Kmečka trgovina Naš gospodarsld položaj lani in letos Razvoj naše trgovine je odvisen predvsem od »p.ošriega položaja našega celokupmega gospodarstva. Zaradi tega bo naše .itatelje zanimalo, 6e jim na kratko. orišemo razvoj našega gospodarstva v minulem letu, obenem pa pogledamo v bodo.nost, kako se bo gospodarstvo razvijalo v letošnjem novem letu. Naš gospcdarski položaj se je v mtaulem letu razvijal vzporedno s svetovnim gospodarstvom v znamenju naraščajočega blagostanja. Svetovna trgovina je dosegla, lani višino najboljših let pred pr_četkom krize. Gospodarski položaj mnogih drzav je danes celo boljši, kakor pred krizo. Zlastl se more to reči za Ajiglijo. Dobro lzhajajo tudi Združene države Severne Amerlke, Nemčija, Svedska, Norveška, Danska, Finska, Madžarska, čehoslovaška in Grčija. V teh državah si je zlasti industrija zelo opomogla ter je sedaj polno zaposlena. V naši državi se je gospodarsko stanje za__!o boljšati že pred dvema letoma ter se je lani vztrajno nadaljevalo. Cene poljedelskih in kme.kih pridelkoV so se popravile, vplivala pa ]e tudi izredno dobra žetev pšenice in koruze, ki smo jo lahko vso prodali v inozemstvo, ki je Imelo lani zelo slabo žetev. Pri žitu je bilo mogoče s pomočjo Prizada obdržatl stalne cene. Narastle so tudi cene živine in mesnih proizvodov. Popravila se je lesna trgovina po sporazumu z Italijo. Sploh je vlada na vseh področjih podplrala gospodarstvo s sklepanjem ugodnih trgovinskih pogodb z inozemstvom, s čemer se je naša zunanja trgovina silno dvignila. Velik razmah je zavzela lani tudi naša industrija, posebno se kaže napredek v tekstilni in v lesni industriji. V zvezi s tem je padla tudi brezposelnost. Tudi naše denarništvo se je začelo razvijati. Z uredbo o kmečkih dolgovih je bil povrnjen nažemu kmetu zopet kredit, denarni zavodi so dobili veCjo svobodo. Vidi se to v naraščanju hranilnih vlog, ki so dosegle koncem lanskega leta višino pet milijard dinarjev. Kakšni so gospodarski izgledi za letošnje leto? Po začetku sodeč, zelo ugodni. Svetovna konjunktura bo gotovo še trajala. Mrzlično oboroževanje, ki se vrši po vsem svetu, zahteva čimdalje več sirovin, ki jih. imamo mi na pretek in tako je zagotovljen še ve_ji izvoz naših rudnmskih prolzvodov. Z oboroževanjem v zvezi so tudi izgledi za izvoz naših poljskih pridelkov. Velike države si hočejo ustvariti za primer vojne primerno zalogo živil, pa boao tudi letos veliko uvažale iz naše države. Poleg tega bo država nadaljevala svojo gospodarsko politiko ter bo skušala zagotoviti čim več inozemskih trgov. Po sedanjih znakih sodeč se bo gospodarsko blagostanje v državi letos še dvignilo. Predvsem velja to za žitorodne pokrajine, pa tudi v Sloveniji se bo zboljšanje poznalo, saj bomo tudi letos lahko spravljali v denar po primerni ceni predvsem les m živino. Dobro bo pa zaposlena tudi naša industrija in naši rudniki, radi česar bo narastla potrošnja poljedelskih proizvodov v naših mestih in industrijskih središčih. Živina Na živinskih sejmih nl bilo trgovanje posebno živahno. Zanimanje je celo nekollko popustilo, kar je povzročil predvsem izostanek inozemskih kupcev. Dogon na sejme pa je bil še nadalje živahen. Cene so Idjub • lanjšemu zanimanju ostale čvrste ter na dosedanji višini. Na posameznih sejmih v minulem tednu so bile dosežene sledeče cene: 3Iaribor: debeli voli 5—5.50, poldebeli 4—4.75, plemenski 3.50—4.50, biki za klanje 3.50, plemenske krave 3.40—3.90, klobasarice 2.25—3.40, klavne krave debele 4—4.75, molzne 3—4.25, breje 3.25—3.75, mlada živina 4—5,50, teleta 5 do 7 din. Smarje prl Jelšah: prima voli 5—5.50, druge vrste 4—5, tretje vrste 3—4; telice prve vrste 4.50—5, druge vrste 4—4.50, tretje vrste 3 do 3.50; krave prve vrste 3.50—4, druge vrste 3 do 3.50, tretje vrste 2.50—3; teleta prve vr3te 5 do 6, druge vrste 4—5 din. Planina pri Sevnici: voli prve vrste do 5.75 druge vrste 5, tretje vrste 4; telice prve vrste 5.75, druge vrste 5, tretje vrste 4; krave 4.75 4 In 3 din. Murska Sobota: biki 5—5.50, 4, 3.50; telice 5 4.50 in 3.50 din; krave 3, 2.50, ln 2 din; teleta 6—5.50 In 4 din. Kranj: voll 6.25, 5.75, 5 din; tellce 6.25, 5.75 in 6 din; krave 5.50, 5 in 4.50 din; teleta 8, 6—7 din Zagreb: voli 6, 4.75, bosanski 4, biki 4.40, krave za mesarje 3.70, klobasarice 2.70, telice za mesarje 4.70, za rejo 1200 din komad, teleta žive vage 7.25, zaklana 11 din. Dunajska goveji sejem. Povpraševanje je bilo živahno ter so cene narasle pri prvovrstnih. volih za 2—3, srednjih In slabših za 3—5, dobrrth kravah za 2—3, klavnl živtni tudi za 2—3 groše, dočim so cene bikov ostale čvrste. Voli 0.93 do 1.52, biki 0.90—1.12, krave 0.82—1.10, klavna živina 0.60—0.81 šil. za kg žive teže. Svinje Isto, kar smo povedali za govejo živino, velja tudi v trgovini s svinjami. Sejmi so dobro založeni. Cene so se malo dvignile, povprečno za 25 par. Debelih svinj primanjkuje. Na svlnjskem sejmu v Mariboru so se prodajali: mladl praši.i 5—6 tednov po 80—100 din, 7—9 tednov 100 do 120 din, 3—4 mesece 140—160, 5—7 mesecev 230 do 330, 8—10 mesecev 400—410, leto starl 700 do 780; lkg žive teže 5.70—7 din, mrtve teže 8.50 din. — V Ptuju so bili pršutarji 6—6.50, debele svinje 6.75—7, plemenske 5.50—5.75 din za 1 kg žive teže. — V Kranju so se prodajali hrvaški špeharji 10 din za 1 kg, pršutarji 8—9 din, mladi pujski 7—8 tednov stari 105—135 din. — V Brežicab so bili špeharji po 8.50, pršutarji po 6.50 din. — V Kočevju špeharji po 9 cttn, pršutarji po 7.50 din. — Na Dunaju so bili špeharji 1.58—1.59, srednjetežki 1.55—1.57, stari 1.50—1.51, kmečki 1.53—1.63, križani 1.55—1.64, pršutarji 1.40—1.70 Sil. za 1 kg žive teže. Izvoz prašičev In masti v Nemčijo. Na podlagi dubrovniškega sporazuma je izvršena razdelitev kontingentov za izvoz prašičev in masti v Nemčijo za dobo januar-april. V tej dobi bo naša država izvozila v Nemčijo 35.000 prašičev, in sicer 15.000 zaklanih ter 20.000 živih. Lani smo v istem času izvozili v Nemčijo po 10.000 zaklanih in živih prašičev. Izvozili pa bomo v istem razdobju tudi 300 vagonov masti, kar pomeni pove.anje za 10 vagonov od lanskega. Kože in volna V inozemstvu raste cena sirovim kožam, pri nas je ostala na stari višini, ker je izvoz prepo- vedan. Goveje kože so po 9—13 din za kgr, telečje sirove kože 11—14, svinjske 7—11 din. — Ovčja volna neoprana je po 10, oprana po 20 dinarjev za kilogram. Kmetijski pridelki Trgovanje s kmetijskimi pridelki se na velflto skoraj več ne vržl. Edino kromplrja ae Se nekaj prodaja v druge dele države, In sicer se prodaja beli po 60, rožnati po 70—80 din za 100 kg. Mraz je zavrl to trgovino, prav tako je vplival tudi na sadno trgovino. Jabolk Imajo naši kmetje Se nekaj vskladiščenih, prodajajo pa jih samo na mestnil. trgih. Nobenih sprememb ni na trgu žU tarlc. Na naših domačih trgih je pšenica po 150 do 175 din za 100 kg, ječmen 120—150, ovea 135—150, fižol 150—300, koruza 130—140, krompir 75—90, prima jabolka 300, ostala 250 din, suhe Cešplje 1000 din, pšenična moka 325—35fl din, koruzna moka 200—250 din, čisti med 2( din za Mlogram, slanlna 16—18, mast 20 din. Vino Blaga je čimdalje manj, izgledi za prodajo pa vedno boljši. Zaradi plčlega letošnjega pridelka in zaradi velikega povpraševanja zaloge ginejo, kolikor jih je pa se nahajajo v trdni roki tet lastniki čakajo na nadaljnji razvoj. Izpod 5 din se v Slovenskih gori.ah navadno namizno vino več ne dobi. Povpre.na cena za taka vina se giblje med 5 in 6 din. Za boljša sortna vina je cena 7—8 din. Kakor poročajo časopisi, je tudl cena v južnih pokrajinah, v Sremu, Banatu in v Dalmaciji čvrsta in znatno višja od lanske. Les Cene so stalne, zaposlitev naše lesne industrije in malih žag je povoljna. S Pohorja in Kozjaka gre ves les po Dravi na Madžarsko in v Slavonijo, iz ostalih. delov štajerske se izvaža največ v Italijo. — Popolnoma pa je zastal naš izvoz lesa v Nem.ijo. Sedaj poročajo iz Bcograda, da je dosežen sporazum o izvozu našega lesa v Nemčijo in znaša kontingent za prvo četrtletje 1938 3,25 milij. mark. Kollčine kontingenta so naslednje: hrastov okrogli les 1000 ton, trdi okrogli les 1250 ton, hrastov rezan les 7500 ton, mehak rezan les 15.000 ton, trdi rezan lea 2250 ton, hrastove doge 500 in upognjen les 375 ton.