.Slovenski Narod- velja po po iti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo
celo leto skupaj naprej. p^l leta „ „ . četrt leta m m . na mesec   _ _
K 50 -. 25 -. 13-.   4 50
celo leto naprej  ....  K 55 -
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   ....   K 60
Vprašanjem glede in orttov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka Opravnistvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica st. 3, telefon it 89.
Izhaja vsak dan zvečer iz v z a mil nadel j a in praznika*
inserati se računajo po poraoijene n prostoru m sicer   l mm visok, tet 54 mm Širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zalivale (enak prostor)  23 vini Pri večjih InsercMsi1! no dogovoru.
Novi naočniki oaj posijela naročala; veiu     f ?o asUiznlol. Na sann plsineae azročse brez pjilatve denarja se oe taoreas nikakor ozirati
„Narodna U.-ajm" Uleta« st. S9.
cplo leto naprej pol leta
.Slovenski Narod" velja v LjubSJanl
dostavljen na dom ali če se bodi ponj:
\ 48 — I četrt leta „ 24 — I na mesec .,
I
. 12--- 4—
Posadama Številka velja 30 vinarjev
Dopisi naj se franklrajo. Kokoplsl se ne vračajo. Uredništvo: knallova ulica it 9 (v L nadstr. levo«, telefon it M
Iz Hilrgkhove grobnice.
Mož, ki je postajal od dne do dne sorodnejši tradicijam Sturgkhove dobe, vitez Seidler, je padel v politično brez-dno. Za hip je zapihal v težko politično atmosfero nekoliko svežejši zrak in vsi, ki še niso popolnoma obupali nad to državo   in   katerim je navzlic vsem I bridkostim in razočaranjem, ki dan na j dan prihajajo z Dunaja, še vedno ostalo nekaj plahe nade. da se v zadnji uri i preokrene državna politika na pot, ki j edina vodi iz pogube, so se za hip od- j dahnili.     Iskrica upanja, da pride za i Stidierjem mož, ki bo pokazal nekoliko več državniške koncepcije, nekoliko več razumevanja in predvsem nekoliko več dejanske ljubezni za državo, katere prvi in najvišji služabnik je, je za-tlela nekoliko živahnejše.
In prišel je za Seidlerjem — baron Hussarek. Pojavil se je v parlamentu kot homo regius. kot dezignirani ministrski predsednik ter se pridno pogaja s strankami. Stiirgkhov tovariš prevzema dedščino Stiirgkhovega učenca! V času, ko je usoda države nemalo odvisna od spretnosti, velikopoteznosti, modernega in demokratičnega naziranja vodilnih državnikov odpirajo — StCir-gkhovo grobnico ...
Baron Hussarek osebno morda ni * ncsimpatičen mož, toda kot politiK je nazadnjak najhujše vrste in njegovi nazori se dajo označiti morda najboljše z eno samo besedo: predpotopni! Kot Nemec je baron Hussarek hud nacijo-nalec. Za narodnostno vprašanje nima nobenega zmisla. Nekoč se je čudil, da Slovenci tudi na Koroškem in na Štajerskem zahtevamo pravic. Kot naučni minister v Stiirgkhovem kabinetu nam je zamoril naše slovenske čitanke, kot minister za bogočastje nam je na Koroško poslal škofa, ki ne razume besedice slovensko! Čehi imajo s Hussare-kom svoj poseben račun radi Kohnove zapuščine, Poljaki mu niso naklonjeni, socijalisti ga črtijo kot intimnega zaupnika fevdalno-klerikalnih krogov, celo nemški nacionalci se ga nekoliko bojijo, češ preozke so njegove zveze z gotovimi »anacijonalnimi krogi«. Poročila z Dunaja pravijo, da so rezultati prvih Hussarekovih konferenc zanj jako neugodni in da dezignirani ministrski predsednik nikjer ni našel dobrega sprejema. Sinoči se je v parlamentarnih krogih že govorilo, da je njegovo misijo smatrati za ponesrečeno. Za enkrat je ta vest pač preuranjena in Hussarek sam zatrjuje, da ima še do četrtka čas. Neverjetna pa ni. Tudi najreakcijonarnejši nemški krogi se le neradi spuščajo v stike z možem, o katerem ni dvoma, da ga lansira vojaška stranka in ki bi kot načelnik vlade tudi v tem oziru nadaljeval tradicije Stiirgkhove dobe — ko je vojaška beseda bila prva in zadnja v državi.
Stališče Jugoslovanov napram ffus-sareku je po vsem. kar smo povedali, pač jasno. Zastopniki našega kluba so se mogli v včerajšnjem razgovoru prepričati, da baron Hussarek nima zmisla za naše veliko narodno vprašanje. 2e iz tega razloga mora računati z n a j-ostrejšo opozicijo Jugoslovanskega kluba, kakor, se bodo tudi Cehi postavili odločno proti njemu. Če pa se še povrh vda nemškim zahtevam (in zdi se, da je zelo pripravljen) ter nadaljuje persekucije, potem je že prvi njegov korak — korak v* politično pogubo. Z vso odločnostjo bodo Jugoslovani in Čehi in ž njimi tudi velik del Poljakov nadaljevali svojo boj — baron Hussarek kot nadaljevalec Seidlerjeve-ga kurza nima pričakovati nobene milosti.
Kakor rečeno, pravijo na Dunaju, da se bo njegova misija ponesrečila. In res se že pojavlja na obzorju drug mož, ki naj poskusi, če bo treba, za Hussarekom* svojo srečo — bivši Sturgkhov notranji minister baron H a n d e L
Zdi se nam, kakor bi prisostvovali polnočnemu prizoru v »Mlinar in njegova hči«. — Duhovi prihajajo — duhovi iz Sturgkhove grobnice, iz katere veje trohnoba reakcijonarstva in državniške omejenosti.
Dunaj, 24. julija. Misija barona flussareka je naletela na velike težkoče, tako da skoraj ni pričakovati, da bi imel kak uspeh. Za slučaj, da se mu ne posreči doseči sporazuma, se imenujejo že razne druge osebe, tako v prvi vrsti numestnik na Gornje Avstrijskem baron HandeL, ki se mudi že od včeraj na
Dunaju. Uradno se zatrjuje, da je prišel na Dunaj zaradi nekega uradnega poročila glede prehranjevalnih vprašanj.
ZASTOPNIKA JUGOSLOVANOV PRI BARONU HUSSAREKU.
Dunaj, 23. julija. V imenu Jugoslovanskega kluba sta se odzvala poslanca dr. Korošec in prof. Spinčič povabilu designiranega ministrskega predsednika barona Hussareka in prišla k njemu na razgovor, ki je trajal od 4. do 5. ure popo'Jne. Baron Hussarek je razvil svoj program, ki ob-ega za julijsko zasedanje sprejem proračunskega provizorija, za jesensko zasedanje pa dalekosežno ustavno reformo, ureditev prehrane in rešitev finančnih vprašanj. Tudi se je razgovarjal z obema poslancema obširno o jugoslovanskem vprašanju.
Češki s vaz pri Kus nareku. Dunai. 23. julij*. Danes popoldne je bilo predsedstvo Češkega sva za pod vodstvom posl. Staneka pri baronu Hussareku. ki ie razvil iednak program kakor Jugoslovanom. Češki zastopniki so poročali o nouovoru plenarni seli Svazn. ki se ie sestala ob 5 uri popoldne. Plenum je odobril stališče predsedstva.
- Nađaljna Hussarckova podajanja.
Dunai. 21. jiiliia. Razno s Čehi m Jugoslovani se ie DOgaial baron Hussarek včeraj popoldne se z Ukrajinci, s krščanskimi soeiialei. z Romuni in Faiduttijevo skupino Italijanov. X-r-ščanski soeiialei se drže zelo rezervirano in bi iim bilo mnogo [jubše. če bi ostal še Seidler. Eomuncem ie iziavil baron Hussarek. da bo stremil pred vsem za ureditvijo narodnega vprašani a^na severu in iusru države in da bo pripravil obsežno upravno reformo, ki nai naredi pot za poznejšo reformo ustave. Sedaj bo prevzel kabinet ka-koršen ie. v jeseni pa ga hoče nnrla-menrarizirati. ItsHjanom ie obljubil energično obnovitveno akcijo.
Stališče nemških naciionalcev.
Dunai. 24. iuliia. V včerajšnjem posvetovanju nemških naciionalcev o stališču do misiie barona Hussareka sta se pojavili dve skupini. Prva noče ničesar slišati o brezpogojnem podpiranju, ampak zahteva, da se mora Hussarek prei obvezati, da bo vztrajal pri Seidlerjevem nemškem kurzu. Druga skupina, ki pa ie v manjšini, steii na stališču.' da je treba dovoliti proračun in državne potrebščine za enkrat brez nadaljnih po<roiev. Danes se vrši skun-na seja nemško - naeijonamih strank, ki bo zavzela končno stališče
NI MCI   IN   POLJSKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 24. julija. Korespondenca poslanca Hummerja »Politische Tage-buchcT« poročajo iz prezidija nemškega Nationalverbanda, da bodo šli nemški poslanci te dni k zunanjemu ministru Burianu ter mu energično izjavili, da junktima med poljskim vprašanjem in zvezo z Nemčijo pod nobenim pogojem ne pripuste in da Nemci v Avstriji odločno odklanjajo rešitev poljskega vprašanja v avstrijskemu zmislu. — Nadalie bodo nemški poslanci zahtevali, da se čim prej zasede mesto skupnega finančnega ministra.
SEJA »JUGOSLOVANSKEGA KLUBA«.
Dunaj, 23. julija. »Jugoslovanski klub« je imel ob 2. uri popoldne plenarno sejo, katere se je udeležilo 24 poslancev. Razpravljal je o stališču, ki ga naj zavzame do nove vlade. Vpoštevale so se vse možnosti. Ob do! 4. uri so sejo prekinili, ker sta šla klubova odposlanca na pogovor k baronu Hussareku. Ko sta se ob 5. uri vrnila so se klubova posvetovanja nadaljevala.
Interpelacije drja Ravniharja.
Dana], 23. iulija. Dne 16. julija je vložil Jugoslovanski klub med drugimi tudi naslednje interpelacije poslanca dr. R a v-n i h a r j a in tovarišev: 1. na ministrskega predsednika in pravosodnega ministra radi ustavljenja časopisa »Domovina« v Ljubljani; 2. na železniškega ministra radi premeščenja inšpektorja Južne železnice g. Vrečkota iz Maribora; 3. na pravosodnega ministra rad Hmenovanja dr. VViesthalerja notarjem v Mariboru; 4. na domobranskega ministra radi surovega obnašanja nadpo-rečnika 17. pešpolka Seuniga; 5. na sodnega ministra radi imenovanja sodnih slug na Kranjskem ,za poduradnike; 6. na pravosodnega in firrančnesra ministra radi službene obleke slugam in ekselcutorjem odnosno ekvivalenta v denarju, današnjim razmeram primernega; 7. na trgovinskega mini-
stra radi službene obleke poštnih uslužbencev v Ljubljani; 8. na ministrskega predsednika v zadevi intervencije načelnika nemške nacijonalne zveze poslanca Wald-ntrja radi iz vestnih dogodkov pri ustanovnem zboru Jugoslovanske demokratične stranke. — Dne 22. julija 1918 so bile nadalje vložene sledeče interpelacije: 1. poslanca dr. R a v n i h a r j a in ^tovarišev na justičnega ministra v zadevi neresničnih navedb v odgovoru na interpelacijo poslanca dr. Ravnikarja, vloženo v seji državnega zbora dne 26. februarja 1918, ki se tiče ura-dovanja dr. Bračiča, prvega državnega pravdnika v Celju; 2 poslanca dr. Ravni-h a r j a in tovarišev na notranjega ministra radi razpusta občinskega odbora v Kranjski gori in aprovizačnih razmer v tej občini; 3. poslanca dr. R a v n i h a r J a in tovarišev na domobranskega ministra glede zadrža-nia madžarskega bataljona v Ljubljani.
Ez državnega zbora.
Dunaj, 23. julija.
Zbornica se je nahajala danes ves dan pod vtisom vladine krize in bilo je videti, da je padec Seidlerja ustvaril nov položaj. Debata, v kateri sta še prav učinkovita govorila poslanec prof. J a r c za Jugoslovane in dr. S o u k u p za Ceiiemi vzuudila nobenega globokej-šega zanimanja več in predlagatelj obtožnice dr. Stransky se je odre- | kel celo zaključni besedi.
Na zalitevo Cehov se je vršilo glasovanje, ali naj se obtožnica izroči odseku v nadaljno proučevanje ali pa naj zbornica preide preko nje na dnevni red, poimensko. Večina je z 215 proti 162 giasorn obtožnico odklonila.
Uiasovanje je bilo zanimivo. Češki S vaz in Jugoslovanski klub sta zbrala « skoraj vse svoje člane t z&Ornrci, ki so kakor en mož oddali svoje glasove za krivdorek. Susteršičev prostor je bil prazen, kranjski^ deželni glavar opravlja menda že v Švici — druge posle ... Kako bi se bil obnašal, ie bilo razvideti na njegovem edinem oprodi posl. Jakliču, ki tava brez svojega gospoda kakor izgubljena duša po parlamentu, pa ima za vse slučaje natančna navodila. Jaklič je bil danes v zbornici, ko pa se je približalo glasovanje o ministrski obtožbi, se je demonstrativno odstranil. Naši narodni poslanci so z zaničevanjem beležili ta izdajalski čin slovenskega človeka, ki ga tudi mi izročamo javni obsodbi. Cehom in Jugoslovanom so se pridružili izven Poljskega kluba stoječi Vsepoljaki in poljski socijalisti ter italijanska skupina, ki jo vodi posL Conci. Poljski klub ie bil z-ozirom na Seidlerjev padec sklenil a b s e n c o, toda čut narodnega ponosa in možatosti je porušil disciplino: poljska ljudska stranka je ostala v zbornici ter dvignila svoje roke za obtožbo Seidlerja. V klubu je vsled tega nastala predsedniška kriza, ki pa se je poravnala s tem, da je pozneje poljska ljudska stranka glasovala z ostalimi skupinami kluba za tajno vojaško debato ter izjavila, da nikakor ni hotela se upreti avtoriteti predsednika kluba posl. Tertila. Nastop poljske ljudske stranke je znamenje (ki ga z zadoščenjem beležimo), da v Poljskem klubu vedno bolj prevladuje n a-čelna politika in da so časi brezpogojnega oportunizma poljske delegacije pač za vedno končani.
Ob pol 1. popoldne se je pričela razprava o vojaških dogodkih zadnjega časa. VeČina je sklenila, da naj bo ta seja tajna, krepka manjšina, sestoje-ča iz Jugoslovanov, Cehov in socijalnih demokratov pa je bila za to, da naj se tudi o tej zadevi ljudstvu ničesar ne prikriva. Mnogi poslanci, ki so pogreje glasovali za tajno debato, so pozneje priznali, da je bilo stališče manjšine edino pravilno. V dobro zaprti in zastraženi dvorani je tekla debata hitro naprej. Govorniki so govorili večinoma kratko in slišati le bilo marsikatero bridko obtožbo
Od vlade je bil navzoč domobranski min Mer fml. Czapp s številnim? referenti. Tajna debata se danes ni končala, temveč je bila ob 7. prekinjena ter se nadaljuje jutri.
V naslednjem podajemo sejno poročilo:
Predsednik ie dal naforef preci tati cesarsko lastnoročno pismo, s katerim se sTtreiem* demisiia eelecra ministrstva. Finančni minister predloži izkaz o stavbah in investicijah držav-
nih železnic ter reguliranju rek in potokov 1. 1917. Proračunskemu^ odseku se rok za poročanje o proračunskem provizoriju podaljša do petka, dne 26. iulija.
DEBATA O OBTOŽBI MINISTRSTVA.
V nadalini razpravi o predložni dr. Stranakegn in tov., da se dvigne obtožba proti ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju in bivšemu notranjemu ministru grofu Toggenburgu. ie poslanec P a c h e r pobijal predlog, češ, da ga ni vzeti za resnega, ker izhaja od največjih sovražnikov ustave. Govornik je zahteval, naj se razdelitev v okrožji kar najhitreje uveljavi, in sicer zboljšanju dalje, da nai se omejitev rajtegne tudi na sodne ograje in da se pri organizaciji vseh sodnij in upravnih oblasti uresniči ločitev nemške Češke od češke Češke. (Pritrjevanje pri nemških nacijonalcih.)
Poslanec prof. Jarc ie izjavil, da ie za stališče Jugoslovanskega kluba napram bodoči vladi me-rodajno to, kakšno stališče bo zavzela nasproti jugoslovanskemu vprašanju. Dr. Seidler ie mislil, da bo s praznimi frazami prešel preko tega vprašanja. S tem, da je pod pretvezo, da mora na iucru napraviti red. uvedel nemški kurz in nova preganjanja, ie med Jugosova-ni provzročil najstrožjo opozicijo. Tudi vsaka bodoča vlada bo doživela isto. Če se ne bo prilagodila Jugoslovanske-mu vprašanju. Jugoslovanski narod se ne pusti odpravili s praznimi besedami.
Govornik je nato omenjal avdijen-co Štajercijancev pri cesarju in poudarjal, da je ta avdijenca povzročila nova -preganjanja med Jugoslovani. Celo razglednice s sliko dr. Korošca sdfamed vojaštvom prepovedane in vojaške osebe, ki jih pošiljajo, kaznovane^ #
Napačno je trditi, da ie jugoslovansko ljudstvo zapeljano. Priča za to so številni shodi, ki so bili prepovedani. Ljudstva se je povsod kliub prepovedi zbralo na tisoče, ker je ljudstvo hotelo slišati svoje voditelje.
Glavni pritisk pa je naperjen proti časopisju. Imamo kar trojno cenzuro; sodno, vojaško in politično. Kar smejo brati V Mariboru, Gradcu in na Dunaju, tega ne smejo na jugu. Liste kar enostavno ustavljajo. Med tem ko smejo drugi listi svobodno na fronto, je slovenskim listom razun >Štajercu«; >Resnici< in s-Novicam< odvzet frontni delni Obskurnega >Štajerca«. ki ie postal dvorni in državni časopis, kar vsiljujejo vojakom po strelskih jarkih. Na podoben način se pospešujejo listi, ki jih na Kranjskem izdaja malenkostna manjšina.
Govornik je omenjal premestitve kadrov hrabrih slovenskih polkov ter pritisk, ki se izvaja na uradništvo. Svaril je vlado pred razpustom občinskih zastopstev na Kranjskem, ki so se med vojsko izborno obnesla. Preganjanja bodo dosegla edino le to, da se bodo Jugoslovani še tesneje strnili. Ce država ni sposobna, da bi se prilagodila jugoslovanskemu vprašanju, potem je nevarnost, da bo zapadla isti usodi kakor Rusija. Narodi in med njimi Jugoslovani pa bodo živeli naprej. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih.)
Ostali del govora je parlamentarna cenzura (dvorni svetnik Fleisch-ner) črtala. Pač pa ie prinesel dunajski >Abend< še sledeči dostavek: Govornik se je pritoževal, da se vsi češki listi, izvzemši >Hlas Naroda« in vsi jugoslovanski listi, izvzemši >Štajer-ca< in Šu^teršičevih >Novicc in >Res-nice«, ne dostavljajo na fronto, marveč kratkomalo sežigajo na vojnih poštah. Pri sedaniem pomanjkanju oapirfa ieto nezaslišano, poleg tega pa trpe listi škodo vsled poštnine. Govornik vpraša, zakaj listov pravočasno ne ob veste, da se ne bi zastonj razpošiljali in tako trpeli veliko škodo.
Poslanec vitez Moraczewski fPoljak) izjavlja, da bo glasoval za predlog posebno zato, ker je imel vitez Seidler v svojem načrtu tudi delitev Galicije in Poljaki ne morejo nikdar dopustiti, da bi reševala avstrijska vlada vprašanje, ki se ti5e izključno Poljakov in Ukrajincev.
Govoril je nato poslanec S o u -kup (češki socijalni demokrat), ki je izvajal med drugim: Avstrijska vlada nam hoče pod krinko narodne avtonomije vsiliti 12 novih visokih uradnikov. To ie razžalitev celega češkega naroda A mi vsled tega ne bomo umrli, pač pa lahko kličemo: >Tua res agi-tur, Austria«. Najprej nam je potreba prostosti, demokracije in suverenosti in še le proste odločitve neodvisnih narodov bodo odprle pot mogočni obdo-navska federaciji. Avstrija bi lahko postala svetovna Švica a dosedajne vlade niso za to ničesar storile. Na avstro - ogrskih državnikih leži ogromna odgovornost, cel svet gleda sedaj na monarhijo. A ravno grof Czernin, na katerega so stavili nekate-
ri krogi tolike nade, ie državi silno škodoval. Proklel ie nesrečnega, bednega Masarvka; Cehi niso reagirali, a govorila bo zgodovina. Svet pozna profesorja Masarvka kot moža svetovne naobrazbe in ve, da ie imel Maearvk toliko vero v monarhiio, da se je ponovno trudil v Belgradu in na Dunaju, da bi dosegel sporazum med Jugoslovani in monarhiio. Znane so niegove misiie v Belgradu. vsem še v spominu njegov nastop v zagrebškem veleizdaj-niškem procesu. A ko ie videl one teroristične orgije v začetku voine. ie obupal nad Avstro - Ogrsko. Mudil se je jeseni 1. 1914. v Italiji in ni se vrnil več. V Pragi je pustil ženo in rodbino, sam pa se je podal kot sedemdesetleten starček, emigrant brez sredstev, po svetu. Tragika njegovega življenja obstoji v tem, da mora Tolstega učenec pridigovati vojsko.
Govor grofa Czernina v Poljski ie odtujil Avstriji še zadnje prijatelje. Ves kulturni svet se zgraža nad njim. Kar smo proglasili zvezo z Nemčijo za najvažnejši problem naše zunanje in notranje monarhije, imamo po svetu le še sovražnike. Kaj pa sme Dunaj pričakovati od Berlina, kaže Brest - Ld-tovski mir, ki je izročil velikanske pokrajine nemški nadvladi. Ta nrir ie samo vir vednih novih nevarnosti za Evropo.
Z glasovanjem za obtožnico pokažemo svetu, da ee le združila svobodna demokracija v boj proti stari, okosteneli avtokracijL (Živahno odobravanje.)
O predlogu poslanca Stranskega se je glasovalo nato v poimenskem glasovanju Ministrska obtožba je bila z 215 proti 162 glasovom odklonjena.
Zbornica je spreiela nato v drugem in tretjem branju zakon o dragini-skih dokladah učiteljem v obliki, kakor je bil spreiet v gosposki zbornici. Spreiet ie bil tudi dodatni predlo« Češkega poslanca Staneka naj ae nakaže učiteliem vrhu tega še enkraten izredni draginjski prispevek. Na razpravo pride skupna interpelacija vseh zborničnih strank o dogodkih na jugozapadni fronti in zaledju. V tajni seii ie zbornica sklenila naj se vrši razprava o interpelaciji z izkljucenjem javnosti. ★
INTERPELACIJE »JUGOSLOVANSKEGA KLUBA«. Dunaj, 23. julija. Jugoslovanski klub in Češki svaz sta vložila danes skupno interpelacijo na ž^ezrnškega ministra zaradi nameravanega transfe-riranja oddelka za tujski promet od ministrstva za'javna dela k ž^lezrdškemu ministrstvu in zaradi ustanovitve privatne službe, ki bi dobila monopol za prodajo voznih listov državne železnice.
KRIZA V »POLJSKEM KOLU«.
Dunaj, 23. julija. Zaradi glasovanja o predlogu za ruimstrsko obtožbo je prišlo v Poljskem kolu do predsedniške krize, ker je poslanec Tertil odstopil od predsedništva. Vendar pa se je na takoj sklicani seji dosegel sporazum, nakar je Tertil svojo demisijo umaknil.
NADALJNO IZPLAČEVANJE BEGUNSKIH PODPOR.
Dunaj, 23. julija. V begunskem odseku je utemeljeval poslanec Fon svoj že v pretekli seziji stavljeni predlog, da se pusti begunska podpora tudi onim beguncem, ki so se vrnili domu, da se jim tako pomore iz največje bede. Po končani debati, ki so se je udeležili predvsem poslanci begunskih krajev, je bil predlog soglasno sprejet. Zastopnik notranjega ministrstva je sporočil, da se je njegovo mnistrstvo v tej zadevi že obrnilo na finančno ministrstvo, ki pa je mnenja, naj se razdelijo te podpore beguncem v obliki živil in drugih življen-skih potrebščin in je posredovalo v tem smislu pri prehranjevalnem uradu. Ta pa dosedaj še ni odgovoril. Z ozirom na te izjave je pozval odsek vlado, naj izplača podpore v denarju, ker od prehranjevalnega urada v bližnji bodočnosti pač ni kaj posebnega pričakovati, ljudje pa ne morejo več čakatL Odvisno je sedaj od finančnega ministrstva, ali bo upoštevalo sklep begunskega odseka aH ne.
Socijalno - politični odsek*.
Dunaj. 23. iulija Socijalno poHtič-ni odsek je včeraj sprejel zakonski načrt glede delavnega časa žena in mladostnih in nočnega dela mladostnih, kakor je bil načrt predložen od vlade. Delavni čas žena v tovarniških obratih je bil omejen v sobotah na 5 nr.
Odsek za državne nastavljene«, I>unaj. 23. julija Odsek za državne nas tavi] ence je odobril danes sporočilo poslanca Heineia glede od podko-
.SLOVENSKI NM<OD-. dne 24. julija 191».
166. štev.
rniteja sklenjenih korakov ca Izboljšanje materi talnega položaja državnih nastavljene©v ter ie naročil podkomi-teiu, da nai Čimprej izravna z vlado še obstoječe divergence. Odsek za državne nastavljence ie nadalje sklenil storiti potrebno, da se proglasi odsek za permanentnega
Interpelacije Jugoslovanskega kluba.
Preganjanje zaupnika rudarskih paznikov v Trbovljah.
(Interpelacija posL Benkoviča tn tov_ vložena dne 22. julija do domobranskega ministra in ministra za javna dela.)
Pritožbo rudarskih paznikov in pod-uradnikov trboveljske premogokopne družbe je zastopal med drugimi tudi kancelist Josip Molek pri pritoževalni komisiji v Gradcu meseca maja 1918. Od tega časa sem zasleduje obratno ravnatellstvo tega poduradnika, ker je po njegovem mnenju spiritus agens pritožb poduradnikov. Že koncem marca 1918, ko Je bila akcija poduradnikov za zvišanje draginjski doklad v teku, katera akcija ie imela uspeh ter se Je končala z medsebojnim sporazumom, je obratni ravnatelj očital bivšemu Molekove-hni šefu, zakaj ga ni predlagal perlustracij-ski komisiji, ki je takrat delovala v Trbovljah, da bi ga vpoklicala k vojakom. Tudi sicer je ravnatelj istemu šefu očital, zakaj Moleka ne spravi stran.
Te persekucije so trajale tako dolgo, da so imele končno sedaj zaželjeni uspeh. Ko je bila nedavno zopet v Trbovljah per-lustracijska komisija, je inženir rioiik zopet označil Moleka štacijskemu poveljniku Faschingu kot onega, ki ga je traba spraviti iz rudnika. Podpolkovnik F a -sching se je takoj oziral na to željo ter je skrbel za to, da je bil Molek vpoklican. Molek je sposoben samo za črnovojniško službo brez orožja, in sicer kot pisar. Vsled tega je poslal Molek pritoževalni krajevni komisiji v Trbovljah pritožbo, ker se ne sme brez zadostnih vzrokov, zlasti hudega zanemarje-nja v službi, nikdar vpoklicati. Sploh Molek ne reflektira več na mesto v Trbovljah, marveč prosi za mesto pri c. kr. vojaškem rudarskem uradu v Lubiil pri Prijedoru v Bosni. Molek ni zagrešil ničesar drugega, kakoii da je nastopal kot zaupnik podurad-ništva. To Je nov nezaslišan slučaj terorističnega sistema. katerega se poslužuje podpolkovnik F a-s c h l n g v Trbovljah, da prepreči vsako stremljenje delavstva in poduradništva po izboljšanju njih materijalnega položaja hi da označi njih tozadevno delo kot upoT.
Vprašamo c kr. vlado, ali je pripravljena storiti potrebno, da se takoj popravi krivica, ki se je zgodila kanclistu Josipu Molekn pri premogokopni družbi v Trbovljah?
PoliUCna preganjanja v Istri.
(Interpelaciji    Jugoslovanskega   kluba na skupno vlado. Podani 16. julija.)
1. Dne 3. avgusta 1914 Je bil župnik in istrski deželni poslanec gosp. Širne Cervar v Zrenju aretiran in v njegovem stanovanju je bila izvršena hišna preiskava. Orožnik Seidel ga je preiskal tudi po telesu, ako bi morda ne imel pri sebi kakega orožja. Italijani v Zrenju so od samega veselja radi aretacije župnika demonstrirali, Hrvatje pa so žalovali. Župnika so vlekli v Trst, kjer mu je v vojašnici neki poročnik povedal, da je osumljen srbske propagande. Tudi v Trstu so Italijani psovali aretiranca. Celo v morje so ga hoteli vreči. V zaporu pri Jezuitih so ga vtaknili med tatove. Pozneje so ga pripeljali s 400 drugimi v Rihenberg. Dogodil se je pri tem pretresljiv slučaj, da je črnovojnik Matija Cervar z nasajenim bajonetom eskortiral svoja brata župnika Matija Cervarja In odvetnika dr. Jurija Cervar j a. Pri odhodu Je dal poročnik še poseben ukaz, naj se zlasti strogo pazi na duhovščino, kajti ta hoče zastrupiti pitno vodo. Dne 14. avgusta se Je vršil velik transport na železnici v Ljubljano, kjer Je moral Župnik Cervar ležati na prostoru, kjer je služIl prej za hlev. Pozneje so ga premestili v bolj suho sobo. Sc.Ie čez 20 dni ga je zaslišal neki avditor. Kljub intenzivnemu prizadevanju orožnl-štva se je gibalo pavšalno obdolževanje župnika Cervarja vedno le okoli srbske propagande, za katero nI bilo nikake pod-frgf Šele po preteku yeč časa ie bila pre-
iskava   ustavljena, ali župnik  Cervar le
ostal na ljubljanskem Gradu do 28. septembra 1914. Od tam so ga poslali k okrajnemu glavarstvu v Poreč, kjer so mu povedali, da ostane pod policijskim nadzorstvom in da ne. sme iz svoje župnije. Oni čas, ko je bil v zaporu, so Italijani surovo postopali z ž upnikov o sestro, ki je vsled tega še bolj obolela.
Vprašamo skupno vlado, kako more upravičiti internacijo in konti nacijo župnika Širne Cervarja? Ali so imele politične oblasti, zlasti okrajni glavar v Poreču, Mels-Colloredo, kak vzrok za to, ali je bila samo čin maščevanja Hrvatom sovražnih državnih uradnikov, ki so tako hoteli župnika Cervarja kaznovati za njegovo narodno delovanje?
2. Absolvirani trgovski akademik lvo^ Bradetič, katerega je italijanska stranka v Istri sovražniki kot naroduo mislečega Hrvata, je bil na podlagi n&ke ovaduske brzojavke v novembru 1915 na otoku Krku nenadoma aretiran in preko Reke poslan poveljstvu soške aimade v Postojni, lam so ž njim grdo ravnali, ga zaprli v klet, kjer je moral prebiti celo noč, nakar ^a ie drugi dan neki major izpraševal, zakaj je bil are-tiian. Ves dan je moral čakati, da je ar-madno poveljstvo poizvedovalo po vzroku njegove aretacije, nakar so ga poslali z vojaško eskorto v Volosko k okrajnemu glavarstvu. Tam ga je izpraševal komisar Lutdnger o vseh mogočih rečeh, ali ni mogel navesti nikakega vzroka za aretacijo. t~ez par dni ga je zasliševal avditor vojne mornarice dr. Cervinka, ki je Bradetiču zagrozil, da gre za njegovo glavo. Počasi šele so prišli do tesa. da je morda Bradetič na Sušaku, kjer je absolviral trgovsko akademijo, špijoniral. Ker pa ni bilo niti sence kakega suma, so držali Bradetiča 8 dni na Voloskem, tačas pa so mrzlično ali brezuspešno iskali okoli kaj za njega ob-teževalnega. Nato so gnali Bradetiča v Trst, kjer ga je prosluli major Lonek na vprašanje, zakaj ga drže v zaporu, surovo nahruhl: »Boste že vedeli to, marš v arest!< Bradetiča so zaprli nato v smrad-Ijivih in vlažnih prostorih juzuitskih zaporov. Čez 15 dni ga je zasliševal avditor dr. Ingruber, ki pa ne zna nobene besede hrvatsko, obtoženec pa ni vešč nemškega jezika. Famozni sodniki so bili v zadregi, zato so iskali nadaljnjega materijala. Kako nesmisleno so postopali, se vidi iz tega, da so izgubili cele mesece radi malenkosti. Pri Bradetiču so našli notes z belo - modro-rdečim trakom z napisom »Slovensko društvo Reka«, spomin na izlet tega društva v Ilirsko Bistrico leta 1912, Sedaj so iskali za tem nedolžnim bralnim društvom jugoslovansko revolucijonarno organizacijo. Po dolgem izpraševanju so se prepričali, da je društvo povsem legalno. Pozneje so ga obdolžili, da je nekoč klical *2ivela Srbija!«, pa kje, tega niso znali povedati. Namen pa je bil vendar dosežen in Bradetič je ostal < zaporu. Obrnili so se tudi do polcije na Reki, ki je drage volje dala iniormacije o dradetiču, ali same fantazije, med temi smešno trditev, da je bil Bradetič leta 1912. iz neznanih vzrokov pobegnil v Bolgarijo, kar je čisto navadna laž. Znani ravnatelj trgovske akademijo Pacher je poročal, da je bil Bradetič svoj čas obsojen na 16 ur karcerja. ker se je udeleževal nekega dijaškega društva. In tako je imela vojaška sodnija nov materijal. Tako je bila vojaška preiskava šele po štirih mesecih ustavljena. Bradetiča so gnali z vojaško asistenco v Lipnico in potem v Gollersdorf, kjer je bil do januarja 1916, nakar je bil radi težke obolelosti poslan v Buzet in tam kon-finiran. V avgustu 1916 mu je dovolilo ko-persko okrajno glavarstvo preselitev v Lovran, radi mileiŠega podnebja, da bi tam lažje okreval. Ali okrajni komisar Luttin-ger ga je takoj, ko je prišel, odgnal od tam. Kljub bolezni je bil Bradetič v avgustu 1916 spoznan za vojaško službo sposobnega in je pretrpel nato vse grozote, katere so pretrpeli s »p. u.« označeni Jugoslovani. Po superarbitracljl so ga poslali k neki gradbeni stotniji na rusko fronto, kljub ministerijalni prepoved!, da se enoletni prostovoljci ne smejo uporabljati pri takih oddelkih. Sprejem v oficirsko Šolo mu je bil zabranjen. Češ, da kot »p. u.« ne prihaja v poštev za izvežbanje za of!cirskes:a aspi-ranta. rVadetič" mora torej za hudobno zasledovanje še vedno trpeti, namesto da bi se e^emplarično kaznovalo njegove preganjalce. \
Vprašamo skupno vlado, ali Je pripravljena, namaniti točno vzroke preganjanja, kaznovati najstrožje krive funkcijonar-je, okrajnega komisarja na Voloskem, in zlasti brezvestnega avdUorja dr. Tngruber-ia in sdIop enoletnemu prostovoljcu Ivo Bradetiču dati polno zadoščenje?
Miia pni v Boriti.
Iz Gorice. 22. julija.
Po zadnjem odloku notranjega ministrstva se bodo morali torej vrniti begunci v domovino in sicer v begunske kolonije. Dvomimo sicer, da postane ta odlok meso, vsaj kar se tiče nalašč v ta namen postavljenih baračnlh kolonij. Pa recimo, da se motimo in da nas preseneti ministrstvo s skorajšnjo izvršitvijo svojih načrtov. Kolonije vzrastejo in bodo kmalu tudi obljudeni. Z begunci se pa vrnejo tudi otroci, dijaki. Za slednje pa ni še nikjer niti najmanj preskrbljeno. Kje so slovenske srednje šole? V sejnem zapisniku deželnega šolskega sveta, drugod nimajo prostora, ker sovsi zavodi, ki prihajajo zanje v poštev, še vedno zasedeni po vojaštvu.
Pozitivno nam je znano, da bo nemška gimnazija gotovo otvor j ena, S tem bodo postavljeni naši starši pred dejstvo: nemška gimnazija bo delovala, drugi zavodi se žali-bog niso mogli otvoriti, ker ni hotelo vojaštvo izprazniti prostore. Starši bodo morali pošiljati svoje otroke v po-nemčevalnico, ali pa segati globoko v žep in trositi stotake in stotake, da se izšola njihov otrok v tujini. Špekulacija ni slaba in Nemci računajo že na to, da bo njihov zavod poln. 2e sedaj jim poskakuje srce same radosti, saj si niti sanjati niso upali, da bo v Gorici gospodovala v edinem srednješolskem zavodu blažena nemščina. Od leta do leta se bo množilo število nemških dijakov, zato bodo že skrbele tuje tvrdke. ki delujejo za obnovo Gorice in Goriške, tali uradniki, tuji de-
lavci, tuji inženirji, katerih Je vsak dan
več v naši deželi. Slovenski starši domačini v lesenih kolonijah, njihovi otroci v Trstu. Ljubljani, — nemški starši v že popravljenih in z vsem — tudi s kopalno sobo — opremljenih hišah, vilah in palačah, njihovi otroci pa pri njih, v glavnem mestu dežele, kjer nemščina niti deželni jezik nL To le prav slika naše uboge Goriške. Ali |e potem čuda, če dvomimo o pravični materinski ljubezni naše vlade?
Te razmere se morajo oredrugačiti. Do tedaj je pa vajina dolžnost, slovenski oče in slovenska mati, da ne vpišete svojega otroka v nemške šole in da že takoj v začetku ne zvišate prostovoljno števila nemških dijakov. Ali naj bo vaš sin kamen v stebru nemškega mostu do Adrije? Na vašem lastnem otroku bi se znalo to bridko maščevati in celokupnosti s takim korakom le škodujete! Sicer vam je pa begunstvo odprlo oči in zato ne izgubljamo nadaljnih besed in nasvetov.
Jugoslovani štaii problemi.
Naša domovina ima po svoji naravni legi ob Jadranu že v naprej od-kazano važno gospodarsko, posebno prometno vlogo. To so spoznali že v davno minulih dneh stari Rimljani, za njimi razni preseljujoči se narodi in pozneje tudj vsi oni, katere je u-oda zanesla na naša sedanja tla. Za vzhodno jadransko obal so se pričkali razni cesarji in kralji, razne države — ampak nikdo ni vprašal in tudi sedaj ne vpraša za mnenie na teh važnih tleh bivajoče Jugoslovane, pač pa si jih je vsakdo podjarmil.
Nova doba je napočila zadnja leta in nam je prinesla besedo, ki jo do tedaj naš jezik ni poznal — samoodločbo narodov. Tudi Jugoslovani, kmeti in delavci, meščani in tržani, vsi so se mahoma zavedli važnosti trenutka in povzdignili svojo glasno zahtevo po močnem in samosvojem, svobodnem narodnem življenju v lastni državi Nastopila je doba preporoda, probujenja na vseh koncih in krajih.
Ker pa ni dobro, da se le govori o naši bodočnosti, ki si jo moramo utrditi sami. je potrebno, da tu pa tam pogledamo po svoji domovini in pretresamo gospodarske probleme, ki čakajo uresničenja.
Železnice so važen činitelj v vsaki državi in igrajo tako veliko vlogo, da tvorijo takorekoČ eno izmed podlag državnega gospodarstva. Kaj pomaga pač državi še tako veliko bogastvo na podzemeljskih produktih, na rekah itd., kaj pomaga rodovitna zemlja z močnimi kmetijami, ako ni prometnih sredstev, da se lahkotno prevažajo snovi in produkti s kraja v kraj. Železnice so pa v prvi vrsti poklicane, da z najmanjšo izgubo časa, z največjo ekonomijo izvrše to važno nalogo.
Drugi važni prometni činitelj pa je mor je, ki tvori naravno vez med posameznimi svetovnimi deli. Da sta pa morje in železnica tesno navezana eden na druzega in se spopolnjujeta, je prav tako stara resnica.
Preidimo sedaj k jugoslovanskim železniškim proble-rn o m. Jugoslavija potrebuje za svoje normalno gospodarsko življenje, s posebnim ozirom na svojo lego ob Jadranu, precejšnje število dobrin in smotreno zgrajenih železniških prog, ako hočemo namreč, da začne država kot gospodarska celota dihati, to je izvažati in uvažati — si moramo prikleniti v prvi vrsti morje k sebi in seveda obratno tudi obalo in zaledje k morju.
Morje, naš Jadran, je vez, ki nas spaja z ostalim svetom. To Je naš izhod, ni-še okno v svet. Da pa moramo obračati največjo pažrtjo našemu izhodu ter omogočiti kolikor mogoče velik dotok in iztok, je jasno. V to so potrebne ceste in druga prometna sredstva in sicer v prvi vrsti železnice.
Do sedaj se je naša jugoslovanska obala v jako mali meri izrabljala. Avstrijska gospodarska politika notranja in zunanja, je imelavse drugačne cilje pred seboj kakor namen povzdigniti gospodarstvo ob Jadranu. Zapisala se je nemški ekspanzivnosti kot nekaka avantgarda, prepuščala je vsem mogočnim narodom svojo lastno obal v izkoriščanje. Zveza z zaledjem je obstojala dolgo časa iz dveh železničnih zvez —-samo da sta bila spojena Dunaj in Peštazmorjem — na višje stališče se avstrijska gospodarska Dolitika ni dvignila. Sedaj, ko ne rabita Dunaj in Pešta obali ob Jadranu, ste prepustila Dalmacijo, hrvatsko Primorje in Istro st radan j u in nesreči.
Kako je mogoče, da so ravno obrežne dežele tako usodno zadete po vojni? Zato, ker nimajo nikake prave zveze s svojim zaledjem, ker so hermetično zaprte od vsega sveta. Razen poti in pa nekega ozkotirnega stovora, ki se imenuje bosanska deželna železnica, nI Dalmacija nikoder zvezana z zaledjem, pa tudi pristanišča sama ne nudijo onih tehničnih popolnosti kakor bi jih morala. Pa kako tudi. ko pa je pred vojno vsak parnik pustil dalmatinske pristane ob strani, ker se ni splačalo pristati z ozirom na dejstvo, ker je dežela vsled prometne mizerije ob obali in z zaledjem premalo uvažala in iz-vazala.
Našo Jugoslavijo čaka v tem oziru res velika in važna naloga, ampak ako bo enkrat dovršena, bo tudi celi državi donašala stoteren sad. V prvi vrsti se moramo zavedati, da živimo v pokrajinah, ki so vsled svoje lege poklicane za vse drugačni razvoj in gospodarstvo kakor dosedaj. Drugi narodi se zavedajo tega. zakaj se ne bi mi? Ali naj pripustimo Nemcem njihov »Drang« na ■ Jug in iztok in čakamo s prekrižanimi
rokami boljših dni? DoŽfveB bomo slabše!
Spoznajmo svojo zemljo, svoje gore, svoje morje in na podlagi tega spoznanja naj se začne gospodarstvo smotreno in pa z dalekovidem ciljem. Dosedanje kolebanje mora zginiti in napraviti prostor politiki in gospodarstvu, ki naj bo v prvi vrsti jugoslovansko.
Potrebno ie, da izpopolnimo naše stare železniške proge z modernimi napravami, ker to. kar se sedaj »vozi« po progah, so usmiljenja vredni vozovi, ki daleko več ne ustrezajo moderni prometni zadači. Ko bo vzpostavljen zopet nekoliko modernejši promet po naših dosedanjih progah, bo mogoče govoriti o prvih početkih jugoslovanskega samostojnega gospodarstva.
Nato pa nas čaka važna naloga, da pripojimo z novimi progami celo ozadje k obali, k Jadranu. Tu se nam odpira knjiga samih hvaležnih nalog — izpopolniti že obstoječe zveze v jugoslovanskem go3podarskem in prometnem zmislu. Priklopiti bo potreba Bosno in Hercegovino k normal-notirnem omrežju, ker bije v obraz, da sta ti dve važni deželi pre-preženi samo z ozkotirnimi progami, ki edino ovirajo spojenje z ostalim svetom. Samo pomislimo, koliko časa se bo prihranilo na onih prekladalnih postajah. Na drugi strani naj se zopet uva-žuie, da bo mizeriji v Dalmaciji mnogo odpomoreno s tem, da se omenjene bosanske železnice prenove v narodnem zmislu. Potem šele bo Dalmacija spojena z Bosno in Srbijo z celo Jugoslavijo.
Toda še drugi problemi so tu, ki se bodo morali vpoštevati in ki se bodo morali tudi izvršiti. Imamo tu znani Dompierijev načrt, ki je velike važnosti za nas. ampak je izvedljiv šele, ko bo vse jugoslovansko železniško omrežje na nekoliko solidnejši podlagi. Dalje pa stopa tu v ospredje cela vrsta gradbenih načrtov, obrežna železnica Istra-Lika-Dalmacija, tretja zveza zaledja s Trstom, priklopitev Idrije k železniški mreži, gradnja proge Trbiž-Idrija-Delnice, Idrija-Kamnik itd. itd. Razni taki projekti se pojavljajo in vse bo potreba upoštevati. Posebno pa bo važno, da si svoje morje privežemo k sebi s pomočjo mnogih želez, zvez, ker te mnogo bolj pospešujejo blagostanje kakor stotine vojnih ladij.
Glejmo, da nas čas ne prehiti. Vsakdo je poklican delati na stavbi bodoče naše svobodne države, kajti najprej misel, potem izpeljava, najprej načrt, potem šele izvedba. Mnogo je problemov, vsakdo naj poda svojo misel, svoje mnenje pri skupnem delu.
Tacitus,
Efijalti.
Vsak narod jih je imel in jih ima, a posebno žalostna je v tem oziru naša jngoslovanska zgodovina od kosovske tragedije do najnovejših časov. Zopet so razkrili in dokumentarično dokazali novo izdajstvo, ki bi bilo lahko pahnilo v največjo nesrečo ves jugoslovanski narod, posebno pa Hrvate in Srbe v banovini, ko bi se zločincem njihove nakane posrečile.
Že od začetka svetovne vojne so se pojavljali kakor pri nas. tako tudi v banovini razni temni elementi, ki so neprestano denuncirali na Dunaju, v Budimpešti in zlasti raznim vojaškim poveljstvom na Hrvatskem. Nihče ni bil varen pred njimi. Denuncirali so jih kar križem, od bana do zadnjega seljaka. Koalicija se je trudila z vsemi sredstvi, da bi to tajno rovarenje paralizirala, a posrečilo se ji je le deloma. Dosegla je sicer, da narodni rablji niso mogli vpri-zoriti takih persekucijskih orgij, kakor so se dogajale po nekaterih drugih slovanskih deželah, a bilo je še vseeno žalostno dovolj in žrtev nešteto. Najhujša pa je bila ona politična depresija, ki se je polotila vsled neprestane in nepo-siedne nevarnosti komisarijata in vojaške strahovlade cele hrvatske javnosti, zastrupila in zamorila vse javno življenje, politično, kulturno in tudi družabno. Saj je bilo vse polno ovaduhov, provokaterjev, ki so prestregli vsako še tako nedolžno besedo, jo po svoje zavili in razložili — in bil si na proskripcijski listi.
Narodni krogi se začeli že zgodaj sumiti, da so pravi aranžerji teh temnih pojavov stari špekulanti z narodnimi interesi, frankovski voditelji, na čelu jim žalostna trojica dr. Prebeg, dr. Frank in dr. Horvat, ki so že vsa leta od Khu-enovega padca sem rovarili v Pešti in posebno na Dunaju . proti koaliciji in sploh vsaki vladi, ki ni bila v njihovi roki. Ponovno so si prizadevali, da bi spodkopali parlamentarizem, ker so računali, da je absolutizem, bodisi že v obliki civilnega komisarijata ali vojaške diktature, mnogo ugodnejše polje za njihove načrte. Ce bi se jim posrečilo, da bi postal komisar Človek njihovega zaupanja, bi bUa njihova moč celo večja in brezobzirnejša, kakor če M dosegli večino v saboru in dobili v svoje roke zemaljsko vlado. Brez kontrole bi lahko zlorabljali vlado in deželne institucije v osebne in strankarske namene, gospodarili po svoje z javnim premoženjem. In če bi le prišlo do volitev, bi s terorizmom vsega vladnega aparata lahko pridobili vsaj relativno veČino poslancev.
Frankovci so tajili vsako zvezo z denuncijacijami in ogorčeno zavračali vse očitke narodnih strank. Čeravno je bilo vedno več in vedno tehtnejših dokazov za njihovo krivdo. Še ko Je na saborski seji dne 16. maja iziavil ban pL Mihalović, da imamo v rokah dokument, ki jasno dokazuje njihovo krivdo, so mu odgovorili frankovski vodje samo s porogljivim smehom. A pretekli teden je na ponovno frankovsko izziva-
nje predložil ban saboru serijo listin, ki ne puste nobenega dvoma več, da so frankovci povzročili vse denuncijacije in vse rovarenje proti saboru in hrvatski avtonomiji, da so oni v veliki meri zakrivili nesrečni terorizem prvega vojnega časa, ki je zahteval tisoče nedolžnih žrtev, upropastU nebroj eksistenc pahnil v največjo bedo na sto*^ie rodbin. Izdajalstvo frankovskih voditeljev je s tem razkrinkano pred vsem narodom in vzbuja gnus in obsodbo tudi v poštenih krogih izven narodnih mej.
Pred vojno se je hrvatskim narodnim strankam še vedno posrečilo, vsaj v zadnjem hipu, preprečiti popolno realizacijo frankovskih načrtov in obvarovati narod pred katastrofo frankovske strahovlade. Tem bolj pa so se frankovci trudili, da porabijo zase vojne zmede. Srečali so se pri tem z onimi tajnimi, a za to tem bolj vplivnimi faktorji na raznih centralnih mestih, ki so tudi čakali samo na vojno, da uresničijo svoje načrte, porojene deloma iz naivnosti in fantazije, deloma iz zavednega sovraštva do vsega slovanskega. Ni samo neznatni poslanec Wichtl oni, ki vidi nalogo vojne predvsem v tem, da uniči poleg Rusije in Srbije tudi av-stro-ogrske Slovane, slabe, izčrpane ostanke pa za vedno vklene v nemške in madžarske verige. Vemo, da so bili in so med temi tudi činitelji z veliko močjo,ki so šli na delo s tako krutobrez-obzirnostjo, da je ne pozna zlepa zgo-dovina« Komu se niso ježih lasje, ko je slišal, kaj se je godilo v letih 1914 in 19J5 v Galiciji, v Bukovini in Hercegovini, v Dalmaciji, pa tudi na Češkem. Hrvatskem, pri nas Slovencih. In naj-žalostnejše je, da so našli u naši smrtni sovražniki pomočnikov med nami samimi, da so vstajali izmed nas izdajalci in se vezali z našimi krvniki. Šusteršič je razposlal svojo okrožnico, ki naj bi ustvarila slovenske veleizdajalce, uničila našo narodno inteligenco, na Štajerskem in Koroškem so vstali nemšku-tarji, med Hrvati in Srbi pa so šli na delo Prebeg, Horvat in Frank. Njihov vodja je postal nemški žid dr. Sachs, katerega je vojaška oblast oprostila pod firmo glavnega urednika frankovskega glasila »Hrvatska«, v resnici pa kot organizatorja protinarodnega gibanja. Delali so s starimi recepti, z denuncijacijami in tajnimi ovadbami, z lažjo in obrekovanjem, s ponarejenimi in izmišljenimi dokumenti. Policijski uradnik Klobn-čarič je po njihovih navodilih sestavil listino vseh onih Hrvatov in Srbov, ki bi jih bilo treba uničiti, in jo podtaknil v belgrajskem državnem arhivu, kjer jo je pozneje sam »našel« in izdal kot tajni seznam zaupnikov srbske »Narodne Obrane« med Hrvati in Srbi. Znano je, da je vložil v ogrskem državnem zboru poslanec Smreczanv tozadevno interpelacijo, ki pa je postala brezpredmetna, ker je koalicija dokazala, da je listina ponarejena. Sum je letel že takrat na Frankovce, a dokazati se jim ni dalo. V dokumentih, ki jih je predložil sedaj ban saboru, pa se nahaja med drugim tudi seznam »veleizdajalcev«. ki obsega ista imena kakor Smreczanv-jeva lista. In avtor obeh je ravno Sa-chsov pomočnik Klobučarič.
Zanimivo in smešno obenem je, kako so prišle frankovske lumparije na dan. Dr. Sachs je tako zagrizen nemški žid. da ni hotel hrvatske postrežnice, ampak si je najel nemško. Pozneje se je ta sobarica preselila na Dunaj in tam je brala v listih notice, ki so jih spravili na svetlo pač ravno Frankovci sami in ki so pripovedovali grozne stvari, kako se shajajo na Hrvatskem veleizdajalci in zarotniki. Dobra ženica se je spomnila, kako so prihajali k njenemu gospodarju dan za dnevom razni gospodje, se zapirali v sobe in dolgo in taiinstveno posvetovali. Šla je in napisala ovadbo na dunajski »Kriegsuberwachungsamt«. In lepega dne lanskega leta so Zagrebčani strme in neverjetno poslušali, da se je izvršila pri dr. Sachsu, splošno znanemu zaupniku policije in vplivnih dunajskih in budimpeštanskih krogov — hišna preiskava. Nihče ni vedel, kako in zakaj, zvedelo se je le. da je bilo konfisciranih nebroj spisov. »Ueber-wachungsamt« je v tem spoznal svojo pomoto in hotel celo afero zopet »za-tuŠati«. Za konfiscirane dokumente se je vnel oster zakulisni boj med vojaško in hrvatsko civilno oblastjo. Zmagala je izjemoma civilna oblast in tako so Sachsovi spisi prišli v banove roke. Izdajalci so padli v jamo, ki so jo izkopali sami...
Nova pisemsko afera.
Dunaj. 23. julija. Kakor poročajo iz Haaga, priobčuie v New Yorku izhajajoči >Evening - Post« besedilo pri-' vatnega pisma cesarja Karla, katero je baje pisal romunskemu kralju Ferdinandu in ki je bilo odposlano v drugi polovici februarja ter je baje odločilno vplivalo na mirovno vprašanje. Kakor poroča list, ie neki zastopnik >Asocia-ted Press< v Jassviu izvedel za to pismo vsled zlorabe zaupanja. V tem pismu je baje cesar Karel v prisrčnih besedah opozoril kralja Ferdinanda na veliko nevarnost, ki grozi od iz vzhoda prihajajočega socijalističneea vala vsem monarhičnim državam. Cesar je baje v tem pismu slikal nevarnosti, ki so nastale ob izbruhu boljševizma in njega prodiranju preko ruske meje za Avstro - Ogrsko in ki bodo enako ogrožale romunsko kralievsko hišo. Zato se ie baje cesar Karel v tem pismu zavzemal zato. da bi se romunski krali ž niim in drugimi evropskimi vladarji združil v boju proti anarhiji. Tudi ie baie cesar obljubi L da ga bo podpiral in mu ohranil prestol. Če zapusti krali Ferdinand zaveznike. O-sar Karel ie v pismu baie tudi razložil da je romunska od zaveznikov zapuščena ter je opozarjal na brezmočno-napram mogočnim centralnim cesarstvom. Svoje pismo je končaj eBJIMC bar
1
16(3. §tev. .SLOVENSKI NAROD", dne 24. julija 1918. fc Stran 3
fe s tem stavkom: >To ie čas, ko morajo kralji skupno nastopati.«
To poročilo o dozdevnem in kakor moramo takoj tu konstatirati — v resnici neobstoječem privatnem pismu cesarja kralju Ferdinandu romunskenra ie v mnogem oziru nepravilno. Dejanski stan je ta-Ie: V sporazumu z zavezniki je zunanji minister crrof Czer-nin predlagal eesarin februarja t. L, da naj pošlie nekega avstro - ogrskega štabnega častnika, ki naj romunskemu kralju nstmeno prinese neko sporočilo. To se ie rudi zgodilo Oni čas so bile države št i riz veze že sklenile premirje z Romunijo. Mirovna pogodba z Romunijo ie bila v svojih temeljih določena in mirovna pogajanja, z Rusijo so bila v polnem teku. Odposlani ras t ni k je izvršil svojo nalogo tako, da ie za kralja Ferdinanda določeno sporočilo sporočil nekemu častniku, ki je v žival osebno zaupanje romunskesra kralja, da ta rastni k pove sporočilo kralju. Ta ustmena sporočila podan;; v dveh razgovorih, iz katerih so informatorji po-roeevalr'-a ^Aeoeiatod Press« v Jassvju napravili nižino cesarja Karra kraliu Ferdinandu, imajo to-le vsebino: A" slučaju, da bi ^e obrnil romunski kralj za dosego miru do držav šti riz veze. se mu ni bati odklonitve. Mirovni poiroji. ki bi iih stavil cesar, bi bili častni. Romunska mnre. ne da bi prevzela dolžnost vstopiti v boi proti svojim dosedanjim zaveznikom, skleniti zvezo s centralnimi državami, da *o skupno z njimi bojuje proti nevarnostim mednarodne revolucije in anarhije. Če so taka porrodba no sklene, pa bi centralne države ne bilo dolžne pomagati Romunski v repnem hoj" proti Rusiji, ker Stirizveza ni več; v vojnem ^tanju s sovjetsko republiko. Kar riče teritorijalne posesti, je pripomnil avstro-ogrski častnik, da v tem stadiju ne more podati nobene izjave, marveč, da se mora to vpra-anie pridržati za pogajanja med pooblaščenci, K°r ic bilo naročilo za častnik;? s tem sporočilom končan^, ie izjavil, rta io njegova, misija izvršena. K^kor znano, ie romunska vlada kmalu na to sporočila državam stirizvez« željo po uvedbi mirovnih pogajanj.
Dua mirrona predloga.
Dunaj, 24. julija. »Zeit« prinaša iz Berolina baseNko vest »Lokal anzeiger-ja«. ki pravi: Pri zadnjem sestanku en-tentnih državnikov so bile postavljene minimalne zahteve cntentnih držav, na podln^i katerih bi se te spustile v pogajanja za mir. Temeljne točke teh zahtev so te-lc:
1. ) Brezpogojno* izpraznenje Belgije, Nemčija mora vrniti Belgiji njeno suverenost in ji plačati odškodnino. Belgija se ne sme smatrati kot zastava,
2. ) Nemčija mora brezpogojno vrniti Francoski AIzacijo*-Loreno.
3. ) Avstro - Ogrska- mora odstopiti Italiji Trst in Trentin.
4. ) Anglija obdrži EgiDi in vse zavoje van e pokrajine, ki so bile nekdaj turške.
5. ) Nemčija se odpove^vsem svojfm kolonijam.
Če Nemčija sprejme te ententne I mirovne pogoje, ententne ctržave ne bodo obstojale na tem, da br sc odtrgala Poznanjska od Nemčije in ne bodo zahtevale razkosanja Avstro-Ogrske. Na vsak način pa se morajo obnoviti Srbija, Črna gora in Albanija. Albanija naj bi prišla pod italijanski protektorat. 'Avstrija pa bi morala izreči svoj desin-teresement v vseh balkanskih vprašanjih.
Dunaj. 24. julija. »Nene freie Pres-se< poroča iz BeroJma: »Vorvvarts« prinaša po »Novi Zizni* poboje, pod katerimi bi bila nemška vlada pripravljena skleniti mir. Glasom tega poročila ie nemška vlada pred kratkim izročila španski vladi pogoje za eventualni mir. Ti pogo.-i vsebujejo tele točke:
IJ Nobenih anekslj in nobenih kon-tribucii na zapadu.
2. ) Mirovne pogodbe z Rusijo in Pomunijo ostanejo v veljavi.
3.) Vprašanje samoodločbe narodov se reši na mirovni konferenci, enako tudi vprašanje usode Belgije.
4. ) Balkanska vprašama se urede se h? na splošni mirovni konferenci.
5. ) Nemčija zahteva svobodno plovbo po morju m razoroženje Gibraltara m Sueza.
6. ) Nemške ladje imajo pravico pri svojih potovanjih posTuževati se angleških zalo?: premoga.
7. ) Vprašanje nemških kolonij se Teši rra podlagi statusa quo arrte.
ifoiitatiie na Rushem.
PRODIRANJE ENTENTE.
KristiiapHa, 23. julija. Glasom poročil s Finske so se zapletle prodirajoče finske čete 20 km severno od murmanske. železnice na polotoku Kola v boj z angleškimi četami.
Stoekbolrn, 23. iu!;ja. (Koresp. urad.) Glasom poročila iz Hclsinsforsa prodirajo Angleži proti Murmanu in Arhangelsku. Mesto Murman je že močno ogroženo. Člane delavskega in vojaškega sovjeta v Kemu so vieli in usmrtili. Ententne čete so zasedle črto Kandalsk - Kem.
Moskva. 20. julija »Pravda« poroča: General Gurkov ic bfl imenovan za poveljnika zavezniških čet v Murmanu. List »No-vaja Zizn« je bil ustavljen. Sef orožništva v Jaroslavu. gcneralmajor Močalov, je bil zaradi protirevobacijonarnega nastopa aretiran. Pod protektoratom entente se naj ustanovi republika, ki bi obsegala murmansko ozemlje in dele severne Rusije do Urala. Vstaja Bele garde v murmanskera ozemlju ;je zadušena. V Moskvi je bilo v drucič prepovedano izhajanje vseh boljševiskih listov m revij. Štab generala Muravjeva, obstoječ Iz 24 mož. je bil na postaji Pusajevki na murmanski železnici aretiran. Štab prostovoljske armade ob Donu poroča, da so vse prostovoljske formacije njemu podrejene. Štabni šef ie general Alcksejcv. poveljujoči general ic Domki-'.
Moskva, 22. julija. (Koresp. urad.) fl>ockii je izdal oklic v katerem ^o»^U
da je treba očistiti Volgo, Ural in Sibirijo sovražnika ter zadaviti sibirsko kačo, ki zapira dovoz kruha. Trockij prepoveduje vsem vojaškim institucijam in vojaškim uradnikom, da ne smejo na noben način pomagati angleškim in francoskim častnikom. Te častnike je treba strogo nadzirati ter preprečiti vsako njihovo potovanje. An-gleii so pregovorili moštvo nekaterih ruskih oddelkov, da je vstopilo v varstvo murmanske železnice v ententno vojsko, nadalje je ententa organizirala oddelke ruskega civilnega prebivalstva za vstop v svojo armado. Naborno gibanje, ki je imelo iz početka uspeh, danes že zaostaja Sovjet v Arhangelsku je odredil, da se« izprazni vojno pristanišče ter je ukazal zgraditi utrdbe in mobiliziral tehnične in artiljerijske čete ter najmlajših letnikov pehote. Glasom poročila murmanskega »Vestnika« so zapustile čete centralne vlade Soroki. Dne 7. julija je dospela tja neka angleška križarka. Raz-streljeni mostovi so bili zopet popravljeni.
Kijev, 19. mlija. (Koresp. ur.) Rusko brodovje v Sebastopolu stoji pod poveljni-štvom domačih častnikov. Nemci se nočejo vmešavati v notranje zadeve brodovja.
Monakovo, 23. julija. »Miinchner Zei-tunge poroča iz Moskve: Po izkušnjah zadnjih bojev s socijalnimi revolucionarji, ja odredil Trockij popolno reorganizacijo Rdeče garde.
Moskva, 23. julija. Glasom sem dospelih vesti je Samara glavno zbirališče protirevolucijonarnih elementov. Poleg generala Alekscjeva so dospeli tja bivši predsednik d'.'me Rodzijanko in številni ruski vojaški dostojanstveniki. Glasom izjav Alcksejcva namerava protiboljševiška koalicija proglasiti Samaro za provizorično rusko glavno mesto,
Moskva. 23. juliia. Kakor poroča časopisje, so sovjete ve čete končno zapustile Orenburg. Na čelu nove ore-nburške vlade stoji Dntov. BoljŠcviki so odnesli s seboj vse dragocenosti.
Moskva, 23. julija. (Koresp. ur.) Tukajšnje časopisje poroča, da je bil severni okraj donskezn ozemlja osvobojen kadetskih čet. rTnako ic vi adi kavkaska železnica odvzeta kadetom. Dne 17. julija se je vršila splošna mobilizacija   delavcev ter so bili
nabrani delavci odpuščeni za Štiri dni, drugi pa dodeljeni p-><jamezuim oddelkom. Veliki knezi Igor Konstantmovič, Konstantin Konstantinovič. Ivan Konstantinovič in Sergcj Mihajlovič, ki so bili v Alapajevsku zaprti, so bih' glasom uradnih poročil dne 18. iulija osvobojeni ter so izginili. Angleži hitro iz-praznujejo poslaniški arhiv v Vologdi. V Arhangelsku so Angleži nasfloma izkrcali svojo misijo. Računati ie. da se ententno veleposlaništvo preseli fz VoTngdc v Ar-bangefsk.
ČEM     —VLADAR   VSEH RUSOV.
Berolin. 23. juftja. Leipziger Tagblatt« poroča iz Haaga: Vodja češko - slovaških čet Horvat se je proglasil dne 10. julija za vladarja vseh Rusov. V svojem manifestu naglasa, da bo posvečal vso svojo pozornost obnovitvi reda in da bo stremil za tem. da obnovi v Rusiji kortstitucijonalno vlado.
Mirbachov naslednik.
Berolin. 23. juliia. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Bivši namestnik nemškega državnega kanclerja in bivši državni tajnik dr. Karel von Helrferich je bil imenovan za zastopnika Nemčije v Mosvi.
Berolin. 23. julija. (Koresp. urad.) Vv'olfiov urad poroča: Glasom poročila Či-čerina nemškemu veleposlaniškemu poslovodji, ie bilo dne 19. julija ustreljenih nad 200 socijalnih revolucionarjev levice, ki so bili udeleženi na umoru grofa Mirbacha in na vstaji proti sovjetski vladi.
Car m njegova rodbina.
Moskva. 22. julija. (Koresp. urad.) Kakor pripovedujejo begunci z Urala, so Če-
ho - Slovaki za ustrelitev carja posred:o odgovorni. Agenti Ceho - Slovakov so bili sporočili sovjetskim zastopnikom v Jeka-terinburgu v imenu ententnih organizacij v Sibiriji, da bodo ententne čete osvobodile carja ter ga postavile na čelo gibanja proti boljševikom v Sibiriji. Sovjet v .Tekate rin-burgu je sedel na ta Hm in sklenil carja ustreliti, ker se je bal. da ga ne bo mogel prepeljati na kraj. ki bi ne bil ogrožen od Ceho - Slovakov. Ententa se je na ta način oprostila skrbi, kaj naj stori z osebo, prej z njo zvezanega vladarja, čigar eksistenca bi mogla samo prekrižati sedanje ententne načrte v Rusiji.
Moskva, 19. julija. (Koresp. ur.) Včerajšnja Številka »Pravde* slavi umor carja ter piše, da ga molitve duhovnikov ne morejo več oživiti. Nikolaj iT. je bil sramotna prikazen. Bil je nositelj strašne reakcije, bil Je kriv na vojni ter je bil na dve strani zvezan z roparskimi državami Evrope. Tam bodo jokali nad njegovo smrtjo.
Rotterdam, 23. julija. »Monringpost' in »Times« poročata, da že dali kot štiri tedne ni bilo nobene vesti o carju in da že dolgo tudi o bivši carici nI nobenih poročil. Zadnje pismo iz rok carice je bilo pisano dne 5. junija.
Stockholm, 23. julija. Carsko rodbino so nrepeljali v neki samostan. Od članov rodbine Romanov so ostali v Petrogradu samo bivša velika kneginja Elizabeta in veliki knez Gabrijel Konstantinovič, ki je v zadnjem stadiju jetike bolan.
Nastop Japonske.
Amsterdam. 23. julija. (Koresp. urad.) = Times« izvedo iz Tokija dne 18. iulija, .da je diplomatični svet sprejel načrt odgovora na ameriško predlogo glede intervencije v Sibiriji, kakor tudi načrte sporočil, ki naj gredo v tej zadevi na Angleško, Francosko in Italijo. Konstitucijonalna stranka je sprejela resolucijo, ki pravi, da z ozirom na dejstvo, da soglašajo intervencijski načrti viade s predlogi »z Washingtona, ne preostaja nobena druga pot, kakor priznati ameriško naziranje, da mora Japonska ozko strnena z zavezniki nastopiti.
Amsterdam, 23. iulija. (Koresp urad.) Iz Tokija poročajo dne 17. julija, da bosta Japonska in Zedinjene države skupno nastopili v Sibiriji.
London, 21. Julija. (Koresp. ur.) »Times« izvedo iz Tokija dne 17. julija, da so se seje kabineta m diplomatičnega sveta ves dan nadaljevale. Liberalna stranka je baje odločena sprejeti vladne predloge. Pričakovati Je sklicanje državnega zbora na izredno sejo. Vlada je prepovedala časopisju prinašati poročila o gibanju čet in snloh poročila vojaškega značaia. Jutrišnjega posvetovanja kabineta in diolomatičnc-ga sveta se bodo udeležili vojni minister, iuutuafiški minister to fauučui ininivtefv
Storili se bodo sklepi o finančnih zadevah in preskrbi čet.
Haas« 23. julija. Glasom izjav ameriških bančnih ravnateljev bo zahtevala Japonska za nastop v Sibiriji najmanj pokrajino severne od ceste Vladivostok - Irkutsk ob transibirski železnici. Pokrajina se razteza od Irkutska nekako 1000 milj proti vzhodn. Japonska bi dobila v Sibiriji pokrajino, ki bi bila približno 2%krat tako velika kakor Nemčija in bi zavzemala tudi najboljša ruska pristanišča Vladivostok in Nikolajev.
Francoska ofenziva.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 23. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armad na skupina prestolonaslednika Rupreh-t a. Angleški oddelki so napadli na mnogih mestih naše postojanke. Povsod smo iih odbili. Artiljerijski boji so na večer zopet oživeli. — Armadna skupina nemškega cesar j e -v i c a. Na bojišču je nastopil začasen mir. Južno reke Aisne sovražnik vsled svojih težkih izsrub včeraj nJ napadal. Tudi artiljerijski boj ie popustil na moči. Pač pa je podvzel sovražnik srdite delne napade na obeh straneh Ourcqa in med rekama Ourcq in Marne. Napadi so bili odbiti Jnžno od Ourcqa smo jih izjalovili z našimi protisimki. Sovražne oddelke, ki so vdrli na obeh straneh vasi Jauigonne v nase prednje postojanke oh Marn?, smo v protinapadu vrgli nazaj na reko. Jugovzhodno m vzhodno od Reiinsa so se vršili krajevni boji. Včeraj smo sestrelili 52 sovražnih letal in t privezne balone. Poročnik Lbwenhardt Je izbojeval svojo -12. in 43„ poročnik BilHs svojo 26., poročnik Bolle svoio 25.. poročnik Bibbard svojo 22. in 23. zmago v zraku. — v. L.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolm, 23. julija. (Kor. urad.) Krajevni boji na zapadnem bregu A vre. Med Soissonsom in Reimsom je armadna skupina nemškega cesarjeviča ustavila nove sovražne napade. _
Berolin, 23. julija.. »Vossische Zeitg.« piše o polo?aju na zapadu: Proti novi iron-ti so se do zadnjega vsi sovražni napadi zlomili. Vse govori za to. da je skušal sovražnik izsiliti odločitev, ki bi bila za njega ugodna ter je sklepati iz tega, da je hotel sovražnik razširiti svoje napade na ironto med Soissonsom in Oiso. Proti temu smo storili nri vse, kar je bilo potrebno. Za nas gre za boj brez pridobitve ozemlja. Naš najvišji vojni cilj je in ostane, da prisilimo sovražnika h kar največjim žrtvam ne da bi dosegel kakršnekoli uspehe za celotni položaj in operativno svobodo. Skoro gotovo je. da je bilo uničenih 5—6 sovražnih divizij.
Rotterdam, 22. julija. (Koresp. urad.) General Maurice piše v »Dailv Chronicle«: Nesmiselno bi bilo smatrati umik Nemcev za katastrofo. Mi sami smo morali to že večkrat storiti in smo bili vedno hvaležni, če se nam je posrečil umik, ki je vedno nevarna stvar. Kljub temu dokazuje to pot umikanje Nemcev, da se ie ofenziva nemškega cesarjeviča popolnoma ponesrečila. Maurice pravi, da je morda trditev Nemcev, da zavezniki umikanja najprej niso spoznali, resnična ter pravi, da se je kaj podobnega že večkrat na obeh straneh zgodijo.
London, 23. juliia. (Koresp. urad.) Poroča se. da so izvršili Francozi danes dopoldne severo - zapadno od Montdidiera nov napad ter da so tekom ene ure na fronti 4 milj prodrli za eno miljo. Dolžina odseka, na katerem se vrši nov napad, še nI znana. Francozi so zavzeli tri vasi.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO.
23. julija popoldne. Čez noč se ic poročalo s cele bojne fronte samo o artiljerijskih bojih. Severno od Montdidiera se ie posrečilo živahno izvršenemu krafev-nemu podvzetju Francozov zasesti vasi Maillv - Raincval. Sauvillcrs in Aubvillers. Francozi so violi dosedai 35$ mož. Sicer je bila noč mirna.
Prevoz ameriških čet.
Švicarski listi poročajo iz Londona: Državni tajnik za brodarstvo Chiozza Mo-iiev je izjavil v spodnji zbornici, da ie bilo meseca aprila prepeljano v Evropo 117.212 ameriških vojakov, meseca maja 244.345, junija 266.372. v teh mesecih skupno 637.y29. Angleške ladje so jih prepeljale 330.956. torej nad polovico. Storilo se je vse, da bo mogoče prepeljati v bodoče še več čet.
Plen nemških podmorskih čolnov meseca junija.
Dnnaj. 23. julija. (Koresp. nr.) Meseca junija je bilo vsega skupaj uničenih 521.000 reg. ton trgovskih ladij, ki iih ie mogel sovražnik uporabljati. Od početka volno so izgubili sovražniki samo vsled vojnih dogodkov 18,251.000 reg. ton in od te vsote je izgubila Angliia sama 11,175.000 ton.
»Vaterland«.
Dunaj. 23. julija. Glasom berlinskih poročil listov se je peljalo na parniku »Va-terland- 10.000—13.000 ameriških vojakov, ki so najbrže vsi vtonili.
Rotterdam. 23. julija. Z angleške strani popolnoma molče o potopitvi bivšega nemškega pamlka »Vaterlanda.
Z italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 23. julija. (Kor. urad.) Na Italijanskem bojišču artiljerijsko bo;t menjajoče se sile. Na albanski fronti je sovražnik nadaljeval svoje napadalne poskuse na obeh straneh gorenlega Devo-Nia. Bili so vsi odbiti. — Sef gen. štaba.
italijanski napad na privezne zrakoplove. Iz vojnoporo-čevalskega stana dne 23. julija: Dne 20. folija je izvršil sovražnik splošen napad na skrajno nadležne mu privezne. zrakoplove na fronti oh Piavi. Sovražni letalci so napadli pet zrakoplovov in oficirji - opazovalci so bili primorani, spustiti se na tla s pa-dalinki iz višine več sto metrov. Spuščanje . na tia se je izvršilo gladko in padahriki so
se izborno obnesli. Vsi lastni zrakoplovi so bili brez izjeme odtegnjeni.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
22. iulija. Delovanje sovražne artiljerije v pokrajini Tonala, v dolini Brente in ob Piavi. Naše baterije so sipale mestoma motilni ogenj in so razpršile, delavske skupine v pokrajini hriba Cevedale kakor tudi kolone tovorni avtomobilov vzdolž Piave. Neka izvidna patrulja je vzela na grebenu Tonala eno sovražno strojno puško. Dva sovražna aparata sta bila sestreljena v zračnem boju.
V Albaniji so pridobile naše čete nadaljnjega ozemlja v loku Devolija. Dobili smo okoli 100 vjetnikov in 7 strojnih pisk.
Češke čete osvojile Montc dl Val Bella. ftudimpešta, 13. julija. Pesti Naplo« prinaša po angleških listih baie zanesljive podatke, o sodelovanju češko - slovaških čet v zadnji italijanski ofenzivi. V diviziji, ki si je stekla največ zaslng, da so Italijani zopet osvojili Monte di Val Bella. je bilo nad polovica Čehov, ki so se borili kakor levi. Jnrfsafi so s takim elanom, da so v prvem poletn vdrli v avstrijske jarke in da se v hojn na nož ni mogel rediti noben avstrijski ali ogrski vojak. Seveda pa so imeli tudi sami težke izgube.
= Pred štirimi leti. Včeraj jc poteklo četrto leto, kar ic avstro-o^rska vlada izročila Srbiji ultimat. Dan 23. julija jc postal mejnik med dvema svetovoma, nikdar več se ne moremo vrniti tja. kjer smo bili prej. Nad dogodki onih dni leži šc danes nerazjašnjena megla in nc vemo šc, kaj so pravzaprav hoteli takratni povzročitelji sedanje katastrofe. Le to jc gotovo, da niso siutili. da to prišlo do takih grozot. Kako smešno sc nam zdi danes, po štirih letih svetovne vojne, takratno uradno uteinei;c-vanje in razlaganje dogodkov. Nekaj Srbov je s svojim zločinom v Sarajevu prisililo monarhijo, da kaznuje Srbijo, za Srbijo se jc zavzela Rusija, Nemčija priskočila za to na pomoč Avstriji, Rusiji na to Anglija — kakor kriminalni roman. Danes priznava sam grof Czer-nin, da je vojna dvoboj Nemčije in Anglije, da Nemčija potrebuje Balkan, ker brez njega ne more živeti, Avstrija pa mora z Nemčijo na življenje in smrt. Do vojne je moralo priti. Nič več ne govori o zločinskih Srbih, o Sarajevu. A pred štirimi leti so zapirali in obešali one. ki niso verovali, da gremo v vojno samo za to, da maščujemo Ferdinanda in Zofifo. — Kakor pa jc že prišlo do svetovne vojne, sedaj jo imamo in moramo ž njo računati. Strahovita so njuna npostošenja. nešteto življenj je uničenih. Pogazila pa ie vojna tudi mnogo zla, ki je dušilo prej cele narode, ki pa se nc bo moglo vnovič oživeti. Narodno suženjstvo je premagano, pokopano. Prihaja novo človeštvo, družba svobodnih, enakopravnih narodov, ki bo zgrajena na načelih prostosti in pravičnosti. In to je tolažba nas vseh, ki smo izgubili svoje najdražje: njihovo trpljenje, njihova smrt naše trpljenje in naša bolest — vse to bo orineslo nam, našemu narodu in celemu človeštvu novo bodočnost.
= oPrepovedani« časopisi. Sledeči listi so za fronto prepovedani: Arbeiter Zeitung, Arbeitenvflle, Friede, Glas Slobode, Slovenec Slovenski Narod, Lidovč Novirtv, Venkov, Večer, Narodni Listy, U Lavoratore, llusirovanv Ku-ryr Codzieny. Kuryr - Lvvovvski, Piast, Vilag, Ne-pszava, Naprej. Hrvatska Država. Hrvatska Njiva, Glas Slovenaca, Hrvata i Srba, Berliner Arbeiter Zeitung. — In kdo je izdal to prepoved? Generalna vojnoposrna direkcija! Vojakom? Listom? Ne, svojim podrejenim uradom! Zato se nas kratkomalo zažiga, ne da bi se nam ali našim vojakom-naročnikom kdo upal povedati, da je »Slov. Naroda prepovedan!
— Kaj vse Madžari vedo. Budimpeštanski »Uj Nemzedek« prinaša v eni zadnjih številk članek s poročilom o zadnjih dogodkih med Čehi in Jugoslovani Najprej opozarja, kako se jugoslovanski in češki pokret dan za dnevom širi. potem na poroča o ustanovnem zborovanju IDS. v Ljubljani. Glavna karakteristika stranke je, pravi član-kar. da ne obsega samo Slovencev, ampak tudi jugoslovansko skupino hrvatskega sabora in pa češko državn -pravno stranko (!). Karakteristično da je. da avstrijska vlada o ustanovni skupščini ni vedela ničesar. Tu vlada šc tudi vedno trpi. da m je jo Čehi proti Ogrski in zahtevajo še vedno Slovake za sebe. Wekerlejeva intervencija pri avstrijski vladi proti angleški oropa-gandi je ostala brez uspeha.
=5 Oficirski odgovor na dr. Concl-jev praški govor. »Freie Stimmen« poročajo, da so oficirji Polj. art. polka št. 8 kot odgovor na govor dr. Concija v Pragi nabrali 100 K nstanovnine za nemški »Schulverein«. Ti vrli nemški ofteirjf so doslej nabrali že devet usta-novnin za nemški Schulverein. Slovanskim oficirjem se prepoveduje vsako politikovanjc, pehajo jih semintja, da bi prav gotovo ne mogla »prevzeti« niti enega kaka politična misel, nemški ka-nonirji pa kar na veliko delajo politiko in streljajo na nenemške politike s Schulvereinskimi ustanovnhiami, ki so namenjene za anektiranje slovanske dc-ce. Dr. Conci ic govoril že prav. Njegove besede so padle na rodovitna tla. krone nemških kanonirjev pa na nerodovitna, ker po vojni nemški Schulverein ne bo imel kaj opraviti med Slovani.
= Se ena madžarska propozicija o bosenskem vprašanju. »Uj Nemzedek« se bavi ponovno z jugoslovanskim problemom in pravi, da treba pri reševanju bosenskega vprašanja vpoštevati: neoporečne pravice Ogrske, posebne interese Bosne in Hercegovine in vojni položaj, oziroma vojaške in narodnogospodarske interese, ki izvirajo iz nje-
ga Madžarski interesi so merodajni v prvi vrsti. Proponira glede na posebne razmere ta način rešitve: Brez pridržka uvažujemo hrvatske državnopravne želje, zato hočemo priklopiti Bosno in Hercegovino virtualno Hrvatski. — Z ozirom na posebne interese Bosne in vojne pa uredimo stvar dejansko tako-le: Bosna in Hercegovina bi obdržali svojo sedanjo avtonomijo dotle, dokler ne dosežeta vseh pogojev za faktično zjedinjenje s Hrvatsko. Da se pa vzame v ozir tudi opravičena bojazen Madžarov, naj prideta dotle Bosna in Hercegovina morda kot posebna bose uska banovina pod upravo kakega madžarskega upravnega organa (bosen-sko ministrstvo;, to je Bosna in Hercegovina bi ostali za sedaj v današnjem položaju, samo uprava bi prešla od skupnega finančnega ministrstva v delokrog kakega madžarskega ministrstva in iz skupne pokrajine bi prišla v vrsto dežel krone sv. Štefana. Ta načrt ni kompromis med madžarskim in hrvaškim stališčem, marveč naravno prizadevanje za izravnanje različnih interesov. Ako bi se dobrovoljno in brez zavisti Bosna in Hercegovina virtualno rrioojili Hrvatski, bi se zadostilo hrvatskim narodnim težnjam, zadušili bi sc klici nadaljnjega nezadovoljstva in mad-žarsko-hrvatski odnoŠaji bi postali plodna tla za sosede, ki so navezani drug na drugega. To so modrosti!
= »Ožji nemški stik« s »hrvatskim«, »bosanskim« in «daimatin&kmi« narodom. Sarajevski dopisnik celovških »Freie Stimmen« piše o jugoslovanskem vrvenju med drugim: Valovi na jugu države sc dvigajo visoko, ali avstrijski Nemci bi ne imeli pri tem čisto nobene besede, ako bi šk> po volji Madžarov. Na ta način bi se »jugoslovansko« vprašanje na vsak način slabo rešilo. Čeprav ne more biti nikakega pogajanja s Slovenci, ki so nadvse mere nahujska-ni, bi bil vendar umesten ozn stik s hrvatskimi, bosenskimi in dalmatinskimi ljudskimi deli. Železniška zveza do Trsta samo ne bo nič pomagala avstrijskim Nemcem, mi potrebujemo sploh močnega, gospodarsko nam prijaznega juga, ako hočemo, da nam bo Balkan kedaj tudi koristil, kakor pričakujemo. Gorje pa, ako se bo dajalo zopet le polovičarsko in z levo roko sedaj, ko se ima izpolniti z vso vsebino: velikohrvatska ideja. Kajti kaj pravijo voditelji čistih Hrvatov? »Ako se naše želje m zahteve po državnopravni združitvi vseh Hrvatov ne izpolnijo v vsakem oziru. potem bi bile hrvatske ljudske mase prisiljene, vreči se v jugoslovansko naročje.« »Freie Stimmen« mislijo, da s pomočjo stališča »čistega hrvatstva« se dajo izpodbitt tla »pan slavi stične deklaracijske politike«. Zakaj navajamo ta bedasti »glas«? Le kot dokaz brezmejne politične narvnosti.
= Novi krediti entente Srbiji in Crni gori. Pariški »Journal« poroča: Ali-iranci so dovolili I. julija t. J. srbski hi črnogorski vladi zopet nove kredite 650 milijonov frankov za nadaljevanje vojne.
=5 Amerika In samouprava Poljske. Od predsednika ameriške komisije za zunanje zadeve vloženi zakonski načrt, ki priznava avtonomijo Poljske ter obeta Poljski pomoč Amerike, se je poluradno sporočil Članom komisije. Zakonski načrt se bo v prihodnji seji predložil kongresu.
— Ameriški Poljaki se vračalo ▼ domovino. Poljski politični krogi so dobili iz nevtralnega inozemstva poročilo, da je dobila misel povratka med ameriškimi Poljaki pravo razumevanje. Ustanovili so se uradi, ki Ukvkluje.io poljsko posest m podjetja tako, da Poljaki ne bodo trpeli škode. Nova Poljska išče tako prvovrstnih mož, ki imajo izkušnje in potrebni kapital za gospodarsko delo po vojni.
= Češko - slovaško narodno posojilo. D u na j, 23. julija. Razni dunajski listi so poročali, da je ententa podkupila češko - slovaške brigade na Ruskem z večmilijonskimi vsotami. Temu nasproti pa priobčuie »Alid. Tagblatt« neko stockholmsko \ est ki pravi: Stroški rusko-slovaških brigad so se pokrili do konca leta 1917. iz 20milijon-skega vojnega posojila, ki so ga podpi-sali Čehi vsega sveta. In sicer so podpisali Čehi v Severni Ameriki in Kanadi 10 milijonov, češke kolonije na Francoskem in Angleškem 5 milijonov, na Ruskem 5 milijonov.
= Kako volna uničuje Bolgare. Po izkazu mestnega zastopstva v Sofiji ie bilo tam porodov: 1915. leta 3843. 1916. leta 2602, 1917. leta 1894. Umrk) je 1915. leta 2900 oseb, 1916. leta 2948. 1917. leta 2707. Porok je bilo 754, 366 in 421.
= Prehranjevalne razmere v Bol-gariM. »Balkan Zeitung« poroča, da ie imela kmečka skupina Zanko Bakalovn-Omarčevskega posvetovanja o prehranjevalnih vprašanjih in se je vodstvo pogovarjalo tudi z ravnateljem urada za prehrano. Ministrski svet se je pečal v posebni seji s predlogi kmečke stranke. Ob tej priliki se je doseglo popolno spo-razumljenje vseh strank v vladnem bloku, katero opravičuje upanje na tispešni konec vojne za svobodo. — Oe-neralmajor Protogerov. ravnatelj urada za prehrano, se je odpeljal te dni v Berolin na važno posvetovanje. Te dni je bil zopet ministrski svet, ki se jc znova bavil v glavnem s prehranjevalnim vprašanjem. Organizirajo ribji lov v vseh vodah. Za domačo rabo sme rediti vsaka družina enega prašiča.
== Iz nemškega glavnega stana. Nemški glavni stan je bil povišan v razred državnih ministrstev.
= Nemško gospodarsko prodiranje v Orlient. Dunaj, 23. julija. Nemška vlada je sklenila, da ustanovi v okrepitev gospodarskih in političnih zvez na 1 Balkanu in Zahodni i Aziji cek> vrsto
Slovenci pozor!      Pozor Slovenci!
Naročite
vojni album
•ji
bos. herc. pešpolka št. 2, ki v kratkem izide, knjigo junakov slavnih 2. bošnjakov, v kojih vrstah se toliko hrabrih Slovencev bojuje.
Natančneje v lepakih.
Cena, ako se vnaprej plača: ljudska izdaja 30 K, krasna izdaja 40 K, po povzetju 50 K
oziroma 60 K.
Naroča se pri „Schriftleitung des Kriegs-Albums b. h. I. R. 2 Lebring bei Wildon, Steiermark."
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 24. julija 19
» —
18.
166 Štev
trgovskih zbornic, predvsem v Sofiji, Bukarešti. Carigradu, na Kavkazu in Perziji.
— Belgijsko vprašanj©. Glasom poročil »Kolnische Volkszeltung« se izjavlja sedaj tudi belgijsko časopisje o rlcrtlingovih izvajanjih slede belgijskega vprašanja- Najvplivnejši belgijski list 5>Be!£ique«, ki izhaja v Bruslju, pravi. Ce zahteva Hertiing garancije za trgovanje Belgije z Nemčijo, potem se moremo sporazumeti. Taka zahteva je popolnoma v soglasju z interesi naše dežele. Prelom naših trgovskih odnošajev z Nemčijo in Srednjo Evropo bi pomenil nas pogin. Obsojeni bi bili. da bi se morali zadovoljiti s kostmi, ki bi jih nam Anglija pustila. Zdrava človeška pamet pa dokazuje, da se na gospodarskem polju Nemčija nima nas prav nič bati.
= Honduras napovedal Nemčiji vojno. \\ ashington. 23. julija. (Kor. ur.) Državni urad za zunanje zadeve sporoča, da je država Honduras napovedala 19. julija Nemčiji vojno. Diplomatični stiki so bili pretrgani že 18. maja.
= Kdo bo Htevski kralj? Nekateri listi so prinesli poročilo, da je neka li-tevska korporacija izvolila vojvodo Urah za kralja. »Norddeutsche Allgem. Zeitimg« piše k temu: Del litevskega deželnega sveta se je brez privoljenja Nemčije po vzgledu poljskega regent-skega sveta konstituiral kot litevski državni svet ter izvolil vojvodo Ura1;?, brez vednosti nem. vlade za litevskega kralja. Svoj čas je Nemčija priznala neodvisnost Litevske samo nod pogojem, da to odgovarja nemškim interesom. Iz tega sledi, da Litevska nima pravice, samostojno odločati o vprašanju prestola, tem manj, ker v samostojnem Izvolienem državnem svetu ni videti pravilnega zastopstva Litevske. Vest. da je vojvoda Urah sprejel ponuđeno mu krono vsled tega ni resnična. Tudi v vprašanju litevsko - saksonske personalne unije, ki sc vedno pona-v časopisju, še ni odločitve.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
Maribor, 21. julija.
v* znamenju novih policajev. Maribor ima zopet svojo posebnost: državno policijo v pravem pomenu besede. Došel je cel zbor detektivov in pravcatih državnih policajev — pa, kakšni so ti ljudje? Niti enega ni spoznaU, če zanj ne veš, kajti vsi so preoblečeni v — vojake. Kot vojaki polnijo ti - le tajni agentje gostilniške in kavarniške prostore in pridno — prisluškujejo. Kar slišijo, veseda ni nič ugodnega, ker pri nas so se ljudje tako navadil, da, posebno v gostilnah, čisto neženirano na vsa usta povedo, kar jim je na srcu. Srce pa je dandanes vedno polno in zato ljudem usta prekipevajo neprijaznih besed glede vojne, stradanja in tistih gospodov, ki ne dado zaželjenega miru. O poUcajih sicer pravijo, da je njih naloga, nadzorovati po javnih lokalh in železnicah tatove in tatinske družbe, v ostalem pa samo informirati, kakšno ie javno menje glede vojne in razpoloženje mas v splošnem. Nam se pa zdi vseeno umestno, posvariti vsakega Slovenca, da bodi čim najbolj previden.
Kako si to predstavlja? Vodja c. kr. okrajnega glavarstva je izdal v »Marburger Zeitg.* nekak oklic, v katerem poživlja, da naj tisti, ki imajo čas iti z nahrbtniki na deželo čez dan, tega ne stoje, če pa že, potem naj ne pokupijo več kot VA kg krompirja za osebo (!) in teden (!), če pa kupijo še kaj drugega, potem naj vse skupaj ne tehta več kot 9 kg (!). Vse to zato, ker težakom ter industrijskim delavcem ni mogoče tudi ven kupovat Iti. — Odkod naenkrat ta skrb in ljubezen za indu-striialne delavce in težake? MftOgO ugibanja ni treba in stvar je timrjiva. Neutnljivo pa je. da more glavarstvo od ostalega prebivalstva kaj takega zahtevati, kot, da naj doma ali — živi z \%k kg krompirja cel teden. To je ali norost, ali pa zasmehovanic. Seveda, tisti tam. koder se je oni oklic, letak rodil, sede čez glavo v vsem, kar le življenju potrebno* Zato naj bi se pa ne norčevali iz ljudske potrpežljivosti na tako očiten In nesramen način. Kdor nima živil od zunaj, mora v 48. urah poginiti lakote.
Zaplenjena ženitbena pojedina. Po listih se je sila mnogo pisalo o zaplembi poročne pojedine v gostilni *k Črnemu orlu«. Stvar je po sebi neistinita — ker se je glavna pojedina, večerja, vršila dan popreje. Za poročni dan je ostalo le, kar treba za »malo južno« pri taki slavno-sti. Ko je dospela iz Gradca dvoglava »komisija«, da zaseže, je morala seveda tudi pozvan' zastopnika magistrata: ta pa — baje dr. Url — se je zaplembi odločno uprl in tako je bila stvar *v ostankih* končana.
Razno. Dne 16. julila proti 10. se je vžgal na glavnem kolodvoru poštni voz. Gasilci in drugi so se trudili rešiti, kar se da. vendar je večina zavojev (jedila in obleka ter perilo) uničena. Pravijo, da je to delo zlobne roke. — Na večer dne 18. julija je prišel čez mesto nepričakovano velik vihar. V trenotku je silna sapa dvignila take oblake prahu, da ni bilo videti mestoma niti dva mestra predse. Po strehah in nasadih je mnogo opustošenja. Vsemu je sledil nekoliko močan, a enakomeren dež, le skrafa poredkoma s točo pomešan.
Mi i; primorski!! im\.
Iz Gotice. 55R0 meščanov je sedaj vpisanih na goriškem magistratu. Število prebivalstva se množi od dne do dne. — Mestna aprovizacija ie za goriške odjemalce izpremenila jedilni list. Mesto 115 kg koruzne moke na teden dobi sedaj vsak le Y% kg moke. Krompir in zelje sta odpadla. Zato 'pa dobi vsak Yk kg kruha na dan. Kakor vsaka izprememba, tako ugaia tudi ta za enkrat meščanom. Vprašamo pa deželno aprovziacijo. zakaj se pa na deželi ne napravi kaka ugaiajoča in mikavna izprememba? Ge ni koruzne moke, pa krušno moko, oziroma kruh. Če poide po tei poti naprej, ne bo naša dežela pridelala nič ^ krompirja. Za to skrbe po nori vjetniki in voiaki. čez dan pa lastniki sami, ki si teeiio glad s krompirjem. To bo debelo gledala rekvizi-cijaka komisija, ko ne bo našla v jeseni flttlJtff krompirja. y slomi, točit napfii,
vjttaikih. voiakih   in posestnikih so
nastali rekviziciji taki tekmeci, da 1o bodo popolnoma   premagali.   Ze radi
rekvizicije, katera se nam ie že obljubila od strani prehranjevalnega urada, bi se morala dajati deželauom redna aprovizacija, ker drugače bodo vsi m roški za rekvizicijsko komisijo popolnoma po nepotrebnem izdani.
Umrl ie v Gorici gospod Alojzij Resen, civilni geometer, star 78 let.
Kmečka banka goriška se ie preselila z Gline zopet v Gorico in uradu-19 na Kornju št. 12. v prejšnjih prostorih.
Mesto   podut-iteljice v Dolini pri
Trstu je razpisano. Prošnje do konca avgusta na okrajni eolski svet v Kopru.
Dnevna vesti«
— Vojna odlikovanja. Stotnik dr. Maks Samec ie odlikovan z vitežkim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo. S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje so odlikovani: narednika Ev gen B e t e 11 o 17. p. in Fran M u š i e lov. bat. 7. !stražmojster Fran Ljubeč orožn. pov. 12., službujoč v Albaniji. stražiuoi<tri Anton Rapl. Anton P i r k o v ič , Alojzij P o d k u b o i e k, Ivan  S t e f a n d 1,  Fil. V e 11 a c h e r,
d Zabret, Ignac-ii Zima in Karel Piv k.
— Vojno odlikovanje. Dr. Gustav R o s i n a . stotnik nekega črnovojni-škega polka na italijanskem bojišču, je bil odlikovan z zopet to Nalviaio pohvalo, s podelitvijo mečev. To je že njegovo četrto odlikovanje.
— Četrtič odlikovan. Narednik Josko D i v i a k iz Ljubljane strel. p. št. 2. ie odlikovan z veliko srebrno hxabro0tno svetinjo. To ie četrto njegovo odlikovanje.
— Odlikovan je bil pri poljskem havbičnem polku št. 101/11. Florjan Mali in sicer s Karlovim križcem, železnim zaslužnim križcem in brona-lo medaljo na hrabro^mem traku,
— Praporščakom v rezervi je bil imenovan enol. prost. kad. nsp. 17. | e«-polka >Cesarjevič« Pavel Debeljak dodeljen general* tabneruu oddelku trd-njavskega poveljstva v Mostariu.
— Vojni album bos.-here. pešoolka št. 2. V kratkem izide vojni album bos.-herc. pešpolka št. 2. V polku ie služilo in služi veliko število Slovencev, posebno slovenskih častnikov. Album opisuie polkovo delovanje ves čas voi-ae in prinaša slike in življenjepise nadlih in odlikovanih častnikov in unega moštva, ki se je posebno odlikovalo. Stane, ako se plača naprej 30 K. v elegantni opremi 10 K: po povzetju 50 K oziroma   60 K.   Naroča   se pri
>-hriftleitung des Krlegs - ARmms b. h. L R. 2 Lebring bei AVildon, Sttfer-mark.
— Odlikovanje. Sekcijflk! šof v no-iran jera     mi.       vu    grof     B udolf
h o r i n s k v ie odlikovan z redom /clezne krone drugega, razreda.
— Imenovanja pri c. kr. drž;wno-želesniškem ravnateljstvu v Trsta. Imenovani so bili v statusa T. strojnim komisarjem:    inž. t Karel Trajni-
1 z e k . strojni adiunkt v kurilnici v iorici: v etam=u II. revidentom: Emil
M a k u z . adjenkt pri ravnateljstvu ođđ. VIII.; Emil D o 1 b a s « o . adiunkt pri ravnateljstvu odd. VIT.: .Tos. Do lin ar. adiunkt pri ravnateljstvu odd. V.: Josip Korošec, adiunkt in poatajenačelnlk   v   Heipeljah: Josip
2 n i d a r s i č . p.djunkt in nostajen v četnlk v Metliki: Franc Zlatnar sdjhonkt v Liubljani. drž. kol.: ndjunk-tom: .Milan Ceouder. a?i tent v Krnniu: Peter Brada i ka. asistent v Kranju: Aloizii V e r h o v e c . aei-dteai v Pazinu: Adolf Lukan. asistent pri ravnateljstvu odd. V.: Emil Drino v c. asistent v Ajdovščini: Rudolf S t e r g a r , asistent v Kranju in Rudolf K 6 g 1. asistent v Červi-njenu.
— Imenovan i* v polici is s i službi.
Policijski koncipisti Maks M a i e r o t-t o v Trstu. dr. Viktor Mil o s I a v j c h v Zadru. Avgust Del Lin z v Ljub-lianl in Rudolf J u n o w i c z v Celovcu -o imenovani za policiisko komisarje na svojih službenih mestih.
— Promocija. Dne 22. t. m. ie bil na vseučilišču v Građen nromovir^n za doktorfa prava g. Tina C u s. t. č. poročnik č. v. 26. str. p. Čestitamo!
— Promocija. Dne 20. t. m. sta na dunajskem vseučilišču promovirala doktorjem prava Franc Jenko in Ivan S t a n o n i k . oba nadooročnika v rezervi pri b.-h. pp. št. 2. Čestitamo!
— Posebno cenzuriran io nujnih inozemskih dopisov, se pripušča direktno izTočevanie takih pošiljk pristojnemu cenzurnemu uradu v evrho neoviranega cen zrn; iv. ni a pod sledečimi poemii v obeh prometnih smereh: 1. Dopis se mora nanašati na nujne kupei jske zadeve ali pa na splošno in iavno korist. 2. Dopis ie treba poslati v posebnem ovitku na cenzurni urad sam (za okrožje C. kr. poštnega In brzojavnega ravnateljstva v Trstu v prometu s Švico na i -rnzuro v Feldkirch, v prometu z ostalim inozemstvom na cenzuro Dunai 1). popolnoma frankovan kot nujno pripo* roeeno pošiljko. Na pošiljki naslovljeni na cenzurni urad mora biti ime in bivališče predajnika natančno označeno. Za pošiljke na cenzurni urad se priporoča uporaba rdečih ovitkov. 3. Za inozemstvo namenjeni vloženi predmeti (pismo ali dopisnica) morajo biti t primerno naslovljeni in za prevažanje od cenzurnega Orada B M.emi>ni kraj zadostno franko vani. — Ako od pošiljatelji dopisov v inoaernsfrn tdntajn na razpolago avstrijskih znamk za fran-ko vanje v to svrho, ie izjen?o\nn, dovoljeno, da prilože mednarodne odpisnice v znesku, ki zadošča za frankovanje. Taki dopisi se pri cenzurnem uradu v prvi vrsti in brez odloga cenzuriralo in se. Če ni prigovora, nemudoma poštnim potom pošljejo naprej, če želi od-pošiljatelj, da se mu izroči prejemni list, potem naj priloži pošiliki na cenzurni urad še, — ako le mogoče franko-vani — pisemski ovitek s svojim naslovom. Cenzurnemu uradu neposredno dopo lani dopisi, pri katerih označeni pogoji niso izpolnjeni, se cenzurirajo normalno.
— Prednostna cenzura nujnia inozeai-sfclb dopisov« Trgovsko ministrstvo razgla-
ša, da se smelo nujne In važne trgovske
korespondence, ako so v splošnem ali javnem interesu, v svrho hitrega cenzuriranja
pošiljati odslej naravnost na pristojni cenzurni urad. Dopis je treba uposlati cenzuri v priporočenem ek s p r e s n e m pismu, dovoljno frankirano seveda, z imenom ln stanovanjem odpošiljatclja na ovitku; rabijo nal se pri tem po možnosti r u d e č e kuverte. Vloženi za inozemstvo namenjeni dopis (pismo ali dopisnica), naj bo primerno naslovljen in za poštno odpremo od cenzure do naslovljenca dovoljno franki-ran. Taki dopisi bodo nemudoma cenzurirani in odposlani naprej. Kdor želi, da se mu pošlje poštno predajno potrdilo, naj priloži še frankirano in na sebe naslovljeno kuverto.
— Postopanje v namen proglasitve za mrtvega ie uvedeno pri tukajšnjem deželnem sodišču za Florijana Hostnika iz Puštala roj. 1894., o katerem ni od 2. novembra 1915. nobenega glasu. Takrat se ie udeležil kot vojak 17. polka bojev na soški fronti. Nadalje za dr. Karla Biceka. okrajnega komisarja na Kranjskem in poročnika 79. polka, o katerem ni nobenega glase več od 8. septembra 1914., ko se je prepeljal 8. septembra 1914. z oddelkom svojega polka čez Drino na srbsko ozemlje. Ako se ne oglasita do 25. iulija 1919., bosta proglašena za mrtva.
— Sestanek ljubljanskega nciteli-
stva. Učiteljstvo ljubljanskih liudakih šol se vabi na važen sestanek v telovadnico II. mestne šole v petek, 26. julija ob 10. uri dopoldne.
— JBHi *°   v   Liubiiani   c. Fr^fl
T e r o eJ:T"j)usesinik na Sv. Petrlfee-*Hr' ^*W*1r)Tu svoje starosti. Pokojni 1e bil odličen meščan, poštena slovenska duša. zvest somišljenik napredne stranke in radi svojega kremenitega dobrodušne?a značaja v vseh krogih izredno priliublien. N. p. v m ! — Po-' vrši jutri ob 4. popoldne k Sv. Križu.      (      > * ■ .
— Preseli se na "Onnai s svojo pi-11 no  gospod dr. Peter  V a 1 j a v e c.
odvetnik v Postojni.
— Znamenje Časa. Poljske tatvine 90 ^o pričele dogajati vedno pocrosteie.
iai ie glavni predmet krompir in vstroČii fižol. Tatovi nič ne pogledaio, le-Ii njiva bogatega posestnika ali zaplata, ki 1o ie kak ubožec slučalno dobil v naje ni. da si pridela vsaj malo zeleni.ve. Sedaj tu. sedaj tam. Ne samo liubliansko polje in druga predmestna setev trpi, marveč tudi vrtovi. Danes ponoči so n. pr. tatovi portrvali precei krompirja po vrtičkih Sammassovih delavcev Na Piulah. Jutri pride vrsta kje drucod. Nikier ni varno. Pa se ni-cuditi. Krompir ie pod strogo zaporo, aprovizacije ga ne dob^ dovoli, na trg ga ni in na ta način tudi naipOstenefSe* ga človeka, prižene glad. da seže po injem, pa vetudi ie si roma ko vo. Živeti ali umreti. In tako se bode pozneje godilo z drugimi sadeži. B-Me bode zopet prepovedan nahrbtnik. Za krompir ie že Itak, ponekod oa r:a vse. £e tisto I bi kdo mogel s težkim trudjtn in za drag denar kje dobiti, ne bo smel — ker le prepovedano — se bode reklo. Mari naj liudje jedo kamenje? Čo se v me-to ne bode pustilo po drneri poti. k?.kor potom aprocizaca — te racije 'absolutno ne zadostujejo za nnjnuinoi-ie preživljanje — bodo nastale nevzdržne razmere, katerih posledic se niti misliti ne more. Liudie si bodo pomagali, kakor si bodo pn<~ vedeli in znali, od gladu pač niliče rud ne umrje in če ie še toliko noredb in paragrafov v raznih zakonikih, od katerih se pa živeti ne da. Torei. ali nai dajo dovolj aprovizacije. ali naj smejo prinašati ;>ridelovaiei na trg. ali pa pustite ljudi same po živež, drugega izhoda ni. sicer si bodo prisiljeni iskali drugih, ne poč čednih potov, ker >sila kola lomi«.
Patrone v otroSkih rokah. 131etni lan. Blaz v Tomačevem je razbijal po voiaSki patroni s kamenjem. Ko je eksplodirala, jc r:in;!d dojka na levem očesu in desni roki. Potem se je izral t vojaško patrono 13letni Jurij Jež. Ko jc eksplodirala, ga je ranila težko na obeli rokah.
Tatvine. 17Ietni Anton Dodič se jc splazil na tovorni vlak, s katerega je na poti proti Dolem vrocl StiH vreče sladkorja v teži 220 ks. V Verdu jc izstopil in spravil sladkor v neki čuvajnici In pri nekem kmetu. Potem Je pregovoril svojo sestro, da je šla >. njim po sladkor. Ko sta prišla k železniški čuvajevki, ju je zaprla v svoje stanovanje in Sla po orožnika, ki Ju je aretiral. Na Mirju so neki najemnici odnesli krompirja za 400 kron. Žepne tatvine na kolodvoru se dogajajo vsak dan. Tako je bila zopet nekemu železničarju v gnječi ukradena denarnica ■ 620 K.
ITmrla ie na Jesenicah ga. Marija Hrovat rojena Hafner. N. v m. p.!
Človeško čreplnjo so našli v bližini planine Počke.
Iz Črnomlja nam poročajo: Vsled ukaza deželnega odbora kranjskega se ie vršiln v Črnomlju dne 16. t. m. občinska seja, pri kateri se ie pokazal naš oče župan v pravi luči. Ko je prišla znana resoluciia dež. odbora na dnevni red — resoluciia, ki naj bi rešila potapliajočo si Indiio nekaterih dež. odbornikov, — prišlo ie do burnih prizorov. Ker dež. odbor zahteva brez-pogoino. da se spreime resolucijo tako, kakor io on predlaga in hoče izsiliti z grožnjami, pokazalo se ie splošno ogorčenje nad tako kršitvijo občinske samostojnosti, izjemo 6ta delala le župan in bivši župan Matiia Skubic. Zupan ie dal glasovati za resolucijo dež. odbora, a za njo bilo ie dobiti le e d e n glas. Večina — navzočih ie bilo ra-zun župana še 13 odbornikov. — je predlagala drugo resolucijo, ki pravi, da občina vztraja pri svoji izjavi za majniško deklaraciio. Tega predloga naš župan nI hotel dati na glasovanje, češ. da mu ie tako >naročeno«. Ker pa občinski odbor ni hotel sodelovati pri kršenju občinske samostojnosti in je hotel sklepati po svoiem prepričanju v in ne tako. kakor le očetu županu >na-ročenoc, zapustili so vsi razum župana in njegovega gori imenovanega oprode posvetovalnico. Oče župan pa so se obrnili po ^naročilu« do dež. odbora po nova >naročila*. — Nikdo bi ne veriel. da je kaj takšnega v današnji nekoliko r>rosvitlieni dobi rea še mogoče. Ime poročevalca pa nam jamči, da ima mesto C m omeli res župana, ki p i upa DOStopati kakor slavni njegovi predniki v nemški Schllda.
Raipuščen občinski zastop. Občinski zastop na Slapu pri Vipavi je raz-pusčen radi nesklepčnosti. Gerentom ie imenovan Karel Bone, prisedniki so: Anton Potrato. Matej Podgornik in Anton Nabergoj.
Iz Vipave nam pišejo: Dne 7. in 14. t. 1. je priredila >Uči teličko društvo za sodni okraj Vipava« veselico l veseloigro >Cigani« v Vipavi, v prid oslepelim slovenskim vojakom in v korist knjižnice >Učiteliskega društva«. S to veselico se ie omenjeno drufltvo predstavilo tudi širšemu občinstvo. Igra sicer ni bila osobito srečno izbrana, ali zaenkrat temu ni zameriti ob tako malem številu izvirnih slovenskih iger. Namen >UČit. društva« pa tudi ni prirejanje veselic iger itd., temveč mu služijo vse take prireditve v dosego pripomočkov in duševno povzdigo učitelj st v a. ki hoče s samoizobraževanjem dvigniti slovenski narod. Z naravnost ogromno udeležbo občinstva (čez pol-drug tisoč) ie slednje dokazalo, da ve ceniti delo učiteljstva ter mu zaupa. Opazili smo obilo duhovščine, z vipavskim g. dekanom na čelu ter dosti odlične gospode iz Vipave in okolice. Največ je bilo preprostega ljudstva* kateremu ie bila vsa prireditev namenjena, akoravno, kakor že omenjeno, igra ni bila brez napak. Pa drugič kot odškodnino kaj boljšega! Obe predstavi sta prinesli 2316 K dohodkov. Zal, stroškov je dosti, ali vseeno bo ostala lepa vsota v oba dobra namena. Vsi trije samospevi gdč. Ivanke Ćukove, učiteljice. *o bili izborni in veseli moramo biti. da imamo v svoji sredi tako izborno moč, ki nam bo gotovo še marsikaj zapela v korist v čast učiteli-stva. Ker moškega učiteljstva vsled te grozne vojne manika. so pripomogli k dobremu uspeha te veselice tudi sledeči gg. neueitelii: Ivan Krlinč, Danilo Dekleva. M. Vidrih. Fr. ZgaVC in M. Cvetko. Vsa čast iim in prisrčna zahvala! Zahvala tudi g. županu iz Vipave, kateri ie dal na razpolago prostor in io sploh veliko pripomogel, da se je mogla vršiti predstava! V igri sami so zlasti ugajali cigani, potem — zdravnik dr. Pacek, da ne omenim sodnega sluge Petra Brenka. ki ie s svojimi iako umestnimi šalami žel obilo smeha, ako se ie le pokazal na ode;*. Pa tudi ostali igralci so častno rešili svoje vloge.
Prostovoljno gasilno društvo Gaber je priredi dne 11. avgusta veliko vrtno veseliro v Sokolskera domu v Oaberju. ter se nai blagovolijo vsa lirnga bratska društva na to ozirati ter dotični dan nobene veselice priredili.
Poroka. Iz Žalca nam poročajo: Dne 22. t. m. so ie poročila gdč. Marica S e 1 i č . učiteljica v 51 Lovrencu i g. Slavkom Jagodic, praporščakom. Obilo sreče I
Iz Slovenskih goric nam pišejo: Zadnji dnevi so bili v toliko neugodni, da so nam na večer 16.. 17. in 18. t. m. prinesli prav nepriietne viharje, ki jih ie tudi to Ta spremil ala. včasih debela kot velik fižol. Da Škoda ni večia ie v okolnosti, da se je mešala z močnim dežjem. V vinogradih ponaiveč dobro kaže. Vina bode zelo mnogo in zelo iesna za posodo. V kukjvosti (eladko-bi) bode za lanskim sicer zaostaialo, VS96110 pa jc pričakovati, da bode prav dobro. Kupci že sedai prihajajo in sicer z neverjetnimi ponudki. a povsodl ie vprašanje: >Kdo bode dal posodo?« Ponekodi e o ie — v senčnatih legah — vsedia peronospora in napravila nekaj škode.
S srpom :;r.:rtno zadeta. Poročali smo že, da jc bila v Vel. Nedelji s srpom smrtno zadeta neka begunka. Sedaj smo izvedeli se naslednje podrobnosti: Dne 18. julija jc Sla Cilka J e 1 e n, ki je doma iz Doberdoba ter se je nahajala v zadnjem Času v Veliki Nedelji na Štajerskem, na polje žet žito. Tam sta bili sestri Ana in Marija Bra-tuSa. Med delom sta se ti dve sprli in Marija je vrgla srp proti svoji sestri, zadela pa Je Cilko Jelen v hrbet neposredno pod srcem ter ji prerezala glavno srčno žilo. Cilka se je takoj zgrudila ter čez par ur izdihnila svojo mlado dušo. Namesto, da bi sc po treh letih begunstva povrnila v domovino ter da bi bila materi v tolažbo, io jc zadela v cvetoči dobi ničnega življenja tragična smrt. Naj ji bo zemlja lahka, sestram in bratom pa naše sožalje!
Pet paznikov za skladišča sprejme v službo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, 4 v postajni In 1 v strojni službi in v delavnicah, s 1000 K začetne plače, stanarino in prispevkom za službeno obleko. Podčastniki s certifikatom, ki so v smislu zakona z dne 19. aprila 1872, drž. zak. št. 60 v to upravičeni, naj vlože svoje prošnje, opremljene z izvirnim certifikatom in zdravniškim spričevalom o popolni telesni sposobnosti, najkasneje do 10. avgusta t L pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, ekspozitura LJubljana. Pogoj za podelitev take službe je tudi znanje nemSkcga službenega jezika v besedi in pisavi (!) ter vsaj enega v obsegu ravnateljstva državnih železnic v Trstu navadnega deželnega Jezika.
Pax aeterna je naslov grandijoznemu filmu, ki se bo uprizoril v kratkem v tukajšnjem Kino Idealu. Predvajal se je po vseh evropskih mestih ter povsod žel prave triumfe. O njem piše »VViener Mit-tags - Zeitung« dne 19. marca 1918: ... je to drama, ki Jo po pravici lahko označimo kot najlepSe in najzanimivejše filmsko delo v tej seziji. Vse strahote vojne m blagoslove miru nam predočuje v najvažnejših barvah in plemenita žena vredna knežje krone, da vladarju, ki ildene večni mir, roko v zvezo. Globoko zinjeno Je sledilo občinstvo tem dramatičnim dogodkom in ko Je končal prolog s stihi: »O Bog, končaj ta boj, prepir in vrni svetu zopet mirlc je sledilo ttem besedam dolgotrajno navdušeno ploslLnje. FIlm, ki ga Je genialno sestavil generalni ravnatelj nordijske filmske družbe. Ole Olsen, spremlja odlična kompozicija kapelnika Pranca Eberja. (Izvajala se bo tudi v našem Kino Idealu.) Pri dunajski premijeri so bili navzoči številni Člani cesarske hiSe, vsa dunajska elita ter umetniški krogi/ — O tem Imenitnem filmu Se Izpregovorimo.
Kino Ideal. Samo še danes se predvaja. Karla Matulla senzacijonalnl štiride-Janskl detektivski film »Sled v snegu«. Juhi, v četrtek in v petek pa se uprizori krasna drama v treh delanjih »Plameneče sa-n!e«. V glavnih vlogah znameniti umetniki Valdcmar Psllander, Filip Beck ln
Aud Egede Nissen. V dopolnilo zabavna
trldejanska burka »Presneti alkohol« z znanim komikom Herbertom Paulmiillleriem
in Pavlo MfiUer. Predstave od 4. popoldne dalje, zadnja ob *A9. na vrtu s spremljeva-njera izborne gledališke godbe.
Zgubil* a* |e na Mariiinem trgu leva svilena črna rokavica. Pošteni najditelj nai isto odda na Sv. Petra cesti št. 11., I. nadstropje.
Izgubila se ie denarnica z večjo vsoto denarja. Odda naj se na glavni pošti gosp. BlzovlČarJu.
Aprovizacija.
•
-f- Načelniki krušnih komisiji se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v Četrtek dne 25. t. m. ob pol 12. uri na Poljanski cesti št. 13., I. nadstr.
-f Prodajalci sladkorja se vabijo, da se takoj zglase pri tfosp. ravnatelju Lille^u radi nakazila sladkorja.
4- Meso na zelene izkaznice B sL 1401 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1401 do konca prejmejo goveje meso po znižani ceni v četrtek dne 25. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 8. do
8. št. 1401 do 1600, od 8. do pol 9. št. K>01 do 1800, od pol 9. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. Št. 2001 do 2200. od pol 10. do 10. št. 2201 do konca.
-f Ovseni rlž za doječe in noseče matere se bode oddajal v vojni prodajalni. Gosposka ulica, po sledečem redu. Na izkaznice: št 1 do 400 dne 25. julija, št. 400 do 800 dne 26. julija. ofc št. 800 naprej dne 27. julija. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg ovsenega riža, ki stane 1 krono.
-f Kisla repa za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v četrtek dne 25. t nu dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do pol 9. št. 1 do 200, od pol 9. do 9. št. 201 do 400, od
9. do pol 10. Št. 401 do 600, od pol 10. do 10. št. 601 do 800, od 10. do pol 11. št. 801 do 1000. od pol II. do 11. St 1001 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 v, vse druge stranke po 1K 50 v. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kisle repe.
4- Kisla repa za Vili. okraj. Stranke VIIL okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v Četrtek dne 25. t. m popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 2. do pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do 400, od 3. do pol 4. št. 401 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 v, vse druge stranke po 1 K 50 v. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kisle repe.
-f Kfela repa za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v Četrtek dne 25. t m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od pol 4. do 4. St 1 do 200, od 4. do pol 5. št 201 do 400, od pol 5. do 5. št. 401 do konca. Stranka dobi za vssko osebo 2 kg kisle repe. Tistem stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kflo-» gram po 75 v, vse druge stranke pa po> 1 K 50 v.
4- Marmelada za VIII. okra). Stranke VIII. okraja, ki nfeo pri nobeni ubožni akciji, prejmejo marmelado vf četrtek dne 25. t m. popoldne pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Marmelada se bo oddjala na nakazila za mast po naslednjem redu: od 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. št 201 do 400, od 4. do 5. št 401 do konca. Stranka dobi za vsako, osebo 1 kg marmelade kilogram stane 6 kron.
4- Marmelada za IX. okra). Stranke IX. okraja, ki niso pri nobeni ubožni akciji, prejmejo marmelado v četrtek! dne 25. t. m. dopoldne pri Mflhleisnu na Dunajski cesti. Marmelada se bo odda«* iala na nakazila za mast po naslednjem redn: od 8. do 9. št 1 do 200, od 9. do
10. št. 201 do 400. od 10. do 11. št 401 do konca. Stranka dobi za vsako oseho> 1 kg marmelade, kilogram stane 6 K.
4- Kupci s čebulo. Iz ljubljanske-okolice nam poročajo, da hodijo že sedaj mimo kmetov v okolici prekupci. ki kupujejo po cele vozove še nezrele Čebnle in jo izvažajo iz Ljubljane. Opozarjamo mestno aprovizaciio na to pov stopanje, da poskrbi, da Ljubljana ne bo ostala brez čebule. Proti brezvestnim prekupcem bi bik> treba nastopiti z: vso strogostjo.
-f- Cenejša živila za državne n radnike. Ne pri nas, pač pa na Ogrskem je prišel tamošnji prehranjevalni minister na idejo, da bi kazalo dajati državnim uradnikom živila, zlasti moko. po isti ceni, katero je imela lani. kar bi pomenilo toliko, kakor 16 milijonov kron podpore. Poleg tega namerava ogrski prehranjevalni minister ustanoviti z* državne uradnike skupne kuhinje.
-f- Žito z Ogrske. Štajerskim nemškim poslancem se je baje sporočilo* da se gl^se poročila zadnjih dni tz Ogr-< ske in Hrvatske glede dovoza v Av* strijo ugodno. Upravičeno je upanje, da bodo sredi prihodnjega tedna velike te-žkoče in motenja premagane. Avstrija skim posredovalcem se je posrečilo doseči od Ogrske zagotovilo, da se žito ne bo zmlelo na Ogrskem, marveč da s<5 bo poslalo nezmleto v Avstrijo. -—---—-
Prosveta.
— »Književni Ju*«, štev. 13« 14. (1. in 2. z v. II. knjige), je izšeL S to številko ie vstopil v uredništvo alovenr* 8kl književnik dr. Ant. Novačan ter revzel urejanje slovenskih prispev*-ov. >Književni Jug« ima slijedeći bogat sadržaj: T. Alaupović: Ivan F. .Tr> kič5. V. Nazor: Bog-Pastir. Isidora Se-kulić: Djakon bogorodičine crkve. a Novačan: Rataplan, rataplan. Dr. P. Mitrovic: Ideal narodnog junaka. B. Lovrić: Sumnja. I. Albreht: Tovariš Janez. V. P.: Vidici. Dr. J. D. Nagv; Vladimir Nazor   k. Bogić Jesmo*
xxso. stev.
„SLOVENSKI NAROD" dne 24. julija 1918.
Stran 5. —— f
Bartnlović: Maribor 1914. J. Novak: Sprehod. B. Mašić: Dejanova majka. Dr. F. A. Cičić: Bosanski franjevci prema Omer-paši. S Kondić: Moji snovi pusti. Kazalište. U pregledu pišu Res, N. Bartulović, H. Kreševliaković, M. B. Janko vi 6 i V. Corović o Elosorovim pri-povjetkama, Puckom prevratu na Hvaru, češkim revijama itd. — >Književni Juge izlazi 2 puta mjesečno latinicom, ćirilicom i slovenski, prva je i jedina jugoslavenska revija, a stoji 20 K na pola godine. Adresa: >Književni Jug<, Zagreb, Gundulićeva ul. 29.
— Jugoslovanska Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je izdala svoje publikacije za L 1917., in sieer 14 obsežnih, deloma zelo obsežnih knjig. Med njimi se nahaja delo dr. M. Kre-seria >Gustoća žiteljstva Hrvatske i Slavonije< in Jagićeva monografija o velikem panslavistu Juriju Križaniću iz 17. sioletta. Iz Ljetopisa posnemamo, da se je Akademiji lani dovolilo, dobivati tiskopise iz ententnih držav, če gredo preko — Budimpešte. Poleg treh dosedanjih razredov (histor. filol. filoz. iurid. in matematičnopri rodoslovnoga) se snuje še eerti, umetniški; denarni prispevki za ta razred prihajajo v precejšnji meri; kanonik Janko Barle je pred nekaj časom v to svrho Akademiji poklonil 1000 K. Dohodkov je Akademija za L 1916. imela 185.290 K, stroškov pa 121.881 K. Vrednost njenih nepokretnin znaša 846.950 kron. — Izdanje £'reklieve Slovenske Slovnice podpre Akademija s 1000 K.
— Analfabeti zem v Bosni in Hercegovini. V preteklem šolskem letu je bilo v anektiranih deželah skupaj 487 ljudskih šol. Od teh je bilo 331 deželnih, 146 konfesionalnih in 10 zasebnih. Učencev je bilo 42.587 kar ne znaša niti tretjine vseh šoloobveznih otrok. Od prebivalcev, ki so stari nad 7 let jih zna čitati in pisati 177.168, to je komaj 12 odstotkov vsega prebivalstva, Anal-fabeiov re bilo 1,311.822, t, j. 79 odstotkov. Nekateri kmečki okraji imajo nad 90 odstotkov analfabetov. Žalostna slika po 401etni dobi avstro - ocrrske uprave!
— »Založeni (ustanovitev) Narod-n£ho diva dl a 1368.« Pod tem naslovom je slavnostni odbor za jubilej Narodnega divadla v Pragi izdal spominski spis, ki smo ga te dni prejeli. Poleg uvodne pismi Eliške Krasnohorske in zaključne pesmi Ad. Hevduka - Kras-nohorska in Hevduk sta nestorja češke literature in segata s svojim delom nazaj v dobo ustanovitve Divadla — obsega knjiga več člankov, ki večinoma popolnjujejo njigo Servaca Heller-ia, izdano že pred letošnjimi praškimi slavnostmi. Pisatelj Antal Stašek pripoveduje iz svojih spominov, kako so pozivi na nabiranje prispevkov za Divadlo delovali in se izvrševali v malih krajih v Podkrkonošju. kako si je on kot deček predstavljal Divadlo kot pozlačen grad. migljajoč v biserih, kako je kot dijak govoril s Tvlom, avtorjem pesmi >Kde domov mu j«, ki je takrat (okoli 1855) policijski prepovedana itd, Adolf Srb razpravlja obširno o izvirno čeških predstavah od leta 1862—1883, torej v takozvpnem začasnem divadlu<. Dr. Jos. Štolba nam med drugim opisuje, kakšno je bilo zemliišče, ki so ga L 1852. kupili kot stavbišoe za Nar. divadlo. Ležalo je globoko pred nabrežjem Vita ve; od-kladali so se tam vsake sorte odpadki; bilo je to torišče praških uličnikov in nemarnežev in komedijantov. Ko je bilo stavbišče kupljeno, so uredili na njem najprej — konjarno.
PftMte k „Slovenski Ititi".
Članarina 8 K, ustanovnina 200 K
Rožne stvari.
* Kolera zopet nastopa. V Varšavi so
konstatirali 4 slučaje kolere. Meja proti Ukrajini je zaprta, V Petrogradu je zbolelo dne 8. juh j a 450, dne 9. julija pa 424 oseb za kolero. V Saratovu zahteva kolera silno mnogo žrtev. Na švedskem so konstatirali v enem dnevu tri slučaje kolere.
* Kolera v Petrogradu, Iz Petrogra-da poročajo dne 15. julija, da je tam izbruhnila kolera. Dne 14. julija je bilo naznanjenih 500 slučajev. Poročilo 19. t m, pravi, da je bilo že 965 slučajev kolere. Manjka zdravnikov, bolniških strežnikov in sanitetnega materijala.
* Kolera v Petrogradu. V Petrogradu je do 22. julija zbolelo na koleri okoli 1000 oseb.
* Kolera v Stockholmu. Iz Stockhol-raa poročajo, da se širi tam kolera vedno bolj. Do 22. julija je bilo naznanjenih 53 slučajev, nekaj oseb je umrlo. Promet med Petrogradom in Stockholmom je ustavljen.
* Zastave za moško perilo. Praski mestni svet je sklenil, pozvati hišne posestnike, naj zastave, ki se prašijo po podstrešjih, dajo rajši na razpolago, da se napravi iz njih moško perilo.
* D* Annunzio na poti proti Dunaju. Dunaj, 23. julija »Reichspost* poroča po italijanskih listih, da je izvršil Oabriele d' Annunzio deveturen poskusni polet z italijanske fronte proti Dunaju in nazaj. Poskus se mu je precej dobro posreči!
* Odredbe proti razširjenju španske bolezni. Občinski svet v Bernu v Švici je prepovedal proti razširjenju španske bolezni javno službo božjo, pogrebne svečanosti in sploh vsako shajanje. V kantonu Solothurn so zaprli šolo.
* Španska bolezen v švicarski armadi. Kakor smo -že noročali, divja španska bolezen rudi v švicarski armadi in sicer je mnogo sni trnih slučajev. V Pruntutni \e mostna bolnica prenapolnjena v Thunu je obolelo zopet okoli 200 mož. Sedaj so storjene potrebne sanitarne odredbe in je na razpolago zadosti zdravnikov in strežnikov, tako da je upati, da bo bolezni kmalu konec.
* Zračna poŠta Dunaj - Budimpešta se ustavi. Iz Budimpešte poročajo, da se glede na nesrečo na budimpeštanskom letališču merodaini krogi ba-vijo z vprašanjem, ali bi ne bilo umestno, ustaviti zračno pošto Dunaj - Budimpešta, ker so po dosedanjih izkušnjah praktični uspehi skrajno neznatni. Zračna pošta Dunaj - Budimpešta je od danes naprej ustavljena, ker se je že drugi pilot ubil.
* Ročna granata. 16letni Marij .m Biankini in njegov prijatelj Karel Mansfeld sta se sprejahajala ob Savi pri Zagrebu. Našla sta ročno granato. Neki gospod ju je prijazno opozoril, naj pazita. Ali onadva se nista zmenila za to, marveč je Mansfeld začel vihteti granato. Granata je eksplodirala in ubila Mansfelda, tovariša so pa težko ranjenega odpeljali v bolnišnico. Tudi nadnu Save morajo ležati ročne granate, ker so jih vojaki metali z namenom, da ubijejo več rib.
* Druga smrtna nezgoda na zračni pošti med Dunajem in Budimpešto. Iz Budimpešte 22. julija. Včeraj ob V45. popoldne se je dvignilo letalo št. 6320 zračne poštne službe med Budimpešto in Dunajem. Letalo je vodil pilot straimojster Fran Nerr.eth, opazovalsko mesto je zavzel nadporočnik Karel Tomašek Komaj se je dvignilo letalo do višine 150 m, je padlo na tla v daljavi kakih 200 m od letališča. Letalo je popolnoma razbito. Nemeth je bil takoj mrtev, Tomaška so prenesli v bolnišnico težko ranjenega m se do danes opoldne še ni zavedel. Vzrok nezgode še ni ugotovljen. Pošta je bila eno uro pozneje odpravljena na Dunaj z drugim letalom.
Gospodarstvo.
— Državni dohodki ne bi mogli kriti državnih izdatkov tudi, ako ne bi bik> vojnih izdatkov. Iz proračunskega načrta za leto 1918/19 je razvidno, da znašajo redni državni dohodki 4855 mi-lijcnov kron, med tem po so izdatki brez vojnih stroškov narasli že 6439 milijonov kron. Torej ako bi vojna sedaj nehala, bi bil naš budget pasiven za 1574 milijonov kron, to je ravno za toliko, kolikor so znašali pred vojno vsi državni davki z dokladami vred. V znesku 4855 milijonov kron so vsebovani tudi vojni davki na vojne dobičke, ki bodo po vojski izpadli. Dohodki iz državnih obratov so proračunjeni na 2073 milijonov kron, ostali znesek, to je 2782, odpade na davke in pristojbine. Pred vojno so slednji donašali samo 1600 milijonov kron, torej so že sedaj davki in pristojbine povišane povprečno na 172%. Ko izpadejo davki na vojne dobičke ter drugi začasni dohodki države, ki so preliminirani za leto 1918/19 na 314 milijonov kron, se bodo morali davki in doklade najmanj na 400 odstotkov povećati, da se bodo krili redni izdatki. Glede posameznih postavk proračunskega načrta bi bilo omeniti, da so preliminirani direktni davki na 1302 milii. kron, pred vojno pa so bili na 431; značilno je, da je lanskega leta (1917/18) znašala ta postavka 1471 milijonov kron, to pa za to, ker so bili vojni davki določeni na 795, letos pa samo na 300 milijonov kron. Vidi se, da padajo rapidno vojni dobički, akoravno je vojskovanje vedno Ijutcjse. Znatno so poskočile tudi pristojbine in sicer na 561 milijonov kron proti 265 pred vojno. Iz monopolov upa vlada, da dobi letos 746 milijonov (433 1. 1913.); Slavno vlogo igra tobak. Konečno računa vlada, da bode izkupila iz prometnih sredstev, železnic, pošte, brzojava itd. 2074 milijonov kron (1208 1. 1913.). Ostale postavke proračuna ostanejo več ali manj neizpremenjene.
— Na dunajski borzi je bilo tudi včeraj le malo posla. Kurzi so se le maloizpremenili; notirali so: Anglobank 69475, Bankverein 638*50, Avstrijski kreditni zavod 897, Landerbank 617-60, Alpinke 1030*50, Škodovke 1053, Daim-ler 1191, Avstrijski LIoyd 1975. Delnice državnih železnic so avanzirale 10 K. približno na 1020. Proti sklepu borze je postal posel nekoliko bolj živahen, vendar ni bilo nikakih pomembnih iz-piememb.
— Na zagrebški borzi so notirali dne 22. t. m. kurzi važnejših delnic sledeče: Jadranska banka 385, Hrvatska eskomptna banka 1070, Hrv. sveopća kreditna banka 760, Prva hrv. štedionica 7375—7430, Hrv. zemaljska banka, Osijek. 484—488.
— Prodaja ukrajinskih konj. To soboto dne 27. julija bo prodaja konj. ki jih je dobilo Deželno mesto za vnovče-nje živine iz Ukrajine. Dražbe se smejo udeležiti le posestniki iz Ljubljane, okolice, Notranjskega in Gorenjskega, Interesenti se bodo morali izkazati s potrdilom županstva, da so potrebni vprež-ne živine in da niso prekupci. Slednji sploh nc smejo vstopiti na prostor dražbe, ki se bo vršila pred jahalnico poleg Nušakovc vojašnice v Trnovskem predmestju. Sabo je prinesti povodec
(baftro). — Za Dolenjce se preskrbi pozneje prodaja konj. w
— Informacije pri trgovski m obrtniški zbornici. Intereseutje dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o zahtevkih za rekvizicije na Turškem; o pošiiiatvah zasebnih nisem in vzorcev v balkanske države in zasedene ozemlje potom kurirjev vojnega ministrstva; o neki tvrdki na Holandskem (svarilo); o dovoli lih za prevoz kostanjevega lesa iz Avstrije na Ogrsko in iz Ogrske v Avstrijo; o dovoljenju finančnega ministrstva, po katerem je za izvoze v Ukrajino dopustno, odreči se izročitvi valute; o ravnalnih cenah za karbid; o semnju 2» vzorce v Bazlu: o osnovi posebne poslovalnice za potne liste pri c. in kr. poslaništvu v Berlinu, o blagu, ki ga je moči brez posebnih prošenj za izvozno dovolilo izvažati v Nemčijo; o pospešenem cenzuriranju nujnih inozemskih korespondenc; ^ o novih ministrskih odredbah, zadevajo-čih razpošiljanje kos in srpov promet z usnjem (dopolnilni predpisi), omejitve cen za čevlje, računanje cen za čevlje, dopustnost nadomestkov usnja za čevlje, predpise za izdelovanje čevljev in izjeme o obveznosti potrdil o potrebi za čevlje. Informacije je le pri krajših poročilih moči dati tudi pismeno.
— Južna železnica bo povišala transportne tarife. Z Dunaja poročajo, da bodo stopili v veljavo povišani tarifi istočasno z državno železnico, to je septembra t. 1., kakor smo že poročali. V zmislu dogovora med upravo Južne železnice in vlado^ je namreč Južna železnica opravičena, istočasno z državno železnico povišati tarife za transportno blago.
— Cena svinjskega mesa na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da se je 22. t. m. določila cena svinjskega mesa v podrobni prodaji na 14 K 20 v kilogram.
— Izvoz živine Iz Hrvatske. Hrvatski »Gospodarski List« poroča, da se izvaža iz Hrvatske mesečno 18 tisoč krav in volov, kar znaša na leto 216.000 komadov. S skrbjo vpraša list, kaj bo z živinorejo v Hrvatski, ako se bo izvažanje nadaljevalo še nekaj časa.
— Nove cene za moko na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Določene so nove cene za moko: metrski stot pšenične moke stane 96 K 50 v, moka za kuho 80 K, ržena moka 87 K 30 v. Kdor bi več zahteval, bo kaznovan s 6 meseci zapora in globo 2000 kron.
— Pridelek sladkorja v Nemčiji in Avstro - Ogrski. V krogih sladkorne industrije v Nemčiji cenijo pridelek sladkorja v Nemčiji na 32 milijonov centov (lani 31 milijonov), v Avstriji na 13*4 milijone (lani 18*9).
— Ukrajinsko žetev je zasegla ukrajinska socialistična federativna Nova rada. Rada ne zahteva le žito, ki kmetu preostane čez njegovo potrebo, amoak kmet bo moral izročiti vse žito poljedelskemu ministrstvu in slednje mu bo dajalo žito za prehrano ter seme.
— Zvišanje cen vžigalic. >Arbeiter-zettung« poroča, da je pričakovati v kratkem nadaljnjega zvišanja cen vžigalic, da-siravno so imele tovarne za vžigalice trikrat večji dobiček, kakor v mirnih časih.
, — Madžarski kapital v Srbiji. V Budimpešti se je osnovalo delniško društvo »Drina« za gojitev zelenjadi v Srbiji. Delniška glavnica znaša pol milijona kron,
— Skupna prehranitvena konferenca ententnih držav se vrši te dni v Londonu.
Kakor poroča »Beri. Tagebtatt« te Rotter-
dama, je prišel 19. julija t. L Hoover, miiuV ster za prehrano v Zedinjenih državah Severne . Amerike v London, kjer se vrši skupna konferenca z angleškimi, francoskimi in italijanskimi ministri. V interviju je izjavil ameriški minister, da so v ententnih državah prehranitvene razmere letos boljše kakor preteče no leto.
— Kontingen tiran je žHa. Iz Maribora nam poročajo: Vest, da se bode žito letos kontingentiralo, je spočetka napravila dober utis. Ko pa je prišlo do porazdelitve na posamezne kmetovalce, takrat se je pričelo silno zlo. Možje, ki sede v razdeljevalnih odborih, so naprtili posestniku, ki pridela do 1000 kg žita celih 600 k*, d očim člani komisije od katerih je skoro vsak veleposestnik, pa ne bodo dali več kakor po 100 kg do 150 kg. Pri nekem drugem posestvu so predpisali posestnici, katere mož je v fronti, kar 500 a sena, dasl je nemogoče, da bi mogla posestni ca z ostalim senom živino rediti, če poide tako dalje, potem bode cela vrsta posestnikov malo-dane uničena. Pravično razdelitev som sledil komaj* v 20*/o vseh slučajev.
Darila.
Za Tiskovni sklad  »Domovine« J. T.
iz Ljubljane 50 K, Fr. P. rz Spodnje Šiške
300 K.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17.   julija:   Frančiška Bizovfčar,
posestnica, 65 let. Vodnikova cesta 3.
Dne 19. julija: Jakob Primožič, nad-učitelj v p., 83 let, Dalmatinova ulica 5. — Josipina Gjuran, hči poštnega sluge, 4 mesece, Karlovška cesta 6. — Ivan Cekada, čevljar, 59 let, RadevJcega cesta 9. — Janko Pavlin, železn. uslužbenec, 39 let, židovska ulica 8.
Dne 21. julija: Marjeta Zorman, gostja, 75 let. Velika Čolnarska nlica 10.
V deželni bolnišnici:
Dne 18. julija: Fran Hribar, ključavničarski valenec, 16 let
Dne 19. julija: Avgust Kremžar, knjigovezi poslovodja, 73 let
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Kaf je Sigorin? Najboljše sredstvo za hitro in temeljito iztrebljenje stenic Sigorin se dobiva povsod, ako ne, se obrnite na lekarno »zur Hoffnung«, Pecs št. 45 (Ogrsko), ki pošlje vzorčno steklenico za 4 K. veliko steklenico za 16 K in brizgalnico zraven za 2 K.
Ustanovllenie ekšportnega in hn-portnega podjetja. Pod firmo >Pax<. avstrijska izvozna in uvozna družba z o. i„ se ie na Dunaju, L. Kamtner-strasse 28, ustanovilo eksportno in im-portno podjetje z zasedai oolno vplačanim kapitalom L100.000 K. ki sq peča z eksportom avstriiskih fabrikantov na Balkan, v Ukrajino in Rusijo in z uvozom surovin iz teh dežela. Firma ima v delu teh dežel že lastne podružnice in zastopnike. Firme, ki se zanimajo za eksport v navedene dežele in import iz njih, naj stopijo v zvezo £ imenovanim podjetjem, ki rado da kakršnokoli pojasnilo. (87041?
za gostilniški obrt. Marija Jelenie, _Stara pot 1._3726
Zamenja se
kolesni obroč in plašč za živež ali
denar. — Izve se Gline e stev. 173, _PogaĆar._3727
B*V*Kiipi se dobro ohranjena
linolejska preproga
v velikosti 2X3 m ali 3X4 m. — Kdo, pove uprav. »Slov. Naroda«. — 3728
Foto - aparat
9X12 se proda. Objekt Doppei-An. 68. Naslov v uprav. »Slov. Nar.« 3706
Kdor ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
2 sob s pripadkl, naj ponudi pod „ROSTGHA&1' na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
z dežele se takoj sprejme blizo Ljubljane; plača 60 K mesečno. Ponudbe na upravništvo »Sloven Naroda« pod „deiela 3701".
naroČi za stranke Anton Maver, lastnik ..Hotel  Vega", Ljubljana, Celovška cesta 26. 3710
Vojaška vdova
brez otrok dobi stalno službo zt
deklo. Mora znati tudi krave molzti. Zahteva plače pismeno na Jelka Ee-ran, ekonomija, Andrijevci-Slavon.
Uradnici isoeta zračno
meblovono sobo
s kosilom. Prispevata z živili. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod: September 19! 8 3719".
f-g-p- Pravo ogrsko
razpošilja slovenska tvrdka Anion Z. Finigar, Varaidia (Hrvatsko). 3687
Iz^ežbanec lesne trgovine
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v pisav! in govoru ter bilance se takoj spreime kot vodja. Naslov pri upr. »SI. Nar.« 3611
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RAHT, Kranj. 2693
[810
sprejme takoj v službo strojilna tovarna Samu A Co v LJubljani. Metelkova ulica 4m Zglasevanje od 4—5 popoldne. 2200
Plahte^ prazno vroče fpgp- in vinske sode
kupi v vsaki množini po vsakokratnih najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe se
prosijo na: S. IV. Ifenmann, Lfnb* i"ana, Poljanska cesta 49« — 3279
Manile posestuo
na Kranjskem aH Štajerskem se vzame ▼ najem ali pa kupi. Cenjene ponudbe sprejema Frsn Kos, Llublja-na, Sodna ulica 7. 3643
Prešernove slike
prodaja in pošilja po pota povzetje
Iv. Bona? v Ljubljani. Gena sliki § kron«
Fanfci dr. flogalova roj. Raimaneo ter Marila Eoimanec naznanjata v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njih srčnodobri stari
stric, stric in brat, gospod
c Terček,
posestnik,
dne 23. jnlTja ob 8. uri zvečer, po dolgi rnukapolni bolezni, previden s svetotajstvi v 75. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se vrši v Četrtek 25. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 78 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Sv. Petra in pri sv. Jakobu. 3737
V LJubljani, dne 24. julija 1918. ,
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba, najboljša med najboljšimi, zlata mamica ozir. hčerka, sestra, stara mama, tašča in teta, gospa
Marija Hrovat roj. Hafner
danes po dolgi, trpljenja polni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 58. letu ob 7. uri zvečer mirno in vdana v voljo Gospoda Vsemogočnega zaspala.
Truplo predrage bode v hiši žalosti blagoslovljeno in odtod v četrtek, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne na domačem pokopališču položeno v posebno grobišče.
Sv. maše za dušni mir drage pokojnice se bodo darovale v domači cerkvi Nepozabno priporočamo v molitev in blag spomin. 3736
Jesonlce, dne 23. julija 1918.
lamao, Viktor, Fant, Lofsa, Pelia, Pavlina, otroci. — Mihael Hafner, oče. — Adell Leeb, Viktor Zagorski, zeta. — Franja roj. Mokorel, Bi roj. Koroieo, sinahi. — Vsi brade in sestre* vnuki in vnukinje.
Produ se klavir
(BSsendorfer) radi pomanjkanja prostora.  —  Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3733
Domskih bluz
je nekaj na proda]. — Marije Terezije cesta Si. 13, II. na<L, 107. 3714
Sadni mošt
ima v zalogi Ivan Ogrln, Lavrica pri LJubljani. 3362
Vzame se ¥ najem ali kupi
majhna hišica
v LfnbljanL Ponudbe pod „BOSTO-
BAR" na uprav. „Slaven. Nar." 2334
Prazne vreče
vsake vrste in suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
„ADRIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
Barvila za obleke „TEKLA11. Pralni praški. Čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽN1 PRA-SERU najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parflmi in dišave. Sredstva 2a konzerviranje jajc — — Koncesijonirana zaloga struno«.
64
26
77
TB
3V
934551
Stran 6.
„SLOVLNSivi NAkOU" dne i\. juh a iyib.
166. stev.
'Proda se večja množina
praznih zabojckov
za poštne pakete, fios oska ni. 4 i.
Gospa ■ I letnim otrokom išče ne-blovane ali nerneblovane
sobe s kuhinje
v bližini Sentpetrske cerkve in vojašnice Ponudbe pod M. B. 3696 na upr. SI. N.
Je domač izdelek £ to ja
i1 i
PRIZNANO
temnosiva, \6lh pesti visoka 3! h leta stara, brez pogreška, xa prodati. — Vpraša se pri Jos. Šerec, Maribor, TegotthoHatrasse. 3729
Za novo šolsko sesti©
Istem v L|nbllani boljšo stian :o, ki bi sprejela 11 letneya dedka na stanovanje In prehrano, kjer bi dobival objenem tudi instrukcijo za obisk 5. razreda ljud šole. Plačilo tudi v naturalijah. — Cenjene ponudbe pod: pBoante 3708" na upr. »Slov. Nar.«
HT Kupi se ~W
IV       B • v
manjša nisa
T LJubljani ali bliinjl okolici. — Ponudbe na ,5±j nbliana, poštni rre-dal 136». 3725
Blagajničerk
m pr
so sprejmeta v trgovino z mešanim blagom in zalogo tobaka pri Oion Homann v Radovljici.   < 680
večja množina ra-
rrafvf*! flfll zličnin suhih barv jI P □ B g! os. kreda (Grund-lilili lar kre^e)« P lovec UIIU l!|J (Bimsstein), stroj za čiščenje meda, mlin za kavo ali žito in mlin za mak, kopirne stiskalnice, kozarci za kompot brusi, voziček z enim kolesom in Se druge stvari, v sedanjem časa potrebne Fran Kraigher, Ljubljana, Gosposka nikca štev. 5. 3724
iJobiva se vseh prodalalnan ■< mjinuLLSSS^sss—
•d-r ni prav '>a^io dr Fe^h-a izvir, ros av varovmo fJS£\3A l*d*W« mazilo. Pob Inoraa brez duha in ne maže Poskusni
nI k K 3— vel ':i K 5"—, porcija za roabfao K 12—.
ZZZ: Cr. E. Ftesch's 'Ircnsn-ApotriEke (Gj/or), Psab Ogrsko. = Zalogi za t- .     tna m okolico: Lekarna „?t\ alatem Jelenu'-,
KluMfana. rčarijin rry. 880 JBSPf* Posoi na varsl        znamko ,,*5 'AB&TCSM11 TW|
I
^ai
Jaz Joi.ei Ži.oik, krojač v Št Rup?rtu, preklicujem besede, s katerim; s-rn žalil in po krivem dolžil gospoda cesarskega svetni <a Franca TurslCa in se mu zahvalim, da ie odstopil od tožbe. 3735
Jožef Žitnik.
.i
issaraa
Odvetniška_
MT~ sure'me
slili ii Silio
veščo slovenske in nemške stenografe. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Nar.« pod Odvetniška nisarnn 3731
Kupu šel® s®
b©ra¥nics ter letošn s
Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko JosSpa Va!, LJubSjana.
li za iioi ali s orvim
ii al
kat, lepega obnašanja, trdnega značaja, ki bi imela oskrbovati vse. majhno gospodinjstvo ene rodbine z enim otrokom. — Bogata hrana in ob dobrem obnašanju pridružitev k rodbini. — Dopisi z navedbo plače in izpričevali na naslov: 3619
Alfred Leeiski,
Sanitarla, Seka (Finme).
91
vanilijin sladkor in pecilni prašek sta najboljše kakovosti. 3545
FILIP ŠIBENIK,
IZDELKI „ADRIA\
Ulialkai Ljubljana, Gosposka uI. 16. Samo na debele.
Priporcža se trgovina pohištva
t'. V'   L ćtf
Slavna tro^vina:
Marile Vereziie cesta (KoHz&i).
Podrušnif a:
MT Stari trs St 4. ~9i
3673 S s poštovanjem
Vido SratovI
,n m zdrav Bi n --srn, 4 klm. od Lu*-a v velikost] 240 or lov. Od Ifegga ie 15 or i v n*!v, 5 orstov viis **3 snfiovn aida. 4 orale sravnila, 7 O'alov vinogrsds, ttO oralov loie, dru^o pašniki z novo nrisemao hišo in go>rodj i imi poslopji. Cena 350.C0C kron. Biižja pojasni a daje Mf<o Riblft oh: tlimk v Bfeire^ću pri Sarlovcu,
S?vc&ko. 1656
roda      rro^tovoijno na ~**-sVe cas^e le2^e p^so
"l
sj.lie gnbe. nraine vreća in druge Dlidence ^u?u*e trgo iria s semeni Saver <: .cai, preie Peter Lassnik, LiuOl:ana« I^arljin trg. 567H
1
molke ln teua.e. mehke, ne r.relukn'ene In re od mo:',ei saedece, vsake cb!'ke in rsako amcilce. 2803
ANT. JIRM^t, ^RAGA C, SMcUova ulice £. Telefon Bi*47. "W   l&čejg sa stidni nabiralci.
4
TELI N C, UUBUANA
3! tovar.
:aloga ši^aluili strolev s« obrt fn domačo robo, ter njih delov, igel tu olja.
Istotam prodaja gaantetj skega blaga, ter potrebščin za šivilje, krojače in Čevljarje. Postrežba točna in solidna — cene zmerne.
blizu frančiškenskega mostu levo, ob vodi sv. Petra nasip 7.
Adria
pralni prašek, toaletno milo, naj-g)o9šje vrste, krema za ievlfe „Er-
dal", nravi 2ai v zavitkih itd. po najnižjih dnevnih cenah.
Z^htevaite cenik. — Centrala Zagreb. Filip Šibenik, Izdelki „Atfeta"
FiSialka: 3546
Lju&Siana, Gosposka ulica št. 6. Samo na dssele.
rE223 "r.r^sf
lice, nozi
se lahko dobe v vsaki množini pri
Coronica & Pušić
Dunaj VIII., Albertgasse 14
Žiice po 16.-, 24.-, 26.- kron tucat.
Brza, točna in solidna postrežba.
X.
■
h
illlltnilU|IIIHIIIllllilllllllllllllll»IIHIII!H"i' :i|ll!mil!!llHHIIHIItli:mi!MIIHHIIMMti!l!!imilimill! ^
= jci3? Liiar
da ordinira od iS. *u'i!a i I. naprel pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, v dr. Tipiičeui hiši. 38?s
IHIMMIIMIIIIMIIIIIIIIIin!Mniiniitlllllli;uillMinillll!ll!Mi;ritlill!l!llllllltlllllll!IIUiniMII!llt!IIU1![inU
1 /il
tis
pobarvana izg'eda in nadomesti HnTjn če se pubarva le z najboljšo barvo. BlIU, Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakišnega že claga. Najmanjša pošiljatev 10 zavit, z navodilom s pošto K 10 20; trgo\ci 100 zavit. K 40.— 1000 zavit. K 35. za 100 zavitkov. — A. Psstržin, Orades, Š*a-jersko, Steyrerg. SO H. Coznmis. „Mehlsta".
v LJubljani
se oida z novembrom 1918. — Pismene ponudbe naj se vlože do 18. avgusta 1913. —  Pojasnila daje pisarna hotela ..Union". 3645
B??s^ eA xa vUo (letovišče) '*&L^      ti; v 2 zgrebu idrava,
močna deklica,
ki zna krave molzti, delati na vrtu in opravljati hišna dela — Plača dobra, hrana izvrstna. Ljubomir S*rd enovlc proZesor, Zagreb, Petrln^ska si. 4, U. kat. 3691
aprodaj je
radi vpoklica lastnika biljard tvrdke Seifert, dobro ohranjen, ki se tudi zamenja za glasovir, in 190 komadov hrastovih desk 3 cole debelih,ter večja množina hrastovega in ćresnjevega lesa, suhega 3 leta in sposobnega za. takojšnjo porabo. — Pojasnila: Krle-ger, Urško. 3730
um
^atre čudovit«* na^lo
S T E N G C E
vzorčna steklenica 4 S, velika steklenica 16 3, brizgalnica 2 S* Dobiva se povsod. — Giavna razpošiljalnica 3734 Lekarna Vfpr| upanju" Apotheke »zur Koffnung«,' Pecs 45, Ogrsko.
z mivo, travnikom in malim gozdom v Vel« Laščah
se proda;
polovica kupnine ostane lahko vknjl-2ene.  Naslov pove upravništvo »Slo-* venskega Naroda«. 3640
Resna ponudba, namenjena samo damam t preudarek!
Izobražen, trgovsko nadarjen, čvrst samski zasebnik z letno rento K 3.000.-, sicer v stalni službi s pravico do pokojnine ieli z namenom poznejšega zakona znania z omikano in dobrosrčno gospodično ali vdovo Čiste ore-teklosti. — Cenjene ponudniee, samo v starosti od 25—40 let in s premoženjem trajnega letnega donosa naj do 31. i n 11J a 1918 naslovijo svoje prijave s sliko, z natančnim opisom razmer in naznanilom pravilnega naslova na uprav. »Sloven. Naroda« pod „ Jugoslovan 3669". — Za resnost in tajnost se jamči.
je najboljši pripomoček ,,MEHLATA"-noka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 1070 sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton S 25 zavitki za K 75i—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je K 3'M- — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. POSTBZIN, GRADEC, Štajersko,
STSTRSRO. 60/11-, COMftUSSION „MEHLATA".
naznanja vsem cenj obiskovalcem kopeli, da je ————— otvor|sna: -
ob delavnikih.....od 8.-12. ure dopoldne
i«        it .....od 2.-6.   ure popoldne
„ nedelj, in prasn kih od 8 —12. ure dopoldne
=IIIUIIIS
Torek Torek Petek Petek Nedelja
Parna kopeli:
. •.
od 8.—12. ure dopoldne za gospode od 2—6.   ure popoldne za dame od 8 —12. ure dopoldne za dame od 2.- 6.   ure popoldne za gospode o i 8.—1? ure dopoldne za gospode
3648
SST Tu8:
svojo trgovino z velikim skladištem manufakturne in mešane stroke za jako = ugodne cene. =
Ustmene ponudbe na   — 3656
VILIM PICK, ZAGREB,
Savska cesta 68.
-mmw=
Ponedeljek od 8.—12. ure dop. in od 2.-6. pop.
Sreda od 8—12. ure dop. in od 2.-6. pop.
Četrtek od s.-12. uie dop. in od 2.—6. pop.
Sobota od 8, —12. ure dop. in od 2.-6. pop.
Priporočava se najtopleje — z velespoštovanjem
Hedžet & Koritnik.
In
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan Str moli,
Ljubljana, Pod Crančo št. 3.
PO30AI Zaradi vpoklicani« v vojaško almibovante |e lokal odprt samo sa prodajo blaga ln sicer ob delavnikih samo od 0. do pol 1.
i i
i
Ljubljanska kreditna banka
Detrriika glavnica tOtOOO.OOO.- kron.
Stritarjevi* u»m ssev. 2« Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije.
liani
Rezervni fondi nad 2.000.000.« kron. wm
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celi __
■eT" Sprejema ~ej| H Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, finan
vloge na knjižice in teko« ratun  --^ ^!^A[Y^Xi^yJJPZ\\Vlnf^
proti ugodnemu obrestovaniu.
_
7
42