rOSAftEZNJt ATEVILKil BIN it&Mtttt v ijuaiAr ###*» I w,; 1930 ' „.v fcftt __________ 1*- ¥ LJMiLJifflL LET© ©-FOllTlCffl LIST St. 4 CELOLETNA N4RO0IINH ZNHiH 16 BIN Ljubljana, 18. januarja 1936. Program je konstruktivno jugosloveu-stvo. Po besedah današnjega časa o tem pojmu ne more biti debate. Po besedah. Po delih smo daleč od tega. Mnogo se piše o jugoslovenstvu in se tudi bo. Zakaj? Predvsem zato, ker ta pojem ni dokončno formuliran, ker se mu prideva jo razni pomeni. Pridevajo pa se mu razni pomeni zato, ker je v Jugoslaviji neomejeno število društev, organizacij, korporacij, strank, frakcij od katerih vsaka zase smatra, da ima monopol nad jugo-slovenstvom. »Sveto in točno je ono, kar jaz naredim; ono, kaar ti narediš, je proti-državno in anacionalno, ti služiš tujim interesom!« Na vseli straneh vidimo zastave, zbore, velike besede, obljube in grožnje. Potuje se z »jugoslovenstvom« od trga do trga, od mesta do mesta, in hvalijo se vse dobre strani te ideje, iznašajo se še boljše strani vodij in »ini-ciatorjev« — prišli smo do tega, da. je postala sejmska atrakcija ideja, za katero so naši predhodniki žrtvovali svoja življenja. Če nekdo sanja o tem, da se omladina s tem postopkom strinja, se kruto moti, in zdi se nam, da nje prebujanje ne bo spremljano s preveč prijetnimi okolnest-mi. Danes starejši zelo radi padajo v nevarno pogreško, da smatrajo, da omladina, ker molči, hodi za njimi, da je ona njihova, avantgarda. Usodna zabloda. Najboljši del omladine, namreč oni. ki bo nekega dne, na neki način, dobil v svoje roke krmilo državnega broda, ta del se je že davno odrekel vseh »manifestacij za jnfroslovensko misel«, vseh »senzacionalnih izjav merodajnih činitel.iev«. Brez ozira, ali je to komu prav ali ne, postaja omladina vedno samostojnejša in se zaveda, da ni razloga, da posluša in pritrjuje migljaje od zgoraj. Ni razloga tudi zato: mair nekdo smatra, da je ka j dobrega v teh »migl.ja-ilh od zgoraj«, ki ji** ona posluša? Ne! Ni čudno, da je današnja omladina precej »nogometaška«; ker zares, bolj modro in koristno je goniti žogo, kaikor pa poslušati pitijske izjave in pridige, in gledati domišljavo ponašanje žrecov »državotvorne misli«. Ni čudno, da imamo mnogo levičarjev na naših univerzah. Ne glede na to, da večina teh ljudi nima pojma o komunizmu, da je njihovo znanje •> uiogi kapitala v gospodarstvu enako znanju krave o tenisu — res pa je, da pristopajo k tem pokretu, ker predpostaviiajo nekakšen načrt, smatrajo, da ilm kot mladim ljudem cvete tamkaj lepša bodočnost, kakor v meščanskih strankah, kjer drže v svojih rokah vso oblast ljudje. katerih prepričanje je, da je mladina mešanica pubertetnih zahtev in »nezrelih« razsodb (v kolikor pag more biti o razsojanju govora). če »stari« žele, da pridobijo »mlade«, jim je pred vsem treba, da predlože sigurno konstrukcijo gotovega nnčrta, po katerem naj bi se delalo. Megienim idejam, prorokovanjem in sličnemu danes ne more nihče nasesti (a ini dvomimo, da bi mogla omladina komurkoli nasesti). Progmm je: konstruktivno jugoslo-venstvo. Konstruktivno, dovolite, da naglasimo. To predpostavlja načrtno delo, načrtno vzgojo, načrtno organizacijo — vendar, od vsega tega niti sledu, niti glasu. Nacionalizem je danes regio- nalizem, obstoja slovensko jugosloven-stvo, hrvaško, srbsko, o čemer bi se moglo eventuelno še debatirati. Ali o tem, da je drug večji Jugosloven od drugega, o tem želite slišati naše mišljenje? Potrpežljivost omladine je velika, ona prenaša stvari, ki ji niso po godu. Vendar je to le danes dejstvo. Dejstvo je, da danes omladina v svojih vrstah nima vodje in da se še ni ustvaril edinstven duh v našem naraščaju. Vendar to ni tako usodno: latentne misli so povsod iste, zadostoval bo majhen preokret, da se vse reke in vse želje združijo v en sam tok. Naše latentne misli izhajajo večinoma že iz preje navedenega. Naš nacionalizem ni pred vsem metafizična spekulacija, temveč nujna potreba sedanjosti Mi smo mišljenja, da nacionalizem nima tistih odnosov do države, da bi imel za posledico pravico do nameščen ja in za-siguranja. Obratno, iz dejstva, da je kdo nameščen, naj bi se predpostavljalo, da je nacionalist. To ni razredna mržnja, temveč plod razmišljanja: naša država .je mlada, ona predstavlja skupnost različnih etničnih komponent. Da bi se iz teh komponent dobila ena rezultanta, je potrebno, da po vsej zgradbi veje en duh: jugoslovanski duh. Ta pa se da zahtevati samo od onih, ki z njim ne trgujejo. To ni nikak »mladostni romantizem« : — dokler ne zavzemajo odgovornih mest v naši državi Jugosloveni po srcu, tako dolgo ne bomo doživeli onega velikega napredka, ki ga zaman pričakujemo celih osemnajst let. Kaj pomeni »borbeno jugosloven-stvo«? Mislite li, da so to bobni in zastave, široke geste, pridige na trgih ic visoke besede? Ne. Borbeno jugosloven-stvo se očituje edino v delu. V naši državi je mnogo takih odnosov, kakršnih ne bi smelo biti. Na primer, odnos med Slovenci in Srbohrvati, med Srbi in Hrvati, med Srbi-prečani in Srbi iz bivše kraljevine Srbije itd. Ne bomo raziskovali kdo njsi krivdo. V vsakem siačaju, Avstro-Ogrska kot jagnje božje, ki jemlje grehe sveta, nas kot izgovor ne zadovolji več. Zdi se nam, da so težko grešili oni, ki so poslednjih osemnajst let vodili državno politiko. Dovršiti delo uedinje-nja, to bi moralo biti naš cilj; doslej, žal ni bil. Nam, omladini, je jasno: »ako mi to ne preuzmemo u svoje ruke, neče niko drugi. Ne može u tom pravcu ra-diti čovek koji svoju budučnost več ima za so bom; nečemo nikada doči do stvar-nog jugoslovenstva ako nas i nadalie budu vodili ljudi koji, iskoriščujuči naše oduševljenje i našu veru, teže samo za tim da osiguraju sebe. čovek koji je celog života bio Srbin, neče pod starost odjednom postati Jugosloven, on može da ima najbolje namere ali neče moči da eliminiše sve ono što je učinilo da je postno što je... Ne može sc tu činjenica maknuti sa sveta lepim rečirr.a, govorilna i predavanjima. Ali se može jedno: nove naraštaje odgojiti u jednom, istom duhu. Omladina, nezatežena tradicia-ma, može i mora svoju sudbinu, a time sudbinu celog naroda, preuzeti u svete ruke« (»Omladinska akcija«, Zagreb, štev. 2—3, Božič 1933). To je naš konfiteor, temu cilju bo jugosloven-ka omladina posvetila vse svoje moči. DRUGA RESOLUCIJA S. J. N. A. 0, S J N A O, dosleden svojemu splo* šno*političnemu programu, izraženem v prvi ideofoški resoluciji, in svoji dolž* nosti, da zastopa interese jugosloven? skih akademikov in univerz, smatra za potrebno, da prikaže gledanje nacio* nalnih akademikov o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo naših univerz. I. Prosvetna politika, kot del obče državne politike, mora biti podrejena nacionalnim in državnim interesom. V skladu napačno vodene državne politi? ke, j*e logično, da je tudi prosvetna po* litika postavljena na napačne temelje. Čeprav potreba inteligence vseh strok v Jugoslaviji ni niti iz daleka zadovo* Ijiva, se še smatra za potrebno, da se z vsemi mogočimi sredstvi otežkočuje študij, da se tako »reši« vprašanje brez* poselnosti in »hiperprodukcije« mladih intelektualcev. Cilj pravilne državne politike je, da pomaga ustvarjati jugoslovensko inte* ligenco, da ji nudi normalne pogoje za njeno delo v življenju našega naroda, ne pa, da se z nesmiselnimi sredstvi ustvarja kader brezposelnih gimnazij* skih abiturientov. II. iKot produkt take smeri prosvet* ne politike je osnovana znana obča univerzitetna uredba, ki nosi podob* ne znake kakor ves sistem, s krte* rim se skuša rešiti vprašanje na* še prosvete. Ne spuščajoč se v pod rob* nosti, smatramo, da je svoboda v inter* nem delu vsakega akademskega dru* štv® garancija normalnega razvoja na* ših univerz. Autonomija se mora uni* verzam zagotoviti, ker le ona edina omogoči pravilno kulturno rast mladih intelektualcev. Med tem pa se izpadi ne* katerih destruktivnih akademskih ele* mentov na naših univerzah 'kakor tudi vandalsko uničevanje univerzitetne (narodne) imovine, se ne smejo ščititi z univerzitetno avtonomijo, ker se s tem ustvarjajo predpogoji za neiizbe* žen propad. Prav tako se mora prepre* či'ti tudi postopanje nekaterih profesor* jev, kateri pod videzom univerzitetne avtonomije ustvarjajo na beograjski univerzi v vodenju univerzitetne imo* vinc in v postavljanju univerzitetnih docentov anarhijo, v Zagrebu pa na nečuven način ustvarjajo samovoljno določene politične fronte v profesor* skem senatu. III. Uredbe o poedinih fakultetah se morajo nanašati na stvarne potrebe in razmere posameznih znanstv. =trok v naši državi. SJNAO je objasnil g. prosvetnemu ministru svoje stališče o novi uredbi tehnične fakultete in Eko* ncmsko*tkomercialne visoke šole, za* htevajoč, da vsaj v teh prilikah in pod tem sistemom doseže določene koristi za akademike imenovanih fakultet. SJNAO bo tudi v bodoče vršil svojo dolžnost, zastopajoč interese vseh aka* demikov, čeprav se zaveda dejstva, da bo pri teh svojih zahtevkih naletel na nerazumevanje pri prosvetnih faktor* jih. IV. Pomanjkanje vsakega načrta pri razporejanju finančnih dotacij za naše univerze, se najjasnejše očituje danes, ko se najresnejše dela na vzgraditvi no* ve moderne veterinarske fakultete v Beogradu, medtem, ko obstoječa vete* vinarska fakulteta v Zagrebu (kakor vse ostale fakultete v Zagrebu, Ljubljani, Skoplju in Subotici) ne more imeti pre* davanj, radi pomanjkanja razsvetljave, kurjave prostorov in sličnega. Dostoj* na vzdrževanje že obstoječih fakultet spada v najsvetejše dolžnosti naše dr* žave. iV. S J N A O se najostrejše omejuje od ustanovljanja režimskih ekspozitur na poedinih univerzah. Uvajanje stran* karsko režimske politike med akademi* ke v veliki meri škoduje dobremu gla* su jugoslovanskega akademika. Te besede naslavlja SJNAO aka* demski in ostali javnosti v upanju, da bo pravilno razumela in ocenila pri* zadevanje onega dela med jugo* slovenskimi akademiki, ki je vedno pri* pravljen, da za dobrobit naše države in naroda žrtvuje vso svojo tvorno silo. SJNAO PRVA SEDNICA S. J. N. A. O. Nestašica mesta nam ne doz vol ja v a da podrobno opišemo tok sodnice. Dos ta. o uvid iavnosti. taii rok može da produtai. Opornemu da je prešlo več i deset minuta, pretsedlniik Ornasa ni j e hteo da p-reJdme jedan od svojih .mnogdbrojnih govora nego je, .pomoču svojih članova, stao apravoditti »bičam tetnar nadvikujuči sve ostal« delegate. Ni je bilo ndikakve potrebe da se i nadalje ira^govara sa udruženjem Ikoije, po mašem mišljenju, nilkog ne pret-staiviijia, ipa je preftsedniik pTeikdnuo sednicu. Posle svrh iskustava Beo grad jamima (ne (računaj««, nara/vmo, samo Ornas ovamo), naše je mišljenje da je da/nas svaki 'pokušaj saraidnje sa nj.iima iliuzoran. Mi isano iz-igublMi svaiku dlkitsij)u, ne vemijemo ni u 'kakav uspeh dogod u Beogradu postoje udmtženija ikoja pTebacuj.u Sarveziu nepravilnosti iu finansisfcom poslovanju {dok Sjnao dio dftnas nije iprimio ni pare pripomoči!) a sami primajiu petisuča dinara mesečno od' M/itruistanstva prosvete. Vest je neproverena aaisada ali se tvrdi da ovu svofcu primajlul na račann Sjruaio! iNekada, mi ;bismo se uzrujaivali na sve ovo. Daruas, oni simo navdkli, na taikve metode. Konsrtaitujemo siaimo dla su svi dele-igati, i Zagrepčami, ij Ljubljančani, i Skop-Ijainoi, očekiivali unapred da če članovi Oir-nasa pokušati da onemoguče srvaiki rad. Pikantno je samo da ovdi isti naši beogradlski prijatelji kategorično traiže prenos sedišta Sjnao u Beograd ! ! ! Drugi dan, 22. decettrubra, smo se delegati odpeljali nia Oplenac. Takoj od Beograda se pokrajina prijazno spremend in Slovencu je ikar bolj domače, ko se ziaično vzdigovati ljubki griči, iki zelo spominjajo na valovito Dolenjsko. Vožnja autohusom iz Mladen ovca na Olptenaic je bila tilha, vsi obrazi resni — tako se je šla visokošolska imladiina klanjat isvojeomu nelsmrtnemu Vodji. Topola! Kar v .glavo naim ni' šlo, da se je iz tega malega sela razplamtel revolucionarni ogenj iki je omajal) v temeljih osmansko carstvo. Peš ismia se podali k zadnjemu počivališču Njega, čtiigair simrti ne moremo prebodeti. V kripti) Simo se .zbrali, s svečami v rokah, molče smo ■anli v večno luč v kroni. Iz ganutja nas je dvignil jasni glias predsednika, tovariša Marinkoviča: » ... Naj 'gorijo, o Viladar, te sveče kot znak naše goreče ljubazni do Telbe in do Tvojega de- la. Vedno bo Tvoja mladina branila ta ogenj v sebi. Slarva Kralju naišem!« Vrnili smo se v Mladenovac, kje se jc radi nediscipliniranosti Beograjčanov prekinjena seja v miiru nadaljevala. Takoj na začetku je bilo naičeito vprašanje Or n««. Po dolgi debati se je sklenilo predati Ornas, oziiroma' njega zastopnike, razsodišču Sjnao. Sledila iso poročiti® o stanjiu posameznih univerz, oz. fakulteta O položaju na ljubljanski univerzi je .poročal tovariš Uršič, ki je Izjavil, da so sie vse trt grupe na vseučilišču izkristalizirale in stopile v odločno borbo. O .zagrebških prilikah je poročal tovariš Marinkovič. ZiagrebSka univerza kaže močan odsev javnega življenja. Poudari, da zagrebška publika ignorira prireditve nacionalnih akademikov, vendar konstatira da na univerzi ni velč onte napetosti, ki je bila pred 2—3 leti1. Nacionalni akademiki so številčno sicer slabši' od separatistov, a dosti jačji od1 komunistov. Vsa racionalna društva so zapustila dnevno politiko in se postavala na kulturno bazo. Dogodki se razvijajo prirodno, medtem pa se hočejo nacionalni akademiki notranje izgraditi, k čemur bo precej pripomogel list, ki bo začel v kratkem izhajati. O skopljamski fakulteti referdira tovariš Bukša, ki očita Izvršnemu odboru, da ni dovolj poskrbel za poglobitev vezi med univerzami. V Skop-Iju je priredil Mestni odbor Sjnao.' več proslav, katerih so sel udeležili skoro vsi profesor! lin študentje. S tem so bila poročila delegatov izčrpana. Tovariš Rapotee poda poročnik) o