c«  	.	. .1
ilnitnshi doni
Stcv. 280
V	£|ublioiut peteH 10. dectmtea 1937
leto II.
Veličasten sprejem predsedniku naše vlade, kjer je končal obisk v Italiji i Vesti 10. decembra
Dr. Stofadinovič pri italijanski težki industriji
Milan, 10. decembra. AA. (Stefani) Včeraj ob 9.50 se je pripeljal v Milan predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Železniška postaja je bila okrašena z zastavami obeh držav. Ko je dr. Stojadinovič stopil z vlaka, so zaigrali jugoslovansko in italijansko himno. Oddelek vojske je izkazal čast. Zunanji minister grof Ciano je predstavil predsedniku jugoslovanske vlade in zunanjemu ministru prisotne zastopnike krajevnih in avstrijskih oblastev, nato ga je pa spremil v hotel, kjer bo stanoval predsednik jugoslovanske vlade do jutri zjutraj. Prebivalstvo je na ulicah navdušeno pozdravljalo dr. Stojadinoviča.
Obiski v tovarnah
Milan, 10. decembra. AA. Predsednik dr. Stojadinovič in grof Ciano sta se včeraj dopoldne pripeljala z avtomobili najprej v tovarno Alfa Romeo. Sprejem je bil zelo veličasten. Pred tovarno so stali v vrstah mladi fašisti in zelo mnogo otrok, ki so vzklikali predsedniku jugoslovanske vlade. Tovarniški delavci so sprejeli dr. Stojadinoviča na prvim dvorišču in ga pozdravljali z viharnimi ovacijami. Na stenah delavnic in na velikanskih zidovih okoli tovarne so bili nalepljeni veliki lepaki s srbohrvatskimi napisi: Živel kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! Živel dr. Milan Stojadinovič! Vsa tovarniška poslopja so bila okrašena z jugoslovanskimi zastavami.
V tej dvorani izdelujejo avtomobile in razne avtomobilske dele. V drugem oddelku tovarne si je dr. Stojadinovič ogledal velik avtomobil in njegovo notranjo ureditev. Nato je prisostvoval popravilu starih avtomobilov, potem je pa odšel v oddelek za tovorne avtomobile, V tovarni so predstavili dr. Stojadinoviču predsednika delavske organizacije Camporerija in poslanca Borina, invalida iz svetovne in abesinske vojne.
Iz oddelka tovarne za avtomobile sta dr. Stojadinovič in grof Ciano krenila v livarno, kjer so jima pokazali, kako se vlivajo velike osi in drugi deli za avtomobile in druge stroje. Po tovarni je spremljal dr. Stojadinoviča general Boro, znani italijanski letalec.
V izdelovalnicah gumija
Ob 11.10 se jo dr. Stojadinovič v spremstvu odpeljal iz tovarne in krenil v sredice velikih tovarn Pirelli, kjer izdelujejo gumijaste in kavču-kaste izdelke.
Sprejem v tovarni Pirelli je presegel vsa pričakovanja. Navdušenje delavstva in vsega osebja je bilo velikansko. Med sviranjem jugoslovanske himne sta dr. Stojadinoviča kar najsvečaneje sprejela brata Pirelli. Pirelli je predstavil dr. Stojadi-noviču in grofu Cianu prisotne inženirje, nato so pa krenili v oddelek za izdelavo gumija, kjer predelujejo surovino v polizdelek, ki dobi šele v dru-: gih oddelkih barvo in obliko. Dr. Stojadinovič si je nato ogledal delavnico za izdelavo avtomobilskih gumijev za kolesa. Ogledal si je ves postopek vulkanizacije itd. Ovacije delavstva v tej tovarni so bile nezaslišane.
Dr. Stojadinovič si je nato ogledal oddelek za balone, posebno za poskusne balone, ki jih rabijo za proučevanje atmosfere itd. Nato je odšel v oddelek za izdelavo plinskih mask. Povsod se je slišalo neprestano vzklikanje: Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter! Živel knez namestnik Pavle!
Industrija umetne svile
Milan, 10. dec. Včeraj popoldne je dr. Stojadinovič obiska z grofom Cianom tovarno umetne svile »Snioc, ki je oddaljena od Milana kakih 50 km. Tam so predsednika dr. Stojadinoviča in njegovo spremstvo sprejeli oddelki fašistične milice in delavstva z godbo in zastavami. Delavci so vzklikali visokim gostom. Nato si je dr. Stojadinovič začel ogledovati to veliko industrijsko podjetje. Po tovarni ga je vodil ravnatelj tovarne Borletti. Delavci^ so ustavili delo in se vstopili v vrste ter prirejali živahne manifestacije Mussoliniju, grofu Cianu in dr. Stojadinoviču. Predsednik si je ogledal vse oddelke tovarne in vse stopnje ustvarjanja umetne slive od surovin do naj lepših tkanin.
Nato so krenili v bližnjo kemično tovarno >Acno«, ki je last velikega industrijskega podjetja »Montocattini« Tu izdelujejo razne kemične izdelke, razstreliva, lake in vse vrste barv. Vse to so predsedniku, ki se je živahno zanimal, podrobno razkazali. Po pregledu pro-
storov so si dr. Stojadinovič, grof Ciano in njuno spremstvo ogledali medici nsko-kirurški oddelek tovarne, ki so ga ustanovili izključno za zdravljenje in nego delavstva. Po končanem pregledu so pokazali gostom blago, ki čaka na oapravo v Jugoslavijo.
Ko so si gostje ogledali tovarno, so jim v tovarniškem hotelu postregli v buffetu. Nato so gostje odšli na balkon, kjer so odzdravljali na živahne manifestacije, ki so jih jim ves čas prirejali.
V	plavžih in livarnah
Ob šestih so gostje odšli iz kemijske tovarne »Acne« in ee odpeljali nazaj v Milan, da si ogledajo veliko tovarno železa »Falk«, kakih 8 km od Milana, in tovarno letal »Caproni«. Ko so prispeli do prvih poslopij velikanske tovarne, so avtomobili trčili v morje plamenic, migljajočih v noči. To so bili delavci s plamenicami, sto-. ječi ob cesti v tovarno. Pozornost je vzbujalo, da se je predsednik posebno živo zanimal za to železarno. Gostje so imeli priložnost videti vse preobrazibe surovega železa do železnih izdelkov. Gostom so razkazali velikanske plavže, kjer se topi železo. Na koncu so predsedniku jugoslovanske vlade razkazali izdelke, ki so jih začeli izdelovati v trenutku, ko je stopil v tovarno in ki so bili gotovi, ko jo je zapuščal. Predsednik si jih je z zadovoljstvom ogledal.
Manifestacije zvečer
Ob sedmih je bil pregled te velike tovarne končan. Predsednik se je svojim spremstvom vpisal v knjigo in zapustil tovarno. Pri tem je | prišlo do ponovnih navdušenih manifestacij s plamenicami.
Od tovarne do središča mesta so delavci in fašistične organizacije napravile j*ost špalir s plamenicami, ki je bil dolg 8 km. Ko se je sprevod vozil skozi ta špalir, vzklikanja Stojadinoviču, Jugoslaviji in Mussoliniju ni bik) ne konca ne kraja.
Ko je sprevod prevozil skozi ta špalir, se je ustavil pred hotelom »Cavour«, v katerem je bival dr Stojadinovič. Pred hotelom se je poleg fašističnih oddelkov zbrala na trgu ogromna množica ljudstva. Vsi so neprestano vzklikali Stojadinoviču, Jugoslaviji, Mussoliniju in grofu Cianu. Množice so zahtevale, naj gosti pridejo na balkon. Dr. Stojadinovič je stopil na balkon v spremstvu grofa Ciana. Pozdravljanje se je še okrepilo Manifestacije so trajale čez 8 uro.
V	hotelu »Continental« je nato grof Ciano priredil večerjo na čast gostom, nato pa so vsi odšli v »Scalo« k slavnostni predstavi opere »Boheme«.
Dr. Stojadinovič je danes dopoldne odpotoval iz Milana.
Nanking v zadnjem japonskem napadu
Šanghaj, 10. dec. o. Včeraj so japonski letalci metali letake nad Nanking, v katerih poziva japonski general Matsui kitajske poveljnike, naj izroče mesto do danes opoldne. Kitajci pa niso bili pripravljeni pogajati se, niti izročiti mesta Japoncem ter so odgovorili z artilerijskim ognjem. Danes ob 12.30 kitajskega časa so pričeli Japonci obstreljevati mesto in njihove čete prodirajo proti Nankingu od štirih strani. Japonske čete so zavzele Čing-čan, kateri leži ob vratih zunanjega nankingškega zidu ter trdnjavo Kouanghoua. Južno od Nankinga pa so zavzeli Vouhu. Japonci vodijo kombiniran napad na mesto z štirih strani, pomagata jim vojna mornarica in letalstvo, ki ima nalog, da povzroči nerede med kitajskimi četami.
Nad 10.000 Kitajcev vodi zadnje priprave za obrambo mesta. Kitajski poveljnik mesta je dal včeraj vsem tujcem nalog, naj takoj zapuste mesto,
potem pa je dal vse dohode zapreti. Tujci, kateri so bežali iz Nankinga, pripovedujejo, da so po cestah same barikade, vee je z žico prepredeno, tako da je izključen vsak cestni promet. Skoro vsaka hiša ima strojnice. Vojaške zgradbe so podmini-rane in imajo pripravljen bencin in petrolej za umik, da bodo vse skupaj uničili. Kakor zatrjujejo begunci, so kitajske čete obnovile prisego, da bodo branile svoje mesto do zadnjega moža. Vesti, katere so se širile, da je general Cangkajšek odstopil, niso resnične, pač pa je on sedaj v provinci Honan na letališču, odkoder daje svoja povelja. Eno. celo predmestje Nankinga je sedaj v ognju, kar povzroča Japoncem veliko težkočo pri napredovanju. Japonci pravijo, da so do sedaj zavzeli V6e važnejše postojanke in trdnjave v okolici Nankinga. Ravno tako so tudi zavzeli vse hribe, iz katerih jim je mogoče obvladati Nanking, med njimi škrlatno goro.
Francoski zunanji minister
pride v nedeljo v Belgrad
Bukarešta, 10. dec. Francoski zunanji minister Delbos je svoje razgovore z romunskimi politiki v glavnem končal in bo jutri odpotoval v Belgrad. Njegov obisk v Bukarešti je potekel precej hladno, to pa raditega, ker je poleg razgovorov s kraljem in vlado imel tudi sestanke z romunsko opozicijo, za katero je priredil na francoskem poslaništvu v Bukarešti celo poseben sprejem, kar je rodilo najrazličnejše govorice o francoskem poseganju v romunske domače razmere. Pri tem obisku ni prišlo do nobenih novih političnih dogovorov ali sporazumov, kar potrjuje tudi pisanje romunskega tiska, ki pravi, da so ti razgovori omogočili ugotoviti soglasja v vseh vprašanjih med voditelji Romunije in zastopnikom Francije. Prvi razgovori so pokazali, kako in čvrsto je prijateljstvo med Francijo in Romunijo.
Po kosilu na dvoru je imel kralj Karel razgovor z Delbosoin, v navzočnosti Tataresca in An-
toncsca. Vtis po teh prvih razgovorih je bil ugoden. Delbosovo poročilo o uspehu francosko-britanskih razgovorov v Londonu so sprejeli e kar največjim zadovoljstvom, ker pomeni utrditev miru v Evropi. Delbos je mogel vnovič ugotoviti, da sta Francija in Romunija ostali zvesti Zvezi narodov in načelu nedeljive varnosti. Razen tega je mogel ugotoviti, da pomenita romunsko-poljska zveza m francoskOr poljska zveza enega izmed bistvenih elementov v sistemu poroštev za mir poleg Male zveze, ki si jo Romunija želi kar najmočnejšo. Na tej črti skladnega delovanja Francija in Romunija ne čutita potrebe po sklenitvi novih političnih dogovorov. Pač pa bo Delbosov obisk v Bukarešti s užil za utrditev medsebojnega razmerja s sklenitvijo kulturnih in gospodarskih dogovorov.
Zaradi tega tudi ni pričakovati kakih novih reči pri obisku Delbosa v Belgradu.
Vlada vodi smotreno gospodarsko politiko
Belgrad, 10. dec. m. Sinoči, neposredno pred glasovanjem o predlogu državnega proračuna pred finančnim odborom, je govoril tudi finančni minister dr. Dušan Letica, Med drugim je poudaril, da je dvanajstinski proračun za dobo 1935-1936 bil za dve milijardi manjši od proračuna za leto 1938-1939. Opozoril je tudi na svojo tedanjo izjavo, ko je v njej poudaril, da se ni
Pred novo trgovsko pogodbo z Italijo
Rim, 9. decembra. »Giornale dTtaliac je objavil uvodnik izpod peresa Virginia Gayde pod naslovom »Kontinuiteta«, v katerem pravi med drugim: Novo politično prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo je našlo svoj pravi značaj. Dr. Stojadinovič le nadaljuje politiko kralja Aleksandra in Pašiča. članek podaja zgodovino odnošajev med Italijo in Jugoslavijo od leta 1924 do podpisa novega sporazuma. Pri tem opozarja na predvčerajšnji govor Sefa centralnega presbiroja dr. Koste Lukoviča, ki je na sestanku časnikarjev naglasil veliko idejo prijateljstva med obema sosednjima narodoma. Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ni le bežen dogodek, marveč trajnost. 0 Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu naglaša list, da je najboljši tolmač misli pokojnega kralja Aleksandra, ki je z vsem svojim duhom zajel pomen Jadrana in svoje države, ki se mora prav tako kakor Italija posvečati hkrati velikim vprašanjem notranje ureditve, in ki ima za svoj končni smoter višek svoje moči. Kar pa drži, to je miroljubnost italijanske in jugoslovanske politike in sposobnost Obeh držav za življenje in razvoj. Novi položaj narodov in njihovih vlad, kakor tudi stauje stvari,
ki se poraja v Evropi, so dokazi za ureditev in napredek.
Tribuna piše, da se bo v kratkem vršil nov sestanek stalnega gospodarskega odbora, ki se bo sestal v drugi polovici meseca decembra v Belgradu. Tako se bo pripravil temelj za sklenitev nove trgovinske pogodbo v letu 1938, na podlagi katerih bo mogoče zelo pospešiti trgovinski promet med obema državama.
Milanski »Popolo d’ltalia< pa je objavil uvodnik pod naslovom »Konstruktivno prijateljstvo«. V njem naglaša, da jugoslovansko-italijanska pogodba ni samo zunanje dejanje, temveč da je bila sklenjena zaradi miru med obema državama ter dosežena brez slehernega tujega posredovanja. To prijateljstvo ima velik moralni pomen v občem evropskem smislu. Jadransko področje, v katerem prihaja slovanski svet neposredno v stik z Italijo, je bilo prej podobno Porenju, ki so ga eni drugim skušali iztrgati. Sedaj pa je postalo ozemlje, na katerem se družijo dobri sosedi, na katerem sodelujeta dva naroda v interesu miru in prijateljstva. Belgrajska sporazuma pomenita mir za oba naroda. To prijateljstvo pa je v sedanjem trenutku še prav posebej nov element obče varnosti.
treba bati velikih proračunov, samo če jih gospodarstvo lahko prenese in da so mali proračuni izraz gospodarske depresije, ki prisili finančnega ministra, da izdatke spravi na minimum. Skupščinska opozicija priporoča vladi in finančnemu ministru, da zvišanje proračunskih dohodkov, ki se pač pojavijo kot posledica omenjenega gospodarskega zboljšanja, izkoristi z rezervami za primer nepovoljne konjunkture. Finančni minister se ne strinja s tem stališčem in smatra, da moramo voditi produktivno in aktivno gospodarsko pblitko in s tem poživimo gospodarsko življenje z izvršitvijo koristnih investicij. Finančni minster je tudi poudaril, da je leta 1935 kr. vlada znižala zemljarino. Letni efekt tega znižanja je znašal 150 milijonov dinarjev. Čeprav je nato brez dvoma nastopilo zboljšanje razmer v našem gospodarstvu, kraljevska vlada ni ukinila te davčne olajšave, podeljene kmetom, temveč jo je zadržala tudi v tem zadnjem proračunu. Tako lahko smatramo, da se je državni fiksus za prihodnje proračunsko leto odrekel dohodkom v iznosu 600 milijonov din v korist državnega gospodarstva. Zato ni mogoče zanikati, da bi gospodarsko zboljšanje v naši državi ne bilo posledica sistematične m konstruktivne gospodarske politike sedanje vlade, a ne samo kot čisto navaden refleks splošne_ poživitve svetovne konjunkture, kakor to zatrjuje opozicija. Končno se finančni minister spet sklicuje na svojo prejšnjo izjavo, da zaradi povečanja proračuna ne bo nobenih novih davkov.
Sodba proti- judovskemu sleparju Barmatu, ki
je s svojimi špekulacijami zakrivil krizo belgijske vlade, bo izrečena 13. januarja«
Prepoved komunistične stranke in vseh levičarskih organizacij zahteva od švicarske osrednje vlade vlada zveznega okrožja Uri.
. 500 milijard frankov državnega dolga ima Francija. Njen letošnji proračun je 13 krat višji, kakor je bil zadnji proračun pred svetovno vojno.
Plesišče se je udrlo ob neki svatbi v poljski vasi Ježovo pri Lodzu. 100 ljudi je bilo pri tem ranjenih, med njimi 40 hudo, ker je izbruhnil zatem se ogenj.
Voditelj nemške mladine Baldur ven Schirach je na svojem propagandnem poletu po bližnjem vzhodu baje ugotavljal, koliko uspeha je prinesla hitlerjevska protijudovska propaganda med Arabci.
Silovit vihar je divjal nad Severno Ameriko in povzročil veliko škode, zlasti v osrednjih pokrajinah, kjer 60 pretrgane vse prometne zveze in je uničenih veliko človeških bivališč.
Za novega poveljnika italijanske vojske v Abe-6iniji so na mesto odstopivšega poveljnika generala Grazianija imenovali Uga Caballera.
Vesti o angleški zasedbi Azorskih otokov v Londonu odločno zanikujejo, češ, da jih širijo tisti listi, ki bi radi ustvarili novo zmedo v Evropi.
Madžarski vojni minister Roeder bo 11. dec. prišel na uradni obisk v Rim, kamor ga je povabila italijanska vlada.
55 milijonov frankov stroškov je imela dozdaj Francija zaradi španske vojne, kakor trdi uradno poročilo.
Vojaško cenzuro za romunske volitve je vlada uvedla po nekaterih sedmograških mestih, kjer imajo večino NenTci.
Obvezno organizacijo za portugalsko žensko mladino je ustanovila vlada. V njej bodo morale biti včlanjene deklice od 7 do 14 leta.
30-letnico vladanja švedskega kralja Gustava V. so praznovali pred dvema dnevoma.
Za podaljšanje svetovne razstave v Parizu se je izreklo 9 članov trgovskega odbora trgovske zbornice, štirje 60 glasovali proti ponovnemu odprtju prihodnje leto.
Sestanek držav rimske zveze bo 12. januarja v Budimpešti. Italijo bo zastopal zunanji minister grof Ciano, Avstrijo pa dr. Schmidt.
Zastopnik angleške delavske stranke, poslance Larinsbury, je prišel v Prago, kjer bo imel razgovore z raznimi češkimi politiki in s predsednikom dr. Benešem. Njegovo potovanje je v zvezi z nemškimi zahtevami glede Češkoslovaška«,,. ,	„
Velike manifestacije poljsko-bolgarskega prijateljstva so bile včeraj v Varšavi, kjer so se poljske množice zahvaljevale bolgarskemu poslaniku za požrtvovalno delo bolgarskega letalstva pri iskanju padlega poljskega jiotniškega letala, ki je izginilo na poti iz Soluna v Sofijo.
Nemške oblasti so prepovedale v Porenju vsa romanja k znanim božjepotnim cerkvam, kamor so ljudje drli v množicah, da bi izprosili pomoč proti živinski kugi, ki grozi uničiti ljudem vse imetje. Vsak romar bo kaznovan s sto markami globe, če se bo drznil kljub prepovedi priti na božjo pol.
Hudi spori so izbruhnili v francoski Glavni delavski zvezi med stalinovci, ki se zavzemajo za združitev s komunistično internacionalo in med njihovimi nasprotniki. Eni kakor drugi so marksisti.
V	Pragi so pokopali bivšega trgovinskega ministra Neumana, ki ga je na vsem lepem zadela kap, ko je šel iz urada domov.
Novi nemški zrakoplov Zeppelin L Z130 bo lahko letal nad ameriškim ozemljem in je vlada Združenih držav že izdala potrebno dovoljenje.
Belgijski kralj je na praznik popoldne s svojo materjo dopotoval v London, iz Londona pa je odšel v neznan kraj. Najiiovejše vesti pravijo, da je prišel iskat v Anglijo nevesto, ne zase, marveč za svojega brata.
Sv. Oče je sprejel v avdijenco praškega kardinala Kasparja in se z njim precej časa razgovarjal
o	razmerju med ČSR in Vatikanom ter izrazil svoje priznanje predsedniku republike dr. Uenešu in predsedniku vlade dr. llodžu.
Novo cerkev, zgrajeno vso iz jekla, so blagoslovili na praznik v Moravski Ostravi,
Hitler je obiskal bolnega maršala Ludendorfa. Maršal, ki je s svojo ženo Matildo začel gibanje za novo nemško jx>ganstvo in napovedal boj katolištvu in protestantovstvu kot verama, ki sta židovskega porekla. Na bolniški postelji j>a temu hudemu maršalu strežejo — katoliške usmiljenke.
Proti združitvi s tretjo internacionalo so se izrekli tudi holandski socialisti.
Mesto Milan je imenovalo za častne meščane maršale Badoglia, De Bona in Graziania, ki so se proslavili v abesinski vojni. Milansko vseučilišče je vse tri maršale imenovalo za častne doktorje.
Četrti uradni jezik je dobila Švica, in sicer je to retoroinanščina, ki jo govori kakih 45.000 ljudi v okrožju Graubiinden. Kljub temu, da so priznali pravico do samostojnega uradnega jezika tako majhni narodnostni skupini, ni Švice vzel vrag, kar bo povzročilo veliko začudenje pri ljubljanskem >Jutru« in njegovih.
Za zračno obrambo Londona bodo izdelali večje število balonov, ki bodo privezani, da bo na njih obešena v višini 2000 do 3000 m jeklena mreža, ki bo branila sovražnim letalom dostop nad mestom. Za te balone bo skrbelo posebno moštvo, ki bo štelo 5000 posebej izvežbanih vojakov.
Vsa politična zborovanja bodo prepovedana v Avstriji od 20. decembra do 6. januarja. Vlada je že izdala uredbo za ta politični »božični mir«.
Portugalska je uvedla smrtno kazen za zločince proti državi in za veleizdajo.
Pri Judih je prepovedano kupovati vsemu j »oljskemu državnemu uradništvu v Poznanju. Prav tako ne smejo državni uradniki iskati pomoči pri judovskih zdravnikih ter advokatih.
Število ameriškega vojaštva bodo zvišali za 165.000 mož in 15.000 častnikov.
Vojna proti indijskim upornikom v gorovju ob
afganski meji je Anglijo dozdaj veljala nad milijon funtov šterlingov, to je četrt milijarde din, a ui prinesla Augležem nj,£ uspeha.
Pojasnilo Slovenske Matke
Ljubljana, 10. decembra.
Predsedstvo Slovenske matice v Ljubljani ugotavlja, da je g. R. Kresal tia svojem literarnem večeru dne 8. t. m. na nekvalificiran in resnega pisca nevreden način smešil Slovensko matico, pri kateri so izdajali in še izdajajo svoja dela najvrednejši in najpomembnejši slovenski pisatelji. Ugotavljamo nadalje da je v svoji »polemiki« iz poročila o odklonjenem delu iztrgal nebistveni del ocene, v katerem je naš poročevalec s kratkimi in približnimi črtami označil vsebino spisa; pomote in netočnosti v navajanju vsebine, ki jih je g. Kresal imenoval »potvorbo vsebine«, 60 bile po izjavi našega poročevalca mogoče predvsem zaradi pivčevega povsem nestvarnega in nenazornega načina pripovedovanja. Prijjominjamo, da Slovenska matica še ni odklonila nobenega dela zaradi njegove vsebine. Poročilo, ki ga je podal ocenjevalec g. Fr. Albrecht odboru Slov. matice, je poročevalec podpisal s polnim imenom; proti običajem je bil na poročevalčevo izrecno željo prepis ocene izročen avtorju g. Kresalu interno na vpogled. Ta prepis je Matična pisarna brez poročevalčeve vednosti podpisala z XYZ.
Končno pa mislimo, da je vsaka javna fx>!e-mika in diskusija o literarnih stvareh, ki niso v celoti dostopne javnosti, neumestna in nedopustna.
Predsedstvo Slovenske matice.
Prinašamo pojasnilo Slovenske matice, kakor smo ga dobili, a se nam zdi, da javnost z njim ni
dobila zadostnega in zadovoljivega odgovora. Brez ozira oa to, da izvajanja g. Kreb.ua niso bila celotna in so 6e nanašala samo na del vsega postopka z njegovim rokopisom, so vendar obdolzitve, ki gredo na uradnega ocenjevalca in na Slovensko mtaico, tako težke, da je nanje fx>treben stvaren in izčrpen odgovor, ki naj ga da bodisi odbor Slov. matice ali publicist g. Albrecht. Ne gre pri tej zadevi za forsiranje Kresalovega ali katerega drugega dela, marveč gre za načelo pri obravnavanju izvirnih slovenskih književnih del pred Slovensko matico. Tudi ni Kresalova zadeva edina, ki zahteva razčiščenja in pojasnila. Položaj izvirne slovenske knjige in z njo položaj slovenskega ustvarjajočega književnika je zaradi vse bolj rastoče poplave prevodov, ki jo pospešujejo iz nerazumljivih razlogov celo podjetja kakor je Slovenska matica, je ta,ko kritičen in žalosten, aa podobnih zadev ni mogoče spraviti s sveta zgolj z govorjenjem o sposobnosti. Prav zaradi tega žalostnega položaja in zaradi ugotavljanja odgovornosti zanj je vsa slovenska javnost, ki ljubi izvirno knjigo, prepričana, da se morajo take stvari vendarle že začeti obravnavati javno in da je javno obravnavanje kulturna in narodna dolžnost, ki se ji morajo odzvati predvsem ustanove, kakršna je Slovenska matica, že zaradi čistosti naših književnih razmer in pa zato, da ne bo nepotrebnih sumničenj in obdolžitev. Mi bomo po svojih močeh skušali storiti vse, da se bo stvaren razgovor o teh težkih vprašanjih javno nadaljeval vse dotlej, dokler se ne bo pojasnilo in dokler ne bo ugotovljeno, kdo nosi odgovornost za take žalostne pojave.
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
»Loč v megli' (Green liglit — Matica). S tem zrelim, u preobsežnim delom, filmanim po romanu Američana Douglasa, so ljubitelji resnega filma dobili primer problemske in psihološke filmske drame, grajene na podstavah modernega življenja, njegovih gibal in modernih oblikovnih zakonitosti. Stvarni, nesentimentalni ,a kljub temu idealizma, žrtve in celo heroizma zmožni današnji mladi ljudje, medicinci moški in ženske, ki ne verjamejo pridigam in idealizmu iz ostarelih ust, odkriva jo_v tem filmu ob motnjavi osebnih in poklicnih žaloiger ter neuspehov prastari, večni smisel žrtve in odpovedi. Menijo, da se žrtvujejo edino le za objektivne cilje: za napredek znanosti, korist človeštva, civilizacijo, skratka, da se žrtvujejo -— sodobno. Njihov duhovni svet pozna zgolj izku-stvenost, a le po sili mlade neizkušenosti. Vsa ta konstrukcija se zruži ob bližini smrti, ko se slehernemu razodene višji, prekoživljenjski smisel trpljenja, žrtve in konca.-Vsa drama poteka v zunanjem in moralnem vzdušju zdravniškega sveta: mlad zdravnik prevzame nase odgovornost za smrt operiranke, da bi rešil svojega učitelja, zapravi tako kariero in najde ljubezen, ki ga privede pred odločitev: ali žveti kot človek, ki bo dekle v njem videlo morilca svoje matere, ali umreti za napredek znanosti in biti deležen ljubezni. Izbere drugo in sam na sebi preskuša potek bolezni, za katero ni zdravila. Bojuje se s srcem in smrtjo v dramatični, pretresljivi igri temperaturnih statistik, krvnih preiskav, samo-
KINO Danes premiera velikega umetniškega dela
IINION Dobrotnih Človeštva - Louis Pasteur
Film resničnih življenskih dramatičnih dogodkov, ki so vzbujali pozornost sveta. LOUISA PASTEURJA predstavlja
PAVL NUNI, ki je mojstrsko podal tudi ZOlOfa v filmu >VEST ČLOVEŠTVA-"
Težave *z božičnimi počitnicami
Ljubljana, 10. decembra.
To je završalo te dni med dijaki, ko so pre-čitali uovi odlok o praznovanju božičnih praznikov. Pomislite: namesto 20 samo 7 dni počitnicl Vsak si je že napravil načrt, kako bo uporabil ta cas, kam bo šel na j)očitnice in kam na prijetno smučarsko razvedrilo. Zdaj pa je šlo vse po vodi.
Profesorji, ki so preobloženi z delom v prenatrpanih razredih naših srednjih šol, komaj čakajo oddiha, ki je pač potreben pri njihovem težkem poklicu. Menda noben stan ne živi v tako težkih razmerah, kakor ravno profesorji, kr ze dolga leta zaman čakajo na kako izboljšanje, upravičeno so pričakovali, da bodo v nastopajočem šolskem letu vendarle dosegli kakšno izpolnitev njihovih zahtev. Dar, ki so ga dobili za božic, pa jih gotovo ni razveselil. Praznovanje božičnih praznikov do 10. januarja je prišlo že nekako v tradicijo in vsakdo je že s lem računal. Tako dolge počitnice so uvodli predvsem zaradi tega, ker pouk v tistih nekaj dneh od katoliškega do pravoslavnega božiča tako nima nobenega haska. To jo pokazala praksa. Zdaj pa poglejmo: od 2‘2. do 28. decembra počitnice, potem dva dni šole, pa spet dva presta dneva, pa spet tri dni pouka in spet praznik. Potem imajo dijaki in profesorji pravoslavne vere božič in pouk te dni je samo nekako prisiljen in provizoričen, ker bo več profesorjev ■/. vsakega srednješolskega zavoda ostalo doma.
V Sloveniji je okrog 60 profesorjev, ki so prišli z juga, in ti bodo hudo prizadeti, ker za svoj božič no bodo mogli k svojcem, da skupno praznujejo badnji večer. Prav tako bodo_ hudo »rizadeti mladi slovenski profesorji, ki žive v 'nnogo težjih razmerah po zapuščenih palankah južnega dela naše države, kakor pa njihovi srbo-hrvatski tovariši v Sloveniji. Ti imajo pri svojem težkem delu nekaj svetlejših trenutkov vsaj v tem, da za praznike pridejo domov. Berano v Orni gori so n. pr. 1150 km daleč od Ljubljano in tam so trije naši profesorji,-v Podgorici 4, v 1’levlju
in Peči po 2, drugi pa v Danilovem gradu, v Nik-šiču, v Belem polju. Za vse pa letos božičnih praznikov ne bo.
Nova odredba o skfajšanih božičnih počitnicah je kljub tarnanju, da imajo dijaki preveč počitnie, naletela na velik odpor pri starših in v profesorskih krogih, in menda ni nikogar, ki bi jo odobraval. Ker je bila izdana tik pred božičnimi prazniki, je s tem postavila na glavo vse počitniške načrte dijakov, staršev in profesorjev, tako da bo tudi pouk v tistih nekaj dneh, razsejanih med praznike, brez vrednosti in koristi. Nejevoljni bodo dijaki in profesorji, jezili sc bodo starši, ki bodo morali pol meseca več plačati za oskrbo dijakov v mestu, trpela bo škodo železniška uprava, ki bo kasirala manj na voznini.
Namen skrajšanih počitnic je bil sicer dober: dati dijakom več prilike za pouk pred zaključkom polletja, da lažje popravijo rede in bolje predelajo tvarino. Toda vprašanje je, če bo ta namen v še tako skromnem odstotku dosežen. Taka odredba bi bila zelo na mestu v začetku leta, da ne bi dijaki od vpisa še dva tedna vedrili po mestu brez dela in šole, o božiču med tolikimi prazniki pa ne bodo prav nič na dobičku. To je resnično dejstvo, s katerim moramo vsi računati, zato jo razumljivo, da sc je tako s strani šolnikov kakor tudi s strani roditeljev pokrenila akcija, da ostane praznovanje letošnjih božičnih praznikov še po starem, za prihodnje leto pa bi v soglasju in z upoštevanjem vseh okolnosti natančno določili dneve praznovanja v začetku šolskega leta, o božiču in veliki noči, tako da ne bo med letom nepotrebnega razburjenja, ki samo škoduje interesom našega šolstva.
Podjetnost pa taka
Ljubljana, 10. decembra.
Včeraj popoldne bi mogli videti Pred škofijo prizor, ki je sicer na ljubljanskih ulicah velika redkost. Stražnik je namreč v hitrem teku ujel tatu, ki jo je hotel urnih nog popihati pred starim prijateljem s policije. Dogodek sam je pa tudi svojevrsten zalo, ker lepo osvetljuje predrznost in podjetnost vlomilcev, ki kar pri belem dnevu opravljajo svoj posel.
Lastnica mlekarne Pred škofijo ima v lepo obiskani mlekarni ves dan dosti dela in zato tudi nima časa, da bi se večkrat ali dalj časa mudila v svojem stanovanju, ki je v drugem nadstropju iste hiše.
Včeraj popoldne pa je morala iti iskat v stanovanjc nekaj malenkosti. Zakleuila je mlekarno in šla v drugo nadstropje. Ko je hotela odkleniti vrata je presenečena opazila, da nieo več zaklenjena, čeprav je dobro vedela, da jih je opoldne zaklenila. Tiho je stopila v sobo in v drugi sobi zapazila neznanca, ki je stikal po predalih in omarah. _Vša prestrašena je hitro skočila iz stanovanja v vežo ter zaklenila vrata stanovanja. Skočila jo k oknu in začela vpiti na cesto po pomoč. Opozorjeni stražnik izpred magistrata je hitel proti mlekarni, med tem pa je že tat pridrvel skozi vežna vrata in jo ucvrl proti Vodnikovemu trgu. Stražnik ga je seveda ujel in zlate svobode je bilo konec. Značilno pa je, kaj vse je jx>skusil vlomilec, da bi ušel iz pasti, v katero je padel potem, ko je našel vrata stanovanja zaklenjena. Sel je skozi kuhinjo, odprl okno in iz balkona drugega nadstropja skočil na dvorišče. Zgodilo se mu seveda ni nič in je lahko še prav hitro tekel. Odpeljali so ga na policijo in našli pri njem več srebrnine, ki si io je hotel vzeti za spomin iz stanovanja. V stanovanje pa je vlomil
opazovanj v vročinsldh blodnjah in v prisluškovanju obupujočega srca. Ob vsem tem so rodi vprašanje, čemu vse tu, iz vprašanja se rodi vera. v višji red in zakonitost — in nazadnje ima le prav stari poznavalec duš, de.kan Harcourt, ki pridiga tem mladim ljudem o smislu življenja in napredka. >
Po zasnovi, miselni polnosti, splošno.sti sodobnih problemov je ta zdravniška drama heroična a rama moderne mladine. V tem oziru pome.ni novo filmsko vrsto in odpira razveseljive razglede v bodočnost,
»Ples na dvoru« (Kino Union). Nekakšen lahek inlermezzo med nepregledno vrsto tendeuci-ozno barvanih nemških filmov. Ze ime glavne igralke Hansi Knoteck more vnaprej povedati, da je zgodba sentimentalno mehka, seveda ljubavna. ne da bi se ji dalo oporekati, da je nemogoča. Z globoko problematiko film nima posla. Ljudje bolj poredko korakajo s pruskim vojškim korakom, kar je hvalevredna redkost pri »pruskih« filmih. Film najde verne gledalce med ljudmi, ki imajo za tako mehkobo smisel in veselje, ker nima niti prevelike dramatične razgibanosti niti nepričakovanih ljubezenskih senzacij. Vs? ostalo se kroji po obrabljenih kopitih nemške režije in igre.
Bajazzo (Kino Ideal). Po znameniti Leonca-vaIlovi operi »I Pagliacck jo režiser Charles Gru-ne v izdaji londonskih United Artists priredil film pod gornjim naslovom. Dobro nam je znano, da od izrazitega pevskega filma ne moremo vsebinsko bogve česa pričakovati, to pot pa smo morali oditi celo razočarani. Leoncavallovo delo je na odru vse nekaj drugega kakor nam ga je v filmu prikazal Grune, čigar režija je konfuzna in začetniško ohlapna. Igra glavnih oseb je šibka; izmed plitvega nivoja se igralsko ne dviguje niti Richard Tauber, razen v sceni, kjer se maščuje za ženino nezvestobo. Nekaj drugega pa je petje; podoba je, da se je Tauber zadnje čase sijajno izdelal v italijanskem načinu petja. Od nekdanjega »sturm und drangovstva« ter patosa je našel pot k mirnejšemu, dovršenejšemu in obrzdanejšemu, čistemu petju. Nekaj arij je v njegovi interpretaciji neprekoslji-vib. Prijatelji lejsega petja bodo šli preko vsebine in režije ter ob Tauberju iz »Ideala brez dvoma odnesli pozitiven dojem.
Takse za športne prireditve bodo znižane
Na svojem inšpekcijskem potovanju je minister za telesno vzgojo g. dr. Miletič v Zagrebu izjavil, da bodo znižane takse za športne prireditve. Iz njegove izjave posnemamo:
Kot človek in politik se držim princijia, da nič no obljubljam, kajti kdor mnogo obljublja, malo daje, kdor vse obljublja, nič ne daje, kdor pa nič ne obljublja, vendar nekaj da. Šport je pri nas ustvarila in vzdržuje privatna inicijativa. Zato pa to privatno inicijativo ne bomo ovirali, ampak bomo z njo sodelovali na la način, da ji bomo moralno in materialno pomagali. Država je zato, da športnemu gibanju pomaga in da ga s svojo podporo dvigne na ono višino, na kateri mora biti. Država mora pomagati, da morejo pri nas klubi in tekmovalci z uspehom tekmovati-z najmočnejšimi- športnimi narodi. Že kot član. finančnega odbora som se trudil, da se takse na športne prireditve ukinejo oziroma vsaj znižajo. Zato bom tudi kot minister, ki ceni šport, skušal doseči vse, kar bo mogoče, da boin dosegel vsaj znižanje športnih taks in da bom v okviru proračunskih možnosti podprl posamezne športne discipline. Upam, da bo moj trud kronan z uspehom.
z navadnim mizarskim dletom, ki mu jo služilo kot vitrih. Je star grešnik, saj je vpisan v policijskem arhivu kot vlomilec in spreten tat. Osirnik Ivan, ki je star 38 let, je bil že 17 krat predkaznovan in se tudi zadnje aretacije ni gnal posebno k srcu, V današnji noči pa je bil spretno izvršen še drugi vlom. V zgodnjih jutranjih urah je neznan vlomilec vlomil v trgovino Elektrolon v pasaži na Aleksandrovi cesti ter odnesel 4 cevni radijski aparat, vreden 4000 din. Trgovino je odklenil z vitri-hom, nato pa mirno izbral aparat in ga odnesel. Svarimo pred nakujiom.
KINO SLOGA
Telefon 27 30
Telefon 27-30
Danes neprekljicno zadnjici Ni še bilo filma v Ljubljani, ki bi ne zapustil tak močan utis kakor ta prekrasni lil m. — Videti ga morajo vsi! :
»PATER VOJTEH«
:- Oglejte si še danes ta film
Jutri premiera : V sedmih nebesih, v glavni vlogi Simone SinA>n
Hrvaški metropolit dr. A. Bauer na mrtvaškem odru
Ves včerajšnji dan so se zgrinjalo množice ljudstva okrog katafalka pokojnega nadškofa dr. A. Bauerja, ki leži na mrtvaškem odru v nadškofijski kapelici. Pred krsto stalno stražijo uniformirani križarji in člani društva bana Jelačiča. Med tem, ko se je ljudstvo poslavljalo od svojega metroijolita, je novi hrvaški metropolit in nadskot zagrebški dr. Alojzij Stopinac sprejemal vse dopoldne v nadškofijskem dvorcu sožalja predstavnikov oblasti in društev. Brzojavno so svoje sožalje izrekli med prvimi jugoslovanski katoliški škofje, nadalje bivši tržaški škof Fogar, novi kardinal Hermcnegild Pelegrinetti, ki je še pred nekaj dnevi ob svojem odhodu iz Jugoslavijo, govoril z nadškofom dr. Bauerjem. Prav tako so svoja sožalja poslula številna hrvaška mesta m
občine.	.	,
Ob 11 dopoldne pa se je pripeljal pred nadškofijski dvorec predsednik dr. Vladko Maček v spremstvu dr. Ante Trumbiča, Avgusta Košutica, dr. Ivana Pernarja, dr. Josipa Reberskega, dr. Josipa Torbarja, dr. Tomo Jančikoviča, dr. Sigismunda Čajkovca, Milutina Majerja, dr. Ivana An-dresa, dr. Žige Scholla, Andreja Pape, Btcfana Martinoviča, Mato Goreta in Ivana Robiča. Dr. Maček je najprej šel s svojini pjiremstvom v kapelico, kjer je pomolil pred odrom velikega poko;-nika, odtod je šel v nadškofijski dvorec. Nadškof dr. Stepiuac je sprejel dr. Mačka in njegovo spremstvo v sprejemni dvor;.ni ob navzočnosti osebnega tajnika dr. Seperja iu ceremoniala Nožiča. Nadškof jo stisnil vsem roko, nato pa je izrazil sožalje dr. Maček, ki je dejal: »'Gospod nadškof! Ilrvatsko narodno zastopstvo izraža najgloblje sožalje nad izgubo našega dobrega nadpastirja in hrvaiskega metropolita. Taka je bila božja volja, kateri se nihče ne more upirati. Vsi upamo, da boste šli Vi po stopinjah velikega pokojnika.: — Nadškof dr.Stepinac je nato odgovoril: ^Gospod predsednik! Najlepša Vam hvala za izraženo sožalje v veliki žalosti, ki nas je zajela. Bodite uverjoni, da so jaz ne bom mešal v politične posle in da ne bom nikdar oviral Vas in svojega naroda. Morem Vam reči, da mi je pokojni nadškof, ko sem ga t-1 dni pred smrtjo obiskal, de-
jal: >Daj Bog, da doživim še to, da pride tiarod do miru in zadovoljstva.* Nadškof se je v svojih molitvah spominjal zlasti Vas. Potrudil se bom, da nadaljujem njegovo delo, kolikor mi bo mogoče v mojih močeh.
Dr. Maček se je nato s spremstvom poslovil, ljudstvo pa je do kasnega večera hodilo po slovo
k velikemu pokojniku.
Pogreb bo v ponedeljek, 13. decembra. Ob 9 dopoldne bodo prenesli telesne ostanke v katedralo, odkoder se bo j>o končanih cerkvenih obredih razvil pogreb. Iz vse Hrvatske se prijavljajo številne delegacije in zastopstva, ki se bodo udeležila pogreba.
k
Jutri, v soboto, 11. decembra ob osmih zjutraj bo v ljubljanski stolnici slovesni pontifikalni rekviem za pok. zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja. — Verniki se vabijo, da se slovesno zadušnice v obilnem številu udeleže.
Oddajanje brzojavk po telefonu
Belgrad, 0. dec. AA. Minister za pošto, telegraf in telefon je zaradi pospešitve in olajšanja izročitve io dostave brzojavk izvršil tele spremembe v brzojavnem pravilniku:
1. Zasebni telefonski naročniki lahko brez poprejšnje prošnje pošiljajo svoje brzojavke po telefonu na kredit do 200 din na mesec. Dolžni znesek plača naročnik v pričetku prihodnjega meseca najpozneje 3 dni po obračunu, ki mu ga pošlje pošta, fce obračuna ne dobi, ga je dolžan sam zahtevali in ga plačati najpozneje do 10. v mesecu. Za stro-Sk<> kreditiranja in obračuna plača 5% celotnega kreditiranega zneska. Izročanje brzojavk po telefonu se lahko vrši samo tedaj, če so brzojavke sestavljene v našem jeziku in odprte. Nakazilne brzojavke se ne morejo posiIjati po telefonu. Naročnik, ki želi poslati brzojavko po telefonu, pove številko, ki jo bo vsaka centrala povedala in objavila. Nato pove, da želi izročiti brzojavko, potem pa navede številko svojega telefona in telefon zapre. Brzojavni oddelek Ra bo takoj nato poklical, da na-rekujo svojo brzojavko. Po končanem sprejemu bo brzojavni oddelek prečital brzojavko, da se ugotovi, ali je v skladu z diktatom. Naročniki, ki imajo depozit za brzojavke, lahko enako izročajo brzojavke po telefonu. Pristojbina za pošiljanje brzojavk jk> telefonu znaša dinar za brzojavko do 20 besed, za vsakih nadaljnih 10 besed pa še pol din. Tudi ta pristojbina pride v obračun.
2. Vsak pošiljalec zašel), brzojavke ima pravico zahlevati. da so njegova brzojavka, ko prido v na-
menilni kraj, pošlje prejemniku po telefonu, če je telefonski naročnik. V ta namen naj navede pred naslov označbo TF. Naslov mora biti |x>polen. Glede dostave takšnih brzojavk veljajo določila pod 3. Pristojbina za izročitev brzojavke po telefonu na zahtevo pošiljalcev znaša: za brzojuvke do 20 besed 1 din, za vsakih nadaljnih 10 besed pa [>o pol din. Izterja se od pošiljalca obenem s pristojbino za brzojavke.
3.	Zasebni telefonski naročniki lahko zahtevajo, da se jim 'ločie brzojavke, če so v državnem jeziku in nešifrirane (izvzemši nakazniške brzojavke) dostavijo po telefonu; v ta namen morajo predložiti br/.ojavu pismeno prijavo. Brzojavke se bodo dostavljale po telefonu tako, da jih sprejemnik lahko napiše. Tako izročene brzojavke se pa kljub
Seia jugosiov. agronomov
Belgrad. 10. decembra, m. Te dni je imel tu redni sestanek plenum upravnega odbora Združenja jugoslovanskih agronomov. Na sestanek so prišli tudi zastopniki vseh sekcij omenjenega zdrazenja v državi, tako iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Novega Sada, Sarajeva, Niša, Skoplja in Cetinja. Glavno vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu, je bilo vprašanje kmetijstva v našem državnem m banovinskem proračunu. Govorili so tudi o načrtu zakona o organizaciji kmetijske službe ter o položaju nezaposlenih inženirjev agronomov. Glede ve eh teli vprašanj so bili sprejeti sklepi, ki bodo predloženi oa merodajnih mestih. Glede zboljšanja kmetijstva pri nas je plenum združenja jugoslovanskih agronomov poudaril, da bi bilo nujno potrebno nastaviti vsaj še 1000 novih inženirjev agronomov. Treba je tudi storiti vse, da pride do kruha vsaj onih 120 agronomov novincev, ki čakajo na službo. Na seji je bilo dalje sklenjeno, da bo prihodnje leto ekskurzija na Češkoslovaško in da bo Združenje prevzelo iniciativo za ustanovitev Zveze slovanskih inženirjev agronomov.
temu pošljejo naslovljencu še s prvo prihodnjo pisemsko pošlo.
4.	Osebe, ki za izročitev brzojavk po knjigi plačajo dejK>zit in ki so doslej plačevali 200 din na leto, da so smeli pošiljati brzojavke, bodo v bodoče plačali na račun pristojbine 150 din. Namesto pristojbine, ki sc plača vnaprej za vse leto, lahko osebe, ki imajo depozit, zahtevajo plačevanje na mesec z mesečnim obračunom depozita in 5%nim zneskom na račun pristojbin za brzojavke.
Vlomilec poleg blagajne s 150.000 Din
pregled vsebine blagajne ga je o tem prepričal. Vlomilec, ki je vdrl v prostore z dvoriščne strani,
Maribor, O. decembra.
Skoraj bi biia danes presenetila Mariborčane novica o senzacionalnem vlomu, pri katerem bi bila padla vlomilcu v rOke za mariborske razmere ogromna vsota. Ko je danes zjutraj prišel lastnik bančne poslovalnice na Aleksandrovi cesti pri kolodvoru v svoj lokal, je presenečen in preplašen ugotovil, da ie imel ponoči obisk vlomilca. Prvi njegov pogled je bil na veliko jekleno blagajno, ki ie bila v njegovo veseljenepoškodovana. Tudi
je razmetal v pisarni vse predale, blagajne, v kateri je bilo 150.000 dm gotovine, pa se ni dotaknil. Gotovo ga bo pogrelo, ko bo izvedel, poleg kakšnega bogastva se je nahajal. Ali ni imel pripravnega orodja za navrtanje blagajne, ali pa ga je nekdo prepodil. Policija je podvzela preiskavo ter upa. da 'bo prišla drznemu svedrovcu na sled
Vremensko poročilo »Slovenska doma«
Po stanjo danes ob 7 ejntraj
Kra	i- i S c : o 3 i e T 2 g X T	tempe- -aturr V7 1 '		S > * - a ~ s 3	*“	Veter (sroer, mfcoBt)	Pada- 'vine		
		S l|					m/m	ca e	
Liubljanal	752+	9-8	12-2	87	10	WSW;	7-0	dež	
Maribor	7531	4-0	91)	80	10	NW,	2-0	dež	
Zagreb	758-1	4-0	7-0	95	10	SSW,	—	—	
Belgrac	761-1	3-0	20-0	95	10	0	—	—	
Sarajevo 1	763-3	7-0	1S-0	95	6	0	—	—	
Skoplje	—	—	—	—	—	i—	—	—	
Split	760-.	14-0	16-0	-8	6	SE,	—	—	
Rmnbor	762-5	15-0	—	80	10	SSE-,	2-0	dež	
Rab	757-7	4-0	—	70	6	S7		—	
Vremenska, napoved: Večinoma oblačno, nestanovitno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 9.40 oblačno, nato se je večkrat nekoliko zjasnilo, zlasti popoldne, ko je bilo ob 15.10 skoraj povsem jasno. Zvečer se je pričelo oblačiti, proti polnoči pa je deževalo. Popoldan in ponoči je pihal močan jug.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek: Lavretanska Mati božja.
Jutri: Damaz.
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Leustek,
Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 1*2, in mr. Komotar, Vič.
TEI.
27-30
SLOGA
Samo to dane*
Eden usnjed naliepMb eebosiovatkUi fllmoi
Pater VofleH
V	glavnih Vlogah: Kolt WauKa, Jlrrna Mep-ntfttova, L. A. Struna, Jaroilav Marvan
■wafii¥PE*
Borba za znanost in ljubezen v prekrasnem in napetem veletUmu
Luč v megrlfi
UNION
Danes premiera velikega umetniškega dela '
Dobrotnik človeštva • Louis Pasteur
V	glavni vlogi PAUL MUiU
—	(J’\e£h,txxrw.. dS 16.,19.,! in 21,,s->oAx -
Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo, dne 12. decembra ob 20 na društvenem odru veseloigro e petjem v treh dejanjih »Svojeglavček«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 dopoldne in 1 uro pred pričetkom predstave. — Oabor.
X. prosvetni večer, ki bo danes ob 8 v beli dvorani hotela Union, bo gotovo zanimal najširše sloje, ker predava priljubljeni predavatelj g. prof. ■Tanko Mlakar o zanimivem potovanju na škotsko, Islandijo, Spitzbcrge z obiskom švedskih Fjordov. Malokomu je dana prilika ogledati si te naravne lepote omenjenih pokrajin. Predavanje pa je opremljeno s številnimi skiopličnimi slikami, tako da bodo obiskovalci prosvetnega večera poceni prepotovali severne pokrajine. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
Kdor ima rad razgibane nastope živahnih fantov in rad posluša ubrano petje poskočne mladine, naj pride v nedeljo ob 8 zvečer v frančiškansko dvorano, kjer bodo dijaki salezijanskega dijaškega konvikta na Rakovniku izvajali dr. Grži-ničevo tridejansko opereto ^Miklavž prihaja: ob spremljavi vojaškega orkestra. Dirigiral bo skladatelj sam. Vstopnico se dobe v pisarni I’ax el bonum v Frančiškanski pasaži.
Predavanje Prirodoslovnega društva. O r» Arteriosklerozi« odnosno poapnenju našega žilja bo v dvorani Delavske zbornice predaval v četrtek, 16. decembra ob 20 g. docent dr. Ivan Ma‘tko, šef internega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani. Tema je izredno pomembna, ker je baš arterioskleroza vzrok več ali manj težkim obolenjem na srcu, črevesju, možganih ild. Večina srčnih in možganskih kapi ima izvor v arterio-sklerotičnem obolenju krvnega žilja. Ker vlada za predavanje izredno zanimanje občinstva, se bo vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice.
Legija koroških borcev v Ljubljani poziva v ljub- tl bivajoče člane In vbo one, ki so so udeležili osvobodilnih bojev, da sc udeleže članskega sestanka, ki
«6 bo vršil dno 11. dvccmbra ob 30 zvečer v društvenem lokalu, Fred škofijo 18 (gostilna pri Kokolu!. Na sporedu je zanimivo predavanje dr. Branka Vrčona: Mi in našo manjšine.
S. E. A. (Slovchska Espcranlskn Zveza) priredi v soboto, 11. t. m. ob 20. uri pod pokroviteljstvom ustanovnega člana 8. E. A. g. bana dr. Natlačena v frančiškanski dvorani akademijo v proslavo dr. Zaraenbofa. Ob tej priliki bo podelitev diplom častnemu prev zv. g. knezoškofu dr. Rožmanu, ustanovnemu čhuin g. ha-nu dr. Natlačenu, gg. J. Kollerju, Fr. Mikliču in J. Jeleniču, častnim članom S. E A. Vstopnine ni.
Zdravniška zbornica vabi vso gg. zdravnike, da se udeleže pogreba tovariša dr. Marjana Pogačnika. Pogreb bo danes popoldne ob pol_4 izpred hiše žalosti Jegličeva 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Na 85. rednem obrnem zboru Društva medi-eincev je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Rock Blaž, podpredsednik Koršič Matko, tajnik I Ziža Peter, tajnik II Šušteršič Stanka, blagajnik I Grobelnik Slobodan, blagajnik II Končan Oskar, knjižničar I Kozak Niko, knjižničar II Gorjanc Gorazd, gospodar Predanič Edo, revizorja Janežič .Vekoslav in Korsika Lojze.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20
Petek, 10. decembra: Zaprlo.
Sobota, 11. decembra: Bela bolezen. Premierski abonma. Premiora.
Nedelja, 12. decembra: Firma. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Bela bolezen. Izven.
Opera. — Začetek ob 20.
Petek, 10. decembra: Zaprto.
Sobota. 11. decembra: Ančka Izven. Znižane ccue od 30 din navzdol.
Nedelja, 12. decembra ob 15: Amaconke. izven. Znižane cene od 30 din uavzdol. —- Ob 20: Ples v maskah. Izven. Znižane ceno od 30 din navzdol*
Debro srce Maribora:
V 6 letih 4 in pol milijona Din za Pomožno akcijo
Maribor, 0. decembra.
Nocoj je bila na mestnem načelstvu seja širšega odbora Pomožue akcije, katere 60 se udeležili predstavniki vseh mariborskih dobrodelnih društev. Na seji je podal mestni župan dr. Juvan obračun dela Pomožne akcije v sezoni 1936/37. V tem letu je imela Pomožna akcija
863.628 Din dohodkov
Od te vsote je prispevala banovina 190.000 din, industrija 206.320, mestna občina 348.692, 06tali Mariborčani pa 11S.616 din. Izdatkov v gotovini je bilo dosedaj 581.924 din. Podpore so se nudile prvenstveno v obliki zaposlitve in prehrane. Za mezde 6e je izdalo 424.714 din, za zaposlitev v pisarniški službi pa 43.702 din. Z zaposlitvijo brezposelnih se je izvršila kanalizacija številnih ulic ter 60 se uredile nekatere ceste. Samski delavci so prejemali na uro 2 din, poročeni pa 2.50. Kvalificirani delavci so imeli za 1 din višjo mezdo. Bolniško in nezgodno zavarovanje je plačevala mestna občina 6ama. Najpotrebnejše družine so poleg tega dobivale še podpore v naturalijah. Za prehrano in življenjske potrebščine 6e je izdalo 131.508 din. Od Pomožne akcije je bilo odvisno tekom te dobe
725 družin s 2175 družinskimi člani
Maribor je bilo prvo meto v Jugoslaviji, ki je takoj po nastopu krize leta 1931 na iniciativo tedanjega župana dr. Juvana pričelo z organizirano borbo proti brezposelnosti in revščini. Dne 31. oktobra 1931 je bila na mestnem magistratu pod žu-
ganovim vodstvom pomembna seja, na kateri so ili položeni temelji sedanji Pomožni akciji, ki je tekom teh šestih let neizmerno veliko storila za lajšanje bede in revščine v mestu, rešila je nešteto
družin pred propastjo, ustvarila pa je z javnimi deli, ki 60 se vršila iz sredstev Pomožne akcije, trajne pridobitve za mesto. Tekom šestletnega obstoja je zbrala Pomožna akcija v Mariboru skupno
4 in pol milijona dinar|«v
od česar je prispevala banovina iz bednostnega londa 1,143.500, mariborski indu6trijci 1,209.044, mestna občina 584.692, ostalo prebivalstvo pa 1 milijon 471.571 dinarjev. Dotacija banovine je prav za prav majhna, saj je dobila v teli letih banovina na račun tega sklada iz Maribora 5,094.537 din.
Na današnji 6eji je mestni župan dr. Juvan ugotovil, da se 6icer opaža zadnje čase upadanje brezposelnosti, toda istočasno pa tudi upadanje darežljivosti in razumevanja za Pomožno akcijo med meščanstvom. Apeliral je vnovič na dobro srce Maribora, ker je potreba še vedno velika. Poživeti je treba agitacijo tned meščanskimi sloji, da bodo prispevki zopet narasli.
Neprizanesljivo izterjavanie davkov
Št. Jernej, 9. dec. Ljudje ne pomnijo, da bi se kdaj davki izter-javali tako neizprosno, kot let06. Saj ljudje radi plačajo, kolikor morejo in tudi proti izterjavanju niso, toda letos so po prirodnih nezgodah preveč prizadeti, da bi mogli v redu izvršiti svoje obveznosti. Morda ne vsi, gotovo pa velika večina. Prepotrebno je, da bi se tudi davčne oblasti prilagodile nekoliko dejanskim razmeram, pohitele v dobri letini, pa nekoliko potrpele v slabi. Ljudje so posebno nevoljni, ker jim letošnje izterjevanje nakopuje posebno velike stroške. Davčne oblasti prosimo, da letos nekoliko potrpijo, občino pa, da pri oblasteh v tem smislu posreduje.
Vajeniški dom v Mariboru - odprt
Maribor, 9. novembra.
Na mladinski praznik Brezmadežne so v Mariboru odprli Vajeniški dom društva za zaščito delavske mladine. Dom posluje sicer že nekaj časa, pa za javnost še ni bil odprt. Lepe domače slovesnosti so se udeležili: prevzv. g. knezoškof dr. L J. Tomažič, ki je v predavalnici izvršil ustoličenje «v. križa, župan mariborski dr. Alojzij Juvan, dr. Šiška, okr. načelnik, zastopnik policijske oblasti, primarij dr. Radšel, banovinski inšpektor dr. Prezelj, ravnatelj strokovne nadaljevalne šole obrtne smeri, stolni in mestni župnik msgr. Mihael Umek, dr. Mirko Kejžar, sodnik ter mnogo odličnih zastopnikov obrtne stroke in prijateljev obrtne in delavske mladine.
V pozdravnem govoru po deklamaciji enega Izmed vajencev je predsednik društva prof. Ivan Prijatelj, ravnatelj nove gimnazije, izrekel zahvalo vsem dobrotnikom, ki so društvo tako velikodušno in i velikim razumevanjem podprli, dn je v razmeroma zelo kratkem času moglo ustanoviti tako važen zavod za vzgojo obrtne in delavske mladine. Zahvalil se je predvsem notranjemu ministru dr. A. Korošcu, banski upravi, škofu in mariborski mestni upravi. Notranjemu ministru in banu je bila nato z odobravanjem uavzočih odposlana uda-nostna brzojavka.
Omenil je tudi. da ima zavod že svoje nasprotnike, kar je pa samo znamenje, da dela dobro. Po toh pomenljivih besedah je še mestni župan g. dr. Juvan obrazložil, čemu je dala mestna občina pro-
store ravno temu društvu v najem in da v polni meri služijo svojemu namenu: socialno-delavske-mu, ker so vajenci tudi delavci.
Prevzvišeni je nato v kratkem,' zelo izbranem govoru razložil pomen križa za delo med mladino in nato izvršil obred ustoličenja, ki so mu vsi z veliko pozornostjo sledili, ker je bil v slovenskem jeziku. Na koncu so vsi zapeli Slomškovo pesem: Kraljevo znamenje križ stoji .
Sledil je ogled prostorov. Posebno • pozornost jo vzbujala knjižnica, ki so si jo fantje v štirih letih sami ustvarili in šteje trenutno 730 knjig. Čeprav so prostori prav za prav tesni in za mladinski zavod manjka v njih marsičesa, je za prvo silo bilo vendar mogoče nastaniti v njih 22 stanovalcev. V kratkem bo zavod imel na 'razpolago 30 postelj. Delovanje Vajeniškega doma se je pa v tej kratki dobi razširilo na 130 duš.
Vzporedno s tem zavodom se je pred kratkim popolnoma samostojno od njega ustanovila zadruga Vajeniški dom, ki ima najlepše izglede, da bo v nekaj letih postavila lasten Vajeniški dom v Mariboru.
S priznanjem moramo ugotoviti, da se za to akcijo zanima in jo pohvalno podpira toliko do-bromislečih in socialno čutečih ljudi iz vseh. tudi iz najvišjih krogov v Mariboru, da nas napadi iz neresnega časopisja samo bodrijo k novemu delu. Uspehi pri mladini ne bodo izostali. Socialno oči zavijajoče članke v takem časopisju pa ljudje kar sartri prav razumejo in delajo take opazke zelo dobro reklamo za stvar.
Vinska razstava in sejem v Ormožu
Ormož, 10. decembra.
Za vinsko razstavo in sejem, ki bo lfi. decembra v Ormožu, je prijavljenih precej čez 100 vzorcev, po veliki večini ormoško-ljutomerskih, deloma pa tudi haloških in slovctlje-goriških vin. Zbiranje prijav je s tem zaključeno. Ker so letos manjši vinogradniki po večini prodali svoj pridelek že kot mošt, bodo prevladovali! na razstavi predvsem sortna vina iu v večjih količinah.
Za vse, ki se zanimajo za res pristna in dobra, posebno ormoško-ljutomerska vina, bo razstava najlepša prilika, da se pouče o kvaliteti in razpoložljivih količinah ter vrstah letošnjih vin. Možnost primerjanja in temeljite izbere pač ni nikjer tako velika, kot na taki razstavi in sejmu, kjer so pridelki vseh vinskih gričev in leg zbrani na prostoru nekaj desetin kvadratnih metrov, kjer človek lahko mirno brez napora in brez izgube časa res temeljito poskuša, primerja in presoja. Vina so letos zaradi zgodnje trgatve že razmeroma dobro dozorela. Železniške zveze so v Ormožu zelo ugodne, saj štirikrat dnevno prihajajo vlaki od vseh smeri in takisto odhajajo ua vse strani.
K obilnemu poselil razstave in sejma vljudno vabi vse interesente Kletarsko društvo v Ormožu.
St. Jernej
Št. Jernej, 9. decembra.
Čudna igra narave. Posestnici Mariji Cvelbar v šl. Jerneju je povrgla krava tele s tremi nogami. Tele je bilo sicer normalno razvito, le ena sprednjih nog je manjkala. Zal je bila prav ta okolnost ža kravo in tele usodna. Manjkajoča noga je one, ki so pomagali, tako zmedla, da so nehote kravo in tele uničili.
Južna konkurenca. V Gorjancih so sc pojavili širokohlači Bosajici, ki na 6vojih kljusetih tovorijo drva v dolino. Kar dvajset konj so prignali. Prej so ta posel vršili naši domači drvarji. Ni nam znano, ali ee našim ljudem res več ne izplača to delo, saj je znano, da le s težavo še zaslužijo kje kak dinar, ali so pa bili morda odrinjeni od tega dela. Gotovo ima Bosanec manjše življenjske potrebe kot naš kmečki človek. Potem je pa to še pravi dumpiug iz juga. ki ne obeta nič prida.
Zagorje oh Savi
V Zagorju in okolici na debelo gospodari epidemija vodenih koz. Skoro ni hiše, kjer no bi imeli malega bolnika. K sreči, da bolezen ne zahteva žrtev, trpi pa radi nje zlasti obisk žolc.
Umrl je včeraj ua praznik Čebin Jurij iz Zavin št. 11. Uglednemu krščanskemu možu, ki je bil v 84. letu starosti, večni pokoj, preostalim naše eo-žaljOw
Konec pleterskega tečaja v Halozah
Danes, dne	7.	dec. t. 1.	je	bil	uradno	končan
pletarski tečaj	pri	nas. ki	ca	je	ban.-kn	uprava
omogočila s svojo	podporo.	Sklepu tečaja	šo prisostvovali tudi	domači župnik	g.	Grobler	in za-
stopniki občine ter učiteljstva. Tajnik občine je učencem naznanil, da sc bo za 3 dni tečaj podaljšal, in sicer za pletenje košar za vozove, na kar bodo razdeljena darila. Gosjiod župnik pa po je zahvalil banski upravi za podporo in strokovnemu učitelju za njegov trud z učcuci' iu za njegove lepe učne U6pehe. Strokovni učitelj za ple-tarstvo iz Ljubljane, ki jo tečaj vodil je razdelil tečajnikom knjižico o ^vrbogojstvu , nakar je sledilo slikanje tečajnikov in vseh navzočih.
Banovina je s svojo podporo omogočila tečaj, ki bo rodil za naše uboge Haloze precej koristi.
Javna licitacija orožja
Po členu 35. pravilnika za izvrševauje zakona o^ posesti in nošenju orožja. Sl. list št. 22 od 16. VIII. 1928, razpisuje okrajno načelstvo v Ljubljani javno licitacijo orožja, zaplenjenega po členu 40. cit. zakona, katerega lastniki *e niso poslužili pravice, ki jim jo daje čl. 22., odstavek drugi zakona o nošenju in posesti orožja (Sl. list št. 72 od 1. VIII. 1928).
Na javni licitaciji, ki se bo vršila dne 17. decembra 1937 ob 9 v poslopju okrajnega načelstva v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11, se bodo prodajale razne lovske puške, samokresi itd.
Licitacije za orožje se smejo udeležili le osebe, ki so v posesti nabavnega dovoljenja za orožje in smejo kupiti le ono orožje, na katero se nabavno dovoljenje glasi. Na dražbi nabavljeno orožje se mora v 8 dneh prijaviti občeupravnenm oblaslvu prve stopnje in prositi ali za orožni list ali za dovolilo za posest kupljenega orožja.
Istočasno z licitacijo zaplenjenega orožja se bodo prodajali tudi razni drugi in odvzeti predmeti, kakor biciklji itd.
Že od Ifi. oktobra 1937 je vse delavstvo Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani brezposelno,
ker je prišla družba v finančne težkoče in ni mogla izplačati mezd. Družba je zaprosila za jio-ravnalno postopanje izven konkurza ter se bo vršila prva razprava šele dne 7. januarja 1938.
Ker je delavstvo že pretekli mesec izčrpalo vse podpore pri raznih socialnih ustanovah ter je sedaj prepuščeno lakoti in bedi, je zaradi tega zaprosila oblast, kakor tudi Grenili trgovcev za nabiralno akcijo, ki je sedaj oblastveno dovoljena.
» Zaupniški zbor zaradi tega vljudno naproša cenj. tvrdke kakor tudi posameznike, ki so pripravljeni žrtvovati kakšen dar v katerikoli obliki, da se odda na naslov: Zaupniški zbor Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22 a, I. nadstropje desno <1. vhod od kolodvor«).
Od tu in tam
Na včerajšnji seji finančnega odbora Narodne sknpseine je med drugimi govoril tudi poslanec dr. Jure Koce. Najprej se je pomudil pri dejstvu, da je proračun za prihodnje proračunsko leto močno i>o-pravi’ da 50 ,0 povečanje naslanja prvenstveno na gospodarsko izboljšanje odnosno na konjunkturo, ki se je že v tekočem proračunu poka-
ki je deial> da povečanje proračuna ne bo padlo v nobenem primeru na dav-koplacevalca. odnosno da vlada ne bo zvišala prav
/i if i DaIjc ie Podlagal, naj se izterjaj a nje davkov izvaja po vsej državi enako strogo, obenem pa podrede pravilnemu obdavčenju vsi tuji kapitalu Prav tako bi se dohodki države povečali.
. na poslovni promet izterjeval po-vsod tako strogo, kakor ee recimo v Sloveniji Na koncu svojega govora se je dr. Koce bavil tudi z nasmi turizmom, o katerem je dejal, da je eden najvecjib narodnih dohodkov.
Izmenjava blaga med našo državo in Italijo se je r tekočem letu močno poživila. Kakor znano, je bila trgovinska hilanca Italije napram Jugoslaviji vedno pasivna,^ kajti Jugoslavija je v Italijo izvozila mnogo vee, kakor pa je tam kupila. Sankcije
Povzročile .popolen zastoj v trgovini ter je leta 1936. znašal jugoslovanski izvoz komaj 3% v italijanski bilanci. Letošnje leto se je stanje sr>et izboljšalo. Italija je pri nas kupila blaga za 221 milijonov lir, prodala pa ga je 162 milijonov lir.
Za delavce, ki gredo v Francijo iskat dela, ve-
ga ol>iavilc »aše oblasti glede pogostih primerov, da so delavci odhajali v Francijo, ne da bi si poprej zagotovili delo. Francoske ±1, l60, dela,VCP’ ki 150 blez d«la tavali
PrinJr	ah	pf iib daIa izgnati, če *o v
Franciji ostali brez sredstev, ker so svoje prihranke ze porabili. Opozorilo pravi, naj si delavci ved-no obskrbe potrdila, da imajo v Franciji zagotov-
preko me%.mCCr ^ na§e °blaSti ue ^ Ustile
tohr,?n,Tdki TSeh,.'davnih blagajn v mesecu .,k-
i	na? PreSeSl* eno milijardo. Bilo jih je za
bilo n?' i''?rV Za 175 mi,i.i°nov več, kakor je HM.I™rac“nu. Preko milijarde L
107 mini««!? t i Jf! 10 1,016 milijonov ali S,? r t Mrvpa jih ic Popisoval proračun. lako je bil oktober ze tretji mesec v teko-
cem proračunskem letu, v katerem so šli državni dohodki preko miljarde. V prvih sedmih mesecih
rLo •,d?bodkov za 6738 milijonov, izdatkov pa milijonov.
Dva trgovca z belini blagom so včeraj prijeli v Zagrebu. Na glavnem kolodvoru je policija zavohal dva sumljiva tipa: nekega muzikanta Bruna Rosens-teina in njegovo ženo Marijo, ki sla obadva nemška državljana. Sumljiva je bila okoliščina, da so se v družbi Rceensteinovih nahajale šliri mlade deklice, stare komaj 14 let, ki je zanje Rosenetein kupil vozne karte do Splita, kjer bi deklice oddal kot plesalke v nočno zabavišče. Policija je Koscn-
^nj ’ ve.ndar ,fie m°ž dela popolnoma nedolžnega m pravi, da je deklice najel za elužbo in ne za kaj drugega. Seveda mu policija ni verjela, temveč ga je pridržala v zaj>oru.
?Pl',rfei>0 na *«•* i* včeraj izvršil v zagrebški bolnišnici primarij dr. Koporc. V bolnišnico^ pripeljali kmetico Barlco Balog iz okolice Slenjevca, ki je nanjo streljal njen zaljubljenec ter ji obstrelil srce. Strel je predrl desni »srčni prekat
—	od tam pa šel »kozi levi prekat proti preom. Ba-rico eo domači takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je primarij dr. Koporc izvršil na njej nevarno operacija Operacija na srcu se je posrečila ter so je »tanje bolnice takoj po operaciji vidno izboljšalo. Zdravniki pravijo, da bo dekle ekoro gotovo oMnlo pri življenju.
Zanimiv spor med »Kitajci* in >Jap«mk so
doživeli to dnj v Splitu. V pristanišču se je zasidrala tovorna ladja sDespina«, ki vozi pod angleško zastavo. Ker so jo pri razkladanju tovora dogodila n?*refa.t ie morala ladja ostati nekaj dni v prista-niscu. Nazaj grede bi morala ladja v neko turško pristanisče r>o eol, namenjeno za Šanghaj. Večino posadke na ladji tvorijo Japonci, le radijski telegrafist je Kitajec. Ko je kapitan dal povelje, naj ladja odpluje, so se Japonci uprli in zahtevali, da se odstrani Kitajec, ki ee ga boje, da bi iib mod potjo ne izdal. Vse prigovarjanje je bilo zaman, Poprav je kapitan \»akeniu Japoncu ponujal jio 100 angloekili funtov, če ^a jx*slušajo. Kako'bo po=>lei s Kitajcem, pa še ne vedo.
1» zapora okrožnega »odišča v Kragujevcu je spet pobegnil znani razbojnik Milivoj Jgnatijevič Koreja, ki je bil nedavno obsojen na smrt. Ko so se
njegovi branilci pritožili na višje sodišče, je moral razlx>jnik čakati v ječi na dokončno razsodbo- Do bi ne pobegnil, so mu nataknili na noge težke verige, obenem pa vsadili v okno izredno debele pregrade. Preleklo noč pa je Koreja prepilil okove na rokab In pregrade na oknu in pobegnil. Kako ,ie Koreja prišel do pile, ni znano. Okoliškega prebivalstva se je jiola.stil silen strah, ker jo razbojnik znan po svoji brezprimerni okrutnostkin krvoločnosti.	w
Zaradi revnih petih dinarjev >ta se potolkla delavca .Stefan Kizovič in .Štefau f okoli«, Delavca sta igrnla »21< mirno, dokler se nista sprla zaradi petih dinarjev. Nazadnje je Rizovič Cokoliču opeval mater. Delavca eta si bila v laseh, nakar ju je gostilničar vrgel na cesto. Tu pa je, Bjzovič potegnil nož in ga Cokoliču zarinil v vrat. Poškodba je bila smrtna. Sodišče, je RizoviČu prisodilo 1-1 ]e! robi j e.
r-Ta-Ta« je tožila s-Ta-Ta-Ta* ta radi nelojalne konkurence. V Novem Sadu se jc bil ustanovil bazar, ki je nosil precej slično ime >Ta-Ta-Ta Bel-grajska >Ta-Ta <-se je.čutila ob tej sličnosti nazivov prizadeta in je lastnika novosadskega bazarja tožila pri sodišču. Sodišče je izdalo razsodbo, v kateri pravi, da so navedbe tožbo preveč malenkostne in neprepričljive, ter ni mogoče, da bi le tak skromno sličen naziv zmešal kupce, ki bi začeli drveti v novosadski 'Ta-Ta-Ta , namesto v belgraj-sko »Ta-Tar. Zato bo moral tožitelj plačati še vse pravdne stroške.
Reke r Jufni Srbiji polagoma upadajo, na^prot-pa naraSča.jo vode v Severni Srbiji, zlasti pa Morava. Poplave, ki so jih povzročile v Južni Srbiji Vardar, ki je preplavil predmestju Skoplja, Strn-miea, Lepenica in druge, so bile tolikšne, da jih ljudje že dolga leta ne pomnijo. Enako hudo škodo je prizadela kmetom Morava pri Aieksinru. Voda se jc rallila med krajema Grejač in Djuni.« ter preplavila okrog 70.000 hektarjev plodne zemlje. Zanimivo je, da je Morava v okolici Paračina letos že v tretje preplavila velike predele zemlje.
Ali ste že poravnal! naročnino ?
r-T-; -■ ;■.!»»
PfpgSs—”• ■  -------—v—'m
<-vVy, M < y, ’
PHHHjl
»Slovenski dom« «*htda fud ital umu >t> IS Mesečna oaroftnina 13 Din m inozemstvo M Din nmdnifttvo: Kopitarjev« nllca »m Telefon *»« ta »96. Uprava: Kopitarjeva a w	Telefon	2993 Za Jugoaluvauoko ttakarao f L*jublj*uii IL	Ce& Izdajatelj; Ivm £Ukuv«o. (JredoUu Jože K^itoek.
Brazilija hoče posnemati Nemčijo
Doktor Salgado - Hitlerjev oboževalec
Rio de Janeiro, glavno mesto Brazilije, je kljub svojima dvema milijonoma prebivalcev, go-rostasniin stavbam in obsežnim ter razkošnim kopališčem ob morski obali, prav za prav podeželsko mestece, kjer se ljudje poznajo med seboj, se prepirajo, sovražijo ah ljubijo, srečujejo ali sestajajo vsak dan in pretresajo dnevne svetovne novice. Jedro mesta sestavlja namreč peščica ljudi — okoli 2000 — ki žive na Avenida Rio Branco; ves ostali Rio — ostalih 1998.000 ljudi, mešanica vseh plemen iz vseh strani sveta — pa pri od-ločevanju republikanskih zadev ne pride mnogo v poštev, vsaj prostovoljno ne; vsak pleše tako, kakor so ga naučili.
In ona peščica je osnovala stranko integralcev, »čistokrvnih« Brazilijancev, kar je prav tako nesmiselno, kakor govoriti o čistokrvnih Amerikan-cih. Na čelo se ji je postavil dr. Plinio Salgado, ki se je tako navdušil za Hitlerja in njegovo plemensko ideologijo (miselnost), da se je začel nositi kot on: rjave jahalne hlače, škornje, zeleno srajco, usnjen pas, za pasom usnjeno torbico z orožjem (nož ali samokres). Ker ima trde, lepo kodrane lase, se mu sicer ni posrečilo, da bi mu silil na čelo Hitlerjev značilni šop_ las, zato pa mu pomagajo brki, kakor dve lepi črni znamki pod nosom, ki so bili menda Hitlerjev najboljši pripomoček. da si je osvojil množice in ki jih je Hitler menda povzel po svetovnoznanem šaljivcu, filmskem igralcu Charlie Chaplinu.
Predsednik Vargas je prepovedal nositi uniformo, ki bi se gotovo v braziljski vročini bolj slabo obnesla in brez prepovedi sama izginila.
Bodoči braziljski »Fiihrer« pa je začel, kakor njegov vzorec v Monakovem, zbirati svoje pristaše v neki dvorani ter jim razlagal resnice nove »vere« takole:
»Braziljska integralistična stranka temelji na plemenskem nauku. Ali sploh je braziljsko pleme? Seveda. Braziljsko pleme tvorijo potomci prvotnih portugalskih' naseljencev, ki ‘so Brazilijo osvojili in se niso mešali z drugimi nizkotnimi plemeni. Njihovo mešanje z velikimi, plemenitimi plemeni sveta jim nič ne škoduje, nasprotno. Mi smo anti-semitje — proti Judom — toda ne preveč neizprosno. Judovski trgovci, ki so se nastanili pri nas, lahko še ostanejo, saj potrebujemo njihovih trgovskih zmožnosti, vendar pa bomo pazili, da ne zamešajo svoje krvi med latinsko (našo portugalsko). Mi smo proti demokraciji in proti parlamentu. Korporatizem naj vlada, kjer bodo sodelovali vsi razredi človeške družbe po strogo določenem redu. Naše geslo je: Brazilijo Braziljcem!
Integralizem pa seveda nikakor ne izključuje bivanja v skupinah v Braziliji raznih evropskih priseljencev, če so ti potomci plemenitih plemen, kakor n. pr. Nemcev. Tudi črncev ne sovražimo kar na debelo, vse brez razlike, ker med njimi se dobe tudi plemeniti ljudje. Treba je znati izbirati. Edino, kar hočejo, je, da se iznebimo vsakega tujega izkoriščanja naših naravnih zakladov.«
Ta zahteva in strah sta res upravičena. Nemčija, Združene države Sev. Amerike in drugi poželjivo iztegajo roke po braziljskem zlatu, petroleju, žitu, mesu in po toliko drugih zakladih, ki bi vsaki državi ob času vojske dajale mogočnih sredstev za odpor.
Ženska revolucija v Albaniji
Med zadnjimi državami na Balkanu, kjer so ki muslimanke na ulici še vedno morale zakrivati obraz, je bila Albanija. Nedavno pa je v tej »nazadnjaški« državi v nekem vojaškem slavnostnem sprevodu korakal tudi polk vojaško opremljenih žensk s princeso Makshido, svojo prvoboriteljico za ženske pravice na čelu.
Princesa Makshida, ena izmed šestero sester kralja Zoga, je silno trpela v svojem ponosu, ko je gledala razne bogate obiskovalke albanske prestolnice, ki so se lahko prosto sprehajale po mestu, kazale svoje lepe ali nelepe obraze in pomilovalno gledale na zastrte albanske lepotice. Zato je pregovorila svojega brata kralja, ki je bil sam zelo navdušen za zapadnjaško »omiko«, naj izda odlok za odpravo obraznih zastiral.
Kralj Zogu pa se je bal, da bi tak odlok naletel na hud odpor pri njegovih muslimanskih podložnikih, zato je rekel svoji sestri, naj z ostalimi sestrami najprej poskusi, kako se bo stvar obnesla, naj da ljudem zgled. In nekega dne se
pripelje v Skader, središče albanskih muslimanov, lep, mogočen avto in iz njega stopijo tri ženske z golim obrazom. Bil je vprav semanji dan. Ljudi se je povsod kar trlo. Naše tri junakinje — bile so kraljeve sestre — pa so krepko stopale skozi razburjeno množico in se niso dale ugnati nekaterim prenapetežem, ki so kričali nanje. Nazadnje se je oglasilo nekaj sto žensk, ki so strgale z obrazov tenčico.
Ženske so torej pokazale svojo voljo, oprostiti se zastiral; kar pa »ženska hoče, Bog hoče«, pravijo; zato je tudi kralj Zogu brez skrbi izdal odlok, da smejo Albanke pokazati svetu svoje čarobne obraze.
»Vi pravite, da ste plemiškega rodu?«
»Da; po mojih žilah se pretaka plemenita modra kri.«
»Potem vas pa prosim, da mi jo nekoliko daste za moje nalivno pero, ker se mi je pravkar posušilo!«
Pogled na »Škrlatico« nad Nankingom, ki so se je že polastili Japonci in s tem odločili usodo Nankinga v svojo korist. Desno v ozadju leži grobnica »očeta Kitajske« Sunjatsena.
Te dni bo ljubljanski kino Union kazal film o življenju, znanstvenem delu in boju velikega francoskega učenjaka, medicinskega odkrivatelja Louisa Pasteurja. Pasteur, morda največji znanstveni veleum v 19. stoletju, je utemeljitelj modernega zdravništva. S svojimi odkritji o prenosu bolezni s klicami, z izumi cepiv proti raznim kužnim šibam, ki so nekdaj neusmiljeno uničevale ljudi in živali, je postal Pasteur v resnici dobrotnik trpečega človeštva, dobrotnik širokih ljudskih množic, katerim njegove zdravstvene iznajdbe še dandanes rešujejo življenje in imetje. Njegovo življenjsko delo je bilo — kakor žal delo malo zdravnikov — nesebično, vodila ga je ljubezen do znanosti in usmiljenje s trpečim človekom. Za svoje znanstveno spoznanje se je moral boriti vse življenje s tedanjo »znanostjo« in njenimi nadutimi nosilci. Ves ta znanstveni svet se je zarotil proti neznatnemu, neznanemu Pasteurju, da ga bo uničil. Zato je bilo njegovo življenje en sam napet, pretresljiv boj za zmago znanstvene resnice, ki je rešila človeštvo strahotnih bolezni — stekline itd. V težkih časih življenja je temu velikemu učenjaku dajalo oporo prepričanje, da ravna prav, in vera v višjo modrost. Sele film je Pasteurjevo delo, boj njegovega življenja in .pomen njegovih najdb v veličastni in pretresljivi podobi odkril sedanjosti in množicam. — Pasteurja igra v tem filmu, ki je nedvomno eden največjih in najmočnejših, kar smo jih kdaj pri nas videli, ameriški mojster: Paul Muni, ki nam ga kot Pasteurja kaže pričujoča slika.
Film o Pasteurji!, dobrotniku človeštva
Žejna Jugoslavija
Na zadnjem zborovanju, ki so ga imeli člani abstinenčnega združenja v Belgradu, je predsednik te organizacije podal zanimivo ugotovitev, koliko v Jugoslaviji vsako leto popijemo na žganju in vinu. Povedal je precej visoko številko, namreč celih pet milijard dinarjev, loliko za vino in žganje To bi bilo ne dosti manj, kot polovica vsakoletnega proračuna kraljevine Jugoslavije. Tako visokih številk menda le ne povzročajo samo toliko mali in kljub temu toliko obrekovani Slovenci, Na milijarde se pa vendar še ne razumemo.
Božično darilo - granate
Na Francoskem so pred nedavnim prišli na sled dobro, organizirani zarotniški tolpi, ki je imela pripravljeno veliko zalogo raznovrstnega orožja. Precej tega orožja je že padlo francoskim oblastem v roko, bogve koliko pe ga je še, za katerega se morda tudi nikdar ne bo zvedelo, da je bilo namenjeno za zarotniške'podvige. Čim so zarotniki zvedeli, da so jim oblasti Za petami, so seveda orožje skušali čimprej poskriti. V ta namen so se poslu-žili tudi pomoči nekaterih drugih organizacij, ki so, čeprav bolj na tihem, simpatizirale z zarotniki.
Pretekli torek so v slavnem bulonskem gozdu naleteli na čudno najdbo. Našli so tam nič manj kot osemnajst večjih zabojev, polnih granat. Našteli so jih 476. Zaloge z granatami so prenesli v mestni laboratorij, ki ga vodi neki Kling. Na enem teh zabojev je bila nalepljena karta, na kateri je bilo napisano: »Božični pozdravi za gospoda Klingak
Gospod Kling je bil res lahko zadovoljen, da mu zarotniki niso voščili z granatami.
Jta	a v a m a	mm	a	m
Ameriški skofie piseio
Španskim škofov med drugim: »Zares je žalostno, da so mnogi ljudje nasedli napačnim informacijam o položaju Cerkve v Španiji. Še hujše
M. Jacoby - R. Leigh:
Poročnik indijske brigade
»Ali mi bo Campbell poslal ojačenje? Ali pa je morda tudi sam v prav tako hudi zagati, kakor sem jaz?... Več kakor četrt ure se ne bom mogel braniti... Kaj pa potem? ...«
Zdajci so bili Indijci samo še kakih sto metrov od obzidja. Ležali so v pesku in besno streljali... In merili so dobro ...
Tudi Angleži so dobro streljali, toda sovražnik je bil premočan. Indijcev je bilo vedno več, kakor da vznikajo iz zemlje, vedno novi, vedno več ...
Vojska vojakov na severnem zidu se je že nevarno zredčila. Vsak trenutek je Vickers zaslišal kratek vzklik: eden manj!...
To pot so bili Indijci vztrajni. Niso se umaknili. Beli, de-setemi obroč človeških teles ni popustil in se je vse nevarnejše krčil okoli trdnjave ..,
je to, da so nekatere katoliške osebnosti odobravale načela, ki bi pomenila smrt za krščansko civilizacijo, če bi jih izvedli... Prepričani smo, da vam gre nesebično le za dobro. Enkrat je španski episkopat pomagal reševati Evropo pred nevarnostjo Islama, drugič naj vam Bog da sedaj ustaviti naval ateizma v življenje sedanje družbe.«
Nemškim škofom izjavljajo občudovanje, simpatijo in solidarnost v junaškem boju.
»Vemo, da se v Nemčiji vrši poskus uničiti celotno Kristusovo odrešilno delo, vzeti ugled Cerkvi, papežu in	vam za vso	avtoriteto.«
Vendar naj se	ne boji, ker	vera bo	živela	in
Cerkev v Ameriki	in po vsem	svetu je	s	preganjano Cerkvijo v	Nemčiji.
Programi Radio Ljubljana
AA; — .V
Petek, 10. decembra: 11 Šolska ura: Dotll;.-:'igra v v 3 dejanjih ■ izvajajo brezposelni učit. abiturienti, vodi—g S. Mehora — .12 Po domače (plošče) — 12.4.1 Vreme, poročila — 13 Cns, spored, obvestila — 13.15 Slavni. orkestri 'grajo (plošče) — 18 Ženska , urai Kuhinja v zimskih mesecih (gdč. Cilka Krekova) — 18.20 Francoski operni spevi (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 10 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Poročila o izseljencih — 20 Operni Šramel — 20.50 Ksifolonske solistične točke (plošče) — 21.10 Klavirski koneert ge. Suzane Ročke — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, to, decembra: Belgrad: 20.00 Zagreb, 21.39 Klavir, 22.30 Plošče — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Glasba, 22.20 Jazz — Dunaj: 20.05 Veseloigra — Budimpešta: 20 Operna glasba, 21.45 Jazz, 22.85 Plošče,, 23.05 Ciganska glasba — Trst-Milan. 17.15 Plesna glasba, 21 Opereta — Rim-Bari: 21 Sinfonični koncert — Praga: 19.15 Tragedijn — Varšava: 20 Sinfonični koncert — Berlin: 19.10 Baletna glasba, 20 Igra — Kbnigsebrg: 20 Zabavni program, 21.15 Solistični koncert — Hamburg: 20 Pestra glasba — Vratislava: 19.50 Ljudska glasba
— Lipsko: 18.20 DražJane — Kdln: 19.10 Pihala, 21 Opereta — Frankfurt: /9.10 Kassel, 21.15 Igra — Stuttgart: 20 Igra — Monakovo: 19.10 Glasba, 20 Niirnberg
— Beromiinster: 19.55 Igra — Strasbourg: 20.30 Glasba, 21.30 Eoportaža.
V ostalih stavbah in barakah so vojaki pripravljali vse, kar je bilo potrebno, da bi mogli čim dalje vztrajati in se sovražniku čim uspešnejše upirati.
Zalotili in podprli so z bruni vse dohode, znesli pod streho strelivo, vodo in živež. Potem pa so se vrnili na svoja mesta na obzidju. V bolniški baraki je po njihovem odhodu zavladala tišina, 'ki jo je samo zdaj pa zdaj pretrgalo vzdihovanje ranjenih vojakov.
Samo indijski ranjenci so bili docela tiho. Niti tisti izmed njih, ki so bili hujše ranjeni, niso legli na slamnjače, marveč so sedeli sključeni na tleh, držali puške v rokah, imeli zaprte oči in molčali.
Toda ta tišina je trajala samo pol ure, potem pa so se vsi zdrznili in planili na noge.
Od zunaj je donelo v barake grmenje topov na stolpih, za njun pa se je začelo oglašati streljanje iz pušk.
Suristanci so spet začeli naskakovati.
Žrtev smrti
S trdnjavskih stolpov so spet odjeknila znamenja rogov:
sovražnik prihaja!
»Fantje! merite dobro in varčujte s strelivom! Na znamenje za umik pa vsi v barake!«
Vojaki so čakali pripravljeni na strel... Pripravljeni, da bodo ubijali... pripravljeni, da jih bodo Indijci pobili... Potne roke so krčevito stiskale puške.
Iz daljave so slišali vojni krik in že so videli oblak prahu, ki so ga vzdigovala kopita sovražnikove konjenice. Še en breg, pa se -bo pokazala vsa sila Suristancev, kako drve proti ozidju.
Tedaj je eden izmed vojakov pomeril in zavpil:
»Tamle so!«
Vickers jim je še enkrat zarjovel:
»Merite dobro!«
Na zadnjem koncu pred trdnjavo so se zdaj pokazali Su-ratovi konjeniki.
Vickers je ležal poleg Prema,
Topovi so spuščali strel za strelom in sejali smrt med goste sovražnikove vrste.
»Ogenj!«
Vickersov glas je zadonel kakor grom.
Z vseh strani so začele prasketati puške.
Suristanci so napadli z vseh strani, toda Vickers je takoj zapazil, da drvi večji del sovražnikove vojske proti velikim vratom.
Tudi Suratovi konjeniki so streljali, toda v divjem diru niso mogli meriti, tako da za zdaj ni bil nihče med branilci ranjen.
Pred njihovimi očmi se je širil oblak topovskega dima.
Strašni krik je prihajal vse bliže .,.
Pred trdnjavo je bilo vse črno sovražnega vojaštva. Ta črni val divjih oddelkov je vse bolj belel in bil nazadnje čisto svetal: indijski vojaki so pustili konje, s katerih so razjahali, zadaj, in se bližali v svojih belih oblačilih trdnjavi.
Na vsakih deset korakov so se Indijci vrgli na zemljo in začeli streljati na trdnjavo.
Tudi oni so bili dobri strelci: vse več Vickersovih vojakov je padalo z desk ob zidovju.
Geoffrey je v skrbeh gledal svoj oddelek, ki se je vse bolj krčil. V vrsti na obzidju je bilo vedno več presledkov.
Čim bolj so se sovražniki bližali, tem bolj in natančneje so merili.
Vickersu so začele po glavi bežati zaskrbljene misli:
zraven Prema.