Posamezna številka I Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Ceue inse-ratom po dogovoru "PONEDECJSKI VENEC Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/lU Telefon št 205O in •9% — Rokopisi se ne vračajo Uprava; Kopitarjeva ulico štev. 6 Poštni čt-k. račun Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Volitve v III. kraljestva Na vprašanje: „Ali si Nemec?44 je Nemec odgovoril: „Dal44 Nad 97 odstotna „udelezba" Berlin, 12. novembra. AA. Prvi rezultati današnjih volitev so prinesli iz Stahlbrodeja na Po-morjanskem, kjer je vseh 154 vpisanih volivcev glasovalo za Hitlerievo politiko in se izreklo za enotno nacionalistično listo. V Potsdamu je do opoldne volilo 50 odstotkov vpisanih volivcev, v Bad-Wildungenu v Ha-novru pa 88 odstotkov. Berlin, 12. novembra AA. Dopoldne je vladal v Berlinu popoln mir. Iz poslopij volišč vejejo črno-belo-rdeče zastave in rdeče zastave s kljukastim križem. Volišča se nahajajo kakor pri prejšnjih volitvah v kavarnah, slaščičarnah in šolah. Predsednik rajha, Hindenburg, je šel že zgodaj dopoldne z državnim tajnikom Meisnerjem volit. Občinstvo ga je toplo pozdravljalo. Kmalu za njim je prišel na isto volišče Gobbels. Berlin, 12. nov. (Po »uradnih« poročilih je volivna udeležba v nekaterih krajih znašala tudi 97?.'. Berlin, 12. nov. c. Današnje volitve in plebiscit v Nemčiji so potekli v največji živahnosti. Že zgodaj zjutraj so po vsej Nemčiji razobesili z» v volivnem lokalu Jagerstrasse. Istotako je bil tudi državni kancler Hitler med prvimi, ki je oddal svoj glas. Hindenburga in Hitlerja so množice pozdravljale z burnimi klici »Heil!« V Berlinu je bilo glasovanje končano ob 6 zvečer. V mnogih drugih mestih in vaseh pa je bilo glasovanje končano že predpoldne, ker se je ugotovilo, da je vseh 100 odstotkov volivcev izvršilo svojo dolžnost. Oni volivci, ki so že glasovali, so lahko v volivnih lokalih za 6 pienigov kupili znak z napisom »Da«. Berlin, 12. nov. c. Danes zvečer je bilo končano glasovanie za plebiscit. Glasov an e se jc vršilo v znamenju snega, ki ie ves dan padal v gostih kosmih. V posameznih volivnih okrožjih )c dopoldne glasovala polovica volivcev. Službeno po-očilo pravi, da je popoldne glasovalo največ ludi. Volivci so prihajali prav do zadnjega mo-irrnta. V F-sscnu je dopoldne glasovalo več kot polovico ljudi. V Turingi ji -o ves dan prirejali burne ovacije Hitlerju V Weimaru so glasovali korporativno, volivci so prihajali v dvostopih. V Hamburgu so opoldne zvonili z vsemi zvonovi in opozarjali volivce, ki še niso izvršili svoie dolžnosti. V Gdanskeni in obmejnih mestih so priha-iali posebni vlaki iz Poliske z nemškimi volivci. Njim so prirejali živahne ovaci;c, ki so poslala v Sovjetsko Rusijo svoje tehniško osebje, ki bo tam gradilo letala in letalske motorje. Ta dogovor je po informacijah lista, del programa za razvoj sovjetskega trgovinskega in vojaškega letalstva, ki naj se izvrši v 9 letih. V Ameriki sodijo, da bi pogodba mogla prinesti ameriški industriji 1 milijon dolarjev na leto. General Kondilis v Belgradu Belgrad. 12. nov. m. S snočnjim ekspresntm vlakom je dopotoval v Belgrad grški vojni minister in podpredsednik grške vlade, general Kondilis v spremstvu nnšegn vojnega ministra, generalu Stojanoviča. Na železniškem peronu je bila razvrščena častna četa 18. pešpolka. Ob prihodu vlaka pa je vojaška godbn zaigrala grško državno himno. Nn kolodvoru so ministra pričakovali naš zunanji minister Jevtič in naša generaliteta. Danes dopoldne je general Kon-diiis obiskal predsednika Narodne skupščine ter senata ter načelstvo generalnega štaba, voj. ministra, predsednika vlade ter zunanjega ministra. Ob II je bil sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Farmerii demonstrirajo proti Rooseveltu WASH!NGTON, 12. nov b Dočim se general Johnson nahaja na agitacijskem potovanju na srednjem zapadu Zedinjenih držav, da bi prepričal farmarje o dobrih namerah vlade, se izgredi farmarjev nadaljujejo. V Wiscons.inu je bil pri spopadih s policijo en farmer ubit. Tam je stavkalo okoli 30 000 farmerjev. V 20 okrajih je popolnoma ostavljen dovoz mleka. Na tisoče litrov mleka zlivajo na dan na ulico. V državi Jovva so zvečer pognali v zrak dva mostova. V mnogih krajih so morali prodajalci mleka zapreti svoje prodajalne. V Marshalu v državi Minnesota je 5000 farmerjev preprečilo vso oskrbo hrane in ujelo tamkajšnjega sodnika. Živahno martinovanje v Ljubljani Ljubljana, 12. novembra. Razen Jožetov in Jožic nima pri nas na Slovenskem menda nobeno drugo ime tako lepe prilike za praznovanje svojega godu kakor neštevilni Martini. Skoraj v vsakem kraju praznujemo sleherno leto Martinovo nedeljo, ki je zato splošno znana kot lepa prilika za godovanje tudi tistim, ki sicer niso krščeni za Martina. V Ljubljani je bilo letos martinjevanje prav živahno ter smo mogli v soboto zvečer opazovati primerne prireditve na vseh koncih in krajih. Zal, je ob takih prilikah nekalerniki radi spozabijo tako daleč, da ima ž njimi opravka policija kakor tudi reševalni avtoinohil in bolnišnica. Po veselici, ki so v e- ženci nekoliko sprli. Pri tej priliki je bil hudo oklan 28 letni mehanik Anton Godec, ki so ga morali z reševalnim avtomobilom zjutraj okrog tretje ure prepeljati v bolnišnico. Godec je dobil več sunkov z nožem v hrbet, menda so mu bila z nožem načeta celo pljuča. V soboto popoldne je s kolesa nevarno padel Matija Novak, ki so ga tudi morali prepeljati v ! bolnišnico. Tam se pa niti do danes ni zavedel. ; Novak je vozil s kolesom po Kongresnem trgu 1 ter je s kolesom po neprevidnosti zavil menda proli Ljubljanici, kjer je s kolesa padel in se nevarno potolkel. Na Dunaju m'r Dunaj, 12. nov. b. Bojazen, ki je vladala v „otovih krogih na Dunaju, pa tudi v inozemstvu, za današnji dan v Avstriji, ee je pokazala kot neutemeljena. Pristaši socialnih demokratov so že zjutraj izdali geslo za demonstrativne sprevode po glavnih dunajskih ulicah. Policija je bila pripravljena in znatno pomnožena s pomožnimi policijskimi organi, tako da fie ji je posrečilo razgnati vse demonstrante, ki so poskušali sestavljati demonstrativne sprevode. Dopoldan je minul brez posebnih incidentov, razen, da je bilo aretiranih okoli 40 oseb. Dunaj, 12. nov. b. Demonstracije in manifestacije socialnih demokratov in narodnih socialistov na današnjo obletnico razglasitve avstrijske rupublike in v zvezi s tem pričakovani nemiri so izostali. Do 6 zvečer ni prišlo na Dunaju nikjer do posebnih incidentov. Vsi shodi in manifestacije .so bile prepovedane. Da je dan potekel tako mirno, je gotovo pripomogel k temu tudi dež, ki je padal ves dan in so bile ulice skoraj prazne. Do 0 zvečer je bila pri- | pravi jena policija, ki pa ni nikjer intervenirala. Verjetno je, da bo minula tudi noč brez večjih dogodkov. Ostavka romunske vlade Za Vajdo — Daca Bukarešt, 12. nov. b. Kralj Karel se je danes dopoldne ob 11 pripeljal s posebnim vlakom iz Sinaje v Bukarešt in takoj potem sprejel v avdijenci predsednika vlade Vajda Vojevodo, ki mu |e pri tej priliki podal ostavko kabineta. Kralj je ostavko sprejel. Vajda Vojevod se je nato odpeljal v dvorec Cotroceni, kjer je bil na kosilu, katerega je priredila romunska kraljica mati Marija. Kraljeva posvetovanja s šefi strank so se začela danes popoldne ob 3. Kralj je sprejel v av-dijencah šefa narodne stranke maršala Avarescua, šefa liberalne stranke Lupau, šefa druge liberalne stranke Bralianua, šefa zaranistične stranke Duca in Šefa agrarne stranke Gogua. Rešitve krize še ni videti. Kralj se bo odločil šele jutri. Za sedaj se govori o kombinaciji z liberalno vlado na čelu z Ducom. Ne izključuje se tudi druga kombinacija, v kateri bi sodelovali vsi drugi in liberalci Bra-tiar.ua, ki je bi! do sedaj nepriiateljsko rarnnložen nasproti Ducu. Vsekakor si bodo nrizadevali pomiriti ti dve sorti stranki Koncert pevskega društva ff Vardar" V petek zvečer je nastopilo pri nas pevsko društvo »Vardar« iz Skoplja; društvo se v tem času mudi na svoji koncertni turneji po Jugoslaviji, koder si je med sedmimi mesti izbralo tudi Ljubljano za svojo koncertno postojanko. Pevsko društvo »Vardar« obstoja že 26 let in se je danes preosnovalo iz počet ka predvsem naci-jonalrte borbene organizacije v umetniško skupnost ki jo sedaj vodi k ciljem naš rojak g. Josip Br-nobič, kot zborov pevovodja. Izbor pesmi, ki si jih je zbor izbral za to svojo turnejo, je naslonjen v glavnem na našo jugoslo-vzhodno produkcijo in je deljen v dve skupini: duhovne in posvetne pesmi. Med duhovnimi vzhodnjaškimi biseri Bortnjanskega. Cajkovskega, Ma-karova in Mokrnnjca, smo čuli tudi skladbo dirigenta samega »Oče naš«, ki sloni na isti osnovi, a so ni otresla zapadnjaške primesi. Spored po- -f- Oregorij Novak, respieient fin straže v pokoju je umrl v nedeljo. 12. novembra zjutraj, okrepim s tolažili sv. vere. Bil je dolgo let član Moške Marij, družbe v Križankah, zaveden katoliški mož i. oče vzorne krščanske družine. Pogreb ho v torek ob pol 3 popoldne izpred hiše žalosti Pot na Rakovo jelšo, št. 9. Amanullah hoče znova afganistanski prestol »asosli. Amanullah, ki je bil do 1929. lota vladar Afganistana, se jk> smrti svojega nečaka znova pripravlja. da bi dobil žezlo nad svojo domovino. Češkoslovaški akademiki proti reviziji Praga. 12. nov. Včeraj so se vršila na vse uči« liščih v Pragi, Brnu in Bratislavi protirovizioni-stična zborovanja češkoslovaških akademikov. Dr. Vošta, profesor mednarodnega prava, je v Pragi govoril proti reviziji. Poslanec Ježek je izjavil, da |M>meni revizija svetovno vojno. Ce obstojijo tu |>a tam kakšni »|>ori med Cehi in Slovaki, se nasprotniki motijo, če računajo na razdor med obema narodoma; kajti Slovaki se dobro zavedajo, kaj bi pomenila zanie revizija, ker so |>od Madžarske dovolj pretrpeli. Zbor srbskih čebelarjev Belgrad, 12. nov. ni. Danes dopoldne je bil rislni občni zbor Srbskega čebelarskega društva. Iz (Kiročiln dosedanjega, odbor« je razvidno. du šteje društvo 1500 članov. V preteki poslovni dobi je društvo prodalo nud en vagon medu in je svoje poslovanje zaključilo z. dobičkom 34.000 Din. Razprava nn zboru je bila zelo burna. Besede, ki so na njem padle, se bodo še obravnavale pred sodiščem. V znak protesta je zapustila opozieionulna skupina dvorimo. Ivandžica, 12. nov. m. Tukaj je zborovalo učitel jstvo moraviškega okraja in soglasno izreklo nezaupnico predsedniku izvršilnega odboru UJU, Damjanu Rašieii. Belgrad. 12. nov. m. Akademiki belgrajske univerze so imeli dane dopoldne zborovanje na univerzi, nu katerem so rozmotrivali vprašanje ustanovitve posebnega akademskega društva na ekonomsko-kullurni podlagi. Tozadevne resolucije, ki so bile sprejete, bodo dostnvljenc rektoratu. Zborovanje je poteklo zelo burno. LJUBLJANSKO GI^DALlšČE Drama Ponedeljek. 13. novembra: Zajec Red C. Torek, 14. novembra: »V agoniji«. Gostovanje v Novem mestu. Izven. Opera Ponedeljek, 13. novembra: Zaprlo. Jubilej najstarejše podružnice SPD Celje, 12. novembra 1933. Danes je Savinjska podružnica praznovala 40 letnico svojega obstoja. Svečanost se je pričela že na predvečer, ko se je zbralo v Narodnem domu lepo število prijateljev planin na planinskem večeru. Opolnoči so trije Savinjčani čestitali podružnici SPD k njenemu 40 letnemu jubileju. Današnje slavnostno zborovanje, ki je bilo obiskano bolj slabo, je otvoril sedanji predsednik g. dr. Milko Hrašovec, ki je takoj v začetku poudaril, da so leta 1893. ustanovili naši predniki ... .-,..- to najstarejšo podružnico. V naših krajih so ta- svetnih skladb pa je oklepal vrsto znanih in tudi i ,(rat vladaie drugačne razmere, tu je c " za nas novih zborovskih del Mokranjca, Gaj lovica, tujčeva pest v dušah naših prednikov j Šijnčkega, Lhotke, Milojeviča. Lajovica, Gotovca in Biničkega. Tedaj zelo pesler spored. Izvedba del, ki nam jo je nudil z.bor pod vodstvom g. Brnobiča, zasluži priznanje predvsem s stališča detajlno izdelane interpretacije. Ritmična gotovost, meiodfčna jasnost in intonačna čistost so odlike zbora, ki šteje do 70 pevcev z dokaj lepimi, dasi še malce trdimi in neuglajenimi glasovi. Tudi sorazmerna zlitost in enotnost je ugajala. Muzi-kalna interpretacija je bila zajeta v splošnem skladno. Ni pa ugodno manirirano poudarjanje in sun-kovitost, ki zahteva za enotno jasnost pač izredno truda, pa je estetsko neutemeljena in tedaj odvečna predvsem pri stilu izvedenih duhovnih pesmi. Dvorana je bila po prilikah še dobro obiskana; zbor je bil prisrčno pozdravljen, tako od raznih predstavnikov, ki so mu izročali vence, kot od občinstva. V. U. Francoski pol°t v %hiho Alger. 12. novembra. AA 25 letal eskadre generala Vuillemina je odletelo davi ob 6.35 iz Colrumb-Becharja proti Adrarni. Zadnja skupina letal se je pa dvignila v zrak ob 8 40. 25 jwvih letal je prispelo v Adrar ob 10 dopoldne. RAPALLO Belgrad, 12. nov. Tu se je vršila slovesna komemoracija rapalske Obletnic« odločala e rasel proti temu odpor in eden izmed sadov tega odpora je bila tudi ustanovitev te podružnice. Da so ostale Savinjske planine tako čisto slovenske, je zasluga vprav te podružnice. Predsednik je pozdravil vse, ki so prihiteli na to slavnostno zborovanje, predvsem pa zastopnika bana in pod-bana, okrajnega glavarja g. dr. Vidmarja, mestnega načelnika g. dr. Goričana, g. župana Gori-čana. g. župana Goričarja iz Mozirja, ustanovitelja Savinjske podružnice g. Goričarja Leopolda iz Mozirja, častnega člana g. Tillerja, ravnatelja g. dr. Tominška, urednika »Planinskega Vestnika«, zastopnike tiska, mag. ravnatelja g. Šubica, kot zastopnika Tujskopromctne zveze v Mariboru ter Olepševalnega in tujskoprometnega društva v Celju, zastopnika hrvatskega planinskega društva • Rnnolist« v Zagrebu gg. Sorša in Zajca, zastopnike mariborske, konjiške in slovenibistriške podružnice, CMD, celjskih uradov ter gorske oskrbnike. Po pozdravnem govoru je podal izčrpno sliko n 40 letnem delovanju podružnice g. prof. Brodar. 70. avgusta 1893 je bil ustanovni občni zbor podružnice v Mozirju. Največ zaslutf za ustanovitev je imel spdaj že pokojni učpclj Fr. Kocbek. Vse naše planine so bile tedaj v trdi nemški posesti. Treba je bilo osvojiti slovenske planine, katera borba je bila pa precej huda, ker podružnica ni imela za seboj močnega sloventkeda rentra. tem- več samo Celje, kl pa je bilo v tistih časih najmočnejša nemškutarska trdnjava. Med prvimi člani jc bil tudi pesnik A. Aškerc, tedaj kaplan v Mozirju. Veliko zaslug si je pa pridobil za razvoj podružnice vseuč. prof. dr. Frischauf iz Gradca ki je sicer po rodu Nemec, a je ljubil naše planine. Nato je v bežnih slikah opisoval govornil delo in napore podružnice in nienih vodilnih osebnosti, da pripravijo dostop v Savinjske Alpe čim enostavnejše. Rasle so koča za kočo, zaznamovale so se poli, delale nove ceste in poti, veliko se je storilo tudi na znanstvenem polju. Krona društvenega dela je bila zgraditev ceste iz Solčave v Logarsko dolino in postavitev planinskega doma v njej. Savinjska podružnica je šla še dalje. Kupila je od ljubljanske škofije gorat in skalnat svet v Savinjskih Alpah, ki naj postane naš narodni park. Veliko sc je morala podružnica boriti pred vojno s takratnimi gospodarji. Nemci, a počasi in sistematično so padale nemške postojanke druga za drugo in s tem preprečila, da bi se polastili teh naravnih krasot Nemci. Posvetila je veliko pozornosti tudi raziskovanju podzemeljskih jam, delala na literarnem polju in posveča zadnje čase posebno pažnjo smučarstvu. Po tem predavanju je čestital kot prvi podružnici v imenu osrednjega odbora, predsednik g. dr. Pretnar, govorili so še in želeli društvu v bodoče uspehov pri delu med drugim: mestni načelnik dr. Goričar, Goričar v imenu Mozirja, zastopnik brv. plan. društva »Runolist« v Zagrebu Šorš, dr. Tominšek, mag. direktor Šubic, inž. Šlaj-mer. Po teh pozdravnih govorih ie orebral predsednik pismene pozdrave podbana dr. Pirkmajer-ja, predsednika Saveza plan. društev dr. Tomin ška. Hrv. plan. društva v Zagrebu, hrv. tur. klub« »Sljeme« v Zagrebu, TK Skale v Ljubljani, Tnjsko-prometne zveze v Mariboru, predsednika Zveze za tujski promet v Ljubljani dr Marna, podružnic SPD v Šoštanju in Trbovljah, ter brzojavni pozdrav podružnice v Kranju. Končno je bilo sklenjeno, da se odpošlje vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kraliu. Vprašanje poklicne posvetovalnice Ljubljana, 12. nov. Rastoča brezposelnost in pomanjkanje dela, na drugi strani pa nezdrav pojav, da silijo k nam tujci bolj specialnih poklicev, je že pred leti povzročilo vprašanje, kako domače delovne sile tako organizirati, da bodo mogli izpolniti vsako nalogo, ki jo zahteva od njih skupno gospodarstvo in skupne razmere; dalje, kako onemogočiti neuravnovešefi naval mladega liarščaja v posamezno poklice, v nekatere mnogo črez potrebo, v druge pa v pomanjkljivi meri; in končno je bilo tu odločujoče tudi vprašanje, kako z domačimi močmi- nadomestiti inozemee, ki le v prevelikem številu prihajajo v našo zemljo po kruh. Pred približno tremi leti se je pojavila pri nas zahteva po poklicnih posvetovalnicah, torej j>o ustanovah, ki naj med našim naraščajem izbirajo, svetujejo in določajo izbiro IKtklicev z vsem ozirom na zmožnosti posameznih mladih ljudi, pa seveda tudi z ozirom na gospodarske ]K)trebo in prognoze. Moremo s ponosom ugotoviti, du je prvi glas, ki je v javnosti zahteval ustanovitev poklicnih posvetovalnic, izšel prav v »Slovencu« pred tremi leti. Od tedaj to vprašanje ui zaspalo, pač jm so j« vedno do sedaj reševalo tako, kakor se je »Slovenec« bal že pred tremi leti, namreč po administrativni in prave inicijative manjkajoči poti. Čeprav je inicijativa izšla s strani Slovencev, vendar so Hrvatje pokazali več praktičnega smisla ter je Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica pokazala mnogo več smisla, zakaj že sredi i. 1031 je ustanovila v Zagrebu poklicno posvetovalnico, ki je mogla že letes podali ločon pregled svojih doseženih uspehov v I. 1032. Zagrebška poklicna posvetovalnica je sicer omejena začasno samo na mesto Zagreb, vendar je presenetljivo, če beremo v njenem poročilu, da je že v prvem letu dala praktične in teoretične nasvete nad 300 mladim, poklica iskajoČlm ljudem, ki so se po večini v poklicih tudi res obnesli. Dvoje ustanov je v Sloveniji poklicanih, da te poklicno posvetovalnice uresniči. To sta Zbornica za TOI in Delavska zbornica. Sicer malo pozno, vendar še ne prepozno, je bil začetek, ki ga je napravila Zbornica za TOI. V soboto zvečer je bilo v njenih prostorih, pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrti predavanje univ. prof. Ozvnlda o poklicnih posvetovalnicah. Predavanja se je udeležilo poleg interesentov tudi večje število predstavnikov raznih institucij, zlasti pu pedagogov. Prof. dr. Ozvald je izvajal, da poklicna posvetovalnica ni simio vprašanje vzgojeslovja, temveč tudi gospodarski in sociološki problem. V eni najvažnejših dob človeškega življenja, ko si človek izbira poklic, jo najbolj potreben nasveta in pomoči. Pred 25 leti se je v Bostonu osnovala prva poklicna posvetovalnica, katere naslednice so se kmalu osnovale tudi po vsej zapadni Kvropi in Nemčiji. Pozdraviti jo treba, da prihaja poklicna posvetovalnica po 25 letih tudi k nam. Naloga poklicne posvetovalnice je, postaviti na pravo mesto pravega človeka. Z raziskovanjem lastnosti kandidata se da sicer ugotoviti, za katero delo ni sposoben, nikdar pa ne bo mogoče ugotoviti prav, za katero delo je rojen. Nagnjenje in sposobnost še nista edina, ki soodločata v človeškem življenju. Tu soodločajo tudi činitelji splošne gospodarske nujnosti, potrebo in povpraševanja. Mlad človek se mora torej odločiti za kompromis med svojimi sposobnostmi iu nagnjenji in pu med potrebami no delovnem trgu! Svetovalec v poklicni posvetovalnici mora torej svetovati izbiro poklica i>o psihološki in po gospodarski izbiri. Dejanske potrebe, fizična sposobnost in moralna moč so, ki delajo iz človeka mojstra. Svetovalec v poklicni posvetovalnici se bo moral teli načel držati ter bo moral seveda obvladati vse pripomočke, kakor ravno gospodarsko in socialno statistiko. Ce bodo kdaj poklicne posvetovalnice obvezne, bo s tem doseženo, da bo svet razpolagal sicer z | boljšimi delavci, ni pa s tem že rečeno, da tudi i z boljšimi ljudmi. Take poklicne posvetovalnice pa j ne bodo mogle nadomestiti potrebe po lastni, oseb- | ni odgovornosti in po osebni tveganosti, V soglasju s temi resnicami se morajo poklicne posvetovalnice tudi osnovati. Govorili so še g. Rebek, podpresednik Zbornice, ki je |»otožil, da prav v ključavničarski stan ni enakomernega dotoka. Včasih je preveč vajencev, včasih premalo; vsak absolvent de'ovedike i šole pa stremi le, da pride v pisarno, mesto, da bi se vrnil v delavnico. Predsednik društva »Šola in dom« dr. Lončar je izjavil, da to društvo že išče posamezne mojstre, ki bi posameznim kandidatom za obrtne poklice svetovali, v katere poklice naj gredo. Prof. Lovro Sušnik, avtor knjige »Akademski poklici«, je podčrtal važnost sodelovanja mojstrov pri poklicnih posvetovalnicah. Takih mojstrov pa bi bilo potrebno zelo veliko, za vsako stroko po enega. Navajal je svoja opazovanja iz Francije, kjer imajo poklicne posvetovalnice svoje delavnice. V teh delavnicah mojstri opazujejo kandidate jw> njihovih sposobnostih zn posamezne poklice, ('ri nas bi se take preizkušnje pred vstopom v poklic dale morda izvesti v zvezi z meščansko šolo. S tem vprašanjem pa je zopet zvezana reforma našega šolstva. Govorili so še prof. Čopič, Lajovic in dr. Kocc. nakar jo bil zanimiv In — upamo — za bodočnost prot. t op fifv In — slovenske mladine tudi odločujoč večer zaključen. Z bor slovenskih dijakov - ierijalcev Ljubljana, 18. nov. Počitniška Ideja, katere zibelka v naši državi Je Slovenija, je doživela na današnjem zboru slovenskih dijakov-ferijalcev krepko afirmacijo. Prihiteli so dijaki iz vse Slovenije, dn se znova na-vzamejo novih moči in sil za počitniško delo. Oblastni odbor dravske oblasti Ferijailiega sa-vezn, ki se je vršil danes dopoldne v risalnici II. ^1/žnvne realne gimnazije na Poljanski cesti, je pbčustil s svojo navzočnostjo tudi predsednik upr. ix I bora centrale Ferijalnega suveza g. prof. Rndoje Kneževič, znani prvoboritelj počitniške zamisli v naši državi. IPed spretnim in vzornim vodstvom oblasinega predsednika g. dr. Mihelaka je potekel zbor v najlepšem redu in dokazal resno in disciplinirano zavest zastopnikov počitniškega gibanja v Sloveniji. Predsednik dr. M i bela k je v uvodu pozdravil profesorja Kneževicn ler druge odlične ferijalce, tako prof. Lapajneta, biv/ega predsednika centrale ter akademika M roj i na Franceta in Zupana Franceta in vse delegate. Ugolovi! je. da današnji občni zbor ni prava revija vsega članstva, vendar je toplo notranje razpoloženje in trdna volja vseh delegatov porok, da so bodo določile nove uspešne smernice bodočega počitniškega dela. Nadalje je orisal » krntkem zgodovino počitniškega gibanja, ki se je, spočeto v Sloveniji že pred vojno, po vojni razširilo |»o vsej Jugoslaviji. Glavni namen Ferijalnega saveza so potovanja, s katerimi dijak spoznava svoj narod in domovino in s poglabljanjem svojih stikov z njima utrjuje svojo ljubezen do njiju. Pa ne samo to, potovanje krepi tudi odpornost mladega človeka, plemeniti njegovo dušev-nost, kuje njegov značaj ter ga izobrazuje bolje in Idealneje kakor šola. Iz predsedniškega poročila dr. Mihelaka |>o-snemamo, da se je v preteklem poslovnem letu mnogo in uspešno delalo za izpojiolnilev notranje organizacije Ferijalnega saveza v Sloveniji. Zlasti je polagal važnost na zavetišča, ki jih je iapopolnlt z novim inventarjem. Posebno je v tem oziru napredovalo zavetišče na Bledu, ki je prvi počitniški dom v Jugoslaviji. Oblast jo letos na kongresu iz-poslovalu od centrale pomoč za zidanje lastnega doma v Ljubljani vsoto 108.000 Din, za zgraditev doma v frkofji Loki pa 05.000 Din. • Tajniško poročilo omenja, dn je leto« število dijakov-ferijalcev dravske blasti narastlo nn 4671. Ti so organizirani v 28 podružnicah, in sicer v 25 tuzemskih in treh inozemskih (Brno, IPrnga, Graz). Blagajniško poročilo, ki ga je podal dr. Mihe-lak, nam kaže vso vestnost, s katero se vodi finančno poslovanje oblasti. Prebitka je bilo v pretekli poslovni dobi za nad 20.000 Din, in znnšn celokupno premoženje drnv. oblasti v gotovini, hranilnih knjižicah, premičninah, nepremičninah in terjatvah nad 170.000 Din. Vsa poročila so biln soglasno sprejeto. Prav lako je bil soglasno sprejet tudi budžetni nnčrt za prihodn e poslovno dobo. Za nadzorni odbor je prof. Lapajne pohvalil odličen red vseh oblastnih knjig in predlagal odstopajočemu odboru raz.reš-nico, predsedniku dr. Mihelnku pa razrešnico s polivalo, ker je zbor s ploskanjem potrdil. ''ri volitvah je bil izvolien soglisno mv odbor nn čelu z dr. Mihelnkom. IPo slučajnostih, v katerih so se obravnavale nekntere orginiznterične zadeve Ferijalnega saveza v Sloveniji, je predsednik okrog pol 2 zaključil uspe'o zborov.nje z želio, da bi mogli kmalu zborovati v svojem listnem domu. Delegnti so se nnto odpravili nn skupen I obed, med katerim so se tudi fotografirali. DELJSKI ŠPORT Primorje je z izgubljeno bitko proli Ilašku v nevarnosti — Jugoslavija : Bask remizirala — Visoka zmaga Ilirije v podzveznem prvenstvu — Lepo uspela gozdna teka deklet LHP in Smučarskega kluba Ljubljane — Zaključni miting ilirijanskih lahkoatletov Ljubljana, 12. nov. Dtanašnju športna nedelja v Ljubljani je biln precej bogata. Ilirijunski luhkoatlcti so zaključili svojo sezono, smučarji Ljubljane so jo otvorili z gozdnim tekom, tekle so pu tudi naše vrle atletinje LI1P. V sredi teh prireditev pa je bila podzvezna prvenstvena tekma med Ilirijo in Mariborom, ki je končala z izredno visoko zmago Ilirije. Misli vseh ljubljanskih športnikov pa so bile osredotočene na Zagreb, lam sta so namreč srečala v izredno važni ligini tekmi naš reprezentant ASK Primorje in Ilašk. Toda, žal. naš reprezentant je moral prepustiti obe točki Hašku. vsled česar postaja vprašanje njegovega obstanka v ligi vedno bolj perečfe. Tabela ostane po današnjih tekmah neizpreinenjenu in izgleda toko-lc: BSK 18 12 3 3 61:20 27 T [a jduk l<> 12 2 3 39:18 26 Bask 20 tO 3 7 42:37 23 Gradjanski to io t 8 31:29 21 Jugoslavija 17 9 2 6 29:25 20 Concordia t« 7 4 7 37:35 18 Ilašk 17 8 2 7 32:32 18 Slavija (S.) 20 7 2 11 37:48 16 Primorje 18 6 3 9 37:42 13 Vojvodina tS 3 4 11 22:49 10 SJaviia (OJ 20 4 2 14 22:34 10 Hašk : Primorje 2:0 (1:0) Zagreb, 12. nov. Kljub močnemu deževju, ki je padal vso noč, je bil teren Haška, na .katerem je bila danes prvenstvena tekma med Primorjem in Haškom, še zelo dober. Vreme se je danes še popravilo, tako da je bila današnja nedelja zelo prikladna za tekme. Kljub temu se je na igrišču Haška zbrala maloštevilna množica, skupno kakih 500 ljudi. Zanimanje za prvenstveno tekmovanje očitno ni več toliko, kajti vprašanje prvaka je rešeno in odstale tekme nc privlačijo več občinstva. Na današnji tekmi je zmagal Ha?'k. Rezultat povsem odgovaria poteku igre, kajti Hašk jc bil daleč boljše moštvo. Igra Haška je imela v sebi več sistema, ki siccr ni bil najboljši; nekateri gledalci so dobili vtis, da je Hašk dokaj popustil. Vsekakor je Hašk igral slabše kakor proti Jugoslaviji. Primorje je ambiciozno in močno moštvo. Vendar pa danes v Zagrebu ni pokazalo mnogo. Mnogo več jc bilo pričakovati, posebno po zmagi Primorja nad Baskom in Gradonskim. Primor-iaši so igrali požrtvovalno, s poletom in članom. To sta odliki, ki doma pri lastni publiki in pri lastnem terenu lahko omogočijo tispeli. Primorje ni igralo sirovo, pač pa je n;egov start os'er. Borilo sc je proti tehničo boljšemu moštvu in se je branilo na svoj način. Uspelo je v toliko, da se Hašk dolgo časa ni mogel znajti in je kolebal, dokler ni uredil svojih vrst. Moštvo Primor a ie mnogo boljše kakor več moštev, ki so bila v zadnjem času v Zagrebu. Razpolaga z zelo dobro obrambo. Vratar Starec je bil najboljši igralec Primorja in njemu se je zahvaliti, da Ljubljančani niso doživeli še težjega poraza. Od krilske vrste je imel napad kakor tudi obramba enako korist. Napad jc zelo slab. Imel jc dve sigurni šansi, ki jih je pa zastreljal. Primorje kot celota je v prvem pulčaaii igralo bolje, posebno prvli koncu prvega oolčasa. vendar se je njegova premoč izrazila samo v kornerjih. V drugem polčasu, posebno še proti koncu, je Primorje vidno popustilo. — lekma je bila zanimiva, fair, sodnik g. Višnjič ni imel ravno mnogo posla. Siccr ni dorastel takim tekmam. S to svojo zmago si je Hašk skorajda zasigural tretje mesto. Primorju , pa ostane edino le še upanje v tekmi z Jugoslavijo, ki bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Jugoslavija : Bask 2:2 (2:0) Belgrad, 12. nov. 1. Jugoslavija : Bask 2:2 (2:0). Jugoslavija in Bask sta približno enaka nasprotnika, vendar se jc računalo na zmago Baska, ki se nahaja v boljši formi. Tekma je bila zelo zanimiva in vravnovešena. Ilirija : Maribor 11:2 (7:2) Ljubljana, 12. nov. Delj časa že nismo videli v Ljubljani zaigrati Ilirije, zato nas je pa v današnji prvenstveni tekmi z SK Mariborom tem prijet noje iznenadilu. kajti odpravila ga je s takim rezultatom. ki ga tudi pri nas, četudi smo v športu že marsikaj doživeli, nismo vajeni. Le škoda, da ni bilo več gledalcev, kajti danes bi brez dvomu prišli vši oni prijatelji belo-zelenih na svoj račun, ki hočejo zmage, ki hočejo golov. Danes so tako rekoč deževali, saj so ilirijunski igralci kar enajstkrat (»otresli mrežo gostov. Otvorili so Mariborčani z dvema goloma — Ilirija pn je nadaljevala in prav pošteno zaključila. Točno ol> pol treh se predstavita sodniku g. Cimpermnnu moštvi v naslednjih postavah. Ilirija: Rožič— Frnncot, K veder— Bogme, Unterreiter. Žitnik—lee, l.ali, Svetic Vili, Svetic Ralko, Pfeifer Maribor: Major. Oven—. Kukanja— Kokot, Gomolj, Stanko—Miloš, Ruško, Pubi, Koni in Jurger. Ilirija jc svoje moštvo spopolnila z mlajšimi močmi, ki so dale enajstoriei novega življenja. Četudi ti »novinci« niso bili brez hib, so vendar igrali z veliko voljo in nekako vplivali na »starejše«, da so tudi oni delali. Vratar Rožič ni imel dosti posla; za prvi gol pa je odgovoren tudi 011. Ožji obrambi manjka potrebne rutine, je pn mnogokrat uspešno interveniralo. Unter je bil najboljši mož v halfliniji ter je s svojo agilnostjo zelo olajšal posel ožji obrambi. Tudi Bogme. ki je bil bolj ofenziven kot defenziven, je opravil svoj posel prav (lojno. V napadu je ugajal zlasti notranji trio, Pfeifer na levem krilu je pn danes po daljšem času zonet prav dobro zaigral. Maribor je danes krasno začel, toda kln-verno končal. I/gledalo je v prvih minutah, da bo Ilirijo kor nogazil, toda dal je samo dva gola in to je bilo vse. Ožja obramba z vratarjem nu čciu je bila zelo slaba. Prednjačil je seveda vratar, ki ne spada na lo mesto. Nadaljnja zasedba je bila pa dobra. Halfi so imeli spričo silnega pritiska ilirijanckega napada polne roke dela v defenzivnem pogledu, n so kljub temu dobro držali zvezo z napadom. Tudi v mariborskem napadu jc bil na jboljši del moštva notranji trio. od katerega se je najbolj odlikoval Ruško v desni zvezi. Vsa cnajstorico, 1 ki jo tvorijo sami mladi in simpatični fantje, je nanraviln tirov'dober utis ter se bo iz tc-ru ! niaterijola dalo šc marsikaj napraviti, ee bodo j fantie držali skupaj in pridno trenirali. Tekma je potekala tnko-le: Začetni udarce ima Ilirija. Maribor takoj prevzame vodstvo in v 4. minu'i nošljc Pubi žogo v prozno mrežo domačih. V 7. minuti korner nroti Iliriji, ki ne spremeni stanja. V tO. minuti pošlje še Ru5ko žogo v gol domačih ter postavi 2:0 za Maribor. V ti. minuti korner proti Iliriji, ki ostane neizrabljen. Maribor ic še vedno v premoči. V 19. minuti strelja Pfeifer in postavi 2:1. Seduj se je Ilirija znašla in Svctic Rafko v 21. min. zopet potrese mrežo Mariborčanov in izenači. Nato se je igra nadaljevala v premoči domačih. V 30. minuti sledi korner proti Mariboru, ki ga spremeni Svetic Vili z glavo v gol. V 33. min. sledi korner proti Mariboru, ki rodi ponoven korner, a ostane neizrabljen. Potem so še zabili gole za Ilirijo: Svetic Vili v 31. minuti, Svetic Rufko v 37. in 41. minuti. Pfeifer [»a v 45. min. prvega polčasa, ki se zaključi z 7:2 za belo-zelene. Drugi polčas so otvorili Mariborčani, ki so se sicer borili z veliko voljo, u brez usnehn. lliriin je namreč tako močno pritiskala, da Maribor ni mogel dosti ooraviti. V 8. minuti sledi korner proti Mariboru, v 32. minuti nu nroti Iliriji, o os'nneta oba neizrabljeno. Iliri-jani so v tej polovici igro šc štirikrat poslali usnje mimo mariborskega vratarja v mrežo, in sicer: v 4. minuti Lah, v 6. minuti Svetic R., v 14. minuti isti s krasnim solo-nrodorom. v 15. minuti go je pa še Pfeifer posnemal, ki jc postnvil končno s*anje 11:2 za svoje barve. Sodnik g. Ciniperman je sodil dobro. Ostale domače nogometne tekme SK SVOBODA : SK PANONOA (Murslca Sobota) 3:1 (2:1). Dopoldne je bila na igrišču SK Svobode nogometna tekma za prvenstvo drugela razreda v mariborskem okrožju. Zmagal je bol;ši nasprotnik, ki je zlasti v tehničnem pogledu nadkril^eval partnerja. Sodil je g. Nemec. Gozdni tek deklet LHP Ljubljana, 12. nov. Ljubljanska bazenska podzveza je zelo agilnn. Poleg bazenskih in lahkontletskih tekem. ki jih je izvedla tekom zndniega časa, je zaključila svoje letošnje lahkoalletsko delovanje s krasno uspelim gozdnim tekom na 2 km 0 let tamošnji šolski upravitelj g. Fran jo 1 epe. Pokojni je bil daleč okrog znana in ugledna osebnost, dober šolnik, katerega so se učenci tudi v poznejšem življenju z radostjo spominjali, vzoren tovariš iu po značaju blagu duša. Neumoren je bil ludi izven šole, zlasti se je odlikoval na gos|>odiirskem polju. Blagega jiokojnika bodo jiokopali v torek [K>pi lihie ob jx)l 13 nn farno jiokopali-če v Knmnici. Bclli mu ohranjen trajen sjiomin, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožaije.' Želje železniških upokojencev Ljubljana, 12. ncv. Za danes dojioldne je sklicala Zveza prometnih uslužbencev iu delavcev v Delavsko zbornico zborovanje, ki gu je vodil jiredsednik g. Stunko. Zborovanja so se v pretežni večini udeleževali železniški upokojenci, okrog KO ljudi. Nu zboru so so obravnavala vsa |>ereča vprašanju, ki tičejo vpoko-jence sploh, zlasti pn železničarje. Glavno fniročilo o vsem tem jo |hxIuJ g. predsednik Stanko, ki je govoril več ko eno uro zelo jhhIrobno o delavskem jiokojtiinskem skladu, o [>okojiiinnh sturili kronskih vpokojencev, o druginjskih doklnduh, o bolniških skladih itd. Govornik jo tudi jioudnrjnl potrebo strnitvo vseh različnih železniških organizacij, ki vsukn nn svojo roko delujejo, skupno pa ne morejo doseči nič bistvenega, l/.javil se je ludi za,skupno glasilo vseh ujiokojeuicev. V glusilu nnj bi se zmerom sproti pojasnjevala vsa vprašanja, ki so tesno zvezana z upokojenci. V tem skupnem glasilu nnj hi so oblastva tudi stalno o|iozarjnln na |ioložaj zlasti starejših železniških ufiokojcncev. Govornik je navajal slučaj, ko je bil brez pokojnino iz službe odpuščen železniški delavec, ki je bil star čez 05 let ter je bil 34 let neprestano v službi. Ker ni bil stalno nastavljen 10 let, 11111 pokojnina ni bila jiri-znana. Nekateri kronski upokojenci še zmerom dobivajo le jio 120 kron ali 30 Din mesečne jKikoj-nine. Govornik je dalje navajal jiolrebo večjih voznih ugodnosti nn železnici 7.11 vse upokojemee. Kdor j>a te ugodnosti izkorišča, naj se mu pač odvzamejo. Zaradi nekaterih takih pa ni treba ukiniti voznih olajšav kar vsem upokojencem na splošno Dalje je železničarje občutilo zadel jKivišek bolniških prispevkov za bolniški sklad, ki je sicer samostojno telo ter se sam upravlja. Na koncu so zborovalei sklenili posebno resolucijo z vsemi potrebnimi predlogi zn rešitev j>o-snmeznih perečih vprašanj. Resolucija bo odj>o-slana jiromotneinu ter soeinlnemu ministrstvu, obveščen pa bo o njej tudi finančni minister, ki naj bi v prihodnji proračun vnesel dovolj kreditov vse (Kitrebe železniških upokojencev. Zborovanje jo I rajalo do poldne. t Globoko pretreseni naznanjamo žalostno vest, da je v soboto 11. novembra t. 1. ob tričetrt na 7 zvečer po daljši in težki bolezni umrl v 56. letu starosti, previden s svetimi zakramenti, naš blagi, nepozabni soprog, oče, svak in stric, gospod FRANJO CEPE šolski upravitelj v Kamnfcl Pogreb blagega pokojnika bo v torek 14, novembra ob pol treh popoldne od hiše žalosti na pokopališče v Kamnici. Kamnica, Davos (Švica), Maribor, dne 12. novembra 1933. MARIJA ČEPE, soproga; MANICA, JELICA, ANICA, otroci — ter ostali sorodniki. Kaj učijo slovenskega otroka o „osvoditnih" bojih na Koroškem Brezdvomno je za nas zajemljivo, kaj uči koroška šola slovenskega otroka o boju za Koroško. 0 tem predmetu da učitelj napisati na šolsko desko ter morajo otroci prepisati v svoje zvezke in se naučiti na pamet naslednje (vse v nemškem jeziku): Koroški osvobodilni boj. Po veliki svetovni vojni leta 1918 so skušali Jugoslovani za svoje novoustanovljeno kraljestvo odtrgati zase velike dele naše domače dežele. Višji poveljnik čet SHS na Koroškem je bil general Maister. Njihov cilj je bil zasesti deželo do črte Važen-berk—Velikovec— Krnski grad—Trg (Fe dkircncnl—-Beljak. Že so zavzeli tudi Velikovec in so hoteli preložiti svoje poveljstvo v Celovec. Zdaj pa je bilo ludi koroškemu prebivalstvu zadosti in novoustanovljena narodna hramba (Volkswehr) je bila takoj pripravljena, da se zoperstavi vdirajočiin četam. S tem se začne koroški osvobodilni boj leta 1918 in 1919. Prebivalstvo v zasedenem ozemlju v Rožu in v velikovškem okraju je bilo zelo preganjano in mnogo talcev je bilo odpeljanih v ljtibPanske ječe. Razburjenje nad zlodeistvi (»Schandtaten«) je rodilo v ljudstvu plamtečo bojaželjnost. Toda naša narodna bramba je bila šibka. Štela je komai 600 mož. Tedaj se je dvignilo prebivalstvo in je podprlo narodno brambo. Posebno goreči so bili »Lo-fentolarji« in Ziljani. Slovani so bili pregnani iz Labudske doline, iz Ziljske doline in iz Borovelj. Velikovec je bil še zaseden Voditelj Korošcev je bil general Hiilgerth. Dne 13. januarja 1919 je prišlo do premirja. Ameriška komisija (Milesl) je potovala po deželi in naj bi določila demarkacijsko črto. Toda to je izostalo in Jugoslovani so zopet napadli (na koncu aprila 1919). Zdaj so se pridružili vojakom tudi dijaki in so posvetili svoje mlado življenje domovini. ?.e 2. maja je bil zavzet Velikovec in sovražniki so bili pregnani čez deželne meje. Ujetih je bilo 900 vojakov, nekaj častnikov in zaplenjenih je bilo nekaj strojnic. Dne 28. maja so napadli Jugoslovani z dva-najstkralno premočjo. Naše čete so se morale umakniti. Dne 4. junija je prišla od mirovne konference vest, da je Celovška kotlina glasovalno ozemlje. Zdaj smo morali sovražn ku prepustiti tudi Celovec (6. junija so Jugoslovani zasedli Celovec). — S tem je bil koroški osvobodilni boj končan, vojni smoter je bil dosežen. Meja med Jugoslavijo in Koroško naj se ne bi potegnila po volji naspro.nika marveč ljudsko glasovanje naj bi odločilo o tem. Domovina žaluje nad izgubo 180 mrtvih in 800 ranjenih. To se torej uči slovenski otrok na Koroškem o boju za Koroško: »Sovražnik jc vdrl v deželo in nam je hotel kos naše domovine vzeti!« Ničesar ne izve slovenski otrok na Koroškem, da so Jugoslovani po razsulu stare Avsirije po narodnostnem načelu imeli pravico do Slovenske Koroške in da Nemci do tega ozemlja niso imeli nikake pravice! Jugoslovani se slikajo slovenskemu otroku v koroški šoli kot sovražnik, ki je hotel oropati kos domače dežele! Slovenski otrok ne izve ničesar, da je bil to boj med Germani in Slovani za kos slovanske zemlje! Da Slovani niso hoteli ničesar tujega, marveč so terjali samo svojo slovansko zemljo in so hoteli Nemcem iztrgati plen, ki so ga ti krivično držali v svojih rokah. Izzivajoče ravname koroških obtaslev Obsojen na 30 šilingov kazni, ker fe zahteval slovensko pet e v cerkvi V župniji Smarjeta pri Velikovcu se je v cerkvi od pamtiveka pelo slovensko, l-otos so pevri nenadoma začeli v cerkvi peti nemški. Cerkveni ključar je šel na kor in zahteval, naj pojejo slovenski. In kaj se je zgodilo? Radi trga je bil obsojen od oblasti na 30 šilingov kazni! Pritožil se je, a obsodba je bila potrjena in plačati je inoral še 6 šilingov ver za stroške. Torej skupno 36 šil. In kako so utemeljili kazen? Nek razlog se inora najti. In našli so ga. Rekli so, da je motil službo Iražjo. Ni pa še bilo slišati, da bi bil kdo obsojen, če jn zahteval nemško petje. * Koroška sodišča si torej prav lahko podajo roko s fašističnimi v Italiji. Kmalu prispe s Koroškega še vest o splošni prepovedi uporabe sloven- skega jezika v rerkvi. kakor jo je izdala prefek-tura v Vidmu za Beneško Slovenijo. V Avstriji naj si po vsem tem prav nič ne čudijo, če so pri nas tudi iz vrst zmernih politikov čednlje bolj oglašajo zahteve po represalijah. Skrajni čas je, da ubere avstrijska manjšinska politika povsem novo pot! Trgovski pomočnik: »Gospod šef. moja žena hoče, da bi ji danes popoldne doma pomagal pri snaženju in ureditvi stanovanja. Ali dobim v ta namen dopust?« Gospodar: »Prav gotovo ne.« Pomočnik: »Hvala vam lepa, saj sem vedel, da se lahko zanesem mi vas.« Novi Nobelovi nagrajenci. Stockholniska akademija je razdelila te dni Nobelove nagrade za literaturo in fiziko. Literarno nagrado je prejel znani ruski pisatelj in pesnik Ivan Bunjin, ki živi kot emigrant v Parizu. Fizikalno nagrado za leto 1932 (lansko leto ta ni bila podeljena), je prejel prof. Heiscnberg, za leto 1933 pa je prejel isto nagrado fizik prof. Ervin Schrodinger. v Časi se izpreminjafo Nekaj zgodovinskih dejstev z moralnim dodatkom. Nekdaj: Šolski red >Johaneums-a« v Hamburgu iz I. 1537 prepoveduje kopanje in plavanje na prostem s sledečimi besedami: »Vsi, ki gredo v vodo, ki se kopajo in plavajo kakor gosi in race, bodo hudo kaznovani.« Sedaj: Od 1. 1920 je plavanje v Hamburgu obvezno za vso šolsko mladino od 12. leta dalje. Nekdaj: Valentin Trotzendorf, rektor latinske šole v Goldbergu (Šlezija) 1490—1506, je s šolsko odredbo proglasil za nedostojno »kopati se poleti v mrzli vodi, hoditi pozimi na led ali kepati se s snegom.« Zanimivo je poročilo v prvi plavalni knjigi »Cclymbates« iz I. 1538. V njej Čitamo, kako ne-odpustljiv greh je plavanje. Nek dijak se je šel kljub prepovedi kopat in je utonil. Ko so ga mrtvega prinesli v šolo, je zgrabil profesor za palico in kaznoval neposlušuost nesrečnikovo. Mrtev dijak je bil tejien. ker se je >el kopat! Sedaj: Najvažnejša točka plavalne odredbe iz 1. 1924 se glasi: »Dalje pooblaščam provineialne šolske kolegije in vlade, da proglasijo plavanje za obvezni predme«! prav tako, kakor je obvezna šolska telovadba. * Pred tridesetimi leti so se brihtni Nemci odločno borili proti nogometu, češ, da je to enostranski šport. Ko v tem boju niso mogli uspeti, so stavili nogometni zvezi energifinejši predlog: Po vsakem golu naj bi moštvo priskočilo k železni ročki, da bi bila enostranost nogometa z nekaj sunki odpravljena. To se nam zdi danes le še dobra šala... Nekdaj smo se vozili na tekme z denarjem, 1 ki smo si ga zaslužili z instrukcijami; takrat smo KAR JE RES - JE RESI Najlepše TISKOVINE, naj bodo ie za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KL1SEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev Je prvovrstna, materija! brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 Pisarniške prostore poteg sodnije, pritlične, pripravne za advokata, se odda. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Odgovarjajoče« 13.394. n Krušno moko in rženo moko »edno mre*o. kopit« celo afrodno pn A VOLK. LJUBLJANA Rr*.ljovn ceMa 24. Inserirajte v Ponedeljshem Slovencu Zimska jabolka raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošančke prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani zmagovali. Današnji generaciji plačujejo vožnjo in hrano drugi in zmage so mnogo redkejše ... * Nekdaj so nogometaši sami črtali igrišče, sami so ga planirali in sami so postavljali ograje. Danes so ostali tej navadi zvesti le še lahkoatleti. ln efekt? Nogomet gre nazaj, lahka atletika pa naprej. Morda bi bilo dobro, da bi vsi športniki prijeli zoj>el za lopato in motiko? Ne gre za to, pač pa za usmerjenost, za navdušenje. Nekdaj so bili vsi napori tekmovanja poplačani z zavestjo zmagal sem. Danes se vprašujejo tekmovalci. kakšna bo kolajna, kakšen pokal? Mislite, da ne gre brez tega? Ilirija je vzgojila vrsto plavalnih rekorderjev brez daril in tudi jugoslovanska zimsko-sportna zveza je lani nagrade (v glavnem) prepovedala. Nekdaj Smo plačevali športnim organizacijam članarino. Ko pa so organizacije nekatere oprostile. je šinila v glavo nova misel: »Za kaj ne bi imel od tekme tudi jaz dobička?« In ta misel je danes zelo moderna. Pravijo ji profesijonalizem. Dober zgled je dajal Poštni uradnik v Rihemberku na Goriškem ie bil navdušen fašist, zato se mu je tudi dobro !o-dilo. Po rodu je Italijan. Čudno se je ljudem zdelo, ko je bil nenadoma odpuščen iz službe. Kmalu so zvedeli, da ni v redu izplačeval pokojnin. Po odpustu ni hotel takoj zapustiti Rihemib'jrka, ia-ko, da so ga morali s silo izgnati iz občine. Kjer je jedel in stanoval, je pustil 4000 lir dolga. šoecerlisho :n ko?onl|olno blago, umetno gnojilo, cement Ud. Itd. dobavlja Gosporiorsho zvezo v Uublfonl Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov. >Tevc,znih tricik-Ijev motorjev in šivalnih strojev Velika izbera Najnižje cene — Ceniki iranko Tribuna' F.B.L. tovarn« dvokoles iu otroških vozičkov Ljubljana Karlnvskn cesta št. 4. 191 G. K.: Gorenjska pred slo leti (Navdušenje - angleškega potnika za lepoto Gorenjske) Ker je Humphrey želel obiskati Blejsko in Bohinjsko jezero ter izvirek Save, kar vse leži ob veliki cesti v bohinjskem kotu, je sklenil napraviti za dan ali dva izlet v to divjo romantično pokrajino, ki jo tujci le poredkoma obiskujejo. Na Jesenicah so nama pravih, da so pota marsikje preslaba in preozka, da bi mogli potovati z vozom, zato je najel Humphrey majhen koleselj, na katerem smo nadaljevali vožnjo. Čez Savo drži lesen, zelo nezanesljiv most, ki je silno ozek, brez ograj in ima za most niče kar obtesana borova bruna, položena drugo ob drugem. Slikovitost blejske oholice Prepeljali smo se čez in krenili dalje preko neke strme planine, nakar smo se vozili kaki dve uri dalje po dolini, ob katere straneh se meša drevje in skalovje tako slikovito, da je težko reči, ali prispeva prvo ali drugo več k lepoti pokrajine. Ko smo se pod konec svoje poti vozili nizdol po klancu, se je odprlo pred našimi očmi Blejsko jezero. To je po svojem obsegu precej manjše in čisto drugačno ko Traunsko jezero, a marsikomu bi se utegnilo zdeti lepše. Ob vznožju grička ob jezeru leži vas Bled s cerkvenim zvonikom in nekaterimi hišami, ki kukajo izza drevja; iznad cerkve se dviga navpično nad jezersko gladino ogromna skalnata stena, ki nosi na svojem vrhu staro graščino, do katere se vije s suhega gozdna steza. Sredi jezera je otoček, ki ga krog in krog pokriva drevje v najbujnejšem zelenju, na sredi pa se dvigajo izmed tega cerkveni zvonik in nekaj hišnih siren. To jezero je tri do štiri milje dolgo in precej manj široko; njegovo bližinsko obrežje tvorijo {»nosne Ivanine, kj jih pokrivajo polja, travniki in krasni bukovi gozdovi, za katerimi se vidijo na desni snežni vrhovi Bohinjskih Alp. Ko smo se prepeljali skozi vas in okoli jezera, smo stopili v krasno dolino Bohinjske Save, majhne, ali krasne, čiste, sma-ragdnozelene bistrite. Tu smo se malo ustavili, da je šel l'utnphrey lovit ribe, nakar smo odrinili dalje v Bohinjsko Belo, borno vasico, v kateri smo obedovali in použili plod Davyjevega ribarskega spor-a. Živ krst v tej vasi ni razumel niti besedice nemškega in sploh nobenega drugega jezika razen svoje dovenščine, lako da sem inoral poklicati jeseniškega o tem, da bruha iz skalne razpoke, da mora biti izliv kakega podzemskega jezera, ki je zaprto v gorsko kotlino in ga bržčas napaja snežnica višjih vrhuncev. Kljub oblakom prne in pen, ki so deževali nepretrgoma kakor ploha, sem v naglici napravil rizbo krasnega prizora pred seboj, nakar sem se vrnil k vodniku ki sem ga pustil na ogredju. Ta mi je rekel, da se je spustil še malo niže in me klical, da pa se ni upal niti za ped dalje, ker še svoj živ dan ni bil pri vznožju slapa. V skali nad ogredjem je vdolben kratek latinski napis barona Cojza na čast nadvojvodi Ivanu. Pogled s tega mesta v smeri proti jezeru je izredno lep in slikovit in prizor, ki ga nudi očem, je čisto drugačen, nego smo ga opazovali na nasprotni slrani jezera. Nedogledno skalovje, Iz katerega izvira Sava, sc razteza na obeh straneh v širok in visek amfiteater. dokler polagoma ne izgubi svoje divje vzvišenosti in se ne umakne nižjemu pogorju, ki je mehkejše in valovitejše ter krasno odeto z bujnimi zelenimi bukovimi gozdovi, ki jih zamenjuje ponekod temno jelkovje al? pa za-senčuje svetlejše golo apnenčasto skalovje. Daleč spodaj pa leži pred gledalcem mirno jezero s pisanim obrežjem, pokritim deloma z gozdovi, deloma Pa s polji in travniki, po katerih se vije pred njegovimi očnu Sava, ki je razpenjena pritekla skozi gozdove pod Savico in potem pomešala svojo bi strico s temnejšo jezernico. Edini sled človeškega bivališča tukaj sta dve osamljeni koči, ne daleč od jezera, kajti vas Stara Fužina, edina v bližini tega jezera, stoji na njegovem skrajnem koncu in je s tega mesta ni mogoče videti. Ko sem se vrnil k mostičku, sem videl, da se je Sir Humphrey odstranil, in ko sem prišel k jezeru, ml je povedal čolnar, ki ga je bil prepeljal čez jezero, da se je odpeljal z. vozom okoli jezera proti Stari Fužini. Potemtakem sem odrinil za njim in ga srečal, ko se je baš vračal z ribarjenja po jezeru. Moje poročilo o Savici ga je vidno razveselilo, in dasi mu je bilo žal. da je ni videl, je bil le zadovoljen, da je opustil to pot, kajti prepričan je bil, da" ne bi mogel prenesti tolikšnega napora. Stara Fužina jc kup železaren in livaren s pripadajočimi delavskimi stanovanji in je tudi last barona Cojza. Kosili smo v družbi tvorniških ravnateljev, ki so bili zelo vljudni z nami, nakar smo se odpeljali nazaj v Bistrico, kamor smo dospeli, ko se je skoraj že zno-čilo; Humphrey je dal namreč spotoma večkrat ustaviti, da je lovil ribe. Čudovita zračna prikazen Drugo jutro smo zarana odrinili iz Bistrice in se vračali po isti krasni dolini, j>o kateri smo se vozili prej. Sir Humphrey je nalovil spotoma precej rib, da nam bi postregel z njimi v Bohinjski Beli. Med vožnjo smo bili priča prekrasni zračni prikazni med Bohinjsko Belo in Blejskim jezerom Na nekem griču v dolini, ki je bil odet s krasnimi gozdovi, se je mavrica sosredinila ter razvila najlepše prizrnatične barve, ki si jih morete misliti. Mavrica je bila v osnovi modra, potem rdeča, nazadnje pa zelena, nikjer pa se ni vzpela preko hriba, tako da smo mogli skozi te barve prav lahko razločiti temno drevesno zelenje. Bila je naj-sijajnejša mavrica, karkoli sem jih kdaj videl, in tudi Sir Humphrey je zatrjeval, da še svoj živ dan m videl tako krasne zračne prikazni. Kakih pet minut je trajala, potem pa je polagoma izginila in se izkazala kot predhodnica silovitemu nalivu, ki je začel padati, ko smo ravno prispeli na lesenice. Drugo jutro je bilo oblačno, in ko smo odhajali z Jesenic, nismo pričakovali, da bomo s pridom gledali okolico okoli sebe. Nekako ob deseti uri pa se je zjasnilo in nudi! se nam je malone prav tako krasen prizor kakor pod Jesenicami, četudi ni bil tako divji in romantičen. Kranjska gora je majhen kraj ined Jesenicami in Podkorenom in soteska, pred katero leži, je jx> vsem videzu najlepša v vsej dolini, dasi zatemnjujejo vrhove višjih planin velikanske grmade oblakov. Tukaj smo srečali več sto romarjev obeh spolov, potujočih v gručah; nekateri so se vračali, a drugi odhajali na Svete Višarje, visoko goro, kakih, šest morskih milj od Podkorena. Ondi je glasovita božja pot Matere božje. Ljudje, ki so se vračali, so prepevali svete pesmi, od veselja, da so jim bili grehi odpuščeni, odhajajoči pa so stopali molče in marsikdo z resnim in žalostnim obrazom.