSSR z Bra tislavo. Verjetno bo ta izbor to krat potrjen. Za nas pa bo vse kakor zanimiva odločitev glede or ganizatorja evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju v letu
1974	— saj je svojo kandidaturo napovedala tudi naša osrednja zve za. Prvenstvo naj bi bilo v nov: palači športov v Zagrebu.
Danes so na Bled prispeli že predsednik Jacques Pava rt (Fran cija). podpredsednik John Shoe-maker (ZDA), sekretar Beai Has ler (Švica), delegacija iz SZ tei Velike Britanije. Za jutri je napo vedan prihod ostalih 20 članov izvršnega odbora.
T. ANDREE
KOŠARKA
Drugi poraz košarkaric
KANTON, 3i maja — V nada ijevanju turneje po Kitajski je moška reprezentanca Jugoslavije premagala ekipo Kvantung s 93:78 (48:38), ženska ekipa Kvantunga pa je premagala Jugoslavijo z 92:90 ( 42:44) Pr; neznosni vročini v dvorani (35 stopinj) in pred 6.000 gledalci so se naši morali pošteno potruditi za zmago Koše so dosegli: Tvrdič 2, Jelovac 7. Kneževič 2, Damjanovič 11, Kapi čič 19, Georgijevski 5. Cosič 10, Solman 16, Plečaš 5, Cermak 10 in Marovič 6. Med igralkami pa sta bili najuspešnejši Zoričeva s 27 in Vegrova z 22 točkami.
(NDR) 1885 ( 909 in 976), tretja Rakos — Varga (Madž) 1873 (906, 967), 4 Biber — Muše (Jug) 1864 (921. 943).
Med ženskami vodita Leibepfeber — Gruber (Avs) 866 ( 413 in 453), naš par Kodmja — Sivka pa je za zdaj 9 — 807 (407, 398), par Lud-vig-Urh pa 8. z 808 (410, 398). Med moškimi pari je do 21. ure končalo 18 parov, med ženskimi pa 12 parov.
H. UBELEIS
Halo, Split!
Miro Steržaj je bil o uspehu naših ekip prepričan, brž ko je nekaj dni pred pričetkom SP, že v Splitu, kupil stekleničko kolonjske vode, na kateri je bila pritrjena majhna podkvica.
Kranjčan Jože Turk je povzročil hude preglavice našemu vodstvu, potem ko se je pohvalil, da se v prostem času nevarno in globoko potaplja v morje m lovi školjke. Člani vodstva m tudi nekateri rep-rezentantje ter reprezentantke so hoteli videti njegov ulov. In vm Joža jih je popeljal v svojo sobo, kjer jim je pokazal — straniščno školjko serijske proizvodnje Jugokeramike.
Švedi so noteli svoj prvi nastop med ekipami na SP sploh in zmago nad Švico in Francijo ovekovečiti s sliko, je povedal trener naše ženske ekipe Mariborčan Bogo Gomolj; a jim .to m uspelo: fotografa a svojih zelo aktivnih vrst je močno zanašalo na desno, na sproti stoječe kegljače pa tudi tako da jih »fotoreporter« n mogel nikoli ujeti v objektiv Fotograf i ran j e so simpatični Švedi preložili na čas, ko bo SP v deželi, v kateri j«, kot v njihovi domovini, omejena prodaja alkohola . . .
Naš tabor je dobil bkreputev: reprezentancama se je pridružil znani psiholog, Poljak, prof Pavel Rotkiewicz, ki je pri nas zasiovel z delom pri nogometnem klubu Hajduk (za osvojitev nogometnega prvenstva Jugoslavije ie dobil 50.000 din). Psiholog kegljačem n: ponudil svojih uslue poceni, zahteval je 3.000 din, a je potem pristal tudi na manj-1500 din in osebno premijo za vsako osvojeno kolajno. Kegljači si sedaj obetajo, da jim bo pomagal skovati nadaljnje kolajne, za katere imajo realne možnosti.
H. U.
ALPINISTIČNE NOVICE

neugodno, da tekme niso mogli odigran na prostem Zato je pri. takovat.. da bo tekmovalna ko-misija 'registrirala to tekmo s 3:0 za Salonit. Fužinar je v formi. Zmagal je na vročem igriifiu v Ka.
STROGI RIBAR — Trener 2eljezni£arja, ki ie M' « svojim mofttvom te od ponedeljka v motelu Medno, svojim igralcem ni dovolil sprehodov po okolici. Prev tako ni dovolil novinar-jeme Tempa da bi »e pogovarjala a njegovo ekipo ln jo stikala • POSEBNO OGREVANJE — 2eljesnie»r se je pred tekmo ogreval na po-šene« na£in Srednji napadalec ln kapetan mo-»vs Bukai je delal v«]* za ogrevanje, njegovi totgralc pa ao mu v gosjem redu sledili in ponavljal. sa n j .m vse. kar je storil. • NT VEDEL KJT JE STADION - želj leni čar jev i nogo-meta4i ao od Mednega do Stadiona za BeAlgradom porabil* kai debelo uro Šofer Sapovega avtobu sa n* vedei kje je bežigrajsko igriKe • PA DE2. Z DREVESA - Nekateri mlaj Sl, Id so ogreti se nogomet nimajo ia denarja za vstopnice.
splezajo na drevesa ob igriSCu. Med njimi je dane. nekdo padel e vime 12 metrov in so ga morali odpeljat v bnli.JSnioo. • TUDI OS IM -BivSi kapetan sarajevskih »modrih« Ivica Osim a je ogleda, tekmo Ustavil se Je v Ljubljani na poti it Strassbourgha, kjer izvrstno nastopa za drugo ligaško enajsterico ki vodi 13 točk pred drugouvrščeno ekipo in se je Se uvrstila v prvo ligo • RAZLIČNI ZASTAVICI - Mejna sod n!k.-> sla imela različn zastavici, da bi se vedelo kdo Je kdo: eden je imel rumeno, drugi roza • PRESREČEN OB ZADETKU — Da nogomet vse bor razburja ljudi, potrjuje tudi ta podatek Ki je Olimpija dosegla vodilni zadetek, se Je nekdr od gledalcev prijel za srce in mo -V so ga odpeljat* v bolnišnico.
B KAVČIČ
V spomin Mihi Lahu
AlpimstičiL xlsek PD Kamnik bo v nedeljo ob 11. uri odkril spominsko ploščo lanskemu v »razu želja* ponesrečenemu Mihi Lahu Plošča bo pod Kalško goro (malo nad jrevesno mejo), do koder je dve in pol un zložne noje iz Kamniške Bistrice proti Kokr-škemu sedlu. V soboto in nedeljo bo odprta tudi Cojzova koča.
XV. VTK memorial
V nedeljo je akademsko PD organiziralo že petnajsti smučarski veleslalom za VTK memorial a-ti-javilo se je 112 tekmovalcev, med njimi 20 deklet, žal pa jih precej ni prišlo na štart. Proga, ki jo je trasiral Rotar, je bila dolga okoli 1000 m m je imela 170 m višinske razlike.
Med alpinisti so se zopet naj-doIj izkazali Mojstrančani. Med posameznik: je zmagal Košir (30,1) pred Jamnikom (32,1) in drugim tekmovaicem AO Mojstrana Mlekužem (32.8) V ekipni konkurenci so zmagah Mojstrančani (1,39.3) pred AO Kamnik (1,43.1) in AO Medvode (1,43,9). Med alpinistkami pa je tudi to pot prvo mesto prepričljivo osvojila Kurnikova (Tržič) 37,5 pred Skrlopovo (AS Domžale) 48,1 in Svetina (Jesenice) 48.5
»Snežnik 72«
Na orientacijskem tekmovanju, ta ga je v nedeljo na Sviščakih organiziralo PD Ilirska Bistrica v sodelovanju z MK PZS, je sodelo valo 28 ekip. pokal »Snežnik pa je prejela ekipa PD Sežana.
Grand Pilier d’Angle
Cocchmel m Nemme sta jeseni lansko leto preplezala novo smer v severni stena Grand Pilier d’ Angle. za katero trdita, da je najtežja ledna tura v skupini Mont
‘anca Smer poteka desn^ "a znane Bonatti—Gobbi in vodi večinoma skozi ekstremno strme ledene žlebove.
Alpinizem v ČSSR
Češkoslovaški alpinisti ne popuščajo v svoji hotenjih. Komaj so si oddahnili od prvega osemti-sočaka (Nanga Parbat 1971). že načrtujejo vse potrebno za Makalu Nanj so se namenili prihodnje leto
Švicarji v Hindukušu
Osemčlanska odprava akademskega alpinističnega kluba iz ZU richa se te dni mudi v pakistan skem Hindukušu Čili ie vznon na dva še deviška šesttisočaka: Thuf I (6662 m) in Thui II (6524
PODJETJE
STROJKOPLAST
MARIBOR, Kejžarjeva 3/a
bo zaradi preselitve prodalo na
JAVNI DRAŽBI
dne 19. Junija 1972 s pričetkom ob 11 uri,
vse svoje proizvodne in upravne objekte
na pare. št. 129/2, 129/5, 129/8, 129/10 in 17« pri vi. št. 171 in pare. št. 129/30,	129/31,	129/32 pri
vložni št. 263 vse k. o. Grajska vrata, za ceno 2.000.000.00 din.
Pismene ponudbe morate vloži« vsaj 48 ur pred za četkom dražbe v upravi podjetja ter zraven predložit« potrdilo o vplačani 10 odst. varščini.
Vse informacije daje tajništvo podjetja Strc/jkoplasi Ogled objektov je možen dnevno od 7 do 13 ure.
Industrijsko podjetje STROJKOPLAST MARIBOR
________________ 5236
m). S tema dvema vrhovoma sta se doslej že ukvarjali dve odpravi, toda zaman Švicarji opravljajo tudi glaciološke, geološke in kartografske raziskave.
V Julijskih Alpah
Jeseniška naveza rileae-Novak je v soboto ponovila Jesihovo smer v Debeli peči, Mitja Košir m Boris Pervanja pa direktno smer e Mali Goličiči V nedeljo pa so se jeseniški plezalci po grapah povzpeli na Mojstrovko in po grebenih nadaljevan v Tamar Vzpon v Temenu (Rjavma), ta sta ga poskusili dve ljubljanski navezi, pa ni uspel
»Snežni metež«
Kakor smo že poročali je Tone Sazonov v Gorici prejel naj višje priznanje v skupin:	diapozitivov
»od I. do VI. stopnje« m to v odlični konkurenci avtorjev iz 9 držav (1200 diapozitivov) Naslov, njegovega diapozitiva je »Snežni metež«. posnel pa ga je med zimskim vzponom prek Čopovega stebra.
Izbrane diapozitive (181) in. mednarodnega natečaja plan.nskib barvnih diapozitivov bo foto-kino klub PZS prikazal na javni produkciji v petek ob 21. uri v kinu »Komuna«
Letni tabor v Tamarju
Komisija za aip.a.zeiii	oo
od 17 do 25. t.m. v Tamarju organizirata letni aipanističm tabor. Udeležili se ga bodo iahko le tisti člani AO, ta se bodo prijavili do 16 t.m Tabor bo vodil Uroš Zupančič, komisija za alpinizem pa bo za vsakega udeleženca prispevala po 25 din na dan.
Helikopter in GRS
HeiiitopLerj:	so najkoristnejši
pripomočki za reševanje v visokih gorah. Toda niso najbolj varni! Ko se je lam eden raztreščil na Aig du Goutiei, so statistiki izračunali, da je bu to že šestnajsti, ta se je zrušil v skupim M: Bian-ca po letu 1954. ko so jih pričeli uporabljati za reševanje.
Seveda pa je tudi reševanj v tem predelu z redno veliko Samo lansko leto se je smrtno ponesrečilo 45 plezalcev. 83 pa je težje in lažje poškodovanih.
Poglobiti
sodelovanje
LJUBLJANA, 31 maja — Na skupnem sestanku republiškega cenua šolskih športnih društev in zastopnikov strokovnih zvez (udeležili so se ga le predstavniki košarkarske rokometne, nogometno in atletske zveze) so sklenili, da bodo odslej še bolj poglobili .n vskladil program šoiskiii športnih tekmovanj s programom strokovnih zvest Vse preprosto se namreč dogaja, da se republiška prvenstva podvojujejo Praktično namreč eni in isti tekmovalci nastopijo najprej na prvenstvu sSD nato pa še na tekmovanju strokovne zveze Osnovna napaka takega sistema pa je v tem. da je treba čimprej izvest: tekmovanja na najnižjih ravneh Tako slabši športniki sploh nimajo možnosti tekmovanja, saj so izločeni že na začetku Ravno njim pa bi bilo potrebno posvetiti največjo pozornost in jih pritegniti k športu s pestrim tekmovalnim programom
Premajnna dejavnost v najširšem krogu pa je tudi ozko povezana z entuziazmom telesnokultur-nim delavcev Tega je bilo včasih več. dane? ga je vse manj Učitelji in vaditelji telesne vzgoje želijo, da b: jim delo v prostem času plačali (v Vojvodini dobi učitelj telesne vzgoje za uspešno izvenšolsko dejavnost tudi do 5 tisoč dinarjev letno), toda teh sredstev v ustrezni višini nikakor ni moč zagotoviti.
Udeležene: sestanka so si bili tudi enotni, da b* bilo napačno, če bi sprejel: pobudo po kateri naj bi šolska šoortna društva organizirali tudi na rvern- ravni ter ori-rejali jugoslovanska prvenstva
B K.
Odplaka v lepem morju
Zaradi umazanija v Sre* dozemskem morju so zaprli nekaj kopališč
NEW YORK — Fordov sklad je malteško univerzo podprl pri proučevanju naravnega okolja v Sredozemlju. Ogroženost Sredozemskega morja, ki je velika zaprta kotlina, je po mnenju izvedencev že dosegla kritično točko. Na obalah je čedalje več industrije, nihče ne nadzoruje onesnaženosti z nafto, z raznimi kemičnimi snovmi in s kanalizacijsko odplako. Okoliško prebivalstvo je zdravstveno ogroženo, nič bolje ni z ribištvom, v nevarnosti je tudi turizem. Ker so morali v Franciji in Italiji zapreti nekaj morskih kopališč, sodijo strokovnjaki. da je treba čimprej temeljito proučiti položaj in sprejeti ukrepe za izboljšanje naravnega okolja.
Podatki o osončju
MADRID — Vesoljski raziskovalci iz 12 dežel so v Madridu izmenjali podatke, zbrane med proučevanjem planetov v našem osončju. Ameriški profesor Sagan pravi, da bo čez štiri leta dokončno znano, ali je življenje na Marsu. Sovjetska sonda bo dosegla ta planet prihodnje leto. ameriška pa leta 1976.
Obnova
možganskih celic?
STOCKHOLM — Po spod budnih ugotovitvah nekateri znanstveniki ne izključujejo možnosti, da bo kdaj v prihodnosti mogoče obnavljati poškodovane in morda tudi uničene celice možganov in centralnega živčevja. Dva švedska raziskovalca delata poskuse z laboratorijskimi podganami.
Poljska
kopija
Pieta
Najprej so našli eno na Dunaju, nato pa drugo iz mavca v Sleziji
WROCLAW _ V Spodnji Sleziji so našli kopijo Michelangelove »Pieta«. To je že druga kopija, ki so jo našli po pozivu, naj jih iščejo, da bi laže obnovili izvirnik v Petrovi baziliki, ki ga je poškodoval Avstralec madžarskega rodu. 2e poprej so našli kopijo na Dunaju.
Ravnatelj wroclawskega muzeja je izjavil, da je poljska kopija izdelana v mavcu in je prav tako kakor dunajska iz druge polovice prejšnjega stoletja.
Razmah filma v Egiptu
Drugod obisk upada, v deželi ob Nilu U potrebovali 3.700 dvoran
KAIRO — V mnogih deželah televizija spodriva film, v Egiptu pa ae kinematografija uvršča med glavne oblike množične kulture. Zdaj Je v načrtu sto novih filmskih dvoran, razporejenih po vsej deželi. Egipt, ki ima 290 kinematografov, bi potreboval po statistiki UNESCO 3.700 filmskih dvoran, če naj pride ena na vsakih 100.000 prebivalcev. Kinematografi bodo prvih pet let oproščeni vseh dajatev.
LE2ISCA V SODIH — Bržkone pri grškem modrecu Diogenu je dobil navdih gostilničar v RUdersheimu ob Renu,, ki je postavil pod balkon šest 70-hektolitr-skih sodov, v katerih je dovolj prostora za dve postelji in omaro. Nevsakdanja turistična prenočišča so baje oddana več mesecev vnaprej.
Zlasti ledvice
S svetovnega kongresa kirurgov: ljudje s tujo ledvico, ki se počutijo najbolje, so zdravi tudi že deset let
RIM — Profesor Stefanini je v uvodni besedi na 17. svetovnem kirurškem kongresu v Rimu nakazal vsaj teoretično možnost, da bo znanost ostarelim ljudem s presajanjem organov vračala mladost. To je bila manj resna podrobnost v poročilu znanstvenika, ki je opisal dosedanje presaditve.
Po Stefaninijevih podatkih je bilo po svetu doslej okoli 9.500 presaditev, s tem ali o-onim presajenim organom (srcem, jetri, pljuči, kostnim mozgom, ledvicami ipd.) živi nad 4.500 ljudi. Najuspešneje so presajali ledvice, potem pa se vrstijo srce. kostni mozeg, jetra in pljuča.
Nekateri ljudje živijo s tujim organom tudi tri leta in pol. najbolje pa se počutijo
pacienti s presajeno ledvico, med katerimi jih je nekaj zdravih tudi že deset let.
Pariški profesor Jean Hamburger. ki je leta 1953 kot prvi presadil ledvico živega darovanca, napoveduje da bo medicinska znanost čez 150 do 200 let opustila presajanje organov, ki jih bodo nadomestili umetni pripomočki.
Pasovi za pse
MUNCIIEN — Na trgu norosti za ljubitelje psov so varnostni pasovi. Pri naglem zaviranju se lahko poškoduje tudi žival, ki sedi zraven avtomobilista. Dobijo se že pasji varnostni pasovi raznih velikosti.
Vesoljec ima sina
HOUSTON — Thomas Mat-tingly, pilot matične ladje »Apollo 16«, je dobil naraščaj. Po sporočilu bolnišnice v okolici Houstona sta mati in sin zdrava.
Križanka
	2	3	u	5	6	r	nu		e	9	10	P
ZT							13	U			□	□
					■	16					[l	'	
			.		18						19	20
!T~				22						23		
	zm		25						26			
	1		TJ						28				
pr	30						31					
t				n	5~							
VODORAVNO: 1. največje srvernovietnamsk« pristanišče, ki so ga Američani blokirali z minami. 8. vulkan na Siciliji 12 glavno mesto departmaja Maine-et*Loire v zahodni Francij* 13 kra* pri Trstu. 15. otok v zadrskem arhipelagu. 18. »meriš! filmski režiser <William. »Ben Hum), 19. otočna skupina ob zahodn. ohali Irske. 18. preganjanje. 19. avtomobilska oznaka Nizozemske 21 darilo, poklon. 22. francoska znanstvenica poljskega rodu ki je odkril,-radioaktivna elementa radij in polonij (Marie Sklodowskr) 23. kratica ameriške letalske družbe. 24. kratica za »akademsl* klub« <X. slovenski šahovski velemojster (Bruno). 26. krm« za živino. 2T, mednarodni izraz za tisk. 28. klobučevina. 29. de’ ust kamor so %*sajeni zobje. 31. zobna gniloba. 32. del telesnega ogrodja. 33. švicarsko turistično mesto na obali Ženevskega jezera.
NAVPIČNO: 1. naziv za poste kamnite pušča« e v Sahari 2. nepremočljiva športna vetrovka s kapuco. 3. izdelovalci igel . vesela. zahvalna ali zmagoslavna pesem na čast boga Apolona. 5. vitek pes. 8. središče vrtenja. 7. mesto tn pristanišč** na jugozahodni obali Gdanskega zaliva v severni Poljski. 8. antično mesto v južni Italiji, kjer je delovala Parmenidova in Zenonova filozofska šola. 9. tračnica. 10. oznaka za neznanca. 11. začetnici slovenskega epskega pesnika. 14 tekoča maščoba. 16. staro nemško mesto Porenju. 18. bivši turški predsednik. 19. norveški polarni raziskovalec in dipl«, mat. Nobelov nagrajenec za mir leta 1922 (Fridtjof) ?fl. kitajski filozof, utemeljitelj taoizmu 22. glavno mesto de*v»r*nu» v severozahodni Franclji. 23. grenka zdravilna rastlina, 25. del roke ali noge. 26. pritok Save pri Medvodah. 27. domača žival ’»K rfn| obleke. 20. avtomobilska oznaka Danske. 30. italljansk' spotnik 31. ime črke g.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANK)
VODORAVNO: 1. Metlika. 8. stisk, 13. irhovec 14. Trnka. 1 Raab. 18. sekretar. 18. krc. 19. Sava. 20, met. °1. K^n **** nn -25. Cer. 28. jopa. 28. dva. 31. mirabela. 33. Baer, 34. amaro. 35. Atlanta. 37. Haydn. 38. vinotok.
NAVPIČNO: 38. Mili) N(ovy).
Letalka bi spet letela
Jubilej ženske, ki je po pristanku štiri dni hodila po puščavi
MUNCHEN — Športna letalka Elly Beinhorn, ki je v torek praznovala 65. rojstni dan, pravi, da bi takoj ponovila svoj polet v Afriko, ki ji je uspel januarja 1931. Takrat je v 70 urah preletela 7.000 kilometrov. Ko se je vračala, je morala zaradi okvare zasilno pristati v Sahari- Potem je po štirih dneh hoda prišla v Timbuktu.
Nagci v bazenu
HAMBURG — V baltiškem zdravilišču Trave-miinde imajo dva dni v tednu v pokritem bazenu toplo morsko vodo. Zdraviliška uprava je uvedla kopalni čas za nudiste. Nagci se lahko kopljejo v bazenu od osmih do desetih zvečer, sobotni večeri pa so rezervirani za nudistične pare
Rekord pod vodo
MILANO — Športni potapljač Beppo Longhi iz Sevesa pri Milanu je vzdržal pod gladino plavalnega bazena 59 ur, s čimer je precei izboliš-l do"=“ianii priznani dosežek 47 ur vendar je zaostal za 93-umim rekordom nekega sovjetskega potapljača, ki pa še ni uradno priznan
Zaklad: ljudje v vrsti
Povsod veliko zanimanje za predmete iz Tutanka-monove grobnice
KAIRO — Egiptovska uprava za starine je sporočila, da bodo dragocenosti iz Tutankamonovega groba ki so zda j na ogled v Londonu, morda letošnjo jesen pokazali tud: v Moskvi. »Sovjetsko željo še proučujemo,« je izjavil pred stavnik uprave, »vendar jo bomo po vsej verjetnosti upoštevali«.
Spričo velikega zanimanja je Velika Britanija prosila za podaljšanje razstave, ki naj bi po prvotnem dogovoru trajala šest mesecev. Egiptovska vlada bo v kratkem odločila tudi o razstavi Tutankamo novih zakladov na švedskem v Italiji, na Danskem in v NDR.
Mož v oglasu
lastne le
nobe je šestintndesetle. ni londonski pismonoš Roy Barret. Namesto da bi ženi pomagal polagati ta pete, je čital časopis. Iz ogla sa v njem .je razbral, da je sam naprodaj: »Starejši model, zelo dobro ohranjen, .živel bo še vrsto let, dobro teče. Zjutraj pa ga je treba včasih potisniti, da dobi zagon. Skrbno negovan, prodaja ga prva lastnica Za štiri funte tako rekoč zastonj.« Oglas je dala v časopis tri leta mlajša žena, ki po lastni izjavi seveda ne misli zares, da bi se ga rada iznebila, le spodbuditi ga hoče, da bi ji večkrat pomagal.
Ob osemdesetletnici predsednika Tita - 26
-	ii.	■ — ■	■	i	■	.	i. i...	t
Ko je umolknil odmev orožja
Odlomek iz Dedijerovih »Prispevkov za življenjepis«« Josipa Broza Tita
S tem delom poglavja iz knjige prof. dr. Vladimira Dedijera »Prispevki za življenjepis« Josipa Broza Tita zaključujemo feljton ob predsednikovi osemdesetletnici. V petindvajsetih nadaljevanjih smo skušali izbrati tiste trenutke, ki so pregnetli mladega delavca v izkušenega revolucionarja. voditelja zmagovite revolucije in državnika. Ker smo o poglavitnih političnih potezah razvoja narodno-osvobodilne borbe, tudi o tistih, ki bi utegnile biti usodne za novo Jugoslavijo, že obširno poročali v feljtonu našega avtorja »Igra velikih sil okrog Jugoslavije« (DELO od 24. 1. do 20. 3. 1972), zaključujemo feljton s prvo ofenzivo, ki je pomenila začetek »dolgega pohoda« jugoslovanskih borcev pod Titovim vodstvom. Razen tega smo objavili v zadnjih dveh sobotnih prilogah Titove osebne vojne spomine, tretji del pa bo objavljen to soboto. Tako se naša zgodba zaključuje tam, kjer se začenja, v Titovem Kumrovcu, leta 1945, po zmagi.
KO JE BILA LETA 1945 VOJNA z zmago nad hitlerjevsko Nemčijo in fašistično Italijo končana, ko se je v morju krvi in trpljenja rodila nova Jugoslavija, se je morala biez oddiha lotiti reševanja novih nalog, večkrat celo težjih in bolj zapletenih. kakor so bile tiste, ki so jih revešali v vojni. Utrditi sta se morali bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, kakor ju je skovala vojna, uresničiti upravičene nacionalne zahteve Jugoslovanov, ki so desetletja živeli izven mej svoje domovine, čimprej zgraditi vse, kar je uničila vojna, in kakor krona vsega — izgraditi novo družbeno ureditev, v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku, se pravi, nadaljevati našo revolucijo, ki je bila končana samo po svojem oboroženem delu.
Za tovariša Tita je nastalo tako novo razdobje odgovornega dela, ki se je nanj pripravljal že kot mlad delavec socialist pred prvo svetovno vojno. dela. za katero so se ustvarjali pogoji v težkem razrednem boju v stari Jugoslaviji. dela. za katero je padlo toliko tisočev med narodnoosvobodilno vojno. Tako je po več kot 35 letih politične borbe dbživel velike dni. da delavske množice Jugoslavije na čelu s partijo, ki je njega samega vzgojila in dvignila, končno začno uresničevali zgodovinsko nalogo: omogočili razvoj Jugoslaviji, gospodarsko zaostali državi, ki so jo do nedavna pretresala številna nasprotstva. kreniti na pot blaginje in popol ne enakopravnosti vseh svo jih prebivalcev
»Rad bi videl svojo domačo hišo . . .«
Ko sva se nekoč jeseni 1945 pogovarjala s Titom, sem ga -.-prašal. katerega trenutka iz svojega življenja se je spomnil ob koncu vojne, ko je umolknilo orožje. Nekaj časa 'je premišljeval, rekel, da je bilo več takih trenutkov, potem pa mi je odgovoril.
»Spomnil sem se trenutka pred vojno, ko sem se 1937. ilegalno vrnil iz inozemstva, pa se mi je zahotelo, da bi zopet videl domačo hišo. so rodnike in prijatelje. Tako sem neki večer prav pred sončnim zahodom skrivaj prišel v Kumrovec. Prikradel sem se k sadovnjaku svojega starega doma in od tam opa zoval K-mrcrvAane. kako knn čujejo dan. Vas je kazala
isti videz kakor takrat, ko sem jo zapustil v svojih zgodnjih mladih letih. Pred menoj se je raztezal ta moj Kumrovec z blatnimi uličicami, z modro pobarvanimi hišami, Sotla se je vila med travniki, kjer sem pasel goveda in konje, pred mojimi očmi so hodili kmetje v svojih težkih škornjih, v razcapanih oblekah. upognjeni od težkega dela Tako so živeli v tem blatu in v tegobi tudi moji predniki od roda do roda. Tistih, s katerimi sem »odrasel. ni bilo več tu, kaj naj bi jih tudi držalo v Kumrovcu. kjer niso imeli zadosti kruha, da bi se nasitili. Tisti čas. ko sem ob sončnem zahodu ogledoval svojo vas, sem vedel, da so v teh, s skodlami in slamo pokritih hišicah otroci še zmeraj lačru. kakor so bili lačni moji bratje in
sestre, in da bodo morda tudi otroci morali v želji po boljšem življenju nekega dne zapustiti svojo vas.
Ostal sem v sadovnjaku, dokler ni mrak pokril vse okolice Psi so besno lajali z enega konca vasi do drugega, jaz pa sem premišljeval o vsem, kar sem videl, o naši puščobnosti in zaostalosti, ki nas pritiska stoletja, in sem tv
mislil, kdaj se Kumrovec in tisoči podobnih vasi in krajev dvignejo iz te zaostalosti, kdaj bodo vsi mladi ljudje v njih končno imeli enake življenjske možnosti pred seboj, kdaj bodo lahko živeli srečno in mimo in bodo ustanovili svoje družine. Takrat, leta 1937, nisem vedel, kdaj se pokaže prilika, da se to uresniči. Bil pa sem trdno prepričan, da moramo za dosego tega smotra napeti vse sile in pretrpeti najtežje žrtve.
»Vrline tega ljudstva nam bodo pomagale«
Tega obiska v Kumrovcu sem se spomnil, ko sem po vojni prvič videl Miroslava Krležo, kateremu sem menda leta 1937 pripovedoval o tem
H A R R Y KURNITZ
Vdor
v skrivnost
60. nadaljevanje
»Pravkar sva se poročila,« je Shelly zatipala postreščkoma, medtem ko jeZom brskal po žepu za drobižem. »Poglejta ga, kako zardeva! Ali ni ljubek, kadar je v zadregi?«
Zom jo je grdo pogledal, možakarjema pa je dal pet dolarjev, da bi čimprej šla. Postreščka sta snela čepici. Eden je Sehlly voščil srečo, drugi pa si je Shelly natančno ogledal. Svojo oceno je izrazil z zateglim žvižgom občudovanja.
Ko sta bila na vrhu stopnišča, je Shelly počakala, da je Zom odprl vrata, nato pa ga je pocukala za rokav:
»Ne, ne, Michael, prvič me moraš nesti čez prag!«
Zorn je vzdihnil in jo vzel v naročje. Od zadovoljstva je predla kot mucka. Nesel jo je naravnost v dnevno sobo. Ko je zagledal Stradlingovo darilo, jo je od pre-
senečenja kar izpustil. V kotu zraven glasbene skrinje je stal bleščeče nov televizor.
»Ojej,« je čez čas spravil iz grla. Preden je mogel reči kaj več, je zazvončklja-lo, potem pa je zaškrebljal teleprinter. Shelly je stala, kjer je bila, Zom pa se je sklonil nas papirnati trak:
»Čestitke vam in gospe Zornovi. Se zmerom mislim, da je konec zgodbe slab. Predlagam, da preživita medene tedne v Holly-woodu, kjer bo gospa Zornova predelala scenarij. Glede na spremenjene okoliščine ji ponudite samo petsto dolarjev na teden ...«
Michael Zom je pograbil palico za golf, ki je ležala na drugem koncu sobe. Z obema rokama jo je dvignil nad glavo, zamahnil in z vso močjo treščil po stroju. Nekaj se je zataknilo, aparatura se je za hip ustavila, nato pa so se tipke znova premaknile.
»Predlagam, potujta z letalom opolnoči, prihod v Hollywood zjutraj. Sestanemo se opoldne po našem času ...«
»Ta preklicana aparatura je bolj trdoživa kot Rasputin,« je zatulil Zom in se z golimo komolci naslonil na teleprinter. V aparatu je še nekajkrat zaškrebljalo, oglasili so se vsi zvončki hkrati, nato pa je vse utihnilo.
Shelly je stopila k njemu in mu položila roke okoli vratu.
»Dragi mož, ponosna sem nate,« Potem mu je palico za golf rahlo izpulila iz rok in jo vrgla v kot. »Zdaj pa tega res ne potrebuješ,« je rekla in ga stisnila k sebi.
KONEC
Jutri začetek novega romana
Dorothy Uhnak
SEZNAM
obisku, o tem premišljevanju.
Pa glej, v tej vojni smo vsi skupaj prestali največje napore. Zdaj je vojna končana in zdaj se nam nudi prilika, ne le da popravimo, kar je bilo uničeno, pač pa da napravimo novo.
Za nas bi bilo zdaj najbolj nevarno, če bi ostali na pol pota Kar smo dosegli v vojni, je šele začetek. Zdaj šele se postavljajo pred nas nepričakovane naloge, pred nami so velikanske težave, pa vidiš, kaj imamo. Nič drugega nimamo kakor krepko voljo, visoko moralo in svoje mišice. Glej, te vrline tega ljudstva nam bodo pomagale, da premagamo tudi največje težave in da zgradimo čvrste temelje za bodoči napredek naše države.«
Konec
»PRED MENOJ SE .TE RAZTEZAL TA MOJ KUMROVEC ...« — Pod večer nekega «ne leta 1937 si je Tito ilegalec zaželel videti rojstno hišo. Tega trenutka se je spomnil, ko je utihnilo orožje.
Foto: arhiv Dela
^ oue iviacuonaiu szmmmmzzzfmmmzzi
ororn/i *
vzfmzzzzmzzzzm' nl/S/l SrS /n/l ^
UUU/M ULUt Ml/ f
45. nadaljevanje
»Kolikor vem, doma v Angliji nimate nobenih obveznosti, in po tem, kar mi je pisala Rohini, bi rekel, da ne bi imeli nič proti temu, če za ne kaj časa ostanete v Kalkuti. Oprostite, da se mešam v vaše osebne stvari, toda vaš vizum za obisk v Indiji bo v treh mesecih potekel. Zelo rad bi vam omogočil, da bi ostali tu, dokler boste želeli. Za to pa bi bili potrebno dokazati oblastem, da imate dovolj denarja in da ne boste postali breme državi. Rad bi vam izročil vsoto, ki vam bo za nekaj časa zadostovala.«
»Toda...«
»Ne prekinjajte me. Najprej bi rad pojasnil. Pravite, da je moja hči pregnala osamljenost iz vašega življenja.
Ali ste kdaj pomislili, kaj je v dolgih letih, ko je bila daleč stran od svojih, vaše prijateljstvo pomenilo Rohini? Ne bova več govorila o tem. Vaš dolžnik sem, poleg tega pa ...«
Obotavljaje se je dodal: »Svojemu prijatelju Philipu Greigu sem boljubil, da bom pazil na vas.« Ni se zmenil za njeno zbeganost. »Spoznali boste, da izgovarjamo tu Philipovo ime z veliko ljubeznijo in spoštovanjem. Vesel sem, da lahko kaj storim v zameno za vse tisto, kar je on dal mojim sonarodnjakom. Prosim!«
Ponudil ji je roko in vedela je, da ne bi bilo prav, če bi zavrnila njegovo darilo. Hvaležno mu je vrnila stisk in vstala. Za hip sta si resno zrla v oči, potem jo je prijel pod roko in jo povedel proti vratom.
»Pojdiva povedat Rohini, da ima novo sestro. O Jaiju pa niti besede.« Prijateljski ton njegovih besed ji je priklical v oči solze Vedela je, da ji bo ta mož čvrst zaveznik in prijatelj-13. poglavje
»Zdaj bova pa res morali iti, Claire.
Skoraj pet je že.«
»Ne, Ro, še ne,« je 'moledovala Claire. »Mislim, da ga bo zdajle spustil.
Poglej, ga je že. . Ga je že.« Razburjeno je plosknila, ko je pod temačno nebo zavil papirnat zmaj, osvobojen dolge vrvice. »Za vse na svetu ne bi hotela zamuditi tega.« Z iskrečimi se očmi se je obrnila k Rohini, ki ob pogledu nanjo ni mogla zadržati smeha.
Dolgo je že bilo, odkar je zadnjič videla Caire tako razigrano.
»Prav gotovo si spuščala zmaje, ko si bila še otrok,« je ugovarjala Rohini, ko sta prečkali trato in se bližali avtu.
»Seveda. Samo da nam ni prišlo na misel, da bi vrvico pustili z r mletim steklom in potem tekmovali in skušah prerezati vrvice drug drugemu. 2e dolgo se nisem tako zabavala.«
»Tole ni samo zabava, veš.« jo je
mehko popravila Rohini. »Možaki stavijo precejšnje vsote na svoje ljubljence. To Je samo še ena oblika hazardne igre, ki jim prinaša prav tako nesrečo kot druge.« Takoj ji je bilo žal izrečenih besed, kajti Claire se je zmračil obraz. Neumno, da je prijateljici pokvarila veselje
Ko sta stopali v avto, je Claire žalostno razmišljala, kako se je vedno ponavljalo eno in isto. Kadarkoli je zagledala kaj lepega, je bilo zraven nasprotje, Ki ji je paralo srce. Vesela bi bila, ko bi se lahko kako zaposlila in bi ji ostajalo manj časa za tuhtanje.
Res je uživala razburljive počitnice, vendar si je želela, da bi Jai malo pohitel in ji našel službo v bolnišnici. Sploh se še ni prikazal in slutila je, da je Rohini pod mimo zunanjostjo na robu obupa. Tudi sama je bila osupla, ker je tako popolnoma izginil iz njenega življenja, vendar je še vedno zaupala, da bo Ramu Dasu uspelo privesti njena prijatelja skupaj.
No, prispeli sva. Ne vem, ali ima oče za nocoj kaj v načrtu,« je rekla Rohini, ko sta stopali skozi vhodna vrata. »Kaj bi rada počela, Claire?« Obrnila se je med vrati in pogledala Claire, ki ji ni takoj odgovorila Ugibala je, kako bi ji obzirno predlagala, naj bi mimo ostali doma. Vendar ni bilo treba več govoriti, kajti čez široko vežo jo v sprejemnici zagledala Rama Daša, poleg njega pa je stal Jai.
»Jai!« Ko ga je zagledala, je Rohini od sreče v hipu pozabila na vse. Z razprostrtimi rokami je stekla proti njemu. Jaijev obraz je sijal v slepeči radosti, ki je odsevala na njenem licu. Vzel je v roke njene drobne dlani in si jih pritisnil na prsi Ram Das ju je za hip opazoval, potem je pomignil Claire in tiho sta odšla iz sobe.
»Je vse v redu? Vam je uspelo?« je razburjeno začela spraševati takoj, ko ju nista več mogla slišati.
»Previdno, draga moja, sicer vas bo razneslo,« jo je karal Toda v glasu je zvenelo zmagoslavje in oči so se mu svetile. »Da, za ta dva je vse urejeno Rajo Rana je bil trd oreh, toda zdaj je to za nami« Izpustil je njeno roko. »Pridite v mojo delovno sobo. Nekaj bi se rad pomenil z vami. Naročil sem, da naju pol ure ne bo nihče motil.«
Claire je skrila smehljaj. Vse je bilo urejeno, Ram Das je bil za krmilom.
Sramežljivo mu je sledila.
»Jai vam je našel službo v bolnišnici.« Njegove besede so ji pregnale iz misli vse drugo. Na ustnice so ji vrela razburjena vprašanja, toda obvladala se je. »Kasneje vam bom povedal kaj več o tem. Jaz pa bi vam medtem rad nekoga predstavil.«
M.
* DELO
OBJAVE — OBVESTILA
Četrtek, 1. junija 1972
DANES
jana
smmžHstniMK
Gledališča
DRAMA SNG
Četrtek. 1. junija, ob 20. uri: Cal-Oeroo. SODNIK ZALAMEJSKI. Abinroa Dijatti 11 večera: in mren. V«t> Merilo rzotptuc Je tudi t prodali.
Petek. 1. jun.ja. ob 15. uri: Cal-deron: SODNIK ZALAMEJSKI. Abonma DijaAki 1 popoldanski. Petek. 2. junija, ob 20 im: Cal-deron SODNIK ZALAMEJSKI. Abonma Petek tečem: m izven. VeO.e Merilo rstopmc je tudi e
Sobota. 3. junija, ob 20. url: Bernard Shaw PYGMALION iko med. ja ■ Izven abonmaja ine-prek’ no zadnji« r resorni. Vstopnice so * prodat: vsak dan od 10.30 do 12. ure tn od 18 ure dalje »tel. 20-171. 20-1721.
Mr zamudite priložnosti — samo »e r soboto zvečer si lahko Ogledali- prt občinstvu najbolj priljubljeno predstavo sezone — komedijo .PYGMALION. z Ivo Zupanci-žero in Borisom Kraljrm r r lavnih vlogah!
MALA DR AMA SNG (vhod Iz Igriške ulice)
Cel r-ek. 1 junija, oh 20. uni Ivan Cankar POHVJSANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Izven a-bonmara • zadnjikrat • Predstava Študentovskega gledalca pri P:-on rskem domu Vstopnice po IC din iza študente po 5 dm> v proda*: pr: blagajni v Dram: ttel. 30 !71. 30 172).
OPERA IN BALET ENE
Četrtak. 1. junija, ab 38. url: Do-ninetti: VTVA LA HUMIH) Abonma rad H m Imb. Vatopnioa so tudi e prodaji.
Sobota. 3. Junija, ob 30. uri: Do-ruastti: VIVA LA ******** Abonma red P m lasen. *■*.)« T ^ zanll Vstopnice zo tudi e prodaji.
MESTNO GLEDALMCB LJUBLJANSKO EkMUbl paaain
Petak. 2. junija, ob 18.30 in 30. uri: J. Anouilh: NE BUDITE GOSPE. Gostovanje e Kamniku
Sobota. 3. junija, ob 30. uri: S. Petan: RAJ NI RAZPRODAN ali REFORMA V PARADIŽU (Glasbena komedija). Gostovanje e Kostanjevici.
šentjakobsko gledališče
Sobota. 3. Junija, ob 19.30: De Stefano Sobota greha, komedija. Red C in izven.
EKSPERIMENTALNO
GLEDALIŠČE
V petek. 2. VI. v Križankah: VAROVANEC HOČE BITI VARUH. Petra Handkeja. Z indeksom 50 odstotkov popusta. Prodaja vstopnic uro pred predstavo.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Četrtek I Junija, ob l«. un: Franček Rudo’.! TRNULJČICA PREVEC IN TRIJE PALČKI, za A-oooma •£• ;n izven.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
ROČNE LUTKE NA GOSTOVANJU
Četrtek. 1 junija, ob 10. 15 in 17. uri: Leopold Suhodolčan: MED
VEDOČ NA OBISKU — gosto vanj« e CELJU. Predstave bodo v PIONIRSKEM DOMU v CELJU v organiaacijl KULTURNE SKUPNOSTI 03 JE za uCence osnovnih *ol in VVZ.
Petek, 2. junija, ob 10. 15 in 17. uit: Leopold Suhodolčan: MED VEDOČ NA OBISKU — gostovanje v CELJU. Predstav« bodo v PIONIRSKEM DOMU v CHJU v organizaciji KULTURNE SKUPNOSTI CEUA aa učeno* osnovnih M>1 in VVZ.
Sobota. 3. Junija, ob 10, 15 in 17. url :Leopold Suhodolčan: MEDVEDEK NA OBISKU — gosto-vanje v CEUU Predstave bodo v PIONIRSKEM DOMU v CEUU v organizaciji KULTURNE SKUPNOSTI CELJE za učence osnovnih šol in VVZ. Obiskovalce obveščamo, da zaradi gostovanja v CEUU od 29. maja do 3. junija. Izjemoma ne bo v soboto, dne 3. Junij« obeh stalnih sobotnih popoldanskih predstav aa izven ob 15. url v MARIONETNEM gledališču in ob 17. url e GLEDALIŠČU ROČNIH LUTK.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 1 jun.ja. ob 19.30: Levstik: TUGOMER m. mladinski abonma in izven
Koncerta
Jutri bo koncert Slovenske filharmonije za zeleni abonma pod vodstvom dirigenta LOVRA MATA-CICA. ki bo s tem koncertom proslavil 50-letmco svojega umetniškega delovanja. Spored: Wagner — Predigra ln ljubezenska smrt Iz Tnstana tn Izolde. Bruckner — 3. simfonija Kot solistks sodeluje Vanda Gerlovič.
SLOVENSKA POPEVKA 72. naša največja zabavno glasbena pri-reditev — nastopajo priljubljen: slovenslr :n drug: jugoslovanski pevc: ter gostje iz še 12 držav. Koncert bodo v četrtek, petek in soboto — 1.. 2.. 3. Junija ob 20.30 v dvoran: Tivoli. TV prenaša le prv: del vsakega večera Vstopnice v predprodaj: pr: poslovalnicah Viatorja.	5071-K
NOVI dL/TH
RTV Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK 430—8.00 DOBRO JUTRO* — vmes ob 5 00 Poročla: 5 3U Danes za vas; 6 00 Jutranja kronika: 6 30 Vremenska napoved: 6.5(> Beseda tu današnji dan. 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci’ 7 25 Naš da-naša:: radtjsk. tn TV spored: 8.00 Poročila:	8.10 Operna matineja.
9.00 Poročila: ».as Radijska šola za višjo stopnjo i panov.tev >: 9.35 Pesmi :n ples: jugoslovanskih na rodov: 10.00 Danes dopoldne. 10.20 —12 00 Pr; vas doma; 11.00—1120 Poročila: — Turistični napotki za naše goste a tujine: 12 00 Poro-čila — Na današnji dan:	12.10
WolIgang Amadeus Mozart odlom-k: .1 opere *Don Juan*. 12.30 Kmetijski nasveti: 12 40 Igralo nemške pihalne godbe: 13 00 Kratita poro-čila:	13 15 Obvestila :n zabavna
glasba. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.90 Poročila: 14.10 Pesem z mladih grl: 14.30 S p.antstom Borutom Lesiakom:	14.45 Med šolo.
družno tn delom: 15 00 Dogodk: :n odmevi: 15 30 Gasbem mtermez-zo: 15 40 Zvočm prof.: skladatelja F-anc-sa Poulenca; !« 00 »Vrtiljak«:
16	40 Z orkestrom Edmund Vera;
17	00 Poročila:	17 10 Koncert po
žet ah poslušalcev: 18 00 Poročila — Ak*uainost: doma tn po svetu:
18.15 Klavir v ritmu: 18.30 Is kasetne produkcije RTV Ljubljana;
18.45	Naš. znanstvenik: pred mi-
krofonom: 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila: 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Karopiča:	29.30
Rad: jak:	dnevnik I. programa;
20.00 Četrtkov večer domačih pe srni ui napevov: 20.35 Mednarodni fes*.val Slovenska popevka 1972 < prenos a hale T!vo'.: I: 22 00 Poročila: 22 15 Iz makedonske glas-Sene zakiadn:ce:	33 00 Poroč.ja;
23 05 Lteram*. nokturno: 23 15 Iz albuma izvajalcev jazza: 23 40 S popevkam: po svetu: 31 00 Poročila :n konec oddaje.
TELEVIZIJA
9 35 TV - šoli: Obvestilo o programu za leto 1972 73 Ido 11.001 IZagreb)
14 45 TV v soli — ponovitev i do 16.10) IZagreb)
16 45 Madžar sit TV pregled tPo-horje. Pleš:vec do 17.00) 1 Bg >
17.45	Vesel:	tobogan:	Cerkvenjak
— I. del <L;ub!jana>
18 15 Obzornik < Ljubi lana)
18 30 Boj za obstanek — serijski barvni Mm 'I.*ubljana>
18 55 Mozaik (Ljubljana)
1900 Umetniki — G:gantt. barvna oddaja iz cikla Civilizacija (Ljubljana)
20 00 TV dnevnik (Lrabl-ana)
30 35 Slovenska pope-ka 72 — prenos (Ljubljana)
22.00	Bos skoz: pekel. Japonska nadaljevanka (Ljubljana)
22.45 Poročila (Ljubljana)
Drugi spored:
17.35 Poročila (Zagreb)
17	40 Ser.jsk! film (Beograd)
18.15	Kronika (Zagreb)
18	30 Narodna glasba (Zagreb)
19.00	Beseda o slik: (Zagreb)
20.00	TV dnevnik (Zagreb)
20 30 Spored italijanske TV
TV Zagreb (Sljeme);
20.30 Dekameron — oddaja TV Ljubljana (Beograd)
21.15	Mal: nočni razgovori (Zgb)
22.15	TV’ dnevnik (Zagreb)
12.00 Porodila, obvestila:	12.05
Glasba. 13.00 Poročila, obvestila; 23.05 Glasba: 14.00 Poročila: 14.05 —15.00 Glasba.
188M
	
	
Kino
NPORtU ZA CETRTKK
KINOTKKA. Miklotičrva c. »:
ob 16. .B ij in 2U-JO. asu. oarv.
ZGODBA O EDDYJU DU-CHINT Rd> George S;dney. Glav v!.: K.m Novak. Rex Tnompeon. James Wh.ixnore. V:-ctor:a Sbav Prodaja vstopnic od 14 ure dalje.
KINO ANION:
prem. er a kanadsko-1 rane. oarv.
V	V erot.čneg- filma UVAJANJE
V	LJUBEZEN 1LTmt.at.0n>
Prod • C:r»ef.x. 1971. Scenarij: Yves Ther.aui:	Rež_a Denis
Heroux Igrajo: Chantai Renaud. Dan.el.e Oi.ir.e- Jacques R.bero les n dr Pop-g.asbo pojeta Pat* sv Gallad m N.cole Scott Ted-n.k it 21 Predstave ob 15. 17. 19 :n 21. un. N; primemo za otroke!
POLETNI KINO DOM JLA:
amer.ital. barv CS vestem ZA DOLVR VEC. Rež. ser: Ser g: o Leone Igrajo: Clint Eas:wood. Lee van Cleef. G.an-Mana Volonte in drug. Brez tednika! Predstava ob 20 30 KINO KOMI NA: japonska ;juoecenska drama NA NAMI - PEKLENSKA LJUBE* ZEN Refciser: Susumo Ham Igrajo:	Akio	Takahashi. Kum ko
Ish.:. Kao Mitsui in drugi Brez tednika! Predstave ob 15. 17. 19 In 21 uri. N: primemo za otroke!
Ob 10 un MATINEJA amer barv W vojnega filma DVANAJST ZAZNAMOVANIH «Lee Marvtn :n dr.*. Zadnjikrat! KINO SLOGA:
premiera amer kom. PRA DJA-VOLO ‘The Devil*s Brotheri. Režiser- Hal Roech. Igra;o Stan Laure! — STANLIO, Oliver Hardy — OLIO. Denis King m drug: Predstave ob 16. 18 :n 20 uri.
KINO VIC:
premiera amer. barv vohunsko-krim filma VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ‘The Srpy m the green Hati. Prod. Metro—Goid-wyn—Mayer. 1969. Glas.: Nelson R.ddle Režiser Joseph Sargent. Igrajo Jane* Leight. David Mc Cal!um. Jack Palance m drugi. Brez tedmka! HrvaUkt podnaslo vi! Pre±s*ave ob 16. 16 in 20 uri. KINO AISKA:
amer.-ital. oarv. CS pust ve-»•em POLNOČNI OBRAČUN Režija:	Anthony Dawson Igrajo:
K*aus K nsk:. Lee Burton. Mar ©e!la Michelangeli :n drugi Tednik it. 20 Hrvatsk- podnaslovi! Predstave ob 16. 18 tn 20 uri
KINO SAVA:
ital ban JS knm GANGSTERJI V MILANU Igrata: Tomas M.lian m G.ar. Mar.a Volonte. Kratk. film! Predstava ob 17.
un
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo. Poletni kino in Savo uro pred pričetkom.
KINO TRIGLAV:
samo ob 16 :n 18. ur;: japonski barv CS detekt.vsk: film TAJNI AGENT 101. Igrala: Muga Ta kewak: tn Temo Josh:da. Zadnjikrat!
Samo oo JO uri: franc barv. ljubezenski l.lm LJUBIM TE JAZ PA TEBE NE! Igrata: Serge Gainsbourg in Jaen Birkin Zadnjikrat’ Prodaja vstopnic od 15. ure da-je.
KINO VEVČE:
angl barv komedija DIRKA ZA ČASOM, ob 20. un. Igra priljubljen: angležk: komik Norman Wrsdom KINO ZALOG:
samo danes ob 30. un: amer. barvna CS vojna drama DVOBOJ NA PACIFIKU Igrata Lee Mar-vin in Toshiro M fune.
KINO VRHNIKA:
ital barv CS f:lm MEC ZA BRANDA. ob 20.15.
KINO DOMŽALE: iv barv Ulm B A M S E . ob 18 m 20 un.
KINO RADOMLJE: angl barv film KJE JE JACK. ob 20. ur:.
KINO MENGEŠ: franc barv CS film SANATORIJ ZA ŽENE. ob 20 uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: nemile barv kr.m. film ZDRAVNIK IZ SAN PAVLI JA. ob 80 un.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer bar*. Mm Z GLAVO SKO ZI ZID. ob 20. url.
KINO RADOVLJICA: danski barv f:1m RDEČI RUBIN. ob 20 uri.
KINO CENTER — KRANJ: amer ital barv CS vestern PRE-oov 7.A !on ono DOLARJEV, ob 16. 18 in 30 uri V gl vlogi: John Garko. W:l!am Bogard. KINO STORŽIČ — KRANJ: amer barv kr!m fTm PTICI, ob 16. 18 »p 20 uri. V režiji Alfreda Hitchcocka.
KINO TRŽIČ:
amer barv komedija IDEALNA PESTUNJA, ob 18 in 20 uri. Jerrv Lear* v vlog: pe-tunie treh IHibkh otrok K«NO DOM — KAMNIK: franc ‘tal barv CS oust film KATARINA LJUBEZEN ZMO RE VSE ob 18 in 20. uri.
KINO KRKA — NOVO MESTO: zahodnonemžk: barv. film JAVNA HIŠA. ob 18 in 20 uri. Film m primeren za otroke.
KINO DELAVSKI DOM -
TRBOVLJE:
amer barv VV film JOHN IN MARY. ob ;8. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: franc barv. film NIKOLA FIL1 BER V LJUBEZNI IN VOJNI, ob 17 :n 20 uri.
KINO KRANJSKA GORA: amer barv film PRGIŠČE SVINCA
KINO RADIO — JESENICE:
■mer barv CS film BOJEVNIKI ob 17 m 19 uri.
KINO PIAVI — JESENICE: amer barv film ROnn. SE JE UPORNIK ob 18 In 20. url.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45 in 18 ur. ital. barvni CS film PRIJATELJICA Zadnjič’ Ob 20 15 premiera ital barvnega CS vojnega filma CORBARJI. Režiser- Valentino Oralni V glavnih vlogah: Giuliano Gemma. Tina Aumont. Antonio Piovane! II. Aleksandro Haljer in Adlofo Last reti
KINO UNION:
ob 15.30 :n 17.45 Ital. barv VV Itr.m vestem JAZ SEM SARTA-NA TVOJA SMRT Zadntič!
Ob 20 uri predstave ne boi!
KINO PARTIZAN: ob 15 30, 17.45 in 20. uri ital.-španski barvni CS vestem ZLATA KROGLA (repriza). V glavnih vlogah: Gian — Maria Volonte. Klaus K:nsk:. Martine Bes vnek in Lou Castel.
KINO UDARNIK: ob 15.30 amer. komedija STO TEŽAV STANLIA IN OLIA Zadnjič!
ob 17.45 m 20. un premiera danske barvne VV ljubezenske komedije MAZURKA V POSTELJI. Režiser: John Hilbard. V glavnih vlogah :01e Soltoft. A-xe! Stroebye in Annie Blrgit Garde Pilm ni primeren za otroke!!
KINO rOBREZlE: zaprtol___________
oglašujte v dnevniku
DELO

MARIBORSKO
SEJMIŠČE
27. maja—4. junija 1972
VI. MEDNARODNA RAZSTAVA CVETLIC
REZANO CVETJE, LONČNICE, OKRASNO GRMIČEVJE — IZ 7 DRŽAV
STEKLARSTVO, KERAMIKA, FILATEUSTIKA -IZBRANE OTROŠKE RISBE — VSE V STILU CVETJA
POSEBNA PRILOŽNOST ZA SOLSKE IZLETE VSAK DAN TEKMOVANJE CVETLIČARJEV KONCERT MALIH HARMONIKARJEV, PLES ODLIČNA KUHINJA TRGOVINA, OBRT, ZABAVNI PARK Z ŽIVALSKIM VRTOM ITD.
ORGANIZATOR VI. MEDNARODNE RAZSTAVE CVETLIC JE DRUŠTVO GOJITELJEV CVETLIC. POKROVITELJ JE TOVARNA DUŠIKA RUSE
Obvestila
Mali oglasi
ObveSčamo cenjene goste, da smo v prenovljenem MOŠKEM FRIZERSKEM SALONU na GOSPOSVETSKI CESTI St. 1. v Ljubljani, spet pričeli s rednim obratovanjem s 1. junijem 1972. Salon bo odprte vsak delavnik od 6. ure zj. do 20. ure. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! Podjetje »Brivnice in česalnice« Ljubljana.
5249-0
Akcijski sekretariat urbanistične komisije Zveze arhitektov Slovenije vabi na nadaljevanje razgovorov o problematiki urejanja in oblikovanja mestnega prostora*, o mestnem javnem prometu. osebnem, dostavnem prometu, parkiranju ter Tivoliju in prometu. Razgovori bodo danes ob 18 uri v banketni dvorani. Ljubljana, Magistrat. __________________________ 5277-0
Anton Uršič m Jožefa Uršič, stanujoča Novo Polje, cesta XIX. štev. 4. izjavljava, da nisva plač-n:ka dolgov, k: jih dela mladoletna hčerka Sonja Uršič, Novo Polje cesta XIX štev. 4.
17679-0
ZAVOD INI. Sl ANKA BLOUDKA CENTER TIVOLI
sfopoteka
vas vabi v svoje vrste danes od 20. ure dalje. Ob torkih, sredah :n četrtkih je odprta do 0.30 (če Je ob tem času dobra družba in vesel ambient še malo podaljšamo do 1. ure), sicer pa do 1. ure. Vstopnina je 10 din.
DRUŠTVO SLOVENSKIH likovnih umetnikov vabi člane na občni zbor. ki br Jutri, v petek. 2. junija ob 17 ur* v dvorani Zveze sindikatov v Dalmatinovi ulici 4. ________________ 5336-0
REPUBLIŠKI PROMETNI inšpektorat SRS obvešča, da bo cesta Novo mesto — Straža v dneh od 31 5. 1972 do 10. 6 1972 zaprta zaradi gradbenih del za ves promet Obvoz za osebni promet in avtobuse bo mogoč na relaciji Zalog — Cešča vas — BrSljin — Novo mesto ir obratno Potniki v avtobusnem prometu bodo na mostu čez Krko v Zalogu moral: prestopiti Za tovornjake ni obvoza. ______________________5329-0
inex Slavnik
IJIBUANA. r A V C A’R J E V A 8-a tel.:321-30X. 321-552. 321-556 Za vse Intermente. ki si OLIMPIJSKIH IGER zaradi dragih a-ranžmajev ne bodo mogli ogledati. smo pripravili poceni 3-dnev-ni izlet v MUNCHEN z vključnim strokovnim ogledom OLIMPIJSKIH OBJEKTOV. Obisk olimpijskega Miinchna priporočamo tudi zaključenim šolskim in sindikalnim skupinam.
ODHODI* 9.. 16*. 23 In 30. Junija.
OBČNI ZBOR slovenskega psihološkega društva bo v petek, 2. 6. 1972 ob 9.30, v predavalnici 34 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 12. Vabimo vse psihologe, da se udeležijo občnega zbora! 17834-0
OLIB
NAJLEFS1 OTOK ZADRSKEGA OTOČJA KOMPLETEN PENZION JUNIJA 39.00 din, JULIJA in AVGUSTA 45.00 din. Rezervacije so obvezne Naslov: Odmaralište »Zre-njanin« 57296 OLIB.	3930-0
»CHEMO-EXPRESS« kemična čistilnica Ljubljana, Vidovdanska 2 obvešča cenjene stranke, da bo od 1 junija dalje odprta vsak dan dopoldne od 8.—12.30 in popoldne od 16.30 do 19.30. Ob sobotah od 8. do 12 ure. Se priporočamo!
17533-0
Predavanje
Institut »Jožef Stefan«, Jamova 39. Ljuoljana. vabi na predavanje »Raziskave okolja in njihov družbeni pomen«. Predavali bodo mgr. B. Lavrenčič: Laserska spektroskopija polutantov zraka. prof. L. Kosta: Sedanje stanje raziskav na IJS v zvezi z živim srebrom, dr. J. Kristan: Meritve radioaktivnosti okolja ter Vladimir Pavšič — Matej Bor: Nekaj misli o etičnih in estetskih vidikih ekologije. Predavanje bo v soboto, 3. 6. 1972. ob 11.30 v institutski predavalnici. _______________ 5283-P
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna sluz ob je za nujne obiske na domu od 19 do 7 ure. ob nedeljah in praznikih vet dan. in to v nasied njih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana:
Bežigrad: Kržičeva C- 10. telefon 310-533
center. Miklošičeva c. 24. telefon 313-063.
Vič—Rudnik: Postojnska 34. tel.: 61-121
>1o*te—Polje: Prvomajska 5 cel.:
316-155
šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5.
za občinsko stavbo, tel.: 55-221 Medvode: Medvode, tel.: 71-215. Grosuplje—Ivančna gorica: začaa* no v stavbi bivšega ZD Ivančna gonca te <-ton 783-039. telefon LM štev 783-002
Služba «ta.ne pripravljenosti je na območju Črnuč, telefon štev.: 314-317 Dobrava — Polhov gradeč Vnanje gonoe Horlul in Velike Lašče
Nočna nedeljska in praončna dežurna zobna ambulanta Je v zobn:	ambulanti v Nebotičniku
Kidričeva l/Ii soba St 5. Ambu anfa nud: prvo pomoč v nujnih onmerih tn to vsak dan od 19 do 7 ure nasiedniega dne. ob ne* deltah »t* prašnikih - ves dan LJUBLJANA Centralna lekarna
MARIBOR
»Melje«. Meljska c. 2.
V NEDELJO, 28. 5. 1972 sem od 13. do 14. ure izgubil očala z zlatim okvirjem na relaciji Vodovodna, čez Titovo, Kržičevo na Robovo do konca. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne na naslov: Franc Zaman, Podmilščakova 57. 17840-8 DEKLE išče opremljeno sobo — možno kuhanj- i^ pranje. Ponudbe pod »Poseben vhod«.
17627JU
UGODNO prodam avto ami 8, letnik 1970. Informacije vsak dan: popoldne od 15 ure naprej, na naslov: Lojze Jeršin Brod, Kurirska ulica 7 pri Vižmarjih.
17682-3
ŠTIRIČLANSKA družina išče gospodinjsko pomočnico za poletne mesece (dva do tri mesece). Vprašajte pri Venturini, Koper, Prisojna pot 7 (žustema).
17685.1
ZAPOSLEN iščem sobo. Lahko sostanovalec. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	17687-6
ŠTUDENTKI ah uslužbenki oddam sobo s souporabo kuhinje n kopalnice. Ogled sobe vsak dan od 15. do 17. ure Ivo Iršič — Vod-mat. Potrčeva 6	17495-6
NUDIM nakup avtomobila iz uvoza. Ponudbe- pod »Uvoz«.
17697-3
ODDAM sobo 4x4 m dvema osebama. Ponudb ’ po^ »Predplačilo 1 leto«.	17700-6
KUPIM nov kompleten motor za VW 1200. Ponudbe po telefonu 25-528.	I7701-3
AUDI 72, letnik 1967 dobro ohranjen in malo vože prodam. — Treppo, Cimpermanova 7. Ogled od 16. ure dalje Te. 22-790.
17706-3
KUPIM fiat 1300. lahko karambo-liran. Cena do 9000 din. Ponudbe z opisom na naslov: Milan Cimperman. 61292 Ig 2.	17707.S
POZOR! Opravljam soboplesk&r-ska dela ter polagam tapete. Ponudbe pod »K. V*	17708-8
DEKLE išče sobo lahko tudi pomaga. — Ponudb^ pošljite pod »Pridna«.	17710-6
SOLIDEN fant in dekle prea poroko iščeta neopremljen sobo in kuhinjo. Ponudbe Dod »Plačam solidno«	17712-6
ZA 200 DIN prodam dve postelji z žimnicama in posteljni omarici. Naslov: Petrovič, Hudover-nikova 2, po 16 url. 17715-4 MARKLIN električno želeraiico prodam. (1200 ND). Rot ter, Pot na Drenikov vrh 6 (pri Čadu). — Ogled 3 Aa. 1972.	17716-4
UGODNO prodam popravljen mo tor od 750 fiata. Janez Vehar Bevke 60. p. Vrhnika. 17721-: ZIDARJA za notranja dela iščem. Franc Bogataj, Gasilska 3, tel. 57-919.	17723-8
IŠČEM opremljeno sobo s souporabo kopalnice tei posebnir* vhodom v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	17730-6
ODDAM sobo dver fantoma — Slovencema. Stembalova 38 — Bežigrad	17732-6
DEKLE išče so: . z možnostjo pranja, najraje v Zg. šiški, ni pa nujno. Ponudbe ptr »Takoj«.
_______________________ 17738-6
POTREBUJEM petkratno dopoldansko varovanje fantka. Ponudbe pod »Plačilo al‘ soba in hrana«.	17743-1
PRODAM trisobno komfortno stanovanje, 72 m2, z dvema balkonoma, I. nad mirna, sončna lega. Rudolf Mara, Vevče 42 — Ljubljana-Pol je	17676-7
PRODAM otrošk voziček — globok. Ogled vsak dar od 13. do 16. ure Kristan Jamova 66
17677-4
SOBO s posebnim vhodom in po možnosti z' opremljeno soupora bo iščem. Ponudbe pod »Takoj« 17566-6
IŠČEM VARSTVO za otroke v dopoldanskem Času zelo nujno. Tel. 56-522 ali osebno. Rašiška 5, VII.. stan. 44	17796-1
STAREJŠI GOSPC1 želi prisesti kot potnik v avtomobilski koloni do Moskve, ki jo organizirata Avto in Komnas oziroma vzame sopotnika v Dyano. Ponudbe pod »V družb’ do Moskve«.
17793.8
DELNO opremljeno garsonjero — lahko takoj oddamo v začasni najem. Ponudbe o od »Predplačilo*.	17727-6
STRUŽIM, lakiram parket z inozemskimi in domačimi laki. Tel. 310-103, Frandolič.	17355-8
KUPIM prikolico za osebni avto.
Ponudbe pod »Gotovina«. 17692-3 V SOBOTO, 27. V., od Mengša do Ljubljane izgubljeno ruto (pleteno, rdečo), prosim, oddajte: Žumer, Pokopališka 37, Moste Ljubljana, ali sporočile svoj naslov.	17782-8
MLADA ZAKONCA nujno iščeta sobo in kuhinjo, ali pa samo večjo neopremljen^ sobo, možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Nekaj predplačila«.
17791-6
MIRNA in poštena dijakinja išče skromno sobo kjerkoli v Ljubljani takoj ali s x. septembrom. Ponudbe pod »Lepo prosim«.
17790-6
PRODAM tovorni avto TAM 4500 kiper ali zamenjam za osebnega. Prodam tudi rezkalni stroj 1 m delovne dolžine, horizontalni in kmečki gumi voz. — Informacije: M. Sobota, Kidričeva 27.	1324-3
vodilna jezikovna šola v Angliji — priznana od britanskega ministrstva za pouk
BOURNEMOUTH
STALNI TEČAJI — začetek vsak mesec
PRIPRAVLJALNI TEČAJI
— za preizkus znanja na univerzi Cambridge
SPECIALNI TEČAJI - za tajnice, delavce v turizmu, bančne uradnike, gostinske delavce
POČITNIŠKI TEČAJI -v juliju in avgustu
LONDON in OXFORD
tečaji od julija do septembra v univerzitetnih centrih
Prijave in informacije tudi o sorodni šoli angleškega jezika INTERLINK pri TRANSTURIST LJUBLJANA, Šubičeva 1. tel. štev.: 20-188 in 20-189. -O
PRODAM šivaln stroi »Bagat«. — Kaplan, Galjevi' J. 17780-4 KUPIM fiat 750, starejše izdelave letnik od 196( dalie. Ponudbe pod »Ohranjen«.	17781-3
ODDAM večjo prazn sobo, centralno ogrevano, dvema dekletoma. Ponudbe pod »Blizu kina Vič«.	17779-6
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA v Ljubljani
razpisuje delovno mesto
UNIV. UČITEUA
za osnovno predelavo lesa — les. vlaknine
Pismene prijave kandidatov s priloženimi biografskimi in bibliografskimi podatki ter znanstveno dokumentacijo sprejema tajništvo biotehniške fakultete, Krekov trg 1 do 30. junija 1.1. Dekan profesor dr. France Adamič.
5379
GRADBENO barako 3x3, prodam. Telefon 24-331	17773-4
POČITNIŠKO hišico, montažno — zelo ugodno prodam. — Telefon 24-331.	17774-4
VAJENCE za ključavničarsko stroko sprejmem. Andrej Tomc, ključavničarstvo, Pot k Savi 11, Tomačevo, Ljubljana 17772-1
SOBO s kopalnico in posebnim vhodom » garažo oddam takoj. Ponudbe pod »šiška«. 17770-6
PRODAM ami 8 letnik 70, dobro ohranjen. Vzamen dobrega tička v račun. Ponudbe v oglasni oddelek pod »š začetnik«.
DVA BRATA študenta iščeta sobo. Ponudbe opd »Lepa*. 17764-6
PRODAM »peugeo 504« z elektronskim vbrizgom Informacije po telefonu 70-222	17765-3
PRODAM tovorni avtu. 51, generalno popravljen. Jakšič, Gornji Rudnik IV/I, Ljubliana.
17755-3
POCENI kupim rabljen šotor za tri ali štiri osebe Ponudbe pod »Dopust«.	17498*5
IŠČEM DEKLE za dvakrat mesečno čiščenje stanovanja. Ponudbe pod »Bežigrad«. 17499-1
ENOSOBNO komfortno stanovanje v bloku s centralno kurjavo, v središču Domžal takoj vseljivo, prodam najbolj šen u ponudniku. Na račun vzamem tudi osebni avtomobil. Ponudbi* pod »Domžale«.	17507-7
MAJHNO SOBO. po možnosti s posebnim vhodom, išče miren uslužbenec Ponudbe pod »Reden plačnik«.	17536-6
NUJNO potrebujem opremljeno garsonjero v Ljubljani ali zunaj nje — v bližnji okolici. Ponudbe pod »Garsonjera 72«.	17644*6
SOBO(-ico) za Bežigradom iščem. Ponudbe na naslov, orof. Ftimst — Ljubljana, Prekmurska 3.
17660-6
KUPIM osebni avto do 1000 ccm, opis ter ceno pošljite na naslov: Metod Pirih. Cerkno 198.	5271-3
Razpisna komisija pri podjetju
FERRALIT ŽALEC
Šlandrov trg 22
LETOVANJE NA TROGIRSKI RIVIERI
Več kot pol milijona turistov letno obišče Trogir, svojevrstno mesto, muzej in njegovo riviero.
objavlja naslednji popravek za delovno mesto
DIREKTORJA
objavljeno 16. tn 17. 5. 1973 v Delu:
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visoka strokovna izobrazba metalurške, strojne, ekonomske ali pravne smen z najmanj 4-letrx> prakso na ustreznih delovnih mestih
—	višješolska izobrazba metalurške, strojne, ekonomske ali pravne smeri z najmanj 6-ietno prakso na ustreznih delovnih mestih
—	moralno (>olitične lastnosti, ki ustrezajo delovnemu mestu v skladu z določili 114. člena Statuta podjetja
Kandidate obveščamo, da je s tem popravkom podaljšan rok prijav za 15 dni od dneva objave.
5280
Industrijsko
montažno
podjetje
LJUBLJANA
razpisuj^ za šolsko leto 1972/73 naslednje:
ŠTIPENDIJE
3 na strojni fakulteti
3 na elektrofakultetl — Jaki tok
1 na elektrofakultetl — šibki tok
1 na metalurški fakulteti
1 na ekonomski fakulteti
1 na ekonomsko-komercialni šoli
3 na tehniški srednji šoli — strojna smer
3	na tehniški srednji šoli elektro smeri — Jaki tok
1	na tehniški srednji šoli elektro smeri — šibki tok
4	na tehniški srednji šoli metalurške smeri 4 na ekonomski srednji šoli
2	na administrativni srednji šoli
Vloge sprejema kadrovski oddelek podjetja, Titova 37/III — do 15. (unija 1972.	5263
Ce želite dopust v ekskluzivnem krogu številnih tujih turistov različnih narodnosti, vam priporočamo luksuzni gigant-tiotel »MEDENA«, največji botel na Jadranski obali. Izberite po želji: rekreacijo na igriščih za tenis, mini-golf. kegljišče, ali pa izlete z ladjo ob trogirskem arhipelagu, vožnjo z gliserji in sandolinami. zabavo na plaži ali v baru. kopanje v zaprtem bazenu ali na plaži.
Ce želite letovat) v srednjeveškem ambientu. vas bo navdušil botel »Kula« v Marini v preurejeni škoriji iz 15. stoletja z atraktivnostjo letovanja v oazi tišine v bližini prijetnega ribiškega naselja 12 km od Trogira.
Lahko se odločite za počitnice v naravi — priporočamo vam kampa »Rožac« in »Soline«. Več kot 60.IMHI nočitev v preteklem letu v kampu »Rožac«, priča o ugodnih pogojih kampiranja na tem atraktivnem polotoku
Morda pa si le želite ugodnosti doma. Nudimo vam najcenejše letovanje na Jadranu — v Irogiru ali njegovi okolici. Ljubiteljem miru in tišine ter počitnic v nedotaknjeni naravi otoka priporočamo Drvenik Veli.
Ce ste se odločili za letovanje v trogirskem primorju, boste večerne ure lahko preživeli ob prireditvah s klasično glasbo v ambientu starega Trogira ter zabavnoglasbenih in folklornih prireditvah.
	Hoteli in moteli	Kamp. in bungalovi Privatna oskrba	
	Medena Jadran	Kula Trogir Rožac Soline Trogir Drvenik	
5 dni VII,—VIII. VI.—IX.	765,00	561.00 637.50	467.50	500.00	577.00	340.00	418.00	310.00 400.00	400.00	680.00	390,00	300.00	280.00 270,00
10 dni VII.—VIII. VI.—IX.	1.530.00	1.122,00 1.275.00	935.00	1.000.00 1.054.00 714,00 836.00 620.00 800.00	800.00 712,00 780.00 600.00	560.00 540.00
V hotelih »Medena« in »Jadran« ter v kampu Soline nudimo iu odstotkov popusta za domače goste.
V motelu »Trogir« nudimo v po sezoni 15 odstotkov popusta za domače goste.
»
TURISTICK1 SAVEZ OPČINE TROG1R Gradska vrata 4 KUPON ZA REZERV ACiJO	
Ime m priimek (naslov)	
2elim rezervacijo v	
za čas od	do	(hotel, kamp — itd.)
Za vsako rezervacijo s tem kuponom damo 5 odstotkov popusta na celotna znesek penziona.
TURISTIČNA ZVEZA OBČINE TROGIR 4955
IM
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO IN GRAFIČNO PODJETJE DELO. LJUBI JANA, TOMŠIČEVA I - TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA. ŠUBIČEVA l, TELEFON 21-896 - ODDELEK ZA
LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 23-522 POSTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT TELEFON 321489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA - 2IRO RAČUN PRI SLU2B1 DRU2BENEGA	telefon dežurnega
KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA 501-1 167/2 - MESEČNA NAROČNINA 30 DIN - ZA ZASEBNIKE NAROČNINA 25 DIN - POSEBNE NAROCNTNE BREZ NEDELJE 23 DIN. PFTEK 4 DIN SOBOTNA 4 DIN PONE	I	urednika 20-648
DELJEK 3 DIN PETEK IN SOBOTNA 7 DIN - ROKOPISOV NE VRAČAMO	1
/fl/oLJe
vozi z
deltam
MOTORNO^;	^ZA POLETJE
. OLJE L	^Inzimo y
PREDELAVA RAFINERIJA RIJEKA

•V.V
Na odprti cesti,
v mostnem prometu,
pozimi in poleti
z motornim oljem DELTA TLX
vozite dvakrat dlje
kot s standardnim motornim oljem.
Motor je čist. Motor ostaja mlad.
Nudi polno moč, zalet in vzdržljivost.
4684

».-'.'V 35

•< *'-?


• • •
£•* .
• • ■ +■ " .
.v /

NAGLUŠNOST
ODSTRANITE JO Z AKUSTIČNIMI APARATI
AUDIOTONE U. S. A. UNITRON CANADESE — L — SONIT
Istituto ACUSTICO italiano
Via Roma 4 — tel. 81372
GORIZIA Cltalia)
Obiščite nas ali nam pišite!
BRKZFUČM PRIKAZI BODO V GORICI (Italija)
V	SOBOTO S., PETEK 9., SOBOTO 10., PETEK 16., SOBOTO 17.. PETEK 23., SOBOTO 24. in PETEK 30.
V	JUNIJE 1972 OD 8.30 do 12.30 IN OD 13.30 DO
18.30 PO ITALIJANSKEM ČASU
MELAMIN
Kemična tovarna Kočevje
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	VODJO pomožnih obratov
2.	POMOČNIKA VODJE plansko analitske službe
Kandidati za sprejem na ta delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Mnogo prezgodaj nas je nenadoma zapustil naš dragi in dobri mož,
oče in stari oče
ALOJZ LEKŠE
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 2. junija ob 14.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
žena Jožefa, sin Alojz z ženo, hčerki Anica z družino in Jožica ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 31. maja 1972
Strte v bolečini nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ljubljeni oče in. tast, stric in svak
FRANC ORAŽEM
Od njega se bomo poslovili v petek, 2. junija '19<2, ob 16. uri iz - hiše žalosti Verd št. 25 na pokopališče Verd
Žalujoči:
žena Frančiška, hčerka Milka por. Jereb z možem Vinkom in drugo sorodstvo
Verd, Ljubljana, Palisade, Leadville, 31. maja 1972

DANES
gum

Po sklepu DS podjetja
SGP »SLOVENIJA CESTE« Ljubljana
Titova 38
razpisujemo na dan 4 junija 1972 ob 1». uri
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev
AVTO TOVORNI KAP — kiprr. 1.31. Irt« izdrla« e 1935. \ozrn. izklirna črna 13.300.0» Ndin
AVTO TON ORNI KAP — kiprr. 4.3 Irtu izdelave 1960. \ uzrn. izklirna mu ll.ono.no Ndin
Ogled tovornjakov je mogoč na gradbišču Primo--ten. kjer bo tudi licitacija.
Udeleženci licitacije — zasebniki morajo potožiti varšCino. ki znaša U) odstotkov od izklicne cene. pravne osebe p« bari ran ček	5276
Komisija za razpis delovnih mest pri
KMETIJSKI
ZADRUGI
IDRIJA
ponovno
razpisuje
prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Nandidati morajo imeti na. slednje pogoje:
1.	visoka ali višja šolska izobrazba — agronomske, pravne, ekonomske ali veterinarske smeri s 5 leti prakse v svoji stroki.
2.	Srednješolska izobrazba kmetijske ali ekonomske smeri z 8 leti prakse na delovnem mestu svoje stroke.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja zadruga nima.
Pismene ponudbe z življenjepisom — opisom zadnjih zaposlitev, potrdilom o šolski izobrazbi, pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Idrija — Komisija za razpis 5585
Oglašujte v dnevniku
DELO
Umrl ie član nase delovne skupnosti
Stane Eferl
Pogreb bo 1 umna 1972 iz Krištofove mrliške vežice na žaiah. ob 16. uri
Ponojnejai sodelavca bomo ohranil: v tratnem spominu
Delovna skitpnuM purijrtja KK.MIJVIVIPi.\
Ljubljana, dne 31. maja 1972
Razpisna komisija delavskega sveta podjetja
»KEMIJA — IMPEX« uvoz-izvoz
LJUBLJANA. Titova 25
objavlja
na temelju 38. člena Pravilnika o deU/vnih razmerjih razpis za delovno mesi o
DIREKTORJA III. komercialnega sektorja za steklo
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da. imajo visoko strokovno izobrazbo ustrezne stroke in najmanj 10 let ustrezne prakse v zunanji trgovini;
—	da imajo višjo strokovno izobrazbo ustrezne stroke In 12 let ustrezne prakse v zunanji trgovini:
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo ustrezne široke in najmanj 15 let ustrezne prakse v zunanji trgovini:
—	da obvladajo vsaj er, tuj jezik:
—	da imajo neoporečne moralno politične kvalitete,
Rok ža sprejemanje pismenih prijav je 15 dni od dneva objave razpisa.
Pismenim prijavam morajo kandidati priložiti dokazila o strokovni izobrazbi in ustrezni praksi v zunanji trgovini.
Prijave naj pošljejo na naslov: Razpisna komis:ja delavskega sveta podjetja KEMIJA IMPEX. uvoz-izvoz. Ljubljana. Titova 25 z oznako »za razpis«.
O izidu razpisa hotno kandidate (obvestili v 15 dneh po zaključenem razpisu.	5278
Sporočamo vsem članom AMD Škot ja Loka. da je po doigi zahrbtni bolezni preminul
Maim	Bogataj
dolgoletni član uprav nega odbora
Pogreb nepozabnega, zaslužnega in vestnega člana bo v petek. 2. junija 1972. ob 16. uri izpred hiše žalosti v Blaževi ulici 13. v Škofji Lok:
Niegov lik vzornega člana avto moto društva bo ostal nepozaben
l prav ni odbor AMD Škofja laika
pod 1. visoka ali višja strokovna izobrazba strojne stroke in 3 oz. 5 let delovne prakse;
pod 2. višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 oz. 4 leta delovne prakse.
Nastop službe je mogoč takoj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev sprejema splošni sektor podjetja 15 dni od ‘ objave.
5284
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš dragi mož, oče. brat in zet
Stanislav Eferl
iz Grosupljega
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 1. junija 1972, ob 16. uri iz Krištofove vežice na Žaiah v Ljubljani
Žalujoči:
žena Olga. sin Anton, hčerki Milena z možem. Zdenka z zaročencem, brat Janko z družino in Baka
Grosuplje, Ljubljana, 30. maja 1972
Nenadoma nas je zapustil naš zvesti sodelavec
Drago Arsič
Od njega smo se poslovili v sredo, dne 31. maja 1972. ob 14. uri na Zaloški 69. Ljubljana. Pogreb bo v' četrtek, dne 1. junija 1972 na njegovem domu v Srbiji
Kolektiv Stanovanjskega podjetja »DOM«, Zaloška 69. Ljubljana
Ljubljana, 30. maja 1972
			
-Sporočamo žalostno vest. da nam je umrla naša draga mama. babica, sestra in teta		Sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož in oče	
FRANČIŠKA KOSIČ rojena MAHNE		MA1	FEVZ BOGATAJ upok. mesarski mojster
Pogreb bo v petek. 2. junija ob 17. ur; na pokopališče v Škocjanu		Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 2. junija 1972 ob 16. uri. izpred hiše žalosti na pokopališče v Škofji Loki	
žalujoči: hčerki Anica. \ anda. sin Stojan, sestra 1. rška. vnuka Tomo in Mirjana ter drugo sorodstvo		žalujoči: žena Anica, sinova Matevž in Tone z družino in hčerka Anuška a možem	
Koper. Cleveland. Trst. Ilirska Bistrica. Reka. 31. maja 1972 •			Škofja Loka, 31. maja 1972 “
			
Za vedno se je od nas poslovil dragi mož. oče, stari oče, brat. stric in svak			• * / Zapustil nas je naš dragi	«
dr. EMIL HROVAT		vu	lDISLAV ARKO
profesor v pokoju		višji carinski inšpektor v pokoju, Maistrov borec, rezervni kapetan I. ki.	
Pogreb dragega pokojnika bo 2. junija 1972. ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah		Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 2. junija 1972 ob 15.15 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah	
Za njim žalujejo: žena Olga. sin Milan z družino, hčerke Alma. Darinka in Ivica z družino, sestra in brata ter drugo sorodstvo Ljubliana. Rodenbach. 31. mata 1972		Žalujoči: žena Marija, sinova Miloš in Dušan z ženo Anito, vnuk Boris, sestra Ljudmila por. Saje vic. brat Stanko in drugo sorodstvo Ljubljana. MUnchen, Postojna, 31. maja 1972	
Po daljši težki bolezni nas je za vedno zapustil mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in svak
FRANC KRIVEC - LIKA
partizanski kurir, vojaški vojni invalid, nosilec partizanskih odlikovanj
Od pokojnika se bomo posloVili iz hiše žalosti na Jesenicah Ulica 1. maja 124 v četrtek, 1. junija 1972 ob 15.30 na Blejski Dobravi Prosimo tihega sožalja
žalujoči:
žena Kristina, otroci Kristina, Jožica in Franci z družinami, brat Miha. sestre Francka. Angela, Micka in Marjana z družinami, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo
Jesenice, Ljubljana, Velenje, Scezccin, Cleveland, 31. maja 1972
Za vfedno nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
MATEVŽ JARC
prevoznik
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 2. junija 1972 ob 16.30 izpred mrliške vežice Sv. Antona na Žalah
Žalujoči:
žena Marija, sinova Rado z ženo, Anton z družino, snaha Dani s sinovoma Gorazdom in Borisom, bratje, sestra in drugo sorodstvo
Ljubljana, 31. maja 1972
Umrl je naš dragi mož, oče in brat
IVO ŠTUKELJ
.	učitelj v pokoju
Na njegovo željo smo ga pokopali na Frankolovem 26. maja 1972. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na poslednji poti, mu poklonili cvetje in vence ter darovali v dobrodelne namene Za veličastno spremstvo se posebej zahvaljujemo vsem šolam, učiteljskim kolektivom in učencem, društvom, družbenopolitičnim organizacijam, občinski skupščini Gornja Radgona, KK Videm, pionirskemu pevskemu zboru in oktetu iz Vidma, godbi iz Radgone ter za globoko občutene govore pesnika Man-ka Golarja, prijatelja Draga Kocmuta in tovariša Janeza Kranerja. Globoka zahvala dr. Berčiču in strežnemu osebju mariborske bolnišnice za trud in lajšanje njegovega trpljenja, gospodu župniku za pogrebni obred in dobrim sosedom iz Frankolovega, ki sq ga ponesli" v poslednji dom.
Najlepša hvala vsem!
Vsi njegovi •
Videm ob Ščavnici, Frankolovo, Ljubljana, Maribor, 31. maja 1972
JZhcVi. NAgradE
DOBITNIKI NAGRAD V MESECU MAJU 1972
Žrebanje je bilo dne 25. maja 1972 v prisotnosti komisije.
Dobitnike je žrebal deček Hinko Soline, Ljubljana, Sarhova 24, 6 let.
' Z
i j.
/
r-
A
f«	'V-J'
-•	m, *- "

[■'t
r'-;
a^OT- -fr
3* .i. . • '
I. nagrada: avto ZASTAVA 101 je dobila:
1. Antonija Tomaševič, 51000 Rijeka, Žrtava fašizma 6/111
Bosanski
| 16. Bosiljka -Šarcev ič.	74450.
Brod. Maršala Tita 34
17.	Prfdrajt .Markovič. 97500. Prilep, Ulica Borisa Kidriča 16/33
18.	Mirjana Georgievska, 91000. Skopje. Ulica 351. broj 17
19.	Stefan Georgievskl. 91354, Rostuša. selo Galičnik
30.	Ivana Milič. 64000. Kranj. Šorlijev.? 10
31.	Ljubica Markovič. 38000. Priština. Mo-. starska 15
33 Ožbolt Otokar. 65393. Volčja Draga Si
33.	Jelena Vereš. 36310. Alibunar. Pionirska 1
34.	Dimitrov Jordanov Vančo. 93000 Kočani. Ulica Maršala Tita 31
35.	Marija Košuta. 65000. Nova Gorica. K rombe rg 94
26. Bariča Frkanec. 41393. Dubravica. Kraj Gornji 84
37. Marija Obrankovič. 41393. Senkovec. II. nagrada: pomivalni stroj Gore- Sveti križ 108
nje je dobil:	*•- Andrejka Vrbič, 68333. Šentrupert.
1. Arsov Trajko. 91000. Stip. Boris **■ “e.be'c 68297 Šentjanž, Osnovna
Kidrič 76
šola Kal
30. Anijeta Kralj. 63350 Ptuj, Prešernova 3
■»;
'■fi:."*Ar"i
’-^0m
lil. nagrada: dobitniki kuhinjskih tehtnic Rekord:
1. Smolič Marija- 61331 Dolenja vas. Grčarice 30
3. Vojislav Stesanovič. 21000 Novi Sad. Vojvode Pulnika 6
3.	Regina Štraus. 69301 Pulsonci 31
4.	Marija Jrremič. 11080 Zemun Zmaj Jovina 35
5.	Milica Matkovič. 61360 Vriiuika. Na klancu 37
6.	Tatjana Horjak. 64000 Kranj. Cesta na
Rupo 30	v
7.	Suzana Alrksievska. 97000 Bitola. Partizanska 36
8.	Marinka Skrilec. 61000 Ljubljana. Slomškova 17
9.	Hela Butkovič. 61310 Šentvid nad Ljubljano. Cesta 35 talcev 4
10.	Avrelija Perovič. 36314. Banatsko novo selo. Žarka Zrenjantna 60
11.	Marija Mihovilič. 41333. Začretje. Cigle niča 78
12.	Miroslav Jovanovič. 24333. Stragan
13.	Liljana Drobnjakovič. 18000 Niš. Trg Pavla Stojkoviča 3.1
14.	Ivo ZaTirovski. 91000 Skopje. Ulica 735. broj 12
15.	Stanimirka Isailovič. 11000 Beograd. Ulica Doktor Zore Ilič-Obradnvič br. 3-1-14
IV. nagrada: dobitniki kompletov -dveh Knorrovih krožnikov:
1. Trmi ja Orač. 6XZ6£. Prrvorjr Z. Buško Mitrovič. 3X000 Priština. Lipljana D 2. ulaz I 11
3.	Niknlčr Micrvski. 97000 Bitola, ulica Pri-lrp%ka 13 15
4.	Miljana Dobrič. 39300 Knin. »Kaldrma« P. Kosovo, kod Knina
5.	Tatjana Vunšrk. 64000 Kranj. Pod sa k ra jr m 20
C. Katica Bačurin. 41410 Velika gorica. Kuri lovečka 74
7.	Milan Selman. G1000 Mu hi Jana. Zaloška 65 b
8.	Sonja Blagojcvič. 91000 Skopjr. Drbarcr 25 a
9.	Dragan Miloševič. 1X000 NI*. I Milovanoviča 18
10. Angela Roškar. 62272 Ciortšnica itrv. 62 U. Savrtka Pockova. 92432 selo Murtino Sena-mičko
12.	Ivanka Zupančič. 68000 Novo mrslo Bršlin I
13.	Vlasta Sot. >4000 Osijek. Trg VI. Nazora 5
14.	Matilda Klarič. 66254 Jelšane. Dolenje štev 46
15.	Živorad Žlvkovič. 19210 Kor. JNA 56 A 5
16.	Natka Žlvkovič. 52000 Pula. Aldonrgri b b
17.	Mirjana Natoš. 51516 Vrbnik. broj 13
18.	Jelena Crjovič. 81000 Titograd. Mušikiča 4 19 Mirjana Tadič. 22000 Sremaka Mitroviča. M
Hudi 24 B 10
20.	Zofija Jurgele. 61000 Mubljana. Aaranovlče va 10
21.	Damil Galjan. 41000 Zagreb. Pampovača 121/5
22.	Ljerka Drrrta. 41000 Zagreb, Medvedgradaka 18/1
23.	Nada Mitološka. 97000 Bitola, Prilepaka 11
24.	Ivanka Lipič. 42319 Belica. Radnička 10
25.	Valentina Magajna. 68230 Postojna. Gorenje
8
28. Andellka Lroševič. 18530 Surdulica, ulica I. Ivanovič 6
27.	Ljubica Rukelj. 42254 Trakoičaa, Jazbina 28
28.	Darko Manojlov. 91220 Tetovo. Ive Lola Ri-bara 176
29.	Srečko Ilič. 58000 Split. Pajičeva 31
30.	Fatima Kovač. 71000 Sarajevo, llidanska cesta 77. Cengič vila 1
31.	Biljana Nikolič. 18205 Niška Banja, Trg republike 34
32.	Avrelija Perovič. 26314 Banatsko novo selo. 2. Zrenjantna 60
33.	Dana 2agar. 61000 Ljubljana, SkopoIjrvs 1
M. Lropoldina CokelJ. 63232 Ponikva
35.	Uroš Gruntar. 65222 Kobarid, Trg svobode 10
36.	Angela Klari. 62303 Črna na Koroškem. Jazbina 4
37.	Marija Sonc. 66210 Sežana, Nika Sturma 10
38.	Marija Spasič. 24435 Mol. Maršala Tita 70/5—3
39.	Milica Grujič. 21471 Ravno zelo. Prvomajska 47
40.	Jovčevskl Tomislav, 97000 Bitola. Tošo Daska-lot 7
41.	Darinka Obradovič, 18000 Niš. Branka Radiče-vlča 10
42.	Vrlibor Milkovič. 41000 Zagreb. Bušmarinaka
33
43.	Tone Turnšek. 63313 Polzela, štev. 50
H. Katica Novinc. 51550 Malt Lošinj. Vršikovo 15
45. Branko Lracovič. 51000 Rijeka. O. Valič 12
16. Natalija Vukovič. 81000 Skopjr. ulica 756. broj S zg rada 8 stan. 5/1
47.	Trmrnugova Mrlpa. 91000 Skopje, JNA 63
48.	Vera Rivosrki. 43000 Bjelovar. Gajeva 2
19. Mica Smilčrvska. 91205 Skopje. Naselje Butelj 2, ulica 891/64
50. Ristevska Nada 91000 Skopje. Parna plvara. ulica 513/27
151. Snežana Nikolovska. 97250 Kičrvo. Heroj Kar-. poš 4/3
52. Janko Krerbli, 23325 Padrj. Maršala Tita 69
153. Borka Klnkrla. 51213 Jurdanci. Mučiči 17
54.	Projičrjski Projče. 97500 Prilep. Gane llieskl 20
55.	Suzana .Majdovska. - 97214 2van, selo Viruvo
56.	Ivica Crnčič, 51514 Dohrinj. Županje br. 35
57.	Mica Pačkovska. 91300 Kumanovo. Vera Ko. torka 6
58.	Robert Mlleski. 97300 Ohrid, ulica Pinin planina 9
59.	Marijana Režonja, 61000 Ljubljana, Kolegijska 4
60.	Vera Jovčevska, 97000 Bitola. Tošo Drskalot 7
61.	Jana Lamrvska. »7507 Bržište. Polčištr
62.	Jana .Mohorko. 61000 Ljubljana. Crtomirova
63.	Ksenja Turnšek. 63313 Polzela, štev. 58
64.	Ivan Žbontar. 61000 Ljubljana. Gornji trg 33
65.	Marija Friškovec 74209 Žab ni ca štev. 36
66.	Irska Vengust. 63222 Sveteika. Dramlje številka 11
67.	Frančiška Vrbovec. 61354 Horjul, štev. 92
68.	Alenka Pluško. 62000 Maribor. Na griču 2
69.	Tamara lladetič. 11000 Beograd. Splitska 11
.0. Sandi Hvala. 65280 Idrija. Triglavska 22 a
71.	Nada Kalčrvska. 91000 Skopje, ulica Orce Nikolov br. 106/1
72.	Jožera Tomaševič. 71000 Sarajevo. Slaviše Van jr ra 8
73.	Branka Štros. 63000 Celje, Mariborska 119
74.	Dragoljub Gligorijrvič. 38412. Siimljr
75.	Antonija Miklavčič, 66230 Postojna. Jenko-va 11
76.	Mira Kragelj, 65216 Most na Soči, M od rejec
25
77.	Izoposava Cvetkovič. 11M0 Beograd, Banjic-kih žrtava 22
78.	Kma Kranjec 6X000 Novo mesto, Kristanova 27
79.	Slobodan Vitorovič, 11400 Mladenovac. Mome Stevanovič 12
80.	Radmila Obradovič, 11090 Rakovica, ulica VII. broj 82
81.	Krapež Brigita, 65274 Črni vrh nad Idrijo, štev. 102
82.	Kapic Danica. 11273 Batajnica. Proletarska 37
83.	(zoran Stankov. 26229 Pločica kod Kovina. Maršala Tita 92
84.	Stane šmajdek, 68000 Novo mesto. Ragerča vas 33
85.	Katica Milovačev, 21460 Vrbas. Sivč J. 79
86.	Mirsad Vučelj. 38220 Kosovska Mitroviča, ulica 9, broj 11
87.	Geli Fink. 68000 Novo mesto, Ketejev drevored 42
88.	Marica Todorovič. 11000 Beograd, Jevrej-stan. 25
89.	Popovič Cveta. 11000 Beograd. Majenska 3. ska 5/1
90.	Marjan Gantar. 64000 Kranj, Nazorjeva 6
91.	Mojca Smolej, 64270 Jesenice. Dobravska 14
92.	Ranko Mugosa. 38000 Priština, ulica 19. novem bar sol. I—25
93.	Pogačnik Slavica. 84240 Radovljica. Mošnje 48
94.	Josipa Krtžanovič. 71336 Breza. Rudarska br. 4
95.	Vesna Milovanovič. 11040 Beograd. Vojvode Stepa 266/44
:i6. Fadil Veučelj. 18220 Kosovska Mitroviča 9 br. 11
97.	Olga Hočevar. 68275 Škocjan. Dolenje Radu Ije 25
98.	Rada Ilič, 11000 Beograd. Niška br. 2
99.	Lidija Strelec. 6KHHI Ljubljana. Koritkova 15
100.	Mira Smajdek. 6X000 Novo mesto. Regrča vas 33
101.	Vidosava Kovačevič. 11000 Beograd. Franca Rozmana 16
102.	Ljiljana Bartla IIOMo Zemun. Črnogorska 6
103.	Dušanka Kizo. 7X416 Laktaši
104.	Marjana Bakarič. 38000 Priština. Moše Pija-de 8
105.	Siniša Obrrnič. 3125G Pcručac — kolonija kod škole
106.	Kmilija Jambrešič. 19320 Kladovo. novo naselje b. b.
107.	Ružiča Radovanovič. 34000 Arantfelovac. Moše Pijade A—30/8
108.	Tomislav Miloševič, 11060 Beograd, ulica Marijane Gregoran 33	.
109.	Dragana Ban. 11000 Beograd, Lstanočka 224
110 Mile Zdravkovič. 21300 Rrvčin. Ljube Stankoviča 105
111.	Boško Dostanič. 72215 Zepče. »Rade Kon diša« b. b.
112.	Pezo Darinka. 11070 Novi Beograd. Bulevar lunina 9
113.	Branka Petranovlč. 51300 Delnica. Josipa Kraša 59
114.	Ruženka Stupanovsky. 52000 Pula. Anke Bo-torac 33/11
115.	Dimitrovski Tome. 97520 Kraševo. 8. sep tem vri. broj 36
116.	Zorica Komadina. 38260. Kosovska Mitroviča. Maršala Tita 182 X
117.	Ljubinka /latanovič. 11000 Beograd, Veljka Duboševiča 20. stan 8
118.	Zdenko Klinko. 26000 Pančevo. 2. Zrenjanlna 55/13. stan 9
119.	Nadešda Colič, 31205 Sevojno, Brače CoUča 80
120.	Sonja Sokolovič. 57000 Zadar. Dalmatinskih brigada 16
121.	Toma Džordievič, 35000 Svetozarevo. Maršala Tita 135/E
122.	Jasna Orel. 61240 Kamnik. Župančičeva 5
123.	Ilič Ddorde, 11030 Beograd. 57 nova 32
124.	Mugoša Ljubica, 81000 Titograd. Novaka Miloševa 8/1
125.	Smedereva« Vinka, 36000 Kraljevo. Kidričeva 15/3
126.	Milovan Mijatovič, 38000 Priština. Maršala Tita 59 a
127.	Zdenka Poljšak. 62000 Maribor, Dalmatinska 46
128.	Renata Fischione, ,66000 Koper, Vegova 10
129.	Badema Dizdarevič. 71000 Sarajevo, Abdest-Hana 27
130.	Žarko Berberski, 11060 Beograd, Drenovačka 2
131.	Željka Bulut, 79430 Stolac, »29. novembra« 67/A
132.	Mihajlo Ilič, 71212 Hrasnica — Sarajevo. Ul. Partizanska 7
133.	Desanka Celekovič, 78843 Prnjavor, V. Nje-žica 91
134.	Ivan Stevelič, 25280 Ridžica, Oktobarska revolucija 17
135.	Lukič Radomir, 71000 Sarajevo, Triglavska 44
136.	Zečo Edina, 74250 Maglaj, Bože Spasojeviča
137.	Neda Brozovič, 41260 Zagreb, Sesvete Luka 17
138.	Biljana I vanče vič, 74000 Dobo j, ulica Petka Duriča 11
139.	Kurdič Tahi ra. 78212 Celinac, Skupščina občine
140.	Katica Kolarec, 41000 Zagreb, Sjalijeva 24
141.	Rajko Rubeša. 51217 Viškovo, 41
142.	Klica Krceva. 91000 Skopje, ulica »Kanal-treska« broj 8 a
143.	Malajnar Milena. 61290 Grosuplje, Energo-invest« — »Kovinostroj«
144.	Francekovič Danica, 41241 Bistra, Poljanica 180
145.	Barac Slavica, 81300 Petrovac na mora. Riviera br. 1
146.	Stojan Kariž, 66000 Koper, 11. prekomorske brigade 20
147.	Tone Smrdelj, 66253 Knežak, štev. 101
148.	Milena Dobrašinovič. 18400 Prokuplje. trg M. Tita 14
149.	Olga Drnovšek, 61410 Zagorje ob Savi, Zupančiče* a 11
150.	Helga Pečar. Savlje 68, 61000 Ljubljana
151.	Mikulič Brankica, 97000 Bitola, B. Kidrič 42
152.	Borovnik Berta, 62000 Maribor, Moša Pijade 46
153.	Simončič Nevenka, 61410 Zagorje ob Savi. Polje 5
154.	Silvo Gregorčič. 65210 Anhovo, Deskle 104
155.	Hermina Abramovič, 51311 Skrad, Tvomiška 2
156.	Golac Venceslav, 51243 Tribalj
157.	Dinka Pcruza. 57000 Zadar* Radnička obala 7/11
158.	Vilma Piber, 61000 Ljubljana. Jamova 36
159.	Mrkii Slobodanka, 11300 Smederevo, Prate Mateje 77
160.	Stojanka Jelič. 91000 Skopje, ulica 572 broj. 1/9
181. Perkovič Smilja, 41270 Dugo selo. Dimitrova b. b.
162.	Vera Polnar. 63230 Šentjur pri Celju
163.	Mira Radisavljevič. 11070 Novi Beograd. Omla-dlnskih brig. 52, stan 2
164- Slavica Maneva. 91430 Kavadarci. selo Vozar-ci — z. p. Drenovo
165.	Melinda Puž. 51000 Rijeka. Dure Struga-ra 26/11
166.	llonka Mesaroš, 26300 Vršac, Carnojeviča 15
167.	Ružiča Stanosavljevič. 81210 Kolašin. g. p. Tunelgradnja
168.	Tabaka Dragica. 38400 Prizren. Sorski odred 43
169.	Ohmo Selmanovič, 84210 Plevlje. Titograd-ska 27
170.	Ekrera Mahmut — Čohaj ič. 41000 Zagreb. Cvetno naselje 3
171.	Vera Kunič, 41020 Zagreb, Novi Botinec.
ul. Beloševičeva 20	«
172.	Ana Dukanovič. 81400 Nikšič. Partizanski put 10
173.	Fanika Gajski, 41080 Zagreb, Klanac 2
174.	Jelena Timarov, 21000 Novi Sad. Dure Mol-nara 5/47
175.	Gradlmir Jovanovič. 75300 Brčko. N. Grčica 7 (kot Tesle)
176.	Vladimir Borštnar. 66330 Piran, Rozmanova 55
177.	Durovič Marta, 54550 Valpovo. Relkoviča 28 a
178.	Emanuel Gliksmun. 41000 Zagreb. Mečarova 63 — 1 desno
179.	Miranda Košuta, 65261 Šempas, Ozeljan »8
180.	Tabaku Sučri, 38300 Peč. Tabačka ul 21
181.	Danica Smrečnjak, 62000 Maribor, Partizanska 71
182.	Jovovič Tamara. 38400 Prizren. Riste Kojiča 11
183.	>iateja Čretnik, 63000 Celje. Jenkova 38
184.	Slavka .Milovič, 31210 Požega, Vojvode Mišiča 107 *
185.	Sibelija Zdravka, 61231 Črnuče, Cesta 24. junija, štev. 24
186.	.Mileta Vratnjan, 21400 Bačka Palauka. M. Tita 95/1
187.	Jarm Martin. 66212 Velika .Loka. Senticv renc 20
188.	Anja Maček 63320 Velenje, Tomšičeva 28
189.	Zdravka Adamovič. 51420 Labin. Karla Kranjca 54/12
190.	Bratuš Lidija. 65000 Nova Gorica, Prvomajska 84
191.	Zupan .Marta, 61000 Ljubljana, Vidmajerjeva 8/2
192.	Lunar Franc, 64240 Radovljica, Cankarjeva 12
193.	Reška Dremelj, 61296 Šentvid pri Stični. Pe-trušnja vas 27
194.	Smiljana tlirilovič, 22240 Sid. Osnovna šola Branko Radičevič
195.	l.olic Lidija. UoiiO Ložnica. Vojvodanska br 10. Kula 2, 13/111
196.	Almak Miha 41000 Zagreb, Bužanova 5
197.	Saša Zunič. 64218 Lesce Bled, Čopova 2
198.	Tana Vera. 97520 Kraševo, ulica Blago ce lev b. b.
199.	Ilimitrijcvič Simo. 41000 Zagreb. Vrbani-črva 33
200.	/.agorka Pince tič, 59301 Knin, p p. 39
201.	Marko Gcm. 61000 Ljubljana. Kojčeva II
i02 Klikov«.«. Julijana, 81350 Bar. ul. 13. Jula 7
203.	liaKorič Kru>ia. 65iJIM) Nova Gorica Oieaor tičeva 12
204.	inobat Irena. 66310 Izola, Oktobrske revo lucije 27 b
205.	Krirea Banko 69000 .M. Sobota. \ razova 7
206 Vlasta Peteršek. 68290 Sevnica, Cesta na
dobrave 20
207. *• esna Lelts. .»l-lio Ojj.ii-j:i > ipuvicu a
208 Kati Pivk. 65280 Idrija Trg M. Tita 9
2o:L Mirjana Skcro, til-i*>uo Nimic, tvarariorUeva <
210.	Olga Nikolič, 34000 Kragujevac. Dure Dako vica — sporedna 15
211.	Ljerka Orlič, 54000 Osijek. S. Petelija 100
212.	Jelka Kovač. 41020 Novi Zagreb. Raburičina 4. Zaprude
213.	Tomljenovič Kata. 48000 Gospič. Kate Pejno vič 44
214.	AFgirovič Dimitrije. 36350 Raška. Ul. Pred ra ga Vilimonoviča 3
215.	Vukovič Marina. 24210 Bajmok. Preradovi če v a i>
216 Grižon .Matilda. 51260 Crikvenica, Tomislavova 112 a
217.	laizič Mirjana. 18000 Niš. Obilice* vena« 3—111/18
218.	Jovaiio.ska Snežana. 97500 Prilep. Ul. Dim« Narednikov 2
219.	Fani Vižintin, 65000 Nova Gorica. Rutar jeva 3
220.	-(Ko bi je kuhinje« Dečji vrtič -.Nasa radost« 24000 Subotica. 'Trg žrtava fašizma 21
221 Vujoševie Tereza. 81334 Stolir, Boka Kotorska,
222.	Antonijevič Miodrag 11000 Valjevo Vojvod« Stepe 9
223.	Miličevič Dragomir. 71440 Višegrad. Ulica Be širevica 5
224.	Kristina Mahne, 66320 Strunjan 146 p. Por torož
■225. Valentinčič Silva, 52000 Pula. Matije Via Čiča l/II.
IGRAJTE NAPREJ! AVTO VAS ČAKA!
Naslednje žrebanje 25. junija 1972
^ ■
Šolstvo
B Ml
irmrciomm
GRADBENO PODJETJE
»MEGRAD«
LJUBLJANA. Celovška 136
prodaja na
JAVNI LICITACIJI
BULDOŽER TG 90 BAGER MEKIIFR PARNO l/OKOMOTIVO
VEC BETONSKIH MEŠALCEV. ter manjših
gradbenih strojev
REZERVNE DEl.E za Rradbrnt stroje In stare opažr
Licitacija bo v ponedeljek. 5.6 1972 v Stranskih obratih podjetja. Srhartmska 64 a. in sicer: za družbeni sektor ob 8. uri za zasebnike ob 10. uri
Licitanti morajo pred licitacijo položiti 10 odst. kav cije.
Opleti strojev je mogoč v Stranskih obratih vsak dan od 8.—14 ure.	5275
i
\
i
i
A
I
S

NOVidL/Tn
nrnmiminmmimiimi!i:ii!!iimiiniitiiiimiiiiiii:
Kmetijska zadruga »KRKA«		GORENJSKI SEJEM KRANJ '
NOVO MESTO, EE ŠENTJERNEJ		proda
razglaša		zidano stavbo na Visokem
prosta delovna mesta		pri Kranju
3 ŽIVINOREJCEV (družin)		v površini 170 kv. m na zemljišču 400 kv. m
Kandidatom z zaposlitvijo dveh članov družine, nu-		Prostori so primerni za skladišče, obrt ali prezida
dimo družinsko stanovanje.		vo. Vsa pojasnila v upravi sejma Kranj. Staneta 2a-
Ponudbe pošljite na naslov: KZ »KRKA«, Novo mesto, EE Šentjernej. 68310 — Šentjernej.	5287		garja 27, tel. 21-580.	5251
SOLA ZA ZDRAVSTVENE
DELAVCE
CELJE
Sola za zdravstvene delavce v Celju
razpisuje
vpis učencev v 1. razred v šol. letu 1972/73.
Prosilci naj vložijo prijave za sprejem v šole napisane na obrazcu DZS 1,20 in kol-kovane z 1 — dinarjem. Prijavi naj prilože:
1.	Originalno . spričevalo o končani osemletki
2.	Zdravniško spričevalo na obrazcu DZS 8,25, ki ne sme biti starejše kot en mesec.
3.	Izpisek iz rojstne matične knjige.
Prošnja za vpis naj prinese-' jo prosilci osebno in sicer 21. in 22. junija od 8. do 11. ure.
Prednost pri spreje/nu bodo imeli prosilci s boljšim učnim uspehom. Sprejeli bomo 36 učencev.	5261-S
Seznam sprejetih učencev bo objavljen na šolski oglasni deski.
Ravnateljstvo
IZOBRAŽEVALNI CENTER STROJNE TOVARNE TRBOVLJE
POKLICNA KOVINARSKA SOLA TRBOVLJE, NOVI DOM 60
razpisuje za šolsko leto 1972/73
VPIS
za 60 učencev v I. letnik poklicne šole za naslednje poklice:
KLJUČAVNIČAR,
ORODJAR,
STRUGAR.
Sola vpisuje neposredno orez učne pogodbe. V času triletnega šolanja prejemajo vsi učenci štipendijo od 250 do 400 din. Redni vpis bo od 20. do 30. junija. ‘Učenci pa se lahko naknadno vpišejo še do 30. avgusta.
Za vpis potrebujejo:
—	spričevalo o uspešno končani osemletki,
—	prijavo, napisano na obrazcu 1/20, kolkovano s 1,00 din,
—	izpisek iz rojstne matične knjige,
—zdravniško spričevalo (sposobnost za kovinarski poklic > .•	5252-š
GOZDARSKI SOLSKI CENTER POSTOJNA
—	gozdarska tehniška šola in
—	šola za gozdarje (poklicne gozdne delavce)
razpisuje
sprejem v 1. letnik gozdarske tehniške šole in šole za gozdarje za šolsko leto 1972-73.
GOZDARSKA TEHNIŠKA ŠOLA:
V	1. letnik gozdarske tehniške šole bo sprejetih 30 u-čencev.
Sprejemni pogoji so nasled nji:
—	uspešno končana osemletka,
—	fizična sposobnost učenca za opravljanje poklica gozdarskega tehnika,
—	starost do 18 let.
Učenec mora predložiti do 17. junija 1972 prijavo (obr. 1,20), kolkovano z 2.00 Ndin državne takse.
Prijavi mora predložiti:
—	spričevalo o uspešno opravljenem 8. razredu o-semletke,
—	izpisek iz rojstne matične knjige,
—	mnenje šole.
—	po možnosti priporočilo
kadrovske službe področ nega gozdnega gospodar stva ali šefa področnega gozdnega obrata,
—	zdravniško spričevalo o fizični sposobnosti učen-
za opravljan ie poklica goz darskega tehnika.
Učenci, ki so opravili 8. razred osemletke z odličnm ali pravdobrim uspehom, so oproščeni opravljanja preizkusa znanja za sprejem v šolo drugi učenci t.j. tisti, ki so opravili 8. razred z dobrim ah zadostnim uspehom, bodo opravljali preiz kus znanja iz slovenskega je zika in matematike 20. junija 1972 s pričetkom ob 8,30 uri.
Učenci, ki bodo opravljali preizkus znanja, naj se zglasijo v Postojni v šoli, dne 20. junija 1972 ob 8,15. S seboj naj prinesejd pisalni pribor.
Pouk traja 4 leta. Pričetek pouka je 6. septembra 1972 ob 8. uri.
Bivanje v domu za učence je, razen za učence iz Po stojne in bližnje okolice, obvezno. Mesečna oskrbovalni na bo (naraščanje cen) pred vidoma 490 ali 500 Ndin.
Za sprejem v dom za učence je treba izpolniti obrazec 1.74. kolkovan z 2.00 din dr žavne takse. Učenci imajo možnost dobiti štipendijo pri področnem ali drugem gozdnem gospodarstvu.
ŠOLA ZA GOZDARJE (poklicne gozdne delavce):
V	1. letnik šole za gozdar-je bo sprejetih 25 učencev. Sprejemni pogoji so nasled nji:
—	uspešno končanih naj manj 6 razredov osemlet ke,
—	fizična sposobnost kandi data za opravljanje pok lica gozdarja — gozdne ga delavca,
—	starost do 18 let.’
Učenec ali v njegovem imenu delovna organizacija (gozdno gospodarstvo) mora predložiti prijavo do 25. junija 1972 (obr. 1,20), kolkovano c 2,00 Ndin državne takse.
Prijavi mora priložiti:
—	spričevalo o uspešno končanem 6., 7. ali 8. razredu
osemletke,
—	zdravniško spričevalo o tem, da bo učenec sposoben
opravljati poklic gozdarja — gozdnega delavca,
—	izpisek iz rojstne matične knjige,
—	učno pogodbo z gozdnim gospodarstvom o učnem
razmerju ter potrdilo o plačevanju vzdrževalnine v domu za učence. Pričetek pouka: 9. oktober 1972 ob 8. uri.
Pouk je organiziran po periodičnem sistemu in traja 2 leti. V tem času prebijejo učenci 2 x po 4 mesece v šoli na teoretičnem pouku in dvakrat no 6 in pol mesecev v dislociranem oddelku šole za praktični pouk pri področnem gozdnem gospodarstvu.
Šola usposablja učence za poklic gozdarja (gozdnega delavca). V času teoretičnega pouka učenci obvezno stanujejo v domu za učence. Pogoji za vpis v dom za u-čence in mesečna oskrboval-nina so enaki kot za učence gozdarske tehniške šole.
Vse stroške šolanja v tei šoli plačajo področna gozdna gospodarstva.	5256-š
ZDRAVSTVENA ŠOLA PIRAN
razpisuje
>
vpis
v 1. razred oddelka ambulantno boinične smeri za šolsko leto 1972/73.
Sprejetih bo 30 učencev in učenk.
Pogoji za vpis so:
—	uspešno končana osem-» letka s pozitivno oceno iz tujega jezika,
—	starost do 18 let,
—	neoporečno zdravje kandidata,
—	uspešno opravljen preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike. Kandidati, ki so opravili 8. razred osemletke z odličnim ali prav dobrim uspe hom, so oproščeni pre izkuša rnanja.
Kandidat mora predložiti do 20. junija 1972 prijavo na obrazcu DZS 1,20 kol-kovano z 1,00 din.
Prijavi mora priložiti:
—	spričevalo o končani osnovni šoli,
—	rojstni list,
—	zdravniško spričevalo (obr. 8,25 a)
—	izjavo staršev o vzdrževanju učenca med šolanjem,
—	obrazec 1,74, kolkovan za 1,00 din za sprejem v dijaški dom šole.
Preverjanje znanja iz slovenskega jezika in matematike bo 22. junija 1972 ob 9. uri na šoli. Kandidati naj prinesejo s seboj pisalni pribor.
Ta dan naj pridejo na razgovor tudi kandidati, ki so preizkusa znanja oproščeni.
Bivanje v domu je. razen za učence iz Pirana, obvezno.	5288
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET Ljubljana. Poljanska 28a (tel. 310-862 in 321-361)
razpisuje
v šnlskem letu 1972/73 vpis v naslednje šole:
SOLA ZA PRODAJALCE V 1. razred bomo sprejeli 800 učencev.
Pogoji za vpis so:
—	končani 8 razred osnovne šole z oceno iz tujega jezika.
—	starost do 18 let,
—	zagotovi ieno učno mesto za praktični pouk.
Kandidati si zagotovijo učno mesto za praktični pouk tako, cSa predložijo izjavo lobr. DZS 1,95). ki jo izpolni trgovinska organizacija.
Pri vpisu morajo učenci do
15. avgusta 1972
vložiti:
1.	prijavo za vptis (obr. DZS 1,20), kolkovano z 2 din,
2.	zadnje šolsko spričevalo,
3.	zdravniško spričevalo,
4.	izjavo (obr. DZS 1,95),
5.	dopisnico s točnim naslovom učenca.
ARANZERSKA SOLA Šolanje traja štiri leta.
V prvi razred bomo sprejeli 30 učencev.
Pogoji za vpis so:
—	uspešno končana osnovna šola,
—	preizkus znanja iz oblikovanja, slovenskega in tujega jezika in matematike,
—	starost do 18 let.
Pri vpisu morajo kandidati do
23. junija 1972
vložiti:
1.	prijavo za vpis (obr. DZS 1,20), kolkovano z 2 din,
2.	zadnje šolsko spričevalo,
3.	zdravniško spričevalo,
4.	dopisnico s točnim naslovom učenca.
Preizkus znanja bo 26. junija 1972 ob 8. uri in bo trajal dva dni. K preizkusu naj kandidati prinesejo pisalne in risalne potrebščine.
POSLOVODSKA SOLA Pogoji za vpis so:
—	uspešno končana šola za prodajalce,
—	priporočilo gospodarske organizacije, iz katerega je razvidno, da kandidat že najmanj dve leti uspešno opravlja dolžnost na svojem delovnem mestu.
Rok za prijavo je 30. junij 1972.
KOMERCIALNA ŠOLA Pogoj; za vpis so:
—	uspešno končana šola za prodajalce ii> najmanj enoletna praksa,
—	uspešno opravljena druga poklicna šola z najmanj dveletno prakso v komercialni dejavnosti, ter sprejemni izp;t iz tujega jezika in blagoznanstva,
—	kandidati, ki so poklicno šolo opravili z zadostnim uspehom, morajo opravljati preizkus znanja iz slovenskega jezika, tujega jezika in matematike.
Rok za prijave je 30. junij 1972.
SOLA ZA PRODAJALCE — oddelek za odrasle Pogoji za vpis so:
—	uspešno končani osmi razred osnovne šole,
—	soglasje delovne organizacije, iz katerega je razvidno, da je kandidat že eno leto v trgovinski delovni organizaciji na delu.
TEČAJ ZA PREKVALIFIKACIJO
Pogoji za vpis so:
—	uspešno končana vajenska oziroma poklicna šola Katerekoli netrgovinske gospodarske dejavnosti
—	priporočilo gospodarske organizacije, iz katerega je razvidno, da je bil kandidat najmanj eno leto zaposlen na delovnem prodajalca ali skladiščnika, kjer je predmet poslovanja ustreza) kandidatovem poklicu, sicer pa dveletna zaposlitev.
Rok za prijavo je
30. junij 1972.
Podrobna navodila za vpis lahko prejmete pri vratarju centra.	5257-Š
STANOVANJSKO
PODJETJE
BEŽIGRAD-MOSTE
LJUBLJANA Topniška ulica 58
razpisuje JAVNO LICITACIJO za oddajo v najem
poslovnega
prostora
v Ljubljani, Pokopališka c. 11, v skupni koristni površini 17 kv. m - namenjen za krojaštvo (moško ali žensko). Izklicna cena za 1 kv. m poslovne površine je 10.00 din.
Licitacija bo v petek, 9. junija 1972 ob 7 uri na sedežu podjetja, soba 41/1. Udeleženci morajo pred začetkom licitacije položiti pri blagajni podjetja varščino v višini 1.500.00 din Iz varščine licitanta, ki na licitaciji uspe, se obračunajo stroški licitacije
Vsa potrebna pojasnila so na voljo pri Stanovanjskem podjetju Bežigrad — Moste, Ljubljana. Topniška ulica 58, soba št. 54.
5286
iiiHiJininiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinjiniiiiiiiiiiriiiiiimiiiiiiiininnimiiiiriimiiliiiiiiiniimimiiiiiminminii!!' imiiiiMiiiiniiiiiiiiniiffliisiMiiiiuNiiiiii
SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA
MARIBOR, Mladinska ul. 12
razpisuje
VPIS 165 UČENK v I. letnik za šolsko leto 1972/73
Kandidatke morajo uspešno končati osemletko (tudi tuji jezik) in ne smejo biti starejše od 18 let. Spre jemnih izpitov ne bo. kandidatke naj se zberejo na šoli dne 23 junija 1972 ob 8. uri zjutraj k preizkusu posluha.
K prošnji, kolkovani z 1 din. je treba priložiti izpisek iz rojstne matične knjige in originalno spričevalo o končani osemletki.
Prošnjo z dokumenti pošljite ravnateljstvu šole do vključno 22. junija 1972'. Ce bo kandidatk več kot je razpisanih mest, bo o sprejemu odločala raz pisna komisija	5269
KNJIŽNI
ODMEVI
~ IZDAJA CANKARJEVA ZALOŽBA
A \
Leto III., š*. 5	Urejuje Tone Glavan
Pri Cankarjevi založbi štiri slovenske novitete
Peter Boži«: JAZ SEM UBIL ANITO Cveto Prezelj: IZ MOJEGA SVETA Boris Višnovee: ENO SAMO POLETJE Pavle Zidar: MOJI BESI
Cankarjeva založba je pravkar Izdala itiri knjige mlajie generacije slovenskih književnikov: roman Petra Božiča »Jaz sem ubil Anito«, pesniško zbirko Cveta Prežlja »Iz mojega sveta«, zbirko potopisnih črtic Borisa Višnovca »Eno samo poletje« in roman Pavleta Zidarja »Moji besi«. Ob tej priložnosti smo mlade avtorje naprosili, naj v nekaj stavkih označijo svoje delo in poudarijo poglavitno misel, ki so jo vtisnili svoji knjigi. Takole so zapisali:
PETER BOŽIČ
V kratkem romanu »Jaz sem ubil Anito« ne gre toliko za socialne prvine, čeprav jih delo sploh ne zanemarja in poskuša odkriti tudi ta socialna razmerja. temveč za spoznanje o človekovi nesvobodi oziroma o svobodi, ki ni ne poljubna in ne naključna, temveč tesno vezana ne zgolj na socialno okolje in na zgodovino, ampak predvsem
nanj. na osebo, na subjekt, tire za spoznanje njegove usodnosti, ki je določena po njein samem in ki jo je prinesel s seboj na svet. Ta usodnost ni nič zunaj človeškega niti mističnega, ampak razvidna šele po svojih rezultatih. učinkih in po svojem dogajanju, ki je nenehen spopad z okoljem — zunaj človekove svobode in zunaj nje govih teženj, nagonov in potreb. V tem delu gre torej za spoznanje, da svobode kot totalitete ni. kakor ni nobenih podobnih totalnih vrednot, temveč je samo dogajanje v razmerju jaz (subjekt) in svet. kjer se vse te vrednostne prvine sproti spreminjajo, dobivajo torej značaj nečesa, kar ni prevladujoče, temveč je le sredstvo, ki ga človek — jaz in zgodovina, usoda. ustvarjata. rušita. sureminja-ta. Seveda je težko še govoriti o »vrednotah« v nekdanjem pomenu besede, temveč se uveljavlja svet. kjer veljajo pravila igre. Ta pravila igre določajo tudi človekovo življenje v določenem prostoru tako. v drugačnem drugače. Včasih zmagujejo ta pravila nad posameznikom. včasih posameznik nad njimi, in to dogajanje ni nikfcr she-matizirano in zaprto v shemo teh »vrednot«, in vendar je vsemu nakljuh človekovo življenje le v svoji osnovi nekaj stalnega, njegova usoda odvisna predvsem od tega. ali krši ta pravila igre ali ne oz. v tem kršenju zgublja ali zmaguje. Sele znotraj tega je raz vidna njegova stvarna svoboda, medtem ko pomeni vsaka druga, na primer popolna, izven tega sveta pravil igre. le totalna zasužnjenost po njej. Anita je prej svobodna kot ne in njena usoda je v tem. da je v konfliktu a svetom »pravil igre« ta boj izgubila
— ali prevedeno v socialni jezik: podzemlje ima svoja svobodnejša pravila, zato pa je treba to večjo svobodo tudi plačati. In to je Anitina »usoda«.
CVETO PREŽELJ
Uvodna pesem »Brez vsega« se končuje z verzoma: Kdor se brani, ostane sam / in nezaupljivo dogori. To pesem sem postavil na začetek svoje zbirke, ker se preprosto in z merili današnjega sveta vklepa v bralčev svet dilem. V verzu: le razbolelo vračanje skozi prostore, dopuščam, da gre človek dalje ali pa se ustavi in poskuša preživeti, kar se še preživeti da. Vendar je težko obstajati brez vsega, brez svetlobe, ki smo jo včasih imenovali bog, in brez smrti, ki je materija. Torej brez lastnih misli, brez lastnih občutij naj preživimo.
Moji junaki / vsi ljudje so pač po svoje junaki / brez priimkov in imen se ne ponižajo, da bi o njih govorili v tretji osebi. Tudi niso tako zelo nemočni, izgubljeni, govore o tem, kar je, in njihova nemoč se včasih pokaže kot čisto vsakdanja stvar in njihovo posedanje je morda edino pravilno. V pesmi »Ob svetlobi« pripovedujem o tem. da ne ostajamo s preteklostjo, da gremo naprej, pa čeprav sami sebe ne poznamo in se ne zapiramo v ozki meščanski krog.
Tako čez celotno zbirko nizam svoja ali tuja doživetja, ki me pretresajo ali pa so v meni zapustila nemoč, da jih šele danes, ko slutim rešitve, napišem bolj preprosto. Ne zapiram se v ozki svet besede. Id naj bo samo

hladna sprostitev, nekaj, kar počno vsi. Dogajanje je namreč tisto, ki sprošča in spreminja svet v najrazličnejše barve, prepričanja, stiske. In o teh tesnobnih občutjih, ko je človek pregnan prek prepada, sem spregovoril za nas vse.
Minevanje, monologi, zbori osamljenih, avtoportret v depresiji, so naslovi pesmi, ki silijo človeka, da spregleda in se zamisli, da ni samo njegovega sveta, da je tudi svet nasprotij. ki pa jih raje prebiramo v časopisih pod rubriko »kriminal« in da ni
▼saka oblika človekovega sveta pravična, obzirna do soljudi. Zato morda ▼ nekaterih pesmih skušam ujeti samoto. Zato morda v pesmi »Avtoportret v depresiji« sklenem pesem z verzom: naj mi kdo pomaga.
Morda je videti zbirka ali pa samo posamezne pesmi, postavljena v mračno okolje, v nekakšen srednji vek, kjer se vsi preganjajo, pobijajo, kjer je smrt skoraj vedno predjed, kjer ni veselih ljudi, vendar pesem »Zadnji« govori o tem, da se z nežnostjo umiri pogled, ne pa z neko navajenostjo, znanstveno analizirano pravilnostjo.
Pesmi niso razvrščene v cikle, slede si pa vendar v nekem zaporedju, v nekem prihajanju, odhajanju, begu pred časom. Razvrščene so tako, da druga drugo dopolnjujejo in kjer ena pesem ne reši vsega, ji druga priskoči na pomoč ali pa ji še sama pusti svoj nerešen problem. Kot primer dopolnjevanja navajam pesmi »Cvetje na dan mrtvih« in »Večna luč«. Včasih je videti, da bi lahko namesto dveh pesmi bila ena sama, da bi bila bolj jasna, bolj dokončana, vendar sem rajši pustil pesmi take, kot so, da je zadnji verz prejšnje pesmi nekakšen začetek nove. drugače zastavljene in oblikovane pesmi, veliko bolj samostojne, neutesnjene v zahteve naslovov ciklov in vezane samo v postavljeno zaporedje; in če eno samo pesem iz cikla prestaviš kam drugam, ostale _ne povedo več veliko ali pa skoraj nič. Tako pa žive v enem samem naslovu: »Iz mojega sveta« in se med sabo lahko povežejo ali pa ostajajo samostojne.
BORIS VIŠNOVEC
Sestavki, zbrani v knjigi »Eno samo poletje« so nastajali v daljšem časovnem razdobju in predstavljajo izbor iz potopisnih črtic oziroma reportaž. prilagojenih po obsegu tedanjemu tedniku Mladina. V njih sem težil po čimbolj neposrednem podajanju in nizanju vtisov, po dokumentarnem naštevanju in nakazovanju dejstev, ki pa so ves čas prepleteni z osebnim doživljanjem. Tako ni nastal samo opis dežel in krajev, temveč je prisotna težnja po označitvi občutkov, misli in neposrednih trenutkov. Pomembna so znana dejstva, prav tako pa tudi povsem neznatni dogodki, ki gredo bežno mimo nas in ki dobe šele pozneje svoje prave razsežnosti. Lahko jih sproži pogovor, neki pogled, neka oseba ali misel. Izvor pa je bil vsekakor podan tudi v pokrajinah evropskega severa, ki s svojimi razsežnostmi in posebnostmi povsem svojevrstno deluje na življenje in mišljenje ljudi in jih tudi drugače impresionirajo kot druge evropske dežele in puščajo ljudi vedno potisnjene v drugi plan. zmeraj v nekem neposrednem spopadu s pokrajino in morjem, medtem ko hkrati sam ambient postaja tudi element zbližanja. V primerjavi s tem izhodiščem pa je tudi naznačen kontrast z deželami Južne Evrope, ki je morda nekoliko zabrisan, nakazan s privrženostjo tradiciji. Naznačene so razdalje in tudi nasprotja, tako v značajih, v miselnosti, ki se je izobliko-
vala v preteklosti, ki pa težijo k zbliževanju in medsebojnemu spoznava nju, težijo k iskanju tistih notranjih silnic, ki jih zopet predstavi neposredni trenutek.
PAVLE ZIDAR
To je knjiga o vzroku in posledici — ali preprosteje: o življenju in smrti. Pogled na te skrajnosti je zelo kompleksen, zato je poenostavljanje čista biologija in popoln brezup. Človek je poleg te poenostavitve tudi so cialno bitje. Bi moral biti. Torej: moralni ukaz in biološkost se prepletata v realizem, ki ni ne nad in ne natura! ližem). Se najbliže je fantastični skrivnosti. Lahko bi bil to tudi zapis, bolj nekega trenutka, kakor prehodnosti: da. stiske in sprostitve; lahko pa bi bil to celo dnevnik biološke enote v nazoru, ki se razblinja in se na novo pogojuje navzdol.'
Knjiga ne bo prinesla miru v brav-čevo ustaljenost. Poskušala mu bo prebiti določena pojmovanja, postala
bo — hočeš nočeš — kreator novih občutij in s tem pojmov; svet se mu bo v tej knjigi nekoliko zožil, mislimo pa. da se je svet praktično že davno in da mu šele prihajamo za pete. To je knjiga o vseh mogočih tipih naše socializacije. Nič drugega.
V zbirki „Sto romanov “ je pravkar izšlo znamenito - pripovedno delo E. T. A. Hoffmanna
ŽIVLJENJSKI NAZORI MAČKA MURRA
Hoffmana je začel svojo pisateljsko pot ▼ tistem obdobju romantike, ko se ▼ književnosti zelo jasno kaže dvojnost sveta, ko je ▼ nji čedalje bolj očiten prepad med življenjem in umetnostjo, med vsakdanjostjo in pesniškim sanjskim svetom. Hoffmanu živi na obeh ravninah, na eni strani se ubada kot uradnik v treznem, plitvem, računarskem svetu resničnosti, ga do dna spozna, odkrije v njem pošastnost in grotesko in ga tudi natanko opiše. Na drugi strani pa neprenehoma išče poti na drugo področje, v svet sproščene fantazije, kjer so doma lepota, ideal, svoboda, samostojnost in neodvisnost. Roman Življenjski nazori mačka Murra je nastal v zadnjih letih pisateljevega življenja, ko je služboval v Berlinu. Hoffmann je oblikoval v tej knjigi, svojo mladost, svoja doživetja v raznih službah, notranje muke,
notranjo razcepljenost, posebno pa je znova obdelal svojo najpomembnejšo temo — umetnikovo ogroženost'v družbenih razmerah določenega časa. Čeprav se je Hoffmann najrajši gibal v fantastičnem svetu, pa je vendarle razločno čutiti, da nikoli ni izgubil pod nogami trdnih tal realnega sveta. Bistro oko nam na drobno odkriva skrito grotesko vsakdanjosti, zato se njegove postave zdijo kljub fantastiki realne, skozi fantastiko je vse bolj čutiti kritiko družbe, tako da to delo že nekako odpira prehod v psihološki realizem 19. stoletja in naprej mimo Kellerja, Storma in Hoffmannstahla prav do Kafke in njegovih fantastičnih metamorfoz.
Delo, ki je izšlo v dveh zvezkih, je prevedel Jože Udovič, uvodno študijo je napisal dr. Janko Kos, medtem ko je oprema delo Petra Kordiša.
Knjiga, ki sodi med vrhunska biografska dela
Rene FUlop-Miller: SVETI SATAN
Imenitna knjiga o bradatem mužiku in dozdevnem svetniku Rasputinu, ki je imel pri carju tolikšno veljavo, da je lahko odstavljal celo ministre. Poleg ho-tljivega »kmečkega kanclerja« Rasputina pa sta v knjigi izčrpno orisani še dve zanimivi osebnosti: zadnji ruski car in carica
Bradati menih Rasputin ni bil svetnik, pa tudi ne satan, res pa je bil na carskem dvoru tako vpliven, da je odstavljal in nastavljal celo ministre. Šibki Nikolaj, zadnji ruski car, in njegova žena Aleksandra sta rada spre-fomala domnevnega svetnika, in to Dredvsem zato. ker je možak blaendeinn vplival na njunega bolehnega edinca. Posebno carica, vsa nesrečna zaradi sinove bolezni, je zelo cenila bradatega »čudodelnika« in ga ščitila pred zlobnimi jeziki. Rasputin. napol mistik napol zdrav kmet, ni bil grabež, vseeno pa nase ni pozabljal. Razna darila je večinoma rad sprejemal, rad Je dobro jedel in pil, s svojimi pobožnimi častilkami ni samo molil, marveč je z njimi tudi legal v posteljo. Mnogi aristokrati so kajpak mrzili tega mužika in mu zavidali njegov vpliv na dvoru, zato ni čudno, da je znameniti »starec« decembra 1916 postal žrtev zavratnega umora. Le tri mesece kasneje se je zrušil tudi carski prestol.
Seveda bi bil car padel tudi v primeru, če bi Rasputin ostal živ ali če sploh nikoli ne bi živel. Slikoviti in radoživi mistik kljub svoji edinstveni karieri ni bistveno vplival na zgodovino, je pa bil nenavadna osebnost. Verodostojno in bleščeče je Rasputinovo življenje popisal Rene Fulop-Milier v svoji znani knjigi »Sveti satan«.
Iz knjige objavljamo odlomek o Rasputinovi usmrtitvi, ki je bila delo kneza Jusupova in njegovih pajdašev.
Rasputin je bil že pripravljen. Zaklenil je vsa vrata, prijel Jusupova za roko in ga previdno povedel navzdol po temnih stopnicah. Jusupovu se je spričo slabe vesti zdelo, kakor bi mu »starec« z železnim prijemom oklepal roko. Tema na stopnicah ga je zmedla. Zdelo se mu je, da hodita celo večnost, preden sta prišla pred hišo in sedla v velik avtomobil, kjer je pri krmilu negibno sedel doktor Lazovert. Se med vožnjo je bil Jusupov ves nervozen; vsak hip se je oziral skozi okence za svojim hrbtom, če jih ne zasleduje kak avto Toda cesta je bila prazna in doktor Lazovert je po raznih ovinkih hitro vozil proti Mojki. Končno je prispel, zavil na dvorišče palače in ustavil avto pred stranskim vhodom.
V zgornjem nadstropju je pel gramofon in igral ameriško plesno glasbo. Rasputin je presenečen obstal in vprašal:	»Kaj pa je to? Ali imaš
družbo?«
Jusupov ga je skušal pomiriti: »Ne, le nekaj prijateljev in prijateljic je. pri moji ženi, a bodo kmalu odšli. Pojdiva ta čas v jedilnico in izpijva čašo čaja!«
Nič hudega sluteč je Rasputin stopal za knezom po stopnicah navzdol in se radoveden razgledoval po dozdevni jedilnici. Zlasti ga je zanimala omara z zrcali in stebrički. Otroško vesel je odpiral in zapiral vratca in ogledoval notranjščino. Na knezovo povabilo je sedel k pogrnjeni mizi
Razgovorila sta se o skupnih prijateljih, o družini Golovinovi, o Ani Vi-rubovi in naposled o carju in carici. Nervoznega Jusupova je ves čas obhajal občutek, da se je gostu iz bogve katerega vzroka prebudilo nezaupanje. Nalašč je še enkrat omenil svarilo ministra Protopopova in vprašal, zakaj se neki minister tako boji.
»Da,« je menil Rasputin, »jaz sem celi vrsti ljudi trn v peti, ker govorim resnico. Vaše plemiče razjeda zavist in jeza! Toda zakaj bi se jih bal? Saj mi ne morejo do živega. Več kakor enkrat so že poskušali, toda Bog je uničil njihove sramotne nakane!«
Jusupova so te besede zbodle, ker so se mu zdele žaljive; vsega je obsedla misel, da bi čimprej opravil s tem kmetom- Nalil je »starcu« čašo čaja in mu ponudil kolač. Ker še ni imel poguma, da bi mu postregel s črnim zastrupljenim pecivom, mu je dal najprej tega, ki je bil rožnate barve. Sele čez nekaj časa je premagal svojo neodločnost; prisrčno in vljudno je porinil krožnik z zastrupljenim pecivom predenj. Rasputin je urno pospravil več kosov.
Knez Feliks Jusupov je trepetaje pričakoval, kdaj se bo Rasputinu spre menil obraz; kakor je trdil doktor Lazovert, bi moral ciankalij takoj učinkovati. »Starec« pa je mimo govoril dalje, kakor da se ni nič zgodilo. Jusupov Je vznemirjen stopil k mizici, kjer so stali kozarci zastrupljenega vina; povabil je Grigorija Jefimoviča Rasputina, naj vendar poskusi njegovo slavno vino s Krima.
Ne da bi kaj slutil,- je Rasputin izpraznil nekaj kozarcev. Gostitelj je
stal pred njim, opazoval sleherno nje govo kretnjo in vsak hip pričakoval, da se bo mrtev zgrudil na tla; Grigo rijev obraz pa je ostal nespremenjen. Po kratkem premoru, ki je Jusupovu zaprl sapo, je vstal, se sprehodil' po sobi in zaželel še vina. Jusupov mu je ponudil drug kozarec zastrupljenega vina. »Starec« je zvrnil tudi tega, spet brez učinka.
Gost in gostitelj sta si sedela nasproti in se gledala. Knez si je ves obupan ubijal glavo, zakaj je strup odpovedal. Ali jih je doktor Lazovert potegnil? Ali pa se je zmotil in je namesto smrtonosnega vzel kak drug, nedolžen preparat? Ali pa ima Rasputin nadčloveško življenjsko silo v sebi, ki brez škode prenese toliko strupa? To se mu ni zdelo verjetno!
Pogledal je gostu v oči; zazdelo se mu je, kakor bi v njih prežala sum in
tanko poročal, kaj je dotlej dognala policijska preiskava. Kakor je sporočil minister, je službujoči stražnik kmalu po polnoči slišal, kako je. z dvorišča palače kneza Jusupova odjeknilo nekaj strelov. Pohitel je tja in našel na dvorišču samega kneza. Na stražnikovo vprašanje, ali se je kaj pripetilo, je knez smehljaje se odvrnil, da je neki njegov gost natrkan streljal v zrak.
Stražnik si ni upal dvomiti o izjavi visokega gospoda, zato je strumno pozdravil in spet odšel. Toda malo kasneje je iz palače prišel hišnik kneza Jusupova in rekel stražniku, da gospod knez želi z njim govoriti. Stražnik je nato res stopil v palačo in hišnik ga je odvedel v knezov kabinet. Tam je bil tudi neki gospod v sivi vojaški uniformi Neznani gospod se je predstavil policistu kot poslanec dume Pu-riškjevič in mu je obenem rekel, da je bil pravkar umorjen razvpiti zločinec in škodljivec Rasputin; če policist ljubi carja, naj o tem molči kakor grob. Stražnik je to sicer obljubil, vseeno pa je takoj storil svojo dožlnost in prijavil zadevo svojemu okrožnemu predstojniku.
Že zjutraj je v palačo kneza Jusupova prispela policijska komisija in preiskala hišo. Takoj jo je zbodla v oči široka krvava sled, ki je vodila po kletnem stopnišču navzgor in čez vse dvorišče. Jusupov se je izgovarjal, češ da je neki gost pri nočni gostiji iz objesti ustrelil psa. Res je sredi dvorišča ležal mrtev pes, toda 'oblasti so dognale, da je krvi za takšno žival preveč.
Protopopov je rekel carici, da spričo teh okoliščin ni več mogoče dvomiti o tem, da so Jusupov in njegovi prijatelji umorili Rasputina. Pristavil pa je. da krivcev ne more prijeti, ker je v zadevo zapleten tudi neki član carske rodbine, prav to pa tudi druge udeležence vsaj deloma varuje pred policijskim pregonom.	»
17. in 18- december sta minila v obupu in negotovosti, dokler ni Protopopov sporočil carici, da so našli Rasputinovo truplo. Po najdbi Raspu-tinove galoše pod petrovskim mostom
RASPUTIN MED DAMAMI RUSKEGA DVORA
nezaupanje. Vstal je in stopil k steni, kjer je visela kitara. Rasputin se je ves srečen nasmehnil in ga prosil: »Ah, zaigraj kaj, kaj veslega! 'Tako rad poslušam tvoje petje!«
Knez Jusupov je igral in pel. S pretirano sladkim glasom je odpel več ciganskih pesmi in »starec« ga je smehljaje se poslušal. Kadar je hotel prestati, ga je prosil, naj nadaljuje; njegov obraz je bil tako čist kakor obraz resnično svetega starega moža.
Ta čas so nestrpni zarotniki, ki so bili zbrani v knezovi delovni sobi, postali glasni; hoteli so Jusupova pod žgati, da bi pohitel. Rasputin je prisluhnil in hotel vedeti, kaj se godi tam zgoraj.
»Bržkone se odpravljajo gosti moje žene!« je v zadregi odvrnil Jusupov Nato je vesel pretveze, da lahko odi de iz sobe, povzel: »Stopil bom gori in pogledal, kaj pravzaprav je!« Vstal je in pohitel iz jedilnice; bil Je trdno odločen, da poišče orožje in požene »starcu«, ki se ga strup ni prijel, kroglo v glavo.
Proti poldnevu je pozvonil telefon in minister Protopopov je carici na-
je policija v okolišu mosta razbila led na Nevi in poklicala nekaj potapljačev. Ti so res izvlekli truplo iz vode. Ras-putinove roke in noge so bile povezane z vrvmi, na telesu pa je bilo opaziti več strelnih ran in vhodljajev. Vseeno pa je bla žrtev verjetno še napol živa, ko so jo vrgli v Nevo; ena roka se je deloma osvobodila vezi in pljuča so bila polna vode.
Truplo 44-letnega »starca« so v največji tajnosti prepeljali v Dom veteranov, ki je bil zunaj mesta ob cesti Carskoje selo. Tam je profesor Koso-rotov preiskal mrtveca in sestavil ustrezni zapisnik.
Ko je carica končno zvedela, da so našli truplo, je ukazala sestri Akuli-ni, tisti redovnici, ki jo je Rasputin v samostanu Ohtoj nekoč ozdravil, naj izkaže mrliču poslednjo čast. Sestra Akulina je vso noč bedela pri umorjenem »starcu«, ga umila in oblekla v novo obleko. Dala mu je križ v roko in mu položila v dlani caričinO poslovilno pismo:
»Moj dragi mučenik, daj mi Svoj blagoslov, da me bo spremljal na bridkih poteh, ki so mi še sojene tu na svetu V svojih molitvah se nas spominjaj tudi v nebesih! Aleksandra.«
Avtor Kenneth Clark o svojem znamenitem delu
CIVILIZACIJA
Vse kaže. da bo odslej drugače, kot pa smo bili vajeni: izhajale bodo knjige, napisane po televizijskih nadaljevankah — in ne narobe kot doslej: najprej knjiga, nato tudi filmska realizacija.
Tako je bilo tudi z delom znanega angleškega umetnostnega zgodovinarja Kennetha Clarka »Civilizacija«. Najprej je pripravil za angleško televizijo nadvse pregledno in mikavno televizijsko nadaljevanko (13 nadaljevanj), potem pa na splošno željo, celo na pritisk gledalcev izdal leta 1969 še knjigo. Ta je doživela v slabem letu še pet ponatisov. kar je vsekakor zgovoren dokaz o pomembnosti in potrebnosti Clarkovega dela.
Številni televizijski gledalci po svetu in pri nas. ki sta jih očarala jasnost in lucidnost pri prikazovanju tako zapletene tematike, pri opisovanju in interpretaciji nadvse širokega časovnega razpona, tako pisane vrste idej in njihovih manifestacij, sploh ne bodo podvomili o vrednosti te knjige in bodo radi posegli po njej.
Ko nas avtor vodi od padca rimskega cesarstva do današnjih dni, ne poskuša dati popolnega pregleda, temveč se posveča odločilnim obdobjem. Ob teh zgodovinskih ozadjih nam prikazuje človeka, ki je dajal razvoju civilizacije novo energijo in razširil naše razumevanje sveta. Prikazuje stvaritve genija v arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu, filozofiji, književnosti, glasbi, znanosti in tehniki. Ko avtor povezuje umetnost z zgodovino civilizacije, mu odlični občutek za duha. ki ga umetnine utelešajo, omogoča, da nam prikaže podobo, stavbo ali kip z mikom novega odkritja, pa naj bo to nekaj, kar, že poznamo, ali nekaj, česar še nismo videli in vedeli, a je vendarle veličastna stvaritev.
Knjiga je napisana temperamentno, živo. zgoščeno in nazorno. Knjiga je v širšem smislu vrhunska pedagoška mojstrovina, ki v ničemer — ne v profilu ne v stilu — ne odstopa od najvišjih kulturnih zahtev. Čeprav je zelo poljudno napisana, ni v njej nikjer niti sledu o ciceron-ski polintelektualnosti. tako značilni za množico umetnostnozgodovinskih knjig, ki podcenjujejo naše širše občinstvo.
Knjiga, ki jo bo krasilo 286 slik. med njimi kar 48 celostranskih podob v štirih barvah, bo obsegala okrog 410 strani velikega formata (20.5 X 27 cm), stala pa bo 180.00 din. Delo je prevedel Janez Gradišnik.
Iz knjige objavljamo predgovor, v katerem avtor mikavno razlaga, kako mu je delo nastajalo.
Ta knjiga je nastala iz besedil za ststo televizijskih oddaj iz pomladi 1969. Pisanje za televizijo se bistveno loč: od pisanja knjige, ne samo po slogu in podajanju, temveč tudi po celotnem razmerju do predmeta. Ljud je. ki zvečer sedejo pred televizijski sprejemnik, si želijo razvedrila. Ce se naveličajo, sprejemnik ugasijo. Tisto, kar vidijo, jim je v razvedrilo prav toliko kot tisto, kar slišijo. Njihovo pozornost mora pritegovati skrbno za-
mišljena vrsta podob, in dosrikrat je zaporedje misli odvisno od zaporedja podob. Izbira ilustracij sama je odvisna od nekaterih gmotnih naključnosti. Nekateri kraji so nedostopni, nekaterim poslopjem kamera ni kos. in nekateri kraji so prehrupni za posnemanje zvoka. Pisec mora imeti vse te okoliščine v mislih od samega začetka. spreminjale ali usmerjale bodo pot njegove misli. In še pomembnejše je to. da je vsako snov treba poenosta-
BER.VINI DAVID. ILUSTRACIJA IZ »CIVILIZACIJE«
viti, če naj jo podamo v pičli uri. Za ponazoritev je mogoče uporabiti samo nekaj izrednih stavb ali umetnin, imenovati je mogoče le nekaj velikih ljudi. in kar je povedano o njih, mora navadno biti rečeno brez natančnejših določitev. Nujno je posploševanje, in da ne bi bili dolgočasni, moramo nekaj malega tvegati. V tem ni nič tako novega. Tako govorimo o rečeh, ko sedimo v sobi po večerji; in televizija mora ohraniti naravno govorjenje besede, ž ritmi običajne govorice, imeti mora celo nekaj tistega lahkotnega, nenatančnega govorjenja, zaradi katerega pogovor ne postane pompozen.
Ko pregledujem ta besedila in jih v duhu primerjam z dejanskimi sporedi, se z žalostjo zavedam, koliko je bilo izgubljeno. Skoraj v vsakem od njih je bil najmočnejši učinek odvisen od dejavnikov, ki jih ni bilo mo. goče podati z besedami. Ce vzamem zlgede samo iz enega sporeda, »Varljivo upanje«: napev marseljeze in zbor jetnikov iz Fidelia. pa čudovita fotografija Rodinovih Calaiških meščanov: kar sem želel povedati o vsej stvari, so te reči povedale z močjo in živostjo, ki je tiskana stran ne bi mogla nikoli doseči. Ne morem ločiti misli od čustva, in prepričan sem, da more združitev bešed in glasbe, barve in gibanja obogatiti človeško izkušnjo na način, ki samim besedam ni <ian. Zato tudi verujem v televizijo kot medij in sem bil pripravljen odpovedati se dvema letoma pisanja, da bi videl, kaj se da tam napraviti. Po zaslugi spretnih in domiselnih režiserjev in izkušenega osebja pri kamerah so bili, mislim, nekateri trenutki v filmu zares ganljivi in rodovitni. V knjigi se to izgubi.
Zakaj sem potem dovolil natis knjige? Deloma iz slabosti — nerad rečem ne, in v tem primeru bi bil moral to reči ali napisati stokrat. Deloma iz nečimrnosti — malo je ljudi, ki bi se znali odreči priložnosti, da javno izrečejo svoje poglede. Ko se je serija nadaljevala, sem opazil, da govorim na glas vrsto reči, ki bi jih sicer ne izrekel. Prav tako, kot je bil Molierov meščan-plemič navdušen, ko je odkril, da govori prozo, sem bil jaz začuden ob odkritju, da imam svoje stališče. In mogoče mi je dovoljeno izreči še en nagib, ki je na malo boljšem glasu: hvaležnost. Ko sem pregledoval besedila, sem spoznal, da izražajo hvaležnost za vse poživljajoče izkušnje, ki so me bogatile teh petdeset let. Ne vem, zakaj naj bi bilo hvale vredno, če se človek javno za- » hvaljuje, vsekakor pa to priporoča skoraj vsaka liturgija, zato menim, da je opravičljivo.
Spočetka sem seveda mislil dopol. niti svoja sumama besedila in jim-dati bolj leposlovno obliko. Kmalu pa sem spoznal, da bi mi vzelo le*o dni dela. če bi hotel razširiti vsako omembo in podpreti vsako posplošeno trditev, knjiga pa bi izgubila neko lahkotnost in naglico, ki ju je mogoče šteti v njen prid. Tako mi ni preostalo nič drugega kot sprejeti omejitve. ki mi jih je narekoval medij, ier spremeniti ali izpustiti samo mesta, ki bi bila brez filmske spremljave nerazumljiva. Umovanje, ki se skoraj v celoti opira na vidno ponazoritev, si ne prizadeva za logičnost ali popolnost in v sporedih je to rodilo vrsto opustitev. katerih se sramujem. Tudi v najbolj bežnem pregledu civilizacije bi moralo biti o pravu in filozofiji povedano več, kot sem povedal jaz. Domislil se nisem ničesar, kar bi ju naredilo vidno zanimivi. Ta pomanjkljivost je posebno huda pri mojem obravnavanju Nemčije. Veliko govorim o bavarskem rokokoju. pa komaj omenjam Kanta ali Hegla. Goethe bi moral biti eden glavnih junakov serije. pa se le na kratko pokaže, in nemški romantiki so sploh izpuščeni. Drugih opustitev je krivo kratko malo pomanjkanje časa. Spočetka sem imel v načrtu program o klasičnem izročilu od Palladia do konca sedemnajstega stoletja. Tako bi bil lahko pritegnil Comeilla in Racina, Mansarta in Pous-sina. in spored bi lahko bil eden najbolj zadovoljivih v vsej seriji. Vendar je kanonično število za televizijske sporede trinajst, in moral sem ga črtati. Zato je barok ostal preveč po-udarjen na račun klasicizma.
Glasba je imela v seriji veliko (nekaterim se je zdelo, da preveliko) vlogo: pesmi sem navajal redkeje, in v zadregi sem zaradi svoje obravnave elizabetinske Anglije. Očitno nesmiselno je predstaviti Shakespeara kratko malo kot pesimista, kot postavo, s katero je doseglo vrhunec pol stoletja potrebnega dvoma. Vendar bi bilo še slabše, ko bi bil na konec sporeda natresel nekaj splošno znanega o Srni kresne noči ali o Romeu in Juliji.
Nekaj najbolj kričečih opustitev mi je narekoval naslov. Ko bi bil govoril o zgodovini umetnosti, bi bilo nemogoče izpustiti Španijo; če pa se človek vpraša, kaj je Španija naredila za obogatitev človeškega duha in za napredovanje človeštva na njegovi strmi poti. je odgovor manj jasen. Don Ki-hot in veliki svetniki, jezuitje v Južni Ameriki? Sicer je kratko malo ostala Španija, in ker sem želel, da bi vsak spored obravnaval nov razvoj evrop skega duha, nisem mogel spremeniti stališča in govoriti o eni sami deželi.
Naj ob tem rečem še besedo o na slovu serije, ki sem ga obdržal tudi v knjigi. Nastal je po naključju. Briran ska televizija je želela vrsto barvnih filmov o umetnosti, in mislili so, da bi jim mogel pri tem svetovati. Ko me je David Attenborough, ki je tedaj vodil BBC 2, prosil, naj to storim, je uporabil besedo civilizacija, in samo ta beseda me je nagnila, da sem se lotil dela. Nisem imel jasne predstave, kaj pomeni, mislil sem pa, da se to pove. V nekaj kratkih minutah, med tem ko je okoli mene veselo bučalo kosilo prepričevanja, sem si zamislil način, kako bi bilo predmet mogoče obravnavati, in od tega prvega načrta sem se le malo oddaljil. Obravnavati mi je bilo samo Zahodno Evropo. Očitno nisem mogel upoštevati starih civilizacij Egipta, Sirije. Grčije in Ri ma, ker bi za to potreboval najmanj še deset sporedov; in isto je veljalo za Kitajsko, Perzijo, Indijo in islamski svet. Resnično, tudi tako sem imel obilo. Povrhu imam občutek, da naj
človek ne skuša presojati neke kulture, ne da bi poznal njen jezik, ker je velik del njene narave povezan z njeno dejansko rabo besed; in na nesrečo ne znam nobenega izmed vzhodnih jezikov. Naj bi tedaj opustil naslov Civilizacija? Tega nisem želel, ker me je bila beseda pognala na delo in mi je ostajala nekakšna spodbuda; in nisem verjel, da bi bil kdo tako topoglav in bi mislil, da sem pozabil velike civilizacije predkrščanske dobe in Vzhoda. Vendar priznam, da mi je naslov zadajal skrbi. Lahko bi bilo zapisati v osemnajstem stoletju: Premišljanja o naravi _ cilizacije. kot jo ponazarjajo menjujoče se dobe 'omikanega živi je nja v Zahodni 'Evropi od zgodnjega srednjega veka do današnjili dni. Na žalost pa takih naslovov ne dajemo več.
Naj vam svetujemo
KAJ BI BRALI NA SVOJEM DOPUSTU
Ir vi ii g Stone TISTI, KI LJUBIJO
Avtor je pri nas že znan in popularen. Njegov roman »Sla po življenju« ljudje še kar naprej radi bero. In roman »Tisti, ki ljubijo«, ki smo ga izdali, da bi ustregli tistim, ki pisatelja cenijo, je romanu »Sla po življenju« v marsičem podoben, če ga celo ne prekaša: poln je vedrine, ljubezni, volje do življenja in do ustvarjalnega dela. V romanu, je z očmi ženske opisana življenjska pot drugega predsednika ZDA J. Adamsa, osnovni noti pripovedi pa sta požrtvovalnost in nesebičnost •
V	platno vezani roman stane 67,00 dinarjev.
Vicki Baum SREČANJE V PARIZU
Američan povabi v Pariz na ljubezensko srečanje ženo, s katero se je prej bežno srečal v Berlinu, vendar njene ljubezni ne jemlje resno tako kot ona. Viharna noč ljubezni se sprevrže v bridko razočaranje, saj žena spozna, da se ji beg iz začaranega za konskega kroga ne more posrečiti. Ob" vrnitvi v Berlin se ponesreči in šele takrat spozna njen samo v delo zaverovani soprog, kakšna drama se je odvijala v navidezno mirnem zakonu. Roman, ki bo navdušil in pritegnil tiste, ki imajo radi razgibano in čustveno pripovedovanje. V tem je pisatelji ca Baumova pravi mojster.
Knjiga, vezana v platno, stane 40,00 dinarjev.
Honore de Balzac . OOROGLE POVESTI
Knjig,a polna iskrivega humorja, zbadljivih in ščegetavih zgodbic, ki zgovorno in slikovito pripovedujejo o življenju na starih francoskih dvorih, gradovih, samostanih in opatijah.
Avtor je v uvodu svoje delo označil takole:
»To je knjiga krepkih začimb, zelo popoprana knjiga, ki ne pristoji mlečnozobcem. Ustrezala pa bo poznavalcem močnih in sočnih grižljajev, ki se radi slastoustijo z raznimi zalogaji, knjiga za takšne pivce in lahkoživce, s katerimi se je najrajši meiašil in pajdašil nesmrtni Frančišek Rabelais. naš ugledni rojak, čast in slava dežele turenske.«
Cena knjigi, vezani v platno, je 55,00 dinarjev.
Johannes M. Simmel KJE JE TVOJ BRAT ABEL
To je kritični sodobni roman, hkrati pa detektivka v eni knjigi. Čeprav se zdi, da je detektivka pisatelju bliže, je v romanu .toliko globokih misli in razmišljanj, da še te dolgo hodijo za bralcem. V ospredju pripovedi je bratovski konflikt našega zdanjega in polpreteklega časa: Kajn in Abel na šega čaša sta Werner in Mark, c.ba pisatelja, oba Nemca, oba otroka časa in razmer, oba moža in ljubimca iste žene.
V	platno vezana knjiga stane 68,00 dinarjev.
Boris L. Pasternak DOKTOR ŽIVAGO
Pasternakov z Nobelovo nagrado odlikovani roman »Doktor živago« je predvsem — to je treba pribiti — delo in mojstrovina velikega pesnika, moj st-rovina • v vsebinskem, snovnem in oblikovnem pogledu. Roman je visoka pesem o ljubezni in svobodi, o boga st.vu duhovnega sveta. Človeški vrh romana je v srečanju z Laro, v lju bežni, ki ostane sama sebi zvesta, ki ji nič zunanjega ne more do živega; ne revolucija, lakota, 'ne nasilne ločitve. Sredi vsega zemeljskega pojeta 2ivago in Lara visoko pesem ljubezni in izgorevata drug za drugega.
Elegantno opremljena, v platno vezana knjiga stane 60,00 dinarjev.
John Updike ZAKONSKI PARI
Roman, ki žanje po svetu uspeh za uspehom, je podoba življenja premož nih srednjih ameriških slojev — za konskih parov, ki si zavoljo naveličanosti in dolgočasja začno medsebojno menjavati partnerje. Skratka; aktual na podoba sodobnosti.
V	platno vezana knjiga stane 75,00. v polusnje vezana pa 85,00 dinarjev.
Vse navedene knjige zajitevajte po vseh knjigarnah ali pa jih naročite ne posredno pri Cankarjevi založbi v Lju bljani.
Sova je že od nekdaj simbol modrosti in znanja
Kmalu bo to
LEKSIKON

Na Slovenskem doslej še ni izšlo delo, ki bi nudilo toliko znanja v eni sami knjigi, zato bo Leksikon Cankarjeve založbe knjiga", ki bo nadomestila celo knjižno polico.
Leksikon je plod sodelovanja znane in ugledne leksikografske založbe F. A. Brockhaus in več kot 130 priznanih slovenskih strokovnjakov, ki so knjigo dopolnili s ca. 10.000 našimi gesli. Zato je v Leksikonu Cankarjeve založbe več informacij in več ilustracij v moderni, zgoščeni obliki.
Znanje vsega sveta bo torej v vaših rokah — znanje vsega sveta v LEKSIKONU CANKARJEVE ZALOŽBE.
Leksikon bo izšel sredi leta 1973. V subskripciji stane 300,00 dinarjev, medtem ko bo po izidu veljal 350.00 dinarjev.
Če knjige še niste naročili, jo naročite nemudoma, da ne boste ostali ob izidu brez nje. Izpolnite spodnjo naročilnico in pošljite jo na naš naslov;
CANKARJEVA ZALOŽBA 61001 Ljubljana, Kopitarjeva 2
Priimek in ime:
rojen( a):___________________________
stanujoči a );_______________ uIica
poštna št.__________________________hišna št._____________________
kraj __________________________________________________________
zaposleni a): pri:
št. osebne izkaznice:	izdana od:
nepreklicno naročam Leksikon CZ po subskripcijski ceni 800— din Znesek bom poravnal {a) naenkrat — v 10 obrokih po 30 din Strinjam se s subskripcijskim pogojem, da bom knjigo prejel (a) šele potem, ko jo bom v celoti plačali a).
Knjigo mi pošljite na dom — v službo.*
Datum:______________________________Podpis:_____________________________
* Neustrezno prečrtajte!
\ tisku je in kmalu bo na knjižnem trgu nadvse zanimiva knjiga iz zbirke BIOS
Heroin je tisto mamilo, ki svoie uživalce najmočneje zasužnji in tudi terja največ smrtnih žrtev. Rastlina, iz katere ga pridobivajo, najbolje uspeva v Turčiji. Turški kmetje morajo svoj opijski pridelek oddaiati dr žavi. toda del pridelka skrivaj 'pokupijo tihotapci, ga v okolišu Marseilla predelujejo v heroin in ga od tam tihotapijo dalje, zlasti na »zlato trii-šče« v ZDA (tam baje že 300.000 ljudi uživa to nevarno mamilo J.
narkomani, saj bi drugače ne bili i svoji tvegani obrti. Kako delujejo mračni zaslužkarji, pripoveduje knjiga, ki jo je po daljšem raziš vanju napisal Američan Alvin Mosca Knjiga sicer spominja na roman i resnici je faktografija. Njen čila »junak« je neki resnični Armenec je pred nekaj leti iz Turčije pretihi pil v Ameriko velik tovor heroina se tam končno ujel v policijske z
ke. Pravo ime kolovodje in njegovih pomagačev, kakor tudi imena zaslužnih detektivov je pisec sicer spremenil. a same osebe in dogodki so resnični.
Narkomanija je hudo družbeno zlo. Marsikateri narkoman si celo z ropom ali krajo skuša pridobiti denar za kupovanje dragih mamil, ki pa se tudi zmeraj bolj dražijo, kolikor več dragocenega praška zaseže policija Vendar to ni knjiga o narkomanih, temveč o trgovcih z mamili. Družba upravičeno preganja te brezvestne trgovce in dobavitelje, saj bi se brez ustreznega policijskega jezu mamilska kuaa še bolj razširila. Tihotapci in prodajalci mamil skušajo z vsakovrstnimi zvijačami ukaniti svoje preganjalce in zato. si tudi ti pomagajo s podtalnimi pastmi in ukanami. Vse' to je nazorno popisano v knjigi, ki prikazuje vzpon in zlom neke konkretne tihoiaoske bratovščine, toda vse druge delujejo podobno.
ZDRUŽENJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU
RAZPISUJE
NATEČAJ ZA VPIS
v študijsko leto 1972-73 na visokošolske zavode v sestavu združenja
L VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR
Kandidati se lahko vpišejo:
1.	Za študij na prvi stopnji v študijska oddelka s Mariboru:
EKONOMSKO-KOMERCIALNI s smermi za:
—	splošno Komercialo — SK
—	zunanjo trgovino — ZT
—	turizem m gostinstvo — TG
EKONOMSKO-FINANČNI s smermi za:
—	bančništvo — Ba
—	Imance — Pl
—	Knjigovodstvo in informatiko — Ki
Za redn: študij na prvi stopnji v študijskem oddelku v Celju na ekonomsko-komercialnem oddelku splošno ko mere talne smen.
Za redni študij na oddelku v Celju se tanko vpiše največ 40 Kandidatov Natečaj za oddelek v Celju velja, če do iztoka razpisnega roka pristojni organi ne bi odločili drugače
Z. Za študij na drugi stopnji v študijske oddelke:
EKONOMSKO-KOMERCIALNI EKONOMSKO-FINANČNI EKONOMSKO-ORGANIZACIJSKI TEHNIŠKO-EKONOMSKI s smermi za:
—	komercialo
—	organizacijo
1 Pogoji za vpis na prvo stopnjo študija:
Na prvo stopnjo študija se tanku vpiše kandidat. Ki je uspešno Končal štiriletno srednjo šolo. in Kandidat, k* n: Končal srednje šole. ima pa najmanj štiriletne delovne izkušnje v komercialni ali finančni službi. če uspešno opravi preizkusni izpit.
Kandidat, ki se želi vpisati na smei za zunanjo trgovino ali turizem in gostinstvo, mora uspešno opraviti preizkus znanja tujega jezika Pri pre-zkusu mora dobro obvladati snov učbenika tujega 'ezika zadnjega etntka srednje šole.
2.	Pogoji za vpis na drugo stopnjo študija:
Na drugi stopnji študija se kandidat lahko vpiše: na -*konomsko-kofnerciaim oddelek s končano prvo stop njo študija na ekonomsko-komercialnem oddelku VEKS. na ekonomsko-ftnančni oddelek s končano prvo stopnjo š' udi ja na ekonomsko-tinančnem »ddelku VEKS, na ekonomsko-organizacijsta oddelek s končano prvo stop njo študija na ekonomsko-komercialnem ali ekonomsko finančnem oddelku VEKS ali s končano višjo šolo za orga mzacijo dela: na tehniško-ekonomski oddelek s kenčano višjo tenniško šolo ali višjo agronomsko šolo oziroma s končano prvo stopnjo fakultet teh smeri.
Na drugo stopnjo ustreznega oddelka visoke šole se lahko vpiše tudi. kdor je uspešno konča; študij na prvi stopnji ekonomske fakultete ali višje ekonomske, višje komercial ne oziroma višie finančne šole ali druge visoke oziroma višje Sole. ki ustreza študiju ustreznega oddelka prv« st .pnje VEKS
Vsak primer bo obravnavala vpisna komisija. K' bo dole čila morebitne diferencialne izpite m roke. če se učni načr* ui učni programi razlikuiejo -od učnega načrta in njo študija na ekonomsko-komercialnem oddelku VEKS: Za izredni študij se lahko prijavi kandidat Ki izpolnjuje prej navedene pogoje za vsako st-»pnio študna. če zaradi delovnega razmerja ali drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot reden študent
Kandidati za izredni študij morajo pred vpisom nakazati na žiro račun šole št. 518-603 1 prispevek za izredni študij k: znaša za:
vpis v I. letnik III letnik
na centrih 1.450 1.650
na sekcijah 850
Za izredne študente prve stopnje organizira šola študij v centrih in sekcijah, in sicer v naslednuh krajih:
Celje — Delavska univerza, Cankarjeva 1/1. telefon 25 34. K-*per — Delavska univerza. Cankarjeva 33. telefon 21-258 Kranj — Klub gospodarstvenikov. Prešernova 1I/II, telefon 21-975.
Ljubljana — Posebna enota tajništva VEKS, Rimska cesta 19/1. telefon 2S-3M.
Maribor — VEKS Razlagova 14. telefon 25-160.
Murska Sobota — Delavska univerza. Ul Stefana Kovača telefon 21-137.
Nova Gorica — Delavska univerza. Kidričeva 9, telefon 21 291.
Novo -nesto — Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela. Ulica talcev 2. telefon 21-319.
Ravne na Koroškem — Delavska univerza. Cečovje 5, tele fon 86-196.
Trbovlje — Delavska univerza. Trg revolucije 7, telefon 80 288.
Za izredne študente druge stopnje organizira šola študij samo v centrih za izredni študij, in sicer v Mariboru, Celju in Ljubi tani	,
OPOZORILO
Kandidati morajo razen zahtevanih dokumentov v skupnem delu razpisa < II) ob pri lavi predložiti še:
—	originalno spričevalo zadnjega letnika, če v zaključnem spričevalu ni ocene za tuji (ezik.
—	za vpis v tretji letnik »druga stopniai sodno overjen prepis diplome prve stopnje in potrdilo o opravljenih isp-tih r ocenam 1
Informacije o študiju na oddelku v Celju daje in spreje ma prijave Visoka ekonomsko komercialna šola, oddelek Celje, Vodnikova ulica 10. teleton 31-46.
Vpis na šolo bo za redne študente od 21. do 30. septembra 1972. za izredne pa od 11 do 16. septembra 1972 po posebnem razporedu, o katerem bo vsak kandidat pismeno ibveščen.
2. PEDAGOŠKA AKADEMIJA MARIBOR
Kandidati se lahko vpišejo v te študijske skupine:
A)	ZA UČITELJE NA OSNOVNIH ŠOLAH:
—	razredni pouk,
—	slovenski in srbohrvaški jezik,
—	slovenski m ruski jezik,
—	slovenski m angleški jezik,
—	slovenski m nemški jezik,
—	angleški ui ruski iezik
—	nemški m ruski jezik,
—	angleški :n nemški jezik,
—	zemljepis in zgodovina,
—	biologija ui kemija
—	matematika in fizika,
—	tehnični pouk in fizika.
—	likovni pouk.	* .
—	glasbeni jx>uk,
—	telesna vzgoja in biologija ali zemljepis.
—	telesna vzgoja in ruskj jezik ali angleški jezik ali nemški iezik
Na likovni pouk se lahko vpišejo samo redni študenti.
B)	ZA UČITELJE NA STROKOVNIH ŠOLAH IN V IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH:
—	kovinarski praktični pouk in tehnologija materiala.
V skupino, navedeno pod Bi, se lahko vpišejo samo izredni študenti.
POGOJI ZA VPIS:
1.	Na asademijo se lahko vpišejo kandidati, ki so končali z zaključnim izpitom ustrezno srednjo šolo, na kateri je trajal pouk najmanj štiri leta;
na razredni puuk: s Končano gimnazijo, učiteljiščem ali srednjo vzgojiteljsko šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti dilerencialm izpit iz slovenskega jezika v obsegu gimnazije. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posluha; na jezikovne študijske skupine: s končano gimnazijo, uči reliiščem ali srednjo vzgojiteljsko šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti dilerencialm izpit is, slovenskega jezika v obsegu gimnazije in diferencialni zpit iz tujega iezika. če se ga niso učili H let oziroma 4 le;a;
na zemljcpii* in zgodovino: s končano gimnazijo, učiteljiščem ali srednjo vzgojiteljsko šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit tz zemljepisa in zgodo vine v obsegu gimnazije;
na biologijo in kemijo: s končano gimnazijo, učiteljiščem m srednjo vzgojiteljsko šolo. kandidati s srednje kmetij sKe šole morajo opraviti dilerencialm izpit iz lizike v obsegu gimnazije s srednje šole za 'elesno vzgojo diferen c;alnl izpit iz kemije v obsegu gimnazije, s tehniških sred njih šol diferencialni izpit iz kemije in biologije v obsegu gimnazije (absolventi oddetkp za kemijo opravljajo le di terencialm izpit iz biologije!, in z vseh drugih srednjih šol dilerencialm izpit iz fizike, kemije in biologije v obsegu gimnazije;
na matematiku in fiziko ter na ichnu-ni poirk in riziko: s Končano gimnazijo učiteljiščem m tehniško srednjo šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit :z matematike m fizike v »bsegu gimnazije; kandidati. ki se želijo vpisati na tehnični pouk in fiziko, morajo opraviti preizkus ročnih spretnosti;
na l&tovni pouk: s Končano srednjo šolo, vendar morajo vsi Kandidati opraviti posebno preizkušnjo ki obsega risbo po naravi in zamisli tei pogovor s kandidatom, leta naj jjokaže znanje umetnostne zgodovine in likovne teorije:
na glasbo: s Končano srednjo šolo, vendar morajo vsi Kandidati opraviti posebno preizkušnjo muzi kalnosti ter pokazati znanje instrumenta in glasbene teorije; na telesno vzgojo z izbirnim predmetom: s Končano gimnazijo. učiteljiščem in srednjo vzgojiteljsko šolo; na skupino, vezano na biologijo, tudi s končano srednjo kmetijsko šolo Z drugih srednjih šol morajo opraviti: za študijsko skupino, vezano na biologijo, diferencialni izpit iz biologije, v obsegu gimnazije če so Končali srednjo šolo za telesno vzgojo pa diferencialni izpit iz Kemije v obsegu gimnazije; za študijsko skupino, vezano na zemljepis, diferencialni izpit iz zemljepisa v obsegu gimnazije; za študijske skupine, vezane na tuj jezik, diferencialni izpit iz tujega jezika, v obsegu gimnazije, če ga niso študirali 8 oz. 4 leta. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus telesnih sposobnosti in morajo biti zdravniško oregledani;
na študijsko skupino za kovinarski praktični pouk in tehnologijo: s končano dve do triletno šolo za visokokvalifi cirane delavce kovinarske stroke (deluvodsko alj mojstrsko! in s predhodno končano triletno šolo za kvalificirane delavce kovinarske stroke in osemletno osnovno šolo.
2.	Na akademijo se lahko vpiše tudi, kdor m končaj srednje šole in ima popolno osemletno šolo ter štiriletno ustrezno prakso, če uspešno opravi preizkusni izpit. Program in navodila za preizkusni izpit dobijo kandidati v tajništvu akademije. Preizkusni in diferencialni izpiti bodo od 1. do 15. septembra 1972.
3.	Diplomanti pedagoških akademij in pedagoških smeri drugih visokošolskih zavodov lahko vpišejo novo predmetno skupino (le en predmet) na akademiji in tako razširijo svojo usposobljenost.
Sola bo tudi v študijskem letu 1972/73 predvidoma orga nizi rala posebne seminarje za izredne študente, če bo vpisanih dovolj izrednih študentov na posamezno študijsko skujoino
Redna predavanja za razredni pouk bodo tudi v Celju, če se bo priglasilo primemo število kandidatov
3.	VIŠJA AGRONOMSKA SOLA MARIBOR
Kandidati se lahko vpišejo v te študijske oddelke, oziroma usmeritve:
—	oddelek za pospeševanje in ekonomiko kmetijstva
—	oddelek za tehnologijo.
V okviru oddelka za tehnologijo so možne usmeritve v:
—	sadjarsko-vinogradniško usmeritev,
—	poljedelsko usmeritev,
—	živinorejsko usmeritev,
—	usmeritev v kmetijsko strojništvo, kot možno usmeritev.
POGOJI ZA VPIS:
1.	Brez preizkusnega izpita:
—	kandidati, ki so uspešno končali gimnazijo, kmetijsko srednjo šolo ali drugo ustrezno strokovno šolo dmge stop nje, katere učni program za biologijo in kemijo je enak programu istih predmetov na gimnaziji;
2.	s preizkusnim izpitom:
—	kandidati, ki nimajo pogojev pod točko X, se lahko vpišejo. če uspešno opravijo preizkusni izpit.
Kandidati, ki morajo opravljati preizkusni izpit, se morajo prijaviti do 1 julija 1972. Preizkusni izpiti bodo 28. in 29. septembra 1972.
4.	VIŠJA PRAVNA ŠOLA
MARIBOR
POGOJ I i.A VPIS
1.	Brez preizkusnega izpita, kdor je z zaključnim izpitom
končal gimnazijo, pedagošKO gimnazijo, ekonomsko sred njo šolo. srednjo administrativno šolo srednjo strokovno šolo za notranje zadeve, srednjo vzgojiteljsko šolo, vojaško akademijo a}i srednjo pomorsko šolo — navtični oddelek;	•	. ,
2.	s preizkusnim izpitom:
a)	kdor je po obveznem šolanju končal z zaključnim izpitom štiriletno strokovno šolo ali drugo srednjo šolo, ki m navedena v prejšnjem odstavku;
b)	kandidat, ki po obvezni šoli m končal šolanja na no-Dem izmed naštetih šol, če je bil najmanj štiri leta zaposlen z ustreznim praktičnim delom pri državnih organih ali delovnih ;n drugih organizacijah. Kot ustrezno prak tično delo je šteti delo ki je sorodno pravniškemu delu. Preizkusni izpit za kandidate po 2 točko a) in b) obsega pismeno nalogo iz splošne tematike. Uspešno opravljen oismeni del je pogoj za pripustitev !t ustnemu delu izpita.
Ustni del obsega:
a)	za kandidate pod točko 2 a> Temelje družbene m državne ureditve SETU;
b)	za kandidate pod točko 2 b) Temelje družbene m dr žavne ureditve SFRJ splošne in narodno zgodovino od začetki kapitalizma naprej in temelie sociologije.
Program za preizkusni izpit dobijo Kandidati v tajništvu šole. Preizkusni izpiti bodo v p.vi . olovici septembra. O točnem datumu bodo kandidati posebej obveščeni.
Za izredne študente organizira šola po potrebi študij v teh centrih
Celje — Delavska univerza. Cankarjeva 1, tel. 32-24;
Kranj — Delavstva univerza, Staneta '»agarja 1, tel. 21-243; Pošto na — Delavska univerza, tel. 21-269;
Maribor — Višja pravna šola Maribor, žitna ul. 15/IV, tel. 32 232. 32-290.
Vpisovanje na sedežih delavskih univerz bo predvidoma med 7. in 10. septembrom, na sedežu šole v Mariboru pa med lb. in 20. septembrom 1972.
5. VIŠJA TEKNiŠKA ŠOLA
MARIBOR
Kandidati za študij strojništva, ehntiroteamke, gradbeništva, kemije ali tekstilne tehnologije se lahko vpišejo v:
ODDELEK ZA STROJNIŠTVO:
a> tehnološki odsek
b)	energetski odsek
c)	odsek tekstilne tehnologije
ODDELEK ZA ELEKTROTEHNIKO:
a)	odsek za energetiko
b)	odsek za elektroniko
ODDELEK ZA GRADBENIŠTVO IN KOMUNALO:
a)	operativni odsek
b)	komunalni odsek
ODDELEK ZA KEMIJO:
kemijska tehnologija:
POGOJI ZA VPIS:
1.	brez preizkusnega izpita:
—	kdor je z uspehom končal smeri študija ustrezno štiriletno srednjo tehniško šolo ali gimnazijo:
2.	s preizkusnim izpitom:
—	kdor je končal srednjo šolo neustrezne tehniške smeri ali drugačno srednjo šolo za gospodarstvo, družbene službe ali javno upravo;
—	kdor je končal ustrezno poklicno šolo;
—	kdor ni končal šole iz prve in druge alinee te ' očke, če je najmanj štiri leta opravljal smeri študija ustrezno delo v gospodarski ali drugi dejavnosti.
Preizkusni izpit obsega srednješolsko snov iz matematike, fizike in kemije. Izpiti so pismeni in ustni v začetku septembra, na višji tehniški šoli v Mariboru.
POSEBNO OBVESTILO:
V septembru bo šola priredila za kandidate rednega študija pripravljalni tečaj k( bo trajal za maturante gimnazij ves mesec, za maturante strokovnih šol pa zadnjih deset dni.
Vpisovanje v prvi letnik bo od 4. do 9. septembra 1972 po posebnem razporedu o katerem bo vsak kandidat pismeno obveOčeo
IZREDNI ŠTUDIJ	1
izredni študij je individualen ali organiziran v centrih za izredni študij.
V	šolskem letu 1972/73 bo v SR Sloveniji šola organizirala izredni študij za na novo vpisane izredne študente v naslednjih centrih:
Celje — Delavska univerza, Cankarjeva 1;
Kranj — Delavska um verza, Staneta žagarja 1;
Maribor — Višja tehniška šola. Smetanova 17.
V	zgoraj navedenih in morebitnih drugih centrih je pogoj za organizacijo in izvajanje pedagoške dejavnosti, da se prijavi za študij preko centra vsaj 25 študentov novincev, vpisanih na enem izmed oddelkov šole.
Študentom novincem ostalih oddelkov, kjer ni dosežena ta minimalna kvota, se nudijo pedagoške usluge v centrih samo za tiste predmete ki jih vsebujejo .učnj načrti organiziranih oddelkov, sicer pa je študij individualen.
6. VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ
POGOJI ZA VPIS:
1.	brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končal, štiriletno srednjo šolo
2.	s preizkusnim izpitom:
a)	kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo Solo industrijskega ali drugega gospodarskega žnačaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih. Ki so povezana z organizacijo dela
b)	kandidati ki niso končali šol pod 1. in 2. a), se lahko vpišejo v šolo če so najman, 8 let opravljali delo. ki je povezano z organizacijo dela.
Kandidati, ki morajo opraviti preizkusni izpit, se morajo prijaviti do 3. junija 1972 oziroma do 19. avgusta 1972.
II
PRIJAVA ZA VPIS:
Vsi, ki se nameravajo kot novinci vpisati na Katero od šol, se morajo prijaviti vnaprej, in sicer najpozneje do 31. 7. 1972. Prijava je prvi akt vpisa.
PRIJAVI ZA VPIS <tiskovina/, ti oo na voljo v vseh poslovalnicah Mladinske knjige. Državne založbe Slovenije, Založbe Obzorja Maribor, sedežih enot za izredni študij in tajništvih šol. je treba priložiti:
1.	originalno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli oziroma spričevalo najvišjega uspešno opravljenega razreda šole, ki jo je kandidat nazadnje obiskoval, če nima ustrezne srednješolske izobrazbe.
2.	potrdilo o trajanju in uspehu zaposlitve, če je bil kandidat po končan? šol: kje zaposlen.
3.	kratek življenjepis.
4.	izpisek iz rojstne matične knjige,
5.	frankirano ovojnico s priporočeno dostavo in čitljivo napisanim naslovom
S priloženo kuverto oo kandidat obveščen o rezultatu razpisa oziroma pozvan k preizkusnemu izpitu.
Prijava mora biti kolkovana z državnim kolkom za 2 din. Poleg rednega študija je na vseh zavodih v sestavu združenja možen tudi izreden študij. Za izrednega študenta se lahko vpiše oseba ki iz upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent Zato mora kandidat, za izredni študij priložiti poleg listin, navedenih pod 1—5 v II delu tega razpisa še:
1.	potrdilo o stalni zaposlitvi z navedbo delovne dobe,
2.	kandidati, ki 'niso zaposleni pa uradno potrdilo, da obstajajo opravičene okoliščine, zaradi katerih ne morejo obiskovati pouka kot redni študenti,
3.	izjavo da bodo plačevali določene stroške za študij, ali da bo te stroške plačevala njihova delovna organizacija. Obveznost prijav do navedenega roka velja tudi za kandidate, ki bodo delali zaključni izpit na srednji šoli šele v jesenskem izpitnem roku Ti bodo seveda priložili originalno spričevalo o opravljenem zakliučnem izpitu naknadno, morajo pa k prijavi priložiti potrdile srednje šole. da bodo opravljali zaključni izpit v jesenskem roku.
Vpis v vse letnike razen na Visoko ekonomsko-komerciai-no šolo. Višjo pravno šoio ir, prvi letnik Višje tehniške šole bo od 20 do 30. septembra 1972.
študenti, ki se zanimajo za stanovanje v študentskem domu, morajo vložiti prošnjo za sprejem z vsemi potrebnimi dokazili na upravo študentskega doma. Tyrševa ulica 23. Razpis za sprejem v študentski dom bo objavljen v dnevniku DELO in na oglasni deski študentskega doma. Informacije in tiskovine za prijavo daje uprava študentskega doma v Mariboru, Tyrševa ulica 23.
Sklad Izobraževalne skupnosti SR Slovenije v Ljubljani razpiše vsako leto štipendije in brezobrestna študentska posojila. Razpisni pogoji za pridobitev posojila in štipendije bodo objavljeni v dnevniku VEČER tn DELO. pa tudi na oglasnih deskah visokošolskih zavodov. Tiskovine bodo na razpolago v tajništvih visokošolskih zavodov
Prijavo z zahtevanimi listinami je treba naslavljati na tajništva ustreznih šol ali pa jih predajte osebno dnevno od 10. do 12. ure na te naslove:
VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA
MARIBOR, Razlagova ul. 14 tel 25-160
PEDAGOŠKA AKADEMIJA
MARIBOR, Mladinska ul. 9 te) 22-171
VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA
MARIBOR, Vrbanska 30. tel 23 661
VIŠJA PRAVNA ŠOLA
MARIBOR, Žitna ul. 15/IV., tel 32-232. 32-290 VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR, Smetanova ul. 17, tel. 25-530 VIŠJA SOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ. Prešernova ul 11. tel. 22-8.34.
PEDAGOŠKO ZNANSTVENI SVET ZDRUŽENJA VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV MARIBOR
5211
18. stran * DELO
OBČANI TRBOVELJ PRAZNUJEJO - OBČANI TRBOVELJ PRAZNUJEJO
Vsem občanom občine
Trbovlje čestitamo za občinski praznik 1. junij
SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE
IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
Čestitkam ob občinskem prazniku se pridružuje
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
TRBOVLJE
OBČANI TRBOVELJ PRAZNUJEJO
Prvega Junija 1924. leta se je trboveljski proletariat odkrito spopadel z orjunaši. Padle so žrtve ... O teh dogodkih, ki so močno odjeknili v revirjih in med slovenskimi delavci pa tudi drugod, je veliko zapisanega. V spomin na ta dan praznujejo v Trbovljah svoj občinski praznik. Zakaj 1. junij je s krvjo zapisan datum v njihovi zgodovini.
Občina Trbovlje sodi po ustvarjenem dohodku iz gospodarstva v prvo polovico slovenskih občin. Sredstva, ki jih ustvarja gospodarstvo. znašajo v letošnjem letu 321.524 v tisočih izraženih dinarjev Srednjeročni plan. ki zajema obdobje do 1975. leta. pa naj bi ob koncu pokazal že znesek 427.626 dinarjev v tisočih Predvidena številka je rezultat ocene lastnega potenciala in predvidene preusmeritve v gospodarstvu V obdobju do 1975 leta predvidevajo tudi okoli 50-odstotni skok akumulacije.
Letošnji povprečni osebni dohodek v občini znaša 1 586 din. Srednjeročni program pa naj bi zagotovil povišanje za 48 odst Investicijske naložbe nameravajo povečati za tri in polkrat Ob tem bodo prestruktuira-li zaposlene iz tradicionalnih pogojev težke industrije v predelovalno, lahko in ter-cialno.
Občina Trbovlje šteje preko 19.000 prebivalcev Od tega jih je zaposlenih v letošnjem letu 7400. srednjeročni program pa predvideva v letu 1975 že 8000 zaposlenih Srednjeročni program zahteva tudi izboljšanje kadrovske strukture Od 320 občanov z visoko in višjo izobrazbo se mora število le-teh povečati za 25 odst., od 747 občanov s srednjo izobrazbo pa za 41 odst V skladu s temi težnjami so sprejeli tudi
program štipendiranja. Toda samo s tem problem verjetno ne bo rešen, ker je že zdaj ostalo nekaj neizkoriščenih štipendij zlasti za študij na fakulteti za rudarstvo in ekonomijo. Zato nameravajo zainteresirati zaposlene za dopolnilni oziroma izredni študij. V Trbovljah je predvidena tudi ustanovitev šole za prodajalce, ki bi staršem, ki šolajo otroke v tej smeri, prihranila prenekateri strošek. Ostale kadre si nameravajo zagotoviti preko obstoječega izobraževalnega sistema, to je ekonomske srednje šole ter oddelkov višje šole pri Delavski univerzi.
V občini Trbovlje, kjer je letos sedež revirskih občin, so si zadali nalogo, da vskla-dijo statute z ustavnimi amandmaji in v skladu z njimi iščejo odnos med temeljnimi organizacijami združenega dela in družbeno politično skupnostjo.
Ne skrivajo tudi tega. da želijo v zasavskem merilu doseči položal regije in določeno mesto v slovenskem gospodarskem prostoru. K temu jih vodi predvsem specifičnost zasavskega gospodarstva, kateremu je potreben enoten gospodarski nastop v našem dogajanju in prostoru. Gotovo je. da je tudi na področju negospodarstva treba doseči enoten koncept v revirskem okvirju. Prav tako želijo doseči sporazum o enotnem samoupravljanju v ostalih dejavnostih kot so teritorialna obramba, telesno kulturne in kulturno prosvetne dejavnosti. zdravstvo itd Skratka, enoten nastop na vseh področiih bi jim zagotovil odločnejši napredek. Borba za napredek pa je tisto, kar je prebivalcem Trbovelj in Zasavja lastno že desetletja in na kar so resnično lahko f»onosni.

Podjetje praznuje letos svojo 25. obletnico ustanovitve. Ves čas poslovanja si je delovna skupnost prizadevala, da poveča obseg poslovanja, mehanizacije, izboljša organizacijo dela in tehnologijo ter strokovno izpopolnjuje kadrovski sestav.
Pri teh prizadevanjih je dosegla vidne rezultate. saj se je vrednost izvršenih del na zaposlenega povečala desetkratno, vrednost osnovnih sredstev dvajsetkrat-no, število zaposlenih pa povprečno štirikratno. Kolektiv je sposoben prevzemati ter uspešno realizirati vse zahtevnejše investicijske nh'el»te kar ootriiiie-jo številni dograjeni obiekti. med katerimi naj omenimo le naslednje:
INDUSTRIJSKE HALE:
ELIT, TIKA. Elektro, Tovarna nolorevod-nikov. PEKO. Tovarna zidakov. 7latarstvo, servis VOLA M. Kemična tovarna Hrastnik. pekarna ŽITO
POSLOVNI OBJEKTI:
Blagovnica 1. junij, samopostrežba PREHRANA, Paviljoni Trg revolucije, skladišče Vitaminke, hotel RilDAP Restavracija in trgovska hiša v Sevnici
OBJEKTI DRUŽ. DEJ.:
Osnovna šola Tončke Čeč, Osemletka Lenjnov trg,‘Otroška bolnica, Otroški vrtci, telovadnica šole Ivana Cankarja, Zdravstveni dom Sevnica. Gasilski dom
STANOVANJSKI OBJEKTI:
številni stolpiči in stolpnice, dom upokojencev ter drugi objekti
Priznanja, ki jih je delovna skupnost prejela od investitorjev in drugih poslovnih partnerjev so dokaz kakovosti ter garant, da SGP ZASAVJE izvaja dela kakovostno. pravočasno in solidno.
Z integracijo obrata GRAMAT Sevnica v lanskem letu je podjetje znatno razširilo proizvodnjo gradbenega materiala, ki presega lastne potrebe.
Cenjenim kupcem nudimo:
betonske cevi vseh vrst do premera 40 cm. betonske oblikovance debeline 20. 25 in 30 cm, predelne stenske oblikovance deb 8 cm.
V prihodnje bomo razširili proizvodnjo še na potresne oblikovance deb. 20 cm, kabelske oblikovance. koritnice vinogradniške stebre in podobne elemente.
5197
.
ljubljanska banka
ZAVAROVALNICA
SAVA
POSLOVNA ENOTA TRBOVLJE
TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE
TRBOVLJE
UUBUANSKA BANKA podružnica TRBOVUE
Vsem občanom Trbovelj čestitamo za občinsld praznik
ELEKTRO
LJUBLJANA
poslovna enota TRBOVLJE
Vsem delovnim Hudem in poslovnim sodelavcem v občini Trbovlje čestitamo ob njihovem občinskem prazniku in jim želimo še veliko delovnih uspehov.
Vsem varčevalcem in poslovnim prijateljem v občini Tr bovl j p čestitamo za njihov občinski praznik.
čestita
vsem svojim odjemalcem ob občinskem prazniku
OBČANI TRBOVELJ PRAZNUJEJO - OBČANI TRBOVELJ PRAZNUJEJO
V TRBOVUAH SKLENJENA		Vsem občanom občine Trbovlje čestitamo ob njihovem prazniku! i- *	’	•	's
POGODBA 0 SKUPNEM VLAGANJU Z AMERIČANI • >	• Kolektiv trgovskega podjetja »Prvi junij« MESO	I •	•	' \ ' ■ ZLATARSTVO S.O.p.O. TRBOVLJE ZLATARNA CELJE
Tovarna polprevodnikov Trbovlje od ustanovitve do danes še ni uspela uresničiti programa izgradnje, ki so ga predvideli z idejnim projektom. Vzrok za to je poleg močne revolucije v polprevodniški industriji tudi velika odvisnost od svetovnega trga. Iz teh razlogov je tovarna dosegla sodelovanje z ZDA in dosegla skupno vlaganje, ki omogoča sodobno tehnologijo in zagotovitev prodaje na zahodni oziroma ameriški trg.	TRBOVLJE	Trgovsko podjetje VITAMINKA
»	•	Trbovlje
Kolektiv Tovarne polprevodnikov Trbovlje v ZP Iskra Kranj se pridružuje čestitkam vseh delovnih kolektivov za občinski praznik z željo za hitrejši in boljši razvoj.	* čestita vsem občanom in svojim odjemalcem za občinski praznik občine Trbovlje	Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem v občini Trbovlje čestitamo za njihov občinski praznik.
. . « '! S {*	•	f I •*« i M
/V :• ■ t. •
300
200
ioo
bN
EKSPANZIJA VKRCEVANJA JUGOBANKE
Veliko zaupanje varčevalcev glede velikosti, ugleda in poslovnosti JUGOBANKE, so najboljši dokaz v stalno rastočih vlogah varčevanja občanov:



INDEX
XII.70

111.71
VI. 71
IX.71
XII.71
111.72 IV. 72
JUGOBANKA opravlja sedaj svoje posle z občani v več kot 100
poslovnih enotah širom po Jugoslaviji.
c
3
i
Al
W r_i
..._. ' . ,
PREMIRJE RAZGLAŠENO, MIRU PA NI — Uradno krilo IRA Je objavilo, da bo za določen čas »zakopalo bojno sekiro« na Severnem Irskem, kljub temu se bombne eksplozije vrstijo ena za drugo. Na sliki: razdejanje po eksploziji v neki tovarni stekla.	Telefoto: UPI
ZAPORNIKI SO PONOVNO OPOZORILI NASE — V ameriškem mestu Paterson so se zaporniki v mestni jetnišnici uprli zaradi razmer, ki bojda vladajo v jetniš-nici. Zaporniki so se tudi spopadli s policijo, po pogajanjih pa so le izpustili ranjenega stražarja (na sliki).
STOPOV PIKNIK — V gostišču »Na livadi« v Ljubljani so se zbrali nastopajoči in gosti na letošnji Slovenski popevki. Ansambel Mihe Dovžana in dobra jedača so pomagali k dobri volji. Na sliki ob ražnju: Majda Sepe, Dana, Mojmir Sepe, Dave Hunter jz ansambla Brotherhood of Men (z leve).	Foto: S. Busič
NAPADALCI SO 2E IZVRŠUJ POBOJ — izraelska policija, ki je po streljanju v poslopju telavivskega letališča Lod prispela na kraj poboja, je lahko samo ostrmela nad krvavo dramo, ki so jo uprizorili trije japonski ekstremisti s brzostrelkami in bombami.	Telefoto: UPI
Spodbuda tekstilcem
Milijon dolarjev za vzdrževanje kmetijskih strojev in opreme — Dodatne carinske olajšave tekstilcem — Borcem valorizirali dodatek na 1430 din
BEOGRAD. 31. maja (Tanjug). ZIS je na svoji današnji seji sprejel dva ukrepa ki zmanjšujeta porabo deviz. Vendar je hkrati sprejel sklep, po katerem se nartv ni milijon dolarjev za uvoz rezervnih delov in materiala za vzdrževanje km eri.' skih strojev in opreme. S temi uvoznimi deli in materialom se bodo pretežno oskrbovali zasebni kmetijski proizvajalci.
V spodbudo izvozu daje Sklep ZIS proizvajalcem tekstilne konfekcije, ki uvažajo zaradi izvoza, nekatere dodatne carinske olajšave.
ZIS je s posebnim sklepom valoriziral dodatek borcev. Na podlagi povprečnega osebnega dohodka v lanskem letu siaia osnova za določanje dodatka borcev v 1972. letu 1430 dinarjev.
Z dopolnitvijo sklepa o po-
Ladje
mimo
zapore
Peking dovolil nekaterim ladjam NDR in Poljske izkrcanje tovora
PEKING. 31. .naja <Keu ter> — Kitajska je nekaterim poljskim in vzhodnonemškim ladjam, ki se niso mogle pre biti skozi ameriško ninsito zaporo sevemov.etnamskih pristanišč, dovolila, da so tovore izkrcale v Kitajskih pristaniščih. To novico ie agencija Reuter izvedela v vzhodnoevropskih krogih v Pekingu.
V istih krogih zatrjujejo, da nekaterim sovjet"tk>m ladjam takšnega dov-njenj-i Ki tajci niso dali. a tudi neka terim poljskim m vzhodu- • nemškim ladjam ne Očitno so kitajske oblasti izbrale sa mo ladje katerih tovor je tak. da ga je mogoče brez 'e Jave prepeljati do Dl? Vietna ma bodisi po cesti ali želez niči.
Obisk v Bijeli
HERCEGNOVI 31 ma)» (Tanjug) — Minister za ladjedelništvo SZ Boris E Bu tom je obiskal ladjedelnico Bi jela pn Hercegnovem. kjei so v zadnjem času Donravili in obnovili 12 sovjetskih trgovskih ladij, nato pa te od potoval v Dubrovnik
Uljanik:
rekordno
leto
Letos bodo zgradili tudi pet ladij s 529.222 tonami nosilnosti
PULJ. 31. maja < lan jugi — Družbeni plan ladjedelnice in tovarne Diesel motorjev »Uljanik« v Pulju, ki ga je sprejel delavski svet. je v marsičem rekorden. Celotni dohodek so planirali na 1160 milijonov dinarjev, za 24 več kot lam Predvidevajo tu dl pet novih ladll • Š20 >22 tonami nosilnosti, od tega dve ladji-velikanki za Norve Sko. vsaka po 225 one mn no silnosti. • Berce Istra« so že odposlali, »Berge Adria« pa še grade. Tovarna motnrev naj bi izdelala <» motorjev « 129 000 KM m dva motor ta po 20 noo KM. doslej največ ja pri nas.
gojih, pod katerimi lahko državljani prinašajo določene predmete iz tujine, je obrtnikom in likovnim umetnikom omogočeno, da uvažajo za opravljanje njihove dejavnosti nujno potreben reprodukcijski material Na koncu je ZIS imenoval več funkcionarjev. Direktor zveznega zavoda za patente je Dragutin Boškovič. direktor jugoslovanskega zavoda sa
Začudenje
nad
izjavami
Odgovor pariike vlade na izjavo G. Meir v zvezi s pokolom v Tel Avivu
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 31. maja —Francoska vlada je popoldne po redni tedenski seji preko svojega predstavnika izrazila »začudenje nad nekaterimi uradnimi izraelskimi izjavami« v zvezi s jinočnjim pokolom na letališču v Tel Avivu. Čeprav vladni predstavnik Philippe Lecal ni nikogar omenil s imenom, je jasno, da je mislil na izjavo izraelske predsednice vlade Golile Meir. ki vsebuje kritične pripombe na rovaš Francije.
Francoska vlada sicer v tej izjavi ostro obsoja atentat na letališču Lod, venda’ pri po minja, da so se teroristi vkrcali na letalo francoske druž be Air France v HM kjn »ne francoske oblasti ne var nostni organi nimajo nikakršnih pristojnosti«. Vlada na dalje poudarja da na pariškem letališču Orl v od sep tembra 1971 dalje sistema tič no preiskujejo vse potnike namenjene na Bližnji Vzhod kakor tudi njihov.> prtljago. Po nedavnih novih grožnjah s terorističnimi napadi pa so te ukrepe še poostrili. V skladu s tem so temeliito preiskali tudi vse potnike, (i X) m včeraj popoldne vkrcali na »boeing« družbe Air France
Podobno izjavo je dal tud: direktor družbe Air France, ki je pripomnil, da je oila verjetno predsedn.c.i izraelske vlade Gol da Meir takrat ko je dala izjavo o atentatu, pod močnim vtisom tega tra g: enega dogodka
ANDREJ NOVAK
Španska zbornica v SFRJ
BEOGRAD. 31 maja J Tan mg* - V Jugoslaviji namera va v kratkem odpreti svoje predstavništvi, španska gospodarska zbornica. Naša zvezna gospodarska zbornica ima svoje predstavnike v Španiji že štiri leta in odtlej so se gospodarski stiki med državama že precej zboljšali lugoslovariski Izvoz se je la ni v primerjavi z letom 1970 povečal za 51.7 odst ta) znašal 5.506 000 dolarjev. Na seznam izvoznega blaga so u-vrstlli 35 novih artiklov Iz Španije pa uvažamo precej man) kot prej »leta 1970 )e znašal uvoz 17 mllitonov do iarjev. lani pa te 8.737.000 dolarjev).
standardizacijo Milan K rajno vič. svetovalec zveznega sekretarja za zunanje zadeve Živan Berislavljevič, pomočnika zveznega sekretarja za zunanjo trgovino sta Aleksan-dar Drljača in Novak Potek-sič, pomočnik zveznega sekretarja za gospodarstvo je Ljubomir Popovič, pomočnika zveznega sekretarja za promet in zveze sta Henrik Ton člč in Rudolf Koprivnik, po-
Obisk v ZRN
BONN, 31. maja — Na pet dnevni obisk je prispela v ZRN devetčlanska delegacija poslovnega združenja jugoslovanskih časopisnih podjetij pod vodstvom predsednika tega združenja Anteja Mahkote, pomočnika glavnega urednika »Dela«. Jugoslovani so gostje zahodnonemškega združenja časopisnih založnikov. Ogledata so si razstavo tiskarskih strojev in papirne industrije v Diisseldorfu ter obiskali več časopisnih hiš. Danes jim je jugoslovanski veleposlanik v Bonnu priredil sprejem.
S F.
Posmrtni ostanki v London
PARIZ, 31. maja (AP) — Posmrtne ostanke vojvode Windsorskega so danes z letalom iz Francije prepeljali v Anglijo, kjer ga bodo pokopali.
močnik zveznega sekretarja za delo m socialno politiko je Milan Manojlovič, pomočnika sekretarja ZIS za informacije sta Enver Humo in Ante Cudina, za pomočnika direktorja zveznega hidrometeorološkega zavoda pa je bil imenovan Vitomir Dimitrtev-skl. v zveznem zavodu za družbeno načrtovanje je imenovan za pomočnika generalnega direktorja Vladimir Pe-jovski. za svetovalca Ivan Rankov, v zveznem zavodu za cene pa za pomočnika direktorja Tone Rogelj, za svetovalca pa sta imenovana Barbara Medanič in Radomir Zugič.
Nesreča grških diplomatov
NIŠ, 31. maja (Tanjug) — V prometni nesreči, ki se je dopoldne pripetila v sičeva-ški soteski, so se laže ranili grški veleposlanik v Iitgosla viji Spiros Tetenes.' konzul kraljevine Grčije v Beogradu Georgio Argiriadis. arhiman-drit Meletos Kalamaris in diakon Polikarpos Karvclos Vsi našteti so bili v spremstvu patriarha grške pravoslavne cerkve, ki je danes skupji s srbskim patriarhom <ertna nom obiskal grško vojaško pokopališče v Pirim
Uradnega sporočiti o vzro ku nesreče še ni. Kaže. da hladilnik z iransko registracijo ni upošteval prednost, vo zil v koloni in se je zaletel v potniški avtomobil z grško registracijo Voznika iranske ga hladilnika so pridržali v Nišu. da bo počakal do kon ca preiskave.
Zadnje^ vesti
Pogovori Nixon -
Gierek
V središču pozornosti problemi Evrope — Podpisana konvencija
VARŠAVA, 31. maja (Tanjug) — Ameriški predsednik Nixon se je uro in pol po svojem prihodu v Varšavo sestal s prvim sekretarjem CK PZDP Edwardom Gierekom. Poleg mednarodnih problemov, pri čemer so bili v središču pozornosti problemi Evrope in konference o varnosti, so Nixonovi pogovori s poljskimi voditelji vsebovali tudi vprašanja bilateralnega sodelovanja.
Nocoj sta ministra za zunanje zadeve 01szowski in Roge rs imela posebej pogovore in ob koncu tega srečanja so podpisali konzularno konvencijo, gatera naj bi po oceni ministra 01szowskega olajšala Američanom poljskega rodu, da obiščejo domovino svojih prednikov.
Današnji program se je končal z večerjo, ki jo je v čast ameriških gostov priredil premier Jaroszevvicz.
Libanon se bo pritožil
BEJRUT, 31. maja (AP) — Libanonska vlada je sklenila, da bo poslala pritožbo varnostnemu svetu zaradi izraelske grožnje, da bo sprejel povračilne ukrepe proti arabskim državam. V Bejrutu pričakujejo, da bo Izrael organiziral diverzijo, ker je Golda Meir izjavila, da je Libanon odgovoren za sinočnji incident na telavivskem letališču.
Pariški zapleti
Pogajanja o Vietnamu so v slepi ulici — ZDA zavrnile poziv FNO in Hanoia — Američani »kot volk v ovčji koži«
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 31. maja. Pariška pogajanja o Vietnamu so slej ko prej v slepi ulici. Amen čam so dopoldne zavrnili poziv delegacije začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama in Hanoja, naj bi se jutri kot običajno sestali v konferenčni palači na Aveniji Kleber. Ameriška delegacija je svoj odklonilni odgovor argumentirala z ugotovitvijo, da nasprotna stran ni predložila nobene nove pobude, ki bi bila i«hi™ povod za resna pogajanja
Na sedežu delegacije začasne vlade so prejeli ameriški odgovor prav sredi tiskovne konference predstavnika de legacije Ljr Van Saua. Ko je ta ocenjeval ameriško poli tiko, je poudaril, da Nizon in »ljudje iz Bele niše« v »zadnjih dneh in zadnjih tednih« zelo veliko govorijo o miru, v resnici pa. »kot volk v ovčji koži« stopnfujeio vojno
»Mi smo pripravljeni na dolgo vojno«, je rekel t.y Van Sau. »Pripravljeni pa smo tudi vojno jutri končati, če bi bita Američani voljni skleniti korekten sporazum za rešitev konflikta.« Predstavnik delegacije je ob tem v odgovorih na vprašanja francoskih in tujih dopisnikov podrobneje obrazložil trditev, da osvobodilne sile ne nameravajo uvesti v Južnem Vietnamu komunističnega reži ma. »Vietnam bo demokratična. neodvisna tn nevtralna država, nikakor pa ne komunistična«, |e poudaril Ly Van Sau glede na zahtevo, da se sestavi vlada ls treh elemen tov. »se pravi iz predstavni kov naše vlade, predstavni kov sedanjega salgonskega režima — seveda brez Ngu ]ren Van Thteuja - in pa le predstavnikov vseh drugih
slojev, ki so tako proti Američanom kakor tudi proti nam, vendar želijo sodelovati v izgradnji novega Vietnama.«
»Tako organizacijske kakor tudi gospodarsko politične strukture, o katerih razmišljamo spodbijajo trditev da vsiljujemo Južnemu Vietnamu komunizem«, je rekel predstavnik začasne vlade. »Ata ste ie slišali za kako komunistično državo, ki ima vlado, sestavljeno iz treh elementov, o katerih sem govoril? Razen tega bomo mi priznali privatno lastnino
Pogovori Šnuderla v Haagu
HAAG. 31. maja (Tanjug) — Član ZIS Boris šnuderl. pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milovan Markovič in naš veleposlanik v Haagu Mirko Milutinovič so se včeraj pogovarjata z nizozemskim gospodarskim ministrom H. Langmanom tn državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu T. We-sterterpom o gospodarskih stikih med državama in trgo , vinskih ter širših gospodar skih stikih Jugoslavije z EGS.
proizvajalnih sredstev, trgo vine in zemlje kakor tudi vse osebne svoboščine.«
Večji del tiskovne konfe-renče pa je bil posvečen položaju na bojišču. Ly Van Sau je zagotovil, da osvobodilnim silam ni »pošla sapa« tal da jim Je uspelo z ofenzi vo, Id zdaj stopa v tretji mesec. pritegniti v boj vse raz položi Ji ve	Južnovietnamske
redne enote, tako da Saigun nima nobenih strateških 'rezerv več in lahko okrepi enote na eni fronti le s enotami z druge fronte. Po podatkih delegacije začasne vlade, ki zajemajo obdobje od 31 mar ca do začetka maja. so os vobodllne sile Izločile iz boja dve nasprotnikovi diviziji, de setim, se pravi vsem ostalim, Pa so prizadejali hude izgube.
Osvobodilne sile, je pove dal Ly Van Sau, so osvobodile velike predele v gorskih območjih Južnega Vietnama. Ob obali, predvsem na Se seru in pa v delti Mekonga Tl uspehi na bojiščih doka zujejo je pribil L jr Van -Sau. »la je ameriški program pa cifikactje propade) in da so napovedi o vojaških zmagah saigonskih čet, ki prihniaio iz Pentagona, zgolj iluzije ANDREJ NOVAK
Nočni
klub
razdejan
Palestinski komandosi pognali v zrak bar v Jeruzalemu
KAIRO, 31. maja (MENA)
—	Palestinski komandosi so razstrelili neki nočni klub v središču Jeruzalema, je izjavil predstavnik poveljstva o-boroženih sil palestinske revolucije. Dodal je, da je v eksploziji več ljudi izgubilo življenje, ki so bili takrat v klubu.
»Neodgovorni akt nasilja«
NEW YORK, 31. maja (UPI)
—	Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je izrazil danes osuplost zaradi krvopre-tatja v telavivskem letališču Lod. Ta dogodek je ocenil kot »neodgovorni akt nasilja proti nedolžnim ljudem« na mednarodnem letališču.
Izrael obtožuje
JERUZALEM, 31. maja (AfP)
—	Izraelska vlada je zahtevala nocoj od svojega veleposlanika v OZN Josefa Teko-aha, naj članom varnostnega sveta izroči pismo, s katerim Izrael izraža prepričanje, da so vlade, ki dajejo azil teroristom, direktno odgovorne za napade, ki so podobni tistemu na telavivskem letališču Lod. Preliminarna raziskovanja so pokazala, kot piše v pismu, da so se japonski teroristi urili v nekem taborišču palestinske osvobodilne organizacije v Libanonu.
»Dokaz izjemne hrabrosti«
BEJRUT, 31. maja (AFP)
—	Napad na Lod ni bil pripravljen v nobeni arabski državi, trdi fronta za osvoboditev Palestine v sporočilu, ki je bilo objavljeno nocoj v Bejrutu. Fronta opozarja, Izrael, naj ne naredi nobene nepremišljene akcije proti Libanonu ali katerikoli arabski državi. Akcijo japonskih komandosov pa označujejo kot »dokaz izjemne hrabrosti pri izvrševanju misije mednarodne solidarnosti v boju proti imperializmu«.
Umrl Branko Jelič
BERLIN, 31. maja (AP) — Danes je v neki zahodnober-linski bolnišnici umrl šef us-taške organizacije v ZRN Branko Jelič.
»Boeing 747« se je moral vrniti
PARIZ, 31. maja (AP) — Potniško letalo francoske družbe Air France se je vrnilo z leta v Tel Aviv, ker so upravo letališča opozorita, da je v nekem izmed letal za Izrael podtaknjena - bomba »Bo ing 747« s 100 potniki se je vrnil na letališče »Orly«. kjer so letalo pregledali. Hkrati je policija tudi pregledala še dvoje letal, ki bi morala še nocoj odleteti v Izrael.
Sestanek v »nekaj dneh«
MOSKVA. 31. maja (UPI)
—	Zvedelo se je, da je mož no v kratkem pričakovati v Moskvi sestanek najvišjih partijskih, državnih in vojaških voditeljev držav var Savskega sporazuma Dopis nik agencije UPI, ki kot vir informacije omenja vzhodno evropske kroge, pravi, da bo sestanek »v nekaj dneh« in da bo traja) dan ali dva
Telegrami
SPREJEM PRI TITU — BEOGRAD. Predsednik republike Josip Broz Tito je v Belem dvoru sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika LR Poljske v Jugo šlaviji Januša Burakiewicza, ki ga je zaprosil za sprejem.
TITOVA ČESTITKA — BEOGRAD. Pred sednik Tito je predsedniku Burgibi poslal prisrčno čestitko ob obletnici razglasitve neodvisnosti Tunizije.
O NAČRTOVANJU — BEOGRAD. Predsednik ZIS Bijedič je sprejel predsednika državnega komiteja za načrtovanje SR Romunije Berghianuja in direktorja zveznega zavoda za načrtovanje SFRJ dr Borisava Joviča.
DIPLOME ČLANOM SRBSKE AKADEMIJE — MOSKVA. Veleposlanik SFRJ v Sovjetski zvezi Milorad Pešič je danes v poslopju našega veleposlaništva slovesno iz ročil diplome tujim članom srbske akademije znanosti, uglednim sovjetskim znan stvenikom in akademikom. M. P Alekseje vu P. L. Kapici, L. M. Leonovu, D. C. Li-hačovu in V. Petrovskemu. Za to priznanje se je v imenu znanstvenikov zahvalil akademik Petrovski, ki je znan kirurg in minister za zdravstvo ZSSR.
JERONIMOS IN GERMAN - NIS. Patriarh grške pravoslavne cerkve Jeronimos in patriarh srbske pravoslavne cerkve German sta si v Nišu ogledala Celekulo. v Pirotu pa grško vojaško pokopališče.
SPORAZUM O PROMETU Z AVSTRALI JO — BEOGRAD. V skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij v Beogradu so podpisali sporazum o uvedbi neposrednega mednarodnega poštno-potniškega prometa med Jugoslavijo in Avstralijo.
OBNOVITEV STIKOV Z EGIPTOM — BONN Diplomatski stiki med ZR Nemčijo in Egiptom bodo obnovljeni že čez nekaj dni. je dejal predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva. Predstavnik zunanjega ministrstva Egipta pa je dejal, da bodo diplomatske stike z ZR Nemčijo obnovili »v nekaj tednih«
WARDA BODO ODPOKLICALI - LON DON Britanska vlada je sporočila da bo svojega predstavnika A leča Warda odpokli cala iz Salisburyja. ker tako zahteva rodezijska vlada Ward je bil v Salisburvju od govoren za zveze z vlado lana Smitha
GERHARDSEN O RATIFIKACIJI -BERLIN Bivši norveški premier Gerhard-sen je za vzhodnonemški list Neues Deut schland izjavil, da je ratifikacija vzhodnih sporazumov ustvarila nove možnosti za okrepitev miru v Evropi. Po njegovem bi zdaj morali čimprej sklicati vseevropsko konferenco o varnosti.
BUMEDIEN V MONROVIJI — MON-ROVIA. Alžirska agencija PAS je sporočila, da je predsednik revolucionarnega sveta in vlade Huan Bumedien na uradnem obisku v Gvineji Tja ga je povabil predsednik Sekou Toure.
GALEB NA KONFERENCO OAE — KAIRO. Egiptovski zunanji minister Mu-rat Galeb bo 5. junija odpotoval v Rabat na konferenco zunanjih ministrov članic OAE, ki se bo začela 12. junija. Galeb bo na njej zastopal predsednika Sadata.
OPOZORILO BREZ PODLAGE - LYON. Policija je sinoči preiskala prostore ameriškega konzulata v Lyonu, ker je neznanec po telefonu dejal, da je nekdo na konzulatu podtaknil bombo. Kljub natančni preiskavi pa policija ni ničesar našla.
EPIDEMIJA TIFUSA — SALVADOR Za epidemijo tifusa je na jugu brazilske države Baia umrlo 19 ljudi.
ARAFAT BO OBISKAL SZ — DAMASK. Predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat bo junija na čelu delegacije palestinskega osvobodilnega gibanja odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Sklep o njegovem odihodu v SZ so sprejeli na sestanku izvršilnega odbora Al Fatah.
ALI BO DIREKTOR BORZE ČRNEC? — NEW YORK Izvedelo se je, da so sedanjega ameriškega veleposlanika v Stockholmu Jerama Hollanda predlagali za direktorja newyorške borze. Holland je ponudbo sprejel, toda predlog morajo potrditi člani borze na sestanku, ki je bdi sklican za 15. junij. Ce bo Holland izvoljen, bo prvi črni direktor v zgodovini newyorške borze.
POMOČ BANGLA DESU - VVASHING-TON. ZDA so vladi Bangla deša dale še 90 milijonov dolarjev pomoči da bi si dežela opomogla po vojnem razdejanju. Pred tem šo ZDA po OZN in raznih mednarodnih dobrodelnih organizacijah poslale Bangla dešu ie 125 milijonov dolarjev
PRISILNE IZSELITVE IZ GAZE — NEW YORK. Egiptovski delegat Musa je v OZN povedal, da so izraelske zasedbene oblasti izselile iz Gaze 15.000 ljudi ter »veliko naselij arabskih beguncev zravnale s tlemi«. Namesto izseljencev so v Gazo prišli Izraelci. Izraelski predstavnik Dorom je v odgovor na to obtožbo zatrdil, da so kraji, kj jih je Izrael 1967 zasedel, »doživeli pravi gospodarski razcvet«.
Pa še to:
KANALIZACIJA — Delavci zagrebškega komunalnega podjetja so nedavno začeli razkopavati Dežmanov prehod, tik pred stavbo zagrebške RTV Radovednim občanom. ki so povprašali delavce, kaj pravzaprav kopljejo tod, je pojasnil igralec Edo Peročevič: »Najbrž drugi kanal za zagrebško televizijo saj je že čas za to!«
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 1. junij 1972 ob 7. uri
Vreme in temperatura 31. maja 1972
Kraj
vreme ob 7 uri
stopinj
vreme	stopm
>b 13 uri
cj ubija
jana lam ca Brnik Kredarica Maribor Sl Gradec Celje
Novo mesto
Koper
Fleka
Pulj
Hvar
Dubrovnik Magreb Beograd Skoplje i ra levo Titograd 'e lovec Gradec Dunaj Benetke Genova vltin chen Milano Zilncb Rim Pariz Berim Stockholm '»ockva
oblačno
obiaCno
oblaCno
megla
oo.ačno
oblaCno
ooiacno
poloblačno
oblačno
oblaCno
oblačno
jasno
jasno
oo.ačno
jasno
jasno
jasno
jasno
oblačno
ploha
dežuje
oblačno
dežuje
dežuje
jasno
jasno
oblačno
‘asno
15	.mlačno	18
12	>iOha	12
13	mlačno	17
2	iežuje	2
14	mio dežuje	18
14	ležuje	16
14	blačno	16
11	jlačno	20
18	b’ačno	21
18	blačno	23
18	y oblačno	23
2(	isno	23
U	«no	22
r.	blačno	22
lf.	no	2(
12	tsno	*	25
21	-nn	27
16	asno	2e
16	iloha	1P
14	'blačno	16
14	ležuje	13
—	—	—
—	asno	23
17	•OSI	17
10	'blačno	16
1	'blačno	17
16	•asno	21
9	■»blačno	14
11	v^oblnčno	15
10	ploha	10
i«	-»blačno	
Napoved:
li- - • 4..N | JA
Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami Nainižje nočne tempe rature med 6 in 10 v Primor ju 12. naivišje dn°vne okoli '20 stopinj Celzija
JUGOSLAVIJA
V severnih Kraj’h Jugosla vije oblačno s kraievmmj pa davmami, drugoo po državi bo pretežno sončno m toplo vreme.
VREMENSKA SLIKA
Oslabljena maana fronta je najela Alpe tn severni Balkan in povzročila tudi pri nas oblačnost in padavine V zvezi z njo je priče, dotekati nad naše kraje nekoliko hladnejši zrak.
IZGLEDI ZA ČETRTEK:
Sg spremenljive vreme. TEMPERATURA MORJA Koper 20. Snnt '21 o»ar 19 Palagniž 19 Šibenik ?1
Četrtek. 1. junija 1972
IZ NAtIH KRAJEV
OBLO ★ III. — etran T
0
Gostinci in Krvavec
Cez poldrugo leto te bo Sitnica na Krvavec spet ustavila. ker bo prenehalo rel/ati dovoljenje republiške inšpekcije. Ce bi ga hoteli podaljšati. bi morali zamenjati celotno Učno vrv. kar pa se ne splača. Namesto tega bo moral Krvavec do tedaj dobiti nov dostop.
O tem se ie nekaj časa razpletajo Živahne razprave, v katere so na proSnjo kranjske občine posegli tudi francoski strokovnjaki. Ti bodo svojo Studijo v kratkem dopolnili z nekaterimi novimi podatki, nakar bo osnova za načrtovanje nadaljnjega razvoja najpomembnejšega kranjskega turističnega sre-diSča izpopolnjena.
V Kranju pa so se zavzeli za to. da bi se naposled lotili tudi uresničevanja načrtov- Ker eno samo podjetje tolikšnih vlaganj ne bi zmoglo. so vsem kranjskim gostincem predlagali, naj v ta namen zdruiijo svoje sile. K temu jih občinska skupičma hoče spodbuditi Se z zmanjševanjem dajatev.
Sedaj so na potezi gostinske organizacije, da se po \ večletnem kolebanju le pove Žejo. Doslej so jih Ze večkrat '< prepričevali, da bi bilo to ko- j ristneje za razvoj gostinstva in turizma v kranjski občini kot pa sedanja razdrobljenost. vendar zaman. Tokrat pa je pred njimi tako pomembna naloga, da bi bilo nadaljnje odlašanje Se bolj Škodljivo.
Ce se razvoja Krvavca ne bi lotilo zdruZeno kranjsko gostinstro. bi namreč občina morala to nalogo zaupati komu drugemu Ponudnikov menda ne manjka, saj je za Krvavec pri nas precej zanimanja. To pa bi za domače gostince pomenilo hud udarec. ki bržkone ne bi ostal brez posledic. L. STRUŽNI K
■v,.	«	#
■ N -/.'v	■'
Uši
j
'jj
VWK‘>.
RIBICI OB RADULJI — Posnetek je z nedeljskega tekmovanja. Foto: S. Dokl
Predpisi so za vse!
Ugodna ocena gospodarstva v letošnjem letu v SR Sloveniji • Predpise morajo upoštevati vsi - Najprej odpraviti žarišča inflacije - Bodimo realisti!
NOVO MESTO, 31. maja. Na današnjem posvetovanju, za katero sta dala pobudo republiška konferenca SZDL in izvršni odbor zvene sindikatov Slovenije, organizirala pa ga je občinska konferenca SZDL v Novem mestu, so predstavniki družbenopolitičnih organizacij ▼ podjetjih iz dolenjske regije ocenjevan letošnje gospodarske razmere v republiki in na Dolenjskem. Izrekli so mnogo kritičnih besed, namenjenih sedanjemu stanju, prispevali pa so tudi nekaj predlogov, ki naj bi vodili k izboljšanju.
J
Jote Globočnik, podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, je udeležence najprej seznanil z letošnjimi gospodarskimi gibanji v republiki. Ugodno je ocenil gibanje uvoza in izvo-su, zmanjšanje detle itne devizne bilance, povečanje deviznih rezerv, delno izboljša-
nje likvidnosti gospodarstva, pri čemer je dejal, da če se že likvidnost ni izboljšala, smo vsaj spoznali nekatera žarišča inflacije, počasnejšo rast cen ter politiko federacije. ki se vse bolj opira na mnenje republik. Zal pa tolikšnih uspehov, kot smo jih dosegli v Sloveniji, niso dosegli v drugih republikah, kjer predpisov, ki vodijo k stabilizaciji. Cesto ne spoštujejo. Vseeno se je zavzel za spoštovanje predpisov, saj bomo le tako lahko terjali to tudi od drugih.
Omenili pa so tudi nekaj manj ugodnih m manj spodbudnih ugotovitev. Osnovnih vzrokov inflacije m nestabilnosti še vedno nismo oapra vili m prav tako zaenkrat še ne obvladujemo rasti potroš nje, ki se povečuje na škodo tržnih odnosov, ki jih zdaj urejamo z administrativnimi ukrepi, kar pa zavira samo upravne odločitve. Udeleženci posvetovanja niso soglašali z mnenjem, po katerem lahko najdemo izhod iz krize le z administrativnimi ukrepi, zavrnili pa so tudi drugo skrajnost, ki- nagovarja trditev, da lahko le prosti trg reši vse probleme.
Po njihovem mnenju je potrebno najti neko srednjo pot. Soglašali pa so , tem, naj bodo administrativne rešitve le prehodne, čeprav ne smemo misliti, da bo odmrznitev -ešila vse probleme.
Ko so govorili o odpravljanju težav, so menili, da
moramo biti pri tem realisti i in strpni, saj uspehov ne sinemo pričakovati kar »prek noči«. Najprej pa je treba po mnenju vseh odpraviti žarišča inflacije. Omenili so | možnost, da bodo morale nekatere delovne organizacije, | ki imajo1 največje težave za-
radi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, ki so ga prej uvažale celo preusmeriti svojo proizvodnjo- O investicijah pa so menili, da jih ne bi smeli metati vse v en koš, saj so tiste, ki imajo ekonomsko podlago, lahko zelo koristne m nam bodo mnogo
Slab vpliv
Komunisti v Zagorju so poudarili, da je potrebna večja skrb za kadre
ZAGORJE, 31: maja. Zveza komunistov mora v vsaki delovni organizaciji in na širšem področju organizirati svojo dejavnost tako, da bo imela vpliv pri kadrovskih rešitvah, še zlasti za vodilna delovna mesta. To so poudarili na sinočnji seji občinske konference ZK Zagorje, ko so pretresali odnos Zveze komunistov do kadrovske politike in naloge na tem področju.
Razprava je potrdila, da organizacije ZK v svojih sredinah niso bile dovolj pozorne do kadrovskih vprašanj. Morda je eden od vzrokov zato v nekakšnem strahu, češ kako daleč naj se ZK spusti v kadrovska vprašanja, da ne bi nanjo leteli očitki o kratenju samoupravnih pravic in monopola. Organizacije ZK so obravnavale gospodarske pro. bleme podjetij, razvitost samoupravnih odnosov, stabilizacijske in druge programe, »izmikale« so se samo kadrovskim vprašanjem, kot da to področje ne bi bilo tako pomembno kot druga. Odsotnost pri kadrovanju je voda na mlin tistim, ki neradi slišijo kaj o družbeno-politič-nem vplivu.
Zveza komunistov mora us-
Pričeli so Izgubljeno zaupanje tekmovati
Dolenjci so že pričeli s priljubljenimi tekmovanji v športnem ribolovu
Ribiška sezona na Dolenjskem se je že začela. Ob nedeljah in praznikih je ob Krki, Kolpi in ob potokih veliko ribičev; v glavnem so to gostje iz Hrv-iške, precej pa jih je tudi iz Ljubljane. Tujcev je manj kot prejšnja leta, vendar se zadnje dni število gostov tudi povečuje.
Dolenjci so tudi začeli s priljubljenimi športnimi tekmovanji. Prvo so preteklo nedeljo organizirali Novomešča-ni. ko se je ob potoku Radu-lja pri Škocjanu zbralo 57 članov in mladincev novomeške ribiške družine. Čeprav je bila voda zaradi zadnjega dežja močno skaljena, je bil ulov zadovoljiv. V glavnem so bili med zmagovalci izkušeni ribiči, čeprav so jim štreno zmešali tudi nekateri začetniki.
Rezultati — mladinci (28 tekmovalcev): 1. S. Damjano-
KRANJ
Razstava
fotografij
V avli poslopja občinske skupščine je te dni odprta razstava del fotoamaterjev lz Kranja in Železne Kaple na Koroškem. Pripravili so jo v okviru prijateljskega sodelovanja med obema občinama. Letošnja skupna razstava je že šesta po vrsti.	L. S.
vič 940 točk; 2. Luzar 492, 3. Lenart 447; 4. Pintar 264; 5. Medved 197 itd.
Člani (29); 1. Furlan 1850; 2. Burger 916; 3. Bračika 846; 4. Bratož 787; 5. Zupet 669 itd.
Zmagovalca sta prejela prehodna pokala, trije prvouvrš-čeni pa so dobili še lepe praktične nagrade. S. DOKL
Kolesarja vrglo čez pokrov avtomobila
NOVA GORICA. 31. maja — Voznik kolesa s pomožnim motorjem 15-letru £di Simčič iz Šempetra se je za letel v levi blatni« avtomo bila, ki ga je vozila 31-letna Dragica Faganel iz Vrtojbe. Kolesarja je pri trčenju vrglo čez pokrov avtomobila na ce sto. kjer Je takoj stopil na noge. Zdravstveno pomeč so mu nudili v ambulanti, ki je bila pri roki in ga odposlali domov Nesreča se je pripe tila nasproti internega oddel ka splošne bolnišnice v Šempetru. ko je iz stranske ulice pripeljala voznica.
P.
Na posvetu gospodarsko-političnih aktivov gorenjskih občin so kritično ocenili sedanji gospodarski položaj — Ne zamrzniti osebnih dohodkov!
KRANJ, 31. maja. »Sedanje razpoloženje med ljudmi se utegne občutno poslabšati, če bi se morala večina prebivalstva nečemu odreči, da bi speljali stabilizacijo. Pri tem pa ne gre za to, da ne bi bili pripravljeni na odrekanje, marveč za to, ker ne zaupajo ekonomskim ukrepom.«
S temi besedami je eden izmed razpravljavcev na da našnjem posvetu gospodarsko-političnih aktivov gorenjskih občin kritično ocenil sedanji gospodarski položaj pri nas in opozoril na previdnost pri predvidenih stabilizacijskih ukrepih. Podobna pa so bila tudi mnoga druga mnenja v razpravi.
Drzen motorist
CELJE. 31. maja — Sinoči ob 18.30 sta v Zagradu pri Celju trčila voznika osebnega avtomobila in motornega kolesa. Jože Verdev iz Bu-kovžlaka je peljal z osebnim avtomob-Iom proti Pečovniku. V nepreglednem ovinku mu je pripeljal nasproti s preveliko hitrostjo in po sredini ceste z neregistriranim motorjem Srečko Mavrič iz Bezenškove ulice v Celju Pri trčenju (e motorista vrglo dvajset metrov naprej, kjer je obležal hudo ranjen.
S. S.
Požar v Lenči vasi
ORMOŽ, 31. maja — Včeraj je izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju Cilke Kolarič v Lenči vasi pri Ormožu. Zgorelo je ostrešje in vse premičnine. Domnevajo, da je nastal požar zaradi slabe električne napeljave. Škode je za 80.000 dinarjev.
M. S.
Ena osnovnih ugotovitev je bila nezadovoljstvo in nezaupanje ljudi po vseh neuspešnih poskusih, da z raznimi ukrepi naše gospodarstvo postavimo na trdnejše noge. Kot zadnji primer so omenili neuspelo medseb jnc poravnavo dolgov, zaradi katere pa nihče na vodilnih položajih ni bil ob dober glas, kaj šeie, da bi ga doletelo kaj hujšega.
Ko so ocenjevali predvidene spremembe pri osebnih dohodkih, so na posvetu odloč no zavrnili predlog, da bi jih zamrznili. S tem bi v trenutku dali v nič vsa priza-
devanja, izgubljen čas in denar okrog priprav samoupravnih sporazumov. Treba pa je računati tudi na to, da bi tak ukrep naletel med ljudmi na močan odpor.
Menili so, da b: bilo smo tmeje osebne dohodke : zda ti z nekaterimi spremembami in dopolnitvami samoupravnih. sporazumov Pri tem pa osebnih dohodkov ne bi smeli vezati na življenjske stroške, marveč na produktivnost in dohodek de’ovne organizacije.
Na posvetu so nasprotovali temu, da bi se v Sloveniji za-
radi nekakega zgleda in čiste vesti sami lotili nekaterih ukrepov. Menili so, da z njimi ne bi kaj prida koristili stabilizaciji celotnega gospodarstva v državi in da bi le od akcij v vseh republikah lahko obetamo uspeh.
Predsednik gospodarskega zbora republiške skupščine Miran Goslar je soglašal s tem, da so možnosti samostojnega ukrepanja v naši republiki majhne in omejene predvsem na potrošnjo. Menil je, da bi morali breme stabilizacije nositi vsi, razen manjšega dela socialno šibkejšega prebivalstva, kateremu naj bi pomagali skozi program socialne politike.
L. STRUZNIK
Kmalu na oddih
V nekaterih počitniških domovih zasavskih podjetij bodo sprejeli prve goste 4. junija - Delavci dobe regrese
Sindikalna vodstva, počitniške skupnosti ali odbori za oddih in rekreacijo v zasavskih delovnih organizacijah so tudi letos zgodaj začeli s pripravami na letovanje in oddih svojih članov oziroma zaposlenih. Zanimanje za letovanje pa je tokrat še posebej veliko in zmogljivosti za oba poletna meseca so v glavnem oddane.
V številnih podjetjih so tudi tokrat omogočili desetdnevni oddih ob morju ali v planinah najprej vsem tistim zaposlenim, ki lani niso letova-
Asfalt Loka - Jeprca
Cesto od Škofje Loke do Jeprce bodo asfaltirali po etapah — V prvi etapi bodo že letos položili asfalt od Traškega grabna do Godešiča — Posojilo
Občinska skupščina Škofja Loka je sklenila najeti 2,1 milijona dinarjev posojila za obnovo in modernizacijo ceste proti Jeprci. Ostala sredstva za prvo etapo bodo dobili od republiškega cestnega sklada in iz viška občinskega proračuna.
Cesta Ssofja Loka—Jeprca. ki je glavna zveza škofjeloške občine s svetom, je bilo asfaltirana leta 1964 Tedaj so zagoiov.li. da bo asfalt zdr žal brez večjih popravil 5 'er V resnici je bilo	brez
večjih pa<kocb 7 >t v le
mečno razpokal, da je bila zaradi velJuh jam čes a skoraj neprevozna. Zaradi tega so morali omejiti osni pritisk na 5 ton. zaradi česar so ime la podjetja težave pri p revo m Najhuje je Dilo r.a odseku .-.»a Traškim grabnom :n Re
Modernizacija ceste, pri kateri bodo zravnali ostre Ovinke in zgradili nov most v Traškem grabnu, bo stala blizu 15 milijonov d. nar jev Ker bi bila obnova Hotne ceste preve li zaloga), so se odlo-
vaOo že letos zgraditi odsek od Traškega grabna do Godešiča.
Predvidevajo, da bodo načrti za prvi <M pripravljeni do srede junija. Od štirih milijonov dinarjev, kolikor naj bi stal ta odsek, bo 880.000 dinarjev prispeval republiški cestni sklad. 2.1 milijona Jim bo posodilo cestno podjetje Krnnj. ostalo pa bodo pokrili
tošnji zimi pa je aslail luko , lečam, kjer je ilovnata podle j čili za etape. V prvi niunera-
r
občinskega proračun>•
L. S.
U ali pa so bili na dopustu v predsezoni ali po njej.
V zasavskih premogovnikih so izdvojili za regrese pri letovanju svojih zaposlenih 2 in pol milijona dinarjev. Hrastniški steklarji bodo za desetdnevno letovanje v počitniškem domu v Portorožu plačali samo 260 dinarjev, prispevek pa bodo lahko poravnali v dveh obrokih. Cena oskrbnega dne je sicer letos nekoliko višja, vendar še zmeraj dosegljiva. Litijski predil-ci bodo odprli svoj počitniški dom v Pineti na novlgraj-ski obali v Istri že 4. junija. Najprej bodo v njem letovali nekdanji člani tega kolektiva, potem pa vsi drugi. Sindikalno vodstvo in odbor za oddih sita se odločila, da bodo zaposleni, Id prejemajo na mesec do 1.700 dinarjev prispevali aa oskrbni dan po 21 dinarjev in to v glavni sezoni, vsi tisti pa, ki prejemajo nad 1.700 dinarjev mesečno, bodo plačali ga osrkbni dan po 23 dinarjev. Otroci imajo pravico do 50 odstotnega popusta. Podjetje bo torej daln pre celšsm regres, saj je polna cena oskrbnega dne 40 dinar-
jev.
Cene oskrbnih dni so določili že tudi drugi zasavski delovni kolektivi, ki imajo svoje počitniške domove na slovenski, istrski ali kvarnerski obali! v Bohinju ter drugod. Marsikje pa so namenili precej denarja tudi za vse tiste zaposlene, ki imajo nizke osebne dohodke ki večje število otrok.
M. V.
meriti svojo dejavnost v oblikovanje, dogovarjanje in u-resničevanje kadrovske politike zlasti s praktičnim delom in prisotnostjo v samoupravnih organizmih, v družbenopolitičnih organizacijah ter strokovnih, vzgojnih in drugih ustanovah.
Predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik je opozoril na kadrovske priprave za prihodnje skupščinske volitve. Poudaril je, da je potrebno že zdaj razmišljati o ljudeh, ki naj bi zastopali kolektive, krajevne skupnosti in druge interesne skupnosti kot delegati v občinskih in drugih skupščinah. Tudi tu mora . ZK pokazati svoj interes.
P. BURKEUC
Sava:
90%
plače
»Sava« za izboljšanje likvidnosti in prispevek k stabilizaciji
KRANJ, 31. maja — V tovarni Sava bodo do konca leta izplačali le 90-od-stotne osebne dohodke. Razen tega bodo zaposleni ob koncu meseca dobili v kuverti le po tisoč dinarjev, ostalo pa jim bodo nakazali na hranilne knjižice.
Tako so se na včerajšnjem referenumu odločili člani delovnega kolektiva. Za te ukrepe, s katerimi hočejo izboljšati likvidnost podjetja in prispevati k stabilizaciji, je glasovalo 76 odstotkov zaposlenih.
Računajo, da bodo z desetino zadržane plače do konca leta zbrali nad 6 milijonov dinarjev. Delavcem bodo ves denar z 10-odstotnimi obrestmi vrnili 27. decembra. Na račun hranilnih knjižic pa bodo predvidoma vsak mesec dali v banko 4,5 milijona dinarjev.	L. S.
Z avtom v ograjo
VRANSKO, 31. maja — Iz Ljubljane proti Celju se je sinoči ob 20.30. uri peljal z osebnim avtomobilom Silvo Kačič iz Jagoč pri Laškem. Na Ločici je zavil na stransko cesto, vendar ga je žara-di prevelike hitrosti zaneslo v ograjo. Škode je za več kot štiri tisočake.
S. S.
pomagale pri reševanju trenutnih težav. Pri novih vlaganjih pa ni važna le višina vsote, pač pa tudi namembnost.
Dotaknili so se tudi socialnega razlikovanja in dejali, da so osebni dohodki izdatek podjetja in z njimi ni moč vedno reševati socialnih problemov. Zato naj bi se sindikati zavzeli za kompleksno socialno politiko, ki bo še potrebnejša, ko bo nastopila odmrznitev ki bo spet najbolj prizadela zaposlene z nizkimi osebnimi dohodki.
B. PODOBNIK
Kdo pozna
planine?
Na republiškem tekmovanju na Snežniku 1. mesto za PD Sežana
Na Snežniku je bilo minulo nedeljo v počastitev 25-let-nice priključitve Primorske k Jugoslaviji II. republiško planinsko orientacijsko tekmovanje, v organizaciji mladinske komisije pri PZS, mladinskega odseka PD Ilirska Bistrica in partizanskega odreda »Snežniški ruševci«.
Kljub temu, da je bil Snežnik pokrit z novozapadlim snegom, pa se je v domu na Sviščakih zbralo 36 ekip z več kot sto tekmovalci-tabor niki, planinci, pripadniki civilne zaščite in vojaki. Tekmovali so, kdo je boljši v poznavanju planinske flore in favne, v prvi pomoči in orientaciji na 15 kilometrov dolgi trasi.
Prvo mesto in prehodni pokal Snežnika je osvojila ekipa PD Sežana (796 točk), drugo mesto PD Celje III.
(789 točk), tretje mesto ekipa JLA mr. Bistrica (717 točk).	p. k.
O DELO — DELO — DELO — DELO — DELO — DELO O
Kranj:
dražja
zdravila
Na Gorenjskem povišana participcija za zdravila od 4 na 5 din
KRANJ, 31. maja — Na Gorenjskem so zavarovanci vse doslej plačevali prispevek k stroškom za nekatere oblike zdravstvenega varstva še po lanskih predpisih. Sele včeraj je namreč skupščina gorenjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja uspela sprejeti nova določila za tako imenovano participacijo.
Na prejšnji seji je bilo toliko navzkrižnih predlogov, da niso mogli priti do soglasne odločitve. Na pomoč so potem poklicali sindikalna občinska vodstva. Pri njih pa so dobili vso podporo za pripravljeni predlog, še zlasti, ker je bil sestavljen tako, da podpira program socialne politike.
Naposled ga je na včerajšnji seji sprejela tudi skupščina. Tokrat spet ni Slo brez burne razprave, vendar so upoštevali samo en predlog za spremembo
Sicer pa se prispevek po novem ne bo dosti razlikoval od prejšnjega. Povišali so le participacijo za zdravila od 4 na 5 dinarjev, druge vsote pa ostanejo enake. Sprememba je tudi v tem, da bodo morali zavarovanci odslej plačevati tudi pri obveznih oblikah zdravstvenega varstva, medtem ko so bili lani oproščeni. Izjeme pri tem so otroci do končane srednje šole ter matere pri porodu.
Prispevka so oprostili tudi vojaške vojne invalide in spomeničarje, med tem ko samo pri zdravilih ne bo treba ničesar plačati upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek in socialnim podpirancem.
L. STRU2NIK
O
UJ
O
I
0
uj
O
1
O
iu
O
I
0
UJ
O
1
O
M
0
1
0
iu
O
1
O
iu
O
I
O
UJ
O
o
UJ
O
••«•§•40
••••••••
MM4M4
UREDNIŠTVO DELA IŠČE NOVINARJE
Ste dobro seznanjeni z vsem, kar se dogaja v vašem kraju?
Bi radi postali novinar — dopisnik največjega slovenskega dnevnika?
MORDA IŠČEMO PRAV VAS! ODPIRAMO NOVA DELOVNA MESTA, DA BI BRALCI »DELA« ZVEDELI VEČ O VAŠEM KRAJU IN NJEGOVEM OŽJEM ALI ŠIRŠEM ZALEDJU.
Ta kraj je SLOVENJ GRADEC
Ta kraj je NOVO MESTO
Ta kraj so JESENICE
Ta krai je POSTOJNA
Ta krai so BREŽICE aSi SEVNICA
DO 1. JULIJA BOMO SPREJEMAL! PROŠNJE ZA NASTAVITEV NA NASLOV
CGP DELO Sekretariat Tomšičeva 3 61001 Ljubljana
V prošnji navedite vse osnovne podatke o vašem delu. Podrobnejše informacije pa lahko dobite, če pokličete po telefonu Ljubljano številko 23-349!
o
m
O
0
1
O
P
O
o
m
O
a
PT
b
o
m
O
O
m
O
O
p
O
O
p
s
a
m
r—
O
a
m
O
a
ni
O
O
m
O
a
rn
O
— 0130 — 0130 — 0130 — 0130 — 0130 — 0130
o
P
Ugoden začetek
Na Izlake pri Zagorju ob Savi privablja lepo vreme vse več obiskovalcev - Na kopališču vsak dan tudi gostišče
Lepše in bolj toplo vreme privablja na Izlake pri Zagorju ob Savi vse več kopalcev. Za zdaj so med njimi predvsem šolarji. Ti prihajajo iz Celja, Domžal in od drugod v okviru zaključnih šolskih izletov. Medijske toplice na Izlakah so zdaj, na začetku prave poletne sezone, zares čiste in vzorno urejene. Prav bi bilo, da bi takšne ostale vse poletje.
Kopališka uprava in vodstvo gostinske šole obljubljata, da bosta storila vse, kar ie v njihovih močeh seveda pa je veliko »dvrsno od »čuta za higieno in čistočo« vseh
obiskovalcev, ker ni vseeno, ali bodo odpadke ln vseh vseh vrst papirja in drugo odmetaval' v košarice ali okrog k' ;čb ali pa na ploščadi za goste. Sicer pa
bodo zdaj, sredi sezone, skrbeli za red v kopališču kar trije delavci, najmanj dvakrat na teden pa bodo generalno čistili vse tri bazene in izmenjavali vodo v njih. V obeh manjših bazenih bodo zamenjavali vodo vsak dan
Letos morajo tudi otroci, stari nad deset let, plačati za kopanje s souporabo garde robe 5 din. To je precej, pravzaprav predrago. Zato so nekateri zagorski prosvetni de-
lavci predlagali, naj bi imeli popust vsaj vsi šoloobvezni otroci ali otroci vsaj do 14. leta starosti, kot je to navada povsod drugod. Kaže (ali vsaj upati je>, da bo gostinska šola ustregla temu predlogu, saj so med tednom mladi kopalci v večini, predvsem vsi tisti, ki ne bodo nikjer letovali, teh pa bo seveda največ. Malo je staršev, ki bi zmogli svojim otrokom vsak dan odriniti po 5 din za kopanje, ker je treba plačati tudi prevoz z avtobusom ta pa stane na obe strani iz Zagorja in nazaj 4 din.
Na kopališču bo vsak dan od 8. do 18. ure odprto gostišče, kjer bo mogoče dobiti vse vrste brezalkoholnih pijač in mlečne izdelke, predvsem sladolede, zunaj kopališča pa bo mogoče kupiti na •"‘minici tudi razne vrste sadja.	M. V
W5W ir IT. — stran T
POMURJE
Na „imo" za delom
V obmejnih občtnoh Alur-»ka Sobota in Gornja Radgona trdijo, da se v sosednjih avstrijskih krajih ie vedno zaposluje pnbliino osemsto nojih delavcev mimo vseh przi-tl Odhajajo preprosto z maloobmejnimi prepustnicami. brez zdravniških potrdil tn delovnih nakazil Pomeni da se zavestno odpovedo pravne tn socialne varnosti ki jim jo zagotavlja meddr žarni sporazum o pogojih zaposlovanja naSih ljudi v tej sosednji deželi.
Tak položaj naSih delavcev upravičeno vzbuja zaskrbljenost. saj jih nelegalno zaposlovanje ne postavlja v neenakopraven položaj samo v materialnem pogledu t vetrna jih ne dobiva niti otroških dodatkov), ampak se lahko miselno izpostavljajo nevarnosti. da se v primeru invalidnosti zaradi nezgode prt delu ali na poti na delo in domov. ne bodo mogli dokopati do svojih pravic ki pm gredo po avstrijski socialni zakonodaji. Znani so tudi primeri, da se svojci smrtno ponesi ečenih dninarjev ie danes brezupno pravdajo z brezvestnimi delodajalci za rento in za odškodninski zahtevek.
Vsem tem nevšečnosti.n Ot se po mnenju predstavnikov pomurskih občin lahko izognili. če bi pristojni organi c obmejnih avstrijskih okrajih stojHli takim delodajalcem na prste
Xa nedavnem posvetu predsednikov pomurskih občin tn glavarjev avstrijskih okrajev Radkersburg	Jennersdorf,
tuerstenteld m Feldbach so nait zastopniki prosili za tako jiosredovanje m so celo navedli več imen podjetnikov ah podjetij, ki prek raznih posrednikov občasno ali redno zaposlujejo tudi po petindvajset naših ljudi.
rudi avstrijski glavarji teh Okrajev so obsodili tek način zaposlovanja Menili pa so. da naši dninar p stalno menjavajo delodajalce
Zato je očitno, da se tudi v tem pnmeru brez organiziranega sodelovanja naših tn avstrijskih delovnih inšpekcij ter organov m služb za sapo slovanje ne bo moč postavili nezakonitemu zaposlovanju :n dnmarstvu učinkovito po robu Gre torej za 3kupno nalogo. ki pa je doslej, resnici na ljubo, v sosedna Arstrip niso jemali dovolj resno.
B BOBOVIH
L£JV ZA KMKTUSKIMI STROJI — Na obratu za sodelovanje s kmeti pri K1K Pomurka pravijo, da se sliši kot pravljica izjava predstavnika industrije kmetijskih strojev, češ, da pri nas ni pomanjkanja traktorjev in druge opreme. Veliko kmetov, ki so že pred pol leta vplačali kupnino za traktorje, še danes vlečejo za nos. Obrat za sodelovanje s kmeti zato raje ne sprejema več vplačil. Pač pa na drugi strani veliko kmetov kupuje traktorje in druge stroje v sosednji Avstriji. 2al največkrat povsem izrabljene stroje, ki jim jih podtaknejo avstrijski ali celo domači prekupčevalci. Na sliki: pred radgonsko carino se kopičijo vsi mogoči stroji, pogostokrat »zreli« za odpad.	Foto: B. Borovič
Vesela mladost v Celju
Zanimive prireditve nej-mlajših Otočanov — Začetek Na gričku
Društvo prijateljev mladine Otok Celje je za konec tega tedna napovedalo vrsto otroških prireditev. Tako bo v petek popoldne na Gričku »Ptičja svatba«, ki je še nekaj let ob tem času privabila na travnik blizu te izletniške točke na desetine najmlajših Otočanov. Tokrat se bodo zbrali v vzgojno-varstveni ustanovi Anice Cemejeve, nato pa jo bodo skupaj mahnili na prireditveni prostor. Tam jih čaka kup presenečenj in seveda zabavni program, ki ga bodo tokrat pripravili .otroci iz vrtca.
V soboto pa ob devetih zjutraj na igrišču ža železničarskim blokom na Otoku 1. zanimiv tekmovalni program v kotalkanju, teku, risanju na ploščad in papir in v spuščanju zmajev.
I.B.
Pomoč
ZK
Metalni
Mestni komite ZK Mari* bor o nalogah komunistov v gospodarstvu
MARIBOR, 31. maja — Sinoči je mestni komite ZK Maribor obravnaval predlog sklepov in stališč za 3. konferenco ZKS Maribor, ki bo S. junija obravnavala ' uresničevanje akcijskega programa 2. konference ZKJ na področju družbeno ekonomskih odnosov in samoupravljanja. Člani komiteja so -ocenili stanje in vzroke sedanjih gospodarsko političnih razmer ter nakazali naloge komunistov Maribora pri stabilizaciji gospodarstva.
V razpravi so govorili tudi o razmerah v mariborski Metalni, ki ima težave v zvezi z likvidnostjo. Imenovali so posebno delovno skupino, ki se bo sestala s sekretariatom ZK v Metalni in pregledala vzroke za sedanje stanje podjetja.
M. K.
Glas iz Maribora
Kdo oo dal glas za samoprispevek m kdo ne, je danes vprašanje, ki razgibava mariborsko srenjo. V okolici mesta, kjer so glede šol in vrtcev najbolj siro mašni, se nekateri bojijo, da ljudje v mestnem centru ne bodo zanje.
Tako so menili tudi v Lovrencu na Poborju, kjer naj bi že letos dobili montažno šolo in topel' prostor za številne otroke, ki po uro m celo dve pešačijo s hribov. Zato so bili te dni toliko bolj presenečeni, ko so dobili prav iz mesta pismo z nenavadno vsebino:
»Zvedel sem, da se trudite za novo šolo. Veliko ste že storili, ko ste se odločili za samoprispevek in zgra dili most čez Dravo. Zelo vesel bi bil. da dobite tudi novo šolo. Tudi jaz bi s svojimi sodelavci prispeval. Izdelali bi vam načrt za centralno kurjavo. Razume se. da bi to naredili brezplačno kot svoj prispevek k vaši Strti. Zato mi sporočile, če se s tem strinjate.«
Pismo je napisal ing. Brane Kodrič iz Maribora Razumljivo je. da so ga v osnovni šob prebrali z na vdušenjem in zadoščenjem. Torej, oglasil se je nekdo iz mesta, ki je pripravljen za šolo prispevati več, kot bo terjal referendum Najbrž je med tistimi, ki še dobro zavedajo, kaj pomeni šola za mladega človeka Takih pa je v mestu veliko, saj navsezadnje mesta ne bi bilo če ga ne bi napolnili tisti z dežele, ki so se šolali in dobro vedo. da brez šole ne bi bili tisto, kar so postali.
No. treba pa je tudi glasno povedati, da je inž Bra ne Kodrič, s svojo pripravljenostjo lahko za zgled in je gotovo na seznamu tistih, ki so pripravljeni izreči svoj glas »za« na referendumu, na prvem mestu Dal bo namreč samoprispevek in že veliko več.	D. V
Ceste so na prepihu
Regionalno posvetovanje v Mariboru o osnutku zakona o dolgoročnem programu graditve cest v Sloveniji — Pri načrtovanju naj bi mislili na vse
MARIBOR. 31. maja. Regionalna podkomisija za promet severovzhodne regije je priredila področno posvetovanje, na katerem so predstavniki občinsaih skupščin, člani društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor in drugi udeleženci razpravljali o osnutku zakona o dolgoročnem programu za graditev, rekonstrukcijo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest v SRS za obdobje 1971—1985.
Udeleženci posveta so posebej opozorili, da bi morali pri sprejemanju zakona upoštevati tudi cestno povezavo med Dravogradom, Mariborom in Mursko S'M>utr> ter Lendavo. Cestni odšel; Hoče—Levec je treba pospeše no graditi po prvotnem rokovniku. Cestni skled SRS naj čimprej zgradi tudi odsek Hoče—Pesnica. Graditev odseka Pesnica—Senčili pa se naj nato neposredno nadaljuje
Razprava je pokazala, da bi morali v program del vključiti tudi povezavo cest
na Madžarsko. Prav tako oi kazalo upoštevati tudi razne graditve cest v Avstriji ter uskladiti delo pri prc-jektira-
Z avtom v ograjo
VRANSKO, 31. maja — Iz Ljubljane proti Celju se je sinoči ob 20.30. uri peljal z osebnim avtomobilom Silvo Kačič iz Jagoč pri Laškem. Na Ločici je zavil na stransko cesto, vendar ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo ▼ ograjo. Škode je za več kot štiri tisočake.
S. S.
nju cest tudi na naši strani. Razmejili naj bi tudi cestni promet in železnico, saj se sedaj dogaja, da prevažamo po cestah težke tovore, s če mer po nepotrebnem uničujemo cestišča. Razmisliti lio treba tudi o priključkih na avtomobilske ceste.
V zvezi z ureditvijo kor>-ško-pomurske magistrale pa bo treba po mnenju udele žencev urediti tudi mariborsko križišče. Slišati je bilo tudi stališče, da bi bilo bolje, če bi hkrati s sprejemom zakona določili tudi prioritetni vrstni red gradenj, na drugi strani pa mnenji, da to ne
bi bilo potrebno, saj bi se' tako lahko potem bolj gibčno prilagajali programom del novim potrebam.
M. KOS
Drzen motorist
CELJE, 31. maja — Sinoči ob 18.30 sta v Zagradu pri Celju trčila voznika osebnega avtomobila in motornega kolesa. Jože Verdev iz Bu-kovžlaka je peljal z osebnim avtomobilom proti Pečovniku. V nepreglednem ovinku mu je pripeljal nasproti s preveliko hitrostjo in po sredini ceste z neregistriranim motorjem Srečko Mavrič iz Bezenškove ulice v Celju-Pri trčenju je motorista vrglo dvajset metrov naprej, kjer je obležal hudo ranjen.
•S. S.
Za tršo palica
Gospodarstveniki mariborske regije so na posvetu predlagali ostrejše kazni za tiste, ki kršijo sporazume
MARIBOR. 31. maja. Posvet gospodarstvenikov Maribora, Ptuja. Ormoža. Slovenske Bistrice in Lenarta je izzvenel v zaskrbljenosti nad sedanjim gospodarskim položajem tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji.
Predsednik i "publiškega svetu sindikatov Tone Kropušek je v uvodu nan za, vrste nepravilnosti, ki onemogočajo stabilizacijo, jd nepokritih investicij — resnici na ljubo je po zadnjih podatkih v Sloveniji pokritih 37 odstotkov investicij — dr. deficita zunanjetrgovinske bilance in nepokritih izgub gospodarstva. Zaskrbljujoče je to. da še je nelikvidnost prenesla iz manjših podjetij v večja.
V razpravi so poudarili, da bo predvsem v Mariboru na-
Kolesarja vrglo čez pokrov avtomobila
NOVA GORICA. 31. maja — Voznik kolesa s pomožnim motorjem 15-letni Edi Simčič iz Šempetra se je za letel v levi blatnik avtoma bila, ki ga je vozila .(l letna Dragica Faganel iz Vrtojbe. Kolesarja je pn trčenju vrglo čez pokrov avtomobila na ce sto. kjer je takoj stopil na noge Zdravstveno pomeč so mu nudili v ambulanti, k; je bila pri roki in ga odposlali domov Nesreča se je prioe tila nasproti internega oddel ka splošne bolnišnice v šem petni. ko je iz stranske ulice pripeljala voznica
P.
Požar v Lenči vasi
ORMOŽ. 31. maja — Včeraj je izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju Cilke Kolarič v Lenči vas: pri Ormožu. Zgorelo je ostrešje In vse premičnine. Domnevajo. da je nastal požar zaradi slabe električne naoelja-ve. škode je za 80.000 dinar Jev.
M. S.
Nesreča na prehodu
MARIBOR. 31. maja — Včeraj se je pnpelja: Janko M.količ z osebnim avtomob lom do semaforiziranega pre hoda za pešce na Tržaški ce st i in je imel odprto pot Ta krat je stopil na prehod Pe ter Polajner iz Maribora ka terega je voznik zadel m 'b.l Pn nesreči je bil P hudo ranjen.	M s.
stala v kratkem izredno težka situacija, saj nekatera podjetja niso ali pa re morejo dobiti sredstev za sanacijo Govorice, da so za takšno stanje .krivi osebni dohodki so brez osnove, saj mariborska podjetja ne sama, da ne morejo preseči samoupravnih sporazumov, temveč jih v ve čini primerov komaj doseže jo.
Stabilizacijski ukrepi bode morali nujno nekoga prizade ti. Kdo bo tisti? Kadar govorimo o strožjih ukrepih vedno mislimo na druge, kadar pa zadene nas se skušami r.a različne načine izviti in izplavati na bolje.
Kolesarja je zaneslo
NOVA GORICA. 31. maja — Pri padcu s kolesom s pomožnim motorjem si je 26-letni Anton Sfiligoj tz Ko žarnega v Brdih zlomil nogo v levem gležnju Poškodoval se je tudi po obrazu in rokah Peljal se je po vaški cesti Pri zadružnih hlevih ga je zaneslo in Je padel
J. P.
Kaj smo naredili z organizacijami. ki povzročajo ne likvidnost? Ukrepati bi mo ral: bolj drastično in kaznovati tiste, ki se ne drže sporazumov. nepokrit« investicije pa naj rešijo listi, ki so jih povzročili, so dejali na posvetu. .
J. JERMAN
Glasbeni večer v Postojni
POSTOJNA. 31. maja — Zveza kultumoprosvetr..h or gamzacij prireja v petek. 2. juniia glasbeni večer, na ka terem bodo sodelovali Ileana Bratuževa. Jože Stabej. Igor Dekleva in Rok Klopčič.
M D.
OREHOVICA
NA VIPAVSKEM
Nič več makadam
Te dni so položiti asfaltno
maso na odcepu ceste, ki pe lje od Podnanosa do Orehovice. Odcep men okoli 1000 metrov Vsaka hiša bo pris pevala približno 1000 dinar jev vsega pa bodo zbrali ok rog 45.000 dinarjev. Razliko bo prispevala občina. Vas Orehovica šteje 190 prebival cev, 41 hiš, 45 gospodinjstev Nekaj prebivalcev dela v Podnanosu. Vipavi in Ajdov ščini, drugi se ukvarjalo s kmetijstvom.
F. H.
Odkod
mečejo
polena?
Mariborski študenti o zavlačevanju graditve pedagoške akademije
MARIBOR, 31. maja — Izvršni odbor študentske skupnosti mariborskih visokošolskih zavodov je kolektivu pedagoške gimnazije v Mariboru poslal protest.
Odbor je bil obveščen, da so pri skupščini občine Maribor ustanovili komisijo, ki naj bi pripravila predlog prostorske razporeditve univerze v Mariboru. V protestu pra vijo. da upravičeno zahtevajo od dela te komisije rezulate, menijo pa, da ponekod bojkotirajo in za vlačujejo priprave za ustanovitev univerze. Tako se jim zdi nerazumljiva in neutemeljena odločitev profesorskega kolektiva pedagoške gimnazije v Mariboru, ki pod nobenim pogojem ne pristane na lokacijo nove zgradbe pedagoške akademije v neposredni bližini gimnazi je.
Ob koncu protesta menijo. da nasprotja med posamezniki ne bi smela zavlačevati graditve peda-goške akademije in s tem ogroziti nastanek univer ze v Mariboru.
B. ČERIN
V precepu trga
Predstavniki Pomurja o perečih gospodarskih problemih — Neurejene tržne razmere povzročajo neskladje cen
MURSKA SOBOTA, 31. maja. Na pobudo republiške konference SZDL so se danes sestali v Murski Soboti predstavniki Pomurja, da bi na podlagi gradiva izvršnega sveta ocenili razmere v tej pokrajini. Na pogovoru sta sodelovala tudi Član predsedstva RK SZDL Franc Simonič in namestnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Jože Tepina.
Udeleženci so »pozorih na neurejene tržne razmere ki da so predvsem <» »letite« ne-sžladif v cenah Menili so. da ie zaradi dolgotrame zamrznitve cen najbolj prtza deto kmeti tstvo. mio je zad nji čas. da bi v skladu z te dosejprimi rržnimi načeli po • spešili razvoj zdravega tržne
ga gospodarstva Manj razvita območja, katenh glavna domena je kmetijstvo, imajo po besedah udeležencev za radi umetnega zadrževanju cen Kmetijskih proizvodov čedalje manjše možnosti za razvoj Posledica tega je. da proizvajalci v vel'kem obsegu opuščajo nei-enta.iilno
proizvodnjo, izbor Dlaga trgovinah pa je iz dneva dan slabši.
Med drugim so opozo tudi na nesprejemljivo 3t Sče Ljubljanske oanke, ki razne načine zavlačuje izj čila obljubljenih kreditov razvoj manj razvitih obr čij Veliko prosilcev, ki ii jo dobro utemeljene prog me, se utegne zaradi ti znajti v hudo nezavidljiv položaju Zlasti v kmetijs zahtevajo idkrito besedo, na obljubljena kreditn.i sr stva banke < gre za fin rr Jonov dinarjev) lahko ra
Otok bo gorak?
Temeljita rekonstrukcija skoraj nove toplarne v tej celji ski stanovanjski soseski — Vprašanje: kdo je kriv?
Odločitev o temeljiti rekonstrukciji toplarne na Otoku II. v Celju, ki ogreva približno 800 stanovanj, je zdaj, kot kaže, dokončna. Gre za investicijo v vrednosti približno treh milijonov dinarjev, ki naj bi stanovalcem te soseske zagotovila solidnejše ^ogrevanje, upravljalca toplarne — Plinamo-vodovod — pa rešila nenehnih popravil, ki jih je povzročala popolna dotrajanost devetih pred sedmimi leti montiranih kotlov.
Priznati je treba, da so se Plinarna-vodovod, zlasti pa skupščina občine, ki je v namen rekonstrukcije odobrila milijon 63 tisoč dinarjev in stanovanjsko podjetje, ki je s pristankom prizadetih vlagateljev žrtvovalo ■ sredstva dveletne amortizacije stanovanj, ki jih kotlarna na Otoku ogreva, lotili z veliko mero odgovornosti. Navsezadnje le gre za približno 3000 stanovalcev, ki so od dobrega ali slabega obratovanja kotlarne popolnoma odvisn: Zdaj kaže; da se zime ni več treba bati tako, kol še pred nekaj meseci. Povsem pa skrbi še ni konec. Kajti, le ob skrajnih naporih izvajalcev bo toplarna pripravlje-
STOMAŽ NA VIPAVSKEM
Vaščani so za asfalt
Vaščani Stomaža na Vipav skem so sprejeli sklep o as faltiranju odcepa od vipav ske magistrale do središča vasi v dolžini 1580 metrov Stomažani bodo zbrali okoli 80.000 dinarjev, približno toliko bo primaknila občina.
.	F. H
POSTOJNA
Razstava naivcev
V Kulturnem domu v Postojni so 26. maja odprli raz stavo slikarjev — naivcev, članov likovnega kluba z Vrhnike. Pet avtorjev razstavlja trideset del. Razstavo, ki jo bodo zaprli 3. junija, je obiskalo več sto ljudi.
M. D.
na do 15. oktobra. To so povedali na zadnjem zasedanju delavskega sveta stanovanjskega podjetja Celje. To pa. če dodamo še obete po znatno višji ceni ogrevanja, stanovalcev ravno ne sili v dobro voljo.
Toplarna na Otoku pa najbrž tudi po končani rekonstrukciji ie ne bo nehala buriti duhov. Vlagatelji, člani delavskega sveta stanovanjskega podjetja v širšem sestavu. krajevna skupnost, hišni sveti, pa tudi posamični stanovalci, namreč odločno zahtevajo da je treba po iskati krivca za žalostno sta nje toplarne, ki oo sedmih letih terja tolikšno investicijo Kratkovidno programira nje, pri katerem je kakšen trenutni prihranek povzoročil čez čas dvojno ali pa trojni strošek, je prepogost pojav, da bi ga smeli spregledati.
I BURNIK
..Izgon" iz internata
Čeprav imajo do konca šolskega leta še slabih deset dni. so. kot smo zvedeli, gojenkam šole za zdravstvene delavce v Domu Vere Slandrove v Celju enostavno odpovedali gostoljubje. Od l- junija dalje se bodo morale v šolo voziti, ker bodo dom zasedli prehodni gosti.
Kakorkoli že, taka »po-teza*. najsi bo ekonomsko še tako utemeljena ali kako drugače nujna, ni na mestu, saj spravlja kakih 25 dijakinj v težek položaj prav v času. ko je ta zanje zelo dragocen.
Sicer pa je treba dodati, da so se gojenke kar ogrele za nekajdnevno vožnjo, saj so nad razmerami v internatu precej razočarane	D H
Kje so lepi
kosi?
Jeza mariborskih gospodinj v mesnicah — Zelenjava »drži« ceno
MARIBOR. 31. maja — Kljub ugodnim pogojem za rast zelenjave, je ta na trgu razmeroma še zelo draga. V maju se je znižala cena solate le za dva dinarja in velja sedaj 5 do 7 dinarjev kilogram. Koleraba in grah sta po osem dinarjev kilogram, novi krompir po 5 in 6 dinar jev kilogram. Jagode so . se celo podražile. Odkar ni več pro dajalcev iz Grocke je treba odšteti 25 in 30 dinarjev za kilogram. Izjema je .Povrtnina' ki ima v svojih prodajalnah jagode po 15 dinarjev.
Čeprav je precej češenj, so cene še vedno od 8 do 10 dinarjev za kilogram. /.a mi do negodovanje gospodinj pa so poskrbeli mesarji. Iz mesnic so izginili vsi lepi kost mesa, tako da vse kaže, da ima naše govedo le prednje noge. Pojasnilo, da gre lepše meso v izvoz, seveda ne ne pomiri gospodinj, čeprav je to najbrž res. Smo domači kupci res tako malo pomembni? Razen tega se pogosto dogaja, da ima meso čuden vonj, ker te najbrž dvakrat zamrznjeno preden pride do kupca. Prav bi biio, da bi o tem povedala svoje tudi sanitarna inšpekcija.
J.. P.
Neprevidno
zavijanje
PTUJ, 31. maja — Sinoči se je je peljala s kolesom 10-Ietna Marija Cuš, doma iz Moškanjcev, iz Sole proti vasi V bližini transformatorske postaje jo je poklicala sošolka. Deklica je zavila čez cesto, ne da bi se prepričala, če je prosto. Tedaj se je pripeljal z osebnim avtomobilom Franjo Stelcer iz Cokov-ca in trčil v kolesarko. Marija Cuh se pri trčenje hudo ranila.
M. S.
Občanov barometer
Zvest kraju
Ravnatelj šole v Strmcu T. Pešak živi že osemnajst let v tem kraju
če v S očki ali Strmcu povprašate o šolskem ravnatelju Tonetu Peša ku, ne boste nikogar spravili v zadrego. Vsi ga poznajo, najbolj značilno pa je, da ga tudi zelo cenijo. Pa ne samo tu. Tone Pešak je prosvetni , družbeni delavec, organizator, skratka, osebnost, kakršno bi radi imeli v slehernem kraju.
•	Verjetno ste imeli kot prosvetni in družbeni delavec ničkoliko možnosti, da bi zapustili te kraje in se preselili v mesto. Kaj vas je zadržalo?
»Zadržalo me je pristno vzdušje med ljudmi, njihova prijaznost, delovna pripravljenost — nikoli me niso pustili na cedilu — skratka, tu se dovolj dobro počutim, da me ne vieče drugam, čeprav sem pred 18 leti, ko sem prišel sem takej po vojakih, mislil drugače.«
•	Kaj pomeni učitelj majhnemu kraju? In — kaj kraj učitelju?
»Delati v majhnem kraju je veliko txrt.j hvaležno kot drugje. Ljudje so preprositi, navadno imajo učitelja radi, nanj se obračajo z vsemi mogočnimi težavami. Želijo, da jim pomaga in to daje človeku posebno zadovoljstvo!«
•	Mislite, da so ljudje v teh svojih pričakovanjih velikokrat razočarani?
»Ne, navadno ne — če gre za učitelja, ki stanuje v kraju, kjer uči- Drugače — in povsem razumljivo — pa je z onimi, ki st na delo vozijo od drugod.«
•	Kaj štejete za svoj največji tukajšnji uspeh.?
»Da so ljudje dobili zaupanje v svoje moči, da ver
jamejo v uspeh kolektivnega dela, da so enotni!«
•	In ka kot svoj dolg?
»Kot dolžnost čutim dokončno ureditev šole v Socki-. Otrokom, ki hodijo v šolo tudi od zelo daleč, smo to res dolžni, pa najsi bo izhod v temeljitem popravilu ali pa morda v kakšnem manjšem montažnem pri zidku.«
•	In kaj bi vprašali druzbeno-poiitičnega delavca?
»Kakšna je usoda ceste Strmec—Socka, ki je ob sla
bem vremenu skoraj neprevozna?«
*
MARJAN AšlC, podpredsednik skupščine občine Celje: »Ureditev ceste Višnja vas—Strmec in asfaltiranje dveh kilometrov ceste od Strmca proti Vitanju je predvidena že letos. Vendar bo nujno, da občani zberejo 30-odstotno lastno udeležbo. Povedati pa je treba tudi to, da beležimo v cestnem skladu precejšen izpad sredstev, kar zna morda nekoliko vplivati tudi na ure sničitev programa.«
I. BURNIK
Konj
na avtomobilu
NOVA GORICA, 31. maja — Vprežni konj se je zrušil na pokrov prtljažnika avto mobila, ki ga je vozil 68-let ni Gaetano Paparella iz Tr žiča pri Trstu. Avtomobilist je pripeljal iz Ajdovščine v Šempas pred zadružni dom sinoči ob 20.25, ko se je s polja vračal voznik konjske vprege domačin Bo.jeslav Mr vič. Ta je zavil v levo čez cesto. Avtomobilist m mogel preprečiti trčenja, čeprav je 20 metrov zaviral. Škode je za 3000 dinarjev.
NOVA GORICA
Za ljubitelje lepe slike
Bliža se čas ietnih dopustov in marsikdo si bo rad ohranil lep spomin na počitniška doživetja na filmskem traku V novogoriški tovarni Gostol bodo prav zavoljo tega ustanovili foto klub, ki bo članom kolektiva omogoči! da si bodo filme razvijali in delali slike v tovarniškem laboratoriju, ki so ga opremili prav v te namene.	C. S.
| DELO — DELO — DELO — DELO — DELO —
O
UJ
O
O
u
O
•te«
DELO — O
P
O
O
m
S
•te®

o i
w O
UREDNIŠTVO DELA ŠČE NOVINARJE
o
—J
u.
O
Ste dobro seznanjeni z vsem, kar se dogaja v vašem kraju?
Bi radi postali novinar — dopisnik največ-iega slovenskega dnevnika?
MORDA IŠČEMO PRAV VAS! ODPi RAMO NOVA DELOVNA MESTA, DA BI BRALCI »DELA« ZVEDELI VEČ O VAŠEM KRAJU IN NJEGOVEM OŽ JEM ALI ŠIRŠEM ZALEDJU.
Ta kraj je SLOVENJ GRADEC
Ta kraj je NOVO MESTO
Ta kraj so JESENICE
Ta kraj je POSTOJNA
Ta kraj so BRZICE ali -SEVNICA
DO 1. JULIJA BOMO SPREJEMALI PROŠNJE ZA NASTAVITEV NA NASLOV
ČGP DELO Sekretariat Tomšičeva 3 61001 Ljubljana
V prošnji navedite vse osnovne podatke o vašem delu. Podrobnejše informacije pa lahko dobite, če pokličete po telefonu Ljubljano številko 23-3AP'
o
m
O
CJ
m
O
O
P
O
o
m
O
a
rn
O
O
rn
O
a
rr
O
O
P
O
o
p
o
o
p
o
D
P
O
D
P
O
O
p
o
o
p
o
— oiaa — oi3Q — oido — oiau — oiaa — oiaa
%
Vsakemu točka
Olimpija v povprečni Igri izsilila proti Željezničarju remi — 1:1 (1:0)— Strelca Ameršek (11-m) in Kafalinski
LJUBLJANA, 31. maja. V derbiju 31. kola L zvezne nogometne lige sta se Olimpija in 2eijeani£ar zasluženo radia z neodločenim rezultatom. Medtem ko ao a takim izidom Sarajevčani lahko povsem zadovoljni, pa je imela Olimpija res priložnost, da zaustavi Riharjevo četo na pohodu k prvemu državnemu naslovu. PO zasluženem vodstvu bi s prisebne j So igro v obrambi prav gotovo lahko obdržala prednost. Tekma je bila na dokaj povprečni ravni, drugi polčas pa precej boljSi od prvega.
Proti nem pričakovanjem je bil ■ačerak iekme sda mina. Moštvi r.a gr*.: tiico kot da je pr-.rr.V-ro aanpi te končano Zeljezn-čar si Je sicer bolj prizadeval m imel aaradi gibčnosti svojih igralcev pobudo, toda ugodne prilotosti a njegovi igrale: niso ustvarili.
Resda Je bilo v 14. minuti pred DubJjaasknm vrati dokaj »vroče«, saj Je na togo. ki Jo Je z desnega krila podal Jeiui.č. z glavo tiar-tal robustni Kstalinski. toda vratar Stojanovič je s učinkovitim posegom preprečil strel. Tudi po-
tem so imeli gostje vas do 30. minute premoč. Ob bučni podpori občinstva Je bilo v.deti kot da je tekma na Kotevu. kajti zeleno —beli so te tistih malo priložnosti, ki so Jih imeli, zapravili s Ste-vilnimi nenatančnimi podajami.
K sreči pa so se v drugem de-lu prvega polčasa le bolje matll in začel: nizati napade Potiem so nadigrali nasprotnika m Je bil nevaren le te na trenutke. Be-.'.sra čan: so prvič streljali proti vratom v 31. minuti, vendar je le malo manjkalo, da niso po-
Stadion za Bežigradom, vreme oblačno, gledalcev 7000. sodnik Cajič iz Beograda.
STRELCA: 1:0 — Ameršek (43. 11 m), 1:1 —sKa-tal inski 1(3)
OLIMPIJA: Stojanovič. Srbu. Rogič, KJampfer. Soškič. Popadič. Popi voda. Bečejac Ameršek. Ka pidžič (Samatovič). Oblak.
2ELJEZNICAR: Janjuš. D. Kojovic. Bečirspahic Bratič. Ka talinski. Hadžiabdič, Jelušič. Jankovič. Bukal. Sprečo (Rodič). Derakovič (Radovič).
Enaka tekmeca
Sutjeska : Radnički (K) 0:0
NBCSIC — Mesta, štadion, gleda. ceT 3000. sodnik Selimovič (8ft).
SUTJESKA::	Račič <Adžan-»ki>.
Stanič. Gardum. Radovič. Gra-bovac. Dturov.č. Kovačevič. Bokan. Tlbljaš. M.bojlov:č. Samato-Vtf.
RADNIČKI: Stojanovič. Radivo-Jev.č. Karatoš:č. Karamehroedovič (Todorovič*. Sredo*ev:č. Živadinovi. Žabarar. nič. Paunov:č. Nikolič. Paunovaki.
Tekma ekip z začelja lestvice je oila nezanimiva. Posebno gostujoča ekipa je zaigrala medlo, brca prave volje.
Nadaljevanje se ni po ničemer razlikovalo od 1. polčasa. Nogo-meiaš: obeh ekip so nadaljeval: z raztrgano igro. brce želje po zmagi. Priložnost: ni bilo. le Grba-vac je z 18 metrov s silovitim strelom zadel prečko Stojanoviče-vib vrat
Precej v prazno
Sarajevo : Hajduk 1:0 (1:0)
SARAJEVO — Stadion Koševa. gledalcev S.oono. teren in vreme odlična za igro. sodnik E. Ristič £z Beograda.
STRELEC: 1:0 — Saran (13). SARAJEVO:	Muftic. Haramba-
tič. Muzurovič. Petkov.č. Dem ir. Bajič. Saren. D. Sim. c, Musemič. Dupovac (Antič). Muiov.č
HAJDUK Sirkovič. Džoni. Bu-ljan. Hlevn ak. Hotzer. Boškovič. Muženič. Jovanič. Nadovesa. Jerkovič (GIu-č). Surjak.
Trinajsta mmita bi lahko postala
usodna za eno in drugo moštvo. Možnost pa je izkoristilo Sarajevo.
Možnosti za zadetek Je :melo v nadaljevanju igre eno in drugo moštvo. Najbolj izrazit:	pa sta
bili za Hajduk v 37. in Sarajevo 43. minuti. Prvič te možnosti ni omel realizirati Nadovesa. drugič pi ffiT&df Dupovac
V drugem delu sta obe moštvi odprl: igro. Boljši ao bili Spličani. vendar so b.'.: Nadovesa. Džocn m Jovanovič premalo zbrani pri odloči In* strelih	K. KAMERI C
Borbeni gostje
Vojvodina : Borac 1:0 (0:0)
NOVI SAD — Stadion Vojvodi. ne. gMiter 3 500. rreme in leten dobra, sodnik Radič (Solin)
STRELEC' ld) — iTece 156).
TOKODDiA:	ZORČ. Bo&kovič
CJoranorič). Aleksič. VukaA.no-v.č. Bmč. Ruionjsk:. I»exič. Pe-raxč Kasr-Jdič. ?»:kez:č. Ličinar (Ler.nc*.
BORA! Janto.uk Pr.t. Smai-brc. Pmtol. Saračerič. Kreio.
Jus:č Beč rbil č. Psa-tč. Kr-ač-rf
Borben: igrale. Borca so Oii. po-
poinoma enakovredni domačim no-gometaiem in es: so bili preprl čaru. da bodo neporažen-: posebno *e aaro. ker je Jan-oljak v 46
minut: obranil 11-metrovko, v M. minut: Je Vojvodina nezasluženo povedla
B OBRADOVTC
radii. J-ppavoda m Imeržek ata et iameojala »dvojno« dogo. Ljubljansko damo krilo, ki je tokrat igralo na Hwm, aa Je m»tno osvobodilo	nato pa
te Katalinakegs. BU Ja v ixvrstni prilomoeti aa aadetek, tedaj pa aa mu ja ngal pod noge Janjut in. preprečil najhujts.
S tem udarcem.pa aa je aačala Olimpijina olanatva. Oblak aa Je raaigral, ki Je s nspeeniml pre-poAiiJal žogo do Amerika in kopirane Tako je v 36. minnu ljub-ijanaki reprezentant poslal dolgo žogo * prsen prostor na roou kaaanakega prostora gostov. A-mertek je pravilno ocenil položaj in stekel za žogo, toda strel je necel preo.izu 2eljezaičarjevib vrat m Janjui ja žogo aadraal.
Gostje pa ao imen drugo prt-loknoet v 31. minuu. Brstič Je s desne strani učinkovito poslal žogo v sredino, Jankovič Jo je s prsmi zaustavil in potem na pamet poslal v levo, nusleč da je tam Spreco. Na njegovi levi strani pa je bila samo ooramba se leno belih in tako je bila tudi ta pnložnost sarajevskih »modrih« sa-pravljena.
uo.ak je od 3«. do 43. imnule a tremi zares mojsusuiu podajami spravil gostujočo oorambo v mamo mrežo. Pri tretjem poskusu as Je žoga res zašila v mreži Janj ulovih vrat. Prv*c je na žogo zaieoo-oeie enajstke S-artai Amer-iek. toda premalo odločno, luoi Popivooa je bu v lepi pruožnosu, tooa premalo odločen, da bi izsilil enajstmetrovko an manversk. prostor za strel. Kar mu ni uspe-10 takrat, pa je dosegel v 43. minuti. Ootak mu Je z desne strani posial žogo v Kazonsk. . prostor, kjer se je v hitrem teku bližal Zetjesmčarjevun vratom. Katalin-ski ga Je. akutal zadržati, toda Popivoda sa mu je o.:.,, no u«j bi žel sam proti Janjuševim vratom, ga je srednji krtice gostov zustavo z rokami. Sodnik m premisi j al. Pokazal je na oeio točko. Kol že trikrat v tem prvenslu je najstrožjo kazen izvedel AmerSek. BU Je zoran in enajstmetrovko z visokim strelom oo levi vratnici sprememl v vodstvo — 1:0.
V dragem polčasu je začel ze-ljemičar res silovito in v 15 minutah so ie njegovi napadalci ogrožali vrata tokrat za.es zaneslj.ve-ga Stojanoviča V 55. minuti je imel idealno priložnost Sprečo. ki je z desne strani v polnem teku streljal, toda Stojanovič je Dil odlično postavljen in v skoku žogo odbil v kot. V Olimpijinem ka-zenskem prostoru je bilo zelo vroče tudi v 59. m.nuti. Sprečo je bil v kazenskem prostoru, toda namesto da bi se takoj odločil za strel. Je s žogo motovilil okoli gozda nog, nato pa podal nazaj Jankoviču. Ta je orez premisleka udar.i. toda v Soiitičeve noge. od koder se Je žoga odbila v kot.
Sest minut nato je Zeljezmčar povsem zasluženo izenačil, toda zadetku Je v veliki mer: botroval stranski sodnik Maksimovič. Je-luiič je v 65. minuti lepo prodrl po desni strani, kjer je podal ^>go do lotite, ki označuje enajstmetrovko Tam sta bila Sprečo in Jankovič, od njiju pa se je žoga odbila do Katallnskega. ki Je bil vsaj meter v nedovoljenem polo-ta ju. Srednji krilec gostov Je is bližine nato dvakrat streljal in v drugem poskusu premaga! nemoč-nega Stojanoviča.
Po izenačen‘u je tempo precej popustil in lepih akcij je bilo veliko manj. Olimpija umkakor ni mogla samo z razpoloženima Popi vodo in Oblakom premagati goste Željezničarjeve obrambe, na drugi strani pa sarajevski napadalci niso pritiskali več tako sl-lovito. Vseeno pa Je bilo v RO. minuti spet kritično pred Stojanovičevimi vrati. Bečirspahič je na levi strani podal Bukalu. re-preeentančni srednli napadalec je s 10 metrov silovito streljal, toda Stojanovič Je bil vnovič na mesni. Žogo Je odbil do Jankoviča, kjer pa Je bil Klamofer. k! Je poslal žogo v kot le nekaj decimetrov od desne vratnice.
▼ hn'Su Je OUmoila ooskuiala z nočmi močmi (Kapidžiča Je ra-menjal Samatovič). toda do kon-ca n‘ imela nobena enajsterica izrazite priložnost!
«no’s KT-rtN
Sele po menjavi
C. zvezda : Radnički (N) 2:0 (0:0)
BEOGRAD — Slad.on Crvene zvezde, gledalcev 5000. sodnik Radulovič 'Titograd).
STRftCA 1:0	- Džajlč (63).
2:0 — Lazarevič (M).
Zvezd« ‘e m-la veliko premoč.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
n
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
n
■e
*
*
*
♦
*
*
*
*
*
*
a
*
*
*
*
♦
♦
*
n
*
*
a
*
*
*
i
Rezultati
Olimpija : Željezničar 1:1 (1:0) Vojvodina : Borac 1:0 (0:0)
Velež : Partizan 1:1 (0:1)
Sutjeska : Radnički (K) 0:0 Beograd : Maribor v četrtek (1. VI.) C. zvezda : Radnički (N) 2:0 (0:0) Dinamo : Čelik 0:1 (0:1)
Sarajevo : Hajduk 1:0 (1:0)
Lestvica
1. Željezničar	31	18	»	4	46:19	4i
2. C. zvezda	31	16	11	4 ■	43:16	43
3. Vojvodina	31	14	12	5	46:31	40
4. Beograd	311	14	11	5	46:23	30
3. Partizan	31	13	9	9	36:29	35
6. Velež	3!	12	10	9	49:28	34
T. Sloboda	3i-	11	S	10	31:29	31
8. Hajduk	31	12	6	13	41:45	30
9. Čelik	3i	9	11	U	26:35	29
10. Sarajevo	31	10	a	13	39:36	28
11. Dinamo	31	9	10	12	38:37	28
II Olimpija	31	13	4	15	39:46	2*
13. Vardar	3r<	8	11	11	30:38 ‘	27
14. Sutjeska	31	9	8	14	23:35	26
15. Borac	31	10	•	15	27:42	26
!«. Radnički <N»	31	9	7	15	31:44	25
17. Radnički (K>	31	6	9	16	20:51	21
18. Maribor	30	3 ČARI PRIHODNJEGA KOLA			13	14	17:4*	19
BEOGRAD Partizan	—	Olimpija		0:3)		
BANJA LUKA: Borac — Sarajevo (1:3) SPLIT: Hajduk - Dinamo (0:1)
ZENICA: Čelik - C. zvezda (1:1)
TUZLA: Sloboda - Beograd #1:5) KRAGUJEVAC: Radnički — Velež (0:3) SARAJEVO 2eljc*ničar - Vojvodina (0:3) MARIBOR: Maribor — Sutjeska (0:2)
. VIS* Radnički : Vardar (0*1)
N»«M
toda nespretni napada«cb so ud osmin leoih priložnosti izkoristili le dve dele ko sta zabela :gratj Jovanovi«* in Sušič namesto Nov-koviča m Karaš: ja. Je Zvezda začela grat: živahne*e m z zoloma Džajiča in Lazareviča zmagala.
V. ILIČ
POSTOJNA — Ob dnevu mlado sli Je bilo tradicionalno rekmova nje z MK puško in pištolo Pre hodni pokal JLA je spet osvojila SD Gozdar Postojna (868). med posameznik: pa Je bil najboljši Šuligoj (Center) 240
E. D
TOLMIN — Avto-mu to društvo Tolmin je prirecLlo v počastitev občinskega praznika in dneva mla dosti rally na progi Tolmin—Kobarid—Most na Soči—Tolmin. Nastopilo je 25 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Jože Košuta. ? Jože Jug. 3. Vinko Lipičar.
M. K.
KOBARID — Šolsko športno društvo osnovne šole 12 Kobarida je organiziralo košarkarski turnir osnovnih šol. Na turnirju so sodelovale ekipe BSD iz Bovca. Tol mina. Kobarida. Mosta na Soči in Podbrda. Prvo mesto je osvojila ekipa 85D iz Kobarida.
M. K.
TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Joga po naše
Bilo je konec majo. Cez noč je deže-vedo, zjutraj pa ee je vendarle zjasnilo. Gozdovi okrog Katice »o MU kokov umiti, nebo modro, oblaki beli, erak 'oevetujoč.
S palico u roki tem pohitel e glavne ceste proti markirani gešedni poti. Prijazen znanec je zatrobil za menoj in ustavil avto. Sočutno me je pogledal, čel, sam bot hodil... Saj bi se mi pridružil, vendar ne utegne. Jae pa sem mu povedal, da se grem jogo po nate, po planinsko.
Ko opravil po gozdu nekaj sto korakov. začutit blagodejno samoto. Ne sli-iti več cestnega hrupa, oglašajo se kukavice in kosi, kdaj pa kdaj zagruli grlica. Gozdna pot je od dežja prožna, vendar skoraj suha S palico se igraje odrivat, da bi malo telovadil, po ravnem pohitii, navkreber delat dihalne vaje. Toda kaj Kmalu pozabit na treniranje, prebudijo se misli, tako nekako, kakor če se zbudit po dobro prespani noči in tmal te časa na pretek.
Kaj vse pomeni človeku hoja?
Pravijo, da so med hojo misli jasnejše Leopold S tanek je celo zapisal, da napravi peShoja modreca in poeta. O umetnikih in znanstvenikih je znano, da se radi umaknejo na gozdne steze, da bi kakšno stvar temeljito premislili.
Ce hodit sam, pomeni hoja meditacijo, premišljevanje. Prebudi se tisti jaz, ki v hrupu mestnega življenja ali enoličnem
dtlu za mizo marsikdaj samo te životari. Indijci si pomagajo z jogo:, v nenavadnih držah telesa vztrajajo presenetljivo dolgo, se sproščajo in meditirajo, rudi v stoji na glavi vztrajajo več minut dolgo. Fiziologi razlagajo, da gre pri taki stoji za, spremenjen tek krvi in da je tako glava bolje prekrvavljena. Vendar bi: at dovolil trditi, da je duševna poživitev, ki jo posreduje hoja po mirnih stezah bolj naravna, človeku bolj ustrezna in morda tudi bolj ustvarjalna.
Ce hodit sam, bereš is knjige narave ali pa se poglobit v premišljevanje; Ce hodit v dvoje, se porodi dialog. Pomenek med hojo je često več vreden od tistega za kavarniško mizo ali v sejni sobi. Cesto se mi zdi čudno, da je posvetovalno delo tudi v našem času, ko smo tako zelo potrebni narave in hoje, omejeno na tako imenovane seje v zaprtih prostorih.
Kaj vse nam pomeni hoja? Pomeni nam spremembo, sprostitev, poživitev organizma s kisikom, obnovo sil. Včasih pa nam pomeni tudi tolažbo. Pravijo, da gre bolečina »skozi glavo notri in skozi noge ven.« Treba je hoditi, če ti je hudo. In končno: planincem, najžlahtnejšim med športniki, pomeni hoja tudi preizkušnjo in potrjevanje samega sebe. Nič za to, če je treba premagovati težave, ko gre za cilj, nekje daleč vrh gore. Občutek zmage' je potem še bolj osrečujoč. D. V.
,\\\\\\\«VM\\VW,\\«VN.\\\\\\\\\
Poglobiti ~ sodelovanje*
LJUBLJANA. 3». maja — Na skupnem sesuuutu republiškega
cent .u šolstLJi šporuuh društev in zastopnikov strokovnih zvez (udeležili so se ga le predstavniki košarkarske. rokomecne. nogometne in atletske zveze) so sklenili, da bodo odslej še bolj poglobili m vskiadiL program soisim športnih tekmovanj s programom strokovnih zvez. Vse prepogosto se namreč dogaja, da se republiška prvenstva podvojujujo. Praktično namreč eni in isti tekmovalci nastopijo najprej na prvenstvu SsD nato pa še na tekmovanju strokovne zveze Osnovna napaka takega sistema pa je v tem. da je treba čimprej izvesti tekmovanja na najnižjih ravneh. Tako slabši športniki sploh nimajo možnosti tekmovanja, saj so izločeni še na začetku. Ravno njim pa bi bilo potrebno posvetiti največjo pozornost in jih pritegniti k športu s pestrim tekmovalnim programom
Prema jima dejavnost v najširšem krogu pa je tudi ozko povezana z entuziazmom telesnokultur-nim delavcev. Tega je bilo včasih več. danes ga je vse manj. Učitelji in vaditelji telesne vzgoje želijo, da bi jim delo v prostem času plačali (v Vojvodini dobi učitelj telesne vzgoje za uspešno izvenšolsko dejavnost tudi do 5 tisoč dinarjev letno), toda teh sredstev v ustrezni višini nikakor ni moč zagotoviti.
Udeleženci sestanka so si' bili tudi enotni, da bi bilo napačno, če bi sprejeli pobudo, po kateri naj bi šolska športna društva organizirali tudi na zvezni ravni ter prirejali Jugoslovanska prvenstva.
B. K.
ATLETIKA
Svetovni rekord v disku
MOSKVA. 31. maja — Sovjetska atletinja Fajna Meljmk je izboljšala svoj svetovni rekord v metu diska s 64.86 m na 65.43.
Opekar trdno v vodstvu
MARIBOR — V NP Maribor so odigrali predzadnje kolo. Rezultati: Mejnik : Radlje 1:1, Rače : Se ver 7:0, Železničar B Opekar 6:1. Vrstni red: OpeKar 18. Rače
15.	Peca 15. Radlje 12. Sever 7, Korotan 6. Mej:uk 3
Mladinska liga NP Mb: Kovi nar : Maribor 2:1, Mura : Rače 4:1, Slivnica : Železničar B 3:0. Aluminij Fužinar 2:1, Železničar A Drava 0:1. Vrstni red: Ze lezmčar A 27. Maribor 19, Branik 17. Drava 17, Slivnica 16. Mura
16.	KovJiar 10, Rače 8 Pužinar 8. Železničar B 8.
Pri p.onirjih so kunca t: lekmo-v .ulja v skupinah. Mariborska sku-p na A — vrstni red: Maribor A Pohorje 19, Kov.nar (A) 18. Železničar A 13, Bramk 6. Aluminij 6. Sever 3; mariborska skupi na B — vrstni red. Maribor B 24. Sl.vnica 18, Drava 18, Opekar 14. Rače 14, Kovinar B 11. Železničar B 8. Železničar C 1; koroška liga — vrstni red: Akumulator A 30, Fužinar A 28, Peca 22. Ost r. ca 16. Radije 15. Korotan 13. Korotan LeAe 6 Fužinar B 5. Akumulator B 2.
.	f RAJBENSU
Šmartno še vodi
CEUE — V minulem kolu NPC so bili v prvem razredu doseženi tile rezultati: Osankanca : Šmartno 4:2 (3:1), Senovo : Opekar 3:1 (1:0). Straža - PapimiCar 0:1 (0:1), Celulozar : Vojnik 2:3 (1:1). Brežice : Ljubno 4:1 (2:0) Vodi Šmartno Drogi razred: Lažko : Go-tovlje 4:5. Ponikvar Boe 20: (1:). Steklar B : Polzela 0:6 (0:2), Šmartno B : Oplotnica 4:2 (1:1): mladinska liga; Kladi var : Kovinar 9:0 (4:0'. Papirni dar : Olimp 3:0.
K. JUG
PODJETJE
STROJKOPLAST
MARIBOR, Kejžarjuva 3/a
bo zaradi preselitve prodalo na
JAVNIDRA2BI
dne 19. Junija 1973 s pritetkom ob 11. uri,
vse svoje proizvodne in upravne objekte
na pare. M. 139/3, 139/S, 139/S, 139/19 In 174 pr« vi. št. 171 in pare. it. 129/39. 123/31, 133/38 pri vložni K. 293 vse k. e. Grajska vrata, sa ceno tjmjmjm din.
Pismene ponudbe morate vložiti vsaj 48 ur pred sa četkom dražbe v upravi podjetja ter zraven predlo žiiti potrdilo o vplačani 10 odst. varščini.
Vse informacije daje tajništvo podjetja Strojkoplast Tgled objektov je možen dnevno od 7. do 13. ure.
Industrijsko podjetje STROJKOPLAST MARIBOR 5336
Še nejasno
V II. zvezni odbojkarski ligi kar sedem kandidatov za izpad - Tri iz SRS
LJUBLJANA — Nihče m pričakoval, da bo boj v II. zvezni ligi — zahod tako izenačen tudi pri ekipah, ki se m borijo za prvo mesto. TTi kola pred kocem tekmovanja Je prvo, drugo in zadnje mesto že oddano, za druge položaje na lestvici (še dve ekipi bosta izpadli), pa je še sedem kandidatov. Med njimi so tudi tri slovenske ekipe. Maribor bo imel še najlažje delo. Jeseničani so doživeli nepričakovan poraz proti Metalcu (Z). So v precejšnji krizi. Se tn kola nazaj so se borili za drugo mesto, sedaj pa se bodo morali zelo potruditi, če se hočejo obdržati v ligi. Salonit je imel v tem kolu srečo, saj domači is Breze niso uspeli zagotoviti telovadnice. ker je bilo vreme tako neugodno, da tekme niso mogli odigrati na prostem. Zato je pričakovat;. da bo tekmovalna komisija registrirala to tekmo s 3:0 za Salonit. Fužinar Je v formi. Zmagal je na vročem igrišču v Ka-štelah in si praktično že zagotovil drugo mesto ter pravico nastopa v kvalifikacijah za prvo ligo. Preostala tri kola v tej ligi bodo zelo zanimiva, zlasti bo privlačen boj za obstoj. Zadnje tri ekipe se bodo morale pač posloviti, upajmo, da ne bodo iz Slovenije.
V republiški ngi večjih presenečenj pri moških m bilo. Uspeh Bovca proti Gaberju ni naključen, temveč je odsev vse boljše igre mlade ek.pe, ki je poleg Kamnika najbolj napredovala. Tudi v tej ligi so še štirje kandidati za izpad.
Pri članicah je bilo kolo okrnjeno, ker najpomembnejšega sre2 Čanja med Fužinarjem in Gaberjem ni bilo zaradi nastopa Ravenčank v Trstu	«•
A. HVALA
Mežica in Topolščica
MARIBOR - V 10. kolu II. SOL so bili doseženi naslednji re so bili doseženi naslednji rezultati: Črešnjevec : Mislinje 3:2, Šempeter : Braslovče 2:3, Mežica : Teh-nostroj 3:0, Polskava Turbina 1:3. Vodi Mežica 17, sledijo Tur bina 16, Polskava 15 (tekma manj), Šempeter 14. Tehnostroj 13. Braslovče 13.
V mariborsko-celjski ligi pa so bili doseženi rezultati:	Impol
Cma 3:0. Žerjav : Kovinar 3:2. Vodi Topolščica 14 (tekma manj), sledijo Ruše 13 (tekma manj). Kovinar 12, Žerjav 12, Črna 9. Impol 8.	A. D.
Sodelovanje z reprezentanti
Pogovora strokovnjakov Elana s tekmovalci, smučarskimi delavci
LJUBLJANA - lnšt tut tovarne Elan je z namenom, da o: njegovi strokovnjak; slišali po končani sezoni kar največ pripomb o svojih smučeh, sklical sestanka z našimi vrhunskimi tekmovaici — alpskimi m skakalci in smučarskimi delavci. Pogovor strokovnjakov, k: skrbe za razvoj .Elanovih smuči, in tekmovalcev, ki te izdelke uporabljajo, je vsekakor koristen .za obe st-a» in je posta' te redna oblika dela Inštituta.
Po zagotovilih zastopnikov inštituta oo Elan tudi v pr: nodnje podpira naš smučarski šport, čeprav je slaba zima v Evropi in na ameriškem vzhodu m zaradi tega slabša pro iaja smuči vplivala na letošnji poslovni uspeh tovarne.
2elja smučarskih delavcev je da bi Elan. ki že leta oskrbuje Jugoslovanska reprezentanco s smučmi, pomagal se-ekciji najboljših smučarjev *udi finančno. V kritičnem po ložaju se seveda smučarski šport skuša najprej nasloniti na izdelovalce smučarskt opreme, ki so — predvsem Elan — pripravljen sodelovat r reprezentanco :n se tudi tako še oolj uveljavit- tudi na domačem trgu V tujini imajo Ela oove smuči,, zlasti v Zahodni Evropi pa v ZDA m Skandina »*iji velik ug.ed. Se posedi pa Je Elan prodrl na amerišk -g v zadniem letu s kratkimi smučm-

PO DOMAČIH KRAJIH
KOPER — V počastitev praznika občine Koper je obalni odbor ZRVS organiziral športna tekmovanja v kegljanju in streljanju. Udeležba je bila kar doori; saj je tekmovalo 15 ekip iz Izole, Kopra in Pirana V streljanju je‘ med posamezniki zmagal Munda, (Piran), ekipno pa Koper V kegljanju je bila naboijša ekipa ZRVS Izola, med posamezniki pa Kocjančič nrav tako iz Izole.
K.
KOPER — Po treh tekman oualne lige mopedis*ov, ki so bile v Škofijah, Hrvatinih m Dekanih, vodi zanesljivo Slavko Ferlež iz Hrvatinov k' je zmagal na vseh tz«h tekmah Ekipno je v vodstvu sekcija mopedistov iz Hrvatinov pred Škofijami. Do konca sta še dirki v Izoli in sklepna pnrea.te. v Kopru.
J. K.
ŠMARJE PRI JELŠAH — V občinski košarkarski ligi so v 3. m 4. kolu igrali takole: Bistrica ob Sotli: Kohje 37:36, Podčetrtek : Steklarska šola 77:20, Part. Rog. Slatina * Blstr. ob Sotli 90:56, Steklarska šola : Koaje 40:57. Vrstni red: Partizan R. Slatina 6 točk, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli po 4, Kozje 2, Steklarska šola brea točke.	J. T.
VELENJE — Rezultati občinskega sindikalnega ekipnega brzopo-fnega prvenstva v šahu: I. TGO Gorenje Velenje 38,5 točke. 2.-3. RLV in RSC Velenje 31, 4. Polipe* Šoštanj 16,5. 5. TES Šoštanj 143 itd; poaameano: I. Gorišek 183. 2 Brešar 11, 3. Godec 103. 4. Ovar, š. Premužič 6. Gorjanc vel po 93« 7. UTbancelJ 8.
L. O.
DRAVOGRAD — Občinska kon-. ferenca ZMS m TVD Partizan sta v počastitev dneva mladosti že drugič organizirala tekmovanje v raznih športnih panogah. Nastopilo je več kot 250 mladincev m pr.pradnikov JLA. Pri mladincih je v skupni uvrstitvi zmagal aktiv mladih »Tabornik,« pri dekletih pa aktiv Dobrova Podklanc, OS Dravograd itd.	I. P.
VUZENICA — Mladmsiu aktiv je v počastitev dneva mladosti pripravil tekmovanje v košarki, malem nogometu, odbojki in rokometu Zmagovalci v posameznih disciplinah, košarka — Vuzenica, rokomet — Vuzenica, odbojka — Vuzenica, mali nogomet — Radlje.
I P.
BOVEC — Šolsko športno društvo osnovne šole Bovec je v počastitev dneva mladosti priredilo akademijo, na kateri so podelili najboljšim športnikom priznanja Pri pionirjih so izbrali za najboljšega športnika na šoli Zdravka Isteniča, pri pionirkah pa Dam j a no Mlekuž.
M. K
POSTOJNA — V okviru tekmo vanja JPI je bilo strelsko tekmovanje z zračno puško za pionirje in pionirke. V obeh konkurencah sta zmagali ekipi Postojne, prvaka med posamezniki pa sta postala GrželJ (155) in Križmanova (146), oba iz Postojne.
E. P-
PIVKA — Ob dnevu mladosti Je bil brzopotezni šahovski turnir. Zmagal Je Ilič 14, pred Dekajem 133* Jovičem 11 itd. Prvi trije bo dobili diplome ln praktične nagrade.
J. S
Rekord - v parih
Po enodnevnem odmoru na SP v kegljanju se je začelo tekmovanje v parih - Zieher - Holzmann svetovna prvaka
SPLIT, 31. maja. Po dnevu odmora, ko so bili udeleženci IX. SP v kegljanju na asfaltnih stezah na prijetnem izletu na otoku Hvaru, se je danes začelo tekmovanje parov, ki bo končano jutri. Moških parov je 33, ženskih pa 21, torej iz vsake reprezentance po trije.
Naš prvi moški par je bil več kot solided: Biber je podrl 921 kegljev, Muše pa 943, skupno 1664. Rezultata kažeta, koliko kegljača, ki sta v moštvenem tekmovanju zaradi velike odgovornosti dosegla najslabša rezultata med našimi, veljata in zmoreta zares.
V	šenski konkurenci je naš par Kodmja in Sivka podrl 807 kegljev (408, 390).
V	prvih današnjih nastopih je bil vnovič dosežen svetovni rekord: moški par ZRN, svetovni prvak Zieher in Holzmann sta podrla 1906 kegljev (961 in 944), s čimer sta odvzela Jugoslovanoma Mlakarju in Steržaju dosedanji rekord'— 1881 (961 in 920) z evropskega prvenstva v Budimpešti 1066. Dosedanji rekord našega para sta doslej zboljšala tudi Ber-gelt in Wloka (DNR) s 1685 (909 in 976).
Med moškimi pari vodita Zie-(961, 944). druga Bergel t — Wloka (NDR) 1885 ( 909 in 976), tretja Rakos — Varga (Madž) 1873 (906, 907),	4 Biber — Muše (Jug)
1864 (921, 943).
IVER DNEVA
Suspenz pred Ol
IO mednarodnega olimpijske-komiteja je dvema športnikoma prepovedal, da bi sodelovala na OI v Mimchnu. To sta kolumbijski kolesar Rodri-guez in kenijski strelec Pre-ston Oba sta se prekršila s tem, ker sta dala svoji fotografiji v komercialne namene.
Rodriguez je svetovni prvak v zasledovalni vožnji, medtem ko je Kenijec bolj znan kot avtomobilski as na »črni celini«
O vseh drugih primerih. IO še razpravlja, je dejal Brun-dage, ki bo po končanih igrah dokončno odstopil.
Začetek v Amsterdamu
AMSTERDAM, 31. maja — Rezultati 1. kola mednarodnega šahovskega turnirja IBM: Ivkov : Ljubo jeviC remi, Polugajevski : Malich 0:1, Ree : Langeweg remi, Uhliharm . Hartoch remi, Robat^ch : Timman 1:0, Donner : Browne remi, Korčnoj : Szabo remi, Pa-devski : Enklaar 1:0.
Med ženskami vodita Leibepfeber — Gruber (Avs) 866 (413 in 453), naš par Kodmja — Sivka pa je za zdaj četrti z 807 (406 in 399).
H. UBELEIS
KOTALKANJE
Visoki gostje na Bledu
LJUBLJANA — Zveza, drsalnih in kotalkarskih športov Jugoslavije je organizator letošnjega delovnega sestanka izvršnega odbora mednarodne drsalne federacije ISU, ki bo od 1. do 4. t. m. v vi-li Bled na Bledu.
V tem času bo zasedalo predsedstvo ISU ter tudi vse tri komisije za umetnostno drsanje, plese na ledu in hitrostno drsanje. Obravnavali bodo tudi kandidature posameznih nacionalnih federacij za organizacijo različnih evropskih in svetovnih prvenstev v letu
1973	in 1974. Za organizatorja EP in SP v letu 1973 sta bili že na lanskoletnem kongresu ISU v Benetkah izbrani ZRN — prvenstvo bo v Kolnu — ter CSSR z Bratislavo. Verjetno bo ta izbor tokrat potrjen. Za nas pa bo vsekakor zanimiva odločitev glede organizatorja evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju v letu
1974	— saj je svojo kandidaturo napovedala tudi naša osrednja zveza. Prvenstvo naj bi bilo v novi palači športov v Zagrebu.
Danes so na Bled prispeli že predsednik Jacques Favart (Francija), podpredsednik John Shoe-maker (ZDA), sekretar Beat Has-ler (Švica), delegacija iz SZ ter Velike Britanije. Za jutri je napovedan prihod ostalih 20 članov izvršnega odbora.
T. ANDREE
KOŠARKA
Drugi poraz košarkaric
KANTON, 3i. maja - V nadaljevanju turneje po Kitajski je moška reprezentanca Jugoslavije premagala ekipo Kvantung s 93:78 (48:38), ženska ekipa Kvantunga pa je premagala Jugoslavijo z 92:90 (42:44). Pri neznosni vročini v dvorani (35 stopinj) in pred 6.000 gledalci so se naši morali pošteno potruditi za zmago. Koše so dosegli: Tvrdič 2, Jelovac 7. Kneževič 2, Damjanovič 11, Kapi-čič 19, Georgijevski 5, C osic 10, Solman 16, Plečaš 5, Cermak 10 in Marovič 6. Med igralkami pa sta bili najuspešnejši Zoričeva s 27 in Vegrova z 22 točkami.
ALPINISTIČNE NOVICE
V	spomin Mihi Lahu
Alpdmstičn. ^dsek PD Kamnik bo v nedeljo ob 11. uri odkril spominsko ploščo lanskemu v »razu želja« ponesrečenemu Mihi Lahu. Plošča bo pod Kalško goro (malo nad jrevesmo mejo), do koder je dve m pol uri zložne hoje iz Kamniške Bistrice proti Kokr-škemu sedlu. V soboto in nedeljo bo odprta tudi Cojzova koča.
XV. VTK memorial
V nedeljo je akademsko PD organiziralo že petnajsti smučarski velestalom za VTK memorial Prijavilo se je 112 tekmovalcev, med njimi 2u deklet, žal pa jih precej ni prišlo na Start. Proga, ki jo je traslral Rotar, je bila dolga okoli 1000 m m je imela 170 m višinske razlike.
* Med alpinisti so se zopet najbolj izkazali Mojstrančani. Med posamezniki je zmagal Košir (30,1) pred Jamnikom (32,1) m drugim tekmovalcem AO Mojstrana Mlekužem <32,8). V ekipni konkurenci so zmagali Mojstrančani (1,39.3) pred AO Kamnik (1,43.1) in AO Medvode (1.43.9). Med alpinistkami pa je tudi to pot prvo mesto prepričljivo osvojila Kurnikova (Tržič) 37,5 pred Skrlopovo (AS Domžale) 48,1 in Svetina (Jesenice) 48.5
Planinske postojanke
S 1 junijem se bodo odprla vrata naslednjih planinskih postojank: koče na Goški ravni (Jelovica), doma Kokrškega odreda na Kališču, doma pod Storžičem .n doma na Kofcah. Vsi ti domovi bodo redno oskrbovani do jeseni.
»Snežnik 72«
Na orientacijskem tekmovanju, ki ga je v nedeljo na Sviščakih organiziralo PD Ilirska Bistrica v sodelovanju z MK PZS, je sodelovalo 28 ekip, pokal »Snežnik 72« pa je prejela ekipa PD Sežana.
Grand Pilier d’Angle
Cocchinel in Nemine sta jeseni tansko leto preplezala novo smer v severni steni Grand Pilier d* Angle, za katero trdita, da je najtežja ledna tura v skupini Mont klanca. Smer poteka desno od ?na-ne Bonatti—Gobbi in vodi večinoma skozi ekstremno strme ledene žlebove
Alpinizem v ČSSR
Češkoslovaški alpinisti ne poou-§ča;o v svoji hotenjih. Komaj so s' oddahnil* od prvega osemti-sočaka (Nanga Parbat 1971), že načrtujejo vse potrebno za Makalu. Nanj so se namenili prihodnje leto
Švicarii v Hindukušu
Osemtianska odprava akademskega alpindst.ienega kluba iz Zii-richa se te dni mudi v pakistanskem HmduknSu C‘|( 'e vzpon na dva Se deviška šesttisofiaka: Thui I (6662 m) In Thui n (6524 m). S tema dvema vrhovoma sta se doslei že ukvarjali dve odpravi, toda zaman Švicarji opravljajo tudi RlacioloSke. geološke in kartografske raziskave.
V	JulMskih Alpah
Jeseniška naveza Hlede-Novak Je v soboto ponovila Jesihovo smer v Debeli peči. Mitja Košir in Bo ris Pervanja pa direktno smer v Mali Goličiči. V nedeljo pa so se Jeseniški plezalci po grapah povzpeli na Moistrovko in po grebenih
nadaljevali v Tamar. Vzpon v Temenu (Rjavina), ki sta ga poskusili dve ljubljanski navezi, pa ni 'uspel
»Snežni metež«
Kakor smo že poročali je Tone Sazonov v Gorici prejel naj višje priznanje v skupini diapozitivov »od I. do VI. stopnje« in to v odlični konkurenci avtorjev iz 9 držav’ (1200 diapozitivov). Naslov njegovega diapozitiva je »Snežni metež«, posnel pa ga je med zimskim vzponom prek Čopovega stebra.	^
Izbrane diapozitive (181) III. mednarodnega natečaja planinskih barvnih diapozitivov bo foto-kino klub PZS prikazal na javni produkciji v petek ob 21. uri v kinu »Komuna«.
Letni tabor v Tamarju
Komisija za alpinizem PZS bo od 17 do 25. t.m. v Tamarju orr ganiziraia letni alpinistični tabor. Udeležili se ga bodo lahko le tisti člani AO, ki se bodo prijavil: do 16. t.m Tabor bo vodil Uroš Zupančič, kom sija za alpinizem pa bo za vsakega udeleženca prispevala po 25 din na dan
»Starci« in alpinizem
Za aip.mzem in se poseono za psamnsivo veija, da skoraj m starostnih omejitev. Toda le maio je tak-h plezalcev, ki bi se tutL na starost spoprijemali z težkimi smermi, oc pa izjeme!
64-letm Jean juge je v navezi z Yvette iij Micheiom Vaucher ponovil smer Ratti—Vitali (VI) v zahodni stem Aig. Noire de Peute-rey. Georges Lvanos, francoski plezalec grškega rodu, ima sicer »komaj« 47 let, njegova zena Sonja pa 45. Toaa ko sta lani preplezala novo smer v Cima d’Au-ronzo, je Lvanos izjavil: »ce bi to zmogei pred 20 leti, bi bil po nosen!« Za ilustracijo naj zapišemo še, da njegova zena ves čas vzpona niti enkrat m stopila v streme, čeprav ne manjka previsov v tej steni. Ima pa tudi za seboj žt 50 prvih ženskih vzponov.
Helikopter in GRS
Helikopterji so najkoristnejši pripomočki za reševanje v visokih gorah. Toda niso najbolj varni! Ko se je lani eden raztrese*! na Aig du Goutier, so statistiki izračunali, da je bil to že šestnajsti, ki se je zrušil v skupim Mr. Blanca po letu 1954, ko so jih pričeli uporabljati za reševanje.
Seveda pa je tudi reševanj v tem predelu izredno veliko. Samo lansko leto se je smrtno ponesrečilo 45 plezalcev, 83 pa je težje in lažje poškodovanih.
El Capitan
Znana stena v Yosemite je imela tudi lansko ieto velik obisk, toda večino je odbila. Po številnih poskusih (nekaj že v sezom 1970) sta jo zmagala Bridweil m Schmitz po smeri The Aquarian (med zahodnim stebrom in Dihedralom). Avgusta sta Rock Sylvester in Claude Wrefort-Brown preplezala novo varianto, za kar sta potrebovala 9 dni.
Mead Hargis m John Roskelly sta v komaj treh dneh preplezala »Severno ameriško steno« in izjavila, da je v takem stanju kot sedaj lažja od Dihedrala. Tudi szner Dihedral so dvakrat ponovili in še naprej je ostalo, da je zanjo potrebno zelo veliko opreme (tudi specialne!) in veliko ponovnega žabi ianja klinov.
Hfilo, Split!
Po uspehu naših ekip je bil najbolj vesel predsednik strokovne zveze KZJ Avgust Likovnik. Po tekmovanju je imel v dvorani in okrog nje v roki »Delo«, v katerem je napovedal, da so porazi naših v pripravljalni dobi bili dober znak pred odločilnimi boji na SP.
»Da, da, po dežju sonce, m . .«
Miro Steržaj je bil o uspehu naših ekip prepričan, brž ko je nekaj dni pred pričetkom SP, že v Splitu, kupil stekleničko kolonjske vode, na kateri je bila pritrjena majhna podkvica.
Kranjčan Jože Turk je povzročil hude preglavice našemu vodstvu, potem ko se je pohvalil, da se v prostem času nevarno in globoko potaplja v morje in lovi školjke. Člani vodstva in tudi nekateri reprezentant j e ter reprezentantke so hotela videti njegov ulov. In vrh Joža jih je popeljal v svojo sobo, kjer jim je pokazal — straniščno školjko serijske proizvodnje Jugokeramike.
Švedi so hoteli svoj prvi nastop med ekipami na SP sploh in zmago nad Švico in Francijo ovekovečiti s sliko, je povedal trener naše ženske ekipe Mariborčan Bogo Gomolj; a jim to ni uspelo: fotografa iz svojih zelo aktivnih vrst je močno zanašalo na desno, nasproti stoječe kegljače pa tudi, tako da jih »fotoreporter« ni mogel nikoli ujeti v objektiv. Fotografiranje so simpatični Švedi preložila na čas, ko bo SP v deželi, v kateri je, kot v njihovi domovini, omejena prodaja alkohola . . .
Naše reprezentantke so pred prvenstvom obljubljale, da bodo v oblekah skočile v morje, če bodo osvojile kako kolajno. Kdaj bo ta elitna predstava, ni jasno, gotovo je le, da jih sedaj ko so druge na SP, še bo za rokce držal tudi Avgust Likovnik, ki mu je tudi »ušla« podobna obljuba.
Po ekipnem tekmovanju, v torek so se vsi udeleženci SP odpeljali na izlet na Hvar — po nove moči. Prijeten izlet pa je imel to lepotno napako, da so se kegljača in kegliavke odpeljali na otok z ladjo redne linije; le-ta pa je bila nabito polna z dopustniki in izletniki.
Naš tabor je dobil okrepitev: reprezentancama se je pridružil znani psiholog, Poljak, prof. Pavel Rotkiewicz, ki je pri nas zaslovel z delom pri nogometnem klubu Hajduk (za osvojitev nogometnega prvenstva Jugoslavije je dobil 50.000 din). Psiholog kegljačem ni ponudil svojih uslug poceni, zahteval je 3.000 din, a je potem pristal tudi na manj-1500 din in ‘ osebno premijo za vsako osvojeno kolajno. Kegljači si sedaj obetajo, da jim bo pomagal skovati nadaljnje kolajne, za katere imajo realne možnosti.
H. U.
KOLESARSTVO
Dve ekipi SRS za Srbijo
LJUBLJANA - V petek 2. t. m. se začenja v G. Milano vcu 12. mednarodna kolesarska dirka »Okrog Srbije«. Tekmovalci bodo prevozili 6 etap, v skupni dolžini okrog 700 km. Zadnja etapa bo 7. t. m., s ciljem v G. Milanovcu.
Nastopile bodo v glavnem klubske ekipe, le Slovenijo bosta zastopali dve reprezentančni moštvi, in sicer: za SRS I. bodo dirkah Leček, Vidmar, S. Božičnik, T. Božičnik in Keršič (vodja Bolte-žar), za SRS II. pa Zakotnik. J. Valenčič, Kunaver. Frelih in Hvasti (vodja Zanoškar).
Na prošnjo Beograjčanov bo v ekipi Beograda nastopil Rudi Valenčič.
Pieško pred Zakotnikom
LJUBLJANA — Po nedeljski dirki »memorial Vida R-očiča« je vrstni red najboljših jugoslovanskih kolesarjev za nagrado »Zlato ko-io«, ki jo je razpisalo trgovsko podjetje »Jugobicikl« iz Beograda, nas-ednji: 1. Pieško (Zg) 61 točk, 2. Zakotnik 42, 3. J. Valenčič (oba Rog j 35. 4. Leček (Odr) 33, 5 Pocmja 29. 6. Bilič (oba Sip) 26 itd.
J. J.
Merckx še vodi
MONTE ARGENTARIO, 31. maja — Po enodnevnem počitku so danes na kolesarski dirki Giro dTtalija vozili 10. etapo od Rima do Monte Argentario (166 km). Zmagal je Italijan Zilioli pred Belgijcem Vlaeminokom, ki je bil na čelu večje skupine, v kateri je na cilj privozil tudi vodeči Mercx. Ta je zato tudi obdržal rumeno majico.
I UTRINKI
MANJŠI OBISK — Italijanska nogometna zveza je uradno sporočila, da je bil obisk gledalcev na letošnjih prvenstvenih tekmah manjši kot lani. Vstopnina je bila dražja, zato pa je bil tudi iztržek večji, v primerjavi z lansko sezono.
VELIKE ZAHTEVE — Bivši svetovni prvak v boksu Clay zahteva, da mu po dvoboju s svetovnim prvakom Frazierom izplačajo 5 do 6 milijonov dolarjev, medtem ko svetovni prvak terja samo 3.5
ČASTNI GOST — Na največjo vsakoletno telovadno prireditev v Švici, ki bo tokrat v mestu Aarau v prvih dneh julija, so prireditelji povabili kot častno gostjo tudi olimpijsko zmagovalko iz Tokia in Mexika Vero Caslavsko-Odloži-.lovo.
SSS3S2f,iek UM\
stavna tablica
30 potov«n« olimpijske igr*
3001	l?afc*r\aixMr<*>°m
I M P IJS K AJ ^jtsTOPNIK
c	OPN-'?
L O• S P ORT
ZA ^
OLIMPIADO MUNCHEN 72
SCLVrRGH
IJl BLJAN.
Miklošičevi
NAPADALCI SO ZE IZVRŠUJ POBOJ — izraelska poHdJa, ki je po streljanju ▼ poslopju telavtvskega letališča Lod prispela na kraj poboja. Je lahko samo ostrmela nad krvavo dramo. Id so jo uprizorili trije Japonski ekstremisti s brzostrelkami m bombami.	Teiefoto: UFI
objavilo, da bo sa dolofien čas »zakopalo bojno sekiro« na Severnem Irskem, kljub temu se bombne eksplozije vrstijo ena sa drugo. Na sliki: nadejanje po eksploziji ▼ neki tovarni stekla.	Teiefoto: UPI
L
ZAPORNIKI SO PONOVNO OPOZORILI NASE — V ameriškem mestu Paterson so se zaporniki v mestni jetnišnici uprli zaradi razmer, ki bojda vladajo v jetniš-nici. Zaporniki so se tudi spopadli s policijo, po pogajanjih pa so le izpustili ranjenega stražarja (na sliki).
STOPOV PIKNIK — V gostišču »Na livadi« v Ljubljani so se zbrali nastopajoči in gosti na letošnji Slovenski popevki. Ansambel Mihe Dovžana in dobra jedača so pomagali k dobri volji. Na sliki ob. ražnju: Majda Sepe, Etana, Mojmir Sepe, Da ve Hunter iz ansambla Brotherhood of Men (ž leve).	*	Foto: S. Busič
Spodbuda tekstilcem
Milijon dolarjev za vzdrževanje kmetijskih strojev in opreme — Dodatne carinske olajšave tekstilcem — Borcem valorizirali dodatek na 1430 din
BEOGRAD. 31. maja (Tanjug). ZIS je na svoji današr\ji seji sprejel dva ukrepa, ki zmanjšujeta porabo deviz. Vendar je hkrati sprejel sklep, po katerem se nameni milijon dolarjev za uvoz rezervnih delov in materiala za vzdrževanje kmetijskih strojev in opreme. S temi uvoznimi deli in materialom se bodo pretežno oskrbovali zasebni kmetijski proizvajalci.
V	spodbudo izvozu daje sklep ZIS proizvajalcem tekstilne konfekcije, ki uvažajo zaradi izvoza, nekatere dodatne carinske olajšave.
ZIS je s posebnim sklepom valoriziral dodatek borcev. Na podlagi povprečnega osebnega dohodka v lanskem letu maša osnova za določanje dodatka borcev v 1972. letu 1430 dinarjev.
Z dopolnitvijo sklepa o po-
Ladje
mimo
zapore
Peking dovolil nekaterim ladjam NDR in Poljska izkrcanja tovora
PEKING. 31. maja (Reuter) — Kitajska je neka:enm poljskim in vzhodnonemškim laa am. ki se niso mogle pre biti skozi ameriško minsko aaporo sevemov.etnamskih pristanišč, dovolila, da so tovore izkrcale v Kitajskih pristaniščih. To novico Je agencija Reuter izvedela v vzhodnoevropskih krogih v Pekingu.
V	istih krogih zatrjujejo, da nekaterim sovjetsk-ra ladjam takšnega dovoljenj l Kitajci niso dali, a Pidi nekaterim poljskim tn vzhodnonemškim ladjam ne Očitno ao kitajske oblasti izbrale samo ladje, katerih tovor je tak. da ga je mogoče brez te lave prepeljati do Dlf Vietnama bodisi po cesti sli železnici.
Obisk v Bijeli
HERCEGNOVI. 31. maja (Tanjug) — Minister za ladjedelništvo SZ Boris E. Bu tom je obiskal ladjedelnico Bijeta pri Hercegnovem. kjer ao v zadnjem času popravili In obnovili 12 sovjetskih trgovskih ladij, nato pa Je odpotoval v Dubrovnik.
Uljanik:
rekordno
leto
Utot bodo zgradili tudi pot ladij s 529.222 tonami nosilnosti
PULJ, 31. maja (Tanjug) — Družbeni' plan ladjedelnica in tovarne Diesel motorjev »Uljamk« v Pulju, ki ga je sprejel delavski svet. je v marsičem rekorden. Celotni dohodek so planirali na 1180 milijonov dinarjev, za 2« % več kot lani. Predvidevajo tudi pet novih ladij s 329.222 tonami nosilnosti, od tega dve ladji-velikanki za Norve Iko, vsaka po 225.000 ton no sitnosti. »Berge Istra« so že odposlali. »Berge Adria« pa še grade. Tovarna motorjev na) bi izdelala 9 motorjev s 120000 KM to) dva motorja po 20.000 KM. doslej največ Ja pri nas.
gojih. pod katerimi lahko državljani prinašajo določene predmete iz tujine, je obrtnikom in likovnim umetnikom omogočeno, da uvažajo sa opravljanje njihove dejavnosti nujno potreben reprodukcijski material Na koncu Je ZIS imenoval več funkcionarjev. Direktor zvestega zavoda sa patente Je Dragutin Boškovič. direktor Jugoslovanskega zavoda za
Pri Trstu našli bombe
Karabinjerji našli 16 ročnih bomb — Telefonsko obvestilo o orožju
TRST. 31. maja (Tanjug) — V nekem odtočnem Jarku pod cesto med Opčinami m Trstom so karabinjerji našli torbo s 160 ročnimi bombami. Na skrivališče jih je opozoril nekdo po telefonu Do mnevajo. da so bombe tja spravili pripadniki ekstremističnih mladinskih organizacij v Trstu, ker so bili očitno vnaprej opozorjeni, da jim grozijo hišne preiskave. Pred tem Je policija v bližini Trsta že trikrat našla orožje ali strelivo. Pravkar najdene bombe so bile izdelane leta 196« in so natančno taka. kot jih tona italijanska vojska.
Inž. Jančigaj v. d. direktorja EMO
CELJE, 31. maja — Delavski svet tovarne EMO. Id se je danes sešel še enkrat. Je na predlog poslovnega odbora izvolil inž. Mira Jančigaja za vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Inž. Miro Jančigaj je delal kot vodje obrata emoterm radiatorjev v izgradnji.
F. K.
Španska zbornica v SFRJ
V kratkem predstavništvo španske gospodarska zbornica za Jugoslavijo
BEOGRAD. 31 maja (Tanjug) — V Jugoslaviji namerava ▼ kratkem odpreti svoje predstavništvo španska gospodarska zbornica. Naša zvezna gospodarska zbornica ima svoje predstavnike v Španiji že štiri leta in odtlej so se gospodarski stiki med državama že precej zboljšati, lugoslovanski izvoz se Je lani v primerjavi s letom 1970 povečal za 51,7 odst In znašal 5.506.000 dolarjev. Na seznam izvoznega blaga so u-vrstili 35 novih artiklov. Is Španije pa uvažamo precej manj kot prej (leta 1970 je maša! uvoz 17 mdMonov do lariev. lani pa le 8,737.000 do Iarjev).
standardizacijo Milan Kraj-novič, svetovalec zveznega sekretarja za zunanje zadeve 2ivan Berislavljevič, pomočnika zveznega sekretarja za zunanjo trgovino sta Aleksander Drljača tat Novak Potok-sič, pomočnik zveznega sekretarja za gospodarstvo je Ljubomir Popovič, pomočnika zveznega sekretarja sa promet in zveze sta Henrik Tončič in Rudolf Koprivnik, po-
Obisk v ZRN
BONN, 31. maja — Na petdnevni obisk je prispela v ZRN devetčlanska delegacija poslovnega združenja jugoslovanskih časopisnih podjetij pod vodstvom predsednika tega združenja Anteja Mahkote, pomočnika glavnega urednika »Delaš. Jugoslovani so gostje zahodnonemškega združenja časopisnih založnikov. Ogledali so si razstavo tiskarskih strojev in papirne industrije v DUsseldorfu ter obiskali več časopisnih hiš. Danes Jim je Jugoslovanski veleposlanik v Bonnu priredil sprejem.
S. P.
Posmrtni ostanki v London
PARIZ, 31. maja (AP) — Posmrtne ostanke vojvode Windsorskega so danes z letalom iz Francije prepeljali v Anglijo, kjer ga bodo pokopali.
Na sedežu delegacije začasne vlade so prejeli ameriški odgovor prav sredi tiskovne konference predstavnika delegacije lf Van Saua. Ko je ta ocenjeval ameriško politiko, je poudaril, da Nizon in »ljudje is Bele hiše« v »zadnjih dneh in zadnjih tednih« eelo veliko govorijo o miru, v resnici pe, »kot volk v ovčji koži« stopnjujejo vojno.
»Mi smo pripravljeni na dolgo vojno«, je rekel Ly Van Sau. »Pripravljeni pa smo tudi vojno jutri končati, če bi bili Američani voljni skleniti korekten sporazum sa rešitev konflikta.« Predstavnik delegacije Je ob tem v odgovorih na vprašanja francoskih in tujih dopisnikov podrobneje obrazloži] trditev, da osvobodilne site ne nameravajo uvesti v Južnem Vietnamu komunističnega režima. »Vietnam bo demokratična. neodvisna in nevtralna država, nikakor po ne komunistična«. je poudaril Ly Van Sau glede na zahtevo, da se sestavi vlada is treh elementov. »se pravi is predstavnikov naše vlade, predstavnikov sedanjega saignnskega režima — seveda brez Ngu-yen Van Hitenja - !n pa iz predstavnikov vseh drugih
močnik zveznega sekretarja za delo in socialno politiko je Milan Manojtovič, pomočnika sekretarja ZIS za informacije sta Enver Humo tat Ante Cudina, za pomočnika direktorja zveznega hidrometeorološkega zavoda pa je bil imenovan Vitomir Dimitriev-ski. v zveznem zavodu za družbeno načrtovanje je imenovan za pomočnika generalnega direktorja Vladimir Pe-jovskd. za svetovalca Ivan Rankov, v zveznem zavodu za cene pa za pomočnika direktorja Tone Rogelj, za svetovalca pa sta imenovana Barbara Medanič in Radomir 2ugič.
Nesreča grških diplomatov
NIS. 31. maja (Tanjug) — V prometni nesreči, ki se je dopoldne pripetila v sičeva-ški soteski, so se laže ranili grški veleposlanik v Jugoslaviji spi ros Tetenes,' konzul kraljevine Grčije v Beogradu Georgio Argiriadis, arhiman-drit Meletos Kalamari« in diakon Polikarpos fearvclos. Vsi našteti so bili v spremstvu patriarha grške pravoslavne cerkve, ki je danes skupat s srbskim patriarhom terma nom obiskal grško vojaško pokopališče v Pir>u.
Uradnega sporočila o vzroku nesreče še ni. Kaže, da hladilnik z iransko registracijo ni upošteval prednost, vozil v koloni in se je zaletel v potniški avtomobil z grško registracijo. Voznika iranske ga hladilnika ao pridržali v Nišu, da bo počakal do konca preiskave.
slojev, ki so tako proti Američanom kakor tudi proti nam, vendar želijo sodelovati v izgradnji novega Vietnama.«
»Tako organizacijske kakor tudi gospodarsko politične strukture, o katerih razmišljamo. spodbijajo trditev, da vsiljujemo Južnemu Vietnamu komunizem«, je rekel predstavnik začasne vlade. »Ali ste že slišali za kako komunistično državo, ki ima vlado, sestavljeno iz treh elementov, o katerih sem govoril? Rasen tega bomo mi priznali privatno lastnino
Pogovori Šnuderla v Haagu
HAAG, 31. maja (Tanjug) — Član ZIS Boris Snuderl. pomočnik zveznega sekretarja sa zunanje zadeve Milovan Markovič in naš veleposlanik v Haagu Mirko Milutinovič so se včeraj pogovarjali z nizozemskim gospodarskim ministrom H. I Šugmanom in državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu T. We-sterterpom o gospodarskih stikih med državama in trgo vinskih ter širših gospodar skih stikih Jugoslavije s EGS.
Začudenje
nad
izjavami
Odgovor pariiko vlade na izjavo G. Meir v zvezi s pokolom v Tel Avivu
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 31. maja —Francoska vlada je popoldne po redni tedenski seji preko svojega predstavnika izrazila »začudenje nad nekaterimi uradnimi izraelskimi izjavami« v zvezi s sinočnjim pokolom na letališču v Tel Avivu. Čeprav vladni predstavnik Philippe Lecat ni nikogar omenil z imenom, je jasno, da je mislil na izjavo izraelske predsednice vlade Golde Meir, ki vsebuje kritične pripombe na rovaš "Francije.
Francoska vlada sicer v tej izjavi ostro obsoja atentat na letališču Lod, vendar pripominja, da so se teroristi vkrcali na letalo francoske dražbe Air Ftarice v Rimu kjer »ne francoske oblasti ne varnostni organi nimajo nikakršnih pristojnosti«. Vlada nadalje poudarja da na pariškem letališču Orly od sep -tembra 1971 dalja sistematično preiskujejo vse potnike, namenjene na Bližnji Vzhod kakor tudi njihovo prtljago. Po nedavnih novih grožnjah s terorističnimi napadi pa so le ukrepe še poostrili. V skladu s tem so temeljito preiskali tudi vse potnike, ki --o se včeraj popoldne vkrcali na »boeing« družbe Air France.
Podobno izjavo je dal tudi direktor družbe Air France, ki je pripomnil, da je bila verjetno predsednica izraelske vlade Golda Meir takrat, ko je dala izjavo o atentatu, pod močnim vtisom tega tra gičnega dogodka.
ANDREJ NOVAK
proizvajalnih sredstev, trgovine in zemlje kakor tudi vse osebne svoboščine.«
Večji del tiskovne konference pa je bil posvečen položaju na bojišču. Ly Van Sau je zagotovil, da osvobodilnim silam ni »pošla sapa« in da jim Je uspelo z .ofenzivo, ki zdaj stopa v tretji mesec, pritegniti v boj vse razpoložljive južnovietnamske redne enote, tako da Saigon nima nobenih strateških rezerv več in lahko okrepi enote na eni fronti to z enotami z druge fronte. Po podatkih delegacije začasne vlade, ki ujemajo obdobje od 31. marca do začetka maja, so osvobodilne sile izločile iz boja dve nasprotnikovi diviziji, desetim, se pravi vsem ostalim, pe so prizadejali hude izgube.
Osvobodilne sile. je povedal Ljr Van Sau, so osvobodile velike predele v gorskih območjih Južnega Vietnama, ob obali, predvsem na Severu in pa v delti Mekonga. Ti uspehi na bojiščih doka- j zujejo. je pribil Ly Van Sau. E da je ameriški program pa- i cifikacije propadel in da so napovedi o vojaških zmagah saigonskih čet. ki orihajajo iz Pentagona, zgolj iluzije
ANDREJ NOVAK .
h včerajšnje zadnje izdaje
Ni
vrnitve na staro
Sekretar IK CK ZK Hr-vatske Josip Vrhovec govoril o nalogah ZKH
ZAGREB, 30. maja (Tanjug) — Sekretar izvršnega komiteja CK ZK Hrvaške Josip Vrhovec je danes izjavil, da se bodo prihodnje politične naloge ZK Hrvatske odvijale v bistvu v dveh smereh: na angažiranju ZKH v sami Hrvaški in na reševanju vseh tistih življenjskih problemov, s katerimi se srečuje vsa naša jugoslovanska skupnost. Toda tu ne gre izključno za naloge ZK, marveč za naloge, v katerih so vsebovane osnovne smeri delovanja tudi vseh drugih družbeno-politič-nih organizacij.
To je izjavil na seji republiškega odbora ZZB NOB Hrvatske Josip Vrhovec. Zatem je govoril o posledicah, ki so jih imeli zadnji dogodki na Hrvatskem. Ko je govoril o odgovornosti nosilcev nacionalizma za vse, “kar se je pripetilo, je Vrhovec opozoril, da moramo tukaj vedeti, kaj hočemo. To je potrebno, da bi ugotovili dejansko odgovornost posameznikov. S tem v zvezi je poudaril, da želimo »to bitko končati s pozicij naših sil, a ne naših slabosti.«
Po besedah Vrhovca so danes poskusi, da bi pod ge slom boja proti nacionalizmu, šovinizmu in separatizmu vsilili ideje, ki so proti ustavne in protisocialistične. To so ideje, katerih namen je, da bi se ponovno vrnili v predamandmajsko Jugoslavi jo oziroma, da bi nas spravili v neko vrsto stalinistične Jugoslavije. S tem v zvezi je Vrhovec poudaril, da ni možnosti za vrnitev na kakršnokoli staro zamisel Jugoslavije. S tem v zvezi je Vrhovec opozoril tudi na nevarnost tehnokratizma, za katerega je dejal, da se pod geslom uspešnega gospodarjenja skuša vsiliti kot osnoven družbeni odnos.
V zvezi z vlogo in nalogami Zveze borcev je Vrhovec dejal, da so borci nezamenljiva družbenopolitična sila. ne samo zaradi svojega obstoja, marveč tudi zaradi nalog v odnosu do nove generacije In Čuvanju oridobitev in nadaljnje kontinuitete revolucije.
Obtoženci, za požar na zatožni klopi
REKA, 30. maja (Tanjug)
—	Pred okrožnim sodiščem na Reki se je danes začelo sojenje obtožencem, ki so obtoženi za požar, ki je izbruh nil 17. septembra lani v iad jedelnici »3. maj« na ladji »Ragma Borton«. Takrat |e 15 ljudi izgubilo življenje, 9 pa jih je bilo hudo ranjenih
Javni tožilec Milan Zatezalo je obtožil inž. Josipa Bili ča. inž. Aleksandra Mirkoviče in Marka Matunova. Do nesreče na ladji je prišlo, ko je Aleksander Mirkovič odprl ventil, iz katerega je nafta stekla v strojnico, ker je manjkalo približno tri metre cevi med ventilom in strojni co To cev so pred enim ted nom odstranili, da bi jo popravili.
V tovarni »Split«
SPLIT, 30. maja (Tanjug)
—	Minister za ladjedelništvo Sovjetske zveze Boris Efsta fijevič Butoma ie obiskal dan«*« ladjedelnico in rovar no diesei motorjev »Split«
Pariški zapleti
Pogajanja o Vietnamu so v slepi ulici — ZDA zavrnile poziv FNO in Hanoia — Američani »kot volk v ovčji koži«
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 31. maja. Pariška pogajanja o Vietnamu so slej ko prej v slepi ulici. Američani so dopoldne zavrnili poziv delegacije začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama in Hanoja, naj bi se Jutri kot običajno sestali v konferenčni palači na Aveniji Kleber. Ameriška delegacija je svoj odklonilni odgovor argumentirala z ugotovitvijo, da nasprotna stran ni predložila nobene nove pobude, ki bi bila lahko povod za resna pogajanja.
Telegrami
SPREJEM PRI TITU — BEOGRAD. Predsednik republike Josip Broz Tito je v Belem dvoru sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika LR Poljske v Jugoslaviji Januša Burakievvicza, ki ga je zaprosil za sprejem.
TITOVA ČESTITKA — BEOGRAD. Predsednik Tito je predsedniku Burgibi poslal prisrčno čestitko ob obletnici razglasitve neodvisnosti Tunizije.
O NAČRTOVANJU — BEOGRAD. Predsednik ZIS Bijedič je sprejel predsednika državnega komiteja za načrtovanje SR Romunije Berghianuja in direktorja zveznega zavoda za načrtovanje SFRJ dr. Borisava Joviča.
DIPLOME ČLANOM SRBSKE AKADEMIJE — MOSKVA. Veleposlanik SFRJ v Sovjetski zvezi Milorad Fešič je danes v poslopju našega veleposlaništva slovesno iz. ročil diplome tujim članom srbike akademije znanosti, uglednim sovjetskim znan stvenikom in akademikom: M. P. Aleiseje-vu. P. L. Kapici, L. M. Leonovu, D. C. Li-hačovu in V. Petrovskemu. Za to priznanje 6e je v imenu znanstvenikov zahvalil akademik Petrovski, ki je znan kirurg in minister za zdravstvo ZSSR.
JERONIMOS IN GERMAN — NIŠ. Patriarh grške pravoslavne cerkve Jeronimos in patriarh srbske pravoslavne cerkve German sta si v Nišu ogledala Celekulo, v Pirotu pa grško vojaško pokopališče.
SPORAZUM O PROMETU Z AVSTRALIJO — BEOGRAD. V skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij v Beogradu so podpisali sporazum o uvedbi neposrednega mednarodnega poštno-potni škega prometa med Jugoslavijo in Avstralijo.
OBNOVITEV STIKOV Z EGIPTOM — BONN. Diplomatski stiki med ZR Nemčijo in Egiptom bodo 'obnovljeni že čez nekaj dni. je dejal predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva. Predstavnik zunanjega ministrstva Egipta pa je dejal, da bodo diplomatske stike z ZR Nemčijo obnovili »v nekaj tednih«.
WARDA BODO ODPOKLICALI — LON DON. Britanska vlada je sporočila, da bo svojega predstavnika Aleca Warda cdpokli-cala iz Salisburyja, ker tako zahteva rodezijska vlada. Ward je bil v Salisbur.vju odgovoren za zveze z vlado lana Smitha.
GERHARDSEN O RATIFIKACIJI -BERLIN. Bivši norveški premier Gerhard-sen je za vzhodnonemški list Neues Deut-schland izjavil, da je ratifikacija vzhodnih sporazumov ustvarila nove možnosti za okrepitev miru v Evropi. Po njegovem bi zdaj morali čimprej sklicati vseevropsko konferenco o varnosti.
BUMEDIEN V MONROVIJI — MON-ROVTA. Alžirska agencija PAS je sporočila, da je predsednik revolucionarnega sveta in vlade Huari Bumedien na uradnem obisku v Gvineji. Tja ga je povabil predsednik Sekou Toure.
GALEB NA KONFERENCO OAE — KAIRO. Egiptovski zunanji minister Mu-rat Galeb bo 5. junija odpotoval v Rabat na konferenco zunanjih ministrov članic OAE, ki se bo začela 12. junija. Galeb bo na njej zastopal predsednika Sadata.
OPOZORILO BREZ PODLAGE — LYON. Policija je sinoči preiskala prostore ameriškega konzulata v Lyonu, ker je neznanec po telefonu dejal, da je nekdo na konzulatu podtaknil bombo. Kljub natančni preiskavi pa policija ni ničesar našla.
EPIDEMIJA TIFUSA — SALVADOR. Za epidemijo tifusa je na jugu brazilske države Baia umrlo 19 ljudi.
ARAFAT BO 03ISKAL SZ — DAMASK. P.-edsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat bo junija na čelu delegacije palestinskega osvobodilnega gibanja o: potoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Sklep 4 o njegovem odhodu v SZ so sprejeli na sestanku izvršilnega odbora Al Fatah.
ALI BO DIREKTOR BORZE CRNEC? — NEW YORK. Izvedelo se je, da so sedanjega ameriškega veleposlanika v Stockholmu Jeroma Hollanda predlagali za direktorja newyorške borze. Hblland je ponudbo sprejel, toda predlog morajo potrditi člani borze na sestanku, ki je bil sklican za 15. junij. Ce bo Hollamd izvoljen, bo prvi črni direktor v zgodovini newyorške borze.
POMOČ BANGLA DEŠU - WASHING-TON. ZDA so vladi Bangla deša dale še 90 milijonov dolarjev pomoči, da bi si dežela opomogla po vojnem razdejanju. Pred tem so ZDA po OZN in raznih mednarodnih dobrodelnih organizacijah poslale Bangla dešu že 125 milijonov dolarjev.
PRISILNE IZSELITVE IZ GAZE — NEW YORK. Egiptovski delegat Musa je v OZN povedal, da so izraelske zasedbene oblasti izselile iz Gaze 15.000 ljudi ter »veliko naselij ardbskih beguncev zravnale s tlemi«. Namesto izseljencev so v Gazo prišli Izraelci. Izraelski predstavnik Doron je v odgovor na to obtožbo zatrdil, da so kraji, kj jih je Izrael 1967 zasedel, »doživeli pravi gospodarski razcvet«.
Pa še to:
KANALIZACIJA — Delavci zagrebškega komunalnega podjetja so nedavno začeli razkopavati Dežmanov prehod, tik pred stavbo zagrebške RTV Radovednim občanom, ki so povprašali delavce, kaj pravzaprav kopljejo tod, je pojasnil -igralec Edo Peročevič: »Najbrž drugi kanal za zagrebško televizijo, saj je že čas za to!«
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 1. junij 1972 ob 7. uri
Vreme in temperatura 31. maja 1972
Kraj
vreme ob 7 un
stopinj
vreme	stopinj
ob 13 on
Ljubljana
Piam ca
Brnik
Kredarica
Maribor
Sl Gradec
Celje
Novo mesto
Koper
Reka
Pulj
Hvar
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Skoplje
Sarajevo
Titograd
Celovec
Gradec
Dunaj
Benetke
Genova
MUnchen
Milano
Ziiricb
Rim
Pariz
Berlin
Stockholm
'»octkva
oblačno	15	oblačno	18
oblačno	12	jjoiia	12
oblačno	13	iblačno	17
megla	2	ležuje	2
oo lačno	14	jhio dežuje	18
oblačno	14	ciežuje	15
oblačno	14	) blačno	18
poloblačno	11	b lačno	20
oblačno	18	d lačno	21
oblačno	18	■hlačno	23
oblačno	18	o! oblačno	23
jasno	2C	isno	23
jasno	18	sno	22
ob.ačno	lr/	hlačno	22
jasno	1£	no	26
jasno	12	’sno	25'
jasno	2	-no	27
jasno	It	asno	26
oblačno	lt	' Toha	19
ploha	14	blačno	16
dežuje	U	•’ežuje	13
—			asno	23
oblačno	r<	osi	17
dežuje	10	blačno	16
dežuje	l«	blačno	17
jasno	IS	asno	21
jasno	9	'blačno	14
jasno	11	' o! oblačno	15
oblačno	10	ploha	10
jasno	16	oblačno	19
Napoved:
5Ll> « UA
Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Nainižje nočne temperature med 6 in 10, v Primor ju 12, najvišje dnevne okoli 20 stopinj Celzija
JUGOSLAVIJA V severnih krajih Jugoslavije oblačno s krajevnimi padavinami, drugod po državi bo pretežno sončno in toplo vreme.
VREMENSKA SLIKA Oslabljena hladna fronta je zajela Alpe in severni Balkan in povzročila tudi pri nas oblačnost in padavine. V zvezi z njo je pričei dotekati nad naše kraje nekoliko hladnejši zrak.
■ZGLEDI ZA ČETRTEK: še spremenljive vreme. fEMPER* m RA MORJA Koper 20. Solit 21 Hvar 19. Palagruž 19. Šibenik 21
DELO - DELO — DELO -DELO
DELO — DELO — DELO — DELO — DELO — DELO
I
I
I
i
i
o
o
9
o
d
o
0
9
o
1
o
ut
a
i
o
VJ
O
l
o
ul
O
I
0 ui O
1
o
JZ*
0
1
o
nS
• •••
•m
UREDNIŠTVO DELA IŠČE NOVINARJE
Ste dobro seznanjeni z vsem, kar se dogaja v vašem kraju?
Bi radi postali novinar — dopisnik največjega slovenskega dnevnika?
MORDA IŠČEMO PRAV VAS! ODPIRAMO NOVA DELOVNA MESTA, DA BI BRALCI »DELA« ZVEDELI VEČ O VAŠEM KRAJU IN NJEGOVEM OŽJEM ALI ŠIRŠEM ZALEDJU.
Ta kraj je SLOVENJ GRADEC Ta kraj je NOVO MESTO Ta kraj so JESENICE Ta kraj je POSTOJNA Ta kraj so BREŽICE ali SEVNICA
DO 1. JULIJA BOMO SPREJEMALI PROŠNJE ZA NASTAVITEV NA NASLOV
ČGP DELO Sekretariat Tomšičeva 3 61001 Ljubljana
V prošnji navedite vse osnovne podatke o vašem delu. Podrobnejše informacije pa lahko dobite, če pokličete po telefonu Ljubljano številko 23-349!
3
0
1
S
0
1
3
5
I
I
I
o
m
O
O
5
O
m
3
I
0
5
1
0
m
1
3
I
o
m
0
1
C
p
0
1
0 p
1
o
p
0
1
Kdo
pozna
planine?
Na republiškem tekmovanju na Snežniku 1. mesto za PD Sežana
M* 'TnnhiBni je bilo minulo nedeUo v počastitev 25-let-nioe priključitve Primorske k Jugoslaviji n. republiško planinsko orientacijsko tekmovanje, v organizaciji mladinske komisije pri PZS.nrie-«V"«k«ga ortaelrs PD Ilirska Bistrica in partizanskega odreda »SnežniSkj ruževci«.
Kljub temu, da je bil Snet-nik pokrit s novoeapadlim snegom, pa se je v domu na Svitčakib zbralo 36 ekip a več kot sto tekmovelci-tabor niki, planinci, pripadniki civilne zaščite in vojaki. Tekmovali so, kdo je boljši v poznavanju planinske flore in favne, v prvi pomoči in orientaciji na 15 kilometrov dolgi trasi.
Prvo mesto in prehodni pokal Snežnika je osvojila ekipa PD Sežana (796 točk), drugo mesto PD Celje IH. (789 točk), tretje mesto ekipa JLA Ilir. Bistrica (7X7 točk).
P. K.
Kolesarja vrglo čez pokrov avtomobila
N&VA GOBICA. 31. maja — Voznik kolesa s pomožnim motorjem 15-letni Edi Simčič iz Šempetra se je zaletel v levi blatnik avtomobila, ki ga je vozila .'illetna Dragica Faganel iz Vrtojbe. Kolesarja je pri trčenju vrglo čez pokrov avtomobila na ce sto, kjer je takoj stopil na noge. Zdravstvena pomoč so mu nudili v ambulanti, ki je bila pri roki in ga odposlali domov. Nesreča se je pripe tila nasproti internega oddel ka splošne bolnišnice v Šempetru. ko je iz stranske ulice pripeljala voznica.
P.
O — 0130 — 0130 — 0130 — 0130 — 0130 — 0130
Počasen denar
Postojnska podjetja imajo zunaj občine 80 milijonov — Denar prihaja počasi, kar ovira normalno delo v podjetjih
POSTOJNA, 31. maja. Odborniki obeb zborov občinske skupščine v Postojni so na včerajšnji seji razpravljali o vrsti tekočih zadev ter se med drugim seznanili s poročili o delu nekaterih organov v minulem letu.
Na lansko leto pa se je tudi ocena gospo* darjenja v delovnih organi zacijah postonjske občine. Osnova zanjo je bila analiza, ki jo je pripravila Služba družbenega knjigovodstva in po kateri so poslovanje ocenili za uspešno, vendar se je zadeva v letošnjem letu ne koliko zapletla.
Nelikvidnost vse bolj tare podjetja v občini, tako da zdaj ta že z okrog 80 milijo ni dinarjev kreditirajo podjetja zunaj občine. Denar počasi prihaja in takšno pošlo vanje je ovira normalnemu delu v podjetjih.
Tako, kot Je pred dnevi svet za gospodarstvo občinske skupščine ocenil, da multilateralna kompenzacija m pnnesla tistega. kar so pričakovali, tako smo to sli šati tudi na včerajšnji seji občinske skupščine. Podjetjem ni pomagala dovolj ter se utegnejo znajti v še večjih težavah.
Odborniki so menili, da sm morali biti nekoliko prej seznanjeni s poslovanjem v lanskem letu. vendar je to teško. ker SDK pripravlja analizo na podlagi zaključnih računov Res pa je. da razpravljanje konec maja o go-
krUanMe In H umor

n inis
KI VELIKO VESTE KI REŠUJETE KRIŽANKE
križan Me In Homor
spodarjenju v lanskem letu nima uspeha.
A. PIRKOVIČ
Ajdovščina:
imenovani
ravnatelji
Odborniki obeh zborov občinske skupščine so minuli torek na skupni seji med drugim imenovali tudi ravnatelje šol Ravnatelj osnovne šole Ajdovščina bo še naprej Milen ko Vodopivec, osnovne šole Dobravlje Dra<^> Bratina. osnovne šole Otlica Ivanka Bizjakova, otroš kega vrtca Ernest Rojc. nižje glasbene šole pa Franc Zupančič. F H.
STOMA2 NA VIPAVSKEM
Vaščani so za asfalt
Vaščani Stomaža na Vipavskem so sprejeli sklep o as faltiranju odcepa od vipavske magistrale do središča vasi v dolžini 1580 metrov Stomažani bodo zbrali okoli 80.000 dinarjev, približno toliko bo primaknila občina.
F. H.
ILIRSKA BISTRICA PRAZNUJE.
Foto: S. Busič
Zatišje mineva Dovolj bo dela
Sredi maja se je začel aprilski turistični zastoj v obalnih občinah popravljati — Več je bilo domačih gostov
Aprila je bilo očitno, da bo pojav črnih koz vplival tudi na turistični promet. Nihče pa ni mogel predvideti, koliko časa bo trajal zastoj, pa tudi ne, kakšne bodo njegove posledice. Zdaj pa nekateri podatki že dajejo odgovor tudi na to vprašanje.
Koprski strokovni odbor za gostinstvo in turizem gospodarske zbornice je pripravil zanimive podatke o turističnem prometu v obalnih občinah. Od 1. do 20. maja lani je bilo v vseh treh obalnih občinah 12.426 gostov, letos ob istem času pa 11.130 ali približno 89 odstotkov lanskega prometa. Zastoj je bil najbolj očiten v koprski Občini, kjer so imeli za 15 odstotkov, v izolski občini za 11 odstotkov in v piranski občini za 7 odstotkov manj gostov- Zanimivo pa je. da je bilo v tem
Danes že po novem
Nova avtobusna zveza Cerknega in Idrija z Ljubljano
IDRIJA, 31. maja — Z no vim voznim redom avtobus nih podjetij, ki začne veljat: jutri, bosta Cerkno in Idrija dobila še eno povezavo z Ljubljano, z novim šolskim letom septembra letos pa bo do povezali tudi Cerkno in Bukovo.
Nova zveza z Ljubljano bo zelo ugodna in jo bodo uvedi: na dolgoletno željo občanov Avtobus bo vsak dan odpeljal iz Cerknenga ob 18.10 uri. iz Idrije ob 18.50. iz Ljubljane pa ob 21 in prihajhl v Cerk no ob 22.50.
Delavska, oz. šolska proga, ki jo bodo uvedli v septem bru. se bo pridružila številnim delavskim progam, ki vozijo delavce na delo v Id-rilo. oziroma v Cerkno Teh na le v Idriti okrog 2000
A PTRKOVTC
Glasbeni večer v Postojni
POSTOJNA. 31. maja — Zveza kultumoprosvetr.ih organizacij prireja v petek. 2. junija glasbeni večer, na katerem bodo sodelovali Ileana Bratuževa, Jože Stabej, Igor Dekleva in Rok Klopčič.
M. D.
času v turističnih krajih ob slovenski obali več domačih gostov, in sicer v koprski za 5, v izolski za 1 in v piranski kar za 26 odstotkov več kot lani v tem času.
Tudi po prenočitvah je bila podoba precej enaka. Domačih gostov je prenočevalo kar za 29 odstotkov več kot lani. Zato pa je bilo prenočevanje tujih gostov za 35 odstotkov manj kot lani
Kako se je promet takoj po odpravi embarga za prehod meje osebam, ki niso bili cepljeni proti kozam, popravil, priča podatek, da so na področju strokovnega odbora letos od 1. do 10. maja zabeležili za 31 odstotkov manj prenočitev kot lani- Ze od 11. do 20. maja pa se je navzlic dokaj slabemu vremenu število prenočitev povečalo za 5 odstotkov. Nekaj manj kot lani je bilo še vedno tujih gostov, zato pa je bilo domačih gostov kar za 30 odstotkov več.
Čeprav imajo nekateri tuj: gostje še vedno strah pred obiskom prt nas. pa je vide-
OREHOVICA
NA VIPAVSKEM
Nič več makadam
Te dni so položili asih. no
maso na odcepu ceste, ki pelje od Podnanosa do Orehovice. Odcep meri okoli 1000 metrov. Vsaka hiša bo prispevala približno 1000 dinarjev vsega pa bodo zbrali okrog 45.000 dinarjev. Razliko bo prispevala občina. Vas Orehovica šteje 190 prebivalcev. 41 hiš. 45 gospodinjstev Nekaj prebivalcev dela . v Podnanosu. Vipavi in Ajdov ščini. drugi se ukvarjalo s kmetijstvom.
F H
NOVA GORICA
Za ljubitelje lepe slike
Bliža se čas letnih dopu s tov in .marsikdo si bo rad ohrani) lep spomin na počit niška doživetja na rilmskem traku. V novogoriški tovarni Gosto) bodo prav zavoljo ta ga ustanovil) foto klub. ki bo članom kolektiva omogoči) da si bodo filme razvijali in de lali slike v tovarniškem laboratoriju, ki so ga opremili prav v te namene. C. S.
Studenec - Orehek
Otroci nasipajo vaško pot — Kar bodo dali, bo dobro — Soldi, soldi — Ribnik pri Karantani pa je brez rib
Vas Studenec bo obsedela na levi, nekdaj košati Orehek pa na desni velike nove •meje«. Ce bodo avtomobili drveli tik mimo Studenca, bo Orehek iz varnejše razda Ije in nekoliko zviška, kot od nekdaj, opazoval galopiranje avtomobilskih konj spodaj po ravni cesti. Vasi sosedi bosta ostali vsaka na svojem bregu nsfaitnf- reke Sicer si pa tudi doslej nista bili preveč blizu, zakaj po poti med njima je več ostrih ovinkov.
Otroci na cesti
Z glavne ceste Postojna— Trst je do vasi Studenec ko maj kilometer, iz Postojne pa slabih pet Domačije stoje ob va^k: poti. ki so jo otroci pravkar lepo posuli s pe saom. Da. otroci in Kak sta rejši mož jim je malo potna ga) pesek prav razgrabiti Kdo pa naj bi dni* Mladi hodijo delat v Postojno, sta ri imajo pa dovolj opravit) okrog polja m živine
Ustavili smo se pr. Sever levih in Zagonoovih. Prvim bo cesta presekala 15 parcel (okrog hektari, drugim en hektar ln 17 arov. Pri Zagon covih pravijo, da druge zem Ije ne bodo kupovali, češ rta ie ne moiejo obdelovati več kot toliko. Cesta Jo bo ureza
la tako rekoč tik mimo niše. kakih dvesto metrov vstran Kdaj da bodo začed odkriva ti zemljo, vaščani še ne vedo.
»Ce bodo dobro plačali, že bo,« pravijo tako eni kot drugi zakaj hišo Jr treba popraviti, to pe zahteva ve liko denarja.
»Bo vse, bo, če bodo soldi...« pravi Zagončev oče, ki Je preživel taborišče smrti Buchenwald, preležal dve le U v bolnišnici in ni več tak kot bi moral biti. kot bi lab ko bil
»Ce ima človek preveč zem Ije. se preveč namuči.:, na daljuje. »Kaj naj se pri šestdesetih tako 'fondatn kot asm ae pn dvajsetih? iuij-? kaj dobrega pojem in popi
Jem. Kaj pa naj bi? Boljšo zemljo je pred leti vzelo dr žavno posestvo, kar je je še ostalo, .to bo presekala nova cesta.«
Februarja. 44. ieta so Stu denej ostali brez moških Ti ste, ki niso bili pri partiza nih, so pobrali Nmnci ter tir odgnali v taborišča smrti
Prazen ribnik
•Nekaj časa se ie govorilo, da bomo nekaj dobili od Nemčije edaj pe n- nič več slišati kaj?«
»Sicer pa Kolikor oodo da I), bomo zadovoljni,meni sosed, ko razglabljamo o ze mlji in cesti Misli tako il tako hodijo delat v Postojno tako da pri hiši m živega čl:, veka, ki bi bil zares za de
ti, da' se turistični promet na-glo normalizira. Promet v juniju bo že precej točen prikaz ali in v kakšnem obsegu bo na turistični promet .že vplivalo prisilno zatišje, ki se je začela aprila s pojavom črnih koz.	G. G.
Kolesarja je zaneslo
NOVA GORICA, 31. maja — Pri padcu s kolesom s pomožnim motorjem si je 26-letni Anton Sfiligoj iz Ko-zamega v Brdih zlomil nogo v levem gležnju. Poškodoval se je tudi po obrazu in rokah . peljal se je po vaški cesti. Pri zadružnih hlevih ga je zaneslo in je padel.
J. P.
Novi
člani
ZK
Včeraj so na gimnaziji sprejeli v organizacijo ŽK 12 dijakov
NOVA GORICA, 31. maja — Dopoldne so imeli na tukajšnji gimnaziji prisrčno slovesnost ob sprejetju U dijakov v ZK. Ob izročitvi izkaznic ZK jim ie spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Dušan Šinigoj. Pred dnevi pa m na šolskem centru sa blagovni promet vključili r organizacijo ZK 25 dija-cov.
V 6 južnoprimorskih občinah bi letos potrebovali 5 tisoč novih delavcev - Nujno je dolgoročno planiranje kadrov
Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kopru bi delovne organizacije v šestih južnoprimorskih občinah letos potrebovale več kot 5 tisoč novih delavcev. Čeprav v pregledu potreb za delavci riso zajete vse delovne organizacije na tem območju, pa kažejo podatki, da močno primanjkuje delavcev vseh izobrazbenih profilov.
Po podatkih delovnih organizacij v šestih Južnoprimorskih občinah, bi letos lahko na tem območju zaposlili kar 2919 nepriučenih in priučenih delavcev, 1281 delavcev s poklicno šolo, 432 delavcev s srednjo šolo ter 380 delavcev z višjo in visokošolsko izobrazbo. Razen teh pa bi delovne organizacije potrebovale tudi 468 pripravnikov z višjo in visoko izobrazbo, ter 1091 vajencev.
12 milijonov zbrati letos
Zgraditev obalne bolnišnice bo zahtevala vsestransko pomoč izvedencev
KOPER, 31. maja Obalni svet je lani imenoval upravni odbor sklada za zgraditev nove obalne bolnišnice. Doslej se je upravni odbor najbolj angažiral pri organizaciji zbiranja finančnih sredstev. Ta naloga pa je sedaj bolj ali manj že opravljena, saj je doslej podpisala družbeni dogovor o prispevku za gradnjo bolnišnice večina delovnih organizacij, v katerih je 85 odstotkov vseh na obali zaposlenih
Na današnji seji upravnega odbora sklada so zato razpravljali o nekaterih podrobnostih. predvsem pa. kako v prihodnje zastaviti delo, da bodo sorazmerno veliko in vestlcijo (celotna gradnja naj bi veljala okoli 120 milijonov dinarjev). čim bolj stroko kovno, ekonomično in brez zastojev uresničil.
Po sedanjih podatkih računajo. da bodo letos zbrali za novo bolnišnico okol: 12,151.000 dinarjev Ker je na stala neka nejasnost glede vi šine prispevka, so na današ nji seji razčistili, da delovne organizacije plačujejo letos po družbenem dogovoru po) odstotka od kosmatih oseb nih dohodkov, druga polovica odstotka pa se zbira v sklad iz prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Na današnji seji so skleni 11 storiti vse za izvedbo te
investicije. Jasno je, da tako velike naloge ai mogoče izpeljati, če bodo zanjo anga žirani le volonterji Prav za to so menili, da mora imeti upravni odbor tudi oporo v strokovnih močeh, ki se bo do lahko v celoti posvetile izpolnitvi te, za obalo tn tudi širše območje tako pomemb ne naloge, kot je zgraditev nove bolnišnice.
G. GUZEJ
POSTOJNA
Razstava naivcev
V kulturnem domu v Postojni so 26., maja odprli razstavo slikarjev — naivcev, članov likovnega kluba z Vrhnike. Pet avtorjev razstavlja trideset del. Razstavo, ki jo bodo zaprli 2. junija, je obiskalo več sto ljudi.
M. D.
lo. Starci že tako komaj znio remo postoriti vse okrog hiše in na polju.
Pod Orehkom »e močan kraški izvir vode Kurantana ki je do nedavnega dajala vodo Postojni, zdaj pa jo daje Se bližnjemu Prestranku Sem prihajajo vsak dan p«> vodo s tovornjaki še pose bej, kadai pritisne suša. Tik ob črpalki (samo čez cesto) je zapuščen ribnik Neki Italijan je oojda ponuiaj 100.000 Ur najemnine letno, kakoi zatrjuje črpalkar, če hi smel tu gojit: ribe Zakaj voda kar odteka in zakaj v tem ribniku z oetonskim dnom ni rib. bržčas vedo člani postojnske ribiške družine če ne. oa zadružni možje
V orehovškem gradu stolu-tejo zadružniki rudi oni bo do ob dobršen kos zemlje in.. toda o tem bo še po sebej spregovoril direktor za druge Milan Zakrajšek.
Bomo videli
Tudi Orehek je ena tistih vasi na Slovenskem, v kateri le mladih ljudi zmeraj mani Prenekatere hiše se zamišlje
ne pogrezajo sam? vase
»Bomo videli, kako bone plačali.« pravi prvi mož k> ga pobaram, kako ir kaj
»Travniki da bodo Po .«11, ujive pa po 350. se nekaj sli Si. Gozd mora vsak sam po-
sekati. Ja, vi, se boste že vozili ma mi druži se ne bomo vozili. . .«
Kmet upokojenec
»Najbolje m buo.« se pri druži eden »grajskih«, »ko bi pokupili še tisto, kar le osta lo, davke pravi čas odpisali in starim kmetom pokojnine predpisali . .«
Kam s posekanim lesotrv Bo gozdna kaj odkupila? ia druga že kupuje, toda smet mora les sam celo na vagon? zložiti.
Orehovica šteje 7i> hišnih številk (nekaj m rt vin je med njimi) in okrog 15') siroma kov kakor trde domačini Včasih je tu živelo več kot 400 ljudi.
»Mladina prihaja domov na jesen. Delo jim smrd, kaj dobrega si pa že še najdejo za pod zob in za v mesto « dodaja sosed.
Na cesti, ki pelje skozi vas se žogajo otroci Mihce jih ne roti, naj pazijo na avto Te kajo sem in tja, kot da ie cesta samo njihova Saj pravzaprav )e In tista «e)i ka. Iti prihaja, bo tudi.
»Na pokojnino čakam.« po staja živahnejši sedemdesetletni kmet Martin Bizjak Trdo mi stiska roko Baska va ie in polna ibešonindr« veselega prič« ko-.»»n la
NIKO LAPAJNE
Pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Kopru je bilo v marcu letos prijavljenih 1319 delavcev, ki so iskali zaposlitev. Od tega je bilo kar 80 odstotkov delavcev s poklicno izobrazbo. Med vsemi, ki so iskali delo. je kar 826 žensk, kar kaže, da delovne organizacije še vedno raje zaposlujejo moško delovno silo.
Na območju komunalnega zavoda za zaposlovanje Koper je lani končalo šolanje le
nekaj več kot 1000 delavcev različnih, profilov. Ker tudi letos ni pričakovati večjega priliva delovne sile, je očitno, da ne bo mogoče zadovoljiti vseh potreb delovnih organizacij.
Zaradi takega položaja, ki pomeni tudi čedalje večjo oviro v razvoju te regije, bo treba čimprej dolgoročno planirati kadre in boljšo štipendijsko politiko. Več pozornosti pa bo treba posvetiti tudi ženski delovni sili, ki na tem območju prevladuje med brezposelnimi- Več kadrov pa bi si lahko zagotovili predvsem tudi z izbo]»«anjem delovnih pogojev, z večjo skrbjo za stanovanja in pa z izboljšanim otroškim varstvom.	J. K.
Občanov barometer^
Cesta, cesta
Brestovica na Krasu je odrezana od Slovenije - Letos s cesto še nič
Vas Brestovica na Krasu je tako rekoč odrezana od Slovenije, saj do nje vodi slaba makadamska cesta. »Ceb: na cesto razprostrli vse papirje, ki smo jih do slej poslali tia razne forume in organizacije, da bi dobili denar za cesto, bi lahko pokrili vso pot od naše vasi pa do Gorjanskega, dolgo 7 kilometrov.« je povedal Konrad Jurič, miličnik m predsednik krajevne SZDL
g ln zakaj vam cente še niso zgradili?
»Manjka denarja. Zanjo bi namreč potrebovali več kot poldrag milijon dinarjev. Občina Sežana sama tega ne bi zmogla.«
• Ka} pa samoprispevek?
»»O tem še nismo razmišljali, ker niti načrtov še nimamo. Vaščani bi sicei bili pripravljeni nekaj prispevati, vendar nas je vsega skupaj samo tristo.« g Ce bi bila cesta ..?
»Bi imeli korist vsi: občina, trgovina, gostinstvo; saj je štiri kilometre iz vas: maloobmejni prehod, kjer na mesec naštejemo okrog 30 tisoč vozil.« g Kam greao vozila?
»okoraj vsa se ustavijo v BresLovici. Italijani pazijo svoje avtomooae m sploh ne marajo makadamskih cest.«
g V vasi pa imate asjalt?
»oa, tucu ao meje ga imamo, tako za vzorec. Zanj so prispevali Petroi, krajevna skupnost, nekaj pa go stiiiucai m vasc&ni.«
g Je to'edini prootem vase vasi?
»rudi voaovoua nimamo. Na italijanski strani so ga zaaj potegnili ao meje. Upali smo, aa se Doma povezan z njimi, pa je to paalo v vodo. Čakamo na priključek z corjanskega »mesno je to, da sama vas leži na vodi. Timava namreč teče pod njo.« g se počutite zapostavljeni?
jiako nekako, čeprav je res, da aobro vemo, kako oocuu oezuin manjka denarja.«
g Je to kriva oadaljenost občine?
»Kar zadeva denar, že.« g Kakšno pa je vase delo?
»»Nadzorujem prenod potmkov na državni meji.« g Prej ste 9 let delali v Ljubljani. Kakšno razliko ste opazili pri ljuaeti tukaj?
»Tu so ljudje predvsem bolj občutljivi in moraš pa žili, kaj boš rekel.«
g Kakšni so vaši odnosi s sosednimi obmejnimi organi?
»Prijatelji smo in ko pride praznik, jih povabuno k nam na pijačo. Kadar pa oni praznujejo, gremo mi k nj.in.«	/
g Kaj boste vprašali javnega delavca?
»tvdaj se bodo na republiki vendar usmilUi nase ceste?«
Občanu odgovarja inž. Jože Jeromelj s - cestnega sklada SKS; »Program razvoja cest do leta 1975 skup ščina SRS Se ni potrdila. Tako ne vemo, če bo cesta zajeta v ta progranl; gotovo pa je, da letos ni na pro gramu.«
ALBINA PODBEVSEK
Konj
na avtomobilu.
NOVA GORICA. 31 maja - Vprežni konj se je zruši' na pokrov prtljažnika avto mobila. ki ga ie vozit K8-let ni Onetnnn Paparella iz Tr žica pri Trstu. Avtomobilist'
je pripeljal iz Ajdovščine \ Šempas pred zadružni doir sinoči ob 20.25, ko se je s polja vračal voznik konjske vprege domačin Bojesiav Mr /ič. Ta je ■Zavil v levo če; cesto. Avtomobilist ni mogei preprečiti trčenja, čeprav je 20 metrov zaviral, škode je za 3000 dinarjev.