Ljubljana, torek, 6. aprila 1948 Leto DL, Štev. 82 — Posamezna Številka 2 dinarja DKEOM1STVU IN UPKAVAi LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 8TEV. I TELEFON Si-23 DO 1S-« ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA V8AK DAN RAZEN PONEDELJKA (NSERATNJ OOOELEK LJUBLJANA TELEFON J8-S3 K-a POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV J-J6W1-1 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA O DIN 6 L A 8 I L 0 OSVOBODILNE FRONTE SLOVBNIJB ★ Pred volitvami v Italiji Beasofcratičflo erebafanie lažne Italife Fašistične organizacije vtihotapljajo orožje — Uradni italijanski organi poskušali z izzivalnim manevrom oblatiti Jugoslavijo Rim, 5. aprila (Tanjug) Generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti je izjavil uredniku dnevnika »Unite«: »Delovne množice v južni Italiji se navzlic vsem ukrepom vladajočega razreda in duhovščine, ki sta stoletja tlačila ljudstvo južne Italije, z navdušenjem pridružujejo napredni demokratični Ironti. Korenita in odločna preusmeritev delovnih množic v vseh pokrajinah južne Italije pomeni dejanski politični preokret v zgodovini Italije. Demokratično prebujanje južne Italije je tako \ eliko in odločno. da reakcionarne stranke izgub-Ijajo prisebnost duha in si z vsemi sredstvi prizadevajo pridobiti izgubljeni položaj. Prebujanje jamči, da ne bo nihče preprečil zbiranja demokratičnih sil in zmage demokracije v južni Italiji.« "V Molfeiti (Altomare) je mestni načelnik odkril včeraj podel manever De Gasperijeve vlade, ki je hotela uporabiti tihotapstvo velikanskih količin orožja in streliva za klevetniško propagando proti Jugoslaviji, V pristanišče Molfetto. severno od Barija, je namreč priplula motorna jadrnica s 400 zaboji pušk in 4.000 zaboji raznega streliva. Mestni načelnik in delavci so takoj zahtevali od oblasti, naj doženejo, odkod in čemu je prispelo to orožje, toda karabinerji so delavcem prepovedali dostop na ladjo, oblasti pa mestnemu načelniku niso hotele dati nobenih pojasnil. Malo kasneje pa je vladna agencija ANSA sporočila, da so oblasti odkrile tihotapljenje orožja med Jugoslavijo in »komunističnimi agitatorji«, da je ladja z orožjem priplula iz Reke :'n da je med aretiranimi člani posadke »znani jugoslovanski politični agitator«. Nato je vladina stranka takoj po raziđu pričela blatit- Jugoslavijo. Mestni načelnik Molfette je medtem sam nadaljeval preiskavo in neizpodbitno ugotovil, da ladja z orožjem ni priplula -z Reke, temveč iz Trsta. Člani posadke so imeli ponarejene listine. Agencija ANSA je morala — hočeš nočeš — nato spoznati, da je vest »o jugoslovanskem agitatorju« zlagana in da gre za »pomoto«. »Unita poudarja, da so hoteli vladni organi s tem nesramnim in izzivalnim manevrom prikriti, da fašistične organizacije na debelo zbirajo in prevažajo orožje in odvrniti pozornost javnosti od objavljenega fašističnega načrta o zaroti zoper republiko. V Rimu je bila včeraj predvolilna politična parada vojaških in policijskih sil, pri kater-. je sodelovalo 20.000 vojakov ;n stražuikov. Oboroženi so bili z ameriškimi in britanskimi tanki in oklopninr vozili. Predstavniki vlade so gledali parado raz tribune, ki so jo postavili na kraju, kjer sta 1. 1938. stala Hitler m Mussolini. Parada naj bi pokazala, kaj je mislil De Gasperi z besedami, da je »sila v rokah vlade«. Čete, tanki in kamijoni so šli pod razpetimi transparenti z napisom: »Volite krščanske demokrate«. Čez ulice so bil; razpeti tudi transparenti fašističnega »italijanskega socialnega gibanja« in republikanske stranke podpredsednika vlade Pacciardija. Takoimenovami vseministrski svet za vzdrževanje javnega reda je objavil načrt o razporedu policijskih sil, ki bodo 18. aprila nadzirale vsa volivna okrožja. Po tem načrtu bo razporejenih 330.000 najmodernejše opremljenih in oboroženih stražnikov na vseh voliščih in javnih prostorih. Policija bo imela na razpolago ameriške oklopne avtomobile in avtomatsko orožje. Minister za notranje zadeve Scelba se je v svojem sinočnem govoru po rimskem radiju poslužil metode zastraševanja. Zagrozil je, da čaka zla usoda vse. ki bodo glasovali za demokratično ljudsko fronto. Krščansko gibanje za mir. ki se je priključilo demokratični ljudski fronti, je imelo včeraj v Rimu svoj prvi kongres. Govorniki so poudarili, da je priključitev tega gibanja k demokratični fronti ed.no pravilna politična linija Katolišk« množice italijanskega ljudstva zapuščajo vladno krščansko-demokratsko stranko in pristopajo h krščanskemu gibanju za mir. V zvezi s fašističnim napadom na udeležence zborovanja demokratične ljudske fronte v bližini Neaplja pri katerem je bilo hudo ranjenih 7 delavcev. so priredili včeraj v Neaplju množično protestno zborovanje. Član centralnega komiteja KP Italije Eugenio Reale je poudaril, da vsa nizkotna fašistična nasilja v južni Italiji podpira krščansko-demokratska vlada, ki hoče prestrašiti ljudske množice pred volitvami. Demokratična fronta je pozvala vse poštene duhovnike, ki j:m je do enotnosti ljudstva in miru v državi, naj nehajo z grožnjami in verskimi sankcijami v predvolivni borbi Enotnost delavskega glbanla oaiboijše jamstvo za varnost šn razve! nove Potiske Poljsko delavstvo za tesno sodelovanje Poljske s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije Varšava, 4. apr. (Tanjug) Včeraj je bilo v Varšavi tretje zasedanje osrednjega odbora poljske delavske stranke in glavnega izvršilnega odbora poljske socialistične stranke. Generalni tajnik odbora in predsednik vlade jusef Cyrankiewicz je opisal notranji politični položaj ter poudaril pomen in vlogo enotne delavske fronie, ki je uresničila pogoje za prehod v novo dobo ustvaritve organske enotnosti poljske delavske stranke. Med družim je izjavil: »Ustvaritev enotnosti poljskega delavskega razreda je odgovor poljskih delovnih ljudi na protidemokratično politiko in napade kapitalizma na napredne sile po vsem svetu. Najširše množice poljskega naroda so se ponovno prepričale, da so mednarodna varnost, trajnost zahodnih mej. nadaljevanje obnove in r.jihot a bodočnost sploh odvisne cd moči miroljubnega tabora, čigar življenjski živec so Sovjetska zveza in države ljudske demokracije. V trenutku, ko so zahodne velesile — podpisnice pogodbe v Jalti in Potsdamu ter Lstanovne h'stine Združenih narodov začele z imperialistično ekspanzijo. je naša naloga, okrepiti razredno borbo proti imperialistom in netilcem nove vojne. Jasno je. da je Budimpešta. 4. aipr. (Tanjug) Madžarsko ljudstvo je danes veličastno proslavilo 3. obletnico osvoboditve Madžarske izpod nemškega fašističnega jarma. Že od ranega jutra so se po glavnih ulicah mesta, ki so bile okrašene z narodnimi zastavami po. mikali sprevodi množičnih organizacij in delavcev industrijskih podjetij, ki so nosili transparente z gesli, iz katerih se je izražala zahvala sovjetski armadi — osvoboditeljici in demokratični vladi. Predsednik republike Tildy je po. udaril, da bo Madžarska ostala zve. sta idejam miru in svobode narodov, za katere se je borila sovjetska armada. Obenem se je Tildy zahvalil generalu Kerasovu za madžarske zastave, ki jih je ruska vojska zaplenila med boji leta 1848 in je izjavil: »V izročitvi teh zastav vidri madžarski Ženeva. 4. apr. (Tanjug) Na seji komiteja št. 1. konference Združenih narodov za svobodo tiska in informacije so proučevali ameriški predlog resolucije o osnovnih načel'h informacij. Amer,iški glasovalni stroj je 2. aprila sprejel ameriško besedilo osnutka, 3. aprila pa je glasovalni stroj po nekaj zaporednih glasovanjih sprejel člene 1, 2. 3 in 4 ameriškega predloga resolucije. Tudi to pot je ameriški glasovalni stroj odbil sovjetski dodatni predlog s 27:5 glasovom- Za sovjetski predlog enotnost ljudskih množic, zbranih v enotnem delavskem razredu, sredsivo te borbe. Z drugimi besedami — varnost. neodvisnost in ozemeljska nedotakljivost, bodočnost ter obstoj Poljske so istovetni z zmago tabora napredka in socialne revolucije«. Generalni tajnik osrednjega odbora poljske delavske stranke Vladislav Gomulka je poudaril v svojem govoru: »Vodstvom obeh delavskih strank sij v času enotnega frontovske-ga sodelovanja ne zdi potrebno določiti dan organske združitve, vsakomur pa je jasno, da se združitev bliža z naglimi koraki. Nova stranka bo stranka prekaljenih graditeljev in borcev ljudske Poljske, ki bo vodila delovne množice k novim zmagam in lepši bodočnosti. To bo vodilna stranka poljskega ljudstva, ki bo ob sodelovanju z drugimi demokratičnimi strankami okrepila zvezo delavcev in kmetov, prispevala k utrditvi celotnega demokratičnega tabora, okrepila ustvarjalne napore ljudstva pri delu in v borbi za ohranitev varnosti, za razvoj in veličino Poljske«. Na zasedanju so soglasno sprejeli resolucijo, ki poudarja, da so neodvisnost .varnost in razvoj nove Poljske odvisni predvsem od moči in enot- nared še en simbol prijateljstvo ZSSR, ki je v minulih treh letih nudila maidžarskemu narodu neprecenljivo •pomoč«. Po slovesnosti so položili vence na grob sovjetskih borcev, ki so padi; za svobodo Madžarske. Zaplemba premoženja madžarskih izdajalcev Budimpešta, 5. apr. (Tanjug). Madžarska vlada ie izdala uredbo, s katero preidejo v državne roke vse premičnine in nepremičnine oseb, ki so med 8. septembrom 1933 in 4. aprilom 1943 pobegnile Iz države. Uredba se ne nanaša na osebe, ki so jih pod neljudskimi režimi nasilno izgnali, ali so morale zaradi svojega naprednega političnega delovanja zapustiti domovino. so glasovati samo predstavniki Jugo. slovije, ZSSR, Češkoslovaške, Ukrajinske-ZSR in Poljske. Tako so konferenci s pomočjo vo-livnega stroja vsilili voljo predstavnikov ZDA, ki hočejo prekršiti vsa na. četa Združenih narodov o prijateljskem sodelovanju med narodi in o okrepitvi miru na svetu. Glasovalni stroj torej noče razkrinkavanja brezvestnih pisunov reakcionarnega tiska in daje potuho hujskačem na novo vojno in fašističnim elementom na vsem svetu, da bedo mogli nadadjeva- noati delavskega gibanja ter tesnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije Poljska vlada zahteva demobilizacijo poljskega korpusa v Angliji Varšava, 5. aprila (Tanjug) Poljska vlada je odposlala britanski vladi noto, v kateri zahteva demobilizacijo poljskih vojakov, ki so se med drugo svetovno vojno udeležili borbe pod britanskim poveljstvom. Nota poudarja. da je britanska vlada z enostranskim sklepom organizirala v Angliji tako imenovani »poljski korpus«, ki predstavlja dejansko novo vojaško formacijo pod britanskim poveljstvom. Ta korpus je postal zatočišče za vse sovražnike poljskega naroda, središče za nedeinobiiizirane poljske voj tike v Angliji, Franciji, Egiptu, Palestini in Libanonu pa so postala oporišča mnogih vohunskih akcij na področju nove Poljske ter vojne propagande med poljskimi vojaki, usmerjene proti mednarodnemu sodelovanjn. Na koncu poudarja nota, da takšna politika britanske vlade ni v skladu s politiko prijateljskih odnosov, ki bi morali biti med britansko in poljsko vlado. ti s svojim zločinskim početjem zoper interese vseh narodov in zoper prijateljske odnose med narodi. Sovjetsko-bolgarski gospodarski dogovori aofija, 5. apr. (Tanjug). Bolgarska gospodarska delegacija pod vodstvom ministra za trgovino Krste Do-breva, k, je podpisala v Moskvi pogodbo o trgovini in plovbi ter sporazum o medsebojnih dobavah blaga med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo, se je vrnila v Sofijo. Ko je govoril o pomenu podpisane pogodbe, ie mirt.ster Dobrev poudaril, da bo vrednost letošnje blagovne izmenjave presegla 30 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza bo dobavila Bolgariji med drugim 100.000 ton kovin, 12.000 ton bombaža ter velike količine gumija In drugega blaga, ki ga Bolgarija nuino potrebuje za izgradnjo države. razvoj industrije in mehanizi-ranje poljedelstva Bolgarija bo dobavila Sovjetski zvezi med drugim 22.000 ton tobaka. V Moskvi so prav tako podpisali sporazum o tehničnem sodelovanju med Bolgarijo in Sovjetsko zvezo, na podlagi katerega bodo sovjetski strokovnjaki nudili Bolgariji pomoč pri izkoriščanju prirodnih bogastev države. Ofenziva kitajske ljudske vojske proti Čangčanu Nanking. 4. apr. Reuter poroča, da -e je danes začela ofenziva kitajske narodnoosvobodilne vojske proti glavnemu mestu Mandžurije Cangču. nu. Tri divizije narodnoosvobodilne armade so prispele v bližino letali, šča, ki leži severozahodno od Cang. Suita. Madžarska zvesta Mejam, za katere se- je feedla sovjetska armada Ameriški glasovalni stroj daje potuho hujskačem na novo vojno NAJBOLJŠA GRADIUŠČA ZADRUŽNIH DOMOV SO DOBILA PREHODNE ZAS TAVICE IOOF SLOVENIJE Včeraj je izvršilni odbor Osvobodilne fronte Slovenije podelil prehodne zastavice petim najboljšim gradiliščem zadružnih domov. Vasi Cven, Žepovci, Medana, Pesje in Zatolmin so s tem dobile priznanje za uspešen trud, dobro organizacijo in predano delo v korist skupnosti. Z zlatimi, srebrnimi in bronastimi značkami so bili ob tej priliki odlikovani mnogi vaščani in kmetje, ki so se doslej najbolj izkazali pri delu na posameznih gradbiščih. Dosedanji uspehi na teh gradbiščih pomenijo hkrati tudi veliko zmago politične zavesti in delavnosti organizacij OF na vasi, ki so premagale neštete ovire in častno izpolnile eno izmed največjih delovnih akcij na podeželju. Prehodna zastavica je v Žepovcih še bolj dvignila delovni polet Gradilišče zadružnega doma v Žepovcih je bilo v nedeljo že v ranih jutranjih urah kakor živo mravljišče. Vaščani so z delom pričakali goste iz drugih krajev, ki «o prišli pogledat, kako gradijo zadružni dom. Po končanem delu so se gostje in graditelj; zbrali okrog tribune. Član IOOF Slovenije tov. Maks Krmelj jim je prinesel tople pozdrave iz Ljubljane in jim po kratkem nagovoru predal kot najboljšim graditeljem zadružnega doma v okraju prvo prehodno zastavico IOOF Slovenije, posameznim najboljšim graditeljem — kmetom pa zlate, srebrne in bronaste značke v odlikovanje za njihovo predano delo. Za 30 osemurnih delavnikov sta bila odlikovana z zlato značko tov. Franc Foršek iz Žepovcev in Karel Rožman iz Podgorja. Za 35 osemurnih delavnikov so bili odlikovani s srebrno značko Jože Omahen iz Stogovcev, Janez Lampreht in Franc Kofhold iz Podgorja, Jože Košir iz Stogovcev. Franc Šušteršič ;z Žepovcev, Alojzij Markon in Ivan Ha. mer iz Apač, Jože Vidmar, Anton Gamboša iz Stogovcev, Vinko Uhan in Rezika Ožbold iz Apač, Marija Drobnič, Janez Uršep, Alojzij Župančič, Ida Tekavec in Antonija Popič iz Podgorja. Za 20 osemurnih delavnikov so prejeli bronasto značko: Anton Pirc, Renato Rožman. Franc Zakrajšek in Slavka Kopina iz Stogovcev, Ivan Pernat iz Veljko, Alojzij Pavlič. Valentin Peternel in Stane Čeh iz Žepovcev, Polde Možgon, Feri Semen in Janez Sivec ter Joško Heric iz Stogovcev. Po končani predaji značk in zastavice «e je slavnost nadaljevala s pestrim kulturnim sporedom. Tudi v Pesjem bodo zgradili dom do 1. maja V Pesjem je graditeljem zadružnega doma izročil prehodno zastavico predsednik okrajnega odbora OF. V kratkem nagovoru je orisal pomen zadružnega doma za gospodarski in kulturni napredek vasi in izrekel priznanje vaščanom in gradbeni upravi. Zastavico je sprejel 58 letni kmet Manjšek z Prelog, ki zastavlja vse svoje sile pri gradnji doma. Ko je sprejel zastavico, je nagovoril zbrane vaščane in dejal, da so sklenili obdržati zastavico toliko časa, dokler dom ne bo dograjen. Poleg vaščanov in kmetov iz Pesjega in okoliških vasi so se pri gradnji doma zelo izkazali tudi rudarji iz Velenja in rudarska šola, mnogo so pripomogle tudi žene iz Pesjega. Na včerajšnji proslavi so tudi v Pesjem sklenili, da bodo dom dogradili do 1. maja. V Medani bo dom do 27. aprila pod streho Včeraj je tudi gradil išče zadružne, ga doma v Medani v juznozapadnih Brdih prejelo od izvršnega odbora OF Slovenije prehodno zastavico kot eno izmed petih najboljših gradilišč zadružnih domov v Sloveniji. Ob tej priliki so se Medančani in okoliško ljudstvo in mladina z Vipolž, Kraš. nega in drugih bližnjih vasi zbral1 na veliko zborovanje, na katerem jim j« poslanec Ljudske skupščine LRS in predsednik Izvršnega odbora okraja Nove Gorice Jože Primožič predal enomesečno republiško prehodno zastavico. Gradilišče zadružnega doma v Medani pa si je v tekmovanju med gradilišči v goričkem okraju priborilo okrajno in mladinsko prehodno zastavico. Medančani prav ljubosumno čuvajo svoje z vestnim in požrtvovalnim delom priborjene prehodne zastavice. Ne da bi o tem vedela druga gradili, šča zadružnih domov, so sestavili po. sebno strokovno komisijo, ki ocenjuje napredek njihovega dela. Obenem hitiio z delom, da bi imeli dom pod streho že 27. aprila, ko bodo proslavili sedmo obletnico OF v novi dvorani zadružnega doma. Slovesno otvo. ritev zadružnega doma nameravajo izvesti na dan 1. maja. V Zatolminu hočejo obdržati zastavico, dokler dom ne bo dograjen V Zatolminu se je včeraj popoldne zbralo na gradilišču 300 vaščanov, ki so čakali na podelitev prehodne zastavice. Sekretar okrajnega odbora OF tov. Martenuč, M je vaščanom izročil zastavico, je v svojem govoru poudaril borbenost Zatolminčanov. Kakor so bili neomahliivi v narodno osvobodilni borbi, taki so tudi sedaj, ko skupno rešujejo svoja najvažnejša gospodarska vprašanja. Ob podelitvi zastavice je tajnik krajevne gradbene uprave dejal, da bodo Zatolminčani storili vse, da si ohranijo prehodno zastavico vse dotlej, dokler ne bo dom popolnoma dograjen. Zbrani vaščani so ob tej priliki poslali IOOF Slovenije resolucijo, v kateri sporočajo, da sprejemajo še nove delovne obveznosti in da bodo z delom tako pohiteli, da bo dom do 1. maja pod streho. Kot zavedni člani OF bodo delali borbeno, zavedajoč se velikega pomena zadružnega doma za napredek njihove vasi. Za zaključek sta pevski zbor AFŽ in mladinski zbor zapela nekaj borbenih pesmi. Podelitev zastavice na gradilišču na Cvenu Včeraj je na gradilišču na Cvenu delalo ves dopoldne nad 400 ljudi. Popoldne pa so se udeležili poleg številnih gostov in delegatov sosednjih gradbenih uprav proslave podelitve prehodne zastavice. V imenu IOOF Slovenije je izročil gradilišču zastavico sekretar okrajnega odbora OF in izrekel vaščanom in kmetom priznanje za njihovo delo. Predsednik krajevne gradbene uprave se je zahvalil IOOF Slovenije za veliko priznanje in sporočil trden sklep, da bo zadružni dom dograjen še ta mesec. Tudi na Cvenu je bila včerajšnja proslava zelo živahna. Liudje so bili ob priznanju, ki so ga dobili, vidno vzradoščeni. V žepovce je prihitelo v nedeljo nad 1500 ljudi iz vseh krajev radgonskega okraja, ki so skupno z domačini proslavili pomembno zmago ob graditvi zadružnega doma. Na sliki: prizor ob podelitvi zastavice DELOVNE BRIGADE BEOGRADA IN ZAGREBA SO MANIFESTIRALE PRIPRAVLJENOST ZA IZPOLNITEV NOVIH VELI KIH NALOG Pregleda v Beogradu seje udeležilo 65.080 članov delovnih brigad, zborovanja v Zagrebu pa nad 100.000 članov Ljudske fronie Beograd. 5. apr. Včeraj dopoldne je bil v Beogradu na Trgu republike pregled delovnih brigad Ljudske fronte Beograda. Pregledu so priso. stvovali podpredsednik Prezidrja Ljudske skupščine FLRJ Dmitar Vlahov, podpredsednik vlade LR Srbije Dobrivoje Radosavljevič, 'predstavniki Ljudske fronte Srbije, Ljudske mladine Jugoslavije in drugi Ob pričetku pregleda je elan izvršnega odbora Ljudske fronte Beograda Danilo Purič podal članom predsed-ništva raport da je na trgu zbranih 407 delovnih brigad Ljudske fronte s 65.000 člani. Nato je predsednrštvo iz. vršilo pregled delovnih brigad iz vseli rajonov. Po pozdravnih besedah predsednika mestnega odbora Ljudske frente Sretena Stojanoviča je govoril član izvršnega odbora Ljudske fronte Srbije Jovan VeselinoT. ki je poudaril, da se bedo delovne brigade Ljudske fronie Beograda borile za -'zvnšitev letošnjega plana, za ureditev Beograda s poletom in ljubeznijo, ki sta jim lastna in v duhu trad.irij svobodo. Ijubnega glavnega mesta Jugoslavije. Sekretar mestnega odbora Ljudske fronte Beograda Rato Dugonji? je govoril o nalogah delovnih brigad in poudaril, da že pregled sam kaže, koliko so sile, ki bodo mogle izvršiti s popolnim uspehom postavljene naloge. Doslej sta bili osnovani brigadi Ljudske fronte in 340 mladinskih brigad s 939 četami, v katerih je vpisanih 68.000 članov Ljudske fronte. Odkar so ee pričele ustanavljati brigade, so se pričela dela že na dveh gradili išf#i mestnega značaja, 53 gradiliščih rajonskega značaja in 101 gradilišču lokalnega značaja, na katerih so izvršil- že skupno 103.840 delovnih ur. To je šele pričetek dela brigad, toda prav ta pričetek kaže, da je skoraj vsak peti Beograjčan vpisan v delovno brigado in kolikšna moč 6e skriva v Ljudski fronti, kakor tudi; da je naš delovni človek pripravljen žrtvovati za napredek naše domovine tudi več, kakor pa se od njega zahteva Z zborovanja so poslaP maršalu Titu pozdravno brzojavko, ki pravi med drugim: Nikakršna vojnohujskaška propa. ganeta ni mogla in tudi ne bo mogla nikdar zmanjšati naši hnaporov za :zgradnjo nove socialistične družbe. S podeseterjenimi močmi se bomo vrgli na delo. ker se dobro zavedamo, da je sleherni nov uspeh pri iz. Zagreb, 5. apr. Včeraj so člani Ljudske fronte v Zagrebu proslavili na slavnostnem zborovanju pričetek letošnjih prostovoljnih del. Na pro stranem trgu republike se je zbralo okoli 110.000 članov ;n članic Ljudske fronte. Zborovanju so prisostvovali podpredsednik Prezidija Sabora LR Hrvatske Mile Počuča. podpredsednik vlade LR Hrvatske Dušan Brkič, predsednik Kontrolne komisi, je LR Hrvatske Slavko Komar in drugi. Zborovanje je oivoril predsednik mestnega odbora Ljudske fronte Zagreba Dragutin Saili, razvrščene brigade pa je pozdravil v imenu vlade LR Hrvatske in pokrajinskega odbora Ljudske fronte Hrvatske Slavko Komar. Naito je sekretar mestnega odbora Ljudske fronte Mika Spil ja k govoril o nalogah prostovoljnih brigad in delal med drug-'n* Člani Ljudske fronte v Zagrebu sodelujejo že tri leta pri prostovoljnih delovnih akcijah. V eni izmed največjih lansko leto, pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstva in enotno, sti« jih je delalo 820.000 iz Zagreba. gradnji države obenem tudi nov udarec po ameriških imperialistih in netilcih nove vojne. Pregled delovnih brigad v Mladenovsu Tud v Mladenovcu je bil izvršen pregled delovnih brigad Ljudske fronte v kosmajskem okraju. Pregleda se je udeležilo 15.000 članov Ljudske fronte iz vseh vasi okraja- Ob tej priliki je govoril zvezni minister Srečen Žujevič, ki je poudarjal predvsem pomen zadružništva za dv:g kmetijske, ga gospodarstva. Stotine delovnih brigad so pokazale svojo odločno pripravljenost, da izvrše prevzete obveznosti. Letošnja obveznost za gradnjo avtomobilske ceste je dvakrat večja kakor lanska. Prebivalci Zagreba so se zavezali, da bodo zgradili okoli 10 km avtomobilske ceste, razen tega so prevzel' obveznost za zgraditev Ksaverske ceste do Prilaza pod Sljemenom. Veruje, mo, da za naše delovne brigade ni nalog, ki jih ne bi mogle obvladati. Veličasten pregled delovn:h brigad, v katerih je nad 110.000 članov Ljudske fronte, najbolje priča o pripravljeno, sti delovnih množic Zagreba. Na koncu je Špiljak poudaril, da bodo član,- Ljudske fronte Zagreba v izpolnjevanju svojih obveznosti tekmovali z vsemi mesti v Jugoslaviji da bi e-' priborili častno mesto. Nato je izročil tretjemu rajonu Ljudske fronte, ki je dosegel najboljše uspehe v pripravljalnih delih, prehodno zastavico. S slovesnosti so poslali pozdravne brzojavke maršalu T:tu predsedniku vlade LR Hrvatske dr. Vladimiru Bakariču in pokrajinskemu odboru Ljudske fronte Hrvatska Člani Ljudske fronte v Zagrebu bedo zgradili 10 km avtomobilske ceste Sovjetski okrepi v Berlinu so se pokazali za umestne Sovjetski predstavnik Jelizarov predlaga preosnovo zavezniškega poveljstva v Berlinu Berlin, 4. aprila (Tanjug) Okupacijske uprave zapadnih con si na moč prizadevajo, da bi sovjetske dopolnilne ukrepe za nadzorstvo nad prometom med Berlinom in biconijo izkoristile za trajno umetno krizo. Brez razloga so ukinile promet vojaških vlakov na progi Berlin—Ma-rienborn. Čeprav imajo še vedno na razpolago avtomobilsko cesto Berlin— Heimstatt okupacijske oblasti zapadnih con, prevažajo celo življenjske potrebščine za svoj okupacijski aparat v Berlinu z letali. Hotele bi namreč pred svetovno javnostjo dokazati, da je postal zaradi sovjetskih ukrepov Berlin osamljen otok. Seveda pa to vojnim hujskačem ni uspelo. Ameriške in britanske oblasti so včeraj zvečer morale priznati, da se preskrba civilnega prebivalstva zahodnih sektorjev razvija neovirano. Glasilo svobodnih nemških sindikatov se vprašuje, zakaj zahodne okupacijske oblasti preskrbujejo svoje čete v Berlinu po »zračnem mostu«, ko imajo toliko ugodnih prevoznih sredstev. Sovjetski poveljnik Berlina gene; ralni major Kotikov je protestiral pri ameriških oblasteh, ker je ameriška vojaška policija zasedla poslopje železniške direkcije v Berlinu, in je zahteval, naj se ameriška policija takoj odstrani iz poslopja, ker je po zavezniških sporazumih železniška direkcija pod sovjetsko upravo, čeprav je v ameriškem sektorju Berlina. Na seji berlinskega zavezniškega poveljstva je polkovnik Jelizarov predložil preosnovo zavezniškega poveljstva. da bi pospešil njegovo delo. predlagal je, naj bi imelo poveljstvo čim manj odborov, vsa važnejša vprašanja pa naj bi reševali neposredno šefi štaba. Izjavil je tudi. da se v bodoče sovjetski predstavniki ne bodo udeleževali konferenc odborov, ker je sovjetsko osrednje poveljstvo svoje osebje znatno skrčilo. Nato je polkovnik Jelizarov odločno protestiral proti odvažanju industrijskih naprav v zahodno Nemčijo in zahteval, naj ameriške, britanske in francoske vojaške oblasti nemudoma ustavijo ropanje Berlina. V zvezi s tem je polkovnik Jelizarov poudaril ,da so že čez 100 podjetij z vsemi napravami, stroji in tehnično dokumentacijo preselili na zapad. Iz Ber- lina so sistematično izvažali rudo in kovine. Samo v zadnjem mesecu 60 odpeljali čez 300 ton bakra in 1.000 ton aluminija. Preiskava je dognala, da je pri odvažanju sodelovala berlinska mesima uprava sporazumno s predstavniki treh zapadnih vojaških uprav, ki hočejo omogočiti nacistom, mogotcem koncernov in vojnim zločincem, da bi skrivaj izvozili 6vojo imovino iz Berlina in jo tako »rešili« pred socializacijo. Polkovnik Jelizarov je končno opozoril, da bo industrijska in gospodarska zmogljivost Berlina v resni nevarnosti, če zapadne okupacijske oblasti ne bodo prenehale z ropanjem. šef informativnega oddelka sovjetske vojaške uprave polkovnik Tul-panov je odločno zavrnil lažne vesti, da je prebivalstvo v obmejnih delih sovjetske cone vznemirjeno. Nadzorstveni ukrepi, ki so sedaj stopili v veljavo, niso v nobenem primeru naperjeni proti redn“mu obmejnemu prometu. Nemci lahko potujejo iz sovjetske cone na zahod in obratno, kakor prej. Iz sovjetske cone. ne bo izgnan nihče, kdor je pripravljen delati. Samo 5$ ndlifonov m ©lm©v© Evrope Predsednik Truman podpisal zakon o „pomoči” inozemstvu Washington, 4. apr. (Tanjug) Na skupni sej: mešanega odbora senata in predstavniškega doma so sprejeli dokončno besedilo zakonskega načrta o Marshallovem načrtu. Skupni predlog sta sprejela tudi senat in predstavniški dom, nakar so ga poslali v podpis predsedniku Trumanu. Končno besedilo določa kredite v skupnem znesku 6.098 milijonov dolarjev, od tega 5.300 milijonov za tako imenovani »program evropske obnove«, 338 milijonov za Kitajsko, 2S5 za nadaljnjo vojaško pomoč Grčiji in Turčiji, 125 kot »darilo« Kitajski in končno 60 milijonov dolarjev za mednarodni otroški fond. Odobreni so tudi izdatki v znesku 20 milijonov dolarjev za »pomoč« ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja. V skupnem predlogu zakonskega načrta so upoštevani tudi vsi dodatni predlogi, sprejeti v obeh domih. toda pod pritiskom javnega mneja dodatni predlog predstavniškega doma o sprejetju Fran; cove Španije v Marshallov načrt ni bil sprejet v končno besedilo zakonskega načrta. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA poroča, da je predsednik Truman že podpisal zakon o pomoči inozemstvu, v skupnem znesku 6.098 milijonov dolarjev. Obrambni minister Forrestal je predložil kongresu v proučitev zakonski načrt o uvedbi vojaške službe za vse ameriške državljane od 18. do 45. leta. Zakonski načrt določa takojšnje novačenje vseh moških v starosti cd 19 do 25 let. Znano je, da je minister Forrestai. ki je tudi podprl vojaški program predsednika Trumana, zahteval takojšnje povečanje ameriških oboroženih sil in vojaškega proračuna za nadaljnje 3 milijarde dolarjev. Predsednik Truman je poslal predsedniku predstavniškega doma Martinu pismo, v katerem zahteva dopolnilne kredite za vojaške izdatke v znesku 375 milijonov kot dodatek k 11 milijardam dolarjev, ki jih zahteva za letošnje proračunsko leto. iovjsfska mta iranski vlaäi Politika iranske vlade Je v nasprotju s sovjet-sko-iranskim dogovorom Moskva. 4. apr. (Tass) Sovjetski ve-1 iranske vlade, da so se sovjetski pred-leposlanik v Iranu je izročil 24. mar- 1 stavniki vmešavali v dogodke v iran- ca predsedniku iranske vlade noto, ki poudarja, da se sovjetska vlada ne more zadovoljiti s trditvijo v iranski noti, da ameriški vojaški svetovalci niso na vodilnih položajih v iranski vojski in da nimajo pravice vmešavati se v zadeve ministrstva za vojsko ali drugih vojaških ustanov. Sovjetska nota navaja čl. 24 iran-sko-ameriškega sporazuma z dne 6 oktobra 1947, iz katerega je Tazvidno, da ta sporazum ne le izključuje možnosti ,da bi vojaške osebe katere koli druge države razen ZDA zavzemale vodilne položaje v iranski vojski, temveč jim sploh onemogoča vstop v iransko vojsko brez dovoljenja vlade ZDA. Nadalje zavrača nota trditev ekem Azerbejdžanu in da je ZSSR dala zatočišče iranskim državljanom, ki jih je njihova vlada preganjala za-radii njihovega demokratičnega prepričanja. Sovjetska nota se končuje z besedami: »Poskus iranske vlade, prikazati sovjetsko noto z dne 31. januarja, ki pravi, da ameriško-iranski sporazum z dne 6. oktobra 1947 ni v skladu z odnosi dobrega sosedstva, kot vmešavanje ZSSR v notranje zadeve Irana, je smatrati edinole kot poskus iranske vlade, da bi se izognila odgovornosti za svojo politiko, ki nasprotuje odnosom dobrega sosedstva, ki so določeni v sovjetsko-iran-ski pogodbi z dne 26. februarja 1921. Tržaški delavci obveščaj® svetova® {avnost o ogroženih sindikalnih svoboščinah Trst, 5. apr. Predvčerajšnjim sta direkciji tovarne strojev in ladjedelnica Sv. Marka odpustil-; predsednika obeh tovarniških odborov, kakor eta že prej napovedali Delavci obeh tovarn so preko svojih delegacij protestirali pri direkcijah, obenem pa takoj obvestili 6ve-tocfio javnost o manevrih, ki jih pripravljajo proti tržaškemu delavstvu in njegovi sindikalni organizaciji. Delavci iz tovarne strojev so poslali Lombardu Toledanu brzojavko, v kateri ga obveščajo, da so sindikalne predstavnike pozvali pred vojaško sodišče in da je posredovanje nujno. ker je ogrožena sindikalna svoboda. Delavci tržaškega arzenala so poslali Varnostnemu svetu brzojavko s približno enako vsebino Pristaniški delavci plavijo v brzojavki predsedniku Svetovne sindikalne zveze Louisu Saillantu takole: »Tržaški pristaniški delavci prosijo za va še posredovanje zaradi težko ogroženih sindikalnih svoboščin — diktatorski vojaški režim — sindikalni predstavniki aretvdhi«. Prav tako so delavci poslali brzojavke italijanski konfederaciji dela in svetovni sindikalni zvezi. EMI pgHtfčn! preganjanci pratest lira i© prati očitnemu razlikovanju Trst, 5. apr. Zveza bivših političnih antifašističnih preganjancev je prosila vojaško upravo, da ji določi Garibaldijev trg za zborovanje, ki bi bilo 6. aprila ob koncu mednarodnega tedna bivših političnih preganjancev. Angloameriška vojaška uprava je odklonila Garibaldijev trg in dovolila namestu tega trg pri Sv. Jakobu. Zveza pošilja zato odprto pismo polkovniku Gardnerju, v katerem pravi med drugim: »Vojaška uprava teži že nekaj časa za tem, da po želji nekaterih političnih struj razdeli mesto na dva sektorja: na eni strani demokratične šle, «na drugi pa reakcionarne. V fašističnih časih in še mnogo prej predno so Angloameričani šli v vojno Šroti Nemčiji, so se bivši preganjanci orili za osvoboditev mesta in ne samo enega sektorja. Čudno je. da v istem hipu. ko je bivšim političnim preganjancem prepovedano zborovanje na Centralnem trgu, so šovinističnim tolpam dovoljene organizirane manifestacije -h dobrohotnosti policije in angloameriških častnikov, kar se je zgodilo 20. in 21 marca. O teh protidemokratičnih razlikovanjih smo obvestili bratske organizacije drugih držav. Štirje bivši slovaški poslanci pobegnili v inozemstvo Prava, 5. apr. (Tanjug). Bivši podpredsednik vlade lirsini, ki so mu odvzeli poslansko imuniteto, ie bil zaradi zločina državnega in vojaškega izdajstva aretiran. »Obrana Ludu« piše, da so Ursinija izročil! sodišču skupno z Otonom Obuhom ki je bil njegov agent. Uradno poročilo o begu poslanca slovaške demokratske stranke dr. M Žibrina pravi med drugim, da so li brinov beg omogočili Nemci iz obmejnih krajev. Žibrin je tihotapil valuto v inozemstvo i n tam naložil precejšnje vsoto. V inozemstvo so pobegnili tudi bivši poslanci slovaške demokratske stranke Fraktacky, Fifo in general Ambruš, Sestanek predstavnikov sindikalnih gibanj na Balkanu v Sofiji Sofija, 5. apr. (Tanjug). V Sofijo so prispeli predstavniki sindikalnih gibanj Jugoslavije, Romunije in Albanije ter predstavnik izvršilnega odbora Svetovne sindikalne federacije Djuro Salaj, ki bodo s predstavniki centralnega sveta splošne de; lavske sindikalne zveze proučili vprašanja, ki jih bodo sprožili na bližnjem zasedanju Svetovne sindikalne federacije v Rimu. Konferenca zveze češke * mladine Praga, 5. apr. (Tanjug). V Pragi se je začela konferenca zveze češke mladine, ki ji prisostvuje 1100 delegatov. Predsednik zveze Hesler je poudaril, da se bo češkoslovaška mladina ravnala po svetlem zgledu herojske mladine Sovjetske zveze in ugoslavije. Predsednik vlade Klemeni Gottwald je poslal konferenci pozdravno pismo, v katerem je poudaril, da je naloga zveze češke mladine in zveze slovanske mladine vzgajati mladino v ljubezni do domovine, v duhu slovanskega bratstva in mednarodne demokratične solidarnosti. Vojni zločinec Dj'ujič se je preselil na Nizozemsko Pariz, 5. apr. (Tanjug). Duhovnik Momčilo Djujič, bivši četniški vojvo da ter znani kolaboracionist italijanskih okupatorjev v Dalmaciji, Bosni in Liki, je odpotoval zadnje dni marca iz Pariza na Nizozemsko. Francoske oblasti so mu preskrbele potrebne listine, nizozemske oblasti pa dovoljenje za vstop na Nizozem sko. Dasi je jugoslovanska vlada zahtevala njegovo izročitev, je Dju jič živel svobodno najprej pod zaščito angloameriških okupacijskih oblasti v Italiji, v Parizu pa pod zaščito francoskih oblasti. Biconija se bo spremenila v triconijo Washington, 5. apr. (Tass) Francoski veleposlanik v ZDA Boninet je imel razgovor z vršilcem dolžnost: ministra za zunanje zadeve Lovettom. Po razgovoru je izjavil dopisnikom, da je z Lovettom proučeval stanje v Nemčiji po podatkih, ki so jih prejeli iz kapitalističnih krogov. Francoska vlada se je že izrazila pripravljeno. sprejeti v načelu ameriški načrt »o organizaciji zahodne Nemčije«. Pričakujejo, da bo na seji treh uprav, ki bo sklicana ta mesec, uradno objavljeno, da se je biconija spremenila v triconijo. Bornet se je izognil odgovoru na vprašanje, ali sta se z Lovettom sporazumela in se je omejil samo na izjavo, da sta obe stranki »pokazali dobro voljo«. Komisija za Palestino nadaljuje svoje delo New York, 5. apr. (Tass). Komisija OZN za Palestino je sporočila, da bo nadaljevala svoje delo navzlic odločitvi Varnostnega sveta, da se skliče generalna skupščina na posebno zasedanje zaradi palestinskega vprašanja. Komisija bo pripravila za generalno skupščino posebno poročilo. Protidemokratični ukrepi indijske vlade New Delhi, 4. apr. (Tass). Politično stanje v Indiji je vedno boli napeto. Vladni ukrepi proti komunistični partiji, sindikalnim in drugim demokratičnim organizacijam povzročajo veliko nezadovoljstvo med ljudstvom. Predsednik vlade Nehru je v zakonodajni skupščini grozil državnim uradnikom v Kalkuti, ki nameravajo razglasiti stako, Njegov govor smatrajo kot napoved novih protidemokratičnih ukrepov. V Madrasu je policija preiskala prostore komunistične partije in 18 sindikalnih organizacij. Spomenica pravnikov FLRJ o sramotni razsodili ameriškega vojaškega sodišča v Nürnbergs Beograd, ameriškega Niirnbergu 4 aprila. Ob razsodbi vojaškega sodišča v ie Združenje pravnikov FLRJ poslalo OZN in Zavezniškemu nadzorstvenemu svetu spomenico, njen dvojnik pa Mednarodnemu združenju pravnikov. V spomenici pravi med drugim: »Ameriško vojaško sodišče, ki je zasedalo v Niirnbergu, je 19. februarja 1948. leta sod.lo obtoženim visokim nacisiičnim vojaškim komandantom z bivšim maršalom Listom na čelu. Razsodba sodnika Venersiru-ma, ki je senatu predsedoval, ima zaradi svojih posameznih sklepov in mišljenj sodišča splošen pomen. To je mogoče ugotoviti že iz odmeva in ogorčenja, ki sta se pojavila v raznih demokratičnih državah sveta. Predvsem je ta razsodba posebne važnosti za narode FLRJ, ker so bili obtoženi List in njegovi pomagači nositelji in izvrševalci napadalne vojne proti Jugoslaviji, nacistične okupacije naše dežele in so zagrešili mnogo vojnih zločinov proti človeštvu in proti našim narodom. Glede zločinske krivde bivših nemških komandantov južnovzhodne fronte maršala Lista in ostalih, ki bi morali odgovarjati pred sodiščem za vse vojne zločine, za ropanje, zločinsko pobijanje in uničevanih na okupiranih predelih Jugoslavije, Grčije, Albanije in Norveške, ie ameriško vojaško sodišče postavilo samovoljna pravila o okupaciji in o pravicah komandantov okupacijskih čet, o skupni odgovornosti prebivalstva okupiranih področij. Ameriško voja- ško sodišče ie izjavilo, da so ti komandanti smeli aretirati talce in jih streljati, smeli so ubijati ujeto borce ljudskega upora. Te trditve nasprotujejo vsem določbam mednarodnih konvencij, splošnih načel in smislu mednarodnega prava. Te trditve žalijo čustva človeštva in vse civilizirane narode.« Ko spomenica po točkah izpodbija trditve ameriškega vojaškega sodišča, ki nasprotujejo mednarodnemu pravu, nadaljuje: »Toda ne glede na pravne razloge, ki dokončno diskvalificirajo razsodbo • ameriškega vojaškega sodišča kot dejanje mednarodnega prava, so mnenja, ki jih navaja v zvezi z osvobodilno borbo narodov in še posebno narodov FLRJ, sramotno dejanje, v katerem se brezvestni cinizem prepleta s skrunitvijo najsvetejšjh pravic vseh narodov, posebno pa še narodov Jugoslavije. Obsojati borbo ljudstva za nacionalno osvoboditev in ljudske vstaje proti razdivjanemu napadalcu, pomeni obsojati vse borbene junaške in svobodoljubne narode, ki branijo svojo zemljo in njeno neodvisnost pred osvajalno invazijo. To porazni, obsojati sleherno demokratično pravico do samoodločbe, ki jo je potrdila atlantska listina in brez katere ni prave mednarodne skupnosti, ki temelji na demokratičnem in trajnem miru. Toda iz razsodbe ameriškega vojaškega sodišča izvajamo prav tako važen zaključek. Ta zaključek je bil namreč izhodiščna točka ie razsodbe. Obsodba osvobodilne vojne po- skuša legalizirati zločinsko okupacijo, — vse to pa pomeni prizadevanje, da se opraviči mednarodni zločin napadalne vojne, da se pravno zaščiti vsaka invazija, da se zasuž-njevanje narodov zaščiti po mednarodnem pravu. Zato ta razsodba hkrati žali stališče predsednika Roosevelta, ki je še 23. oktobra 1941. leta, ko je govoril o nacističnih zločinih v okupiranih deželah, med drugim dejal: ,To so početja obupancev, ki se v svojem srcu zavedajo, da ne bodo zmagali. Zastraševanje ne more nikoli roditi miru v Evropi, zastraševanje seje sovraštvo.’ Iz vsega tega je jasno razvidno, da je ameriško vojaško sodišče hotelo izpodkopati in kompromitirati vse osnovne pridobitve mednarodnega prava, ki jih je omogočila in zagotovila zmaga nad fašizmom, do katere so mnogo pripomogli narodi Jugoslavije s svojo zmagoslavno borbo proti okupatorju. Na nekem mestu v tej razsodbi poudarja sodišče, da je tako razsodilo zaradi možnosti bodočih vojn in ker se lahko zgodi, da bi bili zmagovalci v pretekli vojni premagani v prihodnji. Tako ie sodišče s tem, da je prevzelo protipravno in sramotno vlogo opravičevanja nacistične okupacije, hotelo povzročiti, olajšati in opravičiti vse bodoče zločinske napade in se obenem zavzelo za milost in dobrohotnost za premaganega napadalca. Moralna siromaščina takšnega stališča samo dokazuje njegovo odvisnost, zahrbtnost in nečlovečnost.« Velane cm® za Industrijske rastline p® vrsti in kakovosti Z odredbo zvezne vlade o državnih (vezanih) cenah za kmetijske pridelke z dne 10. februarja t. L so bile za industrijske rastline določene naslednje povprečne državne (vezane) cene: din sončnice, seme 430 sezam, seme 1000 ricinus, seme 860 oljna repica, seme 680 mak, seme 880 mak, opij (11'/t morfija) 1200 soja, seme 520 bučno seme 800 laneno seme za Industrijo 1100 ameriški orehi, seme 1000 konoplja, steblo 230 lan, steblo s semenom 320 tobak, listje 6800 konopoljeno seme za setev 4000 bombaž, surovo vlakno 2300 sladkorna pesa 72 sladkorna pesa, seme 8300 cikorija 200 hmelj 8500 industrijska paprika 4500 bolhač 3500 pivovarniški ječmen 420 vse za 100 kg čiste teže franko vagon ali skladišče odkupne postaje po kupčevi izbiri. Hkrati je določeno, da bo zvezni minister za lahko industrijo v soglasju s kmetijskim in finančnim ministrom odredil cene za posamezne vrste in kakovosti, in sicer tako, da so te cene lahko tudi višje in nižje od objavljenih povprečnih cen. Na podlagi gornjega pooblastila je sedaj zvezni minister za lahko industrijo v sporazumu s kmetijskim in finančnim ministrom izdal odredbo o državnih (vezanih) cenah industrijskih rastlin po vrsti in kakovosti ln o pogojih za kontra-hiranje industrijskih rastlin pridelka 1948. Za najvažnejše industrijske rastline, ki se pridelujejo v Sloveniji, so v tej odredbi določene naslednje državne (vezane) cene (za industrijske rastline, pri katerih niso določene posebne cene za posamezne vrste in kakovosti, veljajo povprečne državne vezane cene): Industrijske rastline za predelavo Oljno semenje Bučnice, neoluščene 750 din, oluščene 1200 din, golice 1000 din za 100 kg, vs6 za zdravo, suho rešetano blago običajne kakovosti za industrijo. Rastline za vlakno Lan s semenom: I. razred: stebelca, dolga nad 75 cm 375 din za 100 kg; II. razred: stebelca, dolga od 60 do 75 cm 330 din: III. razred: stebelca, dolga manj kakor GO cm 190 din za 10O kg. Te cene veljajo za suha stebelca, brez plevela, zemlje in okvar. Hmelj Hmelj: povprečna cena 8500 din za 100 kg. V okviru te povprečne cene so določene za posamezne razrede naslednje cene za savinjski hmelj: I. razred: kobule izenačene, lističi na njih v enaki srednji velikosti, enakomerno svetlozelene barve, dobro zrele in posušene, brez rdečih lis od peronospore ali rdečega pajka 9500 din za 100 kg; II. razred: ista kakovost kakor I. razred, samo da so kobule enakomerno rumenkasto zelene barve 9200 din za 100 kg; III. razred: Lobule precej neenake, rumene, slabo svetle, malo presušene, z majhnimi lisami od peronospore ali rdečega pajka 8500 diD za 100 kg; IV. razred: ostale vrste uporabljivega hmelja 7500 din za 100 kg. (Za bački hmelj je določena cena za L razred 8500, za II razred pa 7500 din.) Pivovarniški ječmen Dober, zdrav, suh pivovarniški ječmen, običajne kakovosti za industrijo, s hekto-litrsko težo 65 kg 420 din za 100 kg. Za vsak kilogram manjše hektolitrske teže se zniža cena za 1 */», za vsak kilogram večje hektoliterske teže pa se prizna h gornji ceni pribitek po 10 din. DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR IN LJUDSKA UNIVERZA priredita v četrtek 8. aprila ob 20. predavanje tov. Josipa Vidmarja: „O TGIEM DONU M. SOLOKOYLV* V Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica). Odredba določa še podrobne cene za ricinusovo, tobačno in konopljeno seme za industrijsko predelavo, kakor tudi za konopljo, bombaž in tobak. Semensko blago Sončnično seme za setev 473 din za 100 kg; seme oljne repice za setev 748 din za 100 kg; seme soje za setev 572 din za 100 kg; seme buče, običajne, 825 din za 100 kg; seme buče-goiice 1100 din za 100 kg; seme sladkorne peee za setev 3300 din za 100 kg; seme pivovarniškega ječmena 524 din za 100 kg. Gornje cene veljajo za suho in zdravo seme, običajne kakovosti, ki velja za semensko blago, franko vagon odkupna postaja, ki se mora v pogodbi določiti. Prodajne cene za semensko blago industrijskih rastlin bo predpisal zvezni urad za cene. Po teh cenah bodo prodajala industrijska podjetja seme za setev pridelovalcem. Pridelovalcem, ki pripeljejo pridelek neposredno v tovarno, kolikor ta ni hkrati odkupna postaja za določeni rajon, se mora dati posebna nagrada za prevoz pridelka, ki se mora posebej določiti v pogodbi, toda v višini tarife. Pogoji za konftrahiranje industrijskih rastlin I. Splošne določbe Industrijska in trgovska podjetja so zaradi izvšitve plana dolžna v določenem področju in v okviru državnega setvenega plana zagotoviti s pogodbami (kou-traluranjem) potrebne površine industrijskih kultur. Kontrola in skrb za proizvodnjo, nabavo in zagotovitev potrebnih količin semen pripada zveznemu kmetijskemu ministrstvu in republiškim ministrstvom. Plan razdelitve semen sestavlja zvezno kmetijsko ministrstvo v soglasju z industrijskim ministrstvom in republiškim kmetijskim ministrstvom. Podjetja, ki sklepajo pogodbe za setev in odkup industrijskih rastlin kot surovin, morajo pridelovalcem dati tisto seme, ki ga jim dodeli ali ga jim iz mer-kantilnega semena odobri za semenske svrhe zvezno oziroma republiško kmetijsko ministrstvo. Okrajne komisije za izločevanje posevkov in nasadov bodo po potrebi blokirale za semensko blago površine industrijskih kultur, kontrahirane za podjetja če kulture zagotavljajo kvalitetno seme. Blokirano seme bodo potem odkupila državna semenska podjetja, proti plačilu razlike v ceni med mer-kantilnim in semenskim blagom, prevzemajoč pogodbene obveznosti. Pogodbe se morajo sklepati neposredno s pridelovalci brez plačila taks, in sicer v treh izvodih, od katerih ostane en izvod krajevnemu ljudskemu odboru. Pogodba mora vsebovati državno (vezano) ceno za odkup, ugodnosti, ki jih uživa pridelovalec, obveznosti podjetja, ki kon-trahira, obveznosti pridelovalca (zlasti glede priprave zemljišča, obdelave in nege posevkov) ter odškodnine za neizpolnitev pogodbe. II. Ugodnosti, ki se dajejo pogodbenim pridelovalcem Pridelovalcem se poleg plačila državne (vezane) cene in bonov za nakup industrijskih izdelkov po nižjih cenah zagotavljajo naslednje ugodnosti: Dajanje predujmov. V pasivnih in ne-žitorodnih krajih dobe pridelovalci ozi roma kontrahenti, kadar vzklije seme. na zahtevo predujme v akreditivnih čekih, ki jin lahko uporabljajo samo za nakup industrijskih izdelkov po nižjih industrijskih cenah, kakor tudi predujem v bonih za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah, in to največ do 40 •/• vrednosti predvidene proizvodnje izračunane na podlagi povprečja planiranega pridelka na pogodbeni površini. Odstotek predujma bo za vsak okraj posebno določil republiški minister za industrijo v sporazumu z republiškim finančnim ministrstvom in v soglasju z zveznim ministrstvom za trgovino in preskrbo. V znesek tega predujma se vračuna tudi vrednost semena, umetnega gnojila in sredstev za zaščito rastlin, ki jih dobe pridelovalci pc.d III. točki. Premije. Pridelovalci, ki dosežejo donos, ki za več kakor 15 V. presega po- vprečni planirani donos v dotičnem okraju, bodo dobili za ves oddani in doseženi presežek premije. Za pridelovalce sladkorne pese veljajo naslednje premije: če donos presega za 15 do 251'* povprečje planiranega donosa, se prizna pridelovalcu kot premija pribitek 15‘A k odkupni ceni; če pa donos presega 25"/* povprečje planiranega donosa, znaša premijski pribitek 30 •/• k državni odkupni ceni. Pri oljnih semenih (razen lanenega semena) in pri pivovarniškem ječmenu znaša premija: če pridelek presega povprečje planiranega pridelka za 15 do 25'/», znaša premijski pribitek k državni odkupni ceni 10 '/o; če pa pridelek presega planirani pridelek za več kakor 25"/«, znaša premijski pribitek k državni odkupni ceni 20 *A. Pravico na premijo ugotavlja komisija, sestavljena iz predsednika krajevnega ljudskega odbora, predstavnika podjetja, ki kontrahira in predstavnika terenske kmetijske službe (kolikor terenske razmere to dopuščajo). Komisija izda pridelovalcu potrdilo o dejanski posejani površini in o cenitvi pridelka nad planiranim povprečnim pridelkom za dotični okraj. Cenitvi in izdajanja potrdil o cenitvah se morajo opraviti najmanj 15 dni pred spravljanjem pridelka. Zvezno kmetijsko ministrstvo bo v sporazumu z ministrom za lahko industrijo oz. z republiškimi ministrstvi ugotovilo povprečne planirane pridelke za okraje do 1. maja III. Obveznosti podjetja Semena industrijskih rastlin bodo dala pridelovalcem pogodbena podjetja po prodajnih cenah za semensko blago, ki jih določi zvezni urad za cene. Seme se plača ob oddaji pridelka (brez računanja obresti. Če je potrebna ponovna setev, mora podjetje dati pridelovalcu seme prezplačno. Pogodbeno podjetje mora dati pridelovalcu potrebne koičine umetnih gnojil in sredstev' za zaščtto rastlin proti plačilu pri oddaji pridelkov, brez računanja obresti. Pridelovalci so dolžni uporabiti umetna gnojila po navodilih organa kmetijske službe. Republiška kmetijska ministrstva bodo. kolikor tega niso storila že po odredbi o pogojih za sklepanje setve (zvezni Uradni list štev. 65 1947) izdala najkasneje do 10. aprila posebna navodila z uporabo umetr.ih gnojil in sredstev za zaščito rastlin, ločeno za posamezna področja. IV. Obveznosti pridelovalcev Pridelovalci so dolžni pogojene površine v celoti posejati z določeno kulturo ln pravilno uporabiti ukrepe za obdelavo in nego posevkov, ki se morajo v pogodbi navesti. Za vsa dela se morajo držati določenih rokov. S kontrahiranih površin morajo oddati ves pridelek. V. Obojestranske obveznosti Pogodbena podjetja in pridelovalci se morajo točno držati določenih rokov, predvidenih v pogodbi za izročitev oziroma prevzem semen umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in pridelka. V pogodbah morajo biti za oddajo pridelka določeni naslednji skrajni roki: za oljna semena 8 dni po izvšeni mlačvi do 2 mesecev po predloženi prijavi pridelovalca o mlačvi; za lan od žetve do 25. julija; za sladkorno jieso v dveh dneh od poziva podjetja do 1 meseca po predloženi prijavi pridelovalca o spravljenju pridelka. VI. Odškodnina za nelzvšltev pogodbe V pogodbah se morajo določiti odškodnine za neizvršitev pogodbenih obveznosti z navedbo, kdo odloča v sporih iz pogodbenega odnosa. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 5. aprila: Vpliv sistema atlantskih barometrskfh minimov z glavnimi središči okrog Britanskega otočja se je razširil tudi na področje severnega Jadrana, kjer se je ustvarilo sekundarno središče znižanega zračnega tlaka. Zaradi tega v višinah pihajo močni južno-zahodni vetrovi, v nižinah pa se drži hladnejši severovzhodnik, kar pomeni za Slovenijo izrazito deževje. Poleg tega se bliža od zapada nova močna hladna fronta. Najnižje temperature so bile v Sloveniji med +2« C (Planica) in +9« C (Ajdovščina), najvišje pa med +7* C (Planica) in +15* C (Novo mesto) VREMENSKA NAPOVED za torek 6 aprila Pctu.„.zne razjasnitve, drugače še nestalno s prehodnimi padavinami ta nagnjenjem k nevihtam. Ustanovljena je bila Strelska zveza Jugoslavije V dvorani pravne fakultet* r Beogradu je bila v nedeljo 4. t. m. ustanovna skupščina Strelske zvezo Jugoslavije. Njena naloga je, razvijat med ljudstvom strelski šport kot važen činitelj predvojaške vzgoje. Skupščini so prisostvovali predstavniki Ljudske fronte Jugoslavije, Jugoslovanske armade, Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe, Ljudske mladine, Enotnih sindikatov in delegati iz vseh ljudskih republik. Skupščino je otvorfl v Imenu osrednjega odbora FIzkultume zveze Jugoslavije Miroslav Kreačlč, ki je poudaril velike naloge strelskega športa. Zato je Fiz-kultuma zveza Jugoslavije sklenila, da se v njenem sestavu ustanovi Strelska zveza Jugoslavije kot samostojna organizacija. Po izpolnitvi delovnega predsedstva je Nemanja Markovič pozdravil skupščino in dal nato besedo predstavniku Ljudske fronte Jugoslavije Milošu Miniču, ki je govoreč o velikem pomenu strelskega športa za okrepitev obrambne sile države, med drugim dejal: ilmperiallstične hijene napadajo šibkejše narode. Kadar koli so se znašle iz oči v oči z združenim in krepkim narodom, odločenim, da ne dopusti zatreti svoje svobode, so se doslej morale vselej umakniti. Strelska zveza mora s svojim delom okrepiti sile naše svobodne in miroljubne domovine.» V imenu Jugoslovanske armade je skupščino pozdravil generallajtnant Rade Hamovič, prav tako poudarjajoč pomen strelstva kot ene izmed oblik predvojaške vzgoje ter navedel besede maršala Uta: »Delati moramo tako, kakor da vojne nikoli ne bo, prav tako pa se moramo pripravljati, kakor da bo vojna jutri«. V naši osvobodilni vojni smo najbolje mogli oceniti, kako velike važnosti je, če znaš ravnati s puško, je nadaljeval generallajtnant Hamovič. Strelstvo razvija ljubezen do obrambe, ljubezen do armade, do naroda in do domovine. Zate bo Jugoslovanska armada z vsemi sredstvi pomagala vodstvu Strelske zveze Jugoslavije, da razvije to gibanje kar moči v velikem obsegu, da dobi to giba nje vseljudski pomen za utrditev vseh pridobitev, ki jih je dala narodnoosvobodilna borba, V imenu Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe je pozdravil skupščino Cvi-jetln Mijatovič. Sili napadalca, je dejal, je treba postaviti nasproti silo ljudstva. Skupaj z Zvezo borcev in z vsemi našimi organizacijami bo Strelska zveza pripomogla k ohranitvi borbenih, junaških, svobodoljubnih tradicij, ki morajo krasiti slehernega državljana naše države. Poročilo o delu Strelskega odbora je dal Dragan Tošnič. Prikazal je številne uspehe, dosežene v 1946 fn 1947 letu, pa tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba čim-prej odpraviti. y imenu Iniciativnega odbora je poro- čal Nemanja Markovič o vlogi in nalogah strelstva v naši državi. Ustanovitev organiziranega vodstva strelstva, začenši od republik pa vse do osnovnih organizacij, je zelo resna in težka naloga. Toda ml imamo danes vse pogoje, da to nalogo r celoti in do kraja Izpolnimo. Naloga Strelske zveze Jugoslavije je zlasti, da vzgoji svoje članstvo v duhu bratstva in enotnosti naših narodov in v brezmejni ljubezni do domovine, da razvije ljubezen do strelstva pri vseh državljanih FLRJ, da jih usposobi ravnati z vsemi vrstami orožja ter da uvede strelstvo v najširše plasti vasi in mesta. Strelska zveza bo sodelovala z vsemi organizacijami za čim hitrejši razvoj strelstva ter za izvršitev splošnih nalog Ljudske fronte Jugoslavije. Popoldne je skupščina svoje delo nadaljevala s poročilom verifikacijskega odbora in z branjem Statuta. Sledila je izvolitev vodstva Strelske zveze Jugoslavije, ki ima 25 članov. Za predsednika je bil izvoljen generalmajor Mičun Sakič, za podpredsednika Venčo Burzevskl in Pero Cestnik, za sekretarja pa Nemanja Markovič fn Mlljutln Stefanovič. Skupščina je poslala pozdravno brzojavko maršalu Jugoslavija Josipu Brozu Titu ter obljubila storiti vse, da bodo njeno članstvo in široke ljudske množice znale nesebično čuvatf pridobitve naše slavne narodnoosvobodilne borbe ter tako krepiti fronto miru in demokracije na svetu. [Vliiičnški so tekmovali v crossu V nedeljo Je bilo r Ljubljani prventvtvo FD MLličniha v cro«.7u. Tekmovanja se jo udeležilo 89 fiakoiltnimilkov Lz 34 krajerr, k*T je d o k 13, da J© telesna vzgoja med načini; miličnili v lepem razvoju. Borba m 1 t?jnnot zelo ostra čteii', so tak.il n,i 2500 m dolg« progi od letnega telovadišča Tivoliju do Kalma, n - e vile im n-izaj. ölanlce s-o te-kle na 800 m dolSi progi Tekmovanje Je bilo dobro organ, zi ran o Najbaijše uspehe so dosegli: člani 2500 m: 1. Dobovšek Felifcs (Ljub. Lena) 9:53 2, 2 Zuber Marijan (Mozirje) 10:04. 3. »Jug Štefan (Ljubljana) 10:11. 4 Z ega ELko (Ljubljana) 10:14, 5. Hrastar Lojze (Ljubljana) 10:17; ćjanice 8C0m: 1. Pet,Hrnčič Marijana 2:27, 2 Ercul T. nčka 2:32.8; 3. Orel Mateja 2:33, 4' Grilc Milenka 2:35. SM&rmlt Franoka 2-,0!I mlmut. SPLITSKI HAJDUK VODI v državnem nogometnem prvenstvu Preteklo nedeljo Je bilo na sporedu IV, kolo tekmovanja za državno nogometno prvenstvo. Razen srečanja med. zagrebškim Dinamom in beograjsko Crveno zvezdo so bile v obeigo pot v Skopijo Srečanje z RabotnZčkim je Enotnost zasluženo odlo_ čila v «Tvojo korist. Moštvo je nr!F*topil>o v isti postavu kakor preteklo nedeljo, le z Deklevo v obrambi namesto poškodovanega Bajca ter z žumberjem in Ler/stiknm v napadu namesto Had er Ja in Potočnika. Igibttci Enctncst-t so diktirali hiter tempo, ki ga moštvo domačinov ni vzdržalo. To se je opazio posebno r drugem, polčasu, ko se Je lgiu odločila v korist gostov Za Enotnost so d< Hudarln 2 gola, Kržan in Žigon pa po enega. Za tekmo Je bi,l*> v Skcuplju vsilčfeo zanimanje ln jo je prišlo gledat 5000 lJublbelj'Ov nogometa. Rezultati tekem II zvezne lige to tile: Enotnost ; Rabcitnlčki 4:3 (3:3), Sloga ; Metalac 1:0 (1:0) (V Zagrebu), Teikstilao : Kvamer 3:2 (0:0) (r Varaždinu), Dinamo : Noša Krila 4:3 (4:1) ( v Ze_ nnmu). Moroair : ŽeLeosniČar 1:0 (1:0) (v Splitu). TRŽAŠECI ROKOBORCI V MARIBORU V soboto in nedeljo so obiskali Maribor tržaški rokoborci, med katerimi je nekaj znanih težkoatletov. Srečanje se Je končalo z zmago 3Iariborčanov z rezultatom 8:6. kar lahko smatramo za lep uspeh naših borilcev, ki so se merili s priznanimi prvaki Borbe so imele naslednje izide: V inušjf skupin! je C.amplgll po točkah premagal Angela iz Maribora. V bandam kategoriji jo Breznik v 6. minuti tuširal Burnija. S tušem ▼ 13. minuti se je končala tudi borba v peresno lahki skupini ined Rusnorn in Jezernikom, tako da so bili Tržačani spet ▼ vodstvu, ki so ga 5e povišali s zmago Viđali ja nad Babičem v welter kategoriji. Tudi ta borba se je v 10. minuti končala s tušem. V isti skupini je Naeli-mias po točkah podlegel Sernkn. V pol-težkl skupini je Sartori med borbo z Blatnikom zaradi poškodbo odstopil. V težki kategoriji je Član Železničarja Plrlier v 5. minuti tuširal svojega nasprotnika Kranjca In tako se je dvoboj končal z zmago Mariborčanov z 8:6. Za prireditev, ki Je bila dobro pripravljena, jo bilo veliko zanimanje In je gledalo borbo okoli 1500 obiskovalcev. Podpolkovnik Škerlj izroča pokal zmagovalcu Feliksu Dobovšku Cross kolesarjev Železničarja Mod prvimi so letos izvedli pomladanski ctcgs marljivi Zelene.rji FD Železničarja iz L j ubijane. V nedeljo dopoldne so tekli na 7 km drugi progi od telovadišča, v Tivoliju čas Drenikov •vrh in po Večni poti nazaj na tolo-vrntlće. Udeležba na tekmovanju je bi’a. majhna. 17 teikai&prr je šlo na r>ct V s*c:p;ni dk’kalnih koles Je zmagal Uršič v 6 15:48 pr.xi St hemikom 15:49. v cC'/pini turißtr.drMi koles je bil prvi Stormu:. s časom 16:05 pred Poženelom 16:37, mnd mladinci pa Je prvi prepel na cilj Z nojka.r v čcusu 15:51 pred TomJ-čem 16:10 nrteujt PRVENSTVO HRVATSKE V CROSSU V nedeljo je bilo v Bjelovaru prveii-etvo Hrvatske v crossu. Nastopilo je 217 tekmovalcev in tekmovalk. Med mladinkam! je zmagala Tkalčlčeva (Zagreb), med članicami Novoselova (Miadost), med mladinci Petrovič (Zagreb)_ in med člani Diurie (Zagreb) pred Kotnikom (Mladost). Moštveno prvenstvo si 3® osvojilo FD Zagreb. NAMIZNI TENIS Prvenstvo Gorenjske V organizaciji FD Gregorčiča je bilo v nedeljo na Jesenicah tekmovanje Gorenjsko v namiznem tenisu. Sodelovalo j 25 igralcev Udarnika, Prešerna in Gregorčiča. Za srečanje so se zlasti marljivo pripravili Kranjčani ln Jeseničani. Med člani sta se na prvi dve n.esri plasiraia Jeseničana Jeram in Štrumbelj Lojze. Pri mladincih sta bila najboljša zastopnika Udarnika iz K rar. ja Grainatčikov in Modrijan. Med članicami sta so izkazali Jeseničanki Štrumbelj Mi:l?a in Ažman Draga. V moških parih sta zmagala Strumbelj-Jeram. ODBOJKA F^ied aktivi Enoisiosti je zmagala Usiiverza Na letnem telovadišču v Tivoliju Je bilo prcteilo soboto in nedeljo tekmovanje iizknlturnih aktivov Enotnosti v ccibojki. Sodelovalo je 7 članskih, mo-š:ev, 4 moške mladinske in 2 ženski mladinski ekipi. Med vrstami članov je zmagala uni'rrza pted Radijem in V. gimnazijo. Pri inlauincih so bili najboljši odbojkarji s klasične gimnazije, ki so se plasirali pred 1 in VI. gimnazijo. V tekmi ženskih mladinskih vrst jo zmagala V. gimnazija nad VI. gimnazijo. Odbojkarji nniverze so imeli interni turnir za trening. Ul se ga je udeležilo 8 mošiev. Zmagala je ekipa strojnega oddelka nad vztrajnimi ln požrtvovalnimi metalurgi z rezultatom 2:1 Službeno lz FZS VertfiCrajo se naslednje n-«.«notne tekme: Garnizon Ljubljana :Zr :-zn čr r R5 ai-ber 2:1. Železničar Ljub. : N-r'ta 3:0 Ruder : Krim 2:2. Polet : Kiadi-vi.r 1:2. Udarnik : Škofja Loka 7:9. Elan: Llti’ii 3:1. Gorica : Gregc-niič 4:2. Postojna: M Sbbota 4:7. Za dne 11. aprila *o dodo-čono c; ,-1'rč-e nogometne telimo I. in II EčcvjjVno: V Ljubijani Železničar LJ. .Krim - Celin Kiadlvar : Rudar, v Mariboru Polet. : Železničar Mb., v Dolnji Lbndnvl Nafta : G nc.izon. v Gorici Gurtca : Postoj, na. v Novem mestu Elan : M Sobota, v r-Ju IZ c"-* . ■ Sa» f-o w — ■ oni coni obvezno 1 do za zletol sklad • *du istega. tudi takoj nakažejo na št. c r.-.č 6.93186 3 riro — p Vf rjeništvo za nogomet: Zr mladink e prvenstvene nogometne ant* v četrtek 8 tvpi'te ec določa: Ihan : anžice Pucihar Igrišče Ihana pr.četek 16 url. Se&reteri Prvenstvo Ljubljane v košarki MFO Ljubljana — odbor zki igre obvešča do bo 10 in 11. tega meseca tekmovanje a* prvenstvo v 'košarki 23a m,es to Ljubljano m «Leer po naal edin jem razporedu: 10 aprila ob 16 na Igrišču FD Železničarja, Dren/fkovo. centa, 32: Enotoast. Zelez-nlčac (mladi:na.) godita Bergant in Kuret, zapisnikar Steiner, 6as»«xmer:iLec Počkur; Istega dne ob 17: EmJtnost_železničar (člani) socj.ta Erbežnik ln Bergant, zapis, niikoc KLt. čascmerilec Jenko; V nedeljo. 11 teigu meseca ob 9: na lstean igrišču: En-otnolt.PartJizain (č!nmč), aodDta Počkar in Bergant, zapisnikar Jenko, čaw imehi!ec KLt; Istega dne ob 10: Enotnost.železnlčor (čfcanJico). sodita Br«znj& in Jenko, 2wpis_ nikar Po? kar. čas um ©ril ©c K?t Istega dne ob 11: železiničar-Partlzun (člani). & dlita Kosec !n Jonk-a, zJEupVcai.kar Bergant, ča-som©rilec Kit Dežurni MFO-Ja je v obeh dneh tor_ Su,r>ančlč T.ne, Podkvam vso določene sodnike, da f»e 10 tega meseca oh 15.30 :n 11. tega meseca ob 8,30 točno Javijo tovarišu dežurnemu Prvenstvo Ljubljane v odbojki MFO Ljubljana — ©uiuor za igre ob-vcjsča, da bo prvo kolo za prvenstvo Ljubljane v odbojki na igrišču FD Partizana na Vodnikovi cesti 10. IV. ob 15. Igrajo pari: Železničar : Krim 3, sodi Slanina, zapisnikar Müller; Krim 2 : Hdeča zvezda, sodi Brajnik, zapisnikar Cof; Enotnost 2 : Enotnost 3? soji Rodič. zapisnikar Žitnik; Enotnost 1 : St. Vid, sodi Goi*, zapisnikar Brajnik; Partizan : Maks Perc, sodi Slanina, zapisnikar Podlesnik. Drugo kolo bo na igrišču FD St. Vid 11. IV. ob 8. Igrajo pari: Partizan : Krim 1. sodi Brajnik, za-pisirikar Müller; Krim 2 : Enotnost II, sodi Podlesnik, zapisnikar Brajnik; St. Vid : Enotnost III, sodi Cof. zapisnikar Podlesnik; Enotnost I : Rdeča zvezda. sodi Brajnik, zapisnik ar Cof; Železni-čajr : Maks Pero, sodi Slanina, zapisnikar Müller. Dežurni MFO-ja v obeh dneh je tovariš Kuštrin. Pozivam vse določene funkcionarje, da se javčjo v obeh dneh pol ure pred pričetkom dežurnemu tov. Kuštrinu. Poverjenik za igre pri MFO LJUDSKA TEHNIKA Nagrade za najboljše avto-meto organizacije Komite za avtomobilski promet pri vladi FLRJ je dodelil zveznemu odboru za avtomobilizem in motociklizem 50.000 din z namenom, da ta znesek razdeli med tiste avtomobilsko - motociklistične organizacije, ki so doslej pokazale najboljše delo in bodo najbolje organizirale spomladanski cross. Zvezni odbor za avtomobilizem in motociklizem je določil 4 nagrade in sicer 20.000, 15.000, 10.000 in 5000 din, ki bodo razdeljene med avtomobilsko-moto-cikHstična društva, katera so izdelala in predložila višjemu vodstvu svoj letni delovni načrt in mesečna poročila za januar, februar ln marec. Ta društva hodo-tekmovala tudi v uspešni organizaciji spomladanskega avtoniobilsko-m»>tocikli-stičnega crossa. Pokal zveznega odbora za najboljšo organizacijo republiškega crossa 1948. leta bo dodeljen republiškemu odboru, ki bo imel sorazmerno največje število društev z izpolnjenimi pogoji. Spomladanski avtomohilsko-motocikli-stični cross bo letos med 11. in 18. aprilom. Marijan Miinar, letošnji prvak Slovenije Prekinjene partije XIV. kola za amatersko šahovsko prvenstvo Slovenije so se končale z naslednjimi izidi: Pogačnik-Levačič remis, Marek - Hočevar, 1:9, Krule- Ketiš 1:0, Slupan : Omladič remis. V nedeljo dopoldne so Igrali zadnje, XV. kolo, ki Je bilo važno za razvrstitev v vrhu tabele. Izidi so bili tile: Mlinar - Levačič 1:0. Omladič - Kukovec remi, Krule - Madjarlö remis, Babič-Hočevar remis. Mlšura - Muzlovič 1:0, Požar - Stupan 0:1, Marek - Sušnik 1:8, Pogačnik - Ketiš remis. Končno stanje in vrstni red igralcev je naslednji: Mlinar Marijan (Ljubljana) 12 točk, Kukovce Ivan (Maribor) 11 ih pol, Omladič LJuban (Lj.) 10, Madjarič Koloman (Bled) In Levačič Štefan (Lj.) S in pol, inž. Marek Ivan (Celje), Mišu ra Andrej (M.) In Krule Ivan (Slovenska Bistrica) 8. Požar Danilo (Lj.) In Hočevar Mirko (C.) 7 in pol, Pogačnik Bogomir (M.) 6 ln pol, Babič Jože (M.) in prof. Stujmii Bogomir (M.) 3 in pol, prof. Muzlovič Janez (Jesenice) 5, Sušnik Jože (Lj.) in Ketiš Adi (M.) 4 točke. Prvih pet igralcev jo prejelo nagrado. Turnir je bil zaključen s pozdravom zastopnika celjskega šahovskega odbora tov. Mirnika, In prof. Vagaje, ki je udeležence pozdravil v imenu šahovskega odbora Slovenije ŠAHOVSKI PRVAK HRVATSKE JE POSTAL VLADA BOGATEČ Iz Slavonskega Broda z 11 In pol točke (izmed 17 dosegljivih) pred Rosandičem z 11. Slede: Žagar, Bertok, Taglrov 18 ln pol. dr. Licul, Tlmet, Damjanovič, Labura 8 ln pol, Mikulčlč 8 In pol, dr. Pravdlč, Bajer 7 in pol, Filipčič, Benko Boner t 7, Berlč. Volk 6 in Savič 4 in pol točke. Dvorana doma OF v Celju, kjer je bilo letos Šahovsko prvenstvo Slovenije MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS JAVLJA: Navodila za sklepanje pogodb o dobavi industrijskih predmetov za garantirano preskrbo Glede »klepanja pogodb industrijskih artiklov za garantirano preskrbo dajemo naslednja navodila: 1- Val predstavniki odnosno pooblaščenci se morajo s pooblastili svojih podjetij (državni tudii za kontingente zn privatni sektor) Javiti po nižo navedenem razporedu pri »Odseku za pogodbe« Ministrstva za trgovino in preskrbo. Cankarjeva ulica 11. soba 7. telefon 10-18. kjer prejmejo vaa nadaljnja pojasnila in napotila. Pozivamo vas, da se zglasite v dneh: 7. aprila 1918. CELJE - MESTO: Ljudski magazin Del. nam. potroš. zadr, Ind. mag. Tkalnice blaćevine, Celje, Ind. mag. Tovarne emajlirane posode, Celje. Ind. mag Itudnik Pejovnik, Celje. — CELJE-OKO-LICA: Okrajni magazin, Del. nam. potr. zadruga. Ind. mag. Tov. šamote in želez., Store, Ind. mag. Tekstilne tovarne. St. Pavel, Ind. mag. Hudnik, Zabu-koviea, Ind mag. Hudnik, Laško, Ind. mag. Rudnik. Velenje. — ČRNOMELJ: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadruga. — GROSUPLJE: Okrajni magazin, Del. nam. potr. zadruga. — GORICA: Okrajni magazin, Del. nam. potr. zadruga. Ind. mag. Cementarne, Anhovo, Ind. mag. Gradis. Nova Gorica. — IDRIJA: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadruga. Ind. mag. Rudnik. Idrija. — IL. BISTRICA: Okrajni magazin. Del. nam. potrošniška zadruga. 8. aprila 1818. JESENICE: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadr.. In. mag. Železarne. Jesenice. Ind. mag. Zel. post.. Jesenice, Ind. mag. Plamen, Kropa; Ind. mag. Gradis, Moste pni Žirovnici. — KAMNIK: Okr. magazin, Del. nam. potr. zadruga. Ind. mag. Ind. podjetja, Kamnik, Ind. mag. Tovarna pohištva. Duplica. Ind. mag. Induplati, Jarše- — KOČEVJE: Okrajni magazin. Del nam. potr. zadruga. Ind. mag. itudnik. Kočevje — KRANJ: Okr. magazin, Del, nam. potr. zadruga. — KitsKO: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadruga. Ind. mag. Rudnik. Senovo. — LJUBLJANA - MESTO: Okrajni magazin, Del. nam. potr. zadruga, Ind. mag. Želez, postaja, Ljubljana. 9. aprila 1948. LJUBLJANA OKOLICA: Okrajni ma gazin, Del. nam. potr. zadruga. Ind. magazin Tovarna usnja, Vrhnika. Ind mag. Želez, gradi lišće, Preserje. Ind. mag. Predilnica. Litija. — NOVO MESTO: Okrajni magazin, Del. nam. potr. zadruga. — POSTOJNA: Okrajni ma- gazin, Del. nam. potr. zadruga. Ind. mag. Želez, poet a j e. St. Peter na Krasu. — SEŽANA: Okrajni magazin. De,l. nam. potr, zadruga. — TOLMIN: Okrajni magazin. Del nam. potr. zadruga. — TRBOVLJE: Okrajni magazin. Del nam. potr. zadruga. Ind. mag. Uprava zas. premog., Trbovlje. Ind. mag. Steklarna, Hrastnik. — TREBNJE: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadruga, Ind. mag. Rudnik, Št Janž. It. aprila 1948. LENDAVA: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadruga. Ind. mag. Izvori nafte, Dol. Lendava. — LJUTOMER: Okrajni magazin Del. nam. potr. zadruga. — MURSKA SOBOTA: Okrajni magazin, Del. nam. potr. zadruga. — PREVALJE: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadr. Ind. magazin Rudnik svinca, Mežica, Ind. mag. Železarna. Guštanj. — PTUJ: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadruga. Iud. mag. Tovarna aluminija. Strni-Ače. Ind mag. Tovarna vol. izdal.. Maj-S park. — RADGONA: Okrajni magaziu-Del. nam. potr. zadruga. U. aprila 1918. POLJČANE: Okrajni magazin. Del. nun. potr. zadr. Ind. mag. Steklarna, Rogaška Slatina. —. MARIBOR-MESTO: Okrajni magazin. Del nam. potr zadruga. Ind. mag. železniške delavnice, Maribor. — MARIBOR - OKOLICA: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadruga. Ind. mag. Granitna -ind.. Josipdol, Ind. mag. Tovarne orodja. Zreže. — .MOZIRJE: Okrajni magazin. Del. nam. potr. zadruga- Ind. mag. Tovarne usnja. Šoštanj ,, Trgovinski servis, Ljubljana, sklepa za rezervo MTP dne 12. aprila 1948. Objavljamo vse Glavne direkcije s svojimi predstavništvi v Ljubljani, pri katerih se bodo osebno vršila sklepanja pogodb: Predstavništvo — Ministrstvo za notranja zadeve LRS, Ljubljana. TyrSeva cesta, v 5. nad., soha 7. tei. 53-41 int. 001 Predstavništvo Glavne direkcije tekstilne industrije LRS, Ljubljana, Dapće-viićev trg 2 (pritličje), tel. 53-78, 53-79. Predstavništvo Glavne direkcije kem-ič ne industrije LRH Zagreb. Ljubljana, Sv Petra cesta 38. tel. 37-91. Predstavništvo Glavne direkcije zvezne tekstilne industrije FLRJ. Ljubljana, Miklošičeva 12- Predstavništvo Glavne direkcije tek stilne industrije LRH Zagreb. Ljubija* J1(l — pri Glavni direkciji tekst. Ind. LRS, Knafljeva 13-1.. tel. 40-73. Predstavništvo Glavne direkcije kemične industrijo Srbije, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3. Predstavništvo Ministrstva komunalnih poslova LR Srbijo — direkcija za tekstil i kožu I. N. O.. Beograd, Sremska br. C. Predstavništvo Glavna direkcije kemične -industrije LRS. Ljubljana, Prečna ulica 2- lel. 40-71. Predstavništvo Ministrstva za trgovino ■in preskrbo Bosne in Hercegovine, Biro ?.a trgovinsko posredovanje, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. tel. 47*03. Predstavništvo Ministrstva za komn; nalne zadeve LRH Zagreb, — Gradski NO. Zagreb. Maruličev trg 16. Usnjene izdelke — čevlji iz vseh federalnih republik sklepa maloprodajna mreža Kombinat, Borovo: produk- cija LRH. LR Srbije in FLRJ. Vso produkcijo usnjenih čevljev LRS sklepa maloprodajna mreža Peko. Opomba: Za sklepanje pri Ministrstvu za komunalne zadeve LRS dobite natančna navodila pr-i Odseku za sklepanja pogodb MTP. Cankarjeva ulica 11, soba 7. Vsi koristniki, ki so pozvani v. sredo, četrtek in petek, v kolikor no bi končali s sklepanjem pogodb, naj se znova Javijo na direkcijah v torek, dne 13. aprila k nadaljevanju sklepanja pogodb. iz raziogov, ker se v soboto, nedeljo in ponedeljek vrši sklepanje za oddaljene okraje. Vsak nedostatek ali morebitne pomanjkljivosti. ki se pojavijo ob sklepanju pogodb, naj se javijo »Odseku za sklepanje pogodb« osebno ali telefonično. Vsi predstavniki odnosno pooblaščenci koristnikov morajo takoj po sklepanju 5e istega dne javljati osebno pri navedenem odseku število sklenjenih pogodb ter predložiti prepis zaključnice (pogodbe). v primeru pa. da prepisa nimajo. predlože zaključnico (pogodbo), katere prepis oskrbi Imenovani odsek Za vse pogodbe, sklenjene izven Ljubljane- se mora isto tako javljati vsak dan telefonično. prepisi pogodb pa se pošiljajo sproti imenovanemu odseku. V primeru, da nastopi okrajni magazin kot koristnik tudi za privatni sektor oziroma industrijske magazine, mora »Odseku za sklepanje pogodb, pri Ministrstvu trgovine ln preskrbe poslati celotno pogodbo obenem z detajlno obrazložitvijo, koliko in kaj odpade na posamezni sektor. Nastale morebitne spremembe glede sklepanja pogodb kakor tudi manikalcri' naslovi se bodo objavljali v dnevnih časopisih in objavah po radin Po njih se je treba točno ravnati. Ljubljana, dne 5 aprila 1948 Ministrstvo za trgovino ln preskrbo LRS, Ljubljana Obvezno javno cepljenje proti tifusu do 1928 od 7. do 13 ure, rojstni letniki 1929 do 1933 od 13 do 18. ure. 1 Drugo injekcijo zaščitnega cepiva proti tifusu dobijo val v dnevih 31. marca 1. in 2. aprila s prvo injekcijo cepljeni v sredo 7., v četrtek 8. in v petek 9 aprila po naslednjem razporedu: 1. RAJON CENTER mesto cepljenja: Mgstnl dom, Krekov trg 2 sreda 7. aprila rojstni letniki 1923 do 1926 od 7—13 ure, rojstni letniki 1927 do 1929 od 13. do 18 ure. četrtek 8. aprila rojstni letniki 1934 do 1933 od 7 do 13. ure. 2. RAJON TIČ . RAKOVNIK Mesto cepljenja osnovna šola na Viču Sreda 7. aprila rojstni letniki 1923 do 1928 od 7 do 13. ure, rojstni letniki 1929 do 1933 od 13. do 18, ure, To mesto cepljenja velja za prebivalce rajona Rakovnik. Vič. stanujoče v predelu rajona zapad, no od Ljubljanice In Gruberjevega preko. Pa. četrtek 8. aprila od 13 do 18. ure bodo cepljeni vsi prebivalci rojstnih letnikov 1923 do 1933. stanujoči vzhodno od Ljubljanice in Gruberjevega prekopa (Do. lenjska cesta, Barje. Rudnik) v Mestnem domu, Krekov trg št. 2 S. RAJON ŠIŠKA BEŽIGRAD Mesto cepljenja šola v Sp. šiški, Gasilska ul četrtek 8. aprila rojstni letnik] 1923 4. RAJON MOSTE Mesto cepljenja gimnazija Moste ob Kemični tovarni petek 9. aprila rojstni letniki 1923 do 1928 od 7 do 13. ure, rojstna letniki 1929 do 1933 od 13. do’ 18. ure Po prejemu druge injekcije dobe vsi uradno potrdilo o izvršenem cepljenju, ki ga je dobro spraviti Vsi naj pridejo k cepljenju približno ob isti uri. kakor so prejeli prvo Injekcijo, da bo potekalo cepljenje tako gladko, kot pri prvem cepljenju. Tisti, ki so prejeli prvo injekcijo na cepiinem mestu drugega rajona, morajo priti po drugo injekcijo na isto mesto. Opozarjamo, da je cepljenje strogo ob. vezno In da cepljenje brez druge injekcije ni zadostno In ni uspešno Kdor izostane od drr.ge injekcije, bo moral pozneje vnovič prejeti prvo injekcijo in potem šele drugo. Opozarjamo, da se prvih injekcij dne 7. 8, (n 9 aprila ne bo nikomur dajalo. Za tiste, ki so pustili že prvo injekcijo bo predvidoma posebno cepljenje za zamudnike Iz vseh rajonov. Opustitev od cepljenj» bo razlog za postopek po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. DNEVNE VESTI KOLEDAR Torek, 6. «pril«: Celestfn Sreda, 7. mpriia.: Ra divo J SPOMINSKI DNEVI 0 TV 1911. — Nemčija in Italija ne padeta ’Jugoslavijo, Bombardiranj© Beograda in Splita. 6 IV. 1943. — Boli na St Višfcfi gori. padlo 80 ItaBjanov. 6. IV. 1945 — Jugoslovanska armada osvobodila Sarajevo. 6 IV. 1902. — Umrl rusk! eociaUst'£»C pl-satalj Gl£b Uspen>klJ. M Je opisoval ln anal'.isiinail vas, kmeta in meč zemlje. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Trom ost j e. Marijin trg St 5 SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Torek. 6 aprila ob 19.30 Shakcspoare: Hs_ mlet Zaključena pcedstoiva za LMS Eko_ nemalu tehniikum Sreda. 7, a/prlla ob 20: Kromjec: Pot do zločina* Red ZSD četrtek, 8. aprila ob 19.30: Shakespeare: Hamlet. Red C. Petek. 9’ Eipr’^i ob 19.30: Shakespeare: Hamlet,’ Red D Nedelja. 11. .aprila ob 15: Nušič: Gospa ministrica’ Izven. — ob 20: Smole: Varh Linhart: Županova Micka. Premiera Iz_ ven. Uprizoritev Akademije za igralske umetnost Pri današnji predstavi »Hamleta« Igrajo vodiilne ‘vloge, ki so clmo.jno zasedene; Slavko Jan (Hamlet). Stane Sever (kralj). Fran Lipah (Polonij). M\ra Danilom (kraljica). Ivvunka M£Ž>3..iio-va (Ofellja ) Makedonsko Narodno gledališče lz Skopila Je pr, u^iPel r«n gostovanju v Beogradu šlo na daljšo turne-o po všej Jugoslaviji Ratzen Niša, Novega Sadra. Zagreba. Sarajeva On Cetinja bo gostovalo v Izubijani. 12 t m. Je na sporedu NuAičeva »Sumljiva oseba«; 13. t m. Ostrovskega »Donosna služba«; 14. t. m. p»i Gogoljeva »Ženitev« Predprodaja se že vrši v Ojtezi Opera v Ljubljani Torek. 6. ejprila ob 19 30: Beethoven >FI_ deli-o Red Torek Sredi, 7 aprila ob 19.30: Janaček »Jenufa«. R-od A. četrtek, 8 aprila ob 14.30: Smeten« : »Pro_ dana nevesta« Zaključena predstava zc g'mnazijo t Ribnici Ln v Kočevju. Petek. 9 aortU ob 19 30: Beethoven: »Fide-1 idr. Red B. Sobote. 10 a/prite ob 19.30: Mlakar: »Mala balerina«. Izven. Nedeljti. 11 aprila ob 19 30: Puccini; »La Boheme«. Izven Gos-tov&njie Anite Me-zeto>ve_ Drama v Marl horn Sreda. 7 aprila ob 20.: Goldoni: »Krčmarica Mirmd>oa£n&«. Za sindikate. Vstopnice v prodaji tudi za Detelo občinstvo. Četrtek. 8. ».prtla o-b 20: Žižek: »Vsemu nakljub«. Red A. Sobota, 10 norila ob 20: Torkar »Gospod Ponikvar« Krstna predstava. Izven. Nedelja. 11 gorila ob 20.: Torkar: »Gospod Ponikvar« Izven. Opera v Mariboru Torek, 6 aprila ob 20.: Dvorak; »Rusalka«. Red C. Petek. 9 aprila ob 15 : Dvorak: »Rns&lka«. Red LMS-2. Nedelja. 11. aprila ob 15.: Puccini: »Madame Butterfly« Izven Šentjakobsko gledališče Mestni dom Turek. 6 aprilu ob pol 20: F. N, Doeto-jevÄ: »Idiot«. Sobota 10 april» ob pol 20.: F. N, Dosto_ j>avski: »Idioto. Nedelja 11 aprila ob 15 : F. N. Dostojevski: »Idiot«, porau>Idamska predstavo.. LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sreda, 7. aprila: Fran MLičinski: »Mogočni prsta§!h oratori iskilh koncertov zadnjih let. Vstopnice v knjigami muefka lij. 710-n Na Jesenicah bo v «redo 7. sprf'n izredne pomemben koncert Nastopili bo«ta odlični mnetn:<£: beograjska operna pnrka Anita Mezetcva in vtelinlstka N?da Jevdjeniie. v*č-Br.uidteva iz M-irlbom. Pri klavirju bo Ksenija Ogrino-vn Spored obsega «mo-ioe, v© s «/or srni jeva >tl : «m klavirja in vj/vine. sol otočka za vtoiino m klavir. 711-n V Celin bosta koncertirala v petek 9 "prite dva slovenska u metel ika: vici teist Go-rše ln pianist Kuner. Koncert bo v domu ljudsko prosvete m opozarjamo S? drin-es na njega 712_n ICinestiaSagrafi LJUBLJANA UNION: sovje toki film »Po. mlad«, tednik Zaradi izredne dolžine filma prcdisteve ob 16. 1815. 20.30. — MOSKVA: sovjetski film »Ste pejka«. tednik. — SLOGA: francoski. 9.Im »Sam v noči*, tednik. Predstave v obeh kinematografih cb 16.15. 18 15 in 20.15. —- KODELJEVO: sovjetski Lčm >Delo Artamo-novlh«. tednik. Predstava ob 10.30 MARIBOR ESPLANADE: francoski film »Skrivnost«, tednik — GRAJSKI: so-v-jstoki Ulm. >P.rol rokavica«, tednik CELJE METROPOL: jugoslovanski bnrvni film »Parada mladosti«, tednik. DOM: sovjetski film »Moja ljubezen«, tednik. KRANJ MESTNI: jugoslovanski umetn.ški film »To ljudstvo bo ž-ve-lo. tednik PTUJ: sote-etoki. film »Beli volčjak«, tednik IMETNIKOM MOTORNIH Y0ZSL Imetnike motornih vozil, katera so bila po tehnični komisiji od ministrstva za lokalni promet LRS v Ljubljani, Stari trg 34, že tehnično pregledana. opozarjamo, da se v dveh dneh po tehničnem pregledu zglasijo na Upravi KM, Prometni odsek, zaradi odobritve vožnje z motornim vozilom za 1. 1948. Nihče naj ne odlaša na zadnje dni pred 1. majem 1948, ker bo takrat nemogoče Ustreči vsem prizadetim podjetjem, ustanovam in osebam, če ne bodo potrebnega uredili o pravem času. Po 1. maju 1948 bo vsakdo, ki v prometni knjižici ne bo imel odobrene vožnje, za leto 1948, klican na odgovor. Izjemoma bomo sprejemali stranke, ki bodo iskale odobritev za vožnjo z motornim vozilom za leto 1948. od o. aprila do 1. maja 1948 od 9. do 13. ure. Uprava Narodne milice za glavno mesto Ljubljana. OSEBNI AVTO skoraj nov, zamenjam za ZIDNO EN STRESNO OPEKO. Ponudbe na oglasni oddelek pod URADNO. PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE MLO - LJUBLJANA AMBROŽEV TRG št. 7 sprejme za svoje kamnolome: 1 samostojno moč za obračunavanje mezd in 1 admmistrat&rjaC-ko) Glavna' direkcija za eksploatacijo železnic v Ljubljani - potrebuje 2 elekt?siK£t®ff)a 18 kV/ in 39 kW. napetost 3x380-223 V, 1000 ali 1500 obratov v minuti, 50 per, odprte ali zaprte tipe z zaganjačem. Ponudbe s podrobnimi podatki, tudi z;a večje in manjše motorje, pošljite na: GDEŽ - Ljubljana - odsek II1-3. Gozdno gospodarstvo Novo mesto zaposli takoj na območju gozdnih uprav Straža, Po. Ijane, čnnošnjice in Novo mesto VEĆ GOZDNIH DELAVCEV-SEKAČEV IN TESAČEV. Plača po uredbi, možnost zaslužka v akordu od C0 do 100 din po m3. Stanovanja deloma v zgradbi, deloma v drvarskih kočah. Preskrba po obstoječih predpisih za gozdno delavce. Prijave in ponudbe je poslati na: GOZDNO GOSPODARSTVO Novo mesto. TrdinoV9. c. 5. Oglasul oddelek telefon Štev. '66-32 vodja oddeika el štev 38-33 SLU230 DOBE FRIZERSKA POMOČNICA dobra — spretna, dobi službo s 15. aprilom ali pu dogovoru. Salon Mrak, Radovljica. 9328-2 DVA DELAVCA-TEŽAKA potrebujem za trgovino. Nastop službe takoj. — Pavlina Andrej, Pod Trančo štev. 2, III. nadstropje. 9478-2 DVA MIZARSKA POMOČNIKA za malo galanterijsko delo sprejme v stalno službo Drago Višnar. Jesenice, umetna obrt. 9455-2 DVA CEV L J AitSKA POMOČNIKA sprejmem takoj za boljša dela. Prednost imajo vojaščine prosti A mire j Krmelj, Skorja Loka. 9012-2 PERFEKTNO' HOTELSKO KUHARICO z večletno prakso, sprejmemo, s 1. majnikom. Predstaviti se v Restavraciji MLO Laško. 9605-2 FANT, 23 let star, priden in pošten, želi zaposlitve sluge, kurirja ali pomočnika v gostilni, menzi aii trgovini; s stanovanjem in hrano. Naslov v oglasnem oddelku. 9624-2 HLAPCA h konjem z vso oskrbo sprejmem takoj. Karlovška cesta št. 17, Ahlin. 9693-2 STAREJŠO GOSPODINJO, zdravo — iščem za takoj ali s 1. majem k tričlanski družini; dva otroka štiri in devet let stara. Plača dobra. Prosim le ustrezajoče ponudbe na naslov: šimunac Heda, Kranj, Partizanska 13. 9490-2 PGSTHEŽNICO za delavnike do 14. ure sprejme proti dobremu plačilu Jošt, Malgajeva 10, šiška. 9603-2 DRŽAVNI VZGOJNI ZAVOD in Tovarna učil sprejmeta s 1. majem za stalno namestitev samostojnega ekonoma, veščega vodstva vseh ekonomskih poslov in menze. Za samca ev. na razpolago stanovanje. Ponudbe osebno ali pismeno na upravo, Zaloška cesta 77. 9618-2 GATERISTA. lesnega manipulanta, lesostrugarjev sprejmemo takoj. Za stanovanje in hrano je poskrbljeno. Tovarna učil, Ljubljana — Zaloška cesta 77. 9617-2 VAJENCI ^ ™ PRIZERSKO VAJENKO, pridno in pošteno, sprejme podjetje: Brivnica in česalnica Godina, Sv. Petra cesta 3. Ljubljana 9633-3 ZASLUŽEK KOLESARJE in avtomobiliste obveščamo, da vulkanizerska delavnica rajona Moste v Pokopališki ulici 48, sprejema v popravilo plašče in zračnice. 9447-4 STENICE vam uničimo s plinom; tudi izven Ljubljane. Stanovanje takoj uporabno. Ponudbe pod Diskretno na oglasni oddelek. 96S3-4 ŽELIM SE UČI Ti italijanščine po hitri metodi. Ponudbe pod Konverzacija na oglasni oddelek. 96S2-4 INŠTRUKTORJA za peti razred gimnazije, za vse predmete, iščem. Ponudbe pod Inštruktor na oglasni oddelek. 9674-4 POZIVAM tov. Jožico, ki si je izposodila obleko v salonu »Godina-, da jo istotam čimprej vrne. 96S2-4 SNAŽILKO za trgovino, nekaj ur dnevno, sprejmem. Primerno za osebo. ki bi ji bil to postranski zaslužek. Naslov v oglasnem odd. 9640-4 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za nižje razrede srednjih šol in latinščino za klasično gimnazijo. Ponudbe pod Inšuukcajia na ogi. oddelek. 9424-4 IZGUBILA SEM dne 2. aprila žensko zapestno uro. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Sl. Instrukcija na ogi. odd. 9424-4 PISARNIŠKA MOC, dobro verzirana, j išče honorarno zaposlitev do 7 ur ur dnevno ; vešča vseh ekonomskih in j drugih pisarniških del. Ponudbe pod j Honorar I na ogl. odd. 9522-4 VRSTNEGA INŠTRUKTORJA 'potrebujem takoj za večerno gimnazijo. Ponudbe pod Drugošolka na oglasni oddelek. 9620-4 DVE URI POPOLDANSKEGA DELA sprejmem. Ponudbe pod Stenodaktilo-gVafka na oglasni oddelek. 9623-4 PRODAM PREPROGE, perzijske tn domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirnian šah d asaža Nebotič nik 47-6 MOTORNO KOLO »Rud j e« 500 ccm. — prodam aii zamenjam za lažje. Marijan Dolinšek. Zgornje Perovo. p_. Kamnik. 9332-5 TE.MNOWAV PLAŠČ za vitko postavo, in ljave semiš čevlje št. 35. zelo poceni p 'odam. Naslov v oglasnem oddelku. 9722-5 RADIO APARAT, tri cevni, proaam. Ogled od 6. do 7. zvečer. Naslov v oglasnem oddelku. 9709-5 KLAVIR dunajske znamke prodam. — Ogled od 10. do 18. ure. Naslcv_ v oglasnem oddelku. 9705-5 DVE MOČNI POSTELJI, politirani — prodam. Naslov v ogl. odd. 9660-5 VOZ dobrega gnoja prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9659-5 ŽELEZNA OGRAJA z vrati, primerna za dvorišče, lesene stene, omaro za blagajničarstvo, aparat za datume, numerator, naprodaj. Hedžet, Frančiškanska 4-1. 9703-5 KARĐEN-KNJIGOVODSTVO z ležečimi preglednimi konti v jekleni skrinjici, lepo orehovo sobno kredenco (ni korenina) in sliko Angel varuh, predam. Naslov: Rimska cesta št. 7, vrata 5. 9706-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov. prodam. Ogled: Celjska št 19. Bežigrad 96S5-5 KLAVIRSKO HARMONIKO s 60 basj predam. Celovška 91. 9678-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, ugodno prodam. Vipavska cesta S. 9675-5 ZARADI OPUSTITVE OBRTI poceni prodam: 1 pult, 50 butar, 30 desk, železno posodo za Inešanj© testa, radio Nivator, foto aparat, 70 kosov šamotne opeke, visoko omaro, posteljo, 8 pekač, 27 pekovskih brisač, posodo za oglje, kotel za vodo, stroj za drobtine, loparje in žepno uro. — Žnidaršič, Celovška cesta 69. 9671-5 MOŠKO KOLO, skoraj novo, prodam ali zamenjam za novo kuninjsko opravo. Lepodvorskä cesta štev. 33, Šiška. 966S-5 ELEKTRIČNI MOTOR s prestavami za šivalni stroj in zlat prstan z de-mantom prodam. Ponudbe pod : 6000 na oglasni oddelek. 9670-5 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Lepo-dvorska štev. 33, šiška. Zvoni dvakrat. 9667-5 MUŠKO URO, žepno, srebrno, z verižico, dva para ženskih čevljev št. 37 in belo žensko perilo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9663-5 KOZOLEC s 5 okni — stebri s cementnimi podstavami, naprodaj. Vprašati: J. D., Vopolje 21, posta Komenda pri Kamniku. 9634-5 ZLAT POROČNI PRSTAN, širok, prodam. Ponudbe pod Vdova na oglasni oddelek. 9630-5 80 kg MAVCA za štukature prodam. — Ponudbe pod Mavec na oglasni oddelek SP. 9647-5 WORTHINGTON pihalo za 5 cbm in 4m transmisije 4000x30 mm z jerme-nicami in ležaji, proda — Novobor, Tavčarjeva 13. od 11. do 12. 9646-5 DVA KOLESLJA na štirih peresih, dobro ohranjena, osi na olje, naprodaj. Naslov v podružnici SP Novo mesto. 9644-5 ZLOŽLJIV DEŽNIK, nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9626-5 NOVE CRNE ŽENSKE ŠKORNJE št. 38 prodam. Ogled od 15. do 16. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 9643-5 ZLOŽLJIVO POSTELJO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od S. do 12. Jenkova ulica 15. 9638-5 AKUMULATOR, 12 voltni. prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 9639-5 SENO IN DETELJO prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca. 9630-5 DO 2000 kg SLADKEGA SENA prodam. Poizve se pri Alojz Golob. Cesta dveh cesarjev št. S4, Ljubljana-Vič. 9892-5 BRILJANTNI PRSTAN prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9690-5 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ »Singer«, cilinder, malo rabljen, prodam. Naslov : Titov trg 2, sedlar, Kranj — Gorenjsko. 9679-5 ŠPORTNI VOZIČEK, lep in košaro, — prodam za 1200 din. Naslov v ogl. oddelku. 9699-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni, ženske škornje št. 41 in nalivno 14 karatno zlato pero. prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 9851-5 AN GRL, visok 74 cm. krasen nastavek za nagrobni spomenik, ali sobno dekoracijo, naprodaj. Naslov v oglasj nem oddelku. 9649-5 ŠIVALNI STROJ Singer prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled v nedeljo. 9657-5 ŠPORTNI VoZICEK ugodno prodam. Vidrih, Savska cesta 9. 9689-5 PAR TA BULA RJE V za normalno kolo prodam. Savska cesta št. 9-8, Liubj ljana. 9711-5 STARO SOBNO in kuhinjsko pohištvo prodam. Ogled od 15. do 17. popoldne. Lcpodvorska ulica 31. 9656-5 PRT IN ŠEST PRTIČEV, ročno delo, prvovrstno blago, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. • 9696-5 MOŠKE ČEVLJE štev. 43, predvojno blago, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9697-5 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, zaradi bolezni prodam. Klemenčič, Karlovška cesta 8. 9700-5 MOŠKE ŠKORNJE št. 43 in moške nove črne čevlje št. 41—42 z gumo — prodam. Ljubljana, Celovška cesta št. 49-1, levo. 9701-5 MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm, I znamke »Gname-Rhone«, prodam. — Drogerija Aparnik. Kamnik. 9448-5 KOZO mladico z dvema mladičema, stara en teden, prodam. — Dravlje, Pržanska cesta 10. 9425-5 MOŠKA URA »OMEGA«, zlato nalivno pero, jedilnica, steklena trodelna omara za laboratorij, knjižnica in Zeissov daljnogled, naprodaj. Naslov v oglasnem^odcelku. 9514-5 NOVA OMARA, belo pleskana, in tehtnica, nosilnost 16 kg, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem odd. 9523-5 PSA VOLČJAKA, zelo dobrega čuvaja. prodam dobremu gospodarju. Ponudbe na podružnico SP Zagorje pod Zvesti čuvaj. 9492-5 JEDILNICA NAPRODAJ. Ogled od 3. do 6. Tržaška cesta 34. 960S-5 MOŠKO OBLEKO, novo. za srednjo postavo, prodam. Otoničar, Celovška cesta 96. 9605-5 MESARSKI ZAPRAVLJIVČEK na gumi. dobro ohranjen, nosilnost 800 kilogramov, naprodaj. Naslov v ogl. oddelku. 9606-5 EMAJLIRANI ŠTEDILNIK, desni. — prodam. Ekert Ana, Pleteršnikova ulica 32, klet. 9607-5 PŠENIČNO SLAMO in slamo za. steljo prodam. Naslov v ogl. odd. 9601-5 ELEKTRIČNE AVTOMATSKE varovalke prodam z vsem potrebnim materialom, rezkala za izdelovanje zaradi preselitve v inozemstvo ; zraven odstopim pravico patenta za isto. — Informacije daje : Univerza!. Maribor, Meljska 3 Pretvornik električnega toka 220. primerno 24 Volt. sekundarno. 5 Amper, novi. 110 Voltov, na 12 Voltov in obratno 2V2 Amper, Dinamo 3 faze 380—220 Voltov. 7 in pol kilovata, nov. prodam. — Univerza!, Maribor, Meljska 3. 94S8-5 SLAMOREZNICO in železen plug kupim. Ponudbe na: M. Smole, Celovška cesta 97-1, Ljubljana. 9291-6 ČEVLJE, črne, rjave ali lakaste, številka 39, z visoko peto, kupim. Ponudbe pod Novi ali skoraj novi na oglasni oddelek. 9293-6 KLAVIR ali pianino kupim. Ciril Pregelj. Mirje, Verstovškova ulica 23, nizko pritličje. 9666-6 MOŠKO KOLO kupim. — Gluhodedov Stanko, Žiri št. 46. 9664-6 ELEKTROMOTOR, trofazni, 2 do 3 ks, kupim. Ponudbe pod Motor 1450 na oglasni oddelek. 9672-6 BLAGU ZA VERANDNI ZASTOR kupim. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca. 9289-6 KROM JEDILNI SERVIS za šest oseb in decimalno tehtnico od 5 do 10 kg z utežmi, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 9G91-6 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod športni voziček na oglasni oddelek 9654-6 ZA MOTOR DKW 125 kupim os od starterja ali kompletni starter; plačam prav dobro. Ponudbe pod Starter na oglasni oddelek. 9G50-6 SPALNICO, dobro ohranjeno, kupim. Javornik Joža, Erjavčeva cesta številka 4. 9655-6 OTROŠKO POSTELJICO s predalom, dolgo 140 cm, kupim. Ponudbe pod Posteljica na oglasni odd. 9442-6 ZÄTEZAC za zabojne obroče takoj kupimo. Naslov : »Obutev«, drž. podjetje, Maribor, Vetrinjska 30, 9614-6 ZAMENJAM LEPO ŽENSKO KOLO, športno, zamenjam za nešportno ali prodam. Poizve se Ob železnici 12, Moste, čuvajnica 3S3. 9681-7 NSU 125—3 močne brzine, malo vožen, menjam za težjega, lahko defektnega z manjkajočimi deli in brez gum. — Zupan, Stražišče 326. 96S0-7 NEPREMIČNINE DVOSTANOVANJSKO HIŠICO z vrtom v Ljubljani prodam. Ponudbe pod Skromna 420 na oglasni odd. 9688-8 VILO v letovišem kraju na Gorenjskem prodam. Ponudbe pod Letovišče na oglasni oddelek. 9702-S V NAJEM LEPO MANJŠE POSESTVO, tik Rogaške Slatine, z živim in mrtvim inventarjem, oddam v najem. Pismene ponudbe pod Poleg kolodvora na ogl. oddelek. 9661-9 PARCELO v šiški, že pognojeno, takoj oddam v obdelavo. Naslov v ogl. oddelku. 9653-9 SOBE - STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE v Beogradu zamenjam za podobno stanovanje vx centru Ljubljane. Pasaža Nebotičnik »Kirman šah«. 96S4-10 VELIKO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom iščeta starejša mirna zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek pod Takoj v mesto. 9712-10 SOBO, po možnosti v centru, išče solidna tovarišica. V prostem času bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 9710-10 MEDICINEC išče lepo opremljeno sobo v bližini tramvaja. Ponudbe pod Bodočnost na oglasni odd. 9708-10 DVE PISARNIŠKI SOBI s centralno kurjavo v strogem centru, zamenjam za enosobno stanovanje s kabinetom. Ponudbe pod Ugodna zamenjava na oglasni oddelek. 9658-10 PRAZNO SOBO ali stanovanje iščem kjer koli. Ponudbe pod Upokojenka na oglasni oddelek. 9687-10 SOBO v Ljubljani, zamenjam za enako v Kranju. Ponudbe pod Nujno na oglasni oddelek. 9669-10 PRAZNO ali opremljeno SOBICO z lastno posteljnino, v bližini mesta — išče mlada uradnica. Ponudbe na naslov: Erjavec N., Cankarjeva cest 18, pri vratarju. 9676-10 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v novi hiši zamenjam za enako enosobno s kabinetom ali brez. Ponudbe pud Bežigrad na oglasni oddelek SP. 9673-10 VELIKO SONČNO SOBO s souporabo kopalnice oddam s 15 aprilom. Ponudbe pod čistoča na ogl. odd. 9642-10 PRAZNO SOBO v centru-, lepo, sončno, površine 18 m2, zamenjam za večje. Ogled v torek in sredo samo od 14. do 16. ure. Gledališka ulica 7, pritličje, desno, pri Furlan. 9648 10 OPREMLJENO SOBO iščem za takoj v bližini Kersnikove ulice ali na Karlovški cesti v Ljubljani. Ponudbe na podružnico SP pod: Opremljena. 9645-10 OPREMLJENO SOBO brez perila, oddam mirni in pošteni ženski osebi. Prednost ima ves dan odsotna. Ponudbe pod Odsotna na oglasni oddelek SP. 9631-10 OPREMLJENO SOBO išče 17 letna de-klica-šivilja. V prostem času bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 9652-10 SOBO in dobro hrano dam osebi, ki bi mi popoldne pazila na otroke. Naslov v oglasnem oddelku. 9704-10 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enako ali večje v Mariboru. Ponudbe r.a podružnico SP Maribor, pod: Takoj ali pozneje. 94S7-10 TRISOBO STANOVANJE s kabinetom in kopalnico v centru zamenjam za dvosobno s kabinetom. Ponudbe pod Zamenjam na oglasni odd. 9446-10 KABINET brez perila in omare, vhod skozi kuhinjo, oddam ves dan odsotnemu tovarišu. Naslov v oglasnem oddelku. 943 6-10 UPOKOJENKA išče prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 9432-10 PRAZNO SOBO išče mirna tovarišica, eventualno pomaga, v gospodinjstvu. Ponudbe pod Prazno na oglasni oddelek. 9418-10 SOBO išče upokojenka pri dobri krščanski družini izven mesta. Pomagala bi pri lažjem delu. Ponudbe na oglasni odd. pod Blizu cerkve. 9472-10 VELIKO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v bližini gorenjskega kolodvora v šiški zamenjam za enako v Kranju ali okolici. Poizve se: Kranj, Primskovo 54. 9489-10 OPREMLJENO SOBO išče študentka medicine z lastnim perilom. Ponudbe pod Plačam v naturalijah na ogl. oddelek. 9622-10 SOBO iščem: pomagala bi v gospodinjstvu. Ponudbe pod Ljubezen do otrok na ogl. odd. 9619-10 V OPREMLJENO SOBO sprejmem sostanovalko in ji nudim tudi hrano. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Maribor. 9615-10 SOBO išče akademik, plača redno; ima lastno perilo. Ponudbe pod Srem na oglasni oddelek. 9616-10 Opozorilo Vse, Id se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa in priložijo 5 din za odgovor. Oglasni oddelek »Slov. poročevalca« RAZNO KUPIM KOMISIJSKA TRGOVINA I. SAX — Mestni trg 19 — sprejema in prodaja harmonike, pisalne stroje in druge — dobro ohranjene predmete. 7913-6 .oMISIJSKA TRGOVINA JOS. ROJI-NA, Prešernova 32 sprejema in prodaja dobro ohranjena oblačila in druge lepe predmete SP 45-6 PREPROGE. domače In perzijske kupuje In prodaja ter sprejema v komisijo Trgovina »Kirman Šah«, pasaža Nebotičnik. SP 48-6 Izšla je 3. številka revije »Turizem in gostinstvo, ki prinaša: v bakrotisku na prednji strani ovitka: Pogled Da Karavanke spomUdi. Na zadnji strani: Motiv iz Postojnske jame. V teklvtu na 24 straneh v formatu 210 X297 pa članke: V novo sezono — Pripravimo tujske sebe — Gorenjska — Evropski turizem — St. Moritz 1948, in stalne rubrike Turistični kraji Jugoslavije, Strokovni kotiček in Beležke. Fotografije: Spomladi na oddih — Motiv s Kofc — Julijske alpe — Lesce — Škrlatica — Ohrid. Revija izhaja mesečno in stane celoletno 150 din, posamezna številka 15 din. Naročila sprejema uprava: Ljubljana, Wolfova 8. GLAVNA DIREKCIJA ZVEENE TEKSTILNE INDUSTRIJE — BEOGRAD Knez Mihajlova ulica št. 43-111 obvešča vse koristnike, katerim je po planu razdelitve materiala za I. in H. tromesečje 1948 dodeljen kontigent tekstilnih proizvodov pri tej direkciji, da se bodo dogovori o izročitvi blaga za korisundke široke potrošnje iz kontigenta ministrstva za trgovino in preskrbo FLRJ sklepali začenši od 3. do 10. aprila 1948, in sicer; Za ožjo SRBIJO V BEOGRADU, Knez Mihajlova ul. št. 40-m. Za AP VOJVODINO V NOVEM SADU, Skladišče Zvezne tekstilne industrije, Sremska ulica št. 8. Za ROSMET V PRIŠTINI, Skladišče Zvezne tekstilne industrije. Za LR HRVATSKO — ZAGREB, Bakačeva ulica št. 1. Za LR SLOVENIJO — LJUBLJANA, Skladišče Zvezne tekstilne industrije, Frančiškanska ulica št. 24. Za LR BOSNO IN HERCEGOVINO — SARAJEVO, Titova ul. št. 30. Za LR ČRNO GORO — CETINJE, Ministrstvo za trgovino in preskrbo. Za LR MAKEDONIJO — SKOPLJE, Izpostava bombaža, Maksima Gorkega ulica šit. 15a. Za ostale koristnike izven tržnega fonda (razna ministrstva, direkcije itd.) se bodo dogovori o izročitvi blaga sklepali v prostorih Glavne direkcije — Beograd — Knez Mihajlova ulica St. 40-IH., začenši od 2. do 10. aprila 1948. Vsi koristniki Se pozivajo, da takoj pošljejo tej direkciji potrebne specifikacije po pošti ali po svojih predstavnikih. Za visa pojasnila se je obrniti na telefon št. 93-821 lokal 59. IZGUBILA sem listnico z dokumenti in denarjem na ime Anžič Marija, Vič, Tolminska 15. Poštenega najditelja prosim, naj mi vrne dokumente, denar naj obdrži, v nasprotnem primeru jih razveljavljam. 9707-14 RAZGLAŠAM za neveljavno osebno izkaznico na ime Trkov Marija, Za-voglje 3. 9662-14 BEL PES z ovratno št. 416 1947 Rakek, se je našel. Naslov v oglasnem oddelku 96S6-14 RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno sindikalno izkaznico št. 1251406, in sindikalni kartotečni list na ime: Starnberger - Bezjak Marija, učiteljica 9627-14 IZGUBLJENO IZKAZNICO OF na ime Pleničar Avgust iz Novega mesta razglašam za neveljavno. 9625-14 IZG L BILA SEM dne 3. aprila 1948 ob 14.15 uri črno torbico z 2500 din, živilsko nakaznico in potrdilo o izplačilu posojila. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi na naslov: Ja-kofčič Joža, Trnovo, Staretova 26, preje Gorupova 22. 9641-14 POŠTENEGA NAJDITELJA prosim, da vrne v soboto zvečer izgubljene štiridelne bele perle — proti nagradi v — Delavsko knjižnico, Miklošičeva cesta št. 22. 9637-14 LISTNICO z osebno in kolesarsko knjižico, na ime Oven Franc, sem izgubil. Najditelja prosim, naj vrne na naslov v izkaznicah. V nasprotnem primeru ju razveljavljam. 9629-14 IZGUBLJENO OF izkaznico in poročni list na ime Marija Zakladny, razglas šam za neveljavno. 9694-14 RAZGLAŠAM za neveljavno izkaznico za žensko kolo znamke »Patria« na ime: Jerala Marija, Stožice štev. 79 pri Ljubljani. 9562-14 DEŽNIK sem našla pri garnizijski bolnišnici. Lastnik ga dobi Na Klančku štev. 3. 9510-14 RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno legitimacijo OF, osebno in izkaznico iz Samca, vojaško uverenje in mladinsko izkaznico na ime Bergant Vinko, Toplice štev. 36, Zagorje ob Savi. 9493-14 PROIM TOVARIŠE, ki so vozili dne 28. marca pohištvo proti Ljubljani, da mi vrnejo torbico, pozabljeno na avtomobilu od Zagradca do Krke. — — Naslov v torbici. Stroške povrnem. 9613-14 RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno osebno izkaznico na ime: Tišov Frančiška, Kamenje 32, KLO Polje v Bohinju. 9610-14 RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno osebno izkaznico št. 4945 na ime Štros Ivanka, Srednja vas štev. 73, Bohinj. 9609-14 NAGRADO DOBI, kdor mi vrne osebno izkaznico na ime česen; kolesarsko knjižico, legitimacijo OF na ime Ančka Jere; v nasprotnem primeru jih razveljavljam. 9604-14 OSEBA, ki je dne 3. aprila ob 8. vzela v trafiki Dolar na Tyrsevi cesti 12, listnico z denarjem in dokumenti na ime Mravlja Franko, naj iste takoj vrne v omenjeno trafiko v interesu nje same, ker je poznana. 9599-14 PREKLICUJEM svojo ženo Drago Zupan roj Neuman, da ni upravičena, kakor tudi ne njeni sorodniki, zamenjati in oddajati moje stanovanje v Ljubljani. Černetova ulica 30. Prav tako nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih napravila v mojem imenu. Proti vsakomur, ki bo ravnal drugače, bom uvodel sodni postopek. Zupan Janez, podporučnik. 9484-14 Tovarna splošnih metalnih konstrukcij in vijakov TEZNO PRI MARIBORU sprejme v službo: VEČ PISARNIŠKIH MOČI za planski oddelek, po možnosti z vsaj nižjo srednjo šolo in prakso. VEČ PISARNIŠKIH MOČI z lepo pisavo In s smislom za risanje tabel in diagramov. Prednost imajo demobiliziranci in žene mobilizirancev. Ponudbe sprejema uprava podjetja. KOMPLETEN MOTOR za avto Fiat 11oo kupim Naslov v oglasnem oddelku. ~Tmrla je naša mama AMALIJA KASTELIC Pogreb bo v torek, 6. aprila 194S ob 14. uri iz kapele sv. Jakoba na Žalah. Ljubljana, 5. aprila 1948 žalujoči Kastelic Alojz, sin z ženo Elo, vnuk Andrej in ostali sorodniki. I. Umrla je v svojem 85. letu naša * dobra teta FRANJA MATJAN roj. DERŠEK Pogreb pokojnice bo v torek, 6. aprila 1948 ob 16. uri popoldne izpred hiše žalosti na Vodnikovi cesti 77 na pokopališče v št. Vidu. Ljubljana, Novi Sad, Celje, Petrovče, dne 3. aprila 1948. Rodbine Deršek, žakšek in Šlezinger. i Umrl nam je po težkem trpi j e-* nju in tolažili sv. vere naš srčno ljubljeni nepozabni mož, at ek, sin,^ brat in svak DRAGO AGREŽ gostilničar v Radečah pri Zid. mostu žalujoči: žena Jožica, hči Mojca., sestra Mici, svak Albin, oče Karel, brat Edi, mati Ana; rodbine Agrež, Raunih, Senica, Eržek, Zupan. Spi sladko! _j_ Umrl je dr. MATIJA HOČEVAR bivši zdravnik v Domžalah Pogreb bo z žal iz kapele sv. Andreja v torek, 6. aprila 1948 ob 5415. uri popoldne. Paris, Ljubljana, 5. aprila 1948. Vera Charrier, hči z družino bratje in sestre. ★ Po težkem trpljenju nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož, ata, brat, svak, stric stari oče, tovariš MILOŠ KAVČIČ EH J. Umrl je moj dobri mož FRANC MOŽINA Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 7. aprila t. 1. ob 4. pop. iz kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 5. aprila 1948. žalujoča Marija Možina in ostalo sorodstvo. Pogreb dragega pokojnika bo danes 6. t. m. ob 8.30 uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Dobropolje, 5. aprila 1948. Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorod. Umrl je FRANC BGRIŠEK posestnik Pogreb pokojnika bo v sredo, 7. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti šklendrovec, na pokopališče št. Jurij. Šklendrovec, Francija, Nemčija, dne 5. aprila 1948. Žalujoča žena, sinovi Fride, Janko, Franc, Hinko; hčerka Marija por. Feie in ostalo sorodstvo. sm ★ Naznanjamo žalostno vest, da je dne 4. aprila 1948 preminul naš starešina, tovariš MILGŠ KAVČIČ iz Dobreöapoija Pogreb dragega ljubitelja lova In narave bo danes 6. t. m. ob 8.30 uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Počivaj mirno v večnem lovišču. Dobropolje, 4. aprila 1948. Lovska družina Dobropolje. mMmF&Mvmmrvmm hi 111111111 — I Umrla nam je dobra mama, se-■ stra, teta in svakinja JOSIPINA PUKELSTEIN posestnica Pogreb bo v sredo ob 15.30 z žal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v torek. 13. t. m. ob 7. zjutraj v cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, 5. aprila 1948. Žalujoče rodbine: Pukelstein, Logar. Lafošnik in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. — Za vse izraze sočustvovanja ob težki izgubi mojega dragega soproga in dobrega tateke dr. MILANA PAPEŽA višjega zdravstvenega svetnika v p. Za mnogoštevilno spremstvo na njegovi poslednji poti in poklonjeno krasno cvetje izrekam mojo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo dr. Jamšku in dr. Janezu Ruprehtu za vso veliko nego in skrb. Enako častiti duhovščini. Prav vsem iskrena hvala. Maša zadušnica se bo brala v sredo, 7. aprila ob 7. zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. Užaloščena soproga Vlada s hčerko Metko in sorodstvo. ivark Kiblć Stojan. e onkraj reke < omar 118 »Pa tudi naši so mi branili. Z grunta sem bila doma, Tomaž pa je delal v fabriki. Nič niso hoteli slišati o njem; posebno še, ker se je razneslo, da je komunist. Hoteli so, da bi vzela kakšnega gruntarskega.« »In zdaj?« »Saj vidiš — pijance strežem,« je trpko odkimala. »Ne veš, kako se mi včasih toži po poljih...« »Pa se vrni. Tudi za otroka bo bolje.« »Kam?... Oče je umri lani, mati letos. Oba — v lagerju. Izselili so jih med prvimi v našem kraju. Za brate sploh ne vem, kje so. No, starejši je ušel takrat. Nekje pod Peco je partizan, sem zvedela. Švabi so zdaj na našem gruntu. Tako je, vidiš.« »Kdaj, kdaj pa si zvedela, da je Tomaž... padel?« Za hip je zaprla oči. Druge spremembe ni bilo na njenem obrazu. »Pred kakšnim mesecem šele. Celovčan mi je povedal.« »Lahko bi obdržal tudi zase. Ljudje včasih ne pomislijo, da...« Mrmraje je umolknil, ne da bi izrekel misel do konca. Težko mu je bilo zaradi nje in spomin na Tomaža ga je prevzemal z ‘novo močjo. »Prav je, da vem,« je rekla tiho. »Če bi zvedela v svobodi, ko bi ga pričakovala, bi bilo še huje.« Nekdo je pritisnil na kljuko in pijan glas jo je poklical. »Hannerl! Komm doch!« Majhen, zavaljen soldat je odprl vrata in pogledal v sobo. Ko pa je zagledal pri mizi človeka v uniformi esesovskega oficirja, se je nerodno, zadenski umaknil in nekaj zamrmral v opravičilo. Peter ga je ošinil z jeznim pogledom in mimo naročil Hani: »Noch einen Bier, bitte!« Pokimala je in z mržnjo v očeh in obrazu odšla za soldatom. Čez precej časa šele, se je vrnila s pivom. »Zdaj ne utegnem več. Obregovali so se že.« Pogledal je na uro. »Tudi meni se že mudi. Iti moram. Mojega tovariša poklici, Hana! Reci mu, da ga čakam zunaj, na ulici.« »Takoj. Nasvidenje!« Hitro je odšla. Peter je nagnil vrček, ga do polovice izpraznil, vstal in oblekel plašč. S trdimi koraki je šel skozi pivnico proiti izhodu, ne da bi se zmenil za soldatesko, ki se je pijano ozirala za njim. Zunaj je globoko vdihnil mrzli nočni zrak in počasi odšel dalje po ulici. Malo višje, kjer ga ni več dosegla modra svetloba luči pred gostilno, je obstal in se naslonil na zid. Takoj za njim je prišel človek v infanterijskem plašču. Sol-daško kapo je imel globoko na čelu, kot da mu je prevelika. Razgledal se je po ulici in odšel v isto smer kot Peter. Trd, shojen sneg je škripal pod njegovimi koraki. V temi Petra ni takoj opazil. Zdrznil se je, ko ga je nagovoril. »Si me dolgo čakal, stari?« Zavzeto ga je pogledal. »Veš, da te nisem videl.« »Kako si opravil?« ga je Peter nestrpno vprašal. »Čakal sem, dokler ni odšel.« »Veš kam?« »Tisto ne.« »Čemu sem te pa potem pustil na straži, a?« »Ne jezi se, no, dokler ti ne povem vsega do kraja.« »A, kaj bi! Še ene stvari nisi opravil, kot sem ti naročil. Boš videl, Jozl, meni bo enkrat dovolj tvojih muh.« »Čakaj, hudiča! Si pa tudi nasajen...« »Kaj je torej?« »Odšel je, pravim. Počakal sem še nekaj časa, potlej pa sem šel k hiši in pozvonil. Nekaj važnega, da imam zanj, sem rekel ženski, ki mi je odprla.« »To je vse?« Urejuje uredniški odbor. Ljubljana, Knafljeva ulica št. 6/H — Telefon uredništva tn uprave št 55-22^do 55-26. telefon uprave za ljubljanske naročnike at 38-23 — ,slovcImtcga poročcvaEu~ Odgovorni