itev. 319 TRST, v petek 17. novembra 1911 TeSaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN totfl «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljidh ob 9. zjutraj. Peeamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobsiarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste v. po 5 nvč. (10 stot.) 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sz,da!jna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. nV edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo 'eto 24 K, pol leta !2 it, 3 mesece 6 K; na n»- ročbe brez doposl*ae naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna na nedaljako lstanj« „EDINOSTI" stan«: it oelo lato Kron 5-20, za pol lata Kron a OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poŠilj '. na upravo list*. UREDNIŠTVO : ulica Giori" » Galatti 2u (Narodni Joa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastcik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila TskariiU .Ld'noat", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranilnKnl račun štev. 841-652. TELFFCri St. 11-T7 DRŽAVNI ZBOR (Izvirno telcfonično poročilo.) DUNAJ 16. V današnji seji se je nadaljevala draginjska debata. Govorila sta poslanca Biankini in dr. Krek. Med Krekovim govorom je prišlo do burnih prizorov zaradi nekvalificiranega vedenja očividno ne-treznega (včeraj je bil na Dunaju „Leopolds-tag") posl. dr. Heilingerja. Splošno priznanje je žel minister Zale s k i, ki je govoril danes, in to ne toliko zaradi svojih stvarnih izvajanj, v katerih je poudarjal svoje znano agrarno stališče, temveč zaradi spoštovanja parlamentarnih form in kolegijalnosti, ki jo je pokazal v svojem govoru. Žel je živahen aplavz. Trdi se, da je bil njegov govor demonstracija za parla-mentariziranje kabineta. Na koncu seje je posl. M a n d i ć ostro repliciral na napade poslanca Jerzabeka v petkovi seji. Z ozirom na to, da sta imela draginjski in proračunski cdsek popoludne svoji seji, je predsednik zaključil plenarno sejo takoj po 3. uri. V sledečem poročilo o seji. Med vlogami je interpelacija poslanca Breiterja, v kateri se vpraša, ali hoče vlada opozoriti ministrstvo vnanjih stvari na to, da bi italijanska vojna akcija v Egej-skem morju ogroževala avstrijsko trgovino in industrijo, in pozvati vnanje ministrstvo, da z vsem prevdarkom zahteva od Italije, da umakne svoje brodovje iz Egejskega morja. Posl. P i t a c c o je interpeliral zaradi prepovedi prevoza argentinskega mesa skozi Trst. Posl. Biankini je predbacival vladi, da je vsled dualističnega sistema sužnja Madžarov, kar se je tudi pokazalo v zadnjem govoru ministrskega predsednika. Zahteval je, da naj se štedi v vojnem proračunu, ter poudarjal, da se z ozirom na težave, ki jih ima Italija v Tripolitaniji, Avstriji ni treba bati nikakih konfliktov v Jadranskem morju. Prišel je nato na vprašanje dalmatinskih železnic in poudarjal, da je od rešitve tega vprašanja tudi odvisno stališče dalmatinskih poslancev napram vladi. Posl. dr. Krek je izvajal, da se ne upošteva dovolj pomen kmetskega stanu za gospodarsko življenje. Posl. dr. H e i 1 i n g e r je opetovano prekinjal govornika s klici: „Ljudstvo zahteva poceni živil; govornik naj govori o tem! Z agrarskim gospodarstvom ne bo šlo dolgo dalje !" Med dr. Heilingerjem in nekaterimi slovenskimi poslanci, govorniko-vimi pristaši, je prišlo do burnih besednih spopadov. Posl. dr. Krek je zahteval zakon proti blagovnemu oderuštvu, izselitveni zakon in zakon proti kartelom. Sedanji dualistični princip je povod slabosti naše in moči ogrske vlade. Vlada je v očitem nasprotju s parlamentom. Dokler bo imela birokracija vso moč v svojih rokah, ne bo mogei delovati ljudski parlament. Draginja bo imela za posledico oslabitev konsumentov in stem tudi oslabitev spečavanja in brezdelnost. Korenina države je poljedelstvo. Končno le more prodreti klic : Nazaj k polju! Nato je govoril poljedelski minister vir. Z a 1 e s k i, ki je poudarjal, da se je kon-sum mesa znižal v letu samo za 5°/«, da PODLISTEK Jug, Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Zadnji bosanski kralj. III. Grobna tišina je vladala na okoli, da niti nisi pojmil, kako je možno, da je tukaj tisoče vojščakov zbranih v taboru, ko ni čuti nikakega zvoka, niti najmanjšega Šuma. Samo veter zažvižgava včasih po pusti planjavi. Seveda, če pozorno poslušaš, razločuješ vstrepečanje šotorov, kadarkoli se vihar zaganja proti njim, in to vstrepečanje je tvoj edini kažipot proti taboru in v taboru samem, kjer ti niti en edin ogelček ne sveti na pot. Če za trenotek prestaja piš vetra, je čuti, kako zadevlje orožje ob orožje, nestrpno topotanje, da, celo poluglasen šepet plava po taboru; to je edini znak, da do sedaj še ni izumrlo popolnoma vse življenje tam, kjer je zvečer in s početka noči vladal močan bojevit hrup. Od južne strani se bliža en edin mož torej ni povoda za pesimizem. Domača živinoreja more pokriti domači konsum ia podražitev mesa nima torej vzroka v nedostatnosti domače živinoreje. Vsekako pa hoče vlada čim najbolj mogoče podpirati domačo živinorejo in minister navaja razne tozadevne uredbe. Ruska meja se ne more odpreti zaradi živinske kuge. Poudarja, da odklonitev prošnje „Austro-Američane" za dovolitev uvoza argentinskega mesa ni bila protizakonita. Vlada, ki bi nepremišljeno razdrla gospodarsko razmerje z Ogrsko in povzročila nedogledne posledice za našo industrijo bi bila vredna vse obsoje. Končno je apeliral zbornico, naj bo složna, da se združijo produktivne sile države v blagor države in prebivalstva. Poslanec S1 a v i č e k je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za vse predloge v odpravo draginje, nakar se je seja po celi vrsti vprašanj zaključila. Proračunski odsek. DUNAJ 16. (Izv.) V današnji seji proračunskega odseka je bil s 26 proti 20 glasovom odklonjen italijanski predlog, ki je zahteval, da naj se predloga o italijanski fakulteti obravnava pred proračunom. Draginjski odsek. DUNAJ 16. V današnji seji draginjskega odseka je ministrski predsednik izjavil, da je napačno mnenje, ako bi se njegov govor, ko ni priporočal zbornici v sprejem predlogov, ki se ne strinjajo s „pravnim* nazira-njem vlade, smatral za poseganje v pravice zbornice ali celo za omalovaževanje. Vlada da je, čuteč popolnoma konstitucijonalno, odkrito in lojalno povedala zbornici svoje mnenje, in da je bila to njena dolžnost, ker gre za stvar, ki nasprotuje njenemu „pravnemu" nazoru. Taka odkritost in resničnost da je najboljše sredstvo za zaupanje, ki omogoča skupno delo in parlamentno de-j lazmožnost. Odsek je sklenil z veliko večino, da se preide preko predlogov, ki so bili stavljeni v zadnji seji proti govoru min. predsednika ^na dnevni red. _ Parlamentarni položaj. (Izvirno.) DUNAJ 16. Notranji položaj je srečno zopet tam, kjer se od trenotka do trenotka ! menja situacija, kakor v mesecu aprilu isolnce in dež, in v parlamentu si podajata ! optimizem in pesimizem roke. Danes zjutraj j se je videlo še vse črno, trdilo se je | z vso gotovostjo o skorajšnji odgoditvi parlamenta in nato sledečem razpustu, j— Kar vidno pada v strankah veselje do dela. V draginjski debati je zopet prišlo do burnih prizorov, in kogar je čiovek vprašal, kaj misli o položaju, vsak je zmajal z glavo in rekel: malo upanja, malo upanja! DUNAJ 16. Ker se je dopoludne raznesla v parlamentu vest, da namerava ministrski predsednik, če bi postala situacija 'preteževna, kratkomalo odgoditi parlament, so se stranke dogovorile, da bi se volitve ; delegacij, ki so določene na 22. t. m., ne vršile ta dan, temveč še-le neposredno pred božičem. Ker je sklicanje delegacij določeno na 27. dec., bi moral zato ministrski pred- i s tihim korakom sredini tabora, kjer stoji kraljevski šotor; čuje se ga, kadar se njegova noga izpodtika ob različno razmetano orodje, ob pogašena ognjišča, ali pa ob plahte šotorov; toda dobro mu je znan kraj, kajti vzlic vsem zaprekam, vzlic gosti temi, nikoli ne zgreša ravne poti; in že stoji blizu oddelka, ki je ostal tamkaj na povelje kraljeviča, da varuje tabor; in sedaj posluša njihovo poluglasno godrnjanje, i „To že kar preseda," je čuti posamične glasove, „noč mine kmalu, in do sedaj ni še ne duha ne sluha od sovražnika." „Zastonj smo se veselili na boj in krik bitke v današnji noči," so menili drugi, „kje je kraljevič, kje vojvoda, ki sta nam oblju-bovala s polnimi usti boja in zmage?" „Gotovo nista tam, kjer bi morala biti," je šepetal za-se omenjeni ravnokar došli poslušalec, in nehote je obrnil svoje oči v smeri proti kraljevskemu šotoru. „Ce je bilo naše čakanje zastonj," se je srdii nekdo, „hočem, tako gotovo kakor tukaj stojim, kraljeviču in vojvodi kihniti v , obraz." „A beži, beži!" so ga mirili drugi, „Belajski župan je premetena lisica, naše potrpežljivosti pa ne premaga. In da se niti sednik počakati na vsak način z odgoditvijo drž. zbora tako dolgo, da se izvolijo delegacije. _ Uradniško vprašanje. (Izvirno.) DUNAJ 16. Konferenca, ki bi se bila morala vrši u danes med parlamentarnimi strankami in ministrskim predsednikom, je bila odložena na jutri. V poslanskih krogih se zatrjuje, da bo vlada ostala na svojem znanem stališču. Za državne uradnike določa vladna predloga 10,045 000 K, dočlm pa pododsek za državne uradnike predlaga časovni avanzma, za kar je treba 16 milijonov kron. Za ostale državne uslužbence predlaga vlada zvišanje aktivitetne doklade za 15*/., za kar je določenih 2,820.000 K, dočim pa pododsek zahteva, da se vštejejo uslužbencem tudi pro-vizorična leta, vsled česar bi se omenjena svota morala zvišati za 1,500 000 K. Za poštarje se zahteva časovni avanzma, vlada dovoljuje samo svoto 300.000 K, za vse poštne in brzojavne uslužbence je treba 3 milijonov kron. Za železničarje določa vlada 14 milijonov, dočim pa odsek zahteva 38 milijonov. Za pogodbene uradnike, oficijante in ofi-cijantinje, pomožni personal, pomožne sluge zahteva pododsek, da se zziša po vladi določena svota 3,400 000 K na 5,740,000 K. Za delavstvo v državnih podjetjih določa vlada 2 milijona, dočim pa predlaga pododsek 4 milijone. Vladna predloga določa za vse omenjeno uslužbenstvo skupaj 33 milijonov kron, dočim pa zahteva pododsek 70 milijonov. Solidarni s pododsekovimi predlogi so enotni češki klub, nemški *Nationalverband", socijalni demokrati, krščanski socialci in napredni Jugoslovani. DUNAJ 16. Konferenca, ki bi se bila imela v zadevi uradniškega vprašanja vršiti danes pri ministrskem predsedniku, se vrši jutri opoldne. Rekonstrukcija vlade. (Izvirno). DUNAJ 16. Danes zvečer se je v parlamentarnih krogih izvedelo, da je finančni minister dr. M a y e r danes podal demisijo. Kot povod demisije se navaja to, ker dr. Mayer ne soglaša s popustljivim stališčem vlade glede na uradniško vprašanje. Demisija dr. Mayerjeva ne bo sprejeta takoj, temveč šele obenem s sprejemom poljedelskega re-sorta po dr. Brafu. Finančni resort prevzame začasno poljski minister Zaleski, ki vodi sedaj poljedelsko ministrstvo. Kakor poročajo „Narodni Listi", sprejme dr. Braf popolnoma gotovo poljedelski resort, toda to pa šele potem, ko se konča v parlamentu draginjska debata. Poljaki zahtevajo še enega ministra. (Izvirno.) DUNAJ 16. Poljski klub je sklenil zahtevati še en resort. Vsled demisije finančnega ministra dr. Mayerja, dobi Poljak fin. portfelj. _ Zahteve davčnih uradnikov. (Izvirno.) DUNAJ 16. Danes se je oglasila v parlamentu deputacija davčnih uradnikov. Slovence je zastopal davčni upravitelj Lilleg iz Ljubljane. kraljevič niti vojvoda ne vračata do sedaj, to ravno je dokaz, da se nekaj kuha." .Da, nekaj se kuha," je vzdihnil ta, ki je tajno poslušal, „to ste uganili." Na to se je napotil naravnost proti kraljevskemu šotoru, prav tako, kakor da bi videl jasno na pot. V tem je od juga, kjer so kraljevski perjaniki čakali v zasedi, zazvenel v tiho noč prodirljiv vrišč, ki je prodrl kosti vsakega vojščaka in razplamtel njegovo kri. To je vrišč vojščaka ob pogledu na sovražnika. Za prvim vriščem je sledil drugi, tretji, dokler se ni vse strnilo v enotno raz-sajanje krute bitke. Oni samotni mož, ki se je prej približal kraljevskemu šotoru, je obstal na mah, ko je prvi vrišč zagrmel skozi noč. „Mari je govoril resnico ta sin greha, Tomašević?" je mrmral sam s seboj, ffin mari so njegove priprave res naperjene proti Vukmanu ?" Tedaj je prodrl zopet vrišč skozi noč, in že se je čulo hrup boja. „Hal" je vskliknil skoro glasno ta ta-jinstveni mož, „moji bratje v bitki, in jaz se plazim nad zvezdami; smrt sem zaslužil!" In že je skoro letel nazaj; naenkrat pa se Je vstavil; zdelo se je, kakor bi se bili ravno pri odskoku njegovi nogi prikovali k Deputacija je naprosila poslance, da delujejo za enakopravnost davčnih uradnikov z ostalimi uradniškimi kategorijami in tudi glede predštud'j. Poštne razmere na Primorskem. (Izvirno.) DUNAJ 16. Na koncu današnje seje je posl. M a n d i ć vložil interpelacijo na trgovinskega ministra, v kateri se zahteva popolna jezikovna enakopravnost v vseh javnih napisih, oklicih, oglasih in tiskovinah pri poštnih in brzojavnih uradih na Primorskem ter nameščenje jedkovno sposobnih uradnikov. Strašno grozodejstvo na Dunaju. Trojni umor In samomor. (Izvirno.) DUNAJ 16. Štiriindvajsetletni pravni praktikant M a t k o v i č, rodom iz Kranjske, je instruiral Še kot dijak v rodbini upokojenega sekcijskega šefa in bivšega voditcita justičnega ministrstva bar. Holzknechta, sta-nujočega v Backerstrasse. Bil je v rodbini kakor domač in se je zaljubil v 22-letno lepo hčerko Marijo. Včeraj je tudi formalno zaprosil za njeno roko. Stariši so mu prošnjo prijateljsko odklonili in navedli za vzrok, da še ni hitro nameščen in da je še premlad. Matkovič je nato odšel, kakor da ne bi se bilo nič zgodilo. Danes popoldne je prišel Matkovič kakor ponavadi k Holzknechtovim instuirat 17-letnega Holzhnechtovega sina Jurija. Starišev ni bilo doma. Ko je Matkovič vstopil v sobo, je potegnil iz žepa revolver in ustrelil Jurija od zadaj v glavo. Krogla je prebila Juriju možgane in je izstopila na čelu. V tem je vstopila v sobo Marija in Matkovič je, ne da bi izpregovoril kako besedo, naperil proti njej revolver. Krogla jo je zadela v usta; in zgrudila se takoj mrtva na tla. Zaslišavši pok, je prihitel v sobo še 21-letni drugi sin Robert, skočil je proti Matkoviču in mu je hotel iztrgati revolver iz rek, toda od krogle zadet v pljuča, se je zvrnil na tla, ves ob-lit s krvjo. Streli so se slišali po celi hiši in ljudje so skušali vdreti v stanovanje; toda predno se jim je posrečilo to, je Matkovič obrnil že orožje proti samemu sebi in se ustrelil. Ko se je končno posrečilo ljudem vdreti v stanovanje, se jim je nudil strašen prizor: V eni sobi so ležali na prvi pogled Štirje mrliči. Matkovič je krčevito držal v svoji roki revolver. Hitro so objavili strahoviti dogodek policiji in rešilni postaji, toda v najkrajšem času na lice mesta prisoevši zdravniki so mogli le konstatirati, da so Matkovič, Mi-rija in Jurij mrtvi in da je živel edino le še Robert. Ranjenca so prepeljali takoj v bolnišnico, a njegovo stanje je brezupno. Nepopisna žalost je zavladala nad tem groznim dogodkom. Po celem Dunaju se govori o tem tragičnem dogodku, ki vzbuja splošno sočutje. Dogodek je tem tragičnejši, ker sta baron in baronica Holzknecht včeraj slavila v krogu svojih otrok svojo srebrno poroko in je bil k temu slavlju povabljen tudi Matkovič kot domači prijatelj. Matkovič je bil sin upokojenega pismonoše, ki je dolgo časa že služboval na Dunaju. tlom. Zopet se je obrnil proti kraljevskemu šotoru in je stegnil glavo naprej, kakor bi hotel s pogledom prodreti gosto temo, ki ga je obdajala, da spozna, kaki tajnostni senci sta bili to, ki sti pravkar švignili kraj njega. Ni več čul bojnega vrišča. Samo prisluškoval je pred-se proti kraljevskemu šotoru, nakrat pa se je ojunačil in je s tihim korakom — da bi ne bilo slišati, kako se dotika zemlje, če bi tudi bojni šum ne rušil nočne tiŠive — hitel k kraljevskemu šotoru, v isto smer, v kateri sta izginili tajnostni senci. Pri vhodu v šotor je naenkrat obstal, saj sta bila zastora šotora na pol odgr-njena, in med njima je stal mož kakor na straži. Njegova pozornost pa je bila naperjena v notranjost šotora, sicer bi bi! ' moral opaziti nepričakovanega svedoka; saj je prihitel skoro tik do njega, in ko se je vstavil, mu je bruhnilo iz ust poluglasno: „Radič 1" Spoznal je torej moža, stoječega na straži pri vhodu v šotor. „Kdo je tukaj v šotoru?" je bilo čuti od znotraj glas kralja Štefana. „Čujem bojni vrišč. Kdo je torej tu ? Ah! to si ti, sin moj? Zakaj se ne oglasiš? Zakaj nisi pri pri svojih vojščakih ?" (Pride še) Stran II. »EDINOST« 5t. 319. V Trstu, 17. novembra ltlli. DUNAJ 16. Z druge strani se poroča, da je imel baron Holzknecht mladega Matkoviča iz srca rad, vedno ga je imel kakor za svojega. Matkovič je bil vedno vabljen na obed, udeleževal se je skupnih rodbinskih izletov in pri sinoćnjem slavlju srebrne poroke je bil on edini tujec, ki je bil povabljen k slavlju, in to vzlic temu, da mu je baron Holzknecht odrekel roko svoje hčerke, katero je zasnubil že pred par dnevi. Marija je bila lepo, ljubeznivo dekle, ki je absolvirala filozofsko fakulteto in si pridobila diplomo profesorice. Robert je študiral jus, Jurij pa se je pripravljal na maturo. Danes popoludne ob 3. uri sta odšla baron in baronica v obisk k bolni sestri. Kmalu nato je Matkovič napovedal telefo-nično, da pride ob 4. uri instruirat, in ob 4. uri se je tudi res oglasil. Odpirat mu je prišla sobarica, ki je nato odšla v svojo sobo, ki je precej oddaljena. Slišala je potem sicer neki pok, ni pa vedela, odkod prihaja. Naenkrat pa so se odprla vrata sobe, kjer se je dogodilo grozodejstvo, in skozi vrata je omahnil ves krvav sin Robert in zaklicai: „Na pomoč! Matkovič nas je ustrelil \u Sobarica v svoji grozi ni vedela, kaj bi storila, a končno je zbežala iz stanovanja ter obvestila policijo in rešilno postajo. Policija in zdravniki so bili takoj na mestu in so dali prepeljati Roberta v bolnišnico. Ranjen je na pljučih in na levem stegnu. — Policija je med tem dognala dejanski stan. Med tem sta se vrnila oče in mati. Mati je šla po stopnicah naprej. Policijski komisar jo je naprosil, naj ostane spodaj, dočim pa je barona povedel seboj in mu medpotoma priznal, da ga čaka nekaj groznega. Baron je takoj slutil, da se je zgodilo nekaj strašnega in je vprašal: „Ali je Marija mrtva? Več? Vsi ?" Komisar: Poglejte!" Toda baron ni šel v sobo. Rekel je: „Hočem si ohraniti spomin na včerajšnji večer, ko sem bil vesel v krogu svojih otrok. Nato se je dal poučiti po komisarju o do-dodku. Ko je baronica izvedela grozni dogodek, se je zgrudila na tla. Zvečer je bila še vedno v nesvesti. Matkoviča slikajo kot jako pridnega, a zelo ubogega, pravijo pa nekateri, da se je vedel včasih zelo čudno, da je bil zamišljen človek. DUNAJ 16. Matkovič je sin penzioni-ranega poštnega uradnika. Njegovi stariši so doma iz Črnomlja na Kranjskem, prišli pa so pred kakimi 25 leti na Dunaj. Sin je rojen na Dunaju in nemško vzgojen. Oče ga je z veliko skrbjo dal študirati. Mladi Matkovič je izvršil z dobrim vspehom gimnazijo na Dunaju in tudi dovršil dunajsko univerzo. Zadnji čas je bil odvetniški kandidat in je bil v sodni pripravljalni službi. Stara dva Matkoviča se še sedaj čutita Slovenca, rodbina pa nima več nobenih stikov z domovino. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 16. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunu. Potem ko sta govorila dva govornika, je bila generalna debata zaključena. Nadvojvoda Karol Fran Ferdinand s soprogo v Ogleju in v Gradežu. OGLEJ 16. Danes opoludne sta nadvojvoda Karol Fran Josip in soproga nad-vojvodinja Žita prisedša preko Gorice dospela v Oglej. Obiskala sta pod vodstvom prcf. Majonike državni muzej in potem baziliko, kjer ju je vsprejel župnik mons. Sambuco. Nato sta se odpeljala v Belvedere in v Gradež. Morilec Sičinski. STANISLAV 16. Preiskava je dognala, da sta prišla sinoči med 10. in 11. uro dva tujca v hotel „Pariš" v Cernovicah. Eden je podoben Sičinskemu. Eden je izginil, drugi pa se je vrnil nazaj v Stanislav. Preiskava je dognala, da je bil isti dan v Cernovicah bivši maloruski sooialno-demokratični poslanec Jarkiewicz. Policija pa je tudi dognala, da je bil Jarkievvicz oni zobni zdravnik, ki je Sičinskemu v ječi popravljal zobe in ki je na sumu, da je pomagal Sičinskemu pri begu. Danes so aretirali Jarkiewicza, a ta noče povedati, s kom je bil v Crnovicah. Policija je odiočno mnenja, da je bil s Sičinskim. Sičinski je gotovo pobegnil v Romunsko. Srbski kralj Peter v Parizu. PARIZ 16. Srbski kralj Peter je popoludne dospel semkaj. Na kolodvoru so ga vsprejeli predsednik Fallieres, predsednika obeh zbornic in drugi dostojanstveniki. Kmalo po prihodu je kralj obiskal predsednika Fal-lieresa, kjer je bil vsprejet z vojaškimi častmi. Kralj je ostal pri predsedniku 20 minut. Pri slovesu je predsednik izročil kralju kakor bivšemu sobojevniku v francoski armadi, prvi izvod kolajne kovane v spomin na leto 1870. _ Dunaj 16. Na današnjem žrebanju 3% sreček Bodenkredita iz leta 1880 je glavni dobitek 90.000 K zadela serija 2345 št. 11. Osjek 16. Danes zjutraj je umrl v starosti 70 let opat samostana cistercijancev Mainrad Vaclav Siegel. Dunaj 16. Lord Roseberry je dospel semkaj, da se zahvali cesarju za podeljeni mu red. V soboto pojde na avdijenco k cesarju. Berolin 16. Cesar Viljem se odpelje v Baden-Baden in Donaueschingen bržkone prihodnjo nedelja_ Italijansko-turška vojna. Akcija italijanske flote v Egejskem morju. CARIGRAD 16. Turški parnik „Haideri", ki je pripeljal bolne Turke iz Port Saida v Solun, je dospel včeraj sem. Povedal je, da ni nikjer videl kako italijansko vojno ladijo. Panika med turškim prebivalstvom v Mitileni. ATENE 16. „Agence d' Athenes* javlja iz Mitilne, da vlada med turškim prebivalstvom velika panika, katero so Še povečale vojaške priprave za odpor. Več turških funkcijonarjev je odposlalo svoje družine v Carigrad. Italijansko uradno poročilo o položaju čet. RIM 15. „Agenzia Štefani" javlja iz Tripolisa pod današnjim 6 20: Noč je minula mirno. Danes se je čulo posamezne strele v smeri proti Hamidije in Šarašatu. 18. pešpolk je pod vzel rekognosciranje, pri katerem je bilo uplenjeno orožje in streljivo. Razpoloženje čet je najbolje, zdravstveno stanje je iz vrsto. Gradnja barak za čete nadaljuje. Dežuje dalje. Politično društvo „Edinost" v letu 1911. Tajnikovo poročilo na XXXIII. občnem zboru dne 12. novembra 1911. (Dalje.) Vojaške stvari na tržaškem magistratu. Ta — škandal je znan in ne treba ga še-Ie pojašnjevati. Škandal je že dejstvo samo na sebi, ako na kaki javni oblasti tako postopajo z davkoplačevalci, kakor se postopa z našim ljudstvom na tržaškem magistratu; a tisočkraten škandal je, da se tako postopa ob plačevanju krvnega torej najtežega davka, in da na magistratu šikanirajo, ponižujejo in zlostavljajo osebe slovenske narodnosti, podvržene vojaški dolžnosti, — ne v svojem občinskem, avtonomnem delokrogu, ampak v prenesenem : v imenu tistih vojaških oblasti, ki znajo, ali bi vsaj morale najbolje znati ceniti žrtve, ki jih zahtevajo od državljanov, tudi slovenskih, in ravno od teh razmerno še v posebno veliki meri. Tudi s tem vprašanjem se je opetovano bavil odbor našega političnega društva, je njegovo glasilo iznašalo naravnost vnebovpijoče slučaje, ter so nedavno temu poslanci Mandič, Rybar in tovariši predložili v zbornici poslancev tozadevno interpelacijo. Tega škandala se absolutno ne sme več trpeti in bosta morala naše društvo in naše parlamentarno zastopstvo na Dunaju z vso energijo nadaljevati akcijo proti njemu ter ne smemo odnehati poprej, dokler ne bo tržaškemu magistratu — ki po svojih znanih dispozicijah ne dovoljuje nikake nade, da bi vsaj v vojaških stvareh odnehal od šikaniranja in mržnje nasproti našemu ljudstvu — odvzeta tudi ta panoga prenesenega delokroga. Za pravo našega jezika — na grobeh. Minolo društveno leto nas je približalo tudi rešitvi dolgoletne afere, ki pomenja naravnost nečuveno sramoto za kraj, kjer se je godilo, in za dobo civilizacije in humani-tete, kakor tako radi označamo sedanje čase. Blizu 25 let je že minulo, odkar krije zemlja ostanke bivšega boritelja in voditelja tržaških Slovencev — Viktorja Dolenca. Toliko let in še danes nima na svojem grobu nedolžnega — naglašamo: nedolžnega napisa, kakor so ga želeli hvaležni sorojaki pokojnega odličnjaka. Ni ga bilo tega napisa iz res sramotnega razloga, da drugo-rodni naši sodeželani tudi na grobove zanašajo svojo mržnjo do našega človeka in našega jezika. Sedaj se je ta sramotna afera vendar približala svojemu koncu in dobi pokojni Viktor Dolenc primeren napis na svoj grob. Organizacija našega političnega društva. Takoj začetkom minolega društvenega leta je predsednik dr. Wilfan v odborovi seji z živo besedo naglašal potrebo, da se organizacija našega političnega društva spo-polni. V smislu predsednikovih izvajanj, ki so jim pritrjevali tudi vsi drugi odborniki, so bili imenovani posebni odseki za vso okolico poleg že obstoječe institucije zaupn -kov. In že to prvo leto je pokazalo, da se je reorganizacija sponesla. Posebno se je pokazalo to ob volitvah in ljudskem štetju. Ni še dosežen idejal, ali beležiti moremo nadebuden začetek. Odseki so — posebno pri sv. Jakobu in nekaterih vaseh okolice — jako pridno delovali, a posebno hvalo moramo izreči nekaterim zaupnikom, ki so se radi odzivali na vsaki poziv v odborove seje. Sedaj treba, da se organizacija še bolj utrdi in poglobi, da se izpolni v čim veči meri stara želja našega političnega društva: da je namreč v neprestanem In čim tesne-jem kontaktu z ljudstvom. Tudi to je naloga, ki jej bo moral prihodnji odbor posvečati vso skrb. (Zvršetek pride). Ho nnslou knmorlstou o c. h. uradih 1 Pred nekaj dnevi smo sporočili med dunajskimi brzojavkami vest, da se je tamkaj ustrelil tukajšnji viši finančni svetnik Ernest Rovis. Za nas bi bil ta slučaj sicer — tudi po pregovoru: de mortuis nil nisi bene — s tem završen. Ker pa nekateri tukajšnji italijanski listi — posebno pa glasilo „neodrešencev" — izrabljajo tudi ta tragični slučaj v svoje posebne namene, se čutimo poklicane, da tudi mi povemo svojo v tem pogledu. A ne delamo tega morda komu na ljubo ali celo v obrambo, marveč le resnici na ljubo. Pokojni Rovis nam ni bil neznana oseba in reči moramo, da je bil dober človek in kakor uradnik objektiven v nacijonalnem pogledu. Toda bolehal je — posebno zadnje čase — na neozdravljivi bolezni: na domišljiji, da ga preganja ves svet, posebno pa njegovi višt. In v tej duševni zmedenosti je počenjal — v kolikor smo informirani reči, kakoršnjih se normalen človek ne bo in ne more posluževati. Posledica temu je bila Rovisova premestitev v Inomost, ker se je se svojimi počenjanji napravil na tukajšnjem finančnem ravnateljstvu absolutno nemožnega. Ali že dejstvo, da je vsled te premestitve izvršil samomor, je zadosten dokaz, da je bilo njegovo duševno razpoloženje nenormalno. Tragično smrt pokojnika pa izrabljajo — kakor uvodoma rečeno — italijanski šo-veni v svoje posebne namene in jim služi kakor dobrodošel povod za napade na neljube jim funkcijonarje, ki (v tem slučaju moremo reči) vrše svojo službo nepristransko in po^ obstoječih zakonih. Čitatelji se dobro spominjajo, koliko pritožb smo priobčevali svoj čas od strani našega ljudstva na Koperščini glede uradnikov na davkariji v Kopru* kjer so šikanirali in nesramno žalili naše ljudi, ko so prihajali posluževaje se svojega materinega jezika — plačevat davke. Na naše zahteve, oprte na nepobitne dokaze, je tukajšnje finančno ravnateljstvo uvedlo preiskavo, ki je razkrila stvari, ki so bile v pravo sramoto za c. k. urad. Ne le, da je bilo tu zbrano pravo gnezdo zagriženih nasprotnikov in iredentar-jev, temveč tudi gnezdo simulantov in lenuhov. Da vsa ta dejstva niso mogla ostati za dotičnike brez vsaj lahkih posledic, je menda razumljivo samo ob sebi. Istotako je z dotičnim finančnim svetnikom, ki namigujejo nanj italijanski fanatiki. Tudi dotični gospod se je se svojo italofil-sko propagando in žaljenjem naše narodnosti napravil med našim ljudstvom nemožnega, za kar mu finančno ravnateljstvo vendar ni moglo izreči — pohvale! Ker so pa dotični uradniki „figli del paese" — to se pravi: kamoristi — jih italijanski kamoristi seveda jemljejo v zaščito, napadajo finančno ravnateljstvo, — da-si je storilo le svojo prokleto dolžnost, ko je nekoliko bolj energično poseglo v ta Avgijev hlev — ter opozarjajo svoje poslance na to „krivico44. No, italij. poslanci so sicer že vajeni streljati kozle in je zato pričakovati, da tudi to pot store svojo. Kaj to: ena neumnost več ali manje! Ali italijanskim hujskačem bodi povedano že danes, da imamo tudi mi poslancev, ki znajo čitati levite Italijanom na pristojnem mestu, kar so poslednji že mnogokrat bridko občutili. Mi smo proti vsakemu nasilju in nočemo tudi, da bi se italijanskim uradnikom godila krivica od strani višjih. Zato pa zahtevamo tudi od c. k. Italijanov, da spoštujejo zakone, da respektirajo našo narodnost in da ne žalijo našega ljudstva! Proti slučajem a la Koper bomo vsikdar brezobzirno nastopali. Mi se jednostavno ne bomo več puščali traktirati kakor sužnji celo od raznih c. k. Italijanov! Gospoda in njihovi zaščitniki naj si zapomnijo enkrat za vselej, da so v našem Primorju definitivno minoli oni časi, ko se je razne c. k. žalilce favoriziralo in odlikovalo. V slučaju, da bi namestništvo kakemu takemu c. k. zagrižencu dajalo potuho, bomo znali po svojih zastopnikih povedati tudi onim tam gori, kar jim pojde. C. k. Italijanom pa svetujemo : ako hočete služiti c. k. kruh mej nami, učite se našega jezika, spoštujte nas in obstoječe veljavne zakone, pa vam ne porečemo nikdar niti ene žal-besede. Ako pa hočete uganjati svoje veleitalijanske orgije, kar slecite avstrijsko uradniško uniformo, spravite se preko meje in dajte se tam aktivirati — pa mirna Bosna I Ako boste v c. k. uradih uganjali nam sovražno politiko, boste morali pripisati sami sebi, ako boste imeli na vratu — disciplinarne preiskave. In kar nič ne krivite finančnega ravnateljstva, ker mi zahtevamo od njega, da vrši svojo dolžnost. Mi ne zahtevamo za-se nikakih protekcij, ne trpimo pa nikakega žaljenja in zapostavljanja. J e d -naka pravica za vseh! To je naša deviza. _ Domače vesti. Znani K. v „Soči* razpravlja v zad- narašča draginja dan za dnevom. Temu mora njem izdanju od 14. t. m. na uvodnem mestu' pa biti enkrat konec! Radi tega pa slovensko o političnem položaju. Priznavamo gosp. K. i delavstvo na plan, da skupno protestiram« odkrito in brezpogojno, da je kaj prijeten proti onemu zlu, ki provzroča bedo in lakoto, političen kozer. Škoda le, da se tu pa tam Prih. nedeljo torej vsi do zadnjega na rad nekolko oddaljuje od — dejstev in protestni shod! resnosti. 1 Odbora NDO. in ZJŽ. V gori omenjenem uvodniku je n. pr. vso Šusteršičevo politiko vzel neusmiljeno pod svoj ojstri kritiški nož ter se toplo zavzema za koncentracijo naprednih elementov in strank. Razločno in jasno zveni iz njegovih izvajanj nota — odklanjanja vsacega stika s Šusteršičevo politiko. On želi našo „nebogljeno politiko*4 uvesti v napredne smeri: „da se rešimo, če že druzega ne, vsaj germanizacije, da dobimo svoje Šole, svojo univerzo, da postane dosedanja želja po avtonomiji, geslo „proč od Gradca44 itd" Gosp. K. je torej uverjen, da le s politiko v naprednih smereh pridemo do teh najnujnejših naših ciljev. Dobro. Prepričanje je to, ki je je treba respektirati, kakor vsako pošteno prepričanje. Vendar pa bi opozorili g. K. na uvodni članek v prejšnji številki „Soče44, kjer se člankar raduje na lepem vspehu revizije ljudskega štetja v Gorici, ki ga pripisuje skupnemu nastopanju obeh slovenskih strank, Istotako kakor tudi vspeh ob državnozborskl volitvl. (K temu „Sočinemu* članku se še povrnemo). Ker pa g. K. označa tudi univerzo kakor eno tistih vprašanj, ki jih moramo dovesti do povoljne rešitve, ga že moramo vprašati, kako naj uveljavimo ta svoj postulat, ako na našo nesrečo itak šibke naše moči ne bodo koncentrirane v skupen in zložen pritisk izven parlamenta in v parlamentu ? 11 To vprašanje je opravičeno tem bolj po izjavi g. K. samega, da je v parlamentu proti posl. dr. Šusteršiču dr. R a v n i h a r — sam 11 Pa dovolj o tem! — Dalje piše g. K.: „Možu, kakršen je on (dr. Šušteršič), volčji naturi, stoji nasproti edini Ravnihar. Tega absorbira Ljubljana. Gregorlna absorbira Trst. Rybar, — tega absorbirata Trst In Tripolis. (Moje osebno mnenje!) Spinčič, Laginja, Mandič, osebno vsega spoštovanja vredni možje, ki pa žive še globoko v oni ideologiji, ki smo si jo ustvarili v osemdesetih letih. Glede Istre je ta ideologija morda, pravim morda, upravičena. Glede nas že dolgo ni več, in zato je postala reakcionarna44. G. K.! Tu ste napisali nekaj, kar ni v soglasju z — resnico, kar pomenja — oprostite malce osjtri izraz — nehonetnost nasproti dr. Gregorinu, nekako denuncijacijo na adreso kraških volilcev, češ, da se dr. Gregorin ne briga zanje, ker zastopa le tržaške interese. To je pa čin, ki priča, da ste v časih malce neprevidni v svojih trditvah. Trditev pa, da dr. Rybafa absorbirata Trst in — Tripolis, ne le ni resnična, ampak tudi ne zveni posebno resno, marveč kakor neslana zafrkacija na škodo resnega moža, ki mu je stremljenje vsikdar resno. To poreče vsakdo, ki pozna Rybarevo politično delavnost, vstrajnost in vestnost v umevanju svoje poslanske naloge. Tudi glede umestnosti Rybarevega vprašanja radi dogodkov v Tripolisu se ne bomo prerekali, ker smo svoje mnenje že povedali v predvčerajšnji številki. Le toliko izjavljamo, da ob vsem respektu pred političnimi nazori g. K., ne cenimo nič manje mnenja onih resnih politikov, ki so drugače sodili o nastopu dr. Rybara, nego sodi g. K. Slednjič bodi zabeleženo še nepobitno dejstvo, da smo mi v svoji „ideologiji44 — ki ni po ukusu g. K. — dosegli lepih ne-utajljivih vspehov za slovensko stvar. In to je menda na koncu konca vendar — glavna stvar. Davkov nočejo! Pa nikar ne mislite, ljudje božji, da se šalimo, ne, ti čudeži se dogajajo dandanes, seveda pa nikjer drugje, nego edino le na našem priznano ljudomilem in človekoljubnem magistratu. Pa tudi vsak ni tako srečen, to srečo imamo samo mi — Slovenci! Prišla je včeraj na tržaški magistrat Marija KrušiČeva, posestnica v Kolonji štev. 296, plačat davke. Stopila je k uradniku in ga prosila, da naj kolikor možno hitro napravi, ker se ji mudi. Uradnik ni odgovoril na te slovenske besede nič in neka ženica, menda iz Trebč, ki je „seveda44 govorila z uradnikom italijanski, ji je povedala, da naj „Narodna delavska organizacija" in — „Zveza Jugoslovan. Železničarjev" priredita v nedeljo, dne 19. novembra 1911 ob 10. uri predpoludne Telil protestni stil v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu DNEVNI RED: Kaj zahtevamo ob sedanji neznosni draginji ? DELAVCI! DELAVKE! Vkljub protestom, ki jih vprizarja delavstvo Avstrije, V Trsta 17. novembra 1911. »EDINOST« St. 319. 8trao 11 j. gre k drugemu oknu. Krušičeva je šla tja in prosila, naj ji uradnik pojasni najprej, kako to, da mora plačati zopet za eno četrtletje, ko še vendar niso potekli trije meseci. Uradnik je oblastno odgovoril na njene slovenske besede v italijanščini: „Naj pride plačat kdo, ki bo govoril italijansko la In obrnil se je proč. Ko je Krušičeva potožila tamkaj navzočim, da ji nočejo dati pojasnil, ki bi jih razumela, se je obrnil neki gospod na uradnika, da naj pokliče koga, ki bi KrušiČevi pojasnil v slovenščini njeno zadevo, mu je odbrusii uradnik: „Vi nimate nič govoriti tu in se ponašati kakor kak ravnatelj !a Ko je Krušičeva, res nekoliko, a upravičeio razburjena, odločno zahtevala, naj ji pojasnijo njeno stvar, saj gre za njen denar, je uradnik izjavil: „Je že prišla zaradi politike! Je vse zastonj! Tu se le plača! Naj pride Turk, Arabec ali Nemec, vsprejemamo od vsakega 1" O KrušiČevi pa le ni hotel slišati nič. Šele ko je posredovala neka druga ženska — bilo jih je tam več in so bile same Slovenke, ki so pa govorile z uradniki le italijanski — je Krušičeva mogla plačati svoje davke, pri čemer pa so hoteli, da naj plača več, nego pa je bilo pisano na dotičnem opominu, kar pa Krušičeva le ni hotela in so se ji končno morali udati. Pri tem pa se je pri oknu zbralo več uradnikov, ki so vsi ogorčeno izjavljali: „To je politika, sama politika Iu Take sitnosti ima torej Slovenec, če gre plačat svoje davke na tržaški magistrat! In koliko časa bodo še trpele te Šikane? O, da! izpremeni se to, saj pravijo sami, da naj pride Turk ali Arabec ali Nemec, da sprejemajo od vsakega: od Nemcev so jih že dosti sprejeli, od Turkov in Arabcev jih sprejemajo ravnokar, in ko jih začno sprejemati tudi od nas Slovencev, in to prav pošteno, potem se pa izpremeni tudi na tržaškem magistratu ! Nadvojvoda Kari Fran Josip in nad-vojvodinja Žita v Trstu. Na svojem ženi-tvovanjskem potovanju sta včeraj prišla iz Gorice, Ogleja in Gradeža v Trst nadvojvoda Kari Fran Josip in nadvojvodinja Žita ter sta se nastanila v Palače Hotel Excelsior. Nad-vojvodski par se je prepeljal iz Gradeža v Miramar s parno barkaso in od tam z avtomobilom. Danes se bržkone odpeljeta s par-nikom „Pelagosa" na Brijone. Ševčikov koncert. Željno pričakovani Ševčikov kvartet nas je sinoči počastil. Da, počastil nas je in hvaležni smo mu. Užitek, ki smo ga imeli, je bil naravnost vzvišen. In občinstvo se je srčno zahvaljevalo umetnikom z burnim in neprestanim ploskanjem po vsaki točki: slovanska muzika slovanskih umetnikov je šla slovanskemu občinstvu do srca. Zato nam je srce plakalo veselja in se talilo navdušenja za našo umetnost. Kot skromen izraz priznanja in hvaležnosti so dobili umetniki lep lovorjev venec z malim pozlačenim venčkom in s slovensko trobojnico, na kateri je bil napis „Slovanska Čitalnica" in „Češka beseda", ker sta ti dve društvi priredili ta koncert. Pripomniti bi bilo, da je bil obisk zelo povoljen. Vdeležilo se je koncerta mnogo več občinstva nego predvčerajšnjim v Schil-lerjevi dvorani, kar je za nas vsekakor zelo časten dokaz razumevanja prave umetnosti. Občinstvo je bilo samo izbrano in je prisostvovalo koncertu z veliko pažnjo in razumevanjem: zdelo se ti je, da si v cerkvi. Umetniki sami so bili tudi veseli vspeha in v zahvalo hvaležnemu občinstvu so k trem programnim točkam vljudno poklonili še jedno. Strokova ocena sledi. Bil je krasen večer, v čast slovanski ustvarjajoči in izvajajoči umetnosti. Predavanje o Tripolitaniji. Društvo Ljudski oder v Trstu priredi danes v petek dne 17. novembra 1911 v Delavskem domu v Trstu, ulica Boschetto Štev. 5, II. nad. predavanje o predmetu „Tripolitanija". Predava g. Etbin Kristan. Začetek točno ob 8. uri in pol zveč. Vstopnina 20 vin. za osebo. Tripolitansko vprašanje je radi italijan-sko-turške vojne stopilo v ospredje. Vse se zanima za dogodke na bojnem polju. Pridite torej danes vsi v Delavski dom poslušat zanimiva izvajanja Etbina Kristana. Seja stavbenega odseka za novo šolsko poslopje CMD se vrši danes ob 7. uri zvečer v pisarni gosp. predsednika dr. Abrama. Štrajk voznikov. Pogajanja med tajnikom Delodajalske zveze Cimadorijem in odborom štrajkujočih voznikov ter glavnimi transportnimi tvrdkami nadaljujejo. Upa se, da dovedejo pogajanja do sporazumljenja. Osem štrajkovcev je bilo včeraj aretiranih radi neposlušnosti napram policijskim organom. — Črna ajda, medica in repa. Z ozirom na to, da je letos vsled suše popolnoma izostala žetev ajde in večinoma tudi sladke repe v naši zgornji okolici, je odbor „Kmetijske družbe" pripravljen za svoje člane nakupiti primerno množino tega semenja, ako se za to oglasi dovoljno število odjemalcev. Slovenskim trgovcem ! Neobhodna je potreba, da si vzgojimo inteligentne trgovce, in menda ni potreba še posebej povdarjati, kako velikega pomena je posebno v tem našem mestu, ravno trgovski stan. V pov-zdigo tega stanu pa gotovo skrbi najbolje „Trgovsko izobraževalno drnštvo" s tem, da vzdržuje trgovske tečaje za vajence in pomočnike. Ti kurzi trajajo prilično 10 mesecev. Poučuje se trikrat na teden, zvečer od 8. in pol do 9. in pol. Otvorila sta se dva oddelka, in sicer pripravljalni tečaj za vajence in en letnik. Poučuje se knjigovodstvo, računstvo, trgovina in korespondenca. Priglasilo se je sicer preko 50 učencev, vendar to število nikakor ne zadostuje ; posebno pogrešamo vajence, katerih je komaj petnajst. Dasi so tečaji začeli že pred enim mesecem, vendar ponovno vabimo in prosimo slov. trgovce, naj pošljajo posebno svoje vajence v to šolo. Skrbite za mladino in dajte ji prilike, da se izobrazi. Pouk je popolnoma brezplačen, samo mora biti vsak učenec član „Trg. izob. društva" kar pa stane le 1 krono na mesec. Nadalje opozarjamo in toplo priporočamo, da vsi tisti, ki so se vpisali, tudi redno zahajajo k pouku, ter da ne izosta-jajo sredi leta — kakor se je žalibog dogajalo dosedaj skoro vsako leto. Tudi letos je že nekaj takih deserterjev, kar dotičnim gotovo ni v nikako čast, a še manje korist. Tiste tri ure na teden se vendar lahko vsak žrtvuje, ker bo od tega imel le korist. Upamo, da ne ostane to brez odmeva. Reja svinj in koz. Kakor je bilo že omenjeno pred kratkim v tem listu, namerava „Kmetijska družba* kupiti plemenite s v i n j i c e in mrjasce nemško - vestfalske pasmi in jih dati živinorejcem v rejo, če se oglasi zadostno število članov. Oddajale se bodo pod dosedaj navadnimi pogoji. Istotako je odbor družbe določil nabaviti nekaj plemenskih koz Švicarske-sa-anskepasmi, ki se oddajo članom za približno polovično nabavno ceno t. j. 40 do 50 K za žival. Koze so brez rogov in dajajo do 5 litrov mleka na dan. — Ako pomislimo, da je liter kozjega mleka vreden za dva litra kravjega, dalje, da koza ne potrebuje niti polovico toliko krme ter je z vsem zadovoljna in ako preračunimo, da je letos krma tako draga ter da sploh ne bo niti dovolj krme za govejo živino, priporočamo našim živinorejcem in drugim, ki bi radi redili vsaj po eno kozo, naj se začasno priglase pri družbinem tajniku v ulici Galatti štev. 14. Odbor „Matice Slovenske" bo imel svojo sejo danes, v petek, dne 17. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika zadnje seje. 3. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo ; a) o letošnjih dohodkih, b) o stroških za popravo hiše. 4. Poročilo iz Knjižnega odseka. 5. Matica ob svoji petdesetletnici. 6. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti. Novo govorilno razmerje med Hei-denreichsteinom črez Dunaj in Trstom, Opatijo in Ljubljano je otvorjeno. Govorilna pristojbina znaša v razmerjih Trst in Opatija po 3 K in v razmerju Ljubljana 2 K od navadnega triminutnega pogovora. Trojno od nujnih pogovorov. Površnik je pozabil neznani posetnik sokolskega Martinovega večera pri vratarici Narodnega doma. Lastnik naj se oglasi čim preje, da ne bo delal površnik napotja. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi v nedeljo dne 19. t. m. „Variete večer" v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu. Vstopnina 60 v. Vrši se pri pogrnjenih mizah ter obeta biti ta večer kaj izredno zabavnega. Uprizori se tudi burka „Doktor Hribar". Po programu svobodna zabava in ples, ki bo trajal do polunoči. Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše - SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. ■ se zadruge. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TR8T M A Mnenje g. vit. dr.a R. Tonin-a glavnega zdravnika v ital. bolnišnici Umberto L, Kahira G. /. SERRAVALLO Trst. Pogostoma uporabljam črez 12 let ŽELEZNA!O KINA-VINO SERRAVALLO v svoji privatni praksi in v italijanski bolnišnici Umberto /.; jaz moram z vso vestnostjo in iz srca podprlčati, da je vino Serravallo tonično In izborno v vsakem ozlru in da je ne samo radi svoje okusnosti in uspešnosti, ampak tudi, ker vsebuje gotovo količino alkokola. KAHIRA, 25. 1. 1911. Dr. R. TONIN. &LEKS. FBASC JKAIEB - TKbl žgalnica kave TELEFON 1743, BTaJboiJii vir doblvacje pofc-saa Stavo r IG ± n: K II TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMI JO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE v PO NIZKIH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno. Telel. 25-26. □ Poslovodja: 1 I) I Serite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20. V Umetni: fotograflčni g Eri sr. Jako- ffTfllVA sv« Jako- mm a - TRST. KlKlIg bu - TRST. E9 ulio* Rivo štev. 42 (pritličje) ■ Krasna, pozlačena, najfineja ara Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; ista ima dobroidoče 36-urao kolesje, za kar se jamči 3 leta, 1 krasna ovratna igla a Simili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 t rijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/„ Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki bo koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4*20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrika H. SPINGARN, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep no-žič z dvemi iezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riziko. 1 319 Isrrtoje nako fotograHSna d tU, kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste pIoMe m ▼aakomtna spomenik* Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Badl odobnoatl P. H. naročnikov •prejem* naroćba In Jih Irrrfuje na doma, erentaelno tudi sanaj me«t*. Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par Čevljev." — »Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (,A1 buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni.'* SVOJI K SVOJIMI — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Poslano*) GIOVANNI FRANDOLICH naznanja cenj. občinstvu in svojim cenj. odjemalcem, da je odprl v Trstu, ulica Istituto št. 11 novo tovarno na električne stroje za izdelovanje pohištva in vseh lesenih predmetov. Vsi stroji so iz znane tovarne GEORG ROY-a na Dunaju. Občinstvo, ki se zanima, si jih lahko ogleda jutri dne 18. in 19. novembra. *) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v soboto 18. t. m. od 9. do 12. in od 3. do 6.: Srebrna tobačnica, zlat prstan, šivalni stroji za čevljarje, decimalka z uteži, stiskalnica za pisma, voziček na dve kolesi, ročna,! ! dvojna lestev, velika množina usnja, laka, I chevreaux, gumbov, niti, trakovi, podlage, | gumaste pete, lepilo, kavlji in drugi čevljar-' ski predmeti. Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke TRST — ulica deli' Oboo štev. 1, D. nadstropje — Trst Yeia izDera uovM oblet za gonim in maifalitum Maia ter motke In žensk« suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. miE 3IIE ADVOKAT Dr. Ant. Dermota naznanja da ima svojo pisarno v Gorici Via Tre Re štev. 8. I. n. Osem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO ===== edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. v korist družbi sv. Cirila in Metoda I S:ran IV. EDUNOST" it, 319. Y Trstu 17. novembra 1911. Naše gledališče. j Skupina zidarjev NDO naznanja vsem t članom, da so uradne ure blagajnika ob so-V nedeljo popoludne bo kakor ljudska j botah od 6. do 8. zvečer in ob nedeljah od predstava (ob znatno znižanih cenah) repriza 9. do 12. dopoludne. Novi člani naj se zgla- Viktor Hugo-ve drame „Lukrecija Borgla". Zvečer pa se vprizori (v abonementu) veiezabavna premijera, Bisson & Mars-ova burka „Madame Bonivard". Dne 21. t. m.f dan po obletnici Tolstojeve smrti, priredi naše gledališče dramo iz Tolstojeve zapuščine „Živi mrtvec". Predvčerajšnje dunajske novine so prinesle obširne podlistke o tem delu velikega misleca in pesnika. Premijera na Dunaju je imela velik uspeh. Tržaška mala kronika, Bitka med Romanjoloma. Ivo Rossi, 19-letni težak iz Forlija v Italiji, se je na nabrežju Carciotti spričkaj s svojim tovarišem Diegom Nucci, ki je tudi Romanjol. Rossi je Nuccija oklofutaJ, na kar je ta-le vrgel prvemu kamen v glavo, ne da bi ga ranil. Rossi je tedaj zgrabil veliko železno lopato, s katero bi bil bržkone razklal svojemu rojaku glavo, da ga ni redar pravočasno zadržal. Redarja zadela kap. Predsinočnjem se je redar Andrej Mailing, star 28 tet, nahajal na policijskem ravnateljstvu. Na enkrat se je zgrudil na tla: zadela ga je kap. Težko bolnega so ga odpeljali v bolnišnico. Nagla smrt. Predsinočnjem ob 2. uri ponoči je 49-Ietni Alojzit Coruttf, stanujoč v ul. Crosada 6, na enkrat zbolel in je bil v par trenutkih mrtev. Pozvani zdravnik z Igee ni mogel drugo nego konstatirati smrt. fcolee&ar in vreme. — Danes: Gregor Šk. — Jutri: Odon sp. i empeiatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 17'° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko Semtertja oblačno, temperatura menjena; vztočni vetrovi. sijo ob uradnih urah v prostorih skupine (ul. sv. Frančiška 2,) kakor tudi pri vseh odbornikih in zaupnikih. Seja odbora in zaupnikov je vsako sredo 5. in pol zvečer. ob \folilf9 zslcga istrskega refošea, ulica Olmo 3, VClIIVd pri Gregoričn. Pošilja na dom od pet litrov dalje po S8 vin. liter. Gostilničarjem po do-j govoru. 2011 | llnnHnO prilika za gospe, ki želijo imeti zelo UyUL.!d dober Singeijev Šivalni stroj a priti-j klinami in triletnim jamstvom, stal je prej 120 K, j j proda se za 64. Najnovejši sistem tudi za vezenje ; kron 110. S. Caterina 7, dvorišče. 1969 ! Išče se za večje tovarniško podjetje komptoaristinja s prakso. TRŽAŠKI GLEDALIŠČA. Društveno vesti. VERDI. Včeraj je Ando-ova družba vpri-zorila „Moliere in njegova žena". Moliere se je poročil v jeseni svojega življenja z Armando, mlado igralko njegove družbe. A oni slavni Moliere, ki je znal zreti tako globoko v človeška srca, ni znal citati v onem svoje žene. In Armanda je iskala tolažila — in ljubezni pri drugem. V tem okvirju nam slika Rovetta pokvarjenost francoskega dvora onega časa. Igralo se je dobro, a vkljub temu je bila igra zelo hladno sprejeta. Danes „Nezvesti", spisal R. Bracco. FENICE. Danes opereta „Mož s tremi ženami". EDEN. Včeraj je pričel novi polumesečni program, ki je silno zanimiv. Glavni clou sta znani „bralec misli" Bellini in subretka Mary Fleur. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. ¥esti iz Goriške. Podoknico v slovo je priredilo 10. t. m. glasbeno društvo „Kraška vila" v Sežani odhajajočemu gospodu namestniškemu svetniku Rebeku v znak hvaležnosti kakor društvenemu članu in dobrotniku. — Sviralo je 17 tamburaše v izbrane komade, odborniki so bili tudi vsi navzoči. Pozdravil je gosp. glavarja društveni predsednik g. Konteli, na | čemer se je slavljenec v prisotnosti svoje [ gospe soproge zahvalil In Je v svojem go-;voru vspodbujal društvo in je pozival k malo spre-. marljivosti in vstrajnosti. Ko so tamburaši po tem govoru zasvirali še jedno koračnico, se je društvo „Kraška vila" s krepkim trikratnim „Slava" poslovilo od svojega nepozabnega dobrotnika. Vidno ganjenega gospoda svetnika so društveniki težkim srcem ostavili, ker težko je, ko izgubljaš prijatelja, dobrotnika. Smrtna nesreča ali umor na železniški progi? Dne 12. t. m. so našli na železniški progi pri Gorenjah truplo nekega sploh priljubljenega železniškega delavca Iv. Grželja iz Gorenj. Prerezan je bil na dvoje, lokomotiva mu je šla namreč ravno čez trebuh in truplo razdelila v dva kosa. Stroj ga je usmrtil ob 3. uri zjutraj, našli pa so ga ob 5. uri zjutraj. O vzroku te nesreče se govori mnogo. Nekateri so mnenja, da je Grželj ponesrečil. Drugi izključujejo to, ker, ako bi bil ponesrečil, bi se bilo to zgodilo na onem delu železnice, kjer se križa s cesto, ne pa na onem mestu oddaljenem okoli 15 m od tega prostora. Razun tega ima pokojnik par ran na glavi, ki so bile prizadjane s ki šnim topim orodjem. — Umor z ropom pa :e izključen, ker so našli pri pokojniku št okoli 20 K in uro. — Pač pa se največ r. zširja mnenje, da je to čin ljubosubmnosti pokojnikovega rivala. Petero osumljencev so že zaprli v zaporih sežanske sodnije, kjer se vodi preiskava. Sokolu na Dobrovem so darovali brat Anton Juša 10 K; g. C. Z. 2 K. Hvala iz srcal Da bi dobila le mnogo posnemalcev, da bi zamogel tudi naš Sokol enkrat dospeti do zaželjenega cilja. Na zdar! Cirilmetodovi podružnici v Devinu j daruje c. k. poročnik g. M. Ples 5 K povo- i dom srečno prestanega dopusta; g. Josip Urdih pa 5 K z geslom: Pojdi, spravi se s svojim brarom in prinesi svoj dar domu na altar! Hvala lepa 1 Da bi našla mnogo posnemalcev. flHHsi *e v naJem krasna meblovana soba. Ulica : UUUcL Giorgio Galatti 20, III. nad. St. 13, desno. 2020 Ponudbe pod „Komptoaristinja štev. 2025" na inseratni oddelek „Edinosti41. Ua|o lepa sobica se odda takoj. Ul. Boccaccio mdld. 5f n, vr. 5. 200 l/innfftf* briškega vina. Ulica S. Giscomo in VllllllUU Monte št. 11. 11»88 Dvonadstropna hiša je na prodaj v sredici me*ta Idrije na prometnem kraju. V" nji se nahaja že nad 30 let goBtiina. Pripravna je tudi za trgovino na debelo, ker ima prosterno k'et. Ceua kron 25.000. Naslov pove Inser oddelek Edinosti. 1961 Tržaška Sokolska župa. V nedeljo, dne 19. novembra 1911 se vrši dopoIdn,e ob pol-devetih seja župnega vaditeljskega zbora v telovadnici Sokola v Trstu. Dnevni red: 1.) Župni vaditeljski tečaj. 2.) Proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani 1913. 3.) Raznoterosti. Ker je dnevni red Izredne važnosti, vabim k polnoštevilni udeležbi. Bratje načelniki naj privedejo seboj vse društvene vaditelje. Seboj je prinesti tudi telovadno obleko. Načelnik. Tržaško podporno in bralno društvo uljudno vabi gg. odbornike in njih namestnike k važni odborovi seji, ki se vrši danes 17. t. m. Glasbena šola Št. Jakobske Čitalnice. Opozarjamo gc ence I. tečaja, da se vrše vaje za naprej ob ponedeljkih ob 7. in pol zvečer. Teorija ob četrtkih od 7.30 — 9.30. Pouk za višje oddelke je ob petkih. Kdor se želi vpisati, lahko stori to danes v petek od 7.30 do 8.30. Pozneje se ne bo več sprejemalo. Danes se še tudi vpisuje za druge inštrumente. Pevske vaje pričnejo zopet prihodnji torek v Čitalnici pri sv. Jakobu pod vodstvom prof. gosp. Vasilija Mirka. Vabimo vse bivše pevce, naj zahajajo redno k vajam, kakor tudi one, ki jih veseli petje, naj se vpišejo v zbor. Vrdeljski Sokol. V soboto, 18. t. m. ob 8. in pol do 11. in pol plesne vaje. Odsek Tržaškega Sokola v Rojanu naznanja, da v nedeljo 19. t. m. odpadejo plesne vaje in to zaradi „variete večera", ki fa priredi pevsko društvo „Zarja" v Rojanu. rih. ned. bodo nadaljevale vaje po navadi. Odsek „Trž. Sokola na Prošeku priredi v nedeljo dne 19. t. m. celodneven izlet s sledečim vsporedom: Zbirališče v „Sokolovi dvorani" ob 6. in pol zjutraj. Odhod točno ob 7. uri zjutraj na Opensko postajo državne železnice, vožnja do Štanjela SlnVPVlIca zmožoa nemškega jezik?, m stroje- „ _ o__. . vlu» išli rva pisia, zeli službe v kaki pisarni. potem pes skozi Branico in Vipavo v Ajdov- j NatsIov ove iM. oddelek Edinosti. 2034 sčino, cd koder povratek ob 5. uri železnico --- na Opčine ! lotna gospodična, vešča slovenskega, nem- „o siiti ji IU"ICUIa. škega in laškega jezika, išče službo Vabljeni so na ta zanimivi izlet tudi v kaki pigarDi. PonKudbe pod V-letna" na inseratni udje v civilnih oblekah. j oddelek tdinosti. 2024 Openski „Sokol" bo imel v nedeljo —-z—rz-.. . p ..—r-rr— dne 19. t. m. od 4. do 8. ure zveier VillOtOČ E^^VŽL^l plesne vaje. ~ Pevsko društvo ob 8. zvečer pevska Slovanske Igralne karte rSjtf! knjigama J. Gorenje«, ul. Caserma 16., Gregor Zidar & O., Rocol 263, totiakarna Begolin, idica InduBtria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, t Kozini : Ivan Dekleva. 1472 Za večje tovarniško podjetje se išče resen in zanesljiv poslovodja Ponudbe pod „Poslovodja št. 2026,, j na inseratni oddelek „Edinosti". Ugodna prilika za trgovca, ki bi se hotel naseliti v Celju Celjska posojilnica odda takoj ,jalni t najem pod ugodnimi pogoji. W Stara nad 30 let trgovina | z mešanim blagom, letni promet; 70-80 tisoč kron, v velikem kraju na Goriškem, se radi bolezni odda* v najem pod jako ugodnimi pogoji. — Le na resne kupce se ozira. Poprašati pri Inseratnem oddelku Edinosti (po pošti: Poštni predal 564 - Trst) pod štev. 2024. Guerrino M ar con Trsf, uia Beluedere šf. 13. bt Zaloga vsakovrstnega in premoga. Josip Semulič TRST, ulica deiristituto St 5 Friporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v »teki. Postrežba tudi 11a dom. cb£ C CD ca 40 C ANTON SANClri Skedenj 302 (pri lekarni) priporoča slav. občinstvu svojo (Pri lekarnl) novo trgovino uiaim-fakturnega foiaga^/g G^ gV^ G^) ^^ ^^ Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Veccellio 4. „Trst". Danes točno vaja za meiani zbor. Mar. dol. organizacija. Skupina NDO uslužbencev „mestne plinarne" sklicuje za j u t r i dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih NDO. pri sv. Jakobu občni zbor. Tovariši I Agitirajte za polnoštevilno udeležbo. Delavci tovarne olja pri sv. Andreja imajo v nedeljo dne 19. t. m. ob 6. in pol zvečer sestanek v prostorih NDO pri sv. Jakobu. St. 46. Priporoča ae rojakom za obilen obiak udani J. Mihelj. 2033 ne pozabi priti na klobase v soboto in nedeljo v gostilno NDO. Kos.Č, Oar- Nihče Squadroni & Buda Kupuje in prodaja zlato, urarske in zlatarske stroke. urar, zlatar, delavnica in trgovina. Izvršuje vBaktero delo v kateri se nabaja dobroidoča trgovina z g< spodarskimi poslopji, vinogradi in lepim vrtom, v zelo prometnem kraju na Krasu, se pod ugodnimi pogoji proda. — Poizvedbe Trst, via San Nicolo št. 4, IIL 2031 za ženske klobuke „Pleres" ia .tuf se izdelujejo iz rabljenih peres. Piazza Goldoni št. 11. 2032 Hiša, Peresa Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje ; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in uzorcev za testenine in biškote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, - - - - drož in drugih tehničnih predmetov. - - - - ^^ (^s č^ (^s